Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj ih praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI UpravniStvo: Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša Za avsflfa-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno . . . K tt o ifiesečno . . . K 210 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za i/kti druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. '■--■T' f '•- '-'■ .............[' —• ■' ............. Štev. 63. TelefoniU. številka 69. i-v I i -BB! nm-rt......rrir"^'-^ Celje, V petek, marca 4910. Cenovni raCun [ I tO 11* Boj za ftaijansko pravno fakulteto. Po večdnevni debati je odkazala državna zbornica vladno predlogo glede italjanske pravne fakultete proračunskemu odseku. Naš list je pozorno zasledoval govore posameznih strankarskih govornikov in je tudi podal glavne argumente, s katerimi bode •šla vlada v boj za provizoričfto italj. pravrio fakulteto na Dunaju. Pribiti moramo v svojem današnjem resumeju cele pari. debate najprej dvoje: prvič, da hoče vlada rešiti to vprašanje provizorično in drugič, da mu priznava prioriteto pred enakimi željami drugih, slovanskih narodov. Sedanja vlada si torej pomaga s samimi provizoriji in ne misli na defimtivno rešitev narodnostnih kulturnih vprašanj, ne glede na to, da s tem trpi država na zrtotraj in na zunaj. Vladna predloga noče niti rešiti italj. vse-učillškega vprašanja; ona je samo politična koncesija italjanskim poslancem v tem smislu, da se prizna italj. vseučilišču prioriteta pred slovanskimi. In to je druga slaba stran predloge: s tem se Slovence, Hrvate. Cehe in Rusine žali in jih tišči v boj ne le proti prioriteti, temveč tudi proti stvari sami. Tako se narodnostni boj samo poostruje — baš pod Bie-nerthom, ki ve najti toliko lepih besed, kako se trudi omiliti nasprotja med narodi in doseči vsaj začasno premirje. Italjani zahtevajo, naj bi bil sedež bodočega njihovega vseučilišča Trst. Mi umevamo, da je to stvarno in naravno utemeljena želja Italjanov — ako bi Italjani istočasno upoštevali slovenske želje glede nižjega in srednjega šolstva v Trstu. Trditev, da je Trst čisto italjansko mesto, se dandanes ne da več zdržati. Leta 1907 so dobili Slovenci v Trstu 8.100, Italjani 8.300 in socijalisti okrog 10.000 glasov. Med temi pa je dobra tretjina ali celo polovica slovenskih. Zato je z naše strani koncesija, ako privolimo v ustanovitev italj. pravne fakultete v Trstu, ali pod pogojem, da dobimo lastno pravno fakulteto v Ljubljani, do katere imamo najmanj isto toliko pravice kakor Italjani, in da se ustreže našim upravičenim šolskim željam v Trstu. Sturgkhova izjava v drž. zbornici kaže, da se vlada ne ozira na te naše zahteve —- a da se protivi tudi italj. pravni fakulteti v Trstu. In ne le vlada, tudi Italjani sami se strastno upirajo vsakemu junktimu in govore o provokaciji, ako se govori o Slovanih v Trstu in na Primorskem. Italjani store sploh Bie-nethovi vladi na ljubo vse, kar je le mogoče, proti Slovanom; ne upirajo se niti prikrajševanju lastnega posestnega stanja, kakor kaže njih molk na željo po nemškem oddelku na nautični šoli v Trstu. Vkljub temu pa naj Slovani po izjavi reškega »Nov. lista« vstrajajo pri svoji ponudbi Italjanom po pravičnem kompromisu, dasi se bodo vedeli proti italj. nasilju, primerno in izdatno braniti. Vstrajajo pa Jugoslovani pri svoji pomirfjivošti napram Italjartom samo zaradi tega, ker tedo, da imajo od /ter trdnostnega jjretrifa domačinov ob Adriji dobiček samo Nemci. In kako je med nami Slovenci razpoloženje za boj proti ustanovitvi itlj. ftraVite fakutete, ako ne bode ustanovljena obenem slovenska? Lahko mirno rečemo, da kakega bojnega razpoloženja skoro ni. Mladina, ki se je dolgo Časa osamljena borila za lastno slovensko vseučilišče, je postala po dolgem brezuspešnem boju nekako apatična. Večina slov. delegacije v državnem zboru študira sedaj samo na portfelj in na politične napitnine, ki bi izvirale even-tuelno iz njega in pošilja za slovensko pravno fakulteto v boj — Gostinčarje. Da Gostinčarjev v takih zadevah ne jemlje nikdo rešno, se samo ob sebi razume. Napredni Slovenci smo v državnem zboru preslabo zastopani in smo tam povrh tega v druščini z dalmatinskimi Hrvati, na katere ni računati, ako bi šlo za oster boj. Pa kaj govorim o ostrem boju! Saj ta po toliko opevanem novem poslovniku ni več mogoč — in slov. klerikalcem, ki že nestrpno čakajo na vladne jasli, je to več kot dobrodošlo. Konec cele .stvari bo: Italjani dobe svojo pravno fakulteto, bodisi provizorično na Dunaju, bodisi definitivno v Trstu in — Slovenci bodemo za jeden »uspeh« v državni zbornici bogatejši. »Uspehi« naše klerikalne državnozborSke delegacije se sploh sedaj sila naglo množe in »velik moment« splošnega poloma pride morda prej nego mislimo. Politična kronika. Iz državnega zbora. Poslanska zbornica je včeraj zavrgla vladno predlogo o boju proti pijančevanju in je z vsemi proti glasom slovenskih klerikalcev odkazala socijalno-političneniu odseku nazaj. Ali so imeli pri tem .glasovanju naši ljubi klerikalci res kak stvaren moment pred očmi (kar je sicer malo verjetno, ker so vse ostale stranke zavrgle vladno predlogo kot nepopolno in enostransko) ali pa so hoteli vladi prihraniti sramoto, da bi bila njena predloga enoglasno zavržena? Vsekakor pa pomagajo take male uslugice pri avanzmaju gotovih štre-berjev. Načela — hm, včasi jih je dobro pustiti spati, kaj ne? Vlada .se je v svojem zakonskem načrtu vobče le postavila v bran žganju in še pri tem bi bili prizadeti le žganjetoči na veliko. — Koncem seje je prišel v razpravo zakon o lokalnih železnicah. Razprava se nadaljuje danes. — Vladna predloga o . službeni pragmatiki drž. uradnikov se včeraj na željo nekaterih čeških poslancev ni odkazala brez prvega čitanja odseku za drž. uslužbence. — Iz odsekov: socijalno-politični je včeraj sprejel vladno predlogo glede nočnega dela žensk po tovarnah, Tiskovni bo danes post tot discrimina rerum gotov s posvetovanjem o novem tiskovnem zakčnu. Na-učni se je posvetoval o ustanovitvi naučnega sveta, ki bi vlado neprestano poučeval o željah in nasvetih prebivalstva glede šolstva. — Za načelnika kršean-sko-socijalne zveze v parlamentu je izvoljen dr. Gessmann. — Naučni minister Stiirgkh je včeraj sprejel deputacijo čeških poslancev, ki so zahtevali, da bi naj v onih krajih, koder ni dekliških rnešč. šol, deklice obiskovale deške meščan, šole. Minister je izjavil, da se je naučna uprava že bavila s tem vprašanjem in da je že prosila posamezne deželne šolske svete, naj bi izrekli svoje mnenje. Dogodki v Ruščuku, o katerih smo že brzojavno poročali, so razburili celo Bulgarijo. V Sofiji se je vršil velikanski protestni shod, po katerem jt došlo do protfvčjatških demarfštfjfcfj p'6 tfiesfto. Shod so sklicali dijaki, a so se ga udeležili zlasti socijalisti. Za vzdržan je mira in reda je vlada spravila na noge tri polke. Množica se je ustavila pred kraljevo palačo in presunljivo žvižgala. Razgnali so ljudi konjeniki, pri čemur je bilo 60 oseb ranjenih. Tudi vojaki so bili ranjeni od kamenja. Protestni shodi drugod po deželi so mirno potekli. ttrvatski sabor bo imel danes po dolgem času zopet sejo. Kandidata za predsedništvo sta pravaš dr. Mažuranič in Srb dr. Medakovič. Po Zagrebu so bile včeraj baje razstresene vesti, da misli Khuen-Hedervary obenem z ogerskim državnim zborom- razpustiti tudi hrvaški sabor. Khuen ni zadovoljen s tem, da se na novo oživljena madžarbn-ska stranka tako počasi razvija in upa pri novih volitvah na večje uspehe. Dnevna Kronika. Hofrichterjeva zadeva. Sedaj so znane okoliščine, v katerih je dobivala Hofrichterjeva žena pisma od moža. Nekoč je prišla žena nekega sodnega uslužbenca k Hofrichterjevi, jej predala pismo, zahtevala potrdilo in pravila, da jej zelo slabo gre. To je Hofrichterjeva takoj povedala dr. Pressbur-gerju. Odvetnik dr. Pressburger je našel, da se žena piše Sofija Tureczek in da je s profosom Tuttman-nom v sorodu. Tiittmanna, ki je pošiljal Hofrichterjeva pisnla Tureczkovi, da jih da Hofrichterjevi ženi, so že zaprli. Zanimivo je, da si je rtbfrichter želel zobriika ali blena, neko zelišče, ki povzroči blodnjo in nervoznost. Mislil je, da bo prišel v bol-riišriico, kjer se bode s svojci lažje pogoVoril. Sedaj preiskujejb, če so njegovi sorodniki res hoteli kje kupiti zobnik. Iščejo tudi nekega poddesetnika, ki je baje sokriv, da je dobival obdolženec časniška poročila. listek. Konovalov. R«Bki spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik. (Dalje). IV. V teku dveh mesecev sva s Konovalovom mnogo prečitala ter se o marsičem pogovorila. »Vstajo Razina« sem mu moral tolikokrat prečitati, da jo je znal skoraj od besede do besede na izust. Ta povest je postala zanj to, kar je včasih čarobna pravljica za dovzetnega otroka. Predmete in osebe, s katerimi je prišel v dotiko, je nazival z imeni onih junakov, in ko mu je nekega dne padla skleda za testo na tla in se razbila, je jezno vskliknil: »Ah, ti .. vojvoda!« Pokvarjeno testo je nazival s Stenjkinim izdajalskim bratom Frolko, kvas je imenoval »Stenjkine misli«; in ime Stenjka je postalo zanj istovetno z vsem velikim, nenavadnim, nesrečnim. O Kapitolini, kateri sem moral prvi dan najinega znanstva odgovoriti na prečitano pismo, nisva ves ta čas govorila niti besedice. Vedel sem, da je poslal Konovalov nekemu Filipu denarja s prošnjo, da stori pri policiji potrebne korake za rešitev deklice iz one hiše; toda niti od Filipa niti od deklice same ni dobil odgovora. Nekega večera, ko sva ravnokar položila hlebe na lopar, se naenkrat odpro vrata, in iz vlažne te-motne predsobe je zadonel boječ, a obenem izzivajoč ženski glas: »Oprostite...« »Koga iščete?« sem vprašal jaz, dočim je Konovalov postavil lopar na tla ter si v zadregi ruval brado. »Ali ne dela tukaj pek KonOvalov?« Sedaj je že stala na pragu in luč najine svetilke je padala na njeno glavo, zavito v belo volneno ruto. Izpod te rute je zirl čeden, mlad obrazek s topim noskom, rdečimi lici, v katere je zarezal smehljaj njenih rdečih usten dve nežni jamici. »Tukaj!« sem odgovoril jaz. »Tukaj, tukaj!« je vskliknil naenkrat Konovalov, že nekoliko ropotaje in veselo, vrgel lopar na tla in se bližal z dolgimi koraki nepričakovanemu gostu. »Saša!« mu je zaklicala veselo. Objela sta se, pri čemur se je moral Konovalov skloniti globoko k nji. »No ... Kako je? ... Ah! Ali si torej svobodna? To je lepo... Vidiš!... Ali ti nisem rekel? Sedaj imaš zopet pot pred sabo... Mirno lahko greš v bodočnost ...« ji je govoril Konovalov v pretrganih stavkih ter jo držal še vedno v objemu. »Maksim! Danes se trudi le sam s kruhom... Jaz se posvetim ženski družbi... Kje si se pa nastanila, Kapa?« »Prišla sem naravnost semkaj... k tebi.« »Tu sem? To ne gre! Tu se peče kruh... Popolnoma nemogoče! Naš mojster je silno strog. Za nocoj se mora nekaj najti... v kakšni gostilni... Naprej!« Šla sta. Jaz sem ostal pri delu in pričakoval nisem Konovalova poprej kot drugi popoldan. Mesto tega pa je bil v moje začudenje približno v treh urah zopet tukaj. Moje začudenje pa se je še povečalo, ko sem zagledal v njegovem obrazu, v katerem sem pričakoval veselo, razburjenost, le čmeren in truden izraz. »Kaj ti je?« sem vprašal, silno začuden nad tem vešelerriu dogodku tako malo odgovarjajočemu razpoloženju svojega prijatelja. »Nič!« je odgovoril tfemno, ter po kratkem molku jezno pljunil vstrah. »Toda vendar?...« sem vprašal dalje. »Kaj pa?« je mrmral s trudnim glasom ter se vlegel na kad. »Ona je pač ženska — druzega nič..« Stalo me je mnogo truda, predno sem izsilil iz njega natančnejšo razlago; slednjič mi je rekel približno sledeče: »Saj pravim: ženska! In da nisem bebec, bi se vse to ne bilo zgodilo! Ali me razumeš? In ti vedno praviš, da je ženska tudi človek! Seveda hodi po dveh nogah, se ne živi od trave, govori s človeškim glasom, se smeje in — joka — in toraj ni živina! In vendar ne spada med nas... Zakaj? Jaz ne vem — čutim samo: ona ne spada med nas... Tu — ta Kapitolina, kaj naenkrat hoče od mene!... S tabo, pravi, hočem živeti; tako, kot bi bila tvoja žena... Tvoj psiček hočem biti, pravi... To vendar nima nikakega smisla!... No, ljuba deklica, ji pravim jaz, kako je pa to mogoče — s tabo živeti? Sodi vendar sama: prvič sem pijanec, drugič nimam nobenega doma, tretjič sem izgubljen vagabund in ne morem ostati dolgo na enem mestu itd. itd. sploh mi je še mnogo na potu, sem rekel. Ona pa je menila: da sem pijanec, to ji je egalno; večina rokodelcev in delavcev pije, a žive vendar s svojimi ženami; dom, pravi, boš že imel, ko boš imel ženo pri sebi; potem tudi ne boš več mislil na odhod ... Jaz sem rekel: Kapa. sem rekel, takšno življenje me ne veseli! Saj vem — tako ne morem živeti in ne bom, je rekla. In jaz sem ji odvrnil nato: Neumna ženska! Ona pa me je začela zmerjati... Pa" kako! Dolgi vrag, goljuf, dušni zapeljivec, nesramna prikazen L. Kaj vem, kako me je še imenovala! In razjezila se je tako, da bi bil najraje ubežal... Potem je prišel jok ; Nemško-nacijonatni poštenjak je bivši predsednik društva nemško-nacijonalnih trg. pomočnikov v Gradcu, Mihael Egger, ki je bil pred kratkim v Šol-nogradu obsojen zaradi tatvin na blagu v znesku nad 1000 K na 15 mesecev ječe. Sloveuci v Clevelandu so si ustanovili gledališko družbo, ki ima namen prirejati širom Amerike V slovenskih naselbinah slovenske gledališke predstave. Proti vinskemu davku so se izjavili tudi vinotržci avstrijski; sklenili so tudi osnovati državno zvezo avstrijskih vinskih trgovcev. , Predsednikom osrednje statistične komisije je cesar imenoval odd. predstojnika v.fin. miti: dr. Roberta Mayerja. Občinski zastop v Varaždinu je vlada razpustila in nastavila vladnega zastopnika do razpisa in izvršitve novih volitev. Zopet Cankar v češčini. V založbi Ottovi v Pragi je kot 52. zvezek »Knihovne Zlaty Prahy« izšla knjiga »Vybrane povidky« (Izbrane pripovedke) od Ivana Cankarja. Sp tam »Iz predmestja«, »Gospodična Tina«, »Jakobov zločin«. »Polikarp« itd. Češko Časopisje se izraža jako pohvalno o Cankarju. Raziskovalec severnega tečaja Fritjof Nansen jč obdelal žgodovinsko-zemljepisno knjigo, v kateri razpravlja o ekspedicijah na severni tečaj od najstarejših Časov. Nansen je edini med raziskovalci, ki je res ,tudi znanstveno podkovan. Novi zagrebški župan bo arhitekt Janko Holjac. Pustolovko Ano MiliČevič-Marjanovič, ki jo je zagrebška policija hotela spraviti v zvezo z Hof-richterjevo afero, s čemur se je do smrti blamirala, so izpustili iz zapora in jo poslali v njen rojstni kraj nekam v Bosno. Štajerske novice. Kdo hujska? Tukajšnja »vahtarica« trdi še vedno navzlic uradnemu dementiju c. kr. državnega pravdništva in navzlic v Celju splošno znanim dogodkom, da smo si Slovenci 1. 1908 sami pobijali šipe in napise! V sredo se je »vahtarica« o tem predmetu tako razpisala, da jo je moralo drž. pravdništvo kon-fiscirati. Sploh se pripravlja »vahtarica« zopet za obširno hujskarijo proti Slovencem, ki bi naj rodila svoje sadove ob vsesokolskem zletu. Oblasti lahko vidijo, kdo hujska! v 0 regulaciji Drave. Čez štirinajst dni se bode odločilo, se li bo še nadalje reguliralo ali ne. Deželni odbor je torej odrinil odločitev in bolj nujno se mu zdi, da se sestane prej komisija za regulacijo Mure. Ker si dežela ni mogla izposlo-vati posojila, se bodejo regulacije vršile v starem •okvirju. Dežela bi morala dati 3 in pol miljona, drugo bi pa morala prevzeti kot dolg. namreč K 8,200.000. ' ' Iz Slivnice pri Celju. Včeraj se je tu vršil pogreb umrlega naprednega mladeniča Jakoba Kumerca. Udeležili se ga niso samo ugledni domačini V lepem številu temveč tudi zastopniki napredne mladine in pevci iz Št. Jurja ob j. ž., nadalje somišljeniki iz Grobelnega, Ponkve, Dramelj in celo z daljne Polzele. V imenu osrednjega odbora ZSNM, kateri je položil na krsto krasen venec z dolgimi trobojnimi trakovi, se je poslovil na domu od milega iti delavnega tov. urednik Lesničar iz Celja. Pov-darjal je tudi njegove zasluge za Narodno stranko. Šentjurski pevci so zapeli doma in pozneje ob odprtem grobu po eno žalostinko, krasno in precizno, kakor smo od šentjurskega zbora že navajeni. — Dasi vidno nerad, je vendar na višje povelje iz Maribora spremil kaplan Dvoršak umrlega od cerkve na vrsto... Joče in mi očita:, Zakaj si me, pravi, vzel iz one hiše, če me ne moreš rabiti? Zakaj si me vzel ven in kaj naj sedaj počnem, ti rdečelasi norec, je rekla... Fej! Kaj naj sedaj storim ž njo?« »Zakaj si jo pravzaprav vzel iz one hiše?« sem vprašal jaz. »Kako? Zakaj? ... Ti si čuden. Smilila se mi je vendar! Tamkaj vendar človek lahko pogine, posebno če je tako mlad! Vsak mimoidoči mora imeti usmiljenje s takim otrokom!... A oženiti se, postaviti si lastni dom... in vse to... ne, tega ne morem! ... Ko bi bil zmožen za kaj tacega, bi bil to že zdavnaj lahko storil. Imel sem dobre partije, priženil bi bil lahko denarja... no, itd____Kakšen družinski oče pa bi bil jaz?!... To je nad mojo moč Pako bi se mogel jaz tega lotiti? ... Ona je jokala! Seveda ... To ni dobro ... Ampak ... kaj naj pa storim? ... Ne morem pač...« Stresel je z glavo, krepko povdarjajoč tisti »ne morem!« ter začel hoditi v delavnici gor in dol, nervozno gladeč si brado in lase. Dalje sledi. Ant. Novačan Misel. Škofjavas, kjer so krepki možje, junaški fantje, lepa dekleta, dobro vino ... V obcestni krčmi ga toči bleda Mimika, belega ali črnega, kakor ti poželi srce. In ko te postreže, sede k 'svojim citram. Strune zadrhtijo, boječe in otožno, širijo se v polne in razumljive glasove, potapljajo se v bolestne skrivnosti mlade tvoje duše in tebi se zdi, da te je zagrlila in objela ljubeča deklica: Oj ljubček moj... In tedaj se zaljubiš... Kaj te briga, kdo in kje je tvoje dekle? Nemara se skriva za belim na pokopališče. Sorodniki so namreč vsled župni-kove prepovedi cerkv. zvonenja in pogreba brzojavno. izposlovali oboje v Mariboru. Župnik Kozinc je celo zahteval, naj se Kumerca po noči pokoplje med samomorilci! Po celem okraju se je od znane ali neznane strapi razneslo govorice, ki so sramotile rajnega flnta, kateri je bil vseskozi vzoren, delaven in pošten mladenič. Imel je to edino »napako«, da je bil naprednjak in da je kaplana Dvoršaka tožil ?a to, ker mu je rekel, da ni nič prida zaradi čitanja »Nar. lista«. Kaplan Dvoršak je bil takrat obsojen na denarno globo in morda je to vplivalo na duhovniške šikane ob pogrebu. Župnik, baje izobražen človek, je celo hotel vedeti, ali je nagrobnica »Blagor mu, ki se spočije* politična ali ne? — Splošna sodba je, da Slivnica še ni videla takega pogreba in da je doživelo slivniško duhovništvo s svojimi prepovedmi veliko blamažo. Ostal je trn sovraštva in upora proti takim propovednikom miru in ljubezni, kateri ne poznajo prizanašanja niti napram mrličem. Na Jožefovo. 19. marca se predstavlja v celjskem »Narodnem domu" priljubljena narodna igra »Deseti brat". — Začetek ob 7. uri zvečer. v Celjski posojilnici je, kakor smo slučajno izvedeli, trgovec gospod Stermecki, ki ima v hiši te posojilnice dobro se razvijajočo trgovino, stavil ponudbo za odkup te hiše, a je posojilnica, kakor smo tudi izvedeli, ponudbo odklonila. Obžalujemo tako postopanje, ker zmiraj pov-darjamo stališče, da ni namen denarnih zavodov, da bi kopičili hišna posestva v eni roki, tem manj, ker to daje mnogokrat povod nezaupanju, ker se jih lahko sumniči, da delajo to v svrho izboljšanja dohodkov svojih odbornikov. Odločno povdarjamo svoje stališče kot javni organ, naj denarni zavodi skrbijo, da hišna posest preide — osobito v kraju kakor je Celje —. na kolikor največ posameznikov. Izvanredni občni zbor „Zveze slovenskih posojilnic v Celju" kot lastnice Zvezne tiskarne in trgovine se vrši kmalu po Veliki noči, na kar članice že sedaj opozarjamo. — Gre se za važne zadeve. a Celjsko" društvo za varstvo otrok ima svoj občni zbor na cvetno nedeljo zjutraj ob pol 9. uri v salonu hotela „Pri belem volu". Udeležiti se ga sme vsakdo. a Celjski C. M. podružnici imata odborovo sejo ta pondeljek zvečer ob 8. uri v Čitalnici. a Občni zbor CirifcMetodove podružnice v Gaberjih pri Celju se vrši danes zvečer ob pol 8. uri v „Sokolskem domu'1. — V imenu glavne družbe govori g. potov, učitelj J. Prekoršek. — Prikakujemo obilne ndeležbee. Odbor. a Zastrupil se je v torek zjutraj v celjski domobranski vojašnici pešec Alojz Kerše, najbrže zaradi tega, ker je bil degradiran s korporala na pešca. / v Iz Teharja pri Celju nam pišejo: Celjske Šolske sestre so tu s pomočjo gg. duhovnikov kupile Euglovo posestvo in ustanovile nekako go~ podinjsko šolo. Priznavamo, da je tak zavod na Sp. Štajerskem nujno potreben, samo zdi se nam, da ni v pravih rokah. Čč. šolske sestre si namreč oblačkom, ki strmi v zahajajoče solnce. Večerna zarja je obsijala njen obraz, zadnjega solnčnega žarka poljub trepeče na njenem čelu. jL belo ročico te pozdravlja iz nebeških daljin in kakor golobček plove z oblakom zmirom dalje in dalje, dokler ne zazvoni pri Devici Mariji nad Vojnikom Ave Marija . . . Kaj te briga, kdo je tvoje dekle! Mlad si in zdrav, bodi pameten in išči dekleta v oblakih. Zemlja je trda in mučna, daj ji svoje moči, oblakom daj svoje sanje! Ali ni blizu smrt? Tistim blodečim oblakom . . . In komaj si se zavedel prvih čarov, so že izginili; minila te je bolest, le veselje je ostalo v tvojem srcu; noga ti poskakuje pod mizo, jezik se ti pregiblje in radosti in vina pijan zapoješ našo najlepšo pesem: Po jezeru bliz' Triglava... Ej, Škofjavas ... Zvečerilo se je tam okoli, povsod se je zvečerilo. Strune so utihnile, pesem umolknila, Mimika zadremala. Ivan je povesil glavo, Janko se zanimal za svojo cigareto in delal čudolepe kolobarje; jaz pa sem zlagal na tihem pesem o Jeremiji. Čas je umrl za nas, brnečih urinih udarcev culi nismo. Končali smo učenjaški prepir o umetnosti sploh, o naši posebej; tako je zahteval Janko. Nobeden ni bil tako srečen, da bi bil premagal drugega in bitka je ostala neod-ločilna. Zaprli smo se v svoje trdnjave in si na tihem strahoma očitali pomanjkanje volje in odločnosti. — Tamle bi ga bil lahko prijel, si je mislil Ivan, vihal si svoj drobni brk in izpod klobuka s kritičnim očesom motril silnega Janka, ki je bil na las podoben Zoli; tako rejen, materialističen in komoden. — Tvoji razlogi ne stojijo na trdnih nogah, mu je odgovarja' s pogledom Janko in se kesal, da ni izpodoil Ivanovih razlogov. Za mene se nista veliko zmenila, zakaj jaz | po neki resnični anekdoti, katero je pravila ena j izmed gojenk, predstavljajo gospodinjsko šolo za vzgojevališče — dobrih farovških kuharic. Sestra voditeljica je namreč tožila dotični gojeuki, da imajo ubogi župniki na deželi za kuharice kmečke ženske, s katerimi niso zadovoljni, ker se „nič ue zastopijo na boljše manire". In teharska gospodinjska šola hoče temu nedostatku odpomoči. Vidi se, da se seli kultura in hrepenenje po rafinira-nejših užitkih tudi v naša župnišča po deželi, ki so bila doslej zatočišča naravnega patrijarhalič-nega življenja. v Obširno kritično poročilo o občnem zboru Staj. kmet. družbe priobčimo zaradi pomanjkanja prostora v pondeljek. Za Ciril-Metodovo družbo so nabrali udeleženci pogreba tov. Kumerca v Cmokovi gostilni v Slivnici pri Celju 9 K in za narodni sklad 4 K 44 vin. Iskrena hvala! Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo 6. marca t. 1. v Celju. Zborovanja se je udeležilo 37 članov in gostje; gdč. Tilka in Štefka Leckerjeva iz Slivnice pri Celju, gdč. Marica Wudlerjeva iz Ljub-nega in g. Maks Wudler iz Gorice pri Rečici. Več tovarišev je opravičilo svojo odsotnost. Tovarišici gdč. Zinka Kovačičeva in gdč. Ana Hrevatinova ste poslali vsaka po 1 K, ker se nista mogli udeležiti zborovanja. Živeli vrli tovarišici! — Pred zborovanjem je tov. Ludovik Cernej razkazoval slike z društvenim skioptikom, kateri izborno funkcijonira. — Predsednik tov. Brinar je ob 11. uri dop. otvoril zborovanje z iskrenim pozdravom vsem navzočim članom in gostom, posebej pa je pozdravil še navzočega častnega člana našega društva tov. Armina Gradišnika. Ker je tovarišica gdč. Kosijeva primernim potom odklonila čast blagajničarke, je prevzela po soglasni izvolitvi to čast tov. gospa Mat. Brinar-jeva. Predsednik je naznanil iz dopisa »Zveze«, da bo občni zbor »Zveze« v Celju dne 3. aprila t. 1. Kot odposlanci k »Zvezi« so bili voljeni tovariši: Brinar, Cernej in Slane. Častna dolžnost tovarišev in tova-rišic našega društva je, da pridejo polnoštevilno na občni zbor. V drugi okrožnici izraža »Zveza« zadovoljstvo, da je v zadevi Gradišnikovi vedel c. kr. štaj. deželni šolski svet čuvati učiteljstvu zakonito zajamčene pravice. Nadalje nam je naznanil, da se je pri skupni seji vodstva »Zveze« in »Socijalnega odseka« sklenilo, ta odsek preosnovati v zadrugo; pripravljanja dela v ta namen so prevzeli tovariši: Cernej, Gnus, Slane, Voglar in zadružni strokovnjak g. Miloš Stibler. — V prostem razgovoru o telovadbi v ljudski šoli smo prišli prišli do zaključka, da Brunetova »Telovadba« ni posebno dobra, zato je treba čimprej korenite preosnove slovenske telovadne terminologije. Nato je tovariš Brinar govoril o gojitvi društvenega življenja. Ker teče letos že 40. leto, kar obstoji naše društvo, bomo to redko slavnost obhajali v Št. Jurju ob juž. žel. Na to slavnost. ki se bo vršila meseca maja, že danes opozarjamo sosedna učiteljska društva in vse prijatelje šole in učiteljstva. Učiteljsko društvo za sevniški in brežiški okraj je zborovalo dne 6. t. m. v Brežicah in to ob izvan-redno obilni udeležbi. Bilo nas je do 45. Tudi tovariši iz bizeljske strani so se odzvali vabilu. Dolga jim je pot do železnice in do nas, a tolažimo se, da bo i za nje boljše, ko poteče nova železnica. V našo sredino je prihitel tudi naš dični tovariš, nadzornik in ravnatelj G. Vodušek. V svojem nagovoru nam je popisal nakratko pomen organizacije, se laskavo izrazil o rednih obiskovalcih naših zborovanj, ter izrekel pomilovanje in obsodbo nad tovariši, ki se iz malen- sem tedaj zlagal pesmi o Jeremiji. — In vendar nimaš prav, je zaklical Iran, nekako opravičeno, ker je bil pogled nasprotnika zaničevalen. — Imam prav, se je raztogotil silni Janko in udaril s pestjo ob mizo. Recita, kar hočeta, jaz ostanem pri tem, da je vsa naša moderna umetnost le odsev velikih luči, ki se svetijo pri naših sosedih; le odsev, ki je razrezal našo temo in zdramil nekaj umetniških instinktov med nami. In četudi je narodno sebična kritika vso to našo umetnost prikazala kot izvirno in samoniklo, si vendar upam trditi, da je... da ni, no kako bi rekel, da ne najdem nobenih misli, niti ene misli, ki bi me oživila, osvežila in mi odprla pogled v nove svetove duševnega življenja ... Trudoma je iznesel to svojo misel in se je veselil, da je z malo besed označil preporno jedro dolgotrajnega razgovora. Ivan je bil uničen in si je zopet vihal brk; pogled mu je plašno begal od Janka na mene in zopet nazaj, dokler se ni nsta-vil na stropu, kjer se je leno plazilo dvoje troje muh, edinih potomk črnega krdela izza vročih in veselih poletnih časov. Tišina je pomenila, da je prišlo med nas nekaj močnega iu nenavadnega; kakor da je prišel neznanec in moralist in nam vrgel psovko v obraz, tako nam je bilo. Naenkrat smo zopet čnli tiktakanje ure, videli smo Mimiko, sklonjeno nad citrami v sladkem dremežu. Janko je natočil kozarce in je samozavestno ukazal: Pijmo! Ubogala ga nisva, kozarcev poprijela nisva. Ivan se je ozrl name, da mu prihitim ua pomoč. Jaz sem bil razpredel Jankovo „misel'< v najgloblje globočine, jo hipoma raztegnil in pot-ploš-nil, kajti čutil sem v svoji duši vso težo in moč . • . . '• .. , * -kostnih vzrokov ne udeležujejo zborovanj. Opiraje se na to, da društvo dosedaj še nikoli ni krenilo iz začrtane smeri, nudi radevolje kolikormožno oporo Slednjemu rednemu obiskovalcu, treba mu samo želje sporočiti po našem društvenem predsedniku. Zahvaljamo se tem potom g. nadzorniku zai njegovo Odločno besedo, ki naj bo nekak »memento« parazitom na našem telesu. »Amerika amerikancem«, ali v prenešenem smislu: kdor ni član, pravim, res pravi član našega društva, tudi ni vreden našega, tovarištva!!« Capito? Kar se je zadnjič pozabilo poročati javnosti in bi naj uvaževala tudi druga tova-riška društva, je sklep: Člani učiteljskega društva Brežice-Sevnica, pošiljajo učiteljiščnikom že prebrane izvode »Učitelj, tovariša«. S tem odpade tozadevna in od Učiteljske tiskarne naprošena denarna podpora. — To se že vrši, treba samo, da tovariši vstrajajo. Srednjeveško mišljenje in trapenje duha nam je prekrasno orisal tovariš Rismal. Tacih predavanj smo pogrešali in bi jih bilo treba še Več. Le ven s talentom! — Delegatom za »Zvezino zborovanje slov. štaj. učiteljstva« so bili izvoljeni tovariši: Jamšek, Knapič in Mešiček. Prihodnje društveno zbovrovanje se vrši istotakoštevilno 1. majnika v Dobovi. Obravnavala se bodo temata, odločena za uradno uč. konferenco. Obljubilo se nam je, da ne izostane nihče. Dve promociji v Gradcu. Včeraj sta bila promo-virana na graškem vseučilišču za doktorja vsega zdravilstva gg. Franc Šabec in Feliks Lebar, oba starešini akad. dr. »Triglav«. Nove volitve v načelstvo trgovske zadruge za ptujsko okolico se vršijo dne 21. marca pri Weissen-steinu v Ptuju. Treba je prinesti seboj kot legitimacijo obrtni list, da se lahko voli. »Slov. Gosp.« vabi vse trgovce, naj se volitev udeležijo. Nabori v Ptuju. Dne 11. marca je bilo potrjenih 65, 12. marca 66, 14. marca 70, 15. marca 61, 16. marca 44 fantov, skupaj 306. Nabora se je udeležilo okrog 850 fantov. — V mestu je bilo od 25 nabornikov potrjenih 6. Stradanje naših visokošolcev — pred durmi! Ko je bila pred dobrim letom tukajšnja »mensa aca-demica« vsled tujega nasilja zaprta, se je odzvala slovenska javnost na klic stradajočih dijakov z obilnimi darovi. »Podpornemu društvu za sloven. viso-košolce na Dunaju« je bilo došlo vsled tega do srede marca že čez 10.000 kron, letos pa v istem času le okoli 5000 kron. Izplačalo je društvo letos v 396 slučajih do danes že čez 6000kron, toraj je bilo pri-morano porabiti čez 1000 kron od lanskega prebitka. Iz teh podatkov je popolnoma razvidno, da stoji društvo pred prazno blagajno in da bode moralo Svoje tako uspešno delovanje ustaviti, ako ne pride naše slovensko občinstvo hitro na pomoč. Obračamo se posebno na naše denarne in druge zavode, hranilnice in posojilnice, na naša županstva itd. s prošnjo, da društvu po svojih močeh pomagajo. Društvu bo le tedaj mogoče uspešno vršiti visoko nalogo, ako se odprejo srca in roke vseh blagih rojakov. — Darujte društvu čim več morete, nabirajte prispevke med svojimi prijatelji in znanci! Slovenske žene in dekleta, spominjajte se slovenskih fantov na daljnem Dunaju in nabirajte za nje prispevke ob veselicah! — Odbor prosi, da se pošiljajo darovi društvenemu blagajniku Ivanu Luzarju, višjemu revidentu južne železnice v pokoju na Dunaju, III. Reisnerstrasse 27. Za odbor: Dr. Ant. Primožič, c. kr. dež. šolski nadz. v min. za bogočastje in nauk, predsednik, Ivan Lu-zar, višji revident južne žel. v p., blagajnik, dr. Fran Skaberne. c. kr. min. podtajnik v min. za bogočastje in nauk, tajnik. ■jene opravičenosti. Da pa zadobi naš daljni razgovor jasnejšo in lažjo obliko, sem ju prosil, da se poslnžimo te-le prilike: — Saj vesta, kako gre tista pravljica . . . Bili so trije bratje. Dolgi, široki in bistrooki. Šli so po svetu in iskali prstan neke kraljičine... Bistrooki je splezal na ramena dolgina in je čez najvišje gore gledal v daljavo, kjer je valovalo aeskončno, zeleno morje... Na dnu morja je videl ribico in v ribici demanten prstan. Široki j« nato popil vesoljno morje, dolgin pa je ponesel bistrookega na suho morsko dno, kjer je trepetala zlata ribica. Tako so našli dragoceni prstan ... Janko je nagubančil čelo in se je razhudil. — Kaj hočeš s tem ? Poznam tisto pravljico, nisi je povedal natančno. Široki se je razpočil... Pa vraga, kaj nas to briga? Ne najdem nobene zveze med mojo trditvijo in tvojim blebetanjem; »e zameri, ampak ... — Takoj, takoj! Ti si rekel, da ne najdeš pri nas niti ene velike in izvirne misli, ki.... kako si že rekel? Tako splošno trditev je težko dokazati, še težje ji nasprotovati. V zadregi si ti, v zadregi sva midva oba. Zatorej predlagam, da si razdelimo uloge pravljičnih bratov z vsemi njihovimi lastnostmi in da poiščimo misel... — Dobro, izvrstno, se je smejal Ivan. — Ti, Janko, bodi široki in popij vso ne-■mnost in vse male in velike tuje misli, ki so se razlile po naši domovini. Popij predvsem vso neumnost in vse malenkostne predsodke naših ljudi. In ko si jih popil, naj spleza bistrooki — Ivan na mene — dolgina in se naj ozre po našem svetu. Ali sta sporazumna? Janko se je spočetka upiral, misleč, da je vendarle malo nevarno popiti toliko neumnosti, žeš da bi se utegnil še sam okužiti... Slednjič V Berkovcih M. Sv. Jurija'ob Šč. je pogorelo dne 15. marca zvečer 11 posesnikov. O tem strašnem požaru smo dobili iz vasi še sledeče poročilo: Tekom 4 mesecev je sedaj v naši vasi že petič zažgano. Enkrat so sicer ogenj še pravočasno pogasili, a vsega skupaj je vendar doslej pogorelo" 14 posestnikov. Vkljub skrbnemu straženju vendar ni bilo mogoče dobiti hudodelca, ki je pisal že več grozilnih pisem. Čudno je, da je kaki dve uri pozneje gorelo na Murskem polju (menda v Hrastju), torej blizu broda čez Muro. Živino so si kmetje večji del rešili, kar je pa le pripisovati okolščini, da so bili vsled prejšnjih požarov in grozilnih pisem že na ogenj pripravljeni. Poslance in dobra srca prosimo nujno pomoč, zlasti za krmo! Iz Št. Jurja ob Taboru. Neimfenovani je plačal vsled poravnave z gosp. učiteljem F. Koširjem za CMD 15 K in 15 K za narodni sklad. a V Zgornji Poljskavi se definitivno namesti mesto učiteljice. Prositeljice naj blagovolijo poslati svoje tozadevne prošnje na krajni šolski svet Gornja Poljskava do 31. marca t 1. v V Ljutomeru se ne vrši v nedeljo občni zbor učiteljskega, kakor smo pomotoma poročali, temveč veteranskega društva. v Izobraževalno delo čukov se kaže v najlepši luči v Grižah. V torek večer je tolpa čukov napadla na cesti mirno stoječe fante s koli, latami in sploh z vsem, kar so dobili v roke, pri tem pa so vpili in rjoveli, da se je slišalo v tri vasi. To so sadovi ^izobraževalnega dela" in ved-nega hujskanja gotovih gospjdov v tukajšnjem bralnem društvu. v Pri Sv. Štefanu pri Šmarju se vrši v nedeljo 20. tm. ob pol enih popoldne pri Jakobn Pla-ninšku mladinski shod. — Pričakovati je obilne udeležbe. v Iz Slovenjgradca. (Škandalozne razmere na železniški postaji). Neki Hans Kari, oficijant, kateri ima že marsikaj na vesti, nastopa iz nemškona-cijonalnega navdušenja tako proti Slovencem, da se je čuditi, da ohranijo Slovenci mirno kri. V nemškem tabora pa igra ta človek merodajno vlogo in to tudi v uradu železniške uprave. Skoraj pri vsakem vlaku je on navzoč na postaji, in če le mogoče, izziva s „Heilu klici. Ne vemo, ali ima ta gospodek že kako šaržo revizorja, dobro pa vemo, da igra vlogo nadinženerja, nasprotno pa zavzema gospod nadinžener njegovo mesto. Sicer pa mislimo, da to ne igra nobene vloge, ker gospodje na železniški postaji gotovo ne morejo imeti velikD opraviti, vsled česar se pečajo glavno z ribolovom. — Prihodnjič več. v Konjiški Nemci se silno jezijo, ker je prišla na slovensko okoliško šolo v Konjicah slovenska učiteljica in ne nemška protežiranka okr. šolskega sveta. Ta jeza je v toliko značilna, ker se vidi, da hočejo nemški okrajni šolski sveti nastaviti na slovenskih šolah samo nemškutarske učne moči. Ako se jim ne ustreže, pa vpijejo o krivicah", katere se gode ubogim Nemcem. Nemška grabežljivost in hinavščina res nimata para na božjem svetu. se je udal in se je odpravil na delo. Kmalu sva z Ivanom opazila, kako se širi in debeli. Njegov obraz je izražal idiotske poteze, njegove oči so zrle motno in tako topo-vdano, kakor gleda pes na svojega gospodarja, ki ga draži z vabljivo klobasico... Polagoma so se spreminjale črte lica, vsi tipi naših družabnih slojev so se vrstili zaporedoma, različni v svojih stanovskih posebnostih ali vendar vsi neskončno glupi; le oči so ostale zmirom iste, topovdane, pasjeponižne ... Naposled je zrla v naju pusta maska, tako smešna, da bi se človek večno smejal, tako žalostna, da bi jokal... — Oh, jaz sem gotov, je vzdihnil Janko. Prišla je vrsta na naju. Ivan je splezal na moja ramena. Bil sem višji od najvišjih gora in pred mojimi nogami je ležala domovina... V solnčnem dnevu sem jo gledal pod seboj in bila je kakor vrt pomladnega jutra. Visoke gore z golimi in belimi vrhovi, z gozdovi poraščeni hribi in okrogli griči so stražili tihe in prostrane ravni, podolgovate doline, kamor se je ujelo na zeleno gladino rek solnčnih žarkov drhteče zlato. Mesta in vasi so se videla kakor umetno nasajene gredice cvetlic, ki strmijo druga v drugo in občudujejo belo krasoto. Tam doli na jugu pa se je vzpenjalo zeleno morje v daljavo, kakor livada pod vrtom, koder se pasejo pisani metulji — plo-veče ladije. Taka je bila Slovenija z visokega, lepa, ker nisem videl ljudi, srečna, ker je bil Jankov obraz smešna maska, da bi se človek smejal do solz ... — Vidiš li kaj? vprašam bistrookega. — Vidim veliko! — — Namreč, če vidiš „misel" ? — Nikjer! — Poglej v vse naše dežele, preišči vse natanko, eno samo misel boš vendar našel! V MARIBOR!! Na Jožefovo se v slovenske gledališču Igra „8 v« ti no v a hči*4. Slovenci, oglejte si ta krasni tridejanski igrobazll, v Ptuj (Kako zna veilikiNemec Leopold Slawitsch nemško or tograf i jo!) O tem se naj vsakdo prepriča iz njegovega pisma ki ga imamo v originalu v rokah: „Sehr geherter Herr! Ich habe Sie dem Auschuse empfolen und erhalten dafl Akzept durch Herrn dr. Plahki iiber-mitelt. Nur trachten Sie bis l&ngstens 1. Juni ab-zukomen, denn wir haben jetzt Herrn N. N. als Aushilfe Der Posten vird Ihnen gewifi in jeder-veise kounveniren und ich verde Ihnen jederveise mein Entgegenkommen zeigen. Wie Sie wissen, habe ich die Kanzleileitung uber, bin T&glich mit dem Personale in Verbindung u. geht stets die Arbeit flot mit Freude seine vege. Bitte uns dafi Akzept recbt bald zu bestattigen u. Begriisse Sie indessen mit treudeutschen Heil Grnss! Hochahtend Leop. Slawitch m. p." — Ml pa pravimo: Slawitsch, uči se prej nemški pisati, potem delaj nemško politiko! v Kmet ln bralno društvo v Žetalah je imelo dne 13. tm. občni zbor. Na dnevnem reda je bilo: 1. Pozdrav predsednika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Načrt za bodoče delovanje. 5. Sprejem novih udov. 6. Poda-vanje in sicer je g. živinozdravnik iz Rogatca predaval o pasji steklini in o kožnih boleznih, kako se lahko zabranijo, g. Drofenik iz Rogatca pa o zboljševanju travnikov in vinogradov. Udeležba je bila lepa; zbrano ljudstvo je pazno sledilo izvajanjem gg. govornikov. V odbor so bili izvoljeni: M. Sotošek, predsednikom, Fr. Cvetko, tajnikom, J. Mikolič, blagajnikom, in K. Blazina, Vincenc Kores, Simon Potočnik in Anton Stojnšek odbornikom. Sprejela se je resolucija zoper vinski davek: Danes v Žetalah na kmetijskem zborovanju navzoči vinogradniki ponovno protestiramo zoper uvedbo nove vinske postave, katera bi nas gmotno popolnoma uničila in prosimo vse štajerske državne poslance brez razlike narodnosti in političnih strank, da z vsemi dovoljenftai sredstvi v družbi z drugimi poslanci vi "orodnih dežel preprečijo sprejem tega za nas sploh jako nevarnega davka. Izrekamo tudi odločno, da odcbrujemo postopanje državnega vinorejskega društva in se čutimo ž njim solidarni. v Spomladanska dirka mariborskega dirkalnega društva se vrši v nedeljo dne 5. maja. — Razdelilo se bode 5 rednih in dve izvanredni darili. a V mariborski bolnišnici morajo biti nastavljeni zelo pazljivi ljudje. Iz Maribora poročajo: Pred nekaj dnevi je umrl v bolnišnici nek bolnik. Njegov nečak mu je odredil pogreb 2. razreda. Ko je zvedel, da leži stric na parah v mestni mrtvašnici, je šel gledat, kako se je delo izvršilo. Na svoje nemalo začudenje pa je opazil, da leži v obleki njegovega strica nek tujec na odru. Iz govora ljudi, ki so stali pri mrliču, je povzel, da — Ne boj se, ničesar ne uide mojim očem; vse vidim, toda misli ne najdem ... — Poglej v palače imenitnikov; v škofove rezidence! — Nič! Vse je popil Janko! — Znabiti literate, umetnike, filozofe? — Jih ni doma, še hodijo zmirom drugam v šolo... — Kaj pa v delavskih predmestjih, v gorskih samotnih vaseh? — Tam se nekaj sveti, ali nejasno in nerazločno; misel to ni! — Torej nikjer nič? — Nikjer nič. — Bistrooki Ivan je žalostno zlezel z mojih ramen. Janko je izpustil neumnost nazaj v slovenski svet in njegov obraz je bil zopet vsakdanji, le nekoliko žalosten in otožen. Vsi trije smo nili zopet navadni ljudje, tihi in drobni nezadovolj-neži pri čaši rujnega vina... — Torej je bila moja trditev vendar opravičena, se je pikro nasmehnil Janko. — Žalibog, je kimnil Ivan in povesil glavo. Mimika se je prebudila in nas je pognala domu. Zunaj je bila krasna noč. — Mesec je bil okrogel in vesel, kakor da bi mu zvezde pripovedovale mičen dogodek izpred nebeških vrat, kamor da je prišla lepa grešnica in pokazala do-brotljivemu vratarju dražestno, drobno nožico ... Da je sivi vratar zarudel in potem povzdignil v sveti jezi svojo roko.. . Tako se je smejal mesec, a zvezde so se razposajeno hihitale ... Lepa je bila tista noč in bela je bila cesta pred nami. Obakraj nje so spale spokojne hiše, za njimi rosne livade, za livadami prostrana polja in na poljih nešteti kupi v stoge zloženih hmeljskih prekelj, podobni turškim šotorom ... je to nek viničar bar. Twickla. Ljudje so namreč hvalili g. barona, da je svojega viničarja po smrti tako lepo oblekel in da ga da tako sijajno pokopati. Nečak je takoj šel v bolnišnico po pojasnilo in izkazalo se je, da je bolniški slnga zamenjal oba mrliča. Viničarja so na to odpeljali v bolnišnico nazaj, ga preoblekli in priprosto pokopali, stric je pa došel na svoje mesto in do svečanega pogreba. O dogodku govori celo mesto. Drobne novice. V Dupleku pod Mar. je 16. tm. pogorelo hišno in gospodarsko poslopje pos. Koserja in gosp. poslopje Vogrinovo — Pokradli so neznani tatovi več obleke in drugih stvari pri raznih hišah v Sv. Trojici poleg Slatine. — V Vrbovljah pri Konjicah je bil izvoljen za župana klerikalec Skrbinšek. Štajercijanci so skoraj dve leti z rekurzi ovirali izvolitev župana. — V Pil-štanju se je ponesrečil pos. Mihael Jug. V hosti se je spodtaknil in se mu je pri tem sprožila puška, katero je imel seboj. Bil je pri tej priči mrtev. — Živinski sejem na' Teharjih se ne vrši 26. marca kakor navadno ampak še le 5. aprila. a Napad na okr. sodnika v Aspangu. Zaprli so nekega železniškega delavca Vičiča, kateri je že enkrat pobegnil iz zapora. Vičič je osumljen, da je napadel in smrtnonevarno ranil okr. sodnika v Aspangn. Vabilo na naročbo- Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo. stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponove. »Narodni Dnevnik" velja za avstro-ogrske dežele: celoletno.....K 25"— polletno........ 1250 četrtletno....... 6'30 mesečno...... 210 Za Nemčijo: celoletno.....K 28 — Za vse druge dežele K 30*—. Naročnina se pošilja naprej. Upravništvo »Narodnega Dnevnika". Druge slov* dežele. v „Deutscher Tolksverein far Karnten" je ministerskemu predsedstvu poslal dolgo klobasarijo, v kateri izraža svoje »zadovoljstvo" nad tem, da Grafenauefjev predlog ni bil sprejet. Pravi, da so v predlogu navedena fakta — laž. No gospodje, kaj pa za nesfaipnega lažnjivca, ki še vedno tiči na forfctu »resnjpoljubnega" poslanca Doberniga od strani velikovškega učitelja g. Peska, še niste naši? mazila, da bi nap izrekli svoje spoštovanje ? Po cfspi je, gospodje, govoriti o lažnivosti česa, a to dokazati — je drgg^ styaj\ Dokaz temu je, da še Dobernigov »nesramni iažnjivec" vedno drži. v Za puljskega župana je potrdil cesar odvetnik^ (Jr- V. Varetona. V Nemški zemljevid fcrapjske dežele hočejo izdati Nemci za nemške šole na Kranjskem, ker pravijo, da drugače ni mogoče otrok podueevati. Sedaj pa nabirajo naročnike, da bi bilo vredno izdati zemlievid. v Nevarnega hudodelca sp prijeli v Beljaku v nedeljo po noči. To je na Dunaju rojeni in v Kranj pristojni ključavničar J. Gebal, ki je že preromal križem svet in se tepel z raznimi para-V Beljaku je delal v tovarni in je bil ves teden zvest 4Plftyec, v spboto ?yeper jp pa hodil krast. Pri njem so našjj pa dpfflu celo skladišče ukradenih reči. v Roparskega morilca v nedeljo umorjenega Ferdinanda Abrama so že našli, če je on res M. Braico, ki je 29 let star fant jn zaposlen v tehniškem j$vo$o pri Sv. Vvku. NftšJi sfl na njem fcrvave madeže in ob tndi priznava, da je bil z Abramom v nedeljo do 8. skupaj, da bi ga pa bil umoril, pa odločno taji. Y $ystn se je obesil mesarski vajenec Sosič, ker so njegoyegp bifata potrdili v vojake. v {9 odvetniških krogov. Odvetnik dr. con se je kot dež. odbornik isterski preselil iz Pulja v Poreč. Njegovo pisarno v Pulju je prevzel dr. Flego, ki je bil dozdai v pisarni dr! Laginje. v Spremembo tržnega reda za Ljubljano, ki jo je 7. dec. 1. 1. sklenil občinski svet, je vlada potrdila. a Slovenski trgovci v Zagrebu. Dne 3. aprila priredi zagrebško trg. društvo »Merkur" v Zagrebu koncert s plesnim venčkom. Prireditve se udeleži tudi slov. trg. društvo »Merkur" v Ljubljani s polnim pevskim zborom. a Vlomilca v osebi Frana Pavliča so nedavno vjeli v Ljubljani, kjer je bilo zadnji čas izvršenih brez števila vlomov. Pavlič je stanoval s svojo 70 let staro materjo v Vodicah pri Kamniku. Orožništvo je našlo tam velikansko zbirko ukradenih reči. Ker se je z gotovostjo dognalo, da je tudi njegova mati bila pri vlomih in tatvinah udeležena, so tudi njo zaprli. a Strašen strah so imeli tržaški Italijani, ( ker se je raznesla novica, da nameravajo Slovenci kupiti velik kompleks sredi Trsta z zbirališčem Italijanov, kavarno »Volte Cbiozza" vred. Sedaj je rešila Lahe teh strahov zavarovalna družba »Assecurazioni generali" ter kupila tiste hiše za nad 3 miljone kron. Slovencem se seveda o do-tičnem nakupu še sanjalo ni. Društvene vesti. v „Klub slovenskih tehnikov v Pragi" si je izvolil za drugi semester tekočega leta sledeči odbor: predsednik: tov. G. Gulič, kand. str ing.; podpredsednik: tov. R. Lončar, stud ing.; tajnik: tov. M. Dolinar, stud. arhir.; blagajnik: tov. g. Zupa-nič, stud. str. ing.; knjižničar: tov. A. Ozvald, stud. ing. preglednika: tov. J. Mačkovšek, kand. ing. in tov. I. Leben, stud. ing. v Na občnem zboru slov. ak. društvaAdrije" v Pragi dne 13. tm. se je konstituiral odbor sledeče: Predsednik: Riko Fux,prav.; podpredsednik: Lenart! Boecio, prav.; tajnik: Ivan Legat, prav.; blagajnik: Kazimir Gnus, prav.; časnikar: Avgust Arselin, prav.; knjižničar: Joahim Ražem, prav.; gospodar: Draaro Leskovšek, tehn.; pamestnika: Vid Barle. trg. akad. in Fran Zelenko, tehn.; preglednika: Janko Mačkovšek, teh. in Bruno Weštel medicinec. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. DRŽAVNI ZBOR. Dunaj, 18. marca: Po prečitanju dopisov in nadomestnih volitev v odseke sta odgovorila domobranski minister Georgi in naučni minister grof Sturgkh na nekatere interpelacije. — V nadaljevanju razprave o lokalnih železnicah je izjavil železniški minister Wrba, da pomenja novi zakonski načrt o lokalnih železnicah zategadelj precejšnji napredek, ker hoče postaviti gradnjo lokalnih železnic na neko trdno podlago. Minister prosi za sprejem predloge. — Seja se nadaljuje. Dunaj, 18. marca: Tiskovni odsek je sprejel ko-nečne paragrafe tiskovnega zakona. Po Veliki noči se bode posvetoval o referentovih predlogih, zlasti glede tiskovnih sodišč. Diinaj, 18. marca: Živinokužni odsek je sprejel pri razdelitvi referatov sledeči predlog: Da se od-pomore nekaterim nedostatkom v izvrševalni odredbi k novemu živino-kužnemu zakonu, se naroča predsedniku, naj kmalu skliče v tej zadevi sejo in povabi k njej tudi zastopnika vlade. HRVAŠKI SABOR. Zagreb, 18. marca: Po dveletnem premoru je danes sklican hrvaški sabor k seji. Pričakujejo se burni dogodki, ker mislijo Frankovci precej pričeti z obstrukcijo zaradi volilne reforme. Tudi Supilo, kateri se je pridružil socijalnim demokratom, je proti vladi. Zagreb, 18. marca: V današnji seji bode predsedoval starostni predsednik Erazmo Barčič. Sabor se bode jutri konstituiral. Za predsednika bode izvoljen dr. Mažuranič, ker Medakovič ne misli kandidirati. Zagreb, 18. marca: Vesti »Agr. Tagbl.«, da namerava ogerska vlada dne 22. marca hrvatski sabor razpustiti, so popolnoma neutemeljene. Zagreb, 18. piarca: Z ozjfom na možnost fran-kovskifi in sopijalističnih demonstracij pred saborom so pblasti odredile potrebne varnostne odredbe. Za vstopnice k današnji seji je vladalo kolosalno zanimanje. POSL. MARCKHL l\ ŽELEZNICO POLZfLA-VRANSKOtDOMŽALE. Dunaj, 18. marca: Posl. Marckhl je včeraj inter-peliral železniškega ministra zaradi nameravane železnice Polzela-Vransko-Kamnik in izjavil, da bi bila ta proga napačna; bolja hi bila proga čez Vransko v Domžale. Namen interpelacije tiči v želji napraviti med Slovenci glede te zadeve razpor. OGERSKI DRŽAVNI ZBOR. Budipipešt^ j8. marca: Poslanska zborpica je sklicana v pondeljek qb 10. uri dop. k zadnji seli. — Danes dopoldne se vrši pod Khuenqvim predsedstvom ministerski svet. IZTOLJSKI ODSTOPI. Petrograd, 18. marca: Dejstvo, da ie Izvoljski v svojem govoru, katerega je imel v dnmini proračunski razprti, popolnoma molčal q rnski zunanji politiki, razlagajo nekateri tako, da je zgubil carjevo zaupanje in da kmalu odstopi (??). Baje bode imenovan za poslanika v Berolinu. IZ BULGARIJE. Sofija, 18. marca: Glasila opozicije in pa ona, ki zagovarjajo macedonske vstaše, hudo napadajo kralja in ministre zaradi njihove poti v Carigrad, češ, da je to potovanje naperjeno proti interesom bul-garskega naroda. Tudi ni primeren obisk v Carigradu baš sedaj, ko je bilo vsled Turkinje v Rušču-ku povzročeno prelivanje krvi, katero je spravilo celi narod v težko žalost. PONEVERJENI CERKVENI MILJONI NA FRANCOSKEM. Pariz, 18. marca: Likvidator Duez je najbrže spravil pri likvidaciji cerkvenega imetja poneverje-ne miljone v inozemstvo. Denar iščejo v Bruselju, Anversu, Londonu in Novem Jorku. TOLSTOJ MASARYKU. Praga, 18. marca: Izvrševalni odbor češke napredne stranke je dobil od Tolstoja dopis, v katerem s toplimi besedami slavi Masarykovo učenjaško delovanje, se zahvaljuje za usluge, katere mu je skazal Masaryk in mu objednem častita k šestdesetletnici ČEŠKI KLERIKALCI ZA POZITIVNO POLITIKO. Brno, 18. marca: Drž. posl. dr. Hruban je na nekem shodu volilcev izjavil, da bode za Cehe najbolje, ako opuste svojo opozicijonelno politiko, katera le pomaga Nemcem do moči. Cehi morajo gledati na to, da pridejo k sodelovanju pri vladi. Po svetu. a Pierpont Morgan, ameriški milijonar, je blizu Firence težko zhoiii. Glas, da bi bil že umrl, so ovrgli, a resno je njegovo stanje vsekakor, ker ima nosne polipe. a Obsodba Itovega ubijalca. Iz Harbina javljajo, da je sodišče obsodilo morilca grofa Ita, Korejanca Ana na smrt. Branitelj naglaša, da je Ito sam v mladosti bil večkrat udeležen pri političnih zarotah in da se je samo z begom rešil smrtni k$zpi. Obsojeni An je ravnodušno poslušal obsodbo in niti za pomiloščenje ni hotel prositi. Mati mu je pisala, da naj bo pri usmrtitvi popolnoma miren. a Strah pred kometom. Kaj vse napravi strah pred kometom, nam bo pojasnila sledeča vesela zgodba iz Velikega Sy. Nikolaja na Ogrskem. Prebivalstvo vasi je po večini klerikalno, in že nekoliko tednov je trepetalo strahu pred Halleye-vim kometom. Ko^je neko noč v osem kilometrov oddaljeni vaisi izbruhnil strašen požar, ki je rdeče obseval nebo, je nočni stražnik bil mnenja, da se že bliža strašni komet, in v silnem strahu je začel na vso silo trobiti v rog. Vsa vas se je prebudila, vse je klicalo: »sodnji dan je tu", in pretrašeni ljudje so polnagi bežali iz hiš, da vsaj pod milim nebom vzamejo konca. Moški so jadi-kovali, ženske plakale, otroci vpili. Našel pa se je še tudi vaški modrijan, ki je nekaj časa motril svetlobo na nebu in prerokoval, da bo trajalo še pol dneva, potem bo pa treščil komet ob zemljo in bo konec sveta. Enoglasno se sklene, ta kratki čas čimbolje izrabiti. Takoj so znosili skupaj hrano in pijačo, napravili na trgu pred cerkvo velik ogenj, posedli, kakor so prišli iz postelj, krog njega brez vseh »moralnih" ozirov ter jedli in uživali. Včasi so tudi molili, da bi rešili svoje duše. Sčasoma, ko so se ga že precej pripili, so nehali vsi obziri in pokazali so se vsi v svoji pravi naravi. Videl si tam ljubeče pare v vročem in tesnem objemu, vsi so se hoteli še v kratkem navžiti slasti življenja. Vriskalo se je, pelo in plesalo — dokler niso »težki" in utrujeni popadali in pospali. Ko so se prebudili so na veliko začudenje videli lep beli dan, o koncu sveta pa niti sluha ne duha. To jih je jako vznemirjalo, osobito ker pri svojih nočnih dejanjih niso računali na daljše življenje. Konečpo so se morali sprijazniti z mislijo, da bo svet. še dalje obstal. Skoz 20 let seje obnesla j SKathreiner 3(neipp - sladna kqva v vsaki družini vedno kot najizvrst-nejši pridevek k bogovi kavi in kot njen nadomestek, kjer je bobbva kava vsled njenega razburjajočega vpliva zabranjena. S&a otroke ni zdravejše kaviae pijače kot je čist ZKathreiner. Otroci uspevajo krgsnp. vl.vrn. I. a Tatvine v ruski carski grobnici. Naknadno javljajo iz Petrograda, da je v petropavlovski katedrali ukradenih čez trideset srebrnih vencev. Carsko grobnico čuva posebna straža 30 mož in štiri vojake so že zaprli. Dognali so, da so posamezni deli ukradenih vencev že prodani. Obrambni veslnife. a Družba sv. Cirila in Metoda razpolaga še s precejšnjm številom velikonočnih razglednic. Rodoljubi, naročite jih kmalu! — Posnemajte vrle brate Cehe. ki jili spečajo v korist šol. družbi vsako leto na miljone. a Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali: G. dr. Fran Goršič, c. kr. sodnik v Slov. Bistrici, mesto venca na krsto pesnika g. Antona Medveda 16 K: gospa Franja Picek v Ribnici nabrala 2 K 20 vin. v veseli družbi na ,.fabriki"; častiti gosp. Jos. Sattler. župnik v pok. v Celju, 4 K, ker se ni mogel udeležiti velepomembnega shoda s pri-stavkom: ,,Vesoljni svet je tempelj božji; Najsvetejše v njem je domovina; zaman besni nad njim peklenska sila! — Mesto pozdrava k „Svetčevemu shodu" Neimenovan iz Gorice 2 K 30 vin. Igralci in igralke Črnega Petra" na Uncu pri Rakeku, mesto brzojavke shodu 2 K; Josip Vojteh, učitelj v Podčetrtku, ker se ni mogel radi oddaljenosti udeležiti ,.Svetčevega shoda", pošilja mesto brzojavke 3 K. — Hvala, živeli! — Mesto venca na *rrob f pesnika g. Ant. Medveda je daroval gosp. dr. Ivan Lavrenčič, odvetniški kand. tu, 10 K. Živel! Haemorrhoidi SO kronični, od časa časa močnejše se, pojavljajoči bolezenski pojavi in so posledica zastajanja krvi vsled slabega odvajanja. — Polovico do celega kozarca naravne FraH€ JfOŽef *ove gren--čice, zavžite vsak dan na tešče, provzroči v mnogih slučajih popolno ozdravljenje, vedno pa zboljšanje. Zdravniško izvrstno priporočeno. .Staro preizkušena „ Franc Jožef-ova" grenčica se prodaja v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda. 136 4 Posredovalnica poslnje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Tržne cene. 17. marca. Dunaj: Žitna borza. Od zunaj niso došla višja poročila, pač pa je bil živahnejši promet vsled nakupov v Budimpešti. Pšenica in rž sta se podražila za 10, koruza za 5 v. Budimpešta. S v in j a d: ogrske stare, težke 158 do 160 v. mlade težke 167 do 168 vin., mlade, srednje 167 do 168 v, mlade, lahke 170—172 vin. Zaloga 27.987 komadov. Prignano — komadov, odgnauo 109. Ostalo torej 27.878 komadov. Tendenca živahna. Budimpešta. Pšenica za april K 13'69 pšenica za maj K 13'50, pšenica za oktober K 11"23, rž za april 8'55, rž za oktober K 8'30, oves za aprii 7'28, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 6'22, koruza za julij K 6'39, ogrščica za avgust K 13'50. Pšenice se zmerno ponuja, kupuje se boljše. Tendenca trdna, promet 28.000 q, efektivna pšenica >a 5—10 v višja, ostalo trdno. Vreme lepo. Sladkor. Trst. — Centrifugi Piles prompt K 40 do K 403/4 za dobavo 401/2 dO 41. Tendenca stalna. Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 33.60, nova kampanja kron 26 40. — Tendenca stalna. Vreme: lepo. Budimpešta: mast svinjska K 190'— namizna slanina 165'—. a Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: knjigovodja 2, kontoristi 3, poslovodja 1, skladiščnik 1, pomočniki mešane stroge 3, pomočnik železniške stroke 1, pomočniki manufakturne stroke 3, pomočnika špecerijske stroke 2, pomočnik galanterijske stroke X, blagajničarka l, kontoristinja l, prodajalk 6, 1 praktikant, 1 nčenec in 1 nčenka. Službeiščejo:" knjigovodja l, kontoristi 3, korespondent 1, poslovodja 1, potnik 1, pomočnikov mešane stroke 16, pomočnikov železninske stroke 5, pomočnikov manufakturne stroke 6, pomočniki špecerijske stroke 9, pomočnik modne in galanterijske stroke 1, skladiščnik 1, kontoristinj 10, blagajničarke 3, prodajalk 9, učenec 1. Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli? Pri pametni glavi: zavžij! Krepčiio želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 240. „ v. 480. Naslov za naročila: ,Florian', Ljubljana. Postavno varovano. VOZ jako lahek, tri mesece rabljen, napol pokrit, in nova konjska oprava se proda. — Poizve se v gostilni Plaskan, Braslovče. Jabolčnik dvoleten, iz najboljših jabolk, 25 polovnjakov, liter po 12 vinarjev, ima naprodaj farovž v Movicerkvi, pošta Vojnik. IOS. ČRETNIK izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ob juž. žel. R Krasne reference! Hiša v Celju ležeča tik mesta z velikim vrtom, kateri je pripraven za stavbižča, se proda za 11.000 K. Naslov se izve pri upravništvu tega lista. 1834-3 Proda se novo zidana hiša tik okrajne ceste, obstoječa iz ene velike in treh srednjih sob, kuhinje, kleti in gospodarskega poslopja. Poleg hiše je trta, ki daje na leto 400 1 vina in obsega 1/4 orala. Pojasnila daje lastnik A. Reicher, Čret pri Celju h. št. 27. Hiša z vrtom y lepem prijaznem trgu Sevnica se proda za 6.500 K. Hiša je prostorna, z opeko krita ter pripravna za zasebnika ali za vsako obrt. — Povpraša naj se pri lastniku Karol Cimi>eršeku, Sevnica ob savi. 180 3-3 Vabilo k občnemu zboru hranilnice in posojilnice v Šmarji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil v sredo, dne 23. marca 1910 ob pol 2. uri popoldne v lastni hiši (Kartinov dom). DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 1. Potrjenje letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva iu nadzorstva. 5. Nasveti načelstva in slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob pol 2. uri, se vrši isti ob 2. uri popoldne v zmislu § 40. alin. zadružnih pravil. 192 2-1 . M«iol«tvq. Najboljši češki nakupni Tir. Ceno jposteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, polj enega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega a K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega. pulj«-inega 6 K 4k 1 a d i š č e in kleti v Tlstn in Ljubljani. Agro-Merkur Je trgovcem te gostilničarjem itd.. zadrugam, društvom Itd. najboljši vi* za naKttpovanic ftlaga. Požar! friii« | Štajerska,istrska,dalmatinska, dolenjska, V mil 3 soriška, vipavska, zajamčeno pristna vina. » » - « sir, maslo, žito, moka, one itd. • » • • * - Agro-Merkur preskrbi vsako blago. - -Agro-Merkur kupuje vse pridelke In Izdelke. 29-n Cene najugodnejše, postrežba solidna. 29 Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke, ■■»mirnimi«.........................muli.............................im.....m V Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od s dn 12. nre doDoldne in jih obrestuje L u (larodnem domu. 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost' vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene Okraje. Dosedalie dovolila 30.000 kron, za dijaške ustanove za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se preiS-galo obrestovanje. Slovenci, poslužujte se ItifttAŠtaiffttke htttlHilitt Pri na,a9aniu »vojega denarja ali kadar nalagate denar za mladttfetne tu »uit hi v* a|j varovance in zahtevajte pri sodiščih, ju^uojtejftjjjo hrsnilftico da se naloži denar za mladoletn® oziroma za varovance izključno le POSOJILNICA V CELJU Telefon štev. 22. y lastni M&i »Narodni dom". POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, Šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 80.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.^ Poštne hranilnice ček. št. 9579 Jtad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog 13 62-11 Telefon štev. 22. HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4V2% — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ib se obrestovanje prenehalo. Posojllritea plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti G%> 572% in 5% obrestovanju. )(ad 340.000 Kron rezerVn, zabada M Vanič, Celje, ,IMri M priporoča veliko zalogo novosti v suhim in Velika narodna inanufaktnrna trgovina. €ene strogo nizke. 33 52-11 V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: Črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tndi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. — Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. "■....."-'" - - v;,, a tsa =•= 83 48-7