Šlev. 92.
V LMoni, v nedeiro dne 20. aprila И24. Posamezna številka stane 2 Din. LelO LD.
Naročnina
za državo SHS: na mesec ...... Din 20
za pol leta . . . . . . 120 xa celo leto .... . 240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 50
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji .... Din 40 v Inozemstvu.... . 60
Cene fnseralom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2 —, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50, veliki po Din 3-- ln 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plsčaaa v ootoviol
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je * Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
K vstajenju.
Krščansko človeštvo zopet praznuje svoj največji praznik, Vstajenje, ko vsi narodi, ki stoje pod vplivom nauka zmagujoče ljubezni, živo začutijo, da so ena moralna celota, drug za drugega nravstveno odgovorni, poklicani, da zgradijo na zemlji kraljestvo miru in sprave.
Zgodovina je veličastna drama, ki po žrtvah, dvigih in padcih, umiranju in vstajenju ustvarja velik zamisel. Dobro gradi, zl6 podira, končno pa božji tvorec tudi Idjub zlemu in po njem uresničuje svoje namene. Posameznik in narodi so enako poklicani, da v svobodi sodelujejo pri razvoju tega neskončno velikega koncepta vesoljstva. Tudi kdor krši nravstveni zakon, ne onemogoči zmage Dobrega, nosi pa odgovornost in posledice svojega odpora. Isto velja za vsako družbo, za narod, za državo.
Osvobojenje in zedinjenje nam je naložilo velike nravstvene naloge, tem večje, čim dalje smo čakali nanj, se nanj pripravljali, nanj usmerjali svoje delovanje, zanj ustvarjali, likali in izpopolnjevali svoj jezik, kulturo, družabno in javno življenje. Čim svetlejše smo si risali svoj ideal, tem večjo odgovornost nosimo za to, kako ga uresničimo. Sicer bi bilo zastonj vse trpljenje, ki je pripravljalo naše vstajenje. Od tega je odvisno, če svojo svobodo ohranimo. Nihče ne more zasigurati naše neodvisnosti in edinstva kakor mi sami s poštenim delom, pravičnostjo v medsebojnih odnosih, prizanesljivostjo in spoštovanjem drug do drugega, nacionalno in Socialno enakopravnostjo in svobodnim »azmahom vseh dobrih, nravstveno fundi-(ranih in k izpopolnjevanju države stremečih sil vsakega poedinca in naroda v tej državi. Kako se more z nasiljem od strani ene kaste, razbrzdanostjo egoistič-nih nagonov malega števila privilegirancev, ki si svoje privilegije ustvarjajo in ohranjajo po tlačenju širokih mas in s prezi-ranjem vseh moralnih zakonov v medsebojnem življenju strank upropastiti tudi v sicer najugodnejših prilikah velika država, nam dokazuje posebno Poljska v preteklih stoletjih.
Po krivdi maloštevilne klike, ki si prisvaja pravico vložiti svoj veto proti vsakemu poštenemu prizadevanju drugih, da doprinesejo h konsolidaciji naše države v duhu narodne enakopravnosti, socialne pravičnosti in gospodarskega procvita vseh delov, se naša država še vedno ne more dvigniti na višino, ki ji gre. Nasilje in korupcija sta orodji zlih sil, ki v svojo korist zadržujejo napredek celote, kakor da se je nova država ustvarila samo zanje in ne za vse, za blagor vseh narodov in krajev in duševno ter gmotno povzdigo vseH stanov. Kar je bilo slabega to- in onstran Save pred vojno, se je združilo, da si ohrani svojo moč in veljavo, se je zaro-tilo proti zdravemu razvoju in razmahu od tujega jarma osvobojenih narodov in jih hoče ukloniti pod novi jarem politične reakcije in gospodarskega izkoriščanja.
Toda letošnje Vstajenje nam je po dolgi in hudi borbi prineslo začetek ozdravljenja in poživilo v vseh poštenih srcih upanje na boljšo bodočnost domovine. Vsi so začutili, da tako ne gre dalje, da so apatija, pesimizem in malodušnost greh proti državi, da je treba zlu postaviti nasproti odločen odpor vseh dobrih. Ne samo Slovenci in Hrvati, tudi Srbi so uvideli, da dosedanji mogotci ženejo državo v propast, da ni mogoč napredek enega naroda na škodo drugih, da vsaka krivica, prizadeta enemu, zadene tudi drugega. Zastopniki nasilja in korupcije so čezdaljebolj osamljeni, zmanjkujejo jim tla pod nogami, javno mnenje jih je popolnoma zapustilo. Dobre sile narodov naše države zmagujejo, prava vzajemnost med njimi se uveljavlja na podlagi medsebojnega upoštevanja in spoštovanja v popolni svobodi, dobra volja sama odstranja s poti oviro za oviro in pripravlja zmagoslavje resničnega in popolnega vstajenja Jugoslovanov.
Slovenski narod je po svojih zastopnikih, po SLS korakal ves čas prvi v bojni vrsti proti silam teme. Nikoli ni obupal, ni sklonil resignirano rok. ni zapustil bojnega polja in je ves čas dajal poguma
tistim, ki so omahovali ali sc umaknili v kot, kakor da more to kaj pomagati proti sovražniku, ki se ne ozira na ničesar drugega kakor na silo duha in volje, ki se mu pogumno postavi oko v oko nasproti. Delo naših zastopnikov žanje danes uspe-
Naš urednik je posetil dr. Korošca, <* katerim je imel o sedanjem političnem položaju ta-le razgovor:
Kako presojate Vi, gospod doktor, sedanji politični položaj?
Položaj je pojx>lnoma jasen. Na eni strani parlamentarna večina, na drugi strani parlamentarna manjšina. Na eni strani zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci, na drugi samo Srbi. Mi za ravnopravnost, oni za nadvlast, mi 7,a bratski sporazum, oni za tlačenje, mi za pošteno upravo, oni za nadaljevanje najgrše korupcije. Mi smo sposobni, da državo konsolidiramo, oni so na najboljšem potu, da ? brezmejno korupcijo, najgršim strankarstvom in bolestnim sovraštvom proti Slovencem in Hrvatom upropa-stijo našo državo.
Ali smatrate, da so vsi radikali taki, kakor Vi slikate parlamentarno manjšino?
Ne, ne, hvala Bogu! Med njimi je dovolj poštenih elementov, ki vidijo, da dosedanji način, kako se je izkoriščala vlada, vodi stranko in državo v propast, a niso dovolj odločni, da bi se osvobodili jako strankine discipline. Vsem je pred očmi slučaj pokojnega Protiča. Vsak sklepa, ako je Protića, ki je bil v stranki tako jak in ugleden, zdrobilo kolo strankine discipline, kaj bo še le z menoj? Osvoboditev poštenih elementov bi morala priti iz širokili radikalnih volivnih mas, a te so premalo poučene o žalostnih razmerah v stranki. V Srbiji se premalo čita zaradi visokega odstotka analfabetov. In še ne bo kmalu boljše, ker se osnovno šolstvo tako hudo zanemarja. Pribičevićeva naučna politika je usodepolna za državo, kar že danes postaja jasno n. pr. v Makedoniji. Novih kulturnih vrednot ne ustvarja, a stare upropašča z nebrzdanim strankarstvom.
Torej ni upati, da bi se del radikalno stranke vrnil k lepim starim tradicijam radikalne stranke?
Ne pravim, da bi to bilo popolnoma izključeno, a težko je. Toda tak proces v radikalni stranki ne bi sedanje jasne situacije napravil motne. Na oni strani bi postala manjšina še manjša, a naš krog, ki smo za pošteno upravo in sporazum, bi se povečal, in proces ozdravljenja političnih in socialnih razmer v državi bi le z večjo silo napredoval. Potem bi bilo upati, da naša država kmalu neha biti država nasilja, umazane korupcije in nizkotnega strankarska, ter postane država reda, mira in napredka, v resnici pravna in kulturna država.
Tekom sedanje krizo so pogosto imenuje g. Nastas Petrovič, edini radikalni poslanec, ki je imel dovolj poguma, da javno ln odkrito dvigne svoj svarilni gl<is proti pogubonosni politiki g. Nikolo Pašiča in njegove okolico. Nastop g. N. Petroviča jo tembolj pomonibon, kor jo on 35 letni prvobori-telj, voditelj ln delavec v radikalni stranki.
Rodil bo jo 1. 1S67. v Cačku v Srbiji. Po dokončani filozofski fakulteti v Belgradu je nekaj časa služboval kot profesor na raznih gimnazijah, ali je bil vsled svojega političnega delovanja pod reakcionarnim režimom Obronovičov odpuščen iz državne službo in večkrat v ječi. Doloval jo kot časnikar; bil je ]?<redsednik časnikarskega udruženja in jo par let v družbi Stojana Protiča Izdajal tudi svoj list: »Narodni Pokrot«. Od 1. 1899. pa vse do danes — torej 24 let jo nepretrgoma poslanoc v moravskem okrožju. V letih 1907 in 1908 jo bil minister notranjih zadov. Bil je intimen prijatelj pok. Stojana Protiča in je tudi danes ostal borec za njegove idoje in zato tudi kljub ponovnim ponudbam in nagovarjanju ni hotel stopiti v vlado g. Pašiča.
he in zato kličemo danes njim, vsem našim somišljenikom, vsemu ljudstvu, pa našim bratom Hrvatom in Srbom, ki se z nami ramo ob ramo borijo za svetlo narodno vstajenje:
Kristus je vstal; resnično vstali
Mislite, da so vlada izroči parlamentarni večini?
Naravno bi to bilo. Tudi verjetno je, toda gotovega ni nič na svetu. Menda v nobeni evropski parlamentarni atmosferi se toliko ne intrlgira, podtika in naravnost laže kakor v belgrajski. Saj ste sami videli, koliko Radičevih izjav se je samo zadnji čas potvorilo in prosto izmislilo. Da bi bila kaka nevarnost za državo, ako pride tudi Radićeva stranka na vlado, in to še v zvezi z drugimi strankami, v kojih državotvornost absolutno nihče ne dvomi, je smešno. Trenotno ni večjo nevarnosti za državo, kakor je nadaljevanje Pašio—Pribiče-vieevih zloglasnih vladnih praktik. Namesto naprej h konsolidaciji države, bi zopet naredili velik korak nazaj. To bi bila pogre-ška, ki bi se lahko kruto maščevala. To bi značilo, da pri nas mora biti korupcija in velesrbstvo na vladi in da je vsled tega sporazum s Hrvati in Slovenci nepotreben, da je nepotrebna za velesrbstvo tudi poštena uprava.
Ali ni mogoča kaka tretja pot?
Rekel sem Vam že, da bi sodelovanje poštenih radikalov bilo možno in da bi po-jačalo sedanjo (našo) parlamentarno večino. Izključena, nemogoča pa je vsaka kooperacija s korupcionisti in hegemonisti, naj bi ta bila zamišljena kot širja (mi in radikali) ali kot nova (radikali in nekatere stranke iz našega bloka) koncentracija. Absolutno izključeno I
Torej nobene druge poti?
Še je ena, ki je po mojem mišljenju tudi parlamentarna, toda o njej govoriti je še danes prerano in nepotrebno. Danes stojimo mi Slovenci in Hrvati tu, da v bratski zvezi z vsemi dobro hotečimi in pošteno delujočimi Srbi prevzamemo ureditev in upravo naše skupne države. Nočemo rušiti, nasprotno mi hočemo popravljati, kar je sedaj slabo in trhlo, ter zidati, kar je še potrebno in nu jno. Ako se sedaj naša roka odbije, potem bi to značilo, da Slovenci in Hrvati v tej državi no uživamo vseh pravic, da smo državljani druge vrste, ki ne smemo niti sovladati, ampak biti samo vlači ani.
Ali ostanete dolgo v Sloveniji?
Ne, prihodnje dni odidem zopet v Belgrad, da na licu mesta opazujem razvoj krize. Popolnoma negotovo je, kako dolgo bo trajala. Situacija je jasna, toda odločitev v krizi je za bodočnost naše države prevaž-nega pomena. To ni lahkomiselno izrečena fraza.
Belgrađ, na velikonočno sredo, 1924.
Že od provrata dalje stoji v stalni opoziciji napram g. Pašiču, ki pa vkljub temu nima poguma, da bi napram njemu izvajal kot šef stranke konsekvenco, ker jo stališče g. N. Petroviča v radikalnem klubu trdno. Edino pri volitvah lani v marcu so jo g. Pašič skušal maščovati nad novarnim nasprotnikom ter jo proti njemu kandidiral šefa svojega kabineta g. Veljo Popovića in napram njegovi volivni akciji izvajal hujši teror kakor sploh kje — ali brez uspeha.
V zadnjem času nastopa g. Petrovič javno in odkrito proti političnim metodam g. Pašiča. Njegova akcija jo v vladnih krogih izzvala ogorčenje in strah. Da bi se podrobneje informiral o ciljih ter o namorah in stališču g. Petroviča in njegovih tovarišev iz radikalnega kluba, sem obiskal g. Po-trovića. V razgovoru som stavil g. Petroviču več vprašanj:
Kako pojasnuje dejstvo, da so jc vodstvo radikalne stranke postavilo na povsem protiustavno stališče, kar je predvsem zanimivo z ozlroiu na trntrične dngndk" 1, 1903, (umor kralja Aleksandra ln kraljice Drage), |
Nastas Petrovič.
pri katerih je imela največ sokrivdo ravno radikalna stranka in opravičevala svojo sodelovanje s tem, da se jo borila za ustavnost in zakonitost; kateri razlogi so mogli biti merodajni za krono, da jo 27. marca t. 1. poverila sestavo novo vlade ponovno g. Pašiču; ali ja poslednji padec Pašić-Pri-bičevičeve vlado posledica njenega nckorokt-nega nastopanja in ji jo toraj odtognjono dano zaupanje; kakšno je njegovo mišljenje o poteku krize in kateri izhod jo iz njo mogoč in pravilen?
Napram tem in drugim vprašanjom je g. Nastas Petrovič podal* svojo in svojih to> varišov stališče z naslednjimi izvajanji:
»Radikalna stranka je vznikla v ljudstvu predvojne Srbijo v strahoviti borbi srbskega ljudstva z despotskimi režimi vladarjev Srbije iz doma Obrono-vićev. Inteligenca tedanje male Srbije, ki je izšla iz neposredne sredino naroda, je to borbo sprejela in jo speljala na pravi pot. Po večjem razdobju se je skoraj celokupno prebivalstvo nahajalo y vrstah radikalne stranke.
Skozi celo to borbo srbsko inteligence, združene z ljudstvom, so je vlekla ena nit: Svobodno izvoljen parlament, čisto parlamentarno življenje, vladar mora vladali z ljudstvom skupaj, nikakor ne brez njega.
V tej borbi je bilo mučemkov, lea« kršnih ne bi mogla pokazati skoraj nobena stranka na zapadu. Eni so padali;" številnejši pa so se porajali, istotako neustrašeni boritelji za te velike ljudske pravice, kakor so bili oni, ki so v tej borbi padli.
Osemdesetih let preteklega stoletja je bilo v radikalni stranki zbrano skoro celokupno (pet šestin) srbsko ljudstvo. Stranka je izdelala tudi svoj program in okrog njega razen zbranega ljudstva vse bolj zbirala tudi srbsko inteligenco. Vi tem programu se poleg velikih nacionalnih nalog, poleg gospodarskih načel in nalog za blagostanje ljudstva, nahaja tudi poglavje, ki govori o tom, kako bi morala nekdanja Srbija biti politično urejena. To politično poglavje programa obsega vse moderne principe čistega parlamentarnega življenja. Radikalna stranka je pri tem ostala popolnoma monarhistična. Po dolgotrajnem boju jo radikalna stranka nadvladala vladarje in dinastijo Obrenovicev in leta 1888. je bil kralj Milan prod svojo abdikacijo prisiljen, da da Srbiji znano demokratično ustavo. Od tedaj naprej je bilo narejenih' od strani vladarjev in reakcionarnih elementov mnogo poskusov, da se ta ustava in novo parlamentarno življenje odstrani. In talio se je v resnici tudi zgodilo.
Pokojni kralj Aleksander je bil po daljšem brezustavnem režimu ponovno prisiljen, da da državi drugo ustavo, alj zopet pričeta borba s tom vladarjem, Ia je razveljavil ustavd in dal brez privoljenja naroda novo, je končala z znano katastrofo Obrenovicev 1. 1903.
Z ustoličen jem našo narodne dinastijo Ivaragjorgjcvićev, ki je vedno
Viktor Sehweiger:
Moj razgovor i g. Nastasom Petrovičem.
skrbela zato, da to velike narodne pridobitve ohrani (1. 1903 je bila zopet uveljavljena ustava iz 1. 1888.), ni bilo niti enega trenotka do nedavna, da ne bi bilo te velike pridobitve sknipulozno spoštovano in varovano i od strani pok. kralja Petra i od današnjega kralja Aleksandra.
Po mojem prepričanju je to danes prvi slučaj, toda ne od strani vladarja, temveč od strani gotovih pohlepnih vla-stoljubccv, da so udari na oarlament in da se preko parlamenta in proti volji velike večine našega naroda vlada nad našimi pokrajinami. Ta posel ni v skladu niti s tradicijami RS niti z načeli njenimi niti s celokupnim dosedanjim delovanjem njenim.
Upam, da bo ta poskus ostal samo poskus in da naš vladar, ki je dosedaj skrupulozno varoval in čuval velike narodne pridobitve, ne bo podlegel tem in takim nevarnim poskusom vlastoljubeov in da bo ta kriza našega političnega življenja rešena i pravilno i parlamentarno.
Istina, vlastoljr.bci poskušajo opravičevati te svoje nastope s tem, da baje bočejo v interesu naše države onemogočiti antidržavne elemente. Nihče me ne more prepričati, da bi med brati Slovenci in Hrvati moglo biti antidržavnih elementov sploh ali vsaj ne v toliki meri, da bi naši državi s te strani pretila kaka nevarnost. Moje globoko prepričanje je бо od momenta, ko smo se leta 1918. uje-dinili, da niti Slovenci niti Hrvati, ne samo da ne gravitirajo na kako drugo 6tran izven okvira našo nove ujedinjene domovine, temveč, da so oni ravnotako kakor Srbi i oduševljeno stopili v to novo našo zajednico in da jo smatrajo kot svojo pravo domovino. Nesoglasja, ki so se tekom teh petih let pojavljala med Srbi na eni ter Slovenci in Hrvati na drugi strani, ne nosijo v sebi nobenega znaka razdvajanja in razdruževanja. Da ni bilo ljudi, ki so radi svo.iiL osebnih ambicij in smernic ta nesoglasja o notranji ureditvi naše države ne samo vzdrževali, temveč tudi podpihovali, mi bi se po mojem prepričanju bratovsko zedinili in sporazumeli, da damo naši državi notranjo ureditev, na temelju ustavne in parlamentarne monarhije, kar bi gotovo zadovoljilo i Slovence i Hrvate i Srbe in dalo takega razmaha, da bi naša država kmalu postala velika in mogočna.
Moje prepričanje je. da se je naš vladar glede razmotrivanja te naše parlamentarno krizo držal popolnoma korektno in pravilno. S samim tem, da se ni dovolilo, da se velika večina hrvatskih poslancev izključi iz skupščine na način, kakršnega dosedaj nikjer v parlamentarnih državah ni bilo, i n z dej-Btvom, da je povodom tega vprašanja nastopila današnja kriza vlade, je naš vladar jasno pokazal, da skrupulozno čuva i ustavo i parlament od napadov,
S a naj pridejo le-ti od katerekoli strani, toni sicer ni znano, kaj se je podrob-
neje dogodilo med vladarjem in vlado, ali jo za vsakogar jasno, da jo vlada morala pasti radi tega, ker se ni dovolilo tako izigravanje parlamentarizma. V tem aktu je največja garancija, da se bo ta kriza pravilno in parlamentarno morala rešiti. Seveda jo gotovo, da je danes vse odvisno od modrosti vseh političnih strank v parlamentu. Ono so dolžne, da so zberejo na enem terenu okrog enega delovnega programa in iz sebe dajo tudi delovno vlado, ki bo sposobna delati ne samo na velikih državnih in občekovist-nih vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nego da tudi ublaži v čim večji meri ta po mojem mišljenju precej na umeten način razpredena nesoglasja med Srbi ter Hrvati in Slovenci, da bi se na ta način v čim krajšem času med zastopniki Slovencev, Hrvatov in Srbov dosegel
iskren in bratski sporazum o notranji ureditvi naše državo.
Nadejam se, da bomo mi, vsi politični možje Slovencev, Hrvatov in Srbov, sedaj v teh velikih praznikih Kristusovega vstajenja našli dovolj spodbud v nas samih za to veliko delo bratskega sporazuma, ki je tu pred nami in ki ga je treba samo čimpreje izvršiti.
Naj nas, i Srbe, i Hrvate, i Slovence, veliki učitelj in Bog-človek Jezus Kristus vsaj za časa teh velikih dni opominja s svojimi mukami in s svojim trpljenjem za svojo sveto in veliko stvar, kako bi morali tudi mi za to naše veliko delo, napeti vse sile, da brez strahu, odstranjujoči od sebe vso osebne ambicijo in vsa požel,jenja, na ta način udružimo v nerazdružljivo celoto naš troiineni narod.«
Meddržavni cidnošajL
Svetovno politično obzorje se je te dni precej razjasnilo in to v prvi vrsti zaradi referata, ki ga je predložila najvišjemu in tudi edinemu še obstoječemu medzavezni-škemu forumu, reparacijski komisiji v Parizu
KONFERENCA MEDNARODNIH EKSPERTOV,
ki je pod predsedstvom ameriškega generala Dawesa končala svojo nalogo. Komisija je bila od bivših vojnih zaveznikov pooblaščena, da preišče plačilno zmožnost Nemčije, in je po primeroma kratkem, a temeljitem delu prišla do rezultata, da je Nemčija gospodarsko jaka, oziroma, da ima I njena obrt velike razvojne možnosti, in da i zato more plačati reparacije. Komisija je tostvarno predlagala čisto konkreten načrt, ni se pa dotaknila političnih -vprašanj, ker ni bila v to pooblaščena. Izrekla se je edino v tem smislu, da je gospodarska okrepitev Nemčije in sploh ves načrt odplačevanja vojne odškodnine odvisen od tega, da Nemčija obdrži oblast nad pokrajinami, ki so danes od Francije kot zalog zasedene. Skrbno sestavljeno poročilo se je v vseh prizadetih državah jako ugodno sprejelo in ni dvoma da tudi Nemčija nanj pristane, čeprav ho slejkoprej skušala kovali kapital iz eventueinega nesoglasja zaveznikov. Kajti glavno vprašanje — zasedba Po-ruhrja — ni definitivno rešeno in bo tvorilo predmet razpravam reparacijsko komisije, oziroma direktnim pogajanjem med Londonom, oziroma Washingtonom in Parizom. Poincare se glede tega še ni čisto določno izjavil, zdi se pa, da bo večalimenj vztrajal na stališču, da se more Poruhrjo izpraznjevati le stopnjema v sorazmerju z. vplačanimi anuitetami Nemčije. Vrhtega bo skoro gotovo vztrajal na tem, da zavezniki Francijo v tej ali oni obliki efektivno zavarujejo proti eventualnemu napadu Nemčije, ki bi mogla še letos po parlamentarnih volitvah kreniti št bolj na desno. Tega stališča francoski premier tudi zategavoljo ne more opustiti, ker
NOVE VOLITVE V FRANCIJI
zahtevajo od njegove strani ugodne volivne »platforme«, ker hoče Poincarž na vsak način nasproti levici zavarovati oblast nacionalnemu bloku. Premier je izdal uže vo-livno parolo, ki se glasi: politični, socialni in verski mir v Franciji v svrho ustanovitve trajnega miru na svetu sploh. Spretna kombinacija tega človečanskega gesla z nacionalnimi interesi Francije je gotovo tisto, kar more najbolj zasigurati Poincarejeve-mu režim;>. glasove francoskega meščanstva. V tem oziru se prizadevanja Poinca-reja gotovo zelo vjemajo z Mac Donaldovi-mi, ki je zopet začel vzidavati važen kamen v fundament svetovnega miru, otvo-rivši zadnje dni
KONFERENCO MED ANGLIJO IN RUSIJO
v Londonu, ki jo bo sam vodil. Ta konferenca se more popravici označiti za najvažnejši dogodek po verzajskem miru. Gre sicer sami zfkV4, da se uredi gospodarsko-pclitično razmerje med Anglijo in Rusijo, v resnici pa se bo tam pretresal ves politični položaj na svetu. Anglija ima terjati od Rusije ogromne pred- in medvojne dolgove, zato pa je Rusija predložila nič manjši račun za škodo, ki so jo napravile Rusiji razne zunanje in notranje intervencije od 1. 1918—1921. Ta stvar ni neporavnljiva, ker Angliji ne gre za to, da bi iztirjala vse do zadnjega beliča, marveč ie zato, da Rusija s principijelnim priznanjem mednarodnih obveznosti ustvari sigurno bazo zaupanja, ki je potrebna, da morejo Angleži nalagati kapitale v Rusiji. To pa je združeno še z drugim vprašanjem: kakšne so smernice ruske zunanje politike, ki prizadevajo zapadnim državam opravičene skrbi. Tu imamo predvsem
SPOR MED RUSIJO IN ROMUNIJO
zaradi Besarabije. Res da je velik del be-sarabskega prebivalstva romunskega (mol-davanskega) pokolenja, toda dežela gravitira gospodarsko k Rusiji zavoljo velikega eksportnega pristanišča Odese, prebival-
r -v.
Stiskačem časa.
O. Emst.
Nekdaj sem bil uradnik. Uradniki, vojaki, dijaki in njim podobni spe navadno zjutraj najlepše in najgloblje. Zato jim ostajajo za trnjevo pot k dnevnim dolžnostim le neobhodno potrebne minute in sekunde. Mojo pot k dolžnostim je križala tedaj na določenem mestu cestna železnica, in v to železnico sem stavil vedno in vedno zadnji' up vestnega uradnika, ki rad spi, pa hoče vendar pravočasno priti v službo.
Policija je bila tedaj videla naredbo, da se cestne železnice ne smejo ustavljati kot poprej onkraj križišča cest, ampak pred njim. Kdor je prišel po prečni cesti, torej ni vedel, je li kak voz v bližini; kadar ga je pa zagledal, je bilo prepozno. To so pravi, jaz, jaz sem vedel čisto natanko, da je elektrika prežala za oglom, če sem prisopihal po dolgi Humboldtovi cesti. Jasno eem jo videl v duhu, kako je prisluškovaje čakala z zahrbtno svetlikajočimi se svetil-nicami. Zdaj — zdaj sera imel le še minuto do ogla, potem —
»Bim, bim, bim!« In glej: s prazničnim avonjenjera je vozila dalje in bljuvala ogenj od samega veselja.
Vselej in povsod se mi je godilo tako. V naših velikih poštnih uradih je mnogo oddelkov, da se ljudje hitro odpravijo, na primer trije ali štirje za poštne nakaznice. Ako sem hotel oddati poštno nakaznico ali priporočeno pismo, sem bil uvrščen kot petindvajseti, mogoče tudi kdaj kot štiriindvajseti. In prav gotovo je bil med mojimi srečnejšim prodniki trgovski sluga, ki je
oddajal 57 priporočenih pisem, in Го sem vendar enkra' prišel na vrsto, mi je uradnik prav gotovo zaloputnil okence pred nosom, ker je moral poprej izvršiti večjo in težavnejšo adicijo, sestaviti letno poročilo ali kaj podobnega.
V vseh teh slučajih je bil neki namen, to mi je bilo jasno. Saj se mi je prav tako godilo pri davčnih blagajnah, pri policijskih in vojaških naznanilih, pri mojem vsakoletnem obisku na poročnem uradu. Če sem hotel priglasiti otroka, tedaj je gotovo ves svet dobil otroke ali pa je sklepal zvezo, ki je merila na to. Ako sem se hotel pel jati po železniški progi, kjer vozijo vlaki vsako uro, tedaj sem redno ujel vlak, ki je odbrzel 58 minut po mojem prihodu na kolodvor, itd. itd.
Postal sem mračen. Kot človek, ki čuti pravično, nisem mogel tajiti, da bi ne bil že kdaj pravočasno ujel elektrike, da bi ne bil že kdaj stal sam pred poštnim uradom; ali to se je zgodilo tako smešno redkokrat, da je bila videti iz takih slučajev tembolj jasno vsa nezvestoba usode, njen zahrbtni namen, imeti me za norca; taki srečni slučaji so mi izvabili le grenek, porogljiv posmeh.
Moj položaj je postal nevaren; čut se mi je omiačil bolj in bolj; najrajši bi si bil končal življenje; zdelo so mi je popolnoma pogrešeno.
Premišljal sem, prendarjal sem, belil eem si glavo, kako bi ušel tej neprestani muki.
Pa glej, prišla mi je presenetljivo modra misel. Kako bi bilo, sem modroval, če bi šel zvečer deset minut poprej v posteljo
in bi so dvignil zjutraj prav toliko minut poprej.
Ali odkod vzeti teh deset minut, sem si govoril. Mož si čezinčez preobložen z delom in spiš komaj toliko, kolikor bi moral. Poglej 1 Prelistaj knjigo svojega dnevnega dela —
In listal sem. Pa sem našel tu pet minut, ki sem jih bil zapravil brez koristi, in tam deset in tu sedem in tam tri in — pa, kaj je bilo to? Našel sem kljub svojemu delu in kljub vsej svoji marljivosti tuintam celo vočere, cela popoldneva, ki sein jih bil zapravil.
Vstal sem torej deset minut preje. Učinek je bil presenetljiv. Drugo jutru nisem dobil le tistega voza cestno železnice, ki sem ga hotel doseči, ampak že poprejšnjega. Svoja jutranja opravila sem bil dovršil mirno in sem bd zato poprej gotov kot drugokrat.
Uporabljal sem princip, ki se mi je enkrat obnesel, pri vožnjah po železnici, pri obisku koncertov in gledališč, pri sejah — šlo je izvrstno. Ako sem prišel v poštnem uradu do okenca, ld je bilo dvajsetkrat oblegano, tedaj sem preudaril, ali ne bi mogel oddati svoje pošiljatve nekaj ur pozneje ali nastopni dan ali na drugem poštnem uradu, in glej, naval na poštnih oddelkih se je vidno manjšal.
Število policijskih priglasov, rojstev, sklepanih zakonov in smrti se je očitno skrčilo. Prometna sredstva so popolnoma izpremenila obnašanje proti meni. Postala so uslužna, postrežljiva, ljubezniva. Treba mi je bilo čakati lc eno minuto ali dve, pa so bila na mestu; še več, mnogokrat so
stvo samo pa je odločno proti Romuniji, ki je tam v prid boljarom uvedla pravo strahovlado; da so Komuni v tem oziru mojstri, dokazujejo njihova barbarstva v Mo. došu, ki so ga izpraznili potem, ko so ga na uprav vandalski način izropali. Rusija predlaga plebiscit, Romunija pa nanj seve, da ne pristane. Ta odpor proti veliki Ri>. siji bi ne bil mogoč, ako bi se Romunija ne zanašala na podpisnike verzajskega miru. Kajti ti se boje, da ne bi Rusija, ako pri-klopi k ruski federaciji Besarabijo, prišla preblizu Balkanu, Carigradu in Sredozemskemu morju, ker ne gre niti v račun Francije niti v račun Anglije, ki pa glede besa-rabskega vprašanja izjavlja, da ji je vse-eno. Vendar bi na ta način stavba verzaj-skega miru, ki jo jo že Turčija močno pretresla, dobila nov nevaren sunek, tembolj ker si
LITVA IN POLJSKA
zaradi memelskega vprašanja in plovbe pd reki stojita druga drugi oboroženi nasproti in uživa Litva pri tem protekcijo Rusije. Sploh stoje baltiške države politično na zelo slabih nogah in »matuška« Rusija kljub rdečemu kostimu gotovo ni preveč zadovoljna s tem, da ji je vojska in revolucija napol zaprla Petrovo »okno v svete ob Baltiškem morju. Ako pa se to vprašanje načne, se obnove tudi rusko-poljski računi, ki so tembolj zapleteni, ker ukrajinska republika ne zahteva danes zase samo Vo-linja in vzhodne Galicije, ampak celo romunsko Bukovinol Zaradi tega bo Poljska čisto gotovo priskočila Romuniji na pomoč, ako bi jo rdeča armada napadla, vprašanje pa je, kaj napravijo velesile. Te ojačujoče-ga se imperializma Rusije sicer ne vidijo rade, niso pa voljne bojevati se same proti njej, ampak rajši vidijo, da drugi zanje pobirajo kostanj iz žerjavice — posebno Anglija. Dokler se Anglija in Rusija direktno ne sporazumeta, bosta igrala vlogo policaja napram Rusiji tudi
JAPONSKA IN TURČIJA,
ki se obe živahno zanimate za besarabsk« vprašanje. Glavna teža pa leži vsekakor na Franciji, ki je te dni sklenila zvezo z Romunijo, o kateri se pa še ne ve, ali pomeni vojaško pomoč za slučaj spopada z Rusijo. Kajti tu pride še vpoštev Italija, ki Rusijo v tem slučaju odločno podpira in mala antanta, ki se v rusko-romun-ski spor čisto gotovo ne bo vmešala, kajti Češkoslovaška in Jugoslavija imata samo največji interes na tem, da se Rusija ojači in stopi zopet z vso mogočnostjo na pozot-nico mednarodne politike. Francija bi gotovo kljub svojemu velikemu vplivu na malo antanto in ogromni koristi, ki jc le*-tej nuja, varujoč sedanje posestno stanje teh držav, gotovo ne napravila dobrega vtisa na Češkoslovaško in Jugoslavijo, če stopi očitno na stran nasprotnikov Rusije. Pa tudi Angliji bi to ne bilo čisto prav, ker se vedno boji kontinentalne premoči Francije. Zato se bo v Londonu o tem veliko | govorilo, kakor tudi o
se prikazala obenem z menoj na cestnem oglu, kakor bi bila določena za mojo osebno postrežbo. Da, njih prijateljstvo je šlo tako daleč, da so so zapoznila, če sem jaz slučajno dospel prepozno.
Tedaj mi je bilo, kot bi se zavesa od-grnila pred vsem mojim bitjem.
Ha, so zaklicale misli, ali si morda videl poprej v svoji razclraženosti in zamerljivosti ie nesrečne slučaje, srečne pa si prezrl? Ali si prezrl, da si bil sam kriv nemiru svojega življenja? Ali se je svet predrugačil? Zaradi tebo gotovo ne. Torej si se predrugačil ti. Tako je. Našel si veliko skrivnost mirnega življenja. Kdor si vzame čas, ga ima. Uči se samo, čas jemati; toliko časa je vedno na razpolago — pa bi se dala izpremeniti beseda Goetheja o sreči, posebno, ker sta sreča in srčni mir skoraj isto. Nisi bil razdražen, ker nisi imel čoea, ampak časa nisi imel, ker si bil razdražen. To je tisto. Izpametoval si se — in bil si srečen.
In v svojem velikem srcu sem se so« čutno domislil trpljenja svojih bližnjih.
Vide", sem jih stali milijone in zopet milijone pred telefoni in trepetati v živčnih krčih ob govorilni vrvici, kot hrošči, ki jih je krut demon navezal na nit; videl sera jih drgetati in se tresti, ker je trajalo dve minuti, pomislite, kako grozno, dve minuti, da se je izvršila priklopitev. Videl sem jih sedeti v železniških vozovih in jih slišal kleti zaradi petminutne zamude čez te »škandalozno razmere«. Videl sem, kako so odfrčali pri zadnjem zvoku koncerto-vera, pri zadnji besedi igralčevi z začotno hitrostjo modernega streliva v garderobe,
SMERNICAH RUSKE POLITIKE V AZIJI.
Tukaj se nahaja Rusija v očitnem konfliktu z Japonsko, ki danes ne uživa posebnih simpatij v Angliji, šo manj pa v Ameriki, kjer so pravkar zopet prepovedali japonsko naseljevanje na zapadni tihoocean-5ki obali. Tudi je Japonska preveč zvezana 5 Francijo in zasleduje tako na eni kakor pa drugi obali Tihega oceana ekspanzivne težnje, ki niso pogodu ne Angliji ne Ameriki, pa tudi ne Kitajski. Na drugi strani pa se Kitajska nahaja v konfliktu z Rusijo zaradi Mandžurije in Mongolije, Rusija pa zopet meša Angliji račune v Indiji, Afganistanu in Perziji. Da gre pri tem v prvi vTsti za ogromne gospodarske interese, to je za eksploatacijske objekte velikih tru-stov, je jasno. Zato se bo tudi ta skup vprašanj v Londonu temeljito pretresal in bodoči mir je od te konference še bolj odvisen nego od posvetovanj reparacijske komisije. To tembolj, ker sovjetska vlada očito stremi za revizijo verzajske pogodbe in hoče na vsak način aktivno poseči v vse svetovne politične probleme. Mac Donald bo tu pokazal, kaj premore; Anglija pa stoji, kakor je pokazala ena izmed zadnjih sej nižje zbornice, kakor en mož za njim. Če se najdo v Londonu kompromisna formula med svetovnimi težnjami Anglije in Rusije, bo svetovni mir gotovo za daljšo dobo zasiguran, dasi bo treba vpoštevati seveda tudi stališče Francije k tem rezultatom. Če pa ne, bo politično obnebje sveta zelo potemnelo in slejkoprej zopet iz-pregovorilo orožje — bogve s kakšnim rezultatom ... Saj je svet oborožen do zob in to s kakšnim strahovitim orožjem 1
ITALIJA
stopa z zmago fašizma v dobo skrajno oja-čenega imperializma. Glede reparacijskega vprašanja sicer podpira Francijo, glede severne Afrike in problemov Sredozemskega morja pa se razvija med obema državama čezdalje izrazitejša tekma. Drugi objekt ri-valitete je Balkan in Turčija, sploh tako-zvana Levanta. Tu pa mora Ilalija računali tudi z Anglijo in Rusijo; s poslednjo zelo ljubimkuje, zlasti odkar vlada po Črnem morju zopet zastava :Lloyda«; seveda se taka prijateljstva pravtako lahko črez noč poderejo kakor so se črez noč sklenila. čičerin je podedoval vse lastnosti bivše carske diplomacije ... Nastopajoča doba mednarodne politike stoji vsekakor pod znamenjem zunanjepolitične renesanse ruske države. To se čuti ob vsaki priliki in na vseh poljih. Tudi problem bodočnosti Nemčije je s tem v najožji pezi in seveda tudi problem naše države.
Za katoliški tisk,
V delu in požrtvovalnosti za krščansko časopisje nam morajo biti za vzgled ameriški katoličani. V dokaz, kaj so oni v zadnjem času storili za razširjenje dobrega krščanskega tiska, naj služi članek metodističnega glasila »Advokat krščanskega zapada«, ki piše:
»Rimsko katoliško časopisje ameriške dežele vrši v resnici uspešno delo. Jc sijajno organizirano, skoro ni več panoge v časnikarstvu, ki bi s mu katoličani ne bili posvetili.. Vse to pa se jc dovršilo še le v zadnjih dveh letih. Bilo je po vojni, ko se je katoliška cerkcv vzdramila k skoro nezaslišanemu delovanju. V vseh njenih delih se je započelo naenkrat novo
se panično stiskali proti izhodom m navalili na cestno železnico kot izstradana trdnjavska armada na provijantni voz, ako-ravno bi bili storili mnogo pametneje, če bi hodili peš, da bi eroika izzvenela pod zvezdnatim nebom. Videl sem vse to in moral sem vprašati: čemu? zakaj?
Razumite me pravi Dobro vem, tempo svojega življenja ne moremo zavzeli nazaj na tempo svojih starih staršev ali vsaj na onega svojih staršev. Naraščajoča hitrost vseh človeških poslov, še onega pokopava-nja mrličev, se dogaja pač tudi po zakonu razvoja. Vem: življenje je lahko tolike vrednosti in tako preračunjeno, da je vsaka minuta dragocena, čeprav je to le skrajno redek slučaj. Vobce se življenjska dela nc ustvarjajo v naglici. Vem tudi, sleherni od nas pride lahko v položaj, da otemni zvezde neba z dihom svojih kletev zaradi minute nekoristnega zadrževanja. V splošnem pa — žal mi je, da vam moram to povedati, gospoda moja — me spominja naglica potnikov iu obiskovalcev koncertov, naglica ljudi, ki se vozijo po cestnih železnicah ter stoje ob telefonu, na igro, ki si jo otroci izmislijo časih pri jedi: »Kdo bo najprej izpraznil svoj krožnik!« Nato začno brezumno žličlmti, zaradi sreče — biti prvi gotov. Ali najdete tudi zabavo v tem, da ste z življenjem prvi gotovi? Večkrat se mi vidi ta splošna naglica kot norost, kot razširjajoča se blaznost, ki se oprijemlje celo treznih, modromislečih ljudi, kot n. pr. mene.
Napravil sem bil zelo posrečen izpre-Iii>d, poln nolraujegu zadovoljstva ob samotnem Labinein obrežju za Blankenese-
življenje, posebno v časnikarstvu. Organizirala se je katoliška poročevalska služba, ki ima namen okleniti ves svet. Ta »služba« ima svoja oporišča skoro v vseh velikih slavnih centrih celega sveta, K njenim so*rudnikom se prišteva nekaj najbolj znanih časnikarjev. Vsako leto se izda na tisoče dolarjev za razširjanje katoliškega tiska. Danes izhaja v Združenih državah 89 tednikov, ki jih bere poldrugi mil. Američanov, V ocenjevanju važnosti tiska sc eni metodisti popolnoma strinjamo s katoličani; moderen je in razširjen. Toda, kakor čujemo, se bo katoliški tisk v Ameriki še dalje razvijal. Kje je vzrok za tak pogum? V dejstvu, da si ameriški katoličani pravijo: »Stvar je vredna, da nas nekaj stane.« In zato prav nič ne vpijejo in ne stokajo, če vidijo pred seboj računske deficite, kakor delamo to mi metodisti.« In nato list pozivlje metodične vernike k delu za metodistični tisk po vzgledu katoličanov.
In mi? Mi nimamo k besedam protc-stantovskega lista pristaviti niti besedice. Kdor razume, naj stori svojo dolžnost!
...... 1.,."■','.'4"
Skof lavanliitski dr. Andrej Karlin.
Birma v Prekmurju.
Kakor smo svojedobno kratko javili, bo po preteku 10 let zopet birma v Prekmurju. Opravil jo bo prevzv. gosp. škof lavantinski dr. Karlin, pod čigar kompetenco od 1. decembra 1923 spada Prekmurje. To bo važen zgodovinski moment, ker po 1060 letih zopet prvič stopa slovenski škof na slovenska prekmurska tla. Od dobe, ko jo pod vlado kneza Pribino in pozneje njegovega sina Ivocelja (okrog 864 do 874) deloval tukaj sv. Metod, ni bilo več višjih cerkvenih knezov slovenskega pokolenja; marveč vedno so prihajali mažarski škofje, ki so v spremstvu mažarskih grofov, kateri so imeli patronate nad večino prekmurskih cerkev, delili cerkveno obrede narodu, ki po večini ni
nom in sem se hotel vrniti z vlakom v Hamburg. Ko sem stopil na peron, sem zaslišal znamenje za odhod. Čeprav nisem imel ničesar zamuditi, čeprav bi mi bilo lahko vseeno, ali pridem domov s tem vlakom, ali z drugim četrt uro pozneje, sem planil na vlak, ki se je že premikal. Zagrabil sem roča j poleg vrat prehodnega voza in sem hotel skočiti na stopnico, a sem stopil napačno in sera obvisel ob premikajočem se vozu, skratka, bil sem v nevarnosti, dokler mi ni pomagal izprevodnik. K sreči sem bil potem sam v oddelku, tako sem si, kar na cn mah iztreznjen, lahko glasno povedal vse one poklone, ki so mi pristojali po pravici.
Ako bi bil pri tej priložnosti izgubil življenje in bi me bil kdo vprašal na onem svetu: >Iz kakšnega razloga si povdovil svojo ženo in posirotil svoje otroke?« Odgovoriti bi mogel kot poštenjak le: :>Г/, hipne, a popolne budalostik
čas ni samo denar, je mnogo več in boljši od denarja, zato ga ne smemo tratiti. Tem manj pa smemo stiskati s časom in z njim varčevati malenkostno in umazano skopo. Atenci so imenovali prenaglo hojo strojarja Klcona "nedostojno hojo« in imeli so prav. To večno hlastanje in hitenje, to stiskanje s sekundami napravi našo življenje nedostojno, nizko in smešno. Delamo s časom kot z denarjem; varčujemo z njim na napačnem kraju. Tu obračamo ni ki jas t novec desetkrat, preden ga izdamo, a tam mečomo zlatnike skozi okno. Preglejte enkrat resno porabljeni čas, preglejte n. pr. konto »družabnih obveznosti« in preudari-te, koliko časa porabljate za nezmiselne in
razumel njih jezika, niti oni njegovega. Naglo se bliža čas, ko boš Ti, sin slovenskega naroda, preganjani naš mučeni k in blagi cerkveni knez, stopil na sveta prekmurska tla. Mnogo boš na Sel spremenjenega od ono dobe, ko jo tukaj deloval naš blagovestnik, tvoj sveti prerinile škof Metod. Kaki občutki Te bodo navdajali, ko se boš vozil po hogatih prekmurskih ravninah, obiskujoč cerkve, ki jih je veren slovenski rod postavil v najstarejših časih, kakor n. pr. Selo, Turnišče, Gor. Petrovci (Nedelja), Sv. Jurij i. t. d.? Kake občutke Ivjš imel, ko boš potujoč po »Goričanskem« (gornjem Prekmurju), našel 24.000 evange-ličancev, ki so pred 2 stoletjema sprejeli vero Lutra in Kalvina, uklonivši ee pritisku grofov tuje narodnosti, tuje vere? Tudi ti so Slovenci, tudi ti so prejeli pred več ko 1000 loti sv. katoliško vero od slov. apostolov. Kake občutke boš imel, ko boš stopil v dolnjelendavsko in dohrovniško cerkev, kjer te bo pozdravilo mažarsko petje nekdaj našega rodu, ki je kloneč sili mažarskih vlasto-držcev in pod pritiskom silne mažariza-cije pozabil svoje slovensko pripadnost? Dober, veren in mehak jo prekmurski rod, zategadelj so imeli Mažari lahko stališče. Pošiljali so mu duhovščino, učiteljstvo in uradništvo, ki jo imelo nalogo, čimpreje izbrisati sled, da je tukaj bival, delal in trpel narod, veja velikega slovanskega stebla. Ti mandatarji so vršili svojo nalogo sicer no brez uspeha, a jedro se vendarle ni dalo zlomiti, ostali so naši ponosni Črensovearji. Turni-sčanje, Bogojincanjo in predvsem Bel-tinčarji zvesti jeziku in veri svojih prednikov in od tu se je širila in se širi narodna zavest v mJačnejše kraje.
Veliko apostolsko delo Te čaka, pre-vzvišeni knez, v našem Prekmurju. Nad 30.000 vernikov obširno dolnjelendavsko župnije, ki niso utonili v mažarskem morju, nestrpno čaka dneva, ko bo v dolnjelendavsKi cerkvi zopet slišalo božjo besedo v materinskem jeziku, v lepo doneči slovenščini, kateri je ostalo zvesto v najtežavnejših dobah. Precejšnja narodna manjšina naše narodnosti v do-brovniški župniji goji iste želje. Z vso pravico se vprašujejo verniki mursko-soboške župnije, zakaj se v njih cerkvi še danes vsako prvo nedeljo v mesecu pridiguje in moli mažarski, ker je tako malo Mažarov v Sobotiei. Vse te in še mnogobrojne druge krivice bo treba popraviti. Z zaupanjem pričakuje Prekmurje prihod svojega cerkvenega kneza. Blagoslovljena bodi Tvoja misijonska pot!
1 • * *
Spored birrae v Prekmurju jo sledeči: v soboto 3. in nedeljo 4. maja v Dolnji Lendavi, ponrieljek 5. maja v Do-brovniku, torek G. maja v Bogojini, v sredo 7. in četrtek 8; maja v Turnišču, soboto 10. maja v Črensovcih, nedeljo 11. in pondeljek 12. maja v Beltincih, torek 13. maja v Murski Soboti, sredo 14. maja v Martjancili, četrtek .15. maja pri Sv. Benediktu, v soboto 17. maja pri Sv. Sebeštjanu, nedeljo 18. maja v Vel. Dolencih, pondoljek 19. maja v Markovcih, torek 20. maja pri Nedeli, sredo 21. maja v Gornji Lendavi, četrtek 22. maja pri Sv. Juriju, petek 23. maja v Pertoči, soboto 24. maja v Cankovi in v nedeljo 2o. maja v Tišini.
nemlčne pojedine, za zgolj konvencionalnc obiske brez sleherne vrednosti, pa se boste čudili, presenečeni boste, koliko drobiža bi lahko nabrali za gladko odmotanje svojih dnevnih poslov.
Imel sem nekoč pametnega sošolca, ki se je, kadar je moral odgovoriti, v naglici vedno lovil z besedami in navadno zajec-ljal neumnost. Eden izmed našiii učiteijev pa je rekel vsakič, preden je jecljavec začel govoriti: Miiirno, le veeed-no miiir-no«, in ta nagovor je imel toliko sugestivne moči, da je vprašani odgovoril, ne da bi se zaletel in izgubljal čas.
Mi smo kot oni učenec. Zaječi jamo brez potrebe svoje življenje, namesto da bi ga mirno izdihavali. Morali bi si nabaviti častitljivo papigo, ki bi nam z globokim glasom zaklicala vsako jutro, kadar vstajamo: »Miiirno, le veeed-no miiir-no!« Saj smo tako grozno nervozni — iz zgolj nervoznosti. Nič namreč nc pospeši ner-voznosti bolj kot nervoznost To je slišati kot stavek, da pride revščina od bede, ima pa vseeno več smisla. Ne razburjajte sc zaradi malenkosti, ne rohnite nad izgubo minut in četrtink ure, če ni neobhodno potrebno. Začnite dnevno delo z mirno roko in z mirnim očesom, kot da vam res ni prav nič ležeče na poldrugi minuti več ali manj, in čudili se boste, kako mirno bo dan prešel, radostili se lx>ste nad mirom, nad udobnostjo, ki bosta prožela vaše živčevje.
Vem sicer še za boljše sredstvo, ki učinkuje prav gotovo: življenja ne jemati ргегезпо. Kdor ima dovolj jesti, naj se ne da spraviti iz ravnotežja tudi z izgulnj ali z dobičkom 10.000 ali 100.000 mark. Koear
Politične vesti.
'-f Sramotna častitka Mnssolinijn. Med tistimi, ki so častitali Mussoliniju na volivni zmagi fašistovske stranke, je bil začudo tudi naš zunanji minister dr. Ninčič. To je bil že ob sebi zgrešen korak, kajti tuj zunanji minister se pač nima vtikati v notra« njo strankarske boje kake države. V tem slučaju pa je bila časlitka tembolj uozasli-šana, ker so bili naši bratjo v Italiji ob teli volitvah na brezprimerno krut način stra-hovani iu njihova volja potvorjena. Kaj bi bili napravili Srbi z dr. Ninčićem, ako bi bil častital na zmagi — Cankovu v Bolgariji?. Ali ni to zopet nov dokaz, da smatra Belgrad Hrvate in Slovence za državljane druge vrsto, bolje za tujce in je ves govoričenje o narodnem edinstvu zgolj lažniva fraza. Pribičevič, Žerjav in družba — molčite raje, vaša dejanja dovolj glasno govore.
+ Mussolini proti Franciji. Mussolini je zavzel odločno stališče proti Franciji, Izdal bo posebno noto, v kateri se bo zavzel za to, da mora Francija zapustiti Po-ruhrje. Ta Mussolinijev nastop spravljajo, v zvezo z bivanjem angleškega generala Davvesa v Rimu.
+ Nemški strankin zbor. Spričo raznili perečih političnih vprašanj, ki so se razvila ob političnem položaju zadnjega časa, sklicuje Nemška stranka za 27. t. ra. svoj strankin zbor v Vrbas, da razčisti in določi nemško stališče v dnevnih in političnih vprašanjih.
Beležke.
»Javnih delavcev nimamo niti za lo« kalno avtonomijo, ne izvzemši ljubljanske. Še težje jih bo dobiti za javno delo v višjih' upravnih edinicah, v srezih, v oblasti.r. To ugotavlja »Jutro« v svojem velikonočnem uvodniku. Kaj pa so delali današnji >Ju-trovek celih 40 let, dokler so neomejeno gospodovali na ljubljanskem magistratu? Ali se niso takrat, ko so imeli vso moč in vsa sredstva v rokah, prav nikdar spomnili na to, da ie treba oskrbeti za naraščaj, tudi za politično izvežban in izkušen naraščaj? Ali niso bili ravno oni tisti, ki so smatrali za edini dokaz politično zrelosti večno kričanje »živijo narode in »živijo Sokok? Danes jih pa prevzema groza, ko gledajo sami vso notranjo puhlost svoje nekdanje politične vzgoje in kličejo na pomoč zdravnike in inženerjo in profesorje in učitelje, naj ;>gredo med narod': in naj ga politično izobrazijo!
Klopotec namesto pirha je poklonil slovenskemu ljudstvu za Veliko noč demokratski vodja dr. Žerjav v i Jutru r, k jer jo poskusil vse otrobe, ki jih vežo ,>Jutro« že od svojega rojstva dalje, slresti v eno samo košaro, iz katere naj bi zobala slovenska javnost svojo politično modrost. Med drugim se je dr. Žerjav povzpel do trditve, da >naša ustava ni centralistična« (!). Če ni centralistična, kakšna pa jc? Na to vprašanje nam dr. Žerjav gotovo ne bo nikdar odgovoril! 0 državnem edinstvu, — ob katero se danes sploh nihče več ne spodtika — pravi, da je »res judi atk ali po jugo-slavensko, da je »svrsen čin«. Zakaj pa so v ustavi sami paragrafi, ki določajo proceduro, če bi jo hoteli izpremeniti? Da smatra clr. Žerjav federalizem za »državi nevarno obliko, ki mora vesti v razpad države':, to je že star demokratski šlager; ker pa dr. Žerjav sam dobro čuti ničevost I tega argumenta, ker ga pobijajo zgodovin-
veseli delo, ne bo prašal, ali ga čaka jsla-va« po deselih letih ali po tridesetih, ali po smrti, ali pa sploh ne. Vedno si je treba predočili, da je vsak svoje sreče kovač, ka- . dar je srečo, to zlato pajčevino, treba kovati v lastnih prsih. To je čudežno sredstvo! Kdor ga uporablja, temu zveni raz drevje in iz grmovja, iz luči in iz teme, z višin in iz globočin: »Miiir-no, le veeed-no miiir-uo!« To sredstvo ozdravi vse živčne bolezni. Pod jamstvom! To sredstvo ima le eno hudo napako. Je skrajno redko.
Mlo M priznanje
kdor si ogloda oblačila: prvovrstno ftlatfO lis nizfoe ccrc resnitno?-?-!
Oglejte si šo vi!
Frara LoKlC	Pred kosijo 19
Koliko nezadovoljnih gospodov
jo videti v novih oblekah in to upravičeno!
Vsak pa je zadovoljen, ki si preskrbi oblačila pri kontekci|ski Induslrlji
Oragio ScSiw£Bl3>, r.fubifana
Lepota? Sveio.-t mladosti? Priljubljena vnanj-ščina? Vse lo si lahko prihranite in zabranite pre-rano ostarelost edino z racijonolnim negovanjem vašega obruza, vašega Mesa, vaših las in zob! Iz-vimreditega delovanja so že črez 25 let priljubljeni Elza-preparnti za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvuruioča pomadn (2 lončka s pakovanjem iu poštnino 25 Din), Elza-pomada za rast las (2 lončku s pakovanjem in poštnino 25 Din), Elza lilijno milo lepoto (i kose s pnkovanjom in poštnino 40 Din) iu 10 odstotkov doplatlm in drugi Elza-preparali kakor Elza cvet za laso, Elza-voda za us'.a, Elxo-ko-Innskn voda itd.: adresa: T.eknrnnr K! i GEN' V. FKT.STUBICA DONJA, Elzatnr št 184. Hrvatska.	7055
Бка dejstva (Švica, Zedinjene države itd.), zato si skuša iz zadrege pomagati s trditvijo, c<a je pnmera Jugoslavije s Švico, Ze-dinjenimi državami itd. »deplasirana«. V ostanku političnih otrobov pa smo našli še stavke: »avtonomizem je utopija«, zmaga federalistov bi bila začetek »amputacije« in šo nekaj podobnih bedarij iz vele-srbskega arzoaala. Kako bo dr. Žerjavov »žegen« »Jutrovim« bralcem kaj teknil, ne vemo. Prebavili ga ne bodo lahko.
Resnično. »Z ustanovitvijo lastne na- j cijonalne države smo se Jugoslaveni osvo- j hodili na zunaj, nismo se pa še osvobodili j notranje, duševno.* — Ker pod Jugosla- i veni samostojni demokrati mislijo vedno sa- •
mo sobe, je treba »Jutrovk ugotovitvi v polni meri pritrditi.
»Zarobljeno« imenuje »Jutro« v svojem velikonočnem članku slovensko duhovščino. To pa zato, ker je edina izobraževala naše ljdustvo, ščitila njegov jezik, so žrtvovala za njegovo kulturo in mu ustvarila gospodarsko organizacijo, medtem ko je liberalna frakarija klečeplazila pred zlatimi, ovratniki in čez vsako resnično narodno delo zabavljala.
»Povojne politične verižnike« graja današnje »Jutro«. Upamo, da bo to med pristaši slovenske J. D. S. tudi kaj izdalo.
Izreden dogodek. Današnji uvodnik »Jutra« je v celoti napisan v slovenščini.
VOJVODINSKI RADIKALI PROTI PASIČEVI POLITIK!. — UMIKANJE
VLADNIH ČLANOV.
Belgrad, 19. aprila, (Izv.) Nezadovolj- , sivo v radikalni stranki je narastlo do kulminacije. Vojvodinski radikali so imeli predvčerajšnjim skupščino v Pančevu. Na j tej se je razpravljalo o politični situaciii in govorniki so kritizirali politiko Pauća in koalicijo s Svclozarjem Pribičevičem. Posebno so naglašali, da se morajo verificirati vsi mandati hrvatskih poslancev in da se zahteva njih sodelovanje. Po daljši in ostri kritiki Pašičcvega delovanja ie bilo sklenjeno, da pri prihodnjih volitvah niti en politik iz Srbije ne bo kandidiral v Vojvodini za narodnega poslanca.
Belgrad, 19. aprila. (Izv.) Iz krogov flanov vlade se zdaj čujejo verzije, da bo kriza rešena tako, da bo sestavljena delovna vlada. Tem svojim verzijam doda-jejo svoja prepričanja, da bo ta kratko trajala, kajti Radič jo bo, kakor re misli, hitro vrgel. Po tolikih zatrjevanjih, da je iipel Pašič volivni mandat in da ga še sedaj ima, so karakleristične te verzije, ki jih minslri lansirajo.
GLAS OPOZICIONALNE RADIKALNE SKUPINE.
Belgrad, 19. (Izv.) »Smotra«, glasilo tiekaterila radikalnih poslancev, piše o dolžnosti krone in o notranjem položaju: Četudi bi na pni pogled zgledalo, da bi interes države zahteval, da se ta kriza čim prej reši, vendar je po našem prepričanju izjemoma v tem slučaju na splošno bolje, da kriza dolgo traja, da si krona na ta način pridobi časa, da najde čim pravil-nejšo rešitev, ki jo diktira vsa resnost položaja. Krona pri ocenitvi položaja v parlamentu ne sme hladno gledati samo na-
formalno število, niti ne sme hladnokrvno gledati na drugi strani na oligarhijo in korupcijo, ki eksploatira interese države, in stranka sme enega v resnici zaslužnega državnika, katerega največja napaka je, da ni več ono, kar je bil pred 10, ka; šele pred 20 ali več leti, zapostaviti. Krona jo sicer po ustavi neodgovorna, a!i je zato še preveč odgovorna v takih trenutkih pred zgodovino in zaradi tega mora pri reševanju te krize prinesti rešitev in priti do kombinacije, ki bi vse, kar jc o tej držav izdajalskega in koruptnega, izpustila.
O notranji politiki piše: Pretekla kriza je bila rešena nepravilno, izven-parlamentarno in po rešitvi je obstojala ta kriza, dekler vlada ni v soboto padla. Da - li je padec samo formalen, se bo videlo po rešitvi, četudi najbolj ugledne osebe iz vladne stranke trdijo, da ima vlada Pašič—Pribičevič volivni mandat v rokah in da je ostavka vlade prišla sanio radi nastopov opozicije. Položaj je vzet iz rok Pribičevičevih, ki se je vse do padca obupno branil. Rešitev krize po njenem razvoju se danes nahaja v rokah krone. Ker pa krona dalje vztraja na stališču, da mora parlament podaljšati delo, da na ta način konča najnujnejše in najpotrebnejše zakone, bo to rešitev prinesla poslovna vlada, četudi so radikali absolutno proti taki rešitvi. Krona poziva ugledne osebe na posvetovanie in kakor se zdi, bodo pozvani tudi Radičevci, Želeti bi bilo, da najvernejše preštudira položaj in vzroke krize in jo reši tako, kakor je tre^ ba. — Te informacije radikalskega lista popolnoma potrjujejo naše dosedanje pisanje.
Rim, 19. aprila. (Izv.) Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo glede obmejnega prometa so končana. Določila se je cela vrsta proizvodov, ki so prosti uvozne carine. Ta pogodba jo sestavljena po analogiji one, ki velja za promet med Jugoslavijo in mestom Zadrom. Jugoslovanski delegati so predložili italijanskim svoje predloge glede enotnega carinskega tarifa.
Železniška konvencija т&п Jugoslavijo m Stalijo.
Trst, 19. aprila. (Izv.) Komisija, ki se pogaja glede trgovske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, je določila smernice za železniško konvencijo med Italijo in Jugoslavijo. Na progi Ljubljana —Trbiž bodo otvorili dve carinarnici, italijansko v Trbižu, jugoslovansko pa v Ratečah.
Francosko stalllts gte reparacij.
Pariz, 19. aprila. (Izv.) »Matin« opredeljuje stališče francoske vlade napram poročilu ekspertov sledeče:
1.	Francoska vlada je pripravljena »prejeti kot reparacijsko vsoto 26 milijard mark ped pogojem, da Anglija in Amerika popolnoma brišeta vse svoje terjatve napram Franciji.
2.	Ako se lo no zgodi, je Francija pri-morana del teh dolgov prevalili na Nemčijo preko vsole 26 milijard mark.
3.	Kar se tiče garancij, Francija ne bo dala iz rok nobene izmed zastavnin, ki se Kdaj nahajajo v njenih rokah, razen ako fo zavezniki ponudijo druge, katerih bi se Francija v slučaju neizpolnjevanja obveznosti od strani Nemčije avtomatično polastila.
Pred novo konferenca i Rusijo.
Amsterdam, 19. aprila. (Izv.) »Han-đelsbladed« poreča, da bodo sklicali prihodnje leto v Haag konferenco, katero bi se udeležili zastopniki sovjetov z ene in zastopniki Francije in Amerike z druge strani. Konferenca pa bo sklicana le v slučaju, če bodo usDela angleško-ruska pogajanja.
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE želita vsem prijateljem in sotrudnikom.
uredništvo in uprava.
slstl v
Moskva, 19. aprila. (Izv.) Sovjetska vlada jo dovolila 1000 nemškim delavcem, da se naselijo v Rusijo. Dala jim je na razpolago 3000 desjatin zemlje. Za naselitev pridejo v poštev v prvi vrsti delavci iz znanih nožarn v Solingenu.
Bukarešt, 19. aprila. (Izv.) Romunsko časopisje piše o francosko-romunski pogodbi zelo rezervirano, poudarja pa veliko potrebo take zveze, ker se je na rusko-romunski konfcrenci na Dunaju pokazalo, da so države Male antante nezanesljive zaveznice Romunije.
IZ ČEŠKE DIPLOMACIJE.
Praga, 19. aprila. (Izv.) Kot čeho-sl o vaški poslanik v Berlinu pride poslej v poštev poklicni diplomat. Masarykov edini sin Jan Masaryk bo imenovan za čehoslovaškega poslanika v Londonu.
KONČNI REZULTAT GRŠKEGA PLEBISCITA.
Atene, 19. aprila. (Izv.) Končnoveljav-ni rezultat glasovanja je sledeči:"za republiko 753.742 glasov, za monarhijo pa 325 tisoč 322 glasov.
PEOTIKOMUNISTIČNI UKREP V BOLGARIJI.
Sofija, 19. aprila. (Izv.) Minister no-
1	ran jih zadev je izdal ukaz, ki naroča vsem javnim podjetjem, da morajo do 19. maja poslati na ministrstvo seznam vseh delavcev, ki so organizirani pri komunističnih organizacijah. Kdor bi koga skušal utajiti, temu grozi zapor.
OMEJITEV VSELJEVANJA V ZDRUŽENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
TVashington, 19. aprila. (Izv.) Senat je odstotek priseljencev za bodoče omejil na
2	odstotka onega števila izseljencev, ki se je vselilo v Ameriko leta 1890. Maksimum vseljencev na leto ne sme presegati 160 tisoč. Prednost se bo dajala poljedelcem, ako bi kakšna ameriška država trpela pomanjkanje na poljedelskih močeh.
NITTT VSEUČILIŠKI PROFESOR.
Rim, 19. aprila. (Izv.) Znani italijanski državnik in politični pisatelj Ni t ti je pozvan na ženevsko vseučilišče, kjer bi prevzel stoli co za sociologijo.
JLfa
VISOKO PRIZNANJE SLOVENSKI KNJIGI.
»Slovenec« je že dne 27. marca poročal, da je prof. M. d' IIerbigny, predsednik papeškega Vzhodnega instituta svetemu Očetu poklonil slovensko knjigo Cerkev (spisal prof. F. Grivec). Sveti Oče je po svojem državnem tajniku kardinalu Gaspariju poslal pisatelju (prof. F. Grivcu) jako ljubeznivo pismo, iz katerega posnemamo naslednje misli:
»Svetemu Očetu jako ugaja, cla tako skrbno, točno in jasno pojasnjuješ katoliško resnico ter se pri leni poslužuješ vseh znanstvenih sredstev, obenem pa (naproti krščanskemu vzhodu) razodevaš ono ljubezen, katero ponovno priporoča sv. Oče. Tvoja knjiga bo torej širila obenem spoznavanje in ljubezen do edine katoliške Cerkve.
Prav primerno in leno razpravljaš o Cerkvi kot mislečemu telesu Kristusove mu. potem pa na podlagi pristnih vhov *n najboljših pisateljev učeno pojasnjuješ in dokazuješ pravi cerkveni nauk o prvenstvu in nezmotnosti apostola Petra in njegovih naslednikov. Naposled pa modro razlagaš ostale točke nauka o cerkvi in miroljubno vabiš, kakor si lepo poudaril v pregovoru: Naj bi vsi, ki jih druži sveli spomin skupnih apostolov sv. Cirila in Metoda in sveta dediščina skupne Matere Marije vzljubili Eno Mater Cerkev (te besede se v pismu citirajo v slovenskem jeziku doslovno iz pregovora knjige). Sveti Oče tp tvoje prizadevanje in te tvoje želje preljubeznivo blagoslavlja.«
To so nekatere misli iz ljubeznivega pisma, ki razodeva veliko ljubezen svetega Očeta do krščanskega Vzhoda in po-sebe do Slovanov, obenem pa njegovo posebno priznanje in odobravanje miroljubnega zanimanja za krščanski vzhod.
Podobne misli je sveti Oče izrazil v elokuciji dne 24. marca; »Najprisrčneje se zahvaljujemo vsem onim katoličanom, ki so ločenim vzhodnim bratom olajševali pot za vrnitev k pravi veri in pri tem razodevali ono ljubezen, ki jc znak Kristusovih učencev.«
* * *
—	Zgradba električne naprave pri Krškem. »Uradni list« javlja, da se bo pričelo nadaljevanje obravnave za podelitev koncesije zagrebški občini za zgradbo električne centrale na Savi pri Krškem dne 13. maja t. 1. Tega dne bodo končno-veljavno odločili o vseh v projektu zahtevanih razlastitvah in obremenitvah tujih zemljišč, o odškodninskih zahtevah, o prehodili in o premostitvah kanala itd. na progi od projektiranega jezu navzgor ob Savi navzgor do vplivanja zajezitve. Sestane se ob 9. uri dopoldne pri Krškem mostu. — Dne 14. maja se ogled nadaljuje ob Savi nizdol do Žadovinka. Sestanek v Globoč-nikovi gostilni. — 15. maia sestanek v 2a-dovinku in ogled proge do Breg. — 16. maja sestanek na Bregali, ogled do Mrtvic. — 17. maja ogled do Viher. Sestanek na Mrt-vicah. — i9. maja ogled do Skopic, sestanek na Vitrah. — 20. maja sestanek v Sko-picah in ogled do odvodnega kanala v Krko. — Oni, ki bodo zastopali pri komisijo-niranju več strank, naj prineso s seboj potrebna pooblastila.
—	Umrl je in bil pokopan dne 15. t. m. v Pečali pri Moravčah daleč okoli znani in zelo spoštovani posestnik Franc M a 1, oče muzejskega kustosa dr. Mala in tast ravnatelja Jegliča. N. v m. p.l
—	Naši izssljenci v Jnšni Ameriki. Ta-£as se mudi v Belgradu naš generalni konzul v Buenos Ayresu Ivo Grisogono. Njegov namen je, opozoriti vladne kroge na potrebo smotrne izseljeniške politike, na dolžnost države, da zaščiti interese naših izseljencev tako doma kakor v inozemstvu. O položaju naših izseljencev v južnoameriških državah Chilc, Argentiniji in Braziliji je podal goap. Grisogono v pogovoru z nekim belgrajskim časnikarjem zelo ugodno sliko: Tačas jc v celi Južni Ameriki nad 50.000 naših izseljencev, ki žive v zelo povoljnih razmerah. Večina se peča s kmetijstvom, ki se bogato izplačuje, mnogo je mornarjev — pretežni clel izseljencev je iz Dalmacije — ki jih domačini visoko cenijo in nameščajo kot kapetane in pilote na največjih ladjah. V republiki Chile se naši izseljenci povečini pečajo s produkcijo solitra ter je 12^% celokupne te industrije v njihovih rokah. Sploh uživajo jugoslovanski izseljenci v Južni Ameriki izredno velik ugled, in to ne samo v Južni Ameriki, ampak tudi v mednarodnem finančnem svetu. Tako sta nedavno Paslto Baburica in Franjo Petrinović v šestih urah sklenila v Londonu posojilo 1 milijona funlov šterlingov (približno 400 milijonov dinarjev). Kljub ugodnim razmeram v novi domovini pa južnoameriški izseljenci nc pozabijo starih kraiev in svojega
naroda, kar kažejo darovi v narodnokulturne in dobrodelne svrhe. Velika je bila akcija, ld so jo v svetovni vojm in ot> prevratu vodili naši južni Ameikanct za osvobojenje jugoslo. vanskih pokrajin izpod tujega jarma, — Ko-nečno je g Grisogono zavrnil vesti o izko-riščanju tistih jugoslovenskili izseljencev, ki potujejo v Brazilijo temeljem preje sklenjenih pogodb brezplačno; te vesti razširja pa-roplovna konkurenca Holandsketfa Lloyda.
—	Novi zakon o omejitvi naseljevanja > Združenih državah sprejet. Dne 18 L m. je ameriški senat s 53 proti 25 giosovom sprejel zakon, ki omejuje St«vilo novih nflsuljeucov za Združene države na 1 odstotek žienla tujcev, ki so bivali v državi leta 1890. Vse iz-prominjevalne predloge v orotljenje zakona je senat zavrnil.
—	Višja pedagoška šola v Bolgrutlu. Prosvetno ministrstvo namera v.i še letos otvoriti v Belgradu višjo pedagoško šolo.
—	Nameščanje tujega dekvstva. IG. t. m, je delavska zbornica v Zagrebu priredila anketo o vladnem načrtu za pravilnik, s katerim naj so uredi nameiiienjr-) in zaposlenje inozemskih delavcev v Jugoslaviji. Obveljale so med drugim naslednje zahteve: Nad zaposlovanjem inozemskih delavcev se izvaja stalna kontrola; delodajalci, ki kršijo tostvarne pred-j i::c, so kaznujejo; zečasa delavskih gibanj prizadela podjetja ne smejo najemati tujih delavcev; prošnje za nameščenje inozemskih delavcev unj ?e vlagajo v treh izvodih, da morejo o njih podajati svoje mnenje isločasno delovno nadzorstvo, delovna borza in delovna zbornica; delodajalec, ki hoče najeti inozemsko delavco, mora dobiti v to dovoljenje od domače d 'a ;o strokovne organizacije, ld se mora od svoje 'Hrani i zvestih pri delavskih zaupnikih v prizadetem podjetju; prošnje za nameščanje tujega delavstva naj se rešujejo v teku 14 dni. Anketa je dalje naglasila, da vse tc zahteve gloae inozemskega delavstva nikakor niso naperjene proti le-temu, ampak so mišljene ie kot zaščita interesov domačega delavstva, posebno začasa brezposelnosti; inozemsko delavstvo, ki je enkrat tukaj, se ne sme šikanirati; to delavstvo imej tri leta pravico do plačila potnih stroškov za vrnitev v domovino; ako tuj delavec odide iz podjetja, la je zanj dobilo dovoljenje zu nameščenje, ni prisiljen, da zapusti državo. Anketa je kouč-no sprejela sklepe za dogovore z inozemskimi in mednarodnimi delavskimi forumi za ureditev vseh teh vprašanj.
—	Osebne novice s pošte. Premeščeni so poslužniki VI. razr.: Ivan Travnik iz šiSko v Stari trg pri Rakeku, Franc Ostanek iz Žirov v Kamnik in Kristijan Uuienveger iz Kamnika v Bohinjsko Bistrico.
—	Priklopitev sporedne telefonske po. slajc na tujo glavno postajo. Poštno ravnateljstvo ustreza prošnjam, da se na glavne telefonske postajo priklopijo sporedne postaje drugih oseb in oblasti (če so naročniki s tem zadovoljni). Pomniti pa je, da veljajo za take sporedne postaje glede plačevanja instalacijskih in naročniških pristojbin isti predpisi in da se plačujejo zanje iste pristojbine kakoi za glavne telefonske postaje.
—	Denarna (amanetna) knjiga. Državni uradi oblasti in ustanove morajo poštne pošiljke (denarna pisma, pakete, čekovna odplačila itd) oddajati in sprejemati samo s tako imenovano amimetno (denarno) knjigo.
—	Zgrn-Iba finančnega ministrstva. Finančno ministrstvo jo razpisalo natečaj za čr-teže za novo palačo tega ministrstva. Palača bo stala v parku, kjer je sedanja zgradba. Za najboljše črleže jo razpisanih 285.000 Din.
—	Smrt bivšega črnogorskega generala. Dne 14. t. m. je umrl v Andrijevici v Črni gori vojvoda Lakič Vojvodić, star 80 let'. Vsled njegovih zaslug ga je naša država reaktivirala, da ga je kmalu nato mogla upokojiti kot divi-zijskega generala naše armade.
—	Odmetnižtvo v Črni gori — pojema, ! kakor poročajo listi. Baje se je sredi tega meseca predalo ali je bilo vjetih nad 20 odmet-nikov. Ker črnogorska sodišča nimajo dovolj sodnikov, bodo morali' delegirati od drugod še nekaj sodnikov v Cetinje, da se hitro izvede sodno postopanje.
—	Cene mosa v Sarajevu. Cene govedini v Sarajevu so določene sledeče: govedina prve vrste brez priklade 24 Din kg, s priklado 22 Din kg, druge vrste brez priklade 21 Din, s priklado 19 Din, tretje vrste brez priklade 18 Din, s priklado 16 Din.
—	Putnik (Tourist-Office). Potujočemu občinstvu priporočamo, da kupuje vozne liste
j že pred potovanjem v uradu »Putnika« (Tou-i rist-Office) Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. Ta urad ima v predprodaji vozovnice za vse proge in vse razrede. Kdor gre na daljše potovanje ali tudi le na kratek izlet, stori najbolje, ako si kupi karto v predprodaji in so mu ni treba gneeti precl železniško blagajno in si prihrani čas in strah, bo li prišel pravočasno na vlak ali ne. V predprodaji kupljeni vozni listki so veljavni dva dni.
—	Ameriški filmi o Jugoslaviji. Ravnatelj »Central Evropean Press Syndikate« v
i Newyorku g. Strclecki pride v kratkem v Za-! greb, kjer bo vodil priprave za velik film po j jugoslovanskih motivih. Sedaj se mudi v Da!-I maciji, kjer izdolujo 1800 m dolg film o na-! ravnih lepotah Dalmacije.
—	Laboratorij za merjenje elektrike bock ustanovili na zagrebški tehniški fukulieti. Na zavodu sc bodo izobraževali Specialisti za električno stroko, ,
—	Smrt na železnici. Dne 17. t. m. se je na jutranjem goriškem vlaku, ki je vozil v Trst, zgodila pretresljiva nesreča. 26 letni kurjač Fironi se je v bližini Vipave sklonil z lokomotive ter se ozrl nazaj. V tistem hipu je vlak vozil mimo brzojavnega droga in Fironi je z glavo udaril obenj. Brez glasu se je zgrudil in ostal na mestu mrtev.
—	Vojak utonil v Sari. Vojak 18. pešpolka Vicko Mardešić iž Kolizo pri Splitu je stal na straži pri vojaškem skladišču ob Savi v Belgradu. Kasneje so našli njegovo obleko, njega pa ne. Hotel se je menda kopati, pa ga je narasla voda odnesla.
—	Samomor kavarnarja. Kavarnar Vule Nišović iz Kragujevca se je zadnji čas zdravil v belgrajskem sanatoriju »Vračar«, ker je imel jetiko in sladkorno bolezen. Dne 15. t. m. je odšel iz sanatorija, češ da gre na iz-prehod. Vkrcal se je na ladjo, ki je vozila v 1'ančevo. Med vožnjo je Nišovič skočil z ladje v valove Donave. Takoj so uvedli reševalno delo in ga res potegnili iz vode, a kljub takojšnji zdravniški pomoči se Nišovič ni več zavedel ter je kmalu izdihnil. V smrt ga je gnala bolezen.
Zvonarna v Št. Vidu nad Ljubljano ima čez Velikonočne praznike v svoji zvo-narni razstavljenih 36 bronastih zvo-n o v v razni velikosti, katere je vlila v zadnjih dveh tednih. Med drugimi se nahajajo na tej razstavi: 4 zvonovi za Gorenji Logatec 4 zvonovi » Jastrebarsko pri Karlovcu
2	zvonova » Podgoro v Dalmaciji
3	zvonovi » za Petrinjo na Hrvatskem 3 zvonovi > Kotoribo v Medmurju
2 zvonova » Rašico pri Mengšu 1 zvon » Molve-Medjimurje itd.
Oglejte si razstavo!
—	Slavni tvorničar Romington je umrl ravno v času, ko slavi njegov izum pisalni stroj Remington svoj največji triumf. Novi brezslišni model Remington 12 je izdelan po starih preizkušenih principih tvornice, ima pa sedaj dvigala v segmentu ter deluje radi 14 novih izumov skoraj brezslišno. Na ogled je brezobvezno samo pri tvrdki Franc Bar, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, telefon 407, ki ima izključno zastopstvo za Slovenijo. 2300
—	Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo začnejo na zasebnem uči, lišču Ant. Rud. Legat v Maribora dne 2. junija (n trajajo 4 mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. 2219
—	Zdravilišče Stalina-Radenci. Slalina-Radenci, Slovenija, edino zdravilšče v kraljevini S. H. S. za srčne, ledvične in mehurčne bolezni. Naravne ognjenokisle kopeli, pitne flrare z Radensko vodo. Terapija in Roentgen. Izvrstni zdraviliški uspehi. Električna razsvetljava in radio-zabave. Nizke cene. Vprašajte svojega zdravnika in zahtevajte prospekte. Sezija od 1. junija do 15. septembra. Pred in po seziji 40% popusta na sobe.	2180
štajerske novice.
š Shodi SLS v Mariboru in okolici se vršijo po tem-le redu: Za mesto Maribor v četrtek 24. aprila ob osmih zvečer v dvorani palače Gospodarsko-zadružne banke. Govorijo poslanca Vesenjak in Zebot ter ravnatelj dr. Jerovšek. Na Velikonočni pondeljek po sv. maši pri Sv. Marjeti ob Pesnici, na Belo nedeljo po rani božji službi pri Sv. Ilju v Slov. goricah. Med tednom od Velike noči do 1. maja so napovedani vsak večer zaupni sestanki SLS po mariborski okolici (Studenci, Lajtenberg itd.). Na sestankih in shodih poročajo naši poslanci.
š Dr. Vekoslav Kukovec se je v Mariboru pomaknil v zatišje. Mož je imel v politiki samo nesrečo. Izžemali so ga, kjer so ga mogli. Tako je veliki del svojega premoženja in dote svoje žene zabil v politične nerentabilne špekulacije. Dr. Žerjav in ostali bankarji iz "JDS pa dr. Kukovcu v usodnih trenutkih niso hoteli priskočiti na pomoč. Zerjavovci so se ga hoteli na vsak način znebiti. In tako je sedaj stopil dr. Kukovec v zatišje. Mnogi to nezasluženo zapostavljanje obsojajo.
š Razcep med demokrati v Mariboru. Pri-bičević-Zerjavovo koraptno fronto v Mariboru držijo dr. Lipold, dr. Kolerman, Voglar, dr. Reisman in Spindler. Proti tej fronti pa se je porajala močna skupina Davidovičeve smeri. Odlični demokratski inteligenti, ki mr-zijo do duše korupcijo in Pribičevič-Zerjavove bojne metode, so se ponudili Davidovičovi skupini, da zberejo krog sebe poštene elemente. Ako poslušaš iazgovore uredništva in ljudi gospodarskih krogov, vse obsoja izdajsko uskoštvo Zerjavovih demokratov. Imen odločilnih mož, ki se poslavljajo po robu ko-ruptni Zerjavovi fronti v Mariboru, samoob-eebi umevno ne moremo objaviti. Zadostuje pa dejstvo, da se v privatnem stanovanju odličnega rodoljuba zbirajo Davidovičevi pristaši. Govori se, da se je pokrenilo vprašanje lastnega glasilo slovenskih Davidovićevcev. Začasno tajništvo je v rokah znanega akademika. Davidovičevi pristaši v Mariboru so se osokolili in započeli z akcijo tudi v drugih mestih.
š Lažnivo poročanje >Jutra< vse obsoja. Razvoj sedanje notranje politike jasno dokazuje, da je glavna naloga Zerjavovega glasila laž. Prej je »Jutro« strašno rohnelo proti Pašiču, a sedaj se vnema zanj z vso silo. Narod, posebno pa državni nastavljenci, vpo-
kojencl in železničarji vidijo v Pašiču in Pri-bičeviču poosebljeno krivico in nasilje. Vsled tega se temu primerno v vseh krogih komentira pisava »Jutra«. Najprotno pa jo »Slovenec« e svojim vestnim in točnim poročanjem pridobil mnogo novih prijateljev.
š Povpraševanje za dobrim štajerskim vinom je zadnji čas zelo veliko. Večje firme so nakupile znatne količine ljutomerskih, hale-ških in mariborskih vin. Kvaliteta letnika 1023 daleč prekaša onega iz 1. 1921. Posebno iz Gorenjske prihajajo številni vinski kupci.
Zrakoplovna nesreča v Novem Sadu.
f France Stenovec.
Kot smo ob kratkem že sporočili, se je v ponedeljek, 14. t. m., zgodila v Novem Sadu letalska nesreča, ki je zahtevala kot žrtev mlado življenje poročnika Franceta Stenovca.
Nezgoda se je pripetila takole. V ponedeljek je letal poročnik Stenovec na novosadskcm aerodronu od 3.—4. ure in dosegel višino 1300 m. A zapazil je pri tem, da v motorju nekaj ni v redu in se je zato spustil na tla. Preiskovali so motor, a niso mogli ugotoviti defekta. In na tleh je motor deloval povsem v redu. Zato je dal pokojni Stenovec znamenje za od-let, a komaj je bil aeroplan 10 m visoko, so zapazili v hangarju, da šviga iz letala ogenj. Prepozno je bilo, da bi letalca na to opozorili in Stenovec je šele v višini 40 m zapazil ogenj. Takoj je ustavil motor, a že mu je švignil plamen v obraz in na roke in mu zažgal obleko. V hipu je sledila eksplozija bencina in celo goreče letalo je bliskovito treščilo na tla in pokopalo pod sabo nesrečno žrtev. To se je izvršilo ob 4. uri 18 min., kar kaže točno pokojnikova ura, ki se je pri padcu ustavila, ne pa razbila. Letalo je bilo biplan-monoplas (dvosedežni dvokrilnik) Spad s 220 H. P.
V Novem Sadu je bil pokojnik vsled svoje resne možatosti in silne uslužnosti splošno priljubljen. Zato se je njegovega pogreba udeležilo poleg 3 generalov in nad 300 častnikov še nad 8000 ljudi. Ulice, kjer se je premikal sprevod, so bile obrobljene z gostim špalirjem. Truplo je bilo v zaprti rakvi izpostavljeno dne 16. t. m. v katoliški katedrali in novi zvonovi, ki jih je katedrala prav te dni dobila, so mu zazvonili na zadnjo pot ob 4. uri popoldan. Štiri letala so krožila nad njim, ko se je vil ogromen sprevod na kolodvor.
Poročnik Anton Krvina je vodil Ste-novčev transport v domovino. Ministrstvo je dalo brezplačno na razpolago vsa sredstva za pogreb in omogočilo tako, da se je izpolnila pokojnikova vroča želja, da bo pokopan v rodni zemlji poleg očeta. Dovoljen mu je bil pogreb na državne stroške kot »državnemu dobrotvoru«. 19 vencev ga je spremljalo v Ljubljano, omenimo naj samo venec generala, aerokluba v Novem Sadu in Ljubljani, francoskih pilotov, komande, tovarišev v šoli itd.
To ogromno število vencev so nosili v Ljubljani vojaki aeroodreda v šiški, ki jim je bil pokojnik v letih 1921—1923 komandir. V Ljubljani ga je blagoslovil na rampi vojaški superior Kloboves in 6 ofi-cirjev-letalcev iz Novega Sada, Zagreba in Ljubljane ga je dvignilo na voz. Vojaška godba in četa vojakov sta tvorila častno spremstvo. Pogreba so se udeležili 3 generali, veliko oficirjev vseh vrst orožja in mnogo njegovih znancev. Ob ulicah, kjer se je pomikal sprevod, je stal gost šnalir gledalcev. Pri aeroodredu v Šiški so preložili krsto v avto in ga odpeljali v Smlednik, kjer ga jc g. župnik ob asistenci pokopal. Moški in mešani zbor smledniškega izobraževalnega društva mu je zapel na-grobnici. Ob odprtem črobu se ie poslovil s solzami v očeh v globoko občutenerv gororu njegov tovariš letalec Krvina, ki
mu gre največja zasluga, da je pogreb ta- ■ ko sijajno uspel, od pokojnika in ga slavil kot poštenjaka, vojaka-junaka, ki je padel za domovino. Njegov sošolec dr. Rape se je spominjal na zasušnjene brate, za katerih osvoboditev sc je Stenovec boril na Koroškem in mu v vznesenem govoru kot rojak in sošolec želel lahko žemljico.
Oficirji in podčastniki aeroodreda v Ljubljani so ga spremili do Smlednika, kjer so tolažili ubogo mamo pokojnika, kateri je bil umrli France edina podpora na njene stare dni. Jokalo je vse vprek, ogorele obraze utrjenih letalcev-oficirjev so polivale solze.
France Stenovec je bil rojen v Smledniku, obiskoval gimnazijo v škofovih zavodih v Št. Vidu in pozneje gimnazijo na Poljanah. Bil je vseskozi odličnjak, resen dijak, ki je bil idealist vseskozi. Svetovna vojna ga je vrgla na fronto, prebil jc štiri leta v strelskih jarkih, A vsaka krogla mu je prizanesla. Kot navdušen, idealen in pošten Slovenec je po prevratu bil poveljnik strojnega oddelka v Podrožici in ubranil Nemcem vpad ia Kranjsko. Tu jc bil tudi ranjen. Za izredno hrabrost je bil odlikovan s srbsko srebrno medajlo za hrabrost.
Kot človek, ki j«s živel samo svoji narodni ideji, se je ja-Il za službo v Prekmurju in bil tam v najtežiih dneh. Kot neizmerno vestnega, zanesljivega in zmožnega oficirja so mu poverili komando ljubljanskega aerooddelka. Delal je noč in dan. Vse uredil in vodil vzorno, Z moštvom prijazen. — bil je oboževan od vseh, — je bil vsak teden pri svoji materi v Smledniku in sanjal o lepi bodočnosti. Za res izredno delo v Šiški je dobil ponovno medajlo za vojniške vrline. A ločiti se je moral od Save, Smlednika, Slovenije — dodeljen je bil tehničnemu odseku v novosadski oddelek za vazduhoplovstvo. Tu je delal neumorno noč in dan, bil eden najboljših pilotov in iskan izvidni oficir in se pripravljal za ecole superieur de Г aero nantique v Parizu, kamor bi imel oditi letos v maju, da bi dovršil inženirske študije. Sedaj je doštudiral. Svojega Boga ni nosil na jeziku, ampak globoko v duši. Trpljenje življenja mu ni vzelo vere, poglobilo mu jo je. Po piruhe je prišel v Smlednik k svoji mamici in sedaj se ne bo ločil več od nje, ki jo je ljubil bolj kot vse na svetu.
Tako umirajo naši talentje, od katerih bi imela domovina pričakovati še mnogo, mnogo.
Počivaj v miru, Bog s teboj — ti plemenito slovensko srce!
Prekiraie.
Gradnja železnico Ormož — Ljutomer — Murska Sobota lepo napreduje. Iz razgovora s podjetnikom ppk. v p. Drag. Perkom posnamemo, da bodo dela na nasipu v enem tednu gotova. Tudi železniški most čez Muro se pridno gradi. Na njem dela noč in dan nad 100 delavcev. Upanje jo torej, da se bo še to jesen ta za Prekrnurje prepotrebna proga otvorila.
Tatvine — in zopet tatvine. V Turnišču pri Francu Rousu št. 47 je bila 14. t. m. ukradena cela konjska vprega. — V Dobrovniku so zadnje dni vlomili v tri hiše in odnesli perila ter mesa. O zlikovcih seveda ni duha ne sluha.
Beltinci. Naša župnija slavi kot zibelka jugoslovenstva v Prekmurju. Zategadelj se neprijetno opaža, da še danes, pet let po osvobo-jenju Prekmurja v celi slovenski župniji imamo v oltarnih prtih mažarske napise, istotako se pri vstopu v župnišče nad pisarno blešči »plebania hivatal« a nad drago sobo »kaplan szoba«. V par tednih pride med nas presvitli gospod mariborski škof dr. Karlin. Dobro bi res bilo, da bi mu to neprijetno iznenadenje v zavedni župniji bilo prihranjeno.
Mejno kamenje, s katerim je določena meja med našo in ogrsko državo, je že na več mestih razbito in izruvano od hudobnih rok.
Lliiblianske novice.
lj Elektrifikacija mesta Ljubljane. G. občinskemu svetniku Oreliku sem hvaležen, da je konstruiral paralelo med mojim izvajanjem o Fali in izvajanjem g. dr. Vidmarja o »Elektri«, češ, da oba zagovarjava zasebni kapital. Da bi se moglo to, kar sem jaz v Akademskem domu povedal, na ta način razumevati, na to jaz sam ne bi nikdar prišel — saj sem še celo g. dr. Vidmarju na njegovem shodu v Unionu, in pozneje javno v »Slovencu« ravno v tej točki odločno ugovarjal. Da mora biti mestna občina v svojem pomeriju
—	ln eventuelno tudi v svoji najbližji okolici
—	absolutni gospodar glede preskrbe občinstva z elektriko, to jo bil zame vedno aksiom in ostane »noli me tangere« mojega naziranja, ker le na ta način more javni zastop izvrševati tudi socialne naloge, ki so v zvezi s gospodarstvom z elektriko. Radi tega odklanjam tudi jaz iniciativo zasebnega kapitala ali sa-molastno eogospodarstvo istega v območju občine. Proizvajanje elektrike v lastni režiji ali nak"r> isto v zadostni množini in po primerni
je pa 7troij vprašanje cene in pogodbe. Cc sem tednj nasvetoval resna poda jan h j
Falo, sem to storil le v tem smislu, da je tudi v slučaju priklopitvo Ljubljane na Falo podana možnost se posluževati zasebnega kapitala kot sredstva v dosego zaželjonega cilja, ravno tako, kakor bi so morala občina posluževati tudi ravno tako, kakor bi se morala občina posluževati tudi zasebnega kapitala, če bi hotela zidati lastno hydroelektrič-no centralo na Savi. Razlike v tem no vidim nobeno. Če bi hotela Fala samolastno posegati v območje mestno občino, bi jo tudi jaz a priori in a litnine odklanjal. Sicer pa meni ni znano, ali hoče in more Fala i>rimcmo nizko ceno za elektriko nuditi — v zadostni množini ne dvomim. Tozadevnih pogajanj jo treba, trdim, in te možnosti preskrbe Ljub-« ljane z elektriko, ki je na dlani kot najenostavnejša in najhitrejša, ne a priori odklanjati. Upam, da sem s tem tudi g. obč. svetnika Orehka prepričal, da no obstaja nikakor paralela med stališčem, ki ga zavzema g. dr. Vidmar v »Elektro« in ki ga zavzemam jaz v tem vprašanju.	Dušan Seraec.
lj Ljubljanski veliki župan. Že pred tedni je vedel poročati naš znanec »Slov. narod«, da bo velikim županom ljubljansko oblasti imenovan g. dr. Vilko Baltić. Informirani demokratski gospodje so prošli teden raznesli po Ljubljani vest, da se dr. Žerjav vrne iz Belgrada z dvema dekretoma, z enim o imenovanju dr. Baltiča, z drugim o razpustu ljubljanskega občinskega sveta. Dejstvo je, da so bili dekret za dr. Baltiča in še več drugih dekretov že podpisani. Pred enim tednom se jo dr. Žerjav vrnil iz Bolgrada brez — teh dveb' dekretov. Zopet se jo uresničil znani rek o zlatu in dr. Žerjavu.
lj Ljubljanski Irg je bil cel veliki teden jako živahen, bogalo založen in izredno številno obiskan. Posebno se je razvilo letos na našem trgu ribarstvo. Domači ribiči so stalno donašali razno domače ribe kakor: ščuke, postrvi, platnice, rjavice, lipane, karpo, pečenke, peršelne itd. Veliko konkurenco domačim ribičem pa je napravil na trgu uvoz rib iz Hrvatske in uvoz morskih rib. Ta uvoz ja tudi jako povišal zanimanje za ribe med občinstvom. V večjem obsegu je dovažalo na naš trg za naše razmere velike množine rib že včeraj omenjeno »Ribogojstvo Zdenčina pri Zagrebu«. Ta družba ima v posesti za gojitev rib 6 velikih ribnikov vsak skoro v obsegu Blejskega jezera. Iz Zdenčine so dovažali ščuke, karpe, takozvane »Spregelkarpe«, malo somiče, peršelne, kravšelne in druge. Dova-žali pa so tudi razne manjše vrste morskih rib. Cene rib so bile cel teden precej stalne, samo v petek so precej poskočile. Kljub temu pa so bile vsak dan skoro razprodane. Tudi naš domač žabji trg je bil dobro obiskan. Omenimo naj še našo domače mlečne in mesne izdelke, v katerih so nudili okoliški in domači producenti jako bogalo izbiro in so dovažali bogate zaloge.
lj Letošnji krompir. Na današnjem trgn so prodajali že letošnji krompir, katerega so dobili iz Primorja. Cena 20 Din za kilogram.
lj Mlekarski vozički na Gosposvetski cesti. Mestni magistrat dovoljuje do preklica mleka-ricam, vozečim iz St. Vida, vožnjo z ročnimi vozički po hodniku od pivovarne Union pa do železniškega prelaza in sicer na strani pivo-varniških poslopij. Hodnik ob Velesejmu je prihranjen izključno samo pešcem. Dovoljenje se nanaša samo na običajne ročne vozičke* v katerih se prevaža mleko, z vsemi drugimi se mora voziti po cesti. Tako razglaša mesta/ magistrat.
lj Sumljiv prodajalec. Na Marijinem trgu je prišel k sladoledarju neki dečko in mu ponudil za prav ugodno ceno črne hlače in telovnik. Med tem ko sla baranlala, jo prišel stražnik, ki je to kupčijo že od početka opazoval, in je vprašal prodajalca, od kod ima te stvari, ld jih tako po ceni ponuja. Dečko je odgovoril, da je to podedoval od svojega očeta. Kljub temu zagovoru pa jo policija ugotovila, da osumljeni Stanko Bitenc tega blaga ni podedoval po očetu, marveč je ukradel te stvari tovarišu sostanovalcu v domači hiši — Nadaljevanje sledi, zaključek pa bo pred sodiščem.
lj Dva ponočnjaka. Znan mesarski pomoč« nik, dober delavec in predrzen veseljak v nočni družbi, je naletel pred Vošpernikovo ka^ varno na Starem trgu na nekega podjetnega brivca, ki se jo že večkrat pohvalil, da vlečrt vse svoje obiskovalce za nos — namreč takrat kadar Jih brije — in ga je pograbil v pozni uri ter ga po par udarcih in sunkih prekucnil na tlak. Na klic padlega brivca: »Stražnik! Stražnik!« je ta res pritekel in je odpeljal oba junaka na policijo, kamor sta oba prav mirno odšla. Ta nočna idila se bo zaključil? pred sodiščem.
lj Novo trgovino z barvami in laki sta Pred škofijo 20 olvorila gg. Ravhekar in Derganc. Imeni lastnikov jamčila, da bo nudila trgovina le dobro blago. Več v današnjem oglasu.
lj Cenjenemu občinstvu in vsem svojim p. n. dosedanjim naročnikom se priporočam za vsakovrstna naročila pokopaliških del, kakor napravo, okrnševanje in oskrbovanje groV>ov in grobnic, postavljanje nagrobnih spomenikov in okvirjev ter drugih okraskov. — Na podlagi mnogoletne prakso v izvrševanju teh del jamčim za točno in solidno postrežbo. — (Dovoljujem si opozarjati nn oglas v inporatnom л,,1и lista.) — P. Zorman, Sv. Križ, p. Moste p. Lji b-ljnnL	2219
Prosveta.
pr Slavnostni koncert. Pomnoženi odbor marljivo deluje, da bode proslava Slavčeve 40 letnice v V6akem oziru lepo uspela. Glavna točka proslave bode slavnostni koncert dne 3. maja v Unionski dvorani, v katerem nastopijo naši prvi operni in koncertni eolisti. Muzika dravske divizije sodolujo polnoštevilno z nekaterimi deli, do sedaj v Ljubljani še neiz-vajaninii. Številni moški in ženski zbor »Slavca* pod vodstvom g. pevovodje prof. Jos. Br-nobiča nastopi v instrumentalnih in vokalnih sborovih skladbah. »Slavec« so je pod svojim pevovodjem krepko dvignil iu zasluži, da bo koncert, ki je zvezan z velikimi stroški, razprodan. Vstopnice se bodo od pričetka prihodnjega tedna dobivale v knjigarni Glasbene Matice.
pr »Vigred«, dekliški list, pomeni pravo pomlad za duševni razmah slovenskega dekleta. V nekaj mesecih svojega življenja si je list pridobil splošen ugled in popolno pri znanje, katerega jedro tiči v dejstvu, da se je »Vigredi« oklenilo že prav lepo število naših krščansko mislečih deklet. Proti vsemu pričakovanju je prva naklada v dveh mesecih pošla ia je bilo treba z marcem naklado zvišati. Za nove naročnice sta se pa prvi dve številki ponatisnili v izvlečku. — Začetkom aprila ie izšla 4. številka tega tako priljubljenega dekliškega lista in ta številka priča, da se »Vigred« stanovitno vzpenja proti tistemu višku, ki bo končno vsestransko ustregel željam in potrebam vseh Vigrednic. Vsebina 4. številke je sledeča: Utrinki, Tadeja; I)ve sobici, Tadeja; Srečanje, Mira; Spominčica (pesem); Boštele; Pomladi, Primčeva; Pravo in nepravo sočutje, dr. Šimčeva; Ljubimo ubožce, Ma-rinkova; Zena kot čebelarica, Slovenčeva. Sledijo stalne rubrike v drobnem tisku: Naša organizacija, Vprašanja iz življenja, Od srca do srca (Pomenki), Sestre sestram, Domača knjiž- j niča, Za oči in roke. V vseh teh predalih je na-troseno toliko zanimivega in poučnega beriva, da napravlja list izredno mnogovrsten. V zadnji rubriki prihajajo stalno popolnoma originalni vzorci za ročna dela v narodnih orna-mentili. Vigred se naroča pri upravi v Ljubljani, Ljudski dom. Stane ves letnik (s ponatisom 1. in 2. štev.) '20 Din.
Narodno oMšče.
DRAMA.
Začetek ob 8 zvečer. Nedelja, 20. aprila: Ob 3 popoldne: »Dom«. Izven.
— Ob 8 zvečer: »Kamela skozi uho šivankec.
Izven.
Pon'leljek, 21. aprila: »Ana Karenina«. Izven. Torek, aprila: Zaprto.
OPERA.
Zadetek ob pol 8 zvečer. Nedelja, 20. aprila: »Aidnt. Izven. Pondeljek, 21. aprila: »Prodana nevesta«. Izven. Torek, 22. aprila: Zaprto.
JANEZ JALEN: »DOM«.
(Drama v štirih dejanjih.)
Ex ungue leonem! Jalen ni pisal ne črtic, ne pesmi, ne zgodb, ne romanov, ni se mučil s psihologičnimi problemi, šel je in napisal iz svojega srca dramo gorenjskih ljudi in usod in stopil z njo pogumno na oder. Jalen je osebnost, ki si bo znala s komolci delati pot med množico enodnev-nikov, nergačev in vase zatopljenih sanja-Sev do cilja: udejstvovatija in doživetja drame na odru, kamor edino spada.
Dom je prvi del trilogije, ki jo je avtor žamislil v treh simbolih: Dom, Srenja, Domovina. Je organičeti kos, takorekoc za-snutek vseh teh treh dram, je šola, hotenje in trpljenje, s katerim in ob katerem se je pisatelj učil dolga leta in slednjič dovršil delo, kakor je šlo sedaj preko prvega našega odra. — Sveža, nova dikcija hesede in stavka in bistvenega elementa drame: iz dvogovora so je izkristalizirala v pristno samosvojo gorenjščino.
Idejno in oblikovno je Jalen v tej svoji drami krepka poganjka iz Finžgarjeve umetnosti. Ideja sama korenini v Frens-senovem J(5rn Uhlu in Meškovi na Poljani. Nič čudnega ni, da so avtorji vseh teh treh eordnih si del duhovniki, prvi nemški pastor, druga dva slovenska svečenika, ki sta že po svojem stanu našemu ljudstvu blizu in ga poznata do najglobljih bi^tvenosti.
Da se vsebine samo dotaknem, je treba podčrtati, da je »Dom« samo zunanji simbol tiste sile, ki veže družino vdove Ane na kos domače zemlje, na grunt in domačijo. Veže jih tako tesno, da vemo, da tudi Mirko, Tončka in Stanko, ki jim je pot usmerjena od doma v drugi svet in drugo življenje, ne bodo nikoli mogli raztrgali vez\ ki jih vežejo na rodno hišo in zemlj' i/, katere so odšli.
Ц;.; je dal odersko notranjo in zunanjo obliko g. Lipah s toliko ljubeznijo in močjo dr ji je priboril že pivi večer tak u.-pel k! ga moremo le redko beležiti pri doms.fih premijerah. Ze po prvih scenah je zaveli' toplo življenje z odra, si osvojilo vso publiko in jo fasciniralo do konca. Ni bib novih kulis ne kostumov in vendar je bila predstava vseskozi lepa.
R žiji se je posrečilo dati popolnega hr ,г.а tistemu notranjemu življenju v dra-m , ki io Doudaria označba dela kot našo-
ga Češnjevega vrta. Na zunaj se v resnici malo zgodi, vsi konflikt' in boji v dramj so le notranji, zunanje življenje je le njegov odtenek in senca. Za vsemi kratkimi afo-ristifnimi besedami, ki mnogokdaj povedo vse več kakor najdaljša razmotrivanja, se giblje in vre nešteto sil, katerih končna rezultanta je globoka izčiščena ljubezen do kmečkega doma. Tu je korenina posameznika. družine, družbo, človeštva.
Gospodinjo na Trati, vdovo Ano, je igralo ga Marija Vera. To je prva domača vloga, v kateri som jo videl. Moram reči, da sem je bil vesel in da me je presenetila. Prehod iz klasičnih figur v sodobno domačo ji gotovo ni bil lahek. Vendar naj ji bo v ponos, da je zaigrala kmečko mater v Domu tako globoko, da je mnogotero oko zarosilo ob njeni bolesti in njenem trpljenju. Z veliko svojo umetnostjo je srečno prešla tudi preko najopasnejše scene v igri, ko v zadnjem dejanju pade v nezavest in s tem sklene vse svoje otroke krog sebe, ki so že hoteli narazen. G. Gregorin je igral glavno v\ogo Tineta, korenjaškega gorenjskega fanta, tako naravno in doživeto, da ga je bilo veselje poslušati. Samo konec drugega dejanja mi je bil z g. Skrbinškom vred vendarle nekoliko pregla?en. Nad vse dobro sta pogodili svoji vlogi ga Ju vati o v a kot Angela in gdčna Vida J u v a -
nova kot Tončka. Prvo dekle, ki da slovo morda navidezno lažjemu življenju v mestu in ženinu profesorju in zmore hero-izom, da se hoče žrtvovali za dom, je psi-hologično tožko zadeti. Ga Juvanova jo je vseskozi pogodila. Tončka je bila ljubka zlasti ob najiiričnejšem mestu v zadnjem dejanju v himni na dom. G. J a n je bil za moj okus kot Stanko izvrsten, samo pre-dorastel.
Iz garde naših velikih igralcev jo topot stopil g. Danilo kot Tonej, stari stric pri hiši. Ustvaril je sijajno figuro, ki bi je ne mogel nihče podati s toliko dovršenostjo kakos on eam. G. D r e n o v o c je odigral vlogo sosedovega sina dobro, samo preliričen, premehak je, dočim je g. S k r -b i n š e k kot krčmar bil morda nekoliko predemoničen, G. Jerman je svojo vlogo gimnazijskega suplenta, ki je skrajno nevarna, rešil na celi črti. Ugajala je tudi kot Ivanka gdčna Danilova v nastopu s senoseki in grabljevkama, ki so bili naravnost izborni.
Uprizoritev Doma pomeni za naše gledališče in občinstvo ,rrnitev k domači umetnosti. Hvaležni smo avtorju in rešiserju, ki <<fa ji odprla zopet pot med ljudstvo in pokazala, da jd naše gledališče vendarle domačim delom najboljši in najiepši dom.
Dr. L. R.

Janko J o v a n
Trst, Reka, Baroš.
Počenši od prevrata naprej se je na- i hajala Reka v zelo slabih gospodarskih j razmerah. Odrezana od ostalega sveta, in j celo s svojo rešiteljico Italijo v neurejenih razmerah, je na zunaj popolnoma gospodarsko umirala. Trgovina je bila iztisnjena na tla, a trgovci sami so morali preboleti najtežjo krizo. Končno je pripadla vsled sposobnosti nflše diplomaoije Italiji.
Rečani bodo morali kmalu spoznati, da njihov zaledje ni Italija, ampak Jugoslavija. Zato se ni čuditi, da že sedaj po prevžitem prvem veselju razmišljajo, kako bi pridobili za sebe trgovstvo in industrijo Jugoslavije, ki naj doslej izumrlo življenje v pristanišču oživi. Mi imamo razven Reke naravno izhodišče na morje v Trstu in je zato umevno, da se med obema pristaniškima mestoma razvije gospodarski boj, a precej odločujoča v tem boju bo slovenska trgovina in industrija.
Zastopniki Reke vabijo slovenske interesente k sebi; vprašanje je, kam se je slovenski trgovini obrniti. Trgovec je v izvrševanju svojega posla samo trgovec in nič druzega, in se kot tak udeležuje le boja za obstanek. Za odločitev, katera pro- j metna pota naj izbira, katerega pristanišča naj se poslužuje, more in sme biti za trgovca merodajno samo vprašanje, kaj mu nudi večje ugodnosti. Boj za obstanek v današnji svetovni trgovini je tako velik, da morajo odpasti vsi drugi oziri. Kaj dela in kako se udejstvuje trgovec v privatnem življenju, je poglavje za sebe; gotovo je trgovec bil in bo glavni pospeševatelj kulturnih in narodnih pokretov, a v trgovini sme videti svoje merilo le v pravilnosti strogo trgovske kalkulacije. Kadar pa trgovec to merilo zapusti, že prejenja biti dober gospodar in more računati, da v gospodarskem boju podleže.
Kaj nudi naši trgovini Trst, kaj Reka in kaj Baroš z Delto? Trst slovenski trgovec pozna, pozna tamošnjo odpremniško službo, javno in privatno. Dokler je fašizem oviral sigurnost trgovine, moral je tudi slovenski trgovec s tem faktorjem računati, a kakor se vsaka prevelika vročekrv-nost ubije, so se tudi, kar tiče ta iialijansko-nacionai i stični pokret, razmere trgovstvu spremenile glede varnosti v prid. Tržaški trg je naši trgovini poznan, poznanje solid-nosti trgovcev pa je zlasti sedaj v povojnem času glavni temelj za orientacijo trgovini. Ta orientacija je neobhodno potrebna tako za trgovca izvoznika, kakor ludi 7a trgovca uvoznika. Kar zadeva finančno stran, je bankarstvo v Trstu tako močno razvito in v stalni zvezi z jugoslovanskimi bankami, da odpadejo vse tozadevne skrbi o nesi-gurnosti. Slovenska trgovina je dalje tržaški dobro poznana in stoji pri slednji na dobrem glasu, kar priča najbolj dejstvo, da tržaški trgovec pričenja že v veliki meri dobavljati blago na kredit, kar je zlasti za naše denarne razmere velikanskega pomena. Končno je upati, da se bo trgovina i nadalje razvijala v smeri Trsta mnogo živahnejše kot v smeri Reke ter bo tako Trst vsaj za vse relacije, ki gravitirajo nanj glavno, če ne edino izhodišče na morje, a prav tako ni dvomiti, da bo Trst za tuje blago ohranilo tudi v bodoče večjo privlačnost kot se to more misliti o Reki.
Kakor že omenjeno, je trgovina v Reki leta ležala potisnjena na tla. Ves promet je obstojal skoro izključno v zadostitvi njone lokalne potrebe, a to je mogla Italija z lahkoto opraviti Res so skladišča v Reki, kolikor zadeva zahteva Jugoslavije, zadostna, a odpremniška služba je bila leta zanemarjena Morda so povzdigne zopet ma homa in. če se, potem bi z tega stališča za
našo trgovino ne bilo pomislekov. Reka se je gospodarsko razvijala pod utisom Budimpešte in so na razvoj mnogbkrat bolj vplivali nacionalni kot strogo trgovski oziri, kar je že pred vojno naše trgovstvo več ali mar.j odtujevalo. Dejstvo je, da naša trgovina reškega trga danes še ne pozna in je še potrebno spoznavanje razmer. Prav tako naše banke ne stoje v sličnih zvezah z denarnih trgom na Reki kot v Trstu, kar zelo otežuje trgovsko občevanje. Slovenski trgovec je pri tržaškem na dobrem glasu, in ta dober glas mu omogoča kreditiranje blaga, iz Reke, kjer je trgovina zlasti danes neprimerno manj razvita, danes tega ne bo lahko pričakovati. Mogoče bodo reška trgovina in finančni krogi žrtvovali veliko, da vodijo uspešno gospodarski boj s Trstom, na katerega morajo računati in si prizadevajo odstraniti vse gori omenjene senčne strani. V tem slučaju, če nudi Reka trgovini to, kar nudi Trst, bo tudi trgovina morala odločevati od slučaja do slučaja; kjer so predvidene večje koristi, tja bo vodila trgovino pot.
Šele nazadnje se dotaknemo Baroša z Delto. V to pristanišče kot bivši sestavni del nas vodi kot edina prometna pot, ki more za našo trgovino priti v poštev, želez-л1Бка zveza preko Št Petra na Krasu. Ako uspe naši delegaciji izvojevati direktne tarife do naših skladišč, in ti tarifi ne bodo višji kot do proste luke Trsta, potem moremo računati, da pride za naš izvoz v poštev Baroš in Delta, zlasti za blago, ki se bode izvažalo v Levant, za uvozno zlasti transntiantično blago pa bomo morali počakati, kako se tam trgovina razvije. Važno je daljo, kakšno bode carinsko postopanja v naši luki z blagom, ki se ima preko Reke in italijanskega ozemlja tranzitirati zopet v Jugoslavijo, Kakor poznamo razmere naših carinskih oblasti, ne sinemo pričakovati v tem pogledu nikakega olajšanja. Krize, ki jih mora danes prestati trgovina pri ocari-n je vanju blaga, provzrocajo, da se trgovec ogiba carinarnic, kolikor se jih najbolje ogibati more. Končno povzroča komplici-ranje carinske službe tudi stroške, ki po-draže ceno blsgu, kar vse je Ireba vzeti v presojo, ker gre teženje trgovine vedno za tem, da eim najbolj zniža stroške premestitve blaga iz enega mesta v drugo.
Ce vse okolnosti premislimo, potem moramo odkrito priznati, da bo trgovina iskala tisti izhod na morje, ki ji bo nudil največje ugodnosti. Cela naša trgovina je šele v razvoju, ker do ustvaritve naše države smo bili faktično v pravcatem pomenu besede branjevci, dočim na svetska tržišča nismo posegali. Ravno iz tega razloga pa se nam no sme zameriti, če bomo že pri naših izhodiščih previdni in oprezni. Nacionalizem in patriotizem so lepo stvari in moramo si iste vpisati v naš življenjski program, a če se isti križajo z našimi gospodarskimi koristi, moramo od njih odvstati, ker potem rušijo temelje našega obstanka.
Nimam točnega vpogleda, kako hoče naša vlada izgradit! naše zadransko pristanišče, a če je tako, kakor nam predočuje naše trgovsko strokovno časopisje, potem si ne smemo delati velikih nad. Če bo naša vlada oddala skladišča, ki ji jih da Italija za 50 let v пцјет, posameznim firnum, verno žo naprej, da bo vladal protekcioni-zem, od katerega bodo imeli profit protek-cioniranci, a splošnost od tega ne bi imela nikake koristi.
Če vse št enkrat reasumiram, moram izreči sodbo, da se pri odločitvi, kam naj gre naša trgovina na morje, ne more reči ali v Trst ali na Reko ali na Baroš, temveč tja, kjer bo videla, da se ji nudijo večje gospodarske ugodnosti.
g Carinski dohodki. V tretji desetini marca letos so znašali cariuski dohodki 55 milijonov 316.273 Din napram 47,073.400 Din v drugi desetini prejšnjega mcscca iu nnnrara 40,030.737 Din v prvi doselinl marca. Posamezne carinarnice so dalo sledečo vsote: Ljubljana 5,279.422 Din, Maribor 3,200.837 Din, Celje 1,167.005 Din, Rakek 812.130 Din, Jesenice 703.180 Din, Gornja Radgoua 104.708 Din. — Kako so se razvijali dohodki carinarnic tekom prvega četrtletja 1024, kažejo sledeče številke: januar 1924 dohodkov 107.3 milijone, februar 120.9 milijonov, marc 143.9 milijonov dinarjev. V preteklem letu so bili carinski dohodki najvišji v mesecu oktobru, ko so dosegli vsoto 182.9 milijonov dinarjev. V decembru lani so znašali samo Še 132.3 milijonov dinarjev.
g Državni dohodki in izdatki v oktobrn 1923. Generalna direkcija državnega računovodstva objavlja statistične podatke o državnih dohodkih in izdatkih tekom meseca oktobra lani. Državni dohodki so znašali v tem mesecu 960 milijonov 157.315 Din. Največ dohodkov so dali monopoli 194,259.737 Din), potem prometna sredstva, pošto in telegrafi (185,515.417 Din), direktni davki in pribitki (141,084.244 Din) itd. Izdatkov je bilo v navedenem mosecu 705,258.282 Din, ki so se razdelili na posamezna ministrstva sledeče: vojno (131,108.881 Din), prosvetno (131 milijonov 106.351 Din), finančno (95,372.228 dinarjev), notranje (57,767.651 Din) itd. Po najnovejših podatkih so znašali državni dohodki v novembru lani 980 milijonov JDin.
g Češka industrijalna in gospodarska banka v Pragi je imola dne 16. aprila svoj XXVI. redni občni zbor, na katerem je bila odobrena bilanca za leto 1923, ki izkazuje čisti dobiček Kč 28,091.920.—. — Vsled odobroue razdelitve čistega dobička se je dodelilo rezervnim fondom Kč 7,500.000.—, tako da znaša sedaj vplačana delniška glavnica in rezervni fondi z gorenj o dotacijo vred ca Kč 290,000 000.—. Nadivi-dendni kupon za leto 19^3 se izplačuje Kč 32.— kakor lansko leto. — Imenovani zavod 8 svojimi štovilnimi podružnicami in koncemom industrijskih podjetij zaznamuje v minulem letu nadaljnje ojačenje ter o splošnm zaupanju pričajo vloge na tekoče račune ter vložne knjižice, ki bo dosegle znesek Kč 2.170,000.000.—.
g Gospodarstvo Rusije. V februarju meseca letos je bila bilanca zunanje trgovine Rusije aktivna za 11.5 milijonov zlatih rubljev. — Na letonski borzi v Rigi se je vpeljala notacija novega sovjetskega zlatega rublja (červonec). Prvi kurz dne 14. t. m. je zuašal 26 latov 30 centimov za červonec.
i laški vestnik.
d Vili. redni obfni sbor podružnice SDZ za Ljubljano in okolico jo v torek 22. L m. ob pol 11 dopoldne v Akademskem domu. Vabljeni vsi ljubljanski dijaki: akademiki, bogoslov-ci in srednješolci. Pridite vsi točno brez akademske četrti. Na delo krščansko! — Tajnik.
Trganje, revmatizem zdravi najbolje Reu-matis, ker naglo in sigurno učinkuje. Proizvaja ga Mestna lekarna v Zagrebu, za Ljubljano :n okolico se pa dobiva v lekarni Leustek.
POSLANO
DcSlo za 2000 oblek kamgarna in Sevijota najboljših kakovosti prvih angleških, čeških in nemških tvornicl Ne zamudite ugodne prilike! 1749
Lenasi & Gerkman.
Potrtim srccm sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš najboljši, blagi soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
major v pokoju
danes zjutraj ob 2, uri po dolgi, mučni bolezni, previden o tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 21. t. m. ob pol 4. uri pop. iz hiže žalosti, Slomškova ulica št. 14, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 19. aprila 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
Pozor!
Pozor!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo OTVRILI v Spodnji ŠiSki, Kolodvorska cesta 150
moderno tovarno za umetno brušenje STEKLA ia izdelovanje OGLEDAL
e strojnim obratom ter nam bo mogoče prevzeti dela umetnega brušenja stekla do najfinejše izvr. šltve kakor tudi novo nabavljanje ogledal ali popravila istih, kakor n pr nanovo navlcčcnje ogledal, katere imajo pege, iasctiran|e i dr po najnižjih cennh. — Na vsa vprašanja dajem rnde-volje pojasnila takoj in zagotavljamo cenj. odjemalcem točno in vestno postrežbo po najnižjih —	cenah.	—
Za mnogobrojen obisk ee najvljudneje priporoča
»OGLEDALO*, dr. z o. z., Ljubljana VII. SPODNJA ŠIŠKA, KOLODVORSKA CESTA 150.
Na lo VeliRo noč...
Ves krvav se je zgrudil Zveličar na zemljo, trikrat je pal, a vselej jo vstal. Trpel je, da rodu svobodo bi dal, Ja izpolnil bi Očetovo željo.
Vrh Golgate bilo jc zadnje dejanje. Križ. Na križu Bog-človek in kralj. ,Čez tri dni, je rekel, bo vstal, Го same prešerne so sanje.«
femnelo jo solnce, v dolino valil so je grom •Mar bil je res Bog? • Ah kaj, le človek ubog k In množico lomil je dvom.
Tretji dfm vstal je od smrti velik, mogočen, kot kralj. V resnici je vstal.« Takrat pa so bili dvomi vsi strti.
ffot Krist je trpel moj narod teptani, padel neštetokrat zaničevan, trpel je in čakal veliki dan, ko slednjič razleglo se bo čez poljan —: Vstani! —
In vstal je moj rod, vstal je kot Krist zmagoslavni, dočakal svobode je dan — sen davni. Vstal je moj rod.
Fr. W. Foerster.
železni Krlslus.
Na neki stari sliki na steklu je v mo-aakovskem narodnem muzeju naslikan Kristus, kako vstaja iz groba. V obrazu, ki je obrnjen proti gledalcu, je izražena že-iezna odločnost: to je Gospod življenja, je dopolnjevalec svetovne zgodovine, ki zapušča za seboj omamljene vojščake in vso bridkost zemlje, da z božjo pravico zavlada v svojem večnem kraljestvu.
»Kakšen strašen Kristus je to?« tako pravijo gledalci. Spominjajo se vseh onih slik, ki upodabljajo Odrešenika vedno le kot polizauo kroikost in s tem ovekovečaio zmoto, kakor bi pomenilo krščanstvo zmago ženskih čednosti nad paganskim idealom junaštva, in bi bili vsi mehki ljudje rojeni kristjani — to je napačen vtis, ki je v vseh časih veliko krepkih in strastnih duš zadrževal od krščanske vere. — Oni železni Kristus z neizprosnimi usti in zapo-vedujočimi očmi, on edini je pravi Kristus. Zakaj milina Odrešenikova prihaja iz zmage nad življenjem in smrtjo, iz obvladovanja sveta, iz čudeža volje. Ta milina je priča nedosežne moči, ne pa le izraz same naravne mehkobe.
»Ti si človek večne miline!« tako nagovarja Nazarenca neki novejši pesnik, kakor bi bila življenje in smrt Sina človekovega le dogodek brez mogočnosti in strasti. V resnici ni Kristus vseboval le božje narave, temveč tudi orjaške — življenjske sile. In bi bil, če bi bila tako hotela njegova volja, utegnil postati Gospodar sveta tudi s samimi zakoni pozemske moči in mu ne bi bilo treba trpeti na križu. Tega se zaveda sam, ko pravi Petru, ki hoče rešiti svojega Gospoda in Učenika z mečem: »Kaj meniš, da mi ne bi poslal moj nebeški oče legijonov angelov, če bi ga prosil zanje?■£ Neupogljiva volja, ki je premagala naravo, ki si je priborila rimsko svetovno državo in ki so ji v vseh stoletjih sledili milijoni — resnično, taka volja bi bila zamogla tudi strniti človeške množice in postaviti posvetno vladarstvo. To nam pove hi d i zgodba o izkušnjavab. Hudič mu pokaže »vsa bogastva sveta!« A Kristus ni maral takega zunanjega razmaha sil — to ni bil njegov smoter. Ne, — prišel je, trpel je in umrl, da bi božje življenje pridobilo moči na zemlji. Pač sta milina in krotkost zunanja znaka takega nadnaravnega življenja. A tako popolno »umolkarjenje« je možno le ondi, kjer nevpogljiva volja vso naravno silo človeka podvrže Bogu. Če ni taka moč prirojena v Kristusu, tudi prirojena mehka narava ne bo nikoli tako močna, da bi pazila na vsa ta mnogoštevilna pregibanja, ki prav mehkega človeka tako lahko zavedejo v ozkosrčno sebičnost, ostro hudobnost, v mrzlo škodoželjnost.
Zato ni večje prevare in zmote, kakor je ta, da ima Odrešenikov obraz izraz onih rojenih krotkih ljudi, ki niti ne zaslutijo mogočnosti volje. No, Kristus je »Gospo d«, Gospod vsega sveta in zato tuui Vladar strasti, poželjenj, živcev. Njegova milina izraža to brezpogojno gospodstvo in obenem božji čudež ljubezni, ki nima nika-kega opravka s samo prirojeno mehkobo in ki utegnemo vpodabijati Njegov izraz človeka le kot največje moč moža. Sama naravna čenkost ni bližja Kristusu kakor sama naravna moškost. Tudi ženska je kristjanka le v toliki meri, v kolikor ;'e njena duša sprejemljiva za svet obvladujočo voljo, ki iztrga sleherno silo čustev iz golega polovičarstva, iz mlačnosti in krot-
» Prevedeno iz knjige: Fr. W. Foerster: Kristus in človeško življenje. Knjiga izide v slovenskem prevodu Morijo Kmetove.
kosti in jo poženo kvišku k nadzemski moči in doslednosti. Iz moči izhaja prava krotkost iu ne iz slabosti in malomarnosti. Izvira iz ognja ljubezni in samopremagova-nja, iz tišine dušo, ki je prevzeta in očiščena od Boga; kjer nadomešča besnost — jaza užaljivega in nepotrpežljivega človeškega bitja z vsem njegovim narepenčenim in oteklim brambovstvom spodnjega življenjskega sveta — večje življenje in drugačna vrsta hrambe. Krščanstvo ni kar tako preprosto le človečnost, nežnost, sočutje, ljubezen do bližnjega — ne, krščanstvo prinaša v vsa ta gibanja neizprosno lofiko, ki zaničuje smrt, jih očiščuje od vs«h primesi človeške si al osti, človeškega samoljubja, človeško nečimernosti in gospodstvaželjno-sti in so tako močnejša od naravne moči nižjega nagonskega sveta.
In prav zato, ker prihaja krščanski nauk ljubezni iz sveta junaštva, ki so ga do konca premislili, hoteli, živeli, ker prihaja iz popolnosti in ne iz dobrovoljnosti, ker prihaja iz božjegf. in ne iz človeškega; zato utegne lo krščanstvo razodeti ogroženo čednost miline in nežnosti prav močnemu človeku kot zapoved lastne dopolnitve in razkrinkati njegovo veliko slabost. Ta se skriva za sleherno nebrzdano in neizčiščeno energijo besede in dejstva.
Sele Odrcšenik sveta je izpopolnil Ahi-la in I-lerkula; šele v Njem govori junaštvo svojo najvišjo besedo. Le On utegne premagati vojno, le On bo odpravil kri in železo — On edini — železni Kristus!
Л. P. Čehov:
Velikonočna spored,
»Pojdi, iiže zvonijo. Pa glej, da ne Koš v cerkvi uganjal šal, čc ne, te bo Bog kaznoval.«
Mati mi podari nekoliko drobiža, potem pa jadrno, pozabivši name, odbiti z ohladcvšim likalnikom v kuhinjo. J.hz dobro vem, da po spovedi ne bom smol ne jesti ne piti, in zato, preden so odpravim, naglo pojem krajec belega kruha in izpijem dva kozarca vode. Zunaj vlada popolna spomlad. Tlak jo pokrit z rjavo plodro, v katero se že zarisujejo bodoče steze; strehe in trotoari so že suhi; izpod plotov se preriva skozi segni-to lansko travo nežna mlada zelen. Po jarkih beži žuboreča in peneča umazana voda, v kateri sc kljub temu kopljejo solnčni žarki. Smeti, slamice, olupki solnčnic sc bistro neso po vodi in krožijo po umazani peni. Kam, kam plavajo ti drobci? Zelo je mogoče, da se iz jarka izlijejo v reko, iz reke v morje, iz morja v ocean... Jaz bi si rad predstavil to dolgo, strašno pot, toda moja domišljija sc prekine, ne dospevši do morja.
Mimo pelje voznik. Cmoka, vloče za uzdi in ne vidi, da sta se obesila odzadaj na voz dva pocestna razposajenca. Jaz bi se jima rad pridružil, pa se spomnim na spoved, in malčka se mi zazdita velika grešnika.
»Na poslednji sodbi jih bodo pra-šali: Čemu sta se šalila in slepila ubogega voznika?« — pomislim. »Začneta sc izgovarjati, toda nečisti duhovi ju zagrabijo in hočejo ponesti v večni ogenj. Toda če sta pozneje ubogala starše in dajala siromakom vsakemu kopojko ali kolaček, sc jih bo Bog usmilil m spustil v raj.«
Cerkveni preddvor jc suh in zalit od solnčne svetlobe. Popolnoma je pralen. Oklevajoč odprem dvori in stopim v cerkev. Tukaj, v somraku, ki se mi zdi gost in mračen kakor nikoli popreje, sc me poloti čustvo grošnosti in ničevnosti. Predvsem se zablišči prod mojimi očmi veliko razpelo, njemu ob strani pa božja Mati in Janez učenik. Veliki svečnik in stojala pod podobami so odeti v črno, žalne prevlako, svetilke trepečejo medlo in plaho, solnce kakor namenoma izbe-gava cerkvena okna. Bogorodica in učenik ljubljenec Jezusa Kristusa molče gledata na neznosno trpljenje Gospoda in nc opazita moje prisotnosti; čustvujem, da som zanju tujec, odveč, neopazen, da jima ne morem pomagati no z besedo ne z dejanjem, da sem zopern, zli deček, sposoben samo za nagajanje, grobosti in zvijačo. Spomnim se vseh ljudi, kolikor jih poznam, in vsi se mi zdijo malenkostni, neumni, zlobni in nezmožni, da bi samo za eno kapljo olajšali to strašno gorje, ki ga sedaj vidim; ccrkveni somrak postaja šo gostejši in mračnejši, in božja Mati ter Janez učenik so mi zdita popolnoma osamljena na sveti.
Za svečno omaro1 stoji Prokofij Ig-natjič, stari odsluživši vojak, pomočnik cerkvenega staroste. Dvigajoč obrvi in gladeč brado, razlaga napol šopetaje neki starki:
»Jutranjice se začno nocoj, takoj po večernicah. Jutri pa pozvonijo k molitvam ob osmih. Si razumela? Ob osmih.«
Med dvema širokima stolboma na desno, tam kjer sc nahaja oltar Barbare
1 Svečo so prodajajo pri Rusih v cerkvi sami; igrajo veliko vlogo v bogoslužju. Spo-
vedanci imajo v rokah svočko.
Velikomučenice, za zaslonom, stojo spovedniki, čakajoč, kdaj pride kdo na vrsto. Tukaj viclim Milko, strganega, grdo ostriženega fantka z oslovskimi ušesi in malimi, zolo hudobnimi očmi. To je sin dninarico Nastasje, pretepač, razbojnik. ki krade trgovkam iz košar jabolka in mi jo večkrat nalašč polomil kakšno igračo. On mo srdito pogleduje in sc, kakor sc mi zdi, veseli, da pojde on prvi za zaslon, a no jaz. V meni za-kipi zloba, jaz se prizadevam, da bi ga ne glodal in so v globini duše žalostim, da so bodo temu negodniku oprostili vsi grehi.
Pred njim stoji razkošno odeta, lopa dama v klobuku z belim perjem. Ona ;jo očividno vznemirjena, nestrpno čaka, in eno lice se ji jc od razburjenja kakor v vročici porddfulo.
čakam pet minut, deset... Izza zaslona pride prilično odeti, mladi človek dolgega, suhega tilnika in v visokih ga-lošah; začnem sanjariti, kako zrastem in kako si kupim ravno take galoše, na vsak način kupim! Dama vzdrhti in gre za zaslon. Vrsta je na njej.
Čez špranjo med obema polovicama zaslona vidim, kako dama stopi k analoju" in se pokleknivši pokloni do zemlje, so potem dvigne in no poglcda-joč svečenika, kloni glavo, kakor da nekaj čaka. Svečenik stoji s hrbtom obrnjen proti zaslonu, zato vidim samo njegove sivo, kodrasto lase, verižico naprsnega križa1 in široki hrbet. Obraz so no vidi. Vzdihnivši in no gledajoč na damo, začne bistro govoriti, majoč glavo in zdaj povišuje, zdaj ponižuje glas. Dama pohlevno posluša kakor človek, ki je kriv, kratko odgovarja in gleda v zemljo.
»Kaj je zagrešila?« mislim in po-božno-zbrano glodam njeno krotko, lopo lice. »Bog, odpusti ji grehe! Daj ji sreče!«
Zdaj pokrije svečenik njeno glavo Yi epitrabilom.1
»I jaz nedostojni ierej«... sc sliši njegov glas ... »vlastju Ego mnje dan-noju, proščaju tja ot vsjeh grjehov tvojih .. .«5
Dama zopet poklekne in poljubi pod, potem poljubi križ in se vrne. Zdaj sta rdeči obo lici, toda obraz jc pokojen, jasen in vesel.
»Zdaj je vesela,« mislim, gledajoč zdaj nanjo, zdaj na svečenika, ki ji je bil odpustil grehe. »Toda kako mora šele biti srečen človek, kateremu jc dano pravo odpustiti.«
Zdaj je vrsta na Mitki, toda v meni vzkipi vdrugič čustvo sovražnosti napram temu razbojniku, jaz bi ga rad prestregel, da bi preje stopil za zaslon, hočem biti prvi... Ko zapazi mojo namero, me udari s svečo po glavi, jaz mu odgovorim na enak način, in nekaj časa se čujo sopenje in zvoki, kakor kadar se lomijo sveče ... Razstavijo nas. Moj sovražnik boječe stopi k analoju, no zgi-bajoč kolen, se klanja do zemlje, kaj pa potem, ne vidim; zaradi misli, da takoj za Mitko pride vrsta name, so začnejo predmeti pred menoj mešati in razblinjati; Mitkina dolga ušesa rastejo in se zlivajo s temnim zatilnikom, svečenik se maje, pod se zdi, kakor da valovi...
Začujo se glas svečenika:
»I jaz nedostojni iorej ...«
Zdaj se tudi jaz podvizam k" zaslonu. Pod nogami ničesar ne čutim, kakor da bi hodil po zraku... Stopim k analoju, ki jc viši od mene. Za trenutek so mi zablesti prod očmi ravnodušno, utrujeno lice svečenika, potem pa vidim samo njegov rokav z rdečo podlogo0', križ in rob analoja. Čutim bližino svečenika, vonj njegovega talarja, slišim strogi glas, in moje lice, obrnjeno k njemu, začenja goreti... Mnogega radi razburjenja ne slišim, na vprašanja pa odgovarjam iskreno, ne s svojim, a z nekim tujim glasom, se spomnim samevajoče Bogorodico in Janeza učenca,_ razpela, matere, in meni sc hoče jokati, prositi odpuščanja.
»Kako se pišeš?« me praša svečenik,
Eokrivši mojo glavo z mehkim epitra-ilom.
Kako je zdaj lahko, kako jc radostno na duši!
Grehov že ni več, jaz sem svet, imam pravico iti v raj! Meni se zdi, da od mene izhaja isti vonj kakor od talarja, grem izza zaslona k djakouu, da
' Aualoj je nekak pult lik pred ikonosta-som, to jo steno s svetimi podobami pred oltarjem. Nu analoju. ki je lepo pokrit in ima na vrhu sveto podobo, se berobogo-služne knjige, ob veliki noči pa svečeniki, stoječ ob n.iom, poslušajo spoved. Spoved jc navadno samo enkrat na leto, zato tem sve-čanojša.
3 Nosijo vsi svečeniki, dijakom pa ne.
* Epitrohil je široka in zolo dolga stola. Ko izgovarja svečenik bosedo odpuščanja, položi spovedancu na glavo epitraliil.
r" Vsi čini ruske pravoslavne cerkve se brez izjeme opravljajo v siavosloven.skem jeziku. sJaz nevredni svečenik, to po oblasti, od Njega dani, oprostim vseh grehov tvojih.«
" Talni1 svečenikov ima zelo Široka rokava, podloga .ie navadno iz dragocenega blaga.
zapiše moje ime7 in duham svoja rokava. Cerkveni somrak so mi no zdi več mračen, a na Mitko gledam ravnodušno, brez zlobo.
»Kako ti jo ime?« sprašuje djakon, »Fedja.«
»Л po očetu?«
»Ne vem.«
»Kako jo imo tvojega pnpanaf«*
»Ivan Petrovič.«
»Rodbinsko ime?«
Molčim.
»Koliko si star?«
»V devetem letu.«
Ko pridom domov, so naglo spravim v posteljo, da no bi videl, kako večerjajo", in, zakrivši oči, sanjarim o tem, kako lopo bi bilo, čo bi zdaj pretrpel mučoništvo od kakšnega Heroda ali Dioklecijana, živel v pustinji in podobno starčku Sorafimu" krmil medvede, živel' v colici in se hranil samo od hostijo, raz-, dal premožen jo bednim in poromal v,' Kijev. Slišim, kako v jedilnici pokriva--jo mizo, — pripravljajo so k jedi. Danes je meso z oljem in jesihom, prirožki •/. zeljem in pečeni ostrež. Oh, kako bi rad-jedel! Jaz sem voljan trpeti kakršne-1 koli muke, živeti v pustinji brez mame, krmiti medvede iz lastnih rok, samci da bi smel prejo pojesti, en sam pirošČek 5f zeljem!
»Bože, očisti ine grešnika,« molim' in pokrijem glavo. »Angel varuh, branimo od nečistega duha.«
Drugi dan, na četrtek, so zbudim' jasno duše in čist kakor lep spomladanski dan. V cerkev grem veselo, smelo, čustvujoč, da sem obhajančok, da imam krasno iti drago srajčiko, sešito iz svilo, ki nam jo je zapustila babuška.10 Vj cerkvi vso diši radosti, srečo in spomla* di; lici Bogorodice in Janeza učenika nista več tako tožni kakor včeraj, obrazi obhajaneov so ožarjoni od na de in zdi so, da je vse preteklo pozabljeno, vso odpuščeno. Mitka ,je tudi počesan in praznično odet. Jaz veselo glodam na njegova' dolga ušesa in lioteč pokazati, da nimam ničesar zoper njega, rečem:
»Ti si danes lep, in če bi ti na glavi ne štrleli lasje in če bi nc bil tako pri-prosto oblečen, bi vsi mislili, da tvoja' mati ni perica, ampak blagorodna dama. Pridi k meni na velikonočno nedeljo, bova skupaj igrala.«
Mitka pogleduje namo nezaupljivo in mi pod prtom grozi s pestjo.
Včerajšnja gospa pa se mi zdi prekrasna. Ima svetlo-golobjo bluzo in veliko, bliščečo brošo v obliki podkve. Jaz se ji divim in mislim, da vzamem, ko bom velik, ravnotako ženo; toda, ko se spomnim, da jo grdo misliti na lo, me je sram in neham. Na lclirosu11 je djakon že začel molitve.	—ic,"
' Spoved in obhajilo so vsakoletno vpišeta v. cerkveno matico vsakega faruna.
s Post pred obhajilom traja pri pravoslavnih ves čas od spovedi dalje.
" Sveti Borafim Sarovski, po življenju podoben našemu sv. Frančišku asiškemu. Stara mati. u Pult, ob katerem se člta, oziroma poje._
A. P. Cehov:
Dva občinska moža1 — eden črnobra-dee, čokat, na nenavadno kratkih nogah, tako da se je človeku, če ga je odzadaj pogledal, zdelo, da se pri njem nogi začenjati veliko niže nego sicer pri vsakem človeku, drugi dolgin, suh in raven kakor palca, z redko temnordečkasto brado — spremljata v okrožno mesto potepina, ki ne pomni svojega rodnega imena. Prvi mori cesto na široko, se ogleduje na vse strani, zdaj žveči slamico, zdaj rokav, so tolče po bedrih' in prede ko mačka, se vede sploh kakor brezskrbni in lahkomišljeni človek; drugi pa kljub svojemu suhemu licu in ozkim plcčam izgleda solidno, resno in temeljito ter je po skladu telesa in vsem svojem iz- -' razu podoben staroverskemu popu ali voj-ščaku, kakor jih rišejo na starih podobah; vrhtega ::mu je Bog zavoljo modrosti večje čelo podaril«, to je, bil jo plešast. Pivi se piše Andrej Ptaha, drugemu pa pravijo Nikauder Sapožnikov..
Človek, katerega peljejo, nikakor no odgovarja temu, kar si predstavljamo pod' potepuhom. To je bil mali, slabotni, jetični človek s tenkim'^ brezbarvnimi in skrajno nedoločenimi črtami v licu. Obrvi je imel redki, glodal jc pokorno in krotko, brki so bili komej naznačeni, čeprav je bil potepuh prekoračil že trideseto leto. Korakal je boječe, sključeno, in vtaknil roki v rokava. Ovratnik nekmetskega, obnošenega in' tenkega površnika mu je segal do samega^ roba čepice, tako da je samo mali rdeči nos imel pogum gledati v božji s el. Govoril je slab tenorček, ki sc je želel prikupiti, in semtertja pokašljeval. Težko, zelo težka jo v njem spoznati potepina, ki skriva svoje rojstno ime. Preje bi ga imel za osiro-
1 Po rusko rsotskk, to je mož, ki jo v slučaju potrebo poveljeval >6otniji<, to je sto možem. Pozneje jo to postal nekak vaški raznašnlec in raz-j(la.sevalee uradnih objav, stražnik in Suvaj pre<t požari, sicer pu je mužjik. ki so v prošlem баки bn-vi a svojimi rečmi.
mašenega, od Boga pozabljenega negodne-ga popovskega sina, za pisarja, ki je bil ra li pijanstva spoden, za kupčevega sin^ ali nečaka, ki je bil svoje slabe sile poizkusil na polju odrske umetnosti, pa se vrača zdaj domov, da igra zadnji akt iz zgodbe o izgubljenem sinu; morebiti pa je to, sodeč po topi potrpežljivosti, s katero ee bori z jesenskim neprehodnim blatom, fanatik — samostanski sluga, ki se klati po ruskih samostanih, trdovratno iščoč »življenja mirnega in brezgrešnega«, ne da bi *ga našel...
Potniki hodijo že dolgo, pa nikakor ne morejo naprej. Pred njimi pet pedi blatne, temnorjave ceste za njimi ravnotoliko, a naprej, kamer pogledaš, nepredirna stena fc-de megle Oni gredo, gredo, toda zemlja ostane ista, stena se ne približa, in mali košček, po katerem hodijo, ostane mali košček. Zablišči se beli oglati mejni kamen, mali usad, ali kupček sena, ki je bil padci z voza; zasveti se za hip večja motna luža; zdajci se nepričakovano prikaže spredaj senca z neopredeljenimi obrisi; čira bolj se ji približaš, tem manjša je in temnejša; če prideš še bliže, vzraste pred petriki vrstni stolbič z nečitljivo številko ali pa kakšna brezica, mokra in gola kakor pocestni beraček. Brezka nekaj zašepeta z ostanki svojih rmenih listov, en list se odtrga in leno pade na zemljo ... A tam zopet megla, blato, rjava trava po robeh ceste. Na travi vise motne žalostne solze. To niso solze lihe radosti, ki jih joče zemlja, kadar pričakuje in spremlja letno solnce in s katerimi poji ob zarji prepelice, kosce in strojne dolgokljunaste škurhe! Noge potnikov se pogrezajo v težko, lepko blato. Vsak korak stane truda.
Andrej Ptaha je nekoliko vznemirjen. Ogleduje potepuščka in nedoumeva, kako je mogoče, da živi, trezni človek ne pomni, kako se piše.
»Ali si pravoslaven?« ga vpraša.
»Pravoslaven,« kratko odgovori potepuh.
»Hm!... torej so te krstili?«
»Kako pa drugače? Jaz nisem Turek. Hodim v cerkev, se postim, kadar je treba, in je nepostno, kadar je dovoljeno. Lerigijo izpolnjujem točno...«
»No, kako se tedaj pišeš?«
»A, kakor hočeš; zovi me, recimo tant.«
Ptaha je skomignil z rameni in se v skrajnem začudenju tolkel po bedrih. Drugi »občinski«, Nikander Sapožnikov, modro molči. On ni tako naiven kakor Ptaha in očividno dobro pozne razloge, ki silijo pravoslavnega človeka, da skriva pred ljudmi svoje ime. Njegovo izrazito lice je hladno in strogo. Koraka sam, se ne ponižuje do praznega čvekanja s tovariši in se, rekli bi, trudi dokazati vsem, celo megli, da je razsoden in dostojanstven.
»Sam Bog vedi, kaj naj človek o tebi misli,« je nadaljeval Ptaha. »Mužik —■ ne mužik; gospod — ne gospod, a tako; ne tič ne miš. Pred par dnevi, ko sem na produ rešeta pral, sem vjel tako — palec dolgo — kačo s pegami in repom. Spočetka sem mislil, da je riba, potem gledam — da bi jo vrag vzel! — pošast ima tace! Ni riba, ni kačon, a sam vrag naj se spozna, kaj je... Ravnotako s teboj... Kakšnega stanu si?«
»Mužik sem, kmetskega rodu,« vzdik-ne potepuh. »Moja mamica so bili iz gospo-Bkih podložnic.'- Na zunaj nisem podoben mužiku, to je res, zato me je tudi taka uso-rla doletela, dobri človek. Moja mamica so pri gospodi za pestunjo živeli in vse dobrote uživali, a jaz, meso in kri njena, sem živel pri njih v gosposkem domu. Oni so me božali, negovali in razvadili ter se pri-Badevali, da me spravijo iz prostega stanu med prave ljudi. Spal sem na postelji, se i/sak dan do sitega najedel in nosil hlače ter napolškorenjčke kakor kakšen plemič. Kar so mamica sami jedli, to so tudi meni dajali; gospoda jim podari blago, a oni mene edenejo ... Lepo smo živeli! Ako bi danes prodal vse konfete in putice, kolikor gem jih v otročjih letih snedel, bi lahko lepega konja kupil. Mamica so me naučili brati, od malega se Boga bati in me tako vzgojili, da ne morem sedaj nobene kmet-вке, nedelikatne besede izreči. Tudi vodke,3 dragi moj, ne p?|em in se čisto odejam, in v vsaki dobri družbi sem vstanu se prilično vesti. Ako so mamica še živi, naj jim Bog ohrani zdravje, če so pa umrli, daj Bog njihovi dušici pokoja v carstvu Tvojem, kjer vsi pravičniki v pokoju živijo!«4
Potepuh sname čepico z glave, na kateri štrlijo redke ščetine, dvigne oči k nebu in se prekriža dvakrat z znamenjem svetega križa.
»Pripravi jim, Gospod, mesto bogato, mesto pokojno!« je govoril z zateglim, bolj starikavim nego moškim glasom. »Povišaj, Gospod, služabnico svojo Ksenijo, do več-
» Pravzaprav >dv6rovac Dvorski ljudje so sc taenovali oni podložniki, ki jih je plemič poljubno nbral iz svojih poclložnikov za službo v svojem dvorcu in tako odtegnili domačiji. Iz njih so si bogatejši plemiči osuovuli ccld svojo dvorsko igralno
*	Žganje iz krompirjevega alkohola.
•	Potepuh rabi po tnloSnem običaju prostega Baroda гебешсе iz sv. pisma, oziroma bogoslužnlh knjig.
ne slave svoje! Če bi ne imel mamice ljubljene, bil bi danes prosti mužik, brez vsake izobrazbe 1 Zdaj pa, brat, karkoli me vprašaš, vse razumem: i posvetne knjige i božje i vsakovrstne molitve in katekizme. In tudi živim po svetem pismu ... Ljudi ne žalim, meso mrtvičim in ohranjam brez greha, se postim in jem samo, kadar se spodobi. Vsak drug človek ima kakšno svojo strast, ta pije, oni kolne, drugi neči-stuje, a jaz, kadar imam časa, se vsedem v ogel in berem knjižko. Berem in se jočem, jočem...«
»Čemu se jočeš?«
»Žalostno je brati! Za kakšno knjižko daš groš, pa se lahko najočeš do sita.«®
»Ali ti je oče umrl?«
»Ne vem, mili. Ne poznam svojega roditelja; čemu bi greh skrival© .Taz tako o sebi mislim, da sem bil mamino nezakonsko dete. Moja mamica so ves čas pri gospodi živeli in niso želeli vzeti prostega mužika...«
»In so na gospodiča naleteli...« se je usmehnil Ptaha.
»Niso nase pazili, to je res. Bili so blagonravni, bogaboječi, a devištva niso ohranili. To je seveda greh, veliki greh — se razume — no zato teče morebiti v meni plemiška kri. Morebiti sera samo po stanu mužik, a po naravi blagorodni gospod.«
»Blagorodni gospod,« je govoril vse to s tihim, sladkavim tenorčkom, grbančil ozko čelo in spuščal z rdečega ozeblega nosu škripeče zvoke. Plaha je poslušal, začudeno škilil vanj in neprestano skomizgaval z rameni.
Ko so prešli šest vrst, se moža s potepuhom vsedeta na kup, da se odpečijejo.
»Še celo pes pomni, kako ga kličejo,« godrnja Ptaha. »Mene zovejo Andrjuška, njega tam, Nikandra, vsak človek ima svoje svetniško ime, in nihče ga ne sme pozabiti! Nihče!«
»Kaj je treba komu moje ime vedeti?« vzdihne potepin, podpirajoč lice s svojimi malimi pestmi. »In kaj to meni koristi? Ne rečem — ako bi me potem pustili iti, kamor sam hočem; tako pa bo še hujše. Jaz, bratci pravoslavni, poznam postave. Zdaj sem potepuh, brez imena, in najhujše, kar se mi more zgoditi, je, da me v vzhodno Sibirijo obsodijo in kvečjemu trideset batin naštejejo; če jim pa svoje resnično ime in rodovino povem, me zopet pošljejo na kazensko delo. Jaz vem!«
»Kaj si ti bil kaznjenec?«
»Bil, mili drug. Štiri leta sem hodil z obrito glavo in nosil okove.«
»Zaradi katerega zločina?«
»Radi umora, dobri človek! Ko sem bil še fantiček, tako približno pred osemnajstimi leti, so moja mamica po slučaju nalili gospodu mesto sode in kislote v kozarec mišnice. Steklenic je bilo v shrambi mnogo najrazličnejših; bilo je kaj lahko jih zamenjati.. .<
Potepuh vzdahne, pomaje z glavo in govori:
»Oni so so bili blagonravni, toda sam Bog pozna človeka: tuja duša — dremajoč gozd! Morebiti so se res zmotili, morebiti pa niso mogli v svojem srcu prenesti žalitve, ker je gospod vzel k sebi novo služkinjo ... Morebiti so mu namenoma strupa natresli, Bog ve! Jaz sem bil takrat majhen in nisem še vsega razumel... Zdaj pomnim, da je gospod dejansko vzel drugo služabnico in da so mamica silno gorevali. Potem so nas dve leti sodili... Mamico so obsodili na 20 let kazenskega dela, mene pa zaradi mladoletnosti samo na 7.«
»Pa zakaj tebe?«
»Kot pomagača. Jaz sem gospodu kozarec podal. To je bilo vedno tako: mamica so sodo napravili, a jaz sem podajal. Vse to pa, bratca, vama jaz po krščansko pripovedujem, kakor prsd Bogom; vidva nikomur ne pripovedujta naprej...«
»Nas nobeden tudi ničesar ne bo spraševal,« je odgovoril Ptaha.® »Ti si torej najbrže iz kazenske robote ušel?«
»Ušel, drug mili. Vsega skupaj nas je štirinajst bežalo. Bog jim povrni: sami so zbežali in še mene s seboj vzeli. Zdaj pa sam presodi, fant, po vesti, kakšni smisel bi imelo lastno ime razodeti? Saj bi me precej poslali nazaj na prisilno delo! Ali m morem jaz delati? Jaz, človek nežni, bo-lehavi, rad na čistem spim in jem. Kadar k bogu molim, rad prižgem lampico ali svečko, in hočem, da bi nobenega šuma okrog ne bilo. Kadar se do zemlje priklanjam, nimam rad, da bi bilo po tleh prašno in popljuvano. A za mamico se priklanjam Bogu štiridesetkrat zjutraj in zvečer.«7
Potepuh sname čepico in se prekri-
žuje.
»V vzhodno Sibirijo pa naj me le iz-ženejo,« nadaljuje, »te se ne bojim.«
»Ali je tam boljše?«
»Čisto druga reč! V ječi si kakor rak
" Navadno življenje svetnikov, kakor ga izdajajo za ljudstvo v cenenih brošurah s podobami samostani.
• Ni se bati, da bi moža potepuha izdala. Zaradi svoje narave pa tudi zaradi tega, ker je oblast veliko ljudi po nedolžnem kaznovala (politični zločinci), je rusko preprosto ljudstvo čutilo do kaznjencev iz redno usmiljenje in bpgunce skrivalo.
7 Takozvani ^/.emni pokloni. Človek poklekne in se s čelom dotakne zemlje. Se v bogoslužju zelo uporablja in velja za molitev.
v košari: tesnoba, drenj, suvanje, še dihati ne moreš — pravcato peklo, tako peklo, da te varuj Carica nebeška! Razbojnik si in po razbojniško se vedejo s teboj, hujše nego s psom. Ne moreš ne prav pojesti, ne pospati, ne k Bogu moliti. Na izgnaniškeni posoljenju pa ni tako. Na poseljenju se naj-prvo vpišem v občino kakor vsakteri drugi. Po zakonu je načelstvo obvezano, da mi izplačuje moj delež... da! Zemlja je tam, kaker pripovedujejo, zastonj, kakor sneg; vzemi, kolikor želiš! Dajo mi, fant, zemlje bodisi ^a pašo, ali za vrt ali, da hišo zgradim ... Začnem kakor drugi ljudje orati, sejati, nakupim živine, vsakovrstnega blaga, si oskrbim čebele, ovčic, kužka ... Mačico sibirsko, da bi miši in podgane ne glodale mojega blaga... Stešem bajtico, bratci, svetih podob nakupim... Če Bog da, se oženim, imel bom otročičev.«8
Potepin mrmra in gleda ne na poslu-šavca, a nekam v stran. Naj so bile njegove sanje še tako naivne, pripovedoval jih je s j takim iskrenim, iz dna duše prihajajočim j glasom, da je bilo težko ne verjeti. Mala ] usteca potepinova so se skrožila v smeh-| ljaj in vse lice, oči, nos so kakor zamrli in otopeli od blažene daljnje sreče. Obč'nska moža ga poslušata in ga resno, ne brez zanimanja gledata. Tudi ona dva verjameta.
»Sibirije se nc bojim,« nadaljuje potepuh. »Sibirija je kakor Rusija, isti Bog je tam in car, kakor tukaj, ravno tako govorijo po pravoslavno, kakor jas s teboj. Samo svobode je tam več in ljudje so bogatejši.0 Vse je tam lepše. Tamošnje reke •— i na primer — koliko so lepše od tukajšnjih! j Rib, divjačine, kakšna obilica! A zame, j bralci, je največje veselje na svetu, če morem ribe loviti. Ni mi treba kruha, samo i trnek mi daj, da posedim in lovim. Da, pri Bogu! Lovim na trnek, na veliki trn, nastavljam košare, a kadar ledeni, lovim s sakom. Nimam dovolj moči, da s sakoin lovim, pa za groš najamem mužika. Gospod Bog, kakšno veselje! Vjameš menika ali kakšnega klena, pa se ti zdi, kakor da si uvidel rodnega bratca. In za vsako ribo je treba posebne umetnosti: eno vjameš na črva, drugo na žabo, tretjo na kobilico. Vse to treba razumeti. Na primer, menik. Menik je neizbirčna riba in prime celo ka-pla,- ščuka ljubi piškurja, je pa riba, ki se lovi samo na metulja. Ni pa večjega veselja na svetu, kakor če loviš klena na deročem mestu. Spustiš vozo kakih deset pedi brez lota, z metuljem ali hroščem, da bi vaba plavala povrhu, stojiš v vodi brez hlač in spuščaš vozo po deročem, a klen — drgl Toda tu je treba zelo paziti, da bi prokle-tec vabe ne odrval. Kakor hitro je potegnil za trnek, takoj vzdigni, sicer je prepozno. Strašno, koliko sem v svojem življenju rib polovil! Ko smo bili na begu, so spali arestanti v gozdu, meni se pa ni hotelo spati, vleklo me je na reko. A reke so tam široke, bistre, bregovi strmi — strah! Po bregovih sami dremajoči gozdovi. Drevesa taka, da se ti zakroži glava, ko pogledaš v vrh. Če računamo po tukajšnjih cenah, dobiš za vsako smreko deset rubljev.«
Pod naporom zmešanih sanj, bajnih podob prošlosti in sladkih slutenj bodočnosti, umolkne bedni človeček in samo premika ustni, kakor da šepeče sam s seboj. Topi, blaženi smehljaj ne zapusti njegovega lica. Moža molčita. Zamislila sta se in povesila glavi. V jesenski tišini, ko se hladna megla z zemlje vlega na dušo, ko stoji kakor jetniški zid pred očmi in priča človeku o omejenosti njegovih sil, je sladko sanjati o širokih, bistrih rekah s krutimi, svobodnimi bregovi, o neprehodnih gozdih, brezmejnih stepah. Počasi in pokojno si predstavlja domišljija, kako si za-rana, ko se ni izginila z nebes rdečica zarje, po neobljudenem, krutem bregu kakor mala pega utira pot človek; clolgovečne kakor jambor visoke smreke, ki se kakor terase dvigajo po obeh straneh potoka, gledajo strogo na svobodnega človeka in mrko šumijo; korenine, ogromne skalo in bodeči grmovi mu zagrajajo pot, toda on, silnega telesa in bodrega duha, se ne boji ne smrek ne skal ne svoje osamelosti, niti kotajočega se odmeva, ki ponavlja vsak njegov korak.
Občinska moža si rišeta v duhu slike svobodnega življenja, kakršnega nista nikoli živela; ali sta se medlo spominjala podob, ki sta jih bila davno slišala, ali pa
• Izgnanci, ki so bili obsojeni eamo na »pose-ljenje«, so ostali sicer pod nadzorstvom, sicer pa svobodno živeli in si lahko ustanovili gospodarstvo; oblast jim je pri tem šla na roko. Izgnaniške rodbine so naselile velik del Sibirije, ki vsled tegn ni poznala tlačanstva kakor evropska Rusija.
® Odgovarja popolnoma resnici,
sta podedovala predstave o svobodnem življenju skupaj s krvjo in mesom od svojih davnih svobodnih pradedov — Bog ve!
Prvi prekine molk Nikander Sapožnikov, kateri ni bil preslišal niti ene besede. Mogoče je zavidal potepuhu srečne sanje, mogoče je čustvoval, da se ne prilagajo sivi megli in temnorujavemu blatu — pogleda1 je strogo potepuha in govoril:
»Vse to je res, vse lepo, samo da ti, brat, ne boš videl teh svobodnih krajev. Kako neki? Tristo vrst boš prehodil, potem pa dušo izdihnil. Poglej, kako si zasopell Samo šest vrst si šel, pa ne moreš priti do sape!«
Potepin se počasi obrne k Nikandrtt in blaženi smehljaj izgine z njegovega lica. Prestrašeno gleda možu v dostojanstveno lice, kakor da je nekaj zagrešil, se očividno nečesa spomni ter skloni glavo. Zopet nastopi molk ... Vsi trije so se pogreznili v misli. Občinska moža se trudita, kako bi mogla sebi predstaviti to, kar si mora predstaviti samo Beg, namreč strašno razdaljo, ki jih loči od svobodne dežele. V glavi potepina pa se vrstijo jasne in določne slike in veliko strašnejše, nego je neskončni prostor. Pred njim živo vstajajo neskončna sodna zasliševanja, arestantska postajališča10, ječe, barake, utrujajoči odmori na poti, mrzla zima, bolezen, umirajoči tovariši...
Potepuh skomizgne z očmi, kakor da je česa kriv, si briše z rokavom čelo, na katero so stopile male kaplje, in se oddi-huje, kakor da je pravkar skočil iz vrele kopeli, potem utere čelo z drugim rokavom in se bojazljivo ogleduje.
»Niti naravnost ne dospeš!« je pritrjeval Ptaha. »Kakšen pešec si ti? Poglej se: sama kost in koža! Umreš, brat!«
»Seveda umre! Kaj druzega!« de Nikander. »Položijo ga že zdaj v bolnico..« Čisto gotovo.«
Brezimenski človek s strahom gleda na strogi, brezstrastni lici svojih spremljevalcev in se, ne da bi snel čepico, začenja, široko razkrivši oči, hitro križati... Ves drhti, trese glavo in se po celem telesu krči kakor gosenica, na katero so stopili.
»Čas je, da gremo,« pravi Nikander ia se dviga. »Odpočili smo se.«
Čez pet minut potniki že korakajo po blatni cesti. Potepuh se je še bolj skljueil in globlje skril roki v rokava. Ptaha molči
—ič.
10 Kaznjence so gnali v Sibirijo bodisi na pri« Silno delo bodisi na poseljenje v velikih skupinah; odmori so se imenovali >etape<. Na njih je pomrlo nebroj ljudi.
Jan P.	~
(Velikonočne misli.)
V večer sem obesil svoje misli, v zvezde vkoval svoj korak in krožim sam in krožijo misli v nebeški svod.
Ah, da bi mi bil prihranjen pogled, ah, da bi mi Bog zastrl oči, preveč je prerivanja na dnu, preveč besnen ja na tleh ... Kakor črvi se razrivajo plemena v plemena,
človek človeku od ust odjeda kruh, mati materi, otrok otroku, oče očetu, otrok materi, otrok očetu ... Z grozo si udaril svoje ljudi, o Bog, zavist si jim ustvaril	.)
in prihranil si si delo pokončanja.
i јШ
llmr
KauČuk pete in kaačuk podplate
nosijo otroci in odrasli, ker so trpežni, ceni in udobni za nošnjo.


vm.
Sedal slo Urala mllijort, I ШМзј&Мо! ____A M srečo lc je povzročilo?
јШЗјЛ Tomilo Jsioriine Ш

Jan P—k.
I.
Vreme je deževno, ceste so prazne in blatne. Okna, zastrta s soparo, mračni in upognjeni so ljudje, ki se tu in tam vlečejo čez cesto.
Dnevi, posebno v tem času, so dolgočasni in težki, more te in te tlačijo k tlom, ubijajo li misli in ti snemajo smeli z obraza.
Pa se dogodi, da srečaš znanca, morebiti si pozabil že nanj, mogoče ti jo še komaj v medlem spominu, in ti ob srečanju nehote zagore spomini, vsa pisanost dogod-Ijajev ti zažari v očeh in v srcu. Pozabiš na ležak vzduh, ki te tlači, zaviješ z znancem v gostilno ter pokramljaš o davnih uneli, o šolskih klopeh in o davnih krakih.
Pa komaj se utopiš z njim v veselo pre-feklost, komaj se ti razvesijo oti v nasmeh, pa ti kane iz mračnjave zatohle sedanjosti bridko spoznanje, ki se izlevi v kopico besed, grenkih in težkih. Vsa mamljivost preteklosti ti izbegne v nič in le puščobna sedanjost se ti reži v obraz, srce ti gloje uganka — bodočnost.
Zadnjič je bila Ljubljana prav posebno dolgočasna, pa sem srečal svojega najbolj živahnega znanca; vsaj nekdaj je bil. Po-razgovorila sva se o tem in onem, na čase v zavodu sva zašla, še celo politike sva se lotila; o literaturi danes itak ni moderno govoriti, pa sva čebljala tudi o ženskah. Baje je to vprašanje oziroma snov najbolj pikantno za današnji čas.
Ne pri eni in ne pri drugi stvari se nisva dolgo mudila, oba je nekaj tiščalo v grlu, ali je bila neizgovorjena misel, ali je pritajena zavest, da današnji čas človek samemu sebi hlin veseiosi in smeh.
Obmolknila sva in izpraznila kozarce, med prsti drobila vžigalice, lomila zobotrebce in na polepljenem platnu risala nejasne obrise, katerim bi se v drugačnem razpoloženju sama smejala.
Spogledavala sva se, pa si umikala oči, kot bi si oba prikrivala nekaj težkega, ne-izraznega.
>Ali si bral Žigcnovo misli?: me je vprašal znanec.
»Nisem. Sploh malo dobim pod roke."
»Tu imaš številko, preberi k
Bral sem in bral, misel se je kopičila na misel, pa sem zgrešil vrste. Vendar sem še dalje bulil v črke, misli so se pa kopičile, se zgrinjale in družile.
Nehote sem se ustavil, pogledal znan-sa, naravnost v oči sem mu zabodel pogled.
»Veš kaj, to je pa nekaj vredno. Vsaj snkrat berem odkrito besedo.«:
»Saj nisi prebral, tudi ne moreš. Preteč misli iz daljnjega ozadja te obkroži, dn bi sledil črkam. Misli ti rastejo in kipe, ali nisi tudi ti tega doživel pri tem.«
»Da bi ne bil, stvar bi bila slaba. Mislim, da je to obločenje misli najsvetejši kriterij.«
»In zakaj to?«1
»Jaz sem mnenja, ker je fant govoril odkritosrčno in sc zaprl v temno kajbico, da je bil oproščen vseh predsodkov, vseh »krivenčenih pogledov, pozabil na šolo, aa prijatelje — na vse — samo svoje misli je hotel dohiteti, jih nazaj vlovil in jih sva-tovsko, kot so bile, oblekel. Pa samo nekaj jih je vjel od tisoč misli, pa jih je vjel dosti и nas.«
Zopet sva umolknila in obeh misli so se razbegnile, da jih še poiskati nisva mogla, niti ne zaslediti prave smeri. Ob takih minutah človeku največ vre v duši in kot nikdar, je takrat molčeč.
Nervozno se je kretal znanec na stolu, Srobline kruha zbiral in sestavljal iz njih razne like, bulil v mizo, grbančil čelo.
»Koliko bi človek povedal,« je povzel, *še več pa napisal, ali kaj, misli ti privro, ali nerodnost ti jih ne vjame. Koliko človek preboli, vidi in presliši, vse se zgnete v eno samo dobro misel s tisoči ostanki.
Kolikokrat sem šel po poti, tiščalo in vpilo je vesoljstvo v me in kot bi plaval v vesoljstvu misli in čustva se mi je zdelo.
Pa me je zagrabil čas, zagrabilo me ie divje pehanje za materijo, vlačiigo človeštva. Vse se je razblinilo v meni, v puščavo se spremenilo srce in le jedko spoznanje je gorelo v duši.
Kam bi z mislimi, ko te grize vsakdanjost navlak, ko moraš častiti bogove hli-njene poštenosti, pravice in nepoštenosti, ko incraš teptati poslave svojih dedov in dvigati prapor moderne šimi-generacije, da sploh moreš stopali med lutkarni-Ijudmi, kot človek-lutka.
Vse se peha, vre in kipi v takem času kot je danes v človeku; aH kdo bi bil kos v lej razrvanosti zajeli minute in zajeti misli v izraz.«
Mnogo je danes takih srečanj, mnogo Ie momentov, ko bi sc človek razkril v vsej svoji naturnosti, da bi ne bilo toliko okov in vezi, ki te vlečejo k tlom.
Mogoče zasijejo dnevi, ko bomo mogli ravrisnili iz svoje globine, oproščeni vseh vsakdanjih navlak in oklevanj.
II.
Težko »e jc danes kretati, vsaj svobodno kretanje je čudovito nadzirano, oprezovacio in skrbno registrirano. ., ,,лч
Nikdar kot danes, se ni toliko in tako neumno čvekalo o svobodi vesti, svobodi prepričanja in ne vem še o kakšni svobodi. Posebna, prav posebno brihtna kasta mora o tem vedeti kaj natančnejšega, jaz pri vsej razdrapanosti pojmov in dojmov ne morem navajati obsežnejših zlorab lepo, obrabljene besede »svoboda-?.
Zadnjič sem srečal prijatelja, za njega dni so ga imenovali anarhista, pobožnjaka in prevratneža.
Pa jo žo usoda hotela, prevratnost ga je tolikanj onemogočila, da je fant danes brez službe iu se sploh nahaja v položaju, ki nikakor ne ustreza najprimilivnejšira zahtevam želodca in telesa.
»Kako Ti je Ivane? sem ga ogovoril.
»Čemu vprašuješ?« lri ie odgovoril. Fikro me je pogledal nakiemžil čelo iu stisnil ustnicp.
»Pusti mo s takimi vprašanji, zadosti si že slar, pameten vsaj tndi, da boš znal kaj bolj pametnega vprašati. V nasprotnem slučaju mi pokiroaj, da bom znal, da me še poznaš in pojdi svojo pot. Takih ljudi, ki me izprašujejo, kako mi je, kako mi gre, poznam na stotine, in vsi tisti ljudje so navadne pokveke, razdrapane kreature brez lastne misli. Svojo praznolo pokrivajo z modernimi izdelki čevljarske in krojaške obrti, šemiio se in svoj idiotski obraz pokrivajo z masko dobrodušnega nasmeška in se jim obnese.
Čudno, upam, da *i nisi med njimi, vsaj tvoja zunanjost toga ne razodeva. Nasmehni se in te bom spoznal. Jej, koliko jih poznam, ki sem jih po smehu spoznal. Veš, to pa za to, ker vem iu poznam smeh in smeh cdrača vedno zdravje, prostoduš-nost, nepokvarjenost in neko nezavestno ugodje. V vsakem drugem slučaju smeh ni smeh, ampak zavestno hlinjenje smeha, zdravja, poštenosti. Tako jaz sodim in se navadnt? no zmotim. £
Govoril je z brzino, lastno njemu, glodal me v oči in se nasmihal.
»Ej, prijatelj Ivane, stvar ni tako resna, iz navade ni je bruhnilo vprašanje, in začutil sem takoj, da to bo užalostilo.«
»Vem, kako jc s teboj in te razumem, zato sem ti pa tudi več povedal, kot povem drugim.«
Ogledoval me je in nekaj premišljal, in kot bi mi ne zaupal je ugibal, ali naj se odlorj ali ne.
»Ker sva že v pogovoru, naj bo najin pogovor malo daljši, tebi se ne mudi nikamor, meni tudi I"! O« a. ii bi ne bilo dobro, da se sporazumeva in da se pogledava odkrito v obraz. Dolgo je že tega, odkar sem se zadnjič odkrito porazgovoril in mnogo tli v meni, čemur moram dati duška.
Zadnji čas me vse jezi, razburja me vsaka najmanjša hlimba naših voditeljev, zasovražilo se mi je šimi-frazerstvo vseh mogočih koncentracij.
Ne vem natančno, koliko je od tega, ko smo v »svobodni državi, ves ta čas nas pitajo z nekimi aksiomi, ne dajo jim ne barve, ne okusa in ne oblike, vrag jih razumi. Gorje ti, če ne prisegaš na te čudne aksiome, prevraten element si, razdirač naprednih sil, rak rana na telesu jugoslovanskega prepričanja in ideje. Vseh drugih pritiklin okoliščin ne bom navajal, le eno vem, da sem se dolgo, dolgo mučil z aksiomom naprednosti. Nič čudnega! Nihče je ni opredelil, vsaj zadostno ne, ti pa razmišljaj in zadoščaj zvedavosti tvojemu notranjemu jazu. Ali kakor sem razmišljal, do dna nisem prišel in naprednost je pri meni še vedno brezpredmeten in prazen argument ali pokrovka proti uhajanju puhlih in našemljenih domislic naših rodoljubov in kapacitet iz boljših vodilnih krogov. Mogoče je ta pokrovka potrebna, vsaj današnji čas kaže, da je, ker žalostno je, ka, dar se kdo spozabi in jo neprevidno dvigne. Da nastane smrad, je gotovo. Meni se zdi nekako tako, kot sem svojčas videl tolminskega zavrženega študenta: močerade ie kuhal in po smrdeči sopari določeval usodo življenj.
Prav tako žalostno je s svobodo. Ubijajo nam nekaj, ki diši in nosi ime po svobodi, ki pa ni svoboda in niti zdaleka ni v sorodstvu z njo. Ubijajo nam to, ker jim nudi garancije udobnega razpoloženja, svobodnega udejstvovanja svojih sil in moči.
Pod krinko zastopstva naroda so ti ljudje največji grešniki proti morali, proti ljubezni do bližnjega, dasi o njej prepevajo najogabnejše politične himne.' 0 tempo-ra, o moreš!
Prijatelj, razjokal bi ss človek ali se pa razgnevil, da bi imel tolikšno moč, kot raniki slovenski Peter Klepec, udaril bi med farizejsko druhal, razkropil smrdljivo sodrgo križem sveta in narod bi mi bil hvaležen.
Prijatelj, žalostni so naši dnevi, patriot moraš biti, navdušen in iskren, smrtno pa grešiš, kadar potožiš: Lačen sem; tudi pri vsem navdušenju mo muči glad, kruha se mi hoče...
Vsak debelušen patriot ti bo zasolil v obrnz: država se šele dobro razvija, mnogo težkoč mora rešiti, soeijalno zboljšanje ji je na srcu, finance uravna, reši sporna vprašanja, potrpljenja je treba ... čas izceli vse rane. Ti pa bodi lačen in magari po-nini, časa. ko so zboljša cclolen položaj, no
dočakaš. Pa bodi še tak patriot, nič ti ne koristi, lačen si in lačen boš.
Ej, prijatelj, ali se zavedaš teh krutosti in lepih besed, ki ti jih šepečejo v sladkem zanosu debelušni šefi in ravnatelji, bankirji in zaslužni prislinjenci:
»Ej, tudi mi smo trpeli in po trudili in naporih smo se dvignili. ' Tako ti govore — v resnici so bili pa popolni materijalisti žc v začetku in iz bede a!i gnoja so jih izvlekle bogate ženo — to jc bilo njih trpljenje in dviganjo k visokim ciljem.«
Prijatelj se je raznežil, v obraz je postal zaripel in jel je kašljati kot kašlja danes mnogo naših ljudi.
»Z Bogom in veselo Veliko noč!«
»Z Bogori Ivane, vesele praznike tudi tebi in pozrbijaj raje na vse. Bolje bo zate.
»Kdo moro z odprtimi očmi in z zdravimi ušesi, s Čistim razumom pozabljali? me je zavrnil Ivane.
Najboljša prilika za naročila vsakovrstne robe
Obiskovalci uživajo 50% popusta na državnih železnicah na predložitev legitimacije Zagrebškega Zbora.
Vinko šarabon:
Menda je ta misel toliko stara kakor grški narod. Početke olimpskih iger pripisujejo že Heralclu in Pelopu, v zgodovinsko luč stopijo leta 776. pred Kristusovim rojstvom. Ifitos iz dežele Elis je sklenil pogodbo s Špartanci, napisali so jo na diskos. Določili so, da se bodo v miru sešli vsako četrto leto v svetem elijskem okraju Olim-piji in da bodo tam največjemu bogu Zevsu na čast igrali tudi igre. Z igrami, ki so pokazale telesno moč in spretnost, so hoteli častiti bogove. Ideal Grkov je bila že od nekdaj harmonija duše in telesa, dušo človekovo in plemenitost njegovega nasiranja so hoteli primerno izraziti tudi v telesu; niso več razlikovali duše in telesa, oboje jim j c skupna h a r m o nič načelo t a. Zato imajo pa njih oziri, bogovi, tudi najlepše in najpopolnejše telesne oblike. Svoje telesne vrline so pa pokazali pač najbolje pri velikih svečanostih. In ker so v krog Elijcev in Špartancev stopili pozneie tudi drugi Grki, so združile igre ves grški narod v plemenitem tekmovanju, postajale so vedno večje in znameniiejše.
Stari vek.
Ob prvi polni luni po najvišjem solncu so jih obhajali. Mesece že prej so hodili glasniki po Grčiji okoli, oznanjali so mir, prepir naj počiva, en narod smo, tekmujmo po igrah miru. Zadnji mesec so morali biti že vsi tekmovalci v Olimpiji, tam so se še enkrat skrbno pripravili. Odposlanstva držav so tekmovala, kdo bo prinesel lepša darila kdo bo pripeljal lepšo darilno živino. Krasno je moralo biti tam v Olimpiji, vse belo, marmorna svetišča in zakladnice. Tekmovali so v stadionu, 211 metrov dolgem in 32 metrov širokem; tekmovalna dolžina je bila pa 192 metrov. Zraven pa hipodrom za konjske dirke, dvakrat 192 metrov dolg in 130 metrov širok.
Zadnji mesec so jedli tekmovalci samo posušene sraokve, orehe in sir, šele v poznejših časih tudi meso. Vsak je moral izjaviti, da se je najmanj deset mesecev skrbno pripravljal. Tekme so vodili sodniki, he-lanodiki imenovani; v prvih časih eden, nato več, največ deset. Vsakega tekmovalca so peljali postadionu o kol i, izklicali so njegovo ime in ime staršev, povedali so njegovo domovino in pozivali so navzoče, naj se oglasi vsak, komur je znana kakšna pregreha ali hiba tekmovalca. Vsakemu takemu, kogar čast je bila omadeževana, je bil na ta način vstop na tekmovališče zabranjen. In prav to se nam najbolj dopade, ta določbadvig-n o igre na najvišji v i š c lc. Na to bi morali športniki gledati povsod.
Tekmovalci so vlekli srečke in so molili. Glasniki so zaklicali: Boj se prič-
ne, p r i p r a v i t e s e n a o rt i o e i t e v,
k o a č n o z m a g o b o p o d a r i 1 Z c v s. Zatrobila je trobenta, in tele se jc pričel. Glasnik je izlclical ime zmagovalca. Začetkoma jc bil igram namenjen samo on dan, nazadnje pet. Najprvo so samo tekali, teku se je pridružila rokoborba, borba na pesti, peteroborba, dirke, tekanje oboroženih, jahanje i. dr. Zelo lep je moral bili) prvi dan, ko se je pomikal svečanostni sprevod iz mesta Elis v Olimpijo: glasniki,' duhovniki, sodniki, tekmovalci, odposlanstva, pesniki, umetniki, učenjaki, odlični' gosti in narodnega ljudstva golčeči broj. Drugi, tretji in četrti dan so bili namenjeni tekmovanju, peti dan pa veselicam, darovanju, obhodom, odlikovanju zmagovalcev ali olimpionikov.
Pred helanodiki so ležali na trinožni mizici, iz zlata in slonove kosti, venci oljke. Z zlatim nožem je bil porezal deček vejico z oljkinega drevesa, zakajenega od Kerakla. Helanodik je ovil venec srečnemu zmagovalcu okoli glave, klical je njegovo ime, ime staršev in domovino. Nato so šli1 vsi skupaj na grič, zahvalit so za zmago. »S 1 a v a t i v z m a g i, s 1 a v n , s 1 a v a lc je donelo naokrog. Doma so pa čakale zmagovalce spet druge časti: izprevodi, slavo-spevi, darila, obedi, prvo mesto pri javnih svečanostih, kipi na javnih prostorih itd. V Atenah je olimpionik na državne stroške obedoval, v Sparti je imel pri daritvah prvo mesto zr. kralji. Srečo olimpionikov so smatrali Grki za božjo srečo; Platon pravi o državljanih idealne države, lioteč izrazili največje zadovoljstvo. »Srečneje bodo živeli kakor je pa življenje veselih olimpionikov.«
Olimpija je bila zbirališče vernikov, tekmovalcev, pesnikov, pisateljev, kupčevi bila je zbirališče grškega n a r o -d a. Vsako četrto leto se je zdelo, da je. sveti okraj Altis glavno mesto vse Grške, ki je strme se čudila, koliko moč ima in kakšen je njen sijaj. Tu so občudovali Grki najslavnejše svoje može, najlepše umotvore, božje v podobi krasnih borilcev. Ponosni so bili Grki na to lepoto duševnih in telesnih! vrlin, združeno v lepi harmoniji. In tisoči so odšli domov z najlepšimi vtisi, in še bolj jc zahrepenela njih duša po največjem bogastvu: po harmoniji duše in te-lesa.
Moderne olimpske igre.
Leta 394. po Kristovem rojstvu so ob« hajali zadnje olimpske igre v starem veku, bila je to 293. olimpiada. G oti in potresi so uničili lepoto Olimpije. Leta 1806. po Kristovem rojstvu so obhajali v A t e n a h 294i,: olimpiado. V srednjem in novem veku jo olimpska misel spala. V modernem času gojili šport tu in tam, posebno Angleži in Amcrikanci; a mednarodnosti ni bilo. Francozu baronu C o u b e r t i n u se je rod i lđ leta 1888. misel o obnovitvi iger, leta 1894.' je sklical olimpsko zborovanje v Pariz, leta 1898. so igrali 294. olimpiado v domovini starih iger. Štiri leta nato jo prišel na vrsto Pariz, leta 1904. ameriški S t. L o u i s , leta 1900. izjemoma spet Atene, 1908 London, 1912 S t oc k h o 1 m , 1918 jo bila vojska, 1920 A n t w e r p e n , kamor pa niso prišli vsi narodi, 1924 Pariz.
Sedaj so igre drugače razvrščene, drugače zamišljene, več je vrst kot 30. Nove so: dirkanje na kolesih, plavanje, zimski šport, tennis, nogomet, modema telovadba, veslanje itd. Mussolini je povabil zmagovalce pariških tekem v izkopane Pompeje, naj se po končanih igrah poskusijo na starih klasičnih tleh v starem peteroboju; teku, skoku, metanju kopja in diska ter roko-borbi. Kljub drugačni razdelbi in spremenjenim oblikam je pa ostalo idealno jedro isto, kakor je bilo v starem veku: harmonija duše in telesa z etično in zdravstveno telesno kulturo, zmožnost za delo do poznih let, tako pri posamniku kakor pri vsem narodu, gojitev športnega častihlepja pri posamniku in gojitev tekmovanja narodov, gojitev discipline, resnosti in vztrajnosti. T e m e 1 j n a o 1 i m p s k a m i-3 c 1 _ je izražena v trdni volji, da zastavimo vse svoje moči za narod in da zmagamo. Ta misel naj vodi naše tekmovalce zmeraj in povsed. A zmago si bomo mogli' priboriti šele tedaj, ko bo misel proniknila v ves narod, ko bo z njo prepojen. Tak narod pač ne bo umrl.
cljs z cfcrezo vsoks nespodinje, ko vidi snežno-belo perilo. 1 lahkoto In m a! n denarja disežo to, ako fcupujo vedno le
95
ii
footoicaa tfofciv vsaki t r «jq vin II
ČUDEŽNI OTROCI IN NJIU USODA.
Zadnjič smo govorili o žalostni usodi nekdanjega genialnega dečka Jamesa S i d i s. Po mnenju strokovnjakov moramo natančno ločiti, kdo je zares nadarjen in kdo doseže uspehe samo trenutno, po nekaki trmi narave, ki se igra. Mozarta, Pascala, Uaufia itd. lahko postavimo v prvo vrsto, v drugo vrsto pa tako-zvane čudežne otroke. To so duševne nbnor-milete, ki se nam morajo pravtako smiliti kakor oni, ki so telesno pohabljeni. Včasih pa taki otroci tako hitro umrejo, da ne vemo, v katero vrsto bi jih dejali. O treh bom govoril.
William C r o t c h je bil sin orglarskega mojstra v Norpichu na Angleškem. Rojen je bil 6. julija 1775, in že 7. februarja 1771) je igral pred angleško kraljico na orglah, torej uiti štiri leta star. Lichtenberg nam ga popisuje: >Tri leta in osem mesecev star, prijetnega obraza, lepe modre oči ima, lase pa kot pre-divo. Knjigo dajo pred njega, in kdor gleda od daleč, bi mislil, da so note; pa niso, temveč čisto navadna otroška knjiga s slikami. "Vsi so mislili, da bo velik glasbenik. Ni bil pa prav nič originalen in je umrl v Londonu kot neznaten kapelnik 1. 1847.
Najbujnejša domišljija pravljičnih pripovedovalcev izgine napram zajamčenim poročilom o lleineckenu in Baratieru. Henrik H e i -u e c k e n je znan kot »deček iz Ljubeka«. Rojen je bil leta 1721. Deset mesecev star je ponovil vsako besedo, ki jo je slišal, eno leto star je poznal vseh pet Mozesovih knjig, v drugem letu pa vse sveto pismo. V tretjem letu se je pečal s svetovno zgodovino, v četrtem pa s cerkveno zgodovino. Začel je študirati rimsko pravo, pa je naenkrat umrl, štiri leta star. Njegov učitelj Kristijan Schoneich je izdal opis tega tako kratkega življenja; rekel je, da je bil Heinecken podoben čudežnemu drevesu Jonovemu.
Ivan Filip B a r a t i e r je bil rojen istega leta, 1721, pri Niirnbergu na Bavarskem. V tretjem letu je znal brati in pisati, v četrtem je razumel latinščino, francoščino in hebrej-ščino, v sedmem je znal na pamet vse hebrejske psalme v prvotnem besedilu. Nato se je hitro po vrsti naučil grščine, arabščine, rabin-ščine, sirščine, etiopščine, je študiral teologijo in astronomijo. Štirinajst let slar je predloži) berlinski akademiji razpravo o geografski dolžini in je na univerzi v Iialle pred '2000 poslušalci zagovarjal štirinajst jezikovnih in mo-droslovnih tez. Leta 1740. je umrl, 19 let star. Zapustil je viliko učenih razprav in okoli 200 pisem, poslanih mu od učenjakov onega časa.
The Vlbratlonless Tv/in- Cijlmder
Hm шг 1 h

■ P"
f!
2'Л in 4 HP zmagovalec v največji angleški dirki, najmodernejše opremljeno, nudi po brezkonku-renčni ceni: GLAVNO ZASTOPSTVO
O. Ž U Ž E K ,
LJUBLJANA, Sodna ulica štev. 11. Tel. inter. 461.	Tel. inter. 461.
KONEC KITAJSKEGA ZIDA. " Največja obrambna stavba vseh časov in narodov je znani ogioni kitajski zid, ki ga Kitajci imenujejo Pa-Ta-Ling. Dolg je okoli 3000 kilometrov in zapira Kitajsko od morja pa notri v Osrednjo Azijo proti severu. — Naša Jugoslavija je 670 kilometrov dolga, od Ljubljane do Trsta pa meri zračna črta 73 km. — Najvažnejši je zid tik ob morju, v ravnini, kjer je svet za vpade od severa najbolj pripraven. V zidu so sledovi bojev, kojih prvi so se bili tukaj kmalu za Aleksandrom Velikim. Kajti v davne čase nazaj gre zgodovina tega največjega čuda, kar jih je ustvarila človeška roka. Dvatisoč let in dvesto je minilo, že od tedaj; v tretjem stoletju pred Kristusovim rojstvom je živel graditelj, eden največjih kitajskih cesarjev C i - h v a n g -1 e.
Divjih Mongolov, ki so bili nekoč strah Kitajcev, ni več; nekdaj hrabro in nepremagljivo ljudstvo pase ovce in hodi z velblodi sem in tja. V prejšnjih stoletjih je bilo nastanjenih v 25.000 stolpih zidu na stolisoče mož, ki so branili zid, danes ni nobenega več.
Grozeči topovi so zaspali in rjavijo. Enajst do dvanajst meslrov širok, štiri oglati in velikanski so kamni, ki ga tvorijo. Cez gore in po dolinah se vleče ta velika kača, kar naprej in kar naprej, vzpne se na najbolj strme višine, pade v globoke zareze: ni je zapreke, ki bi je zid ue premagal. Kakšno ogromno je moralo biti to delo! Tritisoč kilometrov daleč! Velika Keopsova piramida ima v sebi dvainpol milijona kubičnih metrov kamena, kitajski zid pa tristo milijonov. Koliko časa so zidali, koliko milijonov ljudi je bilo pri gradbi zaposlenih? Nihče ne ve, nihče nam tega ne govori. In kar je največ: Zid gre povečini čez nerodovitno, golo gorovje, skoz neobljudene kraje, in vse te kamnite velikane so morali spraviti sem iz daljnjih daljin, čez grape in reke, na nedostopne višine, do dvatisoč metrov nad morje se dvigajočini
To velikansko čudo bodo sedaj podrli in materijal porabili za druge stavbe. Seveda samo v bližini obljudenih krajev. Kdo bo pa
hodil razdirat v puščavo? Zid ne spada voč v naš moderni čas in se bo moral umakniti. In vendar to ni prav. Kakor bi smatrali za barbara vsakogar, kdor bi se lotil veličastnih piramid ali Krenila ali cerkve sv. Petra, tako se nam zdi tudi razdiranjo kitajskega zidu grda oskrumba zgodovine.
POSKUS OBČEVANJA S PLANETOM MARSOM.
Londonski časopis >Sunday Express« pripoveduje o poizkusu, ki ga bodo napravili letos v mesecu avgustu. Šlo bo za zvezo z Marsom. S švicarske gore Jimgfrau bodo dajali znamenja z acetilenskimi svetiljkami z močjo dveh kvinlilijonov sveč. Koliko je to, se ne da popisati. Povečali bodo moč svetlobe še s tem, da bodo uporabili okolico gore kot nekako ogromno ogledalo. Znanstveni sodelova-lec pariškega lista »Matin« pravi: »Ne verjamem, da bi ta poizkus imel kak uspeh. Tem manj, ker Mars nima prebivalcev. Ti so živeli in živijo samo v mislih romanopiscev. Onih slavnih kanalov pa tudi ni, so ramo posledica naših pomanjkljivih inštrumentov. Zato pa akademija znanosti ne bo še zlepa izplačala onih 100.000 frankov, ki jih je volila gospa Guzman onemu, ki bo napravil prvo zvezo s kakšnim drugim planetom kakor z Marsom«. Dobra gospa je mislila, da se da z Marsom kaj lahko govoriti.
daje brez vsakega poviška vsakovrstno
moško, žensko in otroško kontekcSio
stara, renomirana l onfckcijska tvrdka
0. Bernatovic, Ljubljana, IMni trg 5.
PRETEPAŠKI KRaLJ.
Pruski kralj Friderik Viljem I. je bil zelo surov. Bali so ч ga vsi. Posebno niso bili varni pred njim njegovi služabniki. Kralj je imel vedno pri sebi dve pištoli, nabasani s soljo. Ce se je služabnik kaj pregrešil, je takoj ustrelil nanj. Enega jo težko ranil na nogi, drugi je zgubil oko. V »Journal secret du Baron L. Ch. de Seckendorf« od 27. oktobra 1734 beremo: »Kralj se jezi nad vsemi, paža je tako pretepel, da so mislili, da ga bo zadela kap. Kralj je pretepel lovce, ker so kradli drva.« Nekoč so gospodje na sodniji enega njegovih gardistov obsodili na smrt, ker fe ukradel 0000 tolarjev. Kralj je poklical sodnike k sebi in je drugega zt. drugim prav pošteno pretepel. Kralj je namreč zvedel, da & > gospodje nekega vojnega svetovalca, ki je poneveril 80.000 tolarjev, malo prej oprostili. — Kralj je pretepe! svojci. dvornega le! rja, kateremu je za lOGi, tolaije- podelil naslov taj-r-^a svetnika, ko -u je ta na vprašr : »Kdo ste?« odgovoril: »Vašega kraljevega Veličanstva tajni svetnik N.« Medtem, ko gi je obde-laval s pasjim bičem, mu je dejal, da mora v bodoče reči: »! nujeni se lajni ~>vtnik N,« kajti kralj se prav lepo zahvali v i njegov svet. — Pri vsem tem se je pa ta vladar še pritoževal, da imajo splošno za tirana.
"OL^ 5 S0ULE3 KOT TIHOTAPEC.
Po zmagovito končani vojni so se vračali grenadirji st re garde pod poveljstvom polkovnika Soulesa • Francijo in so nn svojem pohodu ŠL sko^j Mainz. To je bilo . su kontinentalne zapore in davčni ravnatelj je pač sumil, da bodo vojak' in ča?tnilti porabili priliko, da vtihotapijo angleško blejo čez francosko mejo Zato je sporočil polk' ..:Ku, da bodo carinila preiskali njegovo in njegovih vojakov prtljago. Naletel pa je slabe
»Kdor od vaših ljudi se bo drznil dotaknili le enega kosa prtlj ge mojih vojakov, e-ga bom dal vreči v Ren,< je izjavil polkovnik z veliko odločnostjo.
Ko so se kljut temu cariniki zbrali v velikem številu in hoteli pregledati prtljago, je ukazal polkovnik znositi prtljago skupaj, okoli nje pa je postavil vojake z nasajenimi bajoneti. Ko je davčni ravnatelj to videl, je ukazal svojim uradnikom, naj se umaknejo in puste polk naprej ,brez preiskave. Vendar pa je o tem poročal na višjo oblast v Pariz. Zvedel je o tem nastopu tudi cesar Napoleon, še preden je prišel omenjeni polk v svojo garnizijo.
Ob vsaki drugi priliki bi bila stvar za povzročitelja zelo kočljiva, stari gardisti in njegov poveljnik so se pa v zadnjih bitkah tako odlikovali, da se Napoleon ni mogel jeziti in kaznovati ljudi, ld so zaslužili odlikovanje. Sklenil je tedaj, da zadeve ne bo smatral za resno.
Neposredno po svojem prihodu v Cour-bevoie, kjer je bil polk stalno nastavljen, je bil polkovnik Soules poklican k cesarju, ki ga je zelo milostno sprejel. Ko se je Napoleon s polkovnikom nekaj časa pogovarjal o junaških činih in o razmerah garde, je nenadoma dejal: »A propos, Soulčs, kaj si pa v Mainzu napravil? Moje carinike si hotel pometali v Ren? Priznaj, da si se samo šalil.«
»Mislil sem resno, sire.«
»Pojdi, pojdi, kaj takega bi si vendar ue upal storiti.«
»Prtljago mojih starih grenadirjev preiskati pomeni zanje razžaljenje; iu jaz bi to-
ga pod nobenim pogojem ne trpel, sire, to vam zagotavljam.«
»A tako, sedaj vidim, kako je. Ti si imel prepovedano blago,« je dejal cesar smehljaje. »Ti si skoro gotovo prinesel seboj novo suk-no, ker rabiš novo uniformo, ker te s tem — imenujem za generala.« >0, sire!«
»Že dobro, general, ampak ne ponovi mi te šale, kajti zastavim ti svojo cesarsko besedo, da boš v ponovnem slučaju ustreljen. Sedaj pojdi in si naroči novo uniformo!«
ŽENSKA ODLOČNOST. Lord Cambay, znani londonski športnik, je 'stavil, da bo s svojim izbornim konjem skočil čez jarek, ki je 20 čevljev dolg in 10 čevljev globok. Sploh je bil tako nevaren, da ga ni noben jahač smatral za izvršljivega. Zaman je prosila lorda njegova soproga, odločna Francozinja, naj se ozira na svoje otroke, opusti smrtnonevarni skok; napačni ponos ga je napravil neizprosnega. Določenega dne zjutraj pa je stopila soproga, s pištolo v roki, h lor-dovi poslelji in mu rekla: »MyIord, mati Vaših otrok je pravkar ustrelila Vašega konja. Odločna žena je v resnici ustrelila dragocenega konja in v vseh krogih so hvalili odločnost te gospe.
SOLI NE BO ZMANJKALO.
Najbrž tudi premoga ne, oziroma njegovega nadomestila. Za sol pa prav gotovo vemo, da jo je še za milijone let. Največjo skupno nahajališče kamenene soli je v Severni Ameriki v državah Kansas-Oklahoma-Nova Mehika. Pokriva prostor 200.000 kvadratnih kilometrov. Debelost plasti se menjava od devet metrov do dvesto. Samo to skladišče zalaga Zedinjcne
države ameriške lahko več milijonov let.
f:■
V ZADREGI.
Tajnik Oliverja Cromvvella, Francis Whi-te, se je zaljubil v najmlajšo hčerko lorda, lady Frančiško, ki je prav rada sprejemala tihe vzdihe svojega oboževatelja. Cromvvellu to ni ostalo prikrito. Opazoval je na tihem in nekega dne je stopil nenadoma in nepričakovano v sobo svoje hčerke, kjer je našel tajnika klečati pred nogami svoje hčerke. Mlada lacly je od strahu zavpila, White pa ni izgubil prisotnosti duha. Obrnil se je k razljučenemu Cronivvellu in mu dejal: »Prosim lepo, da bi tudi vi, visoki gospod, podprli pri vaši hčerki mojo vdano prošnjo, da mi da za ženo svojo sobarico, katero neizmerno ljubim.« — »Ce več ne želiš, se je Cromvvell zaničljivo. smejal, »ti je lahko poiragano.« — Poklical je sobarico, ld je bila zelo grda, in duhovnik je še isti dan oba poročil.
ČEPICE, OVRATNIKE, MANšETE, KRAVATE, SAMOVEZNICE, ROBCE, SRAJCE — v krasni izberi Vam nudi po ugodnih cenah
Drago Sclmab - Ljubljana.
"V par tednih izide 3. zvezek Šarabonovih Zgodovinskih anekdot. Nekaj jih priobčimo že naprej, priporočile se bodo pa po vsebini same.
PRIJAZNA OPOROKA.
Ko je prišel Napoleon leta 1812. v Moskvo, je nastal tam strahovit požar. Do najnovejših dni smo brali v zgodovinskih knjigah, da je dal Moskvo zažgati tedanji mestni poveljnik grof Fedor Rostopčin (1765—1826). Sedaj pa pravijo, da ni on povzročitelj požara. Res je, da je po izbruhu požara dal odstraniti brizgal-nice, da je poslal vojaško organizirano požarno brambo proč m da je dal odpreti jetnišnice. Jetniki so netili požar naprej. — Zanimivi so Rostopčinovi spomini. Posvetil jih je človeštvu s temile lepimi besedami.
»Pasje občinstvo! Grdo zveneče glasilo vseh strasti! Enkrat se šopiriš in naraščaš gor de neba, potem se valjaš v blatu, zmeraj pa na slepo poveličuješ in obrekuješ; visoki zvon nevihte, prazni odmev samega sebe, izvleček najfinejših strupov in najlepših vonjav, predstavnik satana v človeku, besnost pod krinko krščanske ljubezni; plemenito občinstvo, ki sem se te v mladosti bal, ki sem te v bolj zrelih letih častil in ki sem te v sivi starosti zaničeval, tebi posvetim svoje spomine. Ljubeznivo občinstvo, vendar enkrat mi ne moreš do živega, kajti mrtev sem, torej gluh, slep iu nem. O da bi tudi ti kmalu uživalo isto srečo, kakor jo jaz, da boš mirno ti in da bo mirno človeštvo!«
Ta je bil pa res prijazen.
PRAVI SLUGA.
Nemški general Moric Bissing je bil zelo slrog in natančen. Od vojakov je zelo veliko zahteval in je svojo strogost prenesel tudi na slugo. Ni jim bilo prijetno, iu so se vedno menjavali. Neki sluga je bil tako jezen nanj, da je šel sam iz službe, a je poprej na vrata svoje sobe zapisal: »Moric, snaži si svojo čevlje sam«. Orožno je bil general hud, a kaj je pomagalo. Drugega je bilo treba dobiti. Naročil je nekemu polkovniku, naj mu iz svojega polka izbere kakšnega pripravnega. Polkovnik je naročil, naj mu vsaka stotnija pošlje enega vojaka, ki bi bil pripraven za težko službo. Vprašal jih je, kdo se prostovoljno javi, in iz teh si je izbral mladeniča lepe rasti in bistrega pogleda. Zelo se mu je dopadel. Razgovor med ujinm je bil tale
»Torej si se prostovoljno javil, sin moj?«
»Da, gospo'd polkovnik!«
>Ali veš, kakr" težka služba to čaka?<
»Vem, gospoa polkovnik!«
»Ali misliš, da boš svoje dolžnosti lahko vestno izpolnjeval?«
»Sem prepričan gospod polkovnik!«
»Ali upaš, da bo gospod general & teboj zadovoljen?«
»Prav gotovo bo, gospod polkovnik!«
»Kaj si bil pa prej v svojem zasebnem življenju?«
»Krotilec tigrov pri Hagenbecku, gospod polkovnik!«
Hagenbeckova menežarija je ena uajzna« menitejših na svetu in Ilagenbeck je znan kot eden prvih dosedanjih krotilcev divjih živali
PAZI NA BESEDE!
V švici je deželica Waadt. Njen zastopnik Murray se je podal leta 1803. z važnimi naročili v Pariz. Bil je izredno grd, pa tudi zelo duhovit. Nekoč je bil v Parizu v družbi in je sedela tam tudi že bolj postarna dama. Ni se mogla premagati in je rekla napol glasno, vendar tako, da je Миггау slišal: »Takšen je kakor kakšna pošast!«
Kot mož, ki se v svetu dobro spozna, se ji je Švicar lepo priklonil in dejal:
»Nikar se ne bojte, milostliva gospa, jaz strašim samo mlade ljudi!«
KMET IN KRALJ.
Bavarski kralj Ludovik L (1825—1848) je šel po polju; videl je kmeta, še mladega, a že popolnoma osivelega. »Kaj Vas je pa že tako zgodaj napravilo sivega?«, ga je kralj vprašaL
»Lasje, lasje!«, je rekel kmet in si po-gladil glavo.
Vsi so se smejali, kralj tudi. Dejal je: »Vaš odgovor je bil bolj pameten kakor pa moje vprašanje.«
kupite samo pri

fvJiaS^Mj ILJ
da so delali rakve za egiptovske mu-irnje iz lesa sikomore, figovega drevesa, ki ga še danes sadijo egiptovski kmeti zaradi sence;
da je prvo večjo polarno ekspedicijo vodil Portugiz Corte Real leta 1500;
da je najbolj vroč kraj v Afriki mesto Masava ob Rdečem morju z 31"4 stopinjami srednje letne temperature;
da so že 700 let pred Kristusovim rojstvom delali v Egiptu umetne noge in roke;
da je dan na planetu Marsu samo za 37 minut in 22 sekund daljši kakor na zemlji;
da so oči sove nepremične in da so trdno zasidrane v očesni votlini, da pa lahko obrne sova glavo okoliinokoli;
da so do enajstega stoletja zavijali Evropejci noge samo z ovoji in da so šele pozneje začeli vporabljati nogavice;
da gre na Holandskem neporočena dama zmeraj na desni strani gospoda, poročena pa na levi;
da je najboljši slovenski dnevnik »Slovenec«.
ж ' •• v.-.-.Шт^ЈШ** _r/. U v«-
Telefon št. 5S1
vseh dimenzij stalno v zalogi. — Vzlic temu, da so naši obroči preizkušeni, ter da jamčimo za 20.OCO—25.000 km kilomctraže, so naše ccnc znatno nižje od onih konkurencc. Kdor se želi o tem prepričati, naj zahteva naš cenik. — SVEŽI PRVOVRSTNI PLAŠČI za AUTOMOBILE in koicsn po zmernih ccnah. — Gumijasti TRAKOVI za CEPLJENJE TRT. J8Г- LASTNA HIDRAVLIČNA STISKALNICA za montiranje polnogumijaslih obročev odjemalcem brezplačno na razpolago.
•
Hilšerfeva ulica 5.
Zadnja poizkus za
PONUDBA entente L. 1917.
Da se je antanta, v njej pa posebno Francija, trudila, da bi v zadnjih letih vojske rešila Habsburžano in jih ohranila na prestolu, je žo znano. Dunajsko monarhi-stično glasilo »Oesterreicliische Nachrich-ten« pa dne 17. t. m. objavljajo pismo nekega prijateljskega vladarja, ki gn jo ta !. 1917 pisal zaupno cesarju Karlu. Temu pismu je bilo priloženo obširno poročilo, kako misli antanta z Avstrijo skleniti mir. Tudi to poročilo je priobeeno v gorenjem listu in utegne kot zgodovinska reminiscenca sanimati.
»Na željo Francije se je obravnavalo vprašanje, kako začeti z Avstro-Ogrsko pogajanja radi posebnega miru, in nato o zbližanju z Avstrijo, na kar zavezniki že dolgo mislijo. V tem slučaju bi našla Av-stro-Ogrska velike koristi politične in teri-torijalne narave, posebno v smeri vpliva na Poljsko. (Princ iz hiše Habsburške ali njenih zaveznikov bi prišel na poljski prestol, nadvlada nad slovanskimi narodi, narodi na Balkanu ter mejne poprave v teh deželah.) Pristaši tega separatnega miru trde, da bi to pomenilo obnovitev Avstrije na podlagi, ki bolj odgovarja današnji do-bL Ta obnovitev bi se krila ne le s prizadevanji cesarja Karla, ampak tudi s prizadevanji zaveznikov. Zavezniki pravzaprav nimajo nobenega sovraštva do habsburško monarhije in bi s simpatijo gledali novo, samostojno in od vazalstva Hohenzollern-ca osvobojeno Avstrijo. Slo bi na kratko rs. donavsko konfederacijo ali r.a federacijo neodvisnih drža v; združenih le po dinastičnih vezeh in avtonomni carinski zvezi. Vsaka narodnost bi v novi držav: našla uresničenje svoje samostojnosti, nobena bi nad drugo ne imela nadvlade ne v političnem, ne v gospodarskem in ne v jezikovnem ozira.
Važno je pripomnili, da bi se ta nova nreditev morala izvršiti na podlagi prava, ki bi se formelno moralo ugotoviti v bodoči mirovni pogodbi, katero bi cesar moral fonnelno in izrecno priznati. Zavezniki nočejo niti razbiti Avstrijo niti odstaviti Habs-buržane. Pač pa hočejo ustvaritev nove Avstrije, ki se mora prilagodili političnim in moraličniin oblikam nove Evrope. Avstrija bi tedaj po miru, označenem hi v kratkih obrisih, obstojala iz:
1.	Prave Avstrije, nemških Tirol, Vor-Koroške. Te dežele bi tvorile neposredno arlberške in iz večjega dela Štajerske in ozemlje habsburške krone.
2.	Cesar bi vladal kot kralj nad kraljevinami: Češko, Ogrsko, Hrvatsko in morda Sedmograško.
Kar se tiče Trsta, bi morala Avstrija, če bi Italija to mesto anektirala, dobiti svoj izhod na morje na Reki. S tem pa bi bil Trst avtomatično miniran, kar bi bilo proti interesom Italije in tudi Avstrije. Rešitev bi bila morda v tem, da bi Trst postal svobodno mesto ali pa svobodna luka z italijansko upravo. Ko bi se nova Avstrija končnoveljavno rešila- iz pruskega objema, bi zavezniki gotovo pritrdili temu, da bi Habsburžan ali pa Habsburžanom prijazni kandidat (kakor princ Sixt Bur'oon-ski, brat cesarice Zite, kateri se bori na strani zaveznikov) zasedel prestol Poljske. Velika zveza bi vezala Dunaj, Varšavo, Prago, Budimpešto, Zagreb, Bukarešt, Rim, Pariz, London, Bruselj, Madrid, Vašington, Lizabono ter pomenila tako moč, v kateri bi vsak narod dobil svoj svobodni razvoj in bi v njej Avstrija lahko vse dobila.«
Poročilo se nato peča z Romunijo ter nadaljuje: »Mir med Romunijo in Avstrijo bi slonel na sledečih načelih: Dobrudža se ima odstopiti Bolgariji, Oršovo pa naj anelc-tira Avstrija. Romunija bi ne nasprotovala mejnim popravam na Sedmograškem, kar bi bilo za Avstrijo ugodno, ker Romunija računa s tem, da bi osrednje velesile ne nasprotovale, ko bi Romunija anektirala rusko Besarabijo.c
Tu smo v glavnih odstavkih prinesli poročilo, ki je bilo odposlano cesarju Karlu očividno v sporazumu z antanto. Nemški listi pristavljajo, da je v odgovor na to ponudbo sledila ofenziva osrednjih velesil ter naglašajo, da cesar Kari nikdar ni mislil na separatni mir. Tako je bila Avstrija obsojena v propad in razpad. Za obnovitev ni bila več sposobna. Zanimivo pa je to poročilo tudi radi tega, ker se iz njega razvidi, kako so si zavezniki zamišljali ureditev Evropa i" oist'hno Srednje Evrope leta 1917.
Katoličan - predsedniški
Katoliška ženslo zveza v ameriškem mestu St. Louis si j? ustanovila krasen dom. Namenjen je v prvi vrsti ženskam, ld morajo skrbeti same zas<;. Nahaja se blizu glavne katok'šks cerkve in je kar najbolje opremljen. Zgradba je bila namenjena najprvo za hotel, so jo pa potem preuredili. 42 ima sob, 18 kopalnic, družabno šolo, šivalno sobo. jedilnico in vse gospodarske prostore. 34 sob je takih, da stanujeta v njih po dve stanovalki, več jih je preskrbljenih s toplo in mrzlo vodo, 10 jih ima lastna kopalnice. Oprava je povsod enaka, najcenejša soba je ravno tako opremljena, kakor najdražja. Postelje so prevlečene z rja.vočrnim lakom, povsod vidiš toaletne in pisalna mizice. Vse sobe imajo okna r.a cesto, vsz imajo električne svetiijke. Šivalna soba je vsem stanovalcem na razpolaganje. Šivalnih strojev je vse polno, vdika prikrojevalna miza, likalna deska, električni likalniki, udobni gugaini stoli. To sc nam Evropejcem čudno zdi; a ti stoli so v Ameriki izredno priljubljeni in razširjenj in so zlacti uporabljivi tudi pri ročnem delu. Družabni prostor ima vse prijetnosti modernega salona. Tako domače je in lepo in za vse preskrbljeno, da si stanovalke pač ne želijo razvedrila zunaj. Tudi gospodinjski prostori so popolnoma moderni. Trate in igrišča za tenis pa vabijo ven v naravo k veseli igri. Dom so posvetili božjemu srcu Ln Brezmadežnemu spočetju.
Stanovanje in dvakrat na dan obed — ob nedeljah in praznikih trikrat — stane r.a mesec 32 do 60 dolarjev; za Ameriške razmere prav malo. Cenejše sobe dobijo tista dekleta, ki manj zaslužijo.
Ta dom smo navedli za zgled. Vseh katoliških ženskih domov je v Ameriki 122: seveda še zmeraj mnogo premalo za veliko število žensk, ki nc živijo v lastni družini. Teh žensk je 10 do 12 odstotkov onih žensk, ki služijo. Katere ne morejo v domove, se gnetejo v ozkih prostorčkih, zdravstvene razmere so zelo slabe. Izkoriščajo jih, kar se da. O moralni nevarnosti niti ne govorimo.
Ameriška Katoliška ženska zveza je zato novi dom v St. Louis pozdravila z največjim veseliem in bo objavila število in kraje vseh drugih domov. Skrbela bo za ustanovitev novih domov, ki naj jih katoliška mladina sama vzdržuje. Za katoliško ozračje in prijetne domače razmere jc treba narediti vse. Blagoslov ne bo izostal.
Guverner države Nowyork Alfred SmitU, ki je znan kot katoličan, jo oficielno javil, da se hoče potegovati za kandidaturo kot predsednik Amerike na listi demokratske stranko. Smlth, ki se je iz pouličnega prodajalca in raznašalca časopisov povzpel na visoko mesto guvernerja, ni le priljubljen pri katoličanih, ampak ga tudi ostalo prebivalstvo New-уогка zelo vtkoko ceni. — Ob tej priliki so je v ameriški javnosti sprožilo vprašanje, ali more zasesti predsedniško meslo katolik. SIcer noben člen ameriške ustave ne določa protestantizma kot državno vere, vendar se razne protestantske ločine krčevito oklepajo tega stališča. Ker so bili doslej še vsi predsedniki protestanti, se je vkoreninilo mnenje, da katolik sploh ne moro biti izvoljen na to vi.io1^ mesto. To mnenje je glasovih Ku-Klux-Klan podkrepil z grožnjo, da bi izvolitev >pa-pežnika« zt predsednika tudi s silo preprečil. Dasi to vprašanje ni še pereče, so katoličani z načelnega stališča sprejeli boj in v svojih listih odločno zastopajo načelo, da so katoličani pol- j nopravni ameriški državljani in da imajo j brezpogojno pravico do vseh državnih služb in tudi do predsedniškega mesta. V tem boju ; i podpirajo katoličane tudi pošteni protestanti, ; i in Mlični pisatelj Augustus Thomas predlaga i celi. da naj demokratična stranka tvega prak- • tični dokaz in postavi za svojega predsedm. škegi kandidata katoličam Alfreda E. Smitha, guvernerja države Newyork, ki ga po značaju primerjajo 7. Lincolnom. OmeDiti je še, da je Alfred Smilh odločen nasprotnik prolialko-holne postave.
* • •
—	Boj zn dunajske muzejske zaklade. Z Dunaja poročajo, da je med Avstrijo in nasled-stvenimi državami nastal oster spor radi dragocenih starinskih zakladov, ki so sedaj shranjeni v dunajpkih muzejih. Pred nekaj tedni je avstrijska vlada obvestila muzejsko komisijo v Budimpešti, da je pripravljena izročiti Mažarski nekaj slarih knjig, slik, bojnih oprav itd., ki so za Mažare posebne zgodovinske vrednosti. Mažarska komisija je takoj odpotovala na Dunaj, kjer se jc začela pogajati z naučnim ministrstvom. Pretečeni teden pa so se pogajanja razbila, ko je bil sestavljen zapisnik, v katerem Mažari protestirajo, ker hoče Avstrija obdržati velik del mažarskih dragocenosti. Nato je Mažarska obvestila o tem Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo, ki so vse izjavile, da hočejo napraviti v tej zadevi skupen korak pri Društvu narodov, da bo vsaka teh držav dobila iz dunajskih muzejev to, kar je njeno.
—	Revizija plemiških naslovov v Ita'iji. Italijanska vlada pripravlja dekret, s katerim se izvede revizija vseh plemiških naslovov v Iialiji in uredi njihova uporaha. V Italiji je zelo veliko število družin, ki se poslužuje raznih plemiških naslovov, dasi nimajo za to nikake pravice. Vsem tem bodo sedaj pretipali obisti in jim odvzeli neopravičene naslove. Mnogo je sicer družin, o katerih je sicer notorično, da so res plemiške, a nimajo nikakih izkazov o svojem plemstvu, 'le skj bodo morale sedaj potruditi, da potom arhivov In drugih pripomočkov dokažejo svoje plemstvo. Pravilno registriranih je sedaj v Italiji približno 10.000 plemiških družin. — Na dnevni red stopa ob tej priliki tudi vprašanje plemiških naslovov, ki jih podeljuje vatikan. Po vsej priliki se vprašanje reši po španskem zgledu, da država teh naslovov sicer ne bo priznala, pač pa jih dopuščala.
—	Potres v Južni Ameriki. Silni potres, ki so ga zaznamovale te dni vse evropske potresne opazovalnice, je imel svoje središče na zapadni obali ameriške celine. Prizadeta sta posebno Chile in Britanska Coiumbija.
—	Grofica Lonyay umobolna. Listi poročajo, da se je grofici Lonyay, vdovi nekdanjega prestolonaslednika Rudolfa, omračil um. Njeno stanje so je znatno poslabšalo, odkar je
zvedela zn žalostno usodo svojo hčere kuegl-nje Windischgraelzove, ki so je ločila od svojega moža.
—	Država brez dolgov je mala kneževina Lichtenstoin. Državni proračun za leto .1923. no izkazuje nobenega deficita — ker tega plača navadno knez Lichtenstein iz svojega žepa.
—	Nov Rubcns. Neki pariški trgovec z umetninami jc kupoval v Roubaixu stare slik. Med temi slikami se je nahajala tudi ena, ki jo je zaradi njene neznatnosti hotel prodajaleo prodati za dva šilinga. Tik pred prodajo pa je opazil v nekem kotičku označbo »Rubens«. Bruseljski slikarji so ugotovili, da je slika res pristno delo Rubensovo. Slika predstavlja Venero in Fauna. Cenijo jo na 10.000 funtov.
—	Junaški zdravnik. Iz Olomuca poročajo, da so pred nekaj dnevi pripeljali v ondotuo bolnico delavca Jožefa Haslerja, ki se mu ja pri vožnji lesa oje zarilo v telo in raztrgala del ledvic. Asistent je takoj preiskal težko rano in ugotovil, da so ledvice ranjeno in drt ponesrečenec močno krvavi na znotraj. Mož je že skoro Izkrvavel. Takoj so ga operirali in dognali, da so ledvice raztrgane iu da jo trebušna votlina polna krvi iz ledvic. Rano so si cer skrbno sešili. toda bolnik jo bil ostal vsled prevelike izgube krvi v življenski nevarnosti. Ed'na rešitev bi bila, če bi mogli del izgubljene krvi nadomestiti /, drugo človeško krvjo. Žena ponesrečenega, ki je ž njim prišla v bolnico, se je takoj izjavila pripravljeno, da da del svoje krvi, da reši moža. Toda preiskava jo dognala, da se njena kri ne da dobro spo< jiti z moževo. Zdelo se je, da je mož izgubljen. Tu je izjavil sekundarij kirurgičnega oddelka, da da svojo kri, če so bo skladala s ponesro-čenčevo. Preiskava je ugotovila, da se oba krvi skladata. Sekundarij sko^i na drugo operacijsko mizo, in vzeli so mu toliko krvi, kolikor je bilo potreba za Haslerjcvo rešitev* Operacija se je popolnoma posrečila, Hasler se je takoj počutil bolje, žila inu jo pričela biti močneje. Joke jo se jo uboga žena zahvaljevala plemenitemu rešitelju svojega moža.
—	Nogomet z dolarji. V neki vasi blizil Gdanskega so našli otroci zveženj dolarskih' bankovcev, ki jo bil dobro povit z motvozi. V. svoji nogomotski vnemi so takoj začeli biti žogo. Ko so pa prišli starejši fanlje zraven in so natančneje pregledali originalno žogo, so videli, da sestoji žoga iz samih pristnih do. larjev. Dečki so takoj prenehali z žoganjem, pobrali lepšo dolarje iz omota, ostanek pa so milostno prepustili svojim sovaščanom.
—	Morganov nos. Znani ruski državnik Witte pripoveduje v svojim spominih o ameriškem bogatašu Morganu sledečo dogodbi-co. Ko se je Witte prvič ž njim spoznal, je opazil, da ima Morgan na nosu veliko bradavico, ki ga je zelo kazila. V teku razgovora je Witte na lep način omenil, da pozna v Berlinu zdravnika, ki take napake sijajno ozdravi. »Kaj pa mislite,« pravi Morgan, »jaz na,j se dam operirati? Kdo me bo pa potem še v Newyorku poznal, če bom imel nos brez bradavice?«
—	Вокелг Carpentier na Dunaju. — Sloveči francoski boksar Carpentier jo dogovoril z »angleškim boksarjem Townley-jem boj na Dunaju. Za borbo obeh svetovnoznanih! mož vlada na Dunaju v športnih krogih veliko zanimanje. Carpentier se jo pripeljal na Dunaj iz Pariza s posebnim vlakom, od Pasove dalje pa ga je spremljal nad vlakom aeroplan. Na Dunaju so priredili Carpentier-ju sijajen sprejem v nekdanjem dvornem salonu v Westbahnhofu. Carpentier jo prišel na Dunaj z velikim spremstvom kakor kakšen kronan potentat, v hotelu »Bristol« pa so pripravili zanj in za Djegove ljudi najlepše prostore.
—	5000 funtov ze filmsko snov, Anghškf pisatelj Ridder Hagard, čegar najnovejši roman »The Moon of Israel« je dosegel žc veČ naklad, bo dobil 5000 funtov nagrade, ker je dovolil, da se dejanje njegovega romana ироч rabi tudi za film. Film bo imel naslov »Kra« ljica sužnjev« in bo, kakor trde strokovnjaki, eden izmed najlepših modernih filmov.

Trg. POMOČNIK, Specerist, z večletno prakso v pisarni, knjigovodja, z znanjem slov. in nem. jezika v gov. in pis. ifiče prim. mesta. - Ponudbo pod »PnSten in točen« na upravo lista pod Stev. 2222.
dtosedaj na ODGOVORNEM MESTU, popolnoma samostojen v stavbi in pohištvu, i8če mesta kot pomočnik pri mojstru, ki je sam ali z 1 ali 2 pomočnikoma v Ljubljani ali najbližji okolici. Ponudbe na upravo »Slovenca^ pod:
»MIZAR« žtsv. 219S.
Звг- Pekovski
«tiwi, s svojo koncesijo, Išče tlužbe. Gre tudi v inozemstvo. - Ponudbe na upravo Usta ped šifro «Pck« St.2246
Sprejmem UČENCA /A SODARSKO OBRT. -Prednost imajo z dežele. -A. STRNIŠA, sodarstvo — Selo - Moste pri Ljubljani.
V restavraciji ,pri Roži',
Židovska ulica 6 — se toči novodoSlo ČRNO VINO S KRKA po 11 Din, kakor tudi najfinejši T'DFćl BIZELJEC in LJUTOMERČAN. — Sc priporoča AMALIJA SMID,
POMOČ? POMOČ?
Knjigovodja z najboljšimi referencami, pošten, agilen, samostojen gospod, verziran^v vseh pisarniških poslih, iSee plin. službe; gre tudi na deželo. Ponudbe pod »Pomoč«
»kolektorT"
krožek dopisovalcev in zbirateljev razgled, in znamk, KRANJ. Okrožne pošiljatve znamk. - Zveze na tu- in inozemsko.	2229
j Krojači in krojačice!
------; Razpošiljam po poljub, mo-
S s'J T*H delih po meri, vsakovrstne krojne vzorce (mušlre) za najboljša pristnr. VINA po j dame in gospode. ALOJZIJ znižanih cenah. . Gostilna KNAFELJ, strok, učitelj za .^рлг) SKALCO", Me sir.! trg lcrnjaštvo. Ljubljana, Križev-Lu'. Tfranova 'hiša." 2223 l niska "lica št. 2. L nadstr-
Vljudno naznanjam, da sem pričel izvrševati KROJAŠKO OSRT ter se priporočam za obilen obisk. Postrežba toč-— na, cone primerne. —
FRANC REŠEK, krojač
var. Kamna gorica, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 2149
Dobro izvežbanega
(Kesselschmied)
IŠČEMO za trajno službo. Ponudbe г navedbo spričeval ped »KOTLAR« štev. 2276 na upravo listo.
IZURJENEGA
strojnega
kfe^vniiaria
izvežbansga v popravilih ozkotirnih strojev, IŠČEMO za trajno službo. — Ponudbe z navedbo spričeval pod -Strojni ključavničar« 2277 o» unravo lista.	I
Večja lesna industrija ln parna žaga v Sloveniji — sprejme sodelujočega v lesni stroki popolnoma izvežb.
DRUŽABNIKA.
Potrebni kapital 100 do 200.000 Din. - Ponudbe jc poslati pod «Družabnik« na Atoma Compu, Ljubljana.
Starejša, poštena ženska se sprejme kot
POSTRE2NICA.
Dobi lepo sobo zase, hrana in drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod šifro -POŠTENA in ZANESLJIVA« 2291.
Krasno STANOVANJE
(3 sobe, pritiklinc), »redi mesta, zamenjam. Ponudbe pod «Dr. Rostan« na upravo
Provisijškf POTNIK~"
za mnogo rabljen predmet se sprejme. Prednost imajo taki s kavcijo. — Ponudbe pod «S!ovcnija in Hrvatsko« it. 2292 na upravo lista.
ELEKTROMOTOR
(Drehstrom), 8Уг HP, napetost 220/380, malo rabljen, ceno prodani._Ponudbe na upravo pod »Elektromotor«
KUHARICA stara 32 let, pridna in poštena, želi mesta kje v župnišču ali tudi na večje posestvo kot kuharica in gospodinja. Ponudba na upravo -Slovenca« pod »KUHARICA 530«.
za centralne kurjave, specializiran v tej stroki, s orak-so, SE TAKOJ SPREJME k večjemu podjetju. - Ponudbe pod »KURJAVA« na Aloma Сотрапу, Ljubljana.
FOTO-APARAT,
10/13, kompL, ceno proda HIB SER, Valvazorjev trg.
Pisarniška BARAKA
NAPRODAJ. Steno co iz
opeke v lesenih predalih (Kicgclbau), zunanje strani opažene z lesom. Pokriti jc z lepenko. Prostori: 5.00Х 5.2, 4.75X2.05, 4.75X4.05, 1,75X4.75 m. Naprodaj tudi 4 vrata in 9 oken. Proda te na stavbišču Okrožnega urada za zavarov. dclavccv, Miklošičeva cesta, nasproti •odnije.	2316
oddam
junija, dve separirani sobi, predsobo, kuhinjo, 1—3 osebam brez otrok; mesečno 875 Din, predplačniki 750 Dia. Ponudbe pod «Najb'ižju periferija« na upravo lista.
GOSTILNA na Strelišču
pod Rožnikom se bo oddala v najem. Pojasnila daje član odbora «Društva ostrostrelcev« dr. Ivan LOVRENČIČ, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 8.
Vas STARI LOG pri Kočevju bo prodala iz skupnega gozda VEČJO množino
borovega in bukovega LESA. -
Gozd je oddaljen od okr. ceste Kočevje—Novo mesto 20—30 minut. Javna dražba bo 2. nedeljo po veliki noči, 4. maja, ob 2. pop. Pojasnila daje vaško predstojnliivo.
LUCERNE in SENA
več ton, se proda. Kralja reUa trt s. Isto. 2i09
HIŠA na Bledu H št. 86
s 5 sobami, kuhinjo, kletjo ter sadnim vrtom, 5 min. od kolodvora, ob prometni cc* sti, pripravna za obrtnika« trgovca ali letovišče, ugodno naprodaj. - Več pove Ivan PRETNAR, čevljar, Vižmar-je - St. Vid n. Ljublj, 2233
Enonadstr.
V NOVEM MESTU
z 8 sobami, poleg sadni vrt in vrt za zelenjavo, takoj' naprodaj. - Ponudbe pod: «Novo mesto št 2260« na upravo »Slovenca«.
SIrS
V ZAKUP, 5 oralov, ob Tržaški cesti v Ljubljani. * Ponudbe na: Franc LOČNI« KER, Turjaški trg gtev, 6.
cevi, »trešnik (doppelfalz), vratni podboji, vrtni okraski, stopnice, portland-ce-ment, nudi Cementni Izdelki BANDA in DRT O, Ljubljana. Karlovska cesta it«T, 8=
	Najnovejše obleke za gospode, dame in otroke Konkurenčne cene	Gričar Mejač, Ljubljana \
		samo Šelmhurgova 5
Ženitna ponudba.
Učiteljica, vpokojcna, ŽELI POROČITI starejšega gospoda. - Ponudbe pod: «Zna-бај« upravi lista pod 8t. 2270
4000 K NAGRADE
ilobi, ki preskrbi stanovanje z 2 soboma in kuhinjo, ali 3000 K, ki preskrbi le 1 bolj prostorno s,obo in kuhinjo za novoporočcnca v bližini D. M. Polja, papirnice ali blaznice. Nagrada se izplača pri sprejemu stanovanja. — Naslov do 5. maja na upravo lista pod »Nagrada 2172«
Gostilna in kavarna
Ljubljana, Kolodvorska ul. 29, TOČI čez praznike pristno VINO ČEZ ULICO za dinar pri litru ccneje.	2278
z mešanim blagom
v večjem kraju na Štajer-
skem DAM V NAJEM z vsem inventarjem za več let pod ugodnimi pogoji. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Prometen kraj štev. 2193«,
"©esele Velikonočne praznike
želiva
p. n. občinstvu in cenj. gostom kakor tudi nudiva pristna štajerska in dolenjska vina. — Ob
praznikih na dom 1 Din ceneje.
Se priporočava obilnemu obisku
Pavel in Minka JEMC
gostilna
Breg štev. 18.
presfcrsa s Kurivom.
DRVA iz trdega lesa (od-rezki od žage in parket) in ŽAGANJE oddaja po znatno znižani ceni, dokler traja zaloga — IVAN ŠIŠKA, tovar. parket in parna žaga Ljubljana, Metelkova nI. 4.
izvrstno, urno, ki obvlada razen državnih jezikov tudi nemščino. Stanovanje na razpolago. —- Samo take prosilke, ki Јтпајо daljšo prakso, naj pošljejo svoje oierte z navedbo plače pod šiiro «TOVARNA ŽIVIL St. 2287« na upravništvo »Slovenca«.
9m slovenska ladjedelnica
постмлп na jezerU|
Iščemo loveiffieoo kniio^vodlo
sposobnega tudi ra korespondenco, zmožnega stenografije ter pisalnega stroja, kakor tudi PISARNIŠKO MOČ *a vodstvo skladiščnih kniig, obe osebi mladih let, samostoječi, neoženjenl, jugoslovanskega državljanstva, zmožni razen držav, jezikov tudi nemščine. STANOVANJE na razpolago. — Samo zmožni rutinirani prosilci z daljšo prakso (drugače brezpomembno) naj pošljejo svoje oferte z navedbo plače pod šifro »TOVARNA ŽIVIL št. 2286« na upravo «SIovenca«. 2286
Vsakovrstne In automatične
vse najnovejše konstrukcije izdeluje pnd zelo ugodnimi pogoji Inž. F. SCHNEITER, Školja-loka, — Poset inženirja, osnovni načrti in proračuni brezplačno.
lakoto Pavll£*
obL Izkušeni lesarski mojsler
in sodnljsko zapriseženi izvedenec : Domžnlo » se priporoča cenj. občinstvu za vsakovrstna TESARSKA DELA po danih in lastnih načrtih. — VODNO in NADTALNO TESARSTVO.
športne čolne
priporoča svoje prvovrstne (Kielboote) na vesla, jadra in motor.
Na zahtevo slike in cenik na razpolago. Sprnjemajo se vsa popravila te stroke. Cene brszkonkurenčne! Istotam nsSsup mecesnovegu lesa in desk 6-6 m dolžine.
PROMET EKSPRESNIH POŠILJK POTOM SIMPLON - ORIENT EKSPRESA
vsa tozadevna pojasnila daje tvrdka
carinsko posredniški špedicijski biro
Ljubljana, Kolodvorska ul. št. 41
KOT ZASTOPNIK MEDNARODNE DRUŽBE SPALNIH VOZOV ZA PROMET EKSPRESNIH POŠILJK.
desničarjem Delniške družbe združ. pivo v. Žalec in Laško.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani vabi posestnike delnic Delniške družbe združenih pivo varen Žalec in Laško, da predlože svoje delnice v zamenjavo proti delnicam Delniške družbe pivovarne «Union« VII. emisije, sklenjene na občnem zboru dne 14. aprila 1924.
Za vsaki dve delnici Delniške družbe združenih pivovarcn Žalec in Laško s kuponom pro 1923/1924 ter z nadaljnimi kuponi in s ta-lonom izroči imenovani zavod eno delnico Delniške družbo pivovarne «Union« VII, emisije s kuponom pro 1923/1924.
Zamenjava se vrši od 28. aprila do vštetega 15. maja 1924 pri likvidaturi kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 50. Na prijave, ki dospejo po poteku 15. maja t. 1. se ne bo več oziralo.
Za izročene delnice Delniške družbe združenih pivovaren Žalec in Laško bo izstavil Kreditni zavod za trgovino in industrijo začasno potrdilo, proti kateremu se bo svoječasno — kakor hitro bodo dotiskane nove delnice Delniške družbe pivovarne «Union« — izročilo delnice v efektivnih komadih.
Ljubljana, dne 22. aprilu 1924.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo.
Vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ob prebridki izgubi našega ljubljenega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda
Franca Mala
prihiteli dne 15. t. m. iz raznih krajev in v tako velikanskem številu spremili nepozabnega pokojnika na zadnji poti, se najiskrenejše zahvaljujemo.
Zlasti sc zahvaljujemo prečastiti duhovščini za zadnjo tolažbo in iako častno spremstvo ter moravškemu pevskemu društvu, ki se je pod vodstvom nadučitelja gosp. Tomana potrudilo v sosedno župnijo in z ginljivimi žalostinkami počastilo spomin blagega pokojnika.
Presrčna hvala vsem, ki sočuvstvujete z narai!
Prctrž—Peče—Moravče—Ljubljana, dne 18. aprila 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
igfilil
ZAHVALA.
Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našega nad vse skrbnega in nepozabnega soproga, očeta, brata, zeta in svaka, gospoda
FRANA RE6AfXY«-|A
dvornega svetnika in podpredsednika dežel, sodišča v p.
izkazali svoje tolažilno sočutje, darovali krasno cvetje in ga spremljali na zadnji poti, si usojamo tem potom izreči svojo najiskrenejšo
zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 18. aprila 1924.
Globoko žalujoči rodbini R£GALLY b KENDA.
Najceneje
CEMENT
Prima Portland Trbo-veliski in Dalmatinski, dobavlja v poljubnih množinah. V zalogi tudi apno. Naročila sprejema H. PETRIČ, Gosposvet-ska cesta 161. - Tel 343
Zasloni vam
blaga za obleko in perilo nikdo ne
da
toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki

MAJZELJ Sc RAJŠELJ Ljubljana — Turjaški trg i (bivša Preskrbovalnica).
Velika zaloga sukna, hla-čevir.c, žameta, kontenine, tiskovine, etamina, blaga za žimnice, odej, pletov, nogavic, kravat, naglavnih rut, srajc, ovratnikov, Jopic, nahrbtnikov, ter najrarličnej-iega drugega blaga. Istotam zaloga USNJA vseh vrst. VSAK NAJ SI OGLEDA 1 KROJAČI in preprodajalci poseben popust.
ODDAM v gorskem zakotju za časa sezone solnčnato
POSESTVO.
Ponudbe na upravo lista pod «Zadovoljnost« It. 2210.
9% orala GOZDA
z lepim slavbinskim lesom, blizu južne žel. in žage, primerno za lesotržca, naprodaj. Več pri Tereziji PEŠEC, Brest, pošta Studenec - Ig.
3	tov, avtomobili
BUSSING,
4	tonski, s polnogumijastirai obroči, skoraj novi, se po zelo ugodni ceni prodajo. -Ponudbe na; 1МРЕХ, dr. z o. z. Ljubi j., Krekov trg 10.
sabo dobro kraliteto vilnno lano za eksport zmožno blago knpoje vedno
Gucrrina Iflarccn, Trst
Vta San Anastaco 10.
Obvozno oferte z najnižjo ceno trnnco Posfcujna so adrc-eira ua gorenji naslov ali pa na Giov. Marcon, Straža. Dolonjeko.
Danijel Zupane
ZLATAR - LJUBLJANA Wolfova ulica štev. 6.
Izdeluje vsake vrste zlate in srebrne VERIŽICE, poročne PRSTANE, UHANE, OBESKE in drugo predmete. Izvršuje vsa popravila hitro in po nizki ceni. Staro zlato in srebro se po najvišji ceni vzame v račun.	2227
Prostoroma javna dražba.
V NEDELJO, 4. MAJA 1924 ob 10. uri
dopoldne se prodajo v Velikem Mengšu štev. 85 na javni dražbi:
HiŠA št. 85 v Velikem Mengšu z gospodar, poslopji in vrtom; hiša jc zidana, z opeko krita, priti., 3 sobe, kuhinja, prostorna veža, 6 podstrešnih sob, v najboljšem stanju, sredi trga Mengeš ob glavni cesti; gospodarska poslopja zidana, z opeko krita, zelo obsežna, moderni betonirani svinjaki, hlev za 12 glav živine, pod, šupa, 2 skladišči. — Mlatilnlca s motorjem 308 Volt., HP, 100 m kabla. — Kosilni stroj; — 2 dvovprežni, usnjati kočiji, 1 zepravijivček, 1 lep konj, 9 let star, 1 krava-mlekarica. Štirje gozdi z deloma zrelo smrekovino in borovino, blizu trga, 7 oralov. — Šest njiv, izredno dobrih, posejanih blizu trga, 7 oralov.
Prodajalo sc bode posamič in vse skupaj.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri Ivanu Zupanu v Velikem Mengšu št. 85 in pri dr. Franu Trampužu, odvetniku v Kamnika.	2213
ssafacKsše Sil i dobavnim rchorn 2 «1® 5 mesccev
Zvonarna m livarne st m nađ ifoMfano
Ele№roflorc№a 63. VERBIIJS
Brzojavke; »VERBAJS LJUBLJANA«.
8ЈЦЗЈЈНВ1Н. Gosposiseiska cesta 23 IHoliej)
TOVARNIŠKA ZALOGA vsega elektrotehničnega - instalacijskega materijala za slabi in močni tok, kakor: strojev, vsakovrstnih žic, aparatov, instrumentov, kuhalnikov, likalnikov, telefonov, elektr. zvoncev, svetil (lestencev, namiznih svetiljk) itd., itd. — SPREJEMA tudi vsa naročila za točno, ceno ln strokovno izvršitev vsakovrstnih inštalacij, kompletne telefonske naprave ter sploh vsa v to stroko spadajoča popravila in montiranja, — Blago iz samih prvovrstnih tovaren po priznano najnižjih
ccnehl	Načrti in proračuni na zahtevo.
7 "V
ki se vrši v PONEDELJEK, dne 23. aprila 1924 točno ob pol 8 zvečer v dvorani «Kazine« v Zvezdi.
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročilo o delovanja gremija v letu 1923.
4.	Računski sklep za leto 1923.
5.	Proračun za leto 1924.
6.	Sprememba pravil,
7.	Slučajnosti.
V slučaja nesklepčnosti vrši se eno art> pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno neglede na Število navzočih članov.
NAČELSTVO.
nove specialne
trgovine z, barvami in laki
kakor: EMAJL-LAKOV — LAKOV ZA PODE — pravi FIRNEž — TERPENTIN — ŠPIRIT — PRAŠNO OLJE — KARBOLINEJ — MAVEC — STEKLARSKI in MIZARSKI KLEJ — PLESKARSKI, SLIKARSKI in ZIDARSKI ČOPIČI — in vsi drugi, v to stroko spadajoči predmeti.
Zagotavljava točno in solidno postrežbo ter se priporočava za naklonjenost
MAVHEKAR DE1GAMC
Ljubljana - Pred Skotijo štev. 20
Na drobno!	Na debelo!
OGLEJTE si specialno detajlno in engros trgovino, kjer sc prodajajo lastni
vrvarski Issdellci
kakor VRVI za zvonove, studence, transmifije in dvigala vseh debelosti, vrvi za seno, štriki za perilo, štrange, uzde, špaga, dreta — GURTE za transmisije in navadne — MREŽE za seno — ognjegasne CEVI — ribje mreže, viseče mreže (Hangcmattcn), bombaževe mrcžicc za otroške postelje — tržne TORBICE — kakor ludi pravi TRŽAŠKI BIČEVNIKI in BIČI — konjske KRTAČE, ribarite — ŽIMA VSEH VRST - MORSKA TRAVA itd. po najnižji ceni. — SPECIALNO MONTIRANJE (šplajs) vrv; za transmisije in dvigala sc izvrši solidno in točno.
cmi: I von N. Mm 5,1ШШ sv. ш m 31. ■ ■ im m
Fcdružilice: MARIBOR, Vetrinj-Ла ulica štev. 20. Telcion štev. 454. — KAMNIK, Šutoa iiev. 4.	2280
Voziček
Jati pri vrtnarju, Nunska ulioa St. 3.	2109
PRODAJO se	l
kompletni STROJ! i
ка Izdelovanje lesenih čer- :
Ijr.rskih žsbljev, event. se ODDA ccla tovarna v najem. Tovarna je v obratu in je vpeljana po celi Jugoslaviji. Ponudbo pod šifro »Tovarna« na Aloma Comp. v Ljubljani.	2159
Naprodaj jc WOLFOVA
ZNIŽANE CENE za otroške VOZIČKE i
Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvo-koles oiTP.IBUNA« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta 4. Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika; sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki Iranko.
Popolnoma varno naložita svoj denar pri
skoraj popolnoma nova, s pregreto paro 40/60 PS — Trcppenrost — ob progi dolenjske žcleznice, v 1 mesecu na razpolago. Stroj s« lahko ogleda še obratujoč. KARL POLLAK, Ljubljana, Sv. Petra ccsta 68. 2064
ARHITEKT ln mestni STAVBENIK
9* ®	e BBiB Џ a as ик вд
v LJubljani, r, z. z o. z.
ki se ja PRESElILa iz hiša UrSulinskcga samostana ne Kc-igtcsnem trgu po-sg nun:'« csrlire v lastno palačo na Miklošičevi cesti poleg hotela „UiilON". HranHnc vloge se obrestujejo
pO ©%
bro: odbitka ;en{negn In fovnlldskogo davka. Vloge v tc!ioJcm računu se obrestujejo
po S 7j %, ves. tudi po © % %
In ut?ie po dogovoru. Varnost za hranilne vloge ie zelo dobra, ker podeduje Vzajemna posojilnUa večino delnic stavbne delniške družbe hotela „Union" v ljubljeni. — Urliutaga jc njena latt nova lepa palača ob Miklošičevi testi, več mestnih hiš, stavbiic in zemljišč v tu in inozemstvu. — Denar se neleži lahko tudi po poštnih položnicah.
Ing. Rudolf Treo
stnvbenik vhod ssmo, Gosposvetska c. t2.
I opozarjamo, da eo zopet do-
j speli najboljši šivalni stroji
Bohoriieva ul. 24
K. WIDMAYER
Strokovno tehnični atelje za črkosilkanivo
ZA VODO. — Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Manufakturno blago, oblek-ce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke. Maje in nogavice domač, izdelka. Venčke in šopke za neveste in birmanke. Kovtri. Abtahi (peče). Na debelo popusti
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 1
(Hiša Jadranske banke) SELENBURGOVA ULICA Stev. 6. SPECIALISTA
v izvrševanju STEKLENIH NAPISNIH ĆlRM.
SLIKANJE GRBOV PO PREDPISIH, Teleion štev. 908.	Ustanovljeno 1903,
TRGOVINA
I v vseh opremah j
; za rodbinsko in obrtno : I rabo. Istotam vseh vrst : \ čevljarski stroji ..АДОСГ" i \ kakor! cilinder, levoročni : in krojaški,
i Pouk v w e Z e И 6 H ter j
i ftrponln perila in f
S HOgeVEC (štofonje) brez- : 3 plačno edino le pri: |
NajhitrejSa vožnja v Sev. Ameriko, samo G dni Cez morje
Ljubljana, blizu Prešernovega spome nika ob vodi.
Popravila sprejemamo!
Dalmatinski
Slavonska banka d. d. v Zagrebu |
Vozne listke ln tozadevna |
:	Kolodvorska ulica 4i f
Vsakovrstne
Francosko LUCERNO, švedski semenski OVES (jcčmenovec), grahoro
in druga poljska semena oddaja Fran POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska ccsta št. 36.
Več različnih
motorjev in dvokoles,
rabljenih in novih, poceni naprodaj. — LJUBLJANA, Karlovska cesta St. 4. 1961
po zmerni ceni
strokovno nasekuje
svetovne znamke
stavbno in galanterijsko
(TOUR) nudi po najnižji
dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT« delniška družba za cement Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova cesta 12
pilarna
Ljubljana, Hrenova ul. 19
urejeno idrav&ISšže kraSS. SHS
1000 K pod lastno ceno
radi družinskih razmer, prodam NOV VOZ, močan sa-mec, - Poscvec St. 1, poŠta Podnart.	2150
Sdravljenje vseh šeJodžnlh in Irevasnlli bo (eznl, bolezni srca, ledvic en jcSer
na surovo olje, sist. Bachrich-Hubcr, iz tovarne St. Polten, popolnoma nov, proda takoj za 45.000 D POKOJNINSKI ZAVOD, Aleksandrova 12.
tealitetna posredovalnica
JOSIP SAJE
ljublj,, Sr. Jikoba nabr. 29,
kupuje in prodaja, zamenjuje, nabavlja in oddaja v najem Graščine, dvorce, pristavo z
ekonomijo; Telepose3tvn s krneč, hišami; posestva, srednja in manjša, za gospodarstvo, letovišče, trgovino ali obrt; gozdove za izkoriščanje; Zemljišča (njive, travnike,
vinograde); stavbiSča v mest, in na dež.; liiše, stanovanjske, novo- in starozidane, s prostim stanovanjem za kupca; hišice za upokojence; vile, eno- in večdružinske, novo- in starozidane, v mestih in na deželi; opekarne, mline, žage; razna industrijska podjetja; gostilne, kavarne, zajuirko-valr.ice z inventarjem, koncesijo in stanovanjem; razne trgovine, opremljene in ncopremljene; - itd.
!. precblikovalnlca
damskih slamnikov in moških klobukov
Баг£®г8£ & Završan
Ljubljana, Mestni trg 7 izdeluje po najnovejših modelih. Istotam velika zaloga damskih slamnikov, r.aki-tenih In praznih ter raznovrstnega nakita.
Sere smerna - V pred fn posezonl znaten popust • Koncertfra vojaška god&a - Kaj-vsija udobnost • Premetns xvese ugodne -
ZaSiSevaži® prospekte 2
v slovenščini in nemščini, zmožno samostojnih pisarniških del, SPREJME ZA TAKOJŠNJI NASTOP večje trgovsko podjetja. — Ponudbe je poslati na POŠTNI PREDAL št. 102, LJUBLJANA, — Prcdpogojna je slovenska io nemška stenografija.
^авамвшааии*tar. ккнпхжигша*^ шивив .оиак-иги sam^
I Уч)И/9/у jJuSiffln' v јшМ im priknBmSi f J Čf Izbolfia hrano nepopisno! i
.	шј	Pokosite z , Juh snom' JJžctovo 3
djrn^	ali krompirjevo {ofeo, krompir- S
S	Jcvo solato aH s krompirjem 1
!? iffi&^jffl	mešano zelje ln firajjo sočivje, Џ
ШШ	da 4i'oznntc> k»l nappav! JUHAN g jI ISSjŠf® ,E preproste Strsne!	S
^вдиввш кн««ш5»» ги к^тшкг-слпу; еп5 'пњтг.к^лзхку гтал^'
ODDA se ponudbenim potom PODIRANJE STAREGA	in ZIDANJE NOVEGA STOLPA pri župni cerkvi v Radečah.
Skupni stroški so proračunjeni na Din 284.000.—,
Miislorsko delo Undira	Kitu M«, irinj«
A)	Zidarska ln stavbena dela . . . 88.631-93 Din 73.247-43 Din	27.86212 Dia
B)	Tesarska dela...... , 11.923-60 Din 17.465 — Din	805 — Din
C)	Raznoterosti ........ 27.775-40 Din 26.623— Din---
D)	NepričakoT. dela, rezerva In načrti 4.349-91 Din 4,349-91 Din	966 65 Din
Skupaj . . Ш.680-89 Din 121.683-34 Din 2<ШЗ-77Din Podjetziik dostavi ves materijal in mora položiti 10 odst. varščino v gotovini ali vrednostnih pspirjih. ZADNJI ROK ZA VLAGANJE PONUDB JE 30. APRIL 1924.
Načrti in natančnejša pojasnila зо na razpolago ob uradnih mah v pisarni žnpr.cga urada v Radečah. — Kcdkurcnčni odhor si pridrži pravico, oddati delo neglede na višino ponudbe,
KONKURENČNI ODBOR v RADEČAH pri Zidanem mostu.
Anton Lovšin, načelnik.
Rotnikova al. 13. (Stari Vodmsi)
T«?rštije nove stavbe, hišue prirldave in vso. hišno, popravila, po lastnih in danih načrtih. Delo solidno I Nizke сзпе!
МоЈсепеје
Edino iz Trbov. revirja
večje in male množine tudi v	VREČAH
dostavlja na dom. Naročila sprejema; H. PETRIČ, Gosposvct-ska cesta 16/1. - Tel. 343.
DOMŽALE
(Doppelpony). izvrstna za tovor kot za t'k, NAPRODAJ, Nadalje brek s 6 sedeži, za zimo kombiniran kot sani, polkrita kočija ter sedla in komati. Istotam je naprodaj večja množina že rabljenih oken, polken, vrat ter vsakovrstne podstrešne krame. -Naslov v upravi pod št. 2221
Specialna tpgovina perila
HED. ŠRHC
lidUSLJHrJH, Š
NiHiolićeva ul. SI. 14
Te!, 23-55
za DAME in GOSPODE — NAJNOVEJŠIH oblik, ravno tako preoblikovanje in pre-barvanje, izdeluje po konkurenčni ceni TOVARNA
SLAMNIKOV Al. Škrabar — Domžale.
PRODAM po jako ugodni ceni 2 umstna, nerabljena
MLINSKA KAMNA
(Šmirgclj). Franc MedveSek, Jagnenca 33, p. Radeče.

elcnbupgova ulica 5,
Priporoča svojo zalogo: perila, Sifona, plefcna, namiznih prtov, fcrlsalk, kavnih gapnitup, žepnih rut-, nogavic, ccfirjo, Srajee za gospode po mei-i. Cene nizke.	Solidno blaae
^	SSalua zaloga
m vezeneg® ln pletenega blaga
raa
^ Solidne ccgcS Samo no tlehcJo: Nagla postrežba I
анввкаввввавввтвшшвввнвввв
BVOKOLESA, SIV. STROJI, MOTORJI (novi in rabljeni) csr.o naprodaj. Frodaja tudi na obroke. - Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L., Ljubljana, Karlovska ccsta 4.
ttSKA 1ШШШМШ IM ШР§РШМ& МШк робгашса 7 ItBDitani. raaiDti m ш 3
^	TeletoR g««?. 104. — »rzojavni naslov:	M
| ĐC3n!$I«a glavnica t!! гегсгте cca KC 29©.©О0.®вО--	CENTRALA V РИА09. NA PR1KOPE 55	isranilsie »lortc ln lehoci ГДСИН KC 2„iro.ooo.ooo - i
67 potiružssic v vseh vefj&ki KrnjUi CenosiovaShe ггрвМШе. - брггЈеша vloiic na Knjižite ln raCtme «cr ргошЈа vse han^nc in i»i>rzis€ (ronsattcUe Kar naji«ulanJini«le. i
Modni salon

fiiubljana, Prešernova ulica з
priporoča francoske in dunajske modele. — Prvovrstno domače delo
Solidne cene!	Solidne cene!
I. PEŠADIJSKA PODOFICIRSKA ŠOLA »Kralja Aleksandra I.« v
BEOGRADU sprejema gojence iz civila in stalnega kadra.
Kandidati iz civila morajo izpolniti naslednje pogoj? in predložiti sledeče dokumente:
1.	Da je državljan kraljevine SHS, kar dokaže z domovinskim listom;
2.	da ni mlajši od 17 in ne starejši od 21 let, kar dokaže s krsln. listom;
3.	da je dovršil najmanj ljudsko šolo. kar dokaže šol. spričevalom;
4.	če kandidat ne prihaja neposredno iz šole, mora dokazati z nravstvenim spričevalom, da je dobrega vedenja in da ni sod. kaznovan;
5.	da ima dovoljenje staršev ali varuha, da sme stopiti v šolo;
6.	da ni oženjen, kar dokaže s potrdilom cerkvene rblasti. Kandidati iz civila se prijavijo za šolo preko komande vojnega okru-
ga, na čijem teritoriju žive. Oni iz Beograda neposredno komandant:: šole.
Kandidati morajo izjaviti z lastnoročno napisano prošnjo, da pristanejo na vse pogcjc, predpisane v «Uredbi o pod^ficirskima školama« in prilože prošnji vse zgoraj navedene dokumente. - Prošnja in vsi dokumenti morajo biti kolekovani po novem zakonu o kolekovanju. — Prošnje z dokumenti je odposlati ali prinesti čimprej, tako da se bodo lahko pravočasno vrnile v event. dopolnitev, a najdalje do 28. aprila 1924.
Kandidati se morajo osebno prijaviti k zdravniški preiskavi in k sprejemu dne 5. maja 1924 ob 7. uri zjutraj v kasarni Deligradska ulica št. 33 v Beogradu. Vsi kandidati imajo pravico na brezplačno karto za vožnjo. V to svrho se morejo pravočasno obrniti na komande svojih vojnih okrugov za izdajo polnih objav.
V slučaju, da kateri od kandidatov ne bo sprejet v šolo, bo dobil od šolske komande brezplačno karto za povratek na svoj dom.
Iz komande I. Pešad'jske Podoiicirske šole »Kralja Aleksandra I« št. 855, od 28. februarja 1924 v Beogradu.
Leta 1767. ustanovljena Sflirojimllft tovaren 8n tivaren, Karlovska cesta 1, ima v svojih delavnicah vedno od 30—50 gotovih zvonov in toliko v delu, med njimi orjake po 208П, 2200, 1850, 1550, 1250 kg. — Izdelki priznano prvovrstni, glasovi srebrnočisti. — Kratki dobavni roki. — Cene konkurenčne.
OpJ^Jte &I to prvo in иоЈ^^&Зјо f Mooslo-v&irtslk© asvonarno I
v 4*
za p..Tpor'čiio sv;r tvrdke ali	v kakem
časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga jc dosegla reklama, nai bo u-'Tien. da je temu ponaiveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato ie neobhodno potrebna, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.
trgovina zesraalfsSdh ^rofzvoda, veča, Na veliko!	žitarica, tirane	Na vcSiUol
SOMBOR, ВАСЕЛ
(V lastni bišJ — Radišičeva ulica številka 48.)
nudi prima fo&sSco; plenico, koruzo, oves, itd. iz prvovrstnih banaških mlinov: moko, ztlrob, otrobe itt!.
Solidna postrežba. — Fromplna dobava po lionSureninlh conah In s rcahl množini.

Telefon št. 187. — Tlrzojavi: Lavkovač, Sombor — Čekovni račun pri J"*' Pošt. ček. uradu v Ljubljani štev. 13.711. — Bančni račun pri Zadružni <$£> Gospodarski banki, podružnica Sombor.

Prešernom Hiisa S.
Bogata zalaga vseh vrst zdravstvenih aparatov ln bandaž, kakor i trebušni in želodčni pasovi za dame in gospode, pasovi za noseče in porodnice, lastnega Izdelka
irigatorji, varnostne specialne gume, srebrni pesarji, gumi-nogavice in povoji proti krčnim žilam.
IIIIII&IL.
"imsik, Slovenija
tvornica vlasnic, rinžlc, kljukic za čeije, raznih sponk
in ksvinastih gumbov
se priporoča za ceniena naročila. Zahtevajte cenili in vzorce. Trgovci popust. — Pisma na Ljubljana I, poštni predal 126.
SžTS
kupijo gg. trgovci moško perilo vseh vrst pri tvornfci periia
A. Ražem Co„, LfoMfaraa
žabjak šž. 3 Samo na veliko!
Postrežba točna!
канвввдн етал
GLOBOKO ZNIŽANE CENE!
obstoječi iz hiš štev. 6, 8, 10 in 12 v Prešernov; ulici, t. j. prodajalne,
galerij, podstrešja in kleti
s kompletne opremo se oddajo ¥ najem
od 1. avgusta 1924 dalje za dobo 3 let. — Pismene ponudbe na naslov: DR. VLADIMIR KKEČ, odvetnik, Ljubljana, Sodna ulica 1.
r сж w CP^
P Telefon štev. 207 Mcara&oir Aleksandrova c.13 O
Ш Razne OPREME iu POTREBŠČINE za konje — KOVČEK! in O P TORSARSKI PREDMETI za potovanje — GAMAŠE — NA- O [□J HRBTNIKI itd. — Ia GONILNI JERMENI za stroje. ISI
H
Ui
ta
Oi
o ft.
o H "C A

PRVOVRSTNO BLAGO in PRIMERNO
ZNIŽANE CENE jc edino, kar privede toliko stalnih odjemalcev v
П
AVTO - OMNIBUSOV (Saurer in Fiat) — OSEBNIH in TOVORNIH AUTOMOB1LOV (Laurin & Klement, Puch, Fiat in Diatto) ter različnih REZERVNIH DELOV.
ZNIŽANE CENE i
ki РП
Ijub^na-ššlinee
Telefon 411
^шмм^јјамшжмђмt
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□p
3 TVORNIŠKE ZALOGE L ČEŠKE STEKLARNE 0 »KYJOV« v Ljubljani.
П dicinske vseh vrst i. dr. na zalogi pri tvrdkl:
□ □ □ □ □ □ □
>ČEHOJUG« v Ljubljani Kreditna banka tel O
št. 339. Dobavljamo tudi po naročila iz tovarne.
□ □
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
>
Ljubljana — Sv. Petra cesta štev. 2.
Zato pridite tudi Vi, kadar rabite potrebščine za krojače in šivilje, ovratnike, kravate, rokavice in nogavice za dame in gospode. — Vse toaletne potrebščine. —
Velika izbira vseh vrst nakita za obleke, vsakovrstne čipke ročnega dela, pasovi, ročne torbice, dežniki itd.
GLOBOKO ZNIŽANE CENE!

Sv. №11, Moste pri -цамлаш
Ш	Poslovalnica in skladišče
I poseg pousoppj. i'rfisarja SŠJMCIBCO, eesno
Sprejem naročil za napravo, oskrbovanje In okrase vanje grobov in rodbinskih grobišč. Točna postrežba	Solidno cene
шгашгашшшшшшшшп
lili
Cenjenim damam vljudno naznanjam, da OTVORIM v sredo, 23. t. m. na novo lrejcn, moderni tg
Zadovoljil bom vsako cenjeno damo д točno in solidno postrežbo v pranju glave, iriziranju, manicuri in električni masaži lica.
Izvršujem točno po naročilu vsa v lasno stroko spadajoča dela, ter imam ista vedno v zalogi, kakor lepe kile in lasne obročke v vseh barvah, — Zaloga parlumerije.
Priporočam se za obilni obisk

pij
Najnovejši izdelek	Goodycar WeItshoo za gospode. Za dame
lahke galanterijske čevlje najboljši kvalitet v najmodernejših oblikah. Izde-lUjO sedaj tudi higijenične čevlje za otroke.
Prodaja na malo in veliko:
Ljublj m? ai,	2®, AP.e^sartidlro-va c. i
Prešerraovža aiMeai ^еПјга!^ Podružnica: S^gjreis, H^&Scojjsa ulic« Ејг.. 3»
CV)	Л*!!1.-'. J .^ТЗСТСТ Đ Г ГТТ-та*КЛвГ.Г7Т .-ДТУДТД^а. 'JT.V 1 п	ЛЧЛП^И-«^?! РШШ IM lц—вишии—таипту
. шЗ ,«• тмииатчацмд.-*. нгшиј-цш! и>CH^.yaaauaiw*vi.4tw«H»» Цвц.чл имми ,гја1»ж<1>*.-*хуј1> »»*•.•.•	«и
I ш
Razglas.
IV. PEŠADIJSKA PODOFICIRSKA ŠOLA V ZAGREBU sprejme to leto 500 gojencev.
Za sprejem v to šolo so potrebni sledeči dokumenti:
a)	Domovinski list, da je državljan kraljevine SHS;
b)	krstni list;
c)	šolsko izpričevalo;
d)	dovoljenje starišev, da sme stopiti v šolo;
č) nravstveno izpričevalo o lepem vedenju.
Vse te dokumente in lastnoročno pisano prošnjo je poslati ali prinesti vojnemu okrugu, v katerem žive.
Vsi kandidati se morajo priglasiti v šoli v Zagrebu 5. maja ob osmi uri zjutraj. — Za prihod v šolo in vrnitev imajo kandidati pravioo na brezplačno vožnjo po železnici in ladji.
Vsi ostali pogoji so razvidni pri vojnem okrugu.
IZ PISARNE IV. PEŠADIJSKE PODOFICIRSKE ŠOLE,
broj 761 od 4. marca 1924,
V VaSem interesu jo, da pri nakupovanju testenin zahtevate pri Va"em trgovcu „Danatske шаиаголе" V zavojih po pol kilograma z znam So „Slon".
so Izdelan: i? ргШтегЈа Bam&šftefia pgenHnega .^roim m niso ćk'iižjž kot «3nsfje Jestcn&H«. SJioDe §c pavsod.
Pazile na napis In varstveno катКо „Slon".
Рггп Banatslia fousrrm testenin in umetni mlin, d. d., Miki Иегбћ.
Glavno zastopstvo za Slovenijo: J. SClJUSlCr. ИЈМЗДапа, Sv. Petra o, 2.
TapeftilSKa fron Jllf|€F delavnica = Llublfono. Holodvorsha ulica 27 —
ia priporoča slav. obflnstvo za vsa «to stroko spadajoča dola kakor lidelave KLUBOVIH GARNITUR, 0IVAH0V, 0T0NAN0V, vseh vnt ŽtHHIC, neprava OKENSKIH ZflSTCPOl/ In ŽALUZIJ. Zli« vseh vrit ■ ■ vidno » zalogi. Cene konkurenčne. -
lPo,or8l Le kratek čas S ll°f°r!
IS—&
popnsta v izložbi ozuaJSonih con pri tvrđki
%nol A Modk
manufakturna In modna trgovina (PreSsrnova ulica St. 3)
Bzstopa družabnika.
Nudi se občinstvu prilika do ugodnega nakupa angSeikega, Češkega, š'jri-
«atrskega in francoskega najfinejšega blaga za dame in go$g»oc£e ter vse drugo pod manufakturo spadajoče blago.
Prva slov. zidarske zadruga
17 § Plihiisafta reelstrnuana zadruga v В^ШЈЈјш!®, s umelsnc zavezo.
Pisarne v blubljnni, TržaSka c. Z. ■ Tohnlčnr vodstvo po abla-аГизпа aiitarlsiranein qrartbcnnm lnžcnlr|u. - Projahilra In Iz-ui'šuio m g stavbena In Inžcnlrstio streho spadajoča dela.
Delo solidno.	Cens ИопИигепСпв-
Pozor posdniHi
.ЈЗДШВД veleselma"
Prvorazredne ŠIVALNE STROJE — DVOKOLESA — PNEUMATIKE — DELE se dvokolesa (bi-r.ikle) — POTREBŠČINE za šivalne stroje — NOGOMETNE ŽOGE in droge tehniške potrebščine kupujete po najnižjih tovarniških cenah V VELETRGOVINI
m. nscHER. mmm
JurišiCeva ulica 0.
Generalno zastopstvo tvornic ŠIVALNIH strojev: »KAYSER« »NAUMANN«	»VESTA«
tvornic DVOKOLES (bicikiiev)! »KAYSER« »NAUMANN-Germania« »PUCH« tvornic PNEUMATIKE za dvokolesa! »GOTHANIA« in »MICHELIN & Co.«.
Prodaja na debelo in na drobnol
STROK TOVARNE Ш LIVARNE d. d. V LJUhljODi

V področju gradbene direkcij-; za Slovenijo v Ljubljani je popolniti
И
jta sicer v okrožju gradbene sekcije:
1. LJUBLJANA»
a)	na Tržaški cesti: km 0/2, 23/27, 30/32-7, 40-6/45-4 . .	4 mesta
b)	na Trojanski cesti: km 2-6/46, 16/20 ..............2 me'sti
c)	na Ljubeljski cesti: km 7/11, 11/15 ........	2 mesti
d)	na Zagrebški cesti: km 0/2, 30/34 ........	2 mesti
2. KRANJ s
a) na Ljubeljski cesti: km 25/28 ......... f 1 mesto
3. NOVOMESTO:
a)	na Zagrebški cesti: km 76/80, 88/92, 118/121-658 ... 3 mesta
b)	na Karlovski cesti: km 8/12 .... ......1 mesto
4. MARIBOR:
a)	na Trojanski cesti: km 135/137 ......... \ mesto
b)	na Podravski cesti: km 18/23 .... t . t . 1 mesto
5. MURSKA SOBOTA:
na raznih tamošnjih ces;tah , ..........7 mest
Po členu 14 službene pragmatike z dne 31. julija 1923 je služba teh služiteljev v prvih treh letih začasna in zadebi potem ob pogojih, ki jih določa zakon, službeno stalnost.
Položajna plača znaša letno 720 Din in stanarina 900 Din za one, ki nimajo stanovanja v cestarski hiši.
Pravilne, s 5 Din kolskovane prošnje in priloge za ta mesta je vložiti pri okrožnih gradbenih sekcijah dotične proge, za katero se prosi, oziroma pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1, do dne
4
i
Ф

A.
LJubljana, Sodna uL 5
♦
Zalega gramofonov, ploič In tseb pctrebStln.
Popravila sc izvršijo točno in ceno.

na
se sos'da kar ti povem ako rabiš
za žsnsfce ali sukno 7в rroSke obleko, tlskanlne (druk) oaflr, belo, ruja<-o ali pisano piatno tor sploh kaj manufpkturne robs, pojdi kupit v veletrgovino R. STCRMECKI Celje kjer ml vsi kupujama In kjer jo največja zaloga innajnLja cena. Trgovci engros сгпе. Ganikl zastonj.
l ниаиии——hss—aa—i
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
ko nkurenčnih ccnah kratkih rokih.
vsake množine lesa.
Ponudbe je nasloviti na upravništvo »Slovenca« pod številko 2139.
втВШВИШ

m
Prošnjam je v smislu člena 12 službene pragmatike priložiti: izpričevalo o rojstnem dnevu, o zakonski zvezi, o letih otrok, šolska izpričevala; potrdilo pristojnega oblastva o državljanstvu, dotedanjem poklicu in vedenju, zdravniško izpričevalo o zdravju in sposobnosti za cestno službo, potrdiio pristojnega oblastva o ureditvi vojaške obveznosti.
Prosilci, izurjeni v kakšni stavbni stroki, nadalje oni, Id so bili žc pri vzdrževanju cest zaposleni kot stalni delavci, potem dobrovoljci in vojni invalidi, ki so sposobni za tako službo, kakor tudi taki, ki imajo zasigurjena stanovanja na cestni progi, za katero prosijo, imajo prednest pri podelitvi izpraznjenih mest. Dokazilo o navedeni prednostni pravici ie predložiti.
Gractaa direkcija za Slovasifjo v Ljubljani,
Centrala	ILJutoljarca.
i m m m
Beograd Bled Cavtnt Celje
nsces
Dubrovnik Korčula Marilbor Split Ercegnovi Kotor Metkorič šibenik J«'lsa	Kranj	Prevalje Zagreb
Jesenice Ljubljana Sarajevo
dne 10. aprila 1924.
HANUŠ s, r.
KUPI: TRAVERZE — ŽELEZNIŠKE ŠINE (čisto nove) — SPLITSKI CEMENT Ia — kakor tudi STAVBENO OKOVJE in drugo ŽELEZNINSKO BLAGO — edino lc pri tvrdki
v v
Naslov жа brzsofavke: JADIAMSKA
Amerlkanskl oddelek — PofnSIkl	I

Banca Aa3rli®itSc£4 Trst, Opatija, 35ad«ar. : Adiriat?sc5n<a Bauilk, Dunaj. AMERIKA: ESataico YugosIavo «Je ChJIe, Valparalst>, Aiitoiocjjasta, Punta Arenas. Porveraljr, Puerlo ISJaSalee.
fa ш tiS*fcđB<K| МЈШЛјШШ, иШШЈЈИЈШ uin
trgovina z železnino ne debelo in drobno
pri kateri se Ti nudi najlepša prilika za ugoden nakup,
ИЛ nrt?
a?
sna
K K
№. M *%1
FrasiR Saateseir Sfafe Bamfc: SSR, Cortlanei St. IVew York Ci'6y.
S5ak*ltea Sma prvovrsis^e zveze v vseli mestih sveta ira se peča ж vsemi SjanCnlmS posli.
WU>^!i>lJIU8.EUli.mi.tiI.lin.g(.<inf D nn n« »• I.« .,< an rC ..... .... .r I! 1 _________■■
Nad vse sijajno najdete urejeno v III. razredu na državnih parobrodih Zedinjenih driav Ameriških Brcmen-New York ali na čudoviti ladji
iz Southamptona ali Cherbourga. — Lepe. dobro Drezračene in udobno opremljene sobe z dvema, i ali 6 posteljami, veliki družabni prostori, prvovrstna kuhinja, številna kopališča. — Postrežba kot v I. razredu. Vsako popoldne in večer god-beni užitek. — Zahtevajte brezplačno ilustrovan cenik in razpored vožnje parnikov.	1309
u i
Deograd, Fnlata Hoo^radskc fridruge. Preifft Iiotel Bristola; Zasrcb. Srcdlenjo Save?. Hrvatskih Seljaikih Zadrupa, Mibano-vlćcva nlica?., 1'rekopula kolodvora; Ljubljana, Brodirptvo ZJedinJcnlh AinerlSklli Driav, Dunaj'ka čeeta b'. 2»; Sarajevo, Sr-yr. Hrvatskih Scljačkih zadt-nca za Jioann 1 HejzpRovlnu, it Aleiandrova ulica 52; Susak, Ваика г.а Pomorstvo.
aai=aaaaQaQaaac.uanan
a :: Selišk&r Ivan :: o
D za popravila žepnih, budilnih, sten- 0 skih, kontrolnih in	D
Q stolpnih (Uirnskih) nr п
P LJUBLJANA, Tržaška e. 8. jj иииааапавапипоаапаа
Stroški pci vporabi bencina.
W
Adaptiral svoj atiio-traktor ali stabilni motor s patent.
HAG-gener&toriem.
Kuri 2 Prospekte In retsronce daje
esljsm! $идо-ђпд
1
Ш
Ljubljana : Tele/on 560 Bohoričeva nlica 24.
»■> Stroški pri vporabi ogl|a.
družba za eleidrotehnižno industrija d. z o. z.
Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega materijala. Cene izredno nizke. — = — Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno.
UUBLJflNfl, Dunajska cesta 1. Telefon 88. K&RIEGR, Veterinlska ulico 11. Telefon 239.
JUGOSLAVENSKO D, D.
za promet armatur, sesalk žn strejjev
ZAGREB, Zrinjski trg 1, IV. nadstr.
... Parne — vodne — plinske ARMATURE, hidranti Ц vseh vrst sesalk in brizgalk ra vse svrbe ognje-gasne brizgalne.
ORODJE za čiščenje, NAPRAVE za razkuževanje, GENERATORJE na sesalni plin, materijal za poljske železnice, grelna telesa po lastnem sistemu BOGATO ZALOŽENO tvorniško SKLADIŠČE.
— ZASTOPSTVA V VSEH VEČJIH MESTIH. —
IBHI
jmiitMMiMiT
m titif mHi iirtki
___„_ Centrala: IVAN N. ADRAlC, LIUULJHNH,
SV-dEt"^	Sv. Petra cestu 31, telefon 441.
ИчДјуЈ Podružnice: ЛАШВОК, Vetrinlska ulica 20 "	telefon 4M. - КАМШК, Sutua 4,
томд nov/a
ULICA
w
HITRA POSTREŽBA,
PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE RAČUN .PRI'
Z A D RUZNI -GOSPODW ' - B A NKt MARIBOR.
OKUSNO IZDELANI BRONASTI ZVONOVI -
HARMONIČNO AKORDICNI TRAJNI GLASOVI
S
H
H
Z7CZ71—7t—__—7£Zt
Spomladanski klobuki itt slamniki ravokar došli. večja izbira zadnjih novosti v modnem salona
3da Skof-^fanek naslednice
Jujubljstia	3*od Jrančo 2
2csobtikovan[a in popravila so točno izvrsuiefo.
'■v
Žalni klobuki vedno v zalogi, primerno solidne cene! primerno solidne ceneJ
\l7Z.__/L—/l__/ГП -У/Z172—fL__/£Z-ir.Z7l__U_>СХГ7П:Ј1__/L__tel
S
M1ISSICAJA I№CA.TJ 6. z o. z. KRŠKO
ima v zalogi vse vrste
kakor beletristične, znanstvene, šolske in otroške, velika zaloga not, lastnih izdaj. Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago. — Kataloge pošiljamo brezplačno.
Plačljivo tudi v mesečnih obrokih.
Cene znatno znižane.
ImovelfsM premog asi drve
dobavlja DRUŽBA ILIRIJA, Kralja Petra trg 8 Plačilo tudi na obroke — Telefon št. uras
je vsled težke obolelosti lastnika takoj NA-PRODAj oziroma SE ODDA V NAJEM. — Prostori so zelo primerni tudi za bančno ali kako drugo večje podjetje.	2177
Gospodarska banka d. d.
NajboifSi in najmodernejši pisarni stroj scdajnostl
Tlie Rex Co, ХјиШЈапа
GradISče IO	Telefon 26S.
Specijalna trgovina vseh pisarniških potrebščin.
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
družba Z 0. z.
tovarna slamnikov in klobukov
v Domžalah, StobSO.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4, Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
Inštalacije:
Telet, centrale. fUSnl telefoni, zvonci ln električno resssvetljava.
Ljubljana, Kongresni !rg
Telefon Stev. 3. — Čekovni račun Stev. 12010.
Trgovina In zaloga: InStnlac. materijal, motorji , telel. aparati, moderni lestenci ln svetilke.
Schiffswerfi Linz A. G.
м^шишиеимми mm i мп ш miiii .luI.5^1
Komercijelno ravnateljstvo: Wlen I„ WoIlzelle No. 12.
Telefon No. 74.306 in 76.484. Tovarne v Linz a. d. Donau.
I. oddelek: Livarna za jeklo in železo.
Motorji z nizkim pritiskom na surovo olje
za industrijske in poljedelske svrbe od 5 do 170 HP.
Motorji z nizkim pritiskom na surovo olje
za ladje od 10 do 500 HP — počenSi od 80 HP s patentiranim krmilom.
П. oddelek: Gradba ladij.
Motorne in drugo rečne ladje vsakega tipa kakor tudi manjše pomorske ladje.
III. oddelek: Gradba motorjev.
Izdelovanje vseh litih, jeklenih in železnih delov v vsaki velikosti.
Obisk inženirja in proračuni na željo brezplačno.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis Л vis hotela „Union").	Telefon St. 87 tn 470.
Račun poštno čekovnega urada za Slovenijo Stev. 11.945, v Zagrebu ž te v. 39.080.
Podružnico: DJAK0V0, MARI30R, SARAIEVO, SSM80R, SPLIT, SI8ENIK. Ekspozitura: »LED.
Interesna skupnost z; Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno neti Din ? 5,000.000'—.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jekleno shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik: Franc Krcmžar v Liubliani
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani