Političen list za slovenski narod. v« preJCBM r«!)»: Z» oelo let« predplačan lo fld.. ta pol leta S fld., ta četrt leta i fld.. la en mesec 1 fid. 10 kr. H MlBlnlitnelJt prejeman Teljtl: Za oelo leco 12 fld., za pol leta G fld., ta četrt leta I (14., la en mesec 1 (14. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 fld. 20 kr. več na leco. Posamezne številke veljajo ' kr. flaroinlse prejema »piarniiHvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške olice št. 2, II., 80 Kainantla (inaeratil le iprejemajo in velji triitopna petit-vrsta: 8 Vr . oe »e tiska enkrat: 12 ki če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cen* primerno zmanjša Rokopiai le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. I^tev. iilO. 7 Ljubljani, v soboto 20. septembra 1890. Letiiili Teliku skiipsoiiia družbe sv. Cirila in .lletoda. Objavili srno že in zopet danes opozarjamo na vabilo k skupščini Ih naše prevažne šolske družbe. Dn^ 5. julija 1886, kakor posnamemo iz družbinega »Vestnika", zborovala je prvič ta družba v prestolnici vseh Slovencev, — v beli Ljubljani. Pozneje BO se obvrševaie skupščine v Trstu, Ptuju in Bledu. Razširila se je ta družba hitro po vsem Slovenskem, dokaz, da rodoljubi uvidevajo njen vzvišeni smoter. In kako bi tudi ne, ko vsi vemo in skušamo, da se Slovenec mora za vsako trohico svojih pravic uprav boriti in napenjati vse sile, da se ubrani pred tujim navalom. Nam Slovencem pa preti s severa nevarnost, kajti nikdar siti Nemec hoče še našo deco prestva-riti v nemško, vedoč, da izrodice bi bili pravi pijo-nerji za nemški most do Adrije. Take vzglede imeli smo priliko videti povodom zadnje sokolske slavnosti v Celji in zboiovanja .Siidmarke", nove prijateljice slovenstva. Druga nič manjša nevarnost preti od zahodne strani, ker .irredenta" preži na lepe pokrajine slovenske. Ti neprijatelji vabijo slovenskih starišev otroke v svoje šolske zavode in jih vzgojujejo po svoje za svoje namene. Ali naj pravi rodoljubi roke križem drže? Gotovo je dolžnost naša, neprestrašeno stati ua braniku domovine, naj pride nevarnost od koderkoli. In petinosemdeset podružnic naše šolske družbe, katerih imena čitamo že v lanskem .Vestniku", je glasen protest zoper vse rovanje nemškega .šulferajna" in laške .irredente". O, da bi vsi Slovenci kakor jeden mož stali, kadar braniti je nežno deco raznarodovanja! Iu ravno naša družba je pokazala, da samo tarnanje o ponemčevanju ali poitalijančevanju ne pomaga nič, ampak da je treba delati za slovensko vzgojo in podučevanje naše mladeži. Zato je osno- vala na več krajih ob jezikovnih mejah domačo zavode ter več stotin otrčk odvrnila od nasprotnikovih šol. Čitatelje svoje opozarjati moramo na to, da v hipu se usm kranjskim Slovencem ne godi tako | bridko, kakor pa našim bratom ob mejah po Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Ti so v onem položaji, kakcr smo bili mi pred 20—30 leti. Ali če oni omagajo v borbi za svojo narodnost, potem pridemo mi na vrsto. Zato jih moramo krepko podpirati in navduševati iz središča. Kdor dandanes ne deluje za skupno slovenstvo in ne vidi dalje, kakor le krog svoje hiše, — ni pravi rodoljub. Š svojega časnikarskega stališča prav iskreno želimo družbi sv. Cirila in Metoda blagoslova božjega in obilnega vspeha. Srčno pozdravljamo vse skup-ščiuarje — kot vrle sotrudnike na širnem polju sloveuskem. Kakor smo izvedeli iu poročamo na drugem mestu, osnuje narodna čitalnica zabavni večer z godbo in petjem na čast skupščinarjem družbe sv. Cirila in Metoda. Priporočamo obilno vdeležbo osobito častitim članom treh ljubljanskih podružnic. Ne spite, rojaki; hitite na delo za ljubljeni rod, da tuja ga mati v svojih objemih ne zaduši. V tem delu se kosajmo, tu tekmujmo in ne drvimo se za osebno častjo in mastjo. Ne iščimo mamelu-kov, ki za sramotne uapojuiee dvigajo kadilnice zavetnikom drznim v obraz. Bog in narod bodi prvo in sveto nam geslo! Na svidenje torej dne 24. septembra v Ljubljani!_ } Kdo izzivlja/ Takozvani ustavo verni Nemci v naši državi še vedno poskušajo, ker Slovanov ne morejo na mah ponemčiti, da bi jih razdvojili in tako držali na uzdi. Ker pa se Slovani ^hočejo razvijati v okviru državnih postav iu mej, proglašajo nemški | liberalci to gibanje in naravno razvijanje za izživljanja in — pansiavizem. Slovanske slavnosti smatrajo za napade in provokaoije nemške narodnosti, akoravno so v istini le znak življenja in obrambe proti ponemčevalnim nakanam. .Torej ni čudno — piše .Opavsky Tydennik" — da so delali slavnostima v Celju in Opavi vse mogoče zapreke. Nam, ki smo že vajeni nemških laskavostij, ne zdi se to čudno, da so se v Celju in Opavi dogajali izgredi. Te možnosti se je vsakdo nadejal, kdor je zapazil, da so v Celju in Opavi nemški odličnjaki in člani občinskih zastopov na-hujskali pouličnjake za slučaj, ko bi slavnosti v imenovanih mestih ne bili prepovedani. V takem položaju imajo Slovani pač uzrok, da se pritožujejo proti nestrpnosti in vladne organe prosijo varstva. .Teh nazorov seveda niso Nemci in njihovi listi. V njihovih očeh so slovansiie slavnosti velika krivica nasproti Nemcem, iu le tako si moremo tolmačiti nesramnost prvega ustavoverskega lista, ki očita politiškim uradom druge instance, da se je pri sokolskih slavnostih v Celju iu Opavi rušil mir iu red, akoravno sta bili v obeh mestih temu krivi v prvi vrsti občinski zastopništvi. .Ali so Slovenci v Celji in Cehi v Opavi rušili mir in red, ker po želji Nemcev niso opustili tih slavnostij ? Ali se ozirajo tudi Nemci na Slovane in ne prirejajo nobenih slavnostij, pri katerih bi se ne žalili Slovani? Tega bi celo .N. Fr. Pr." ne mogla tajiti, dasi ima pogum naglašati, da ste bili slavnosti v Celji iu Opavi le izzivanje Nemcev, katerih .miroljubnost je zaprečila večje izgrede". Kaku sa more govoriti o izzivanju, če se Slovenci v Celji in Cehi v Opavi še brigah niso za Nemce? In kaka je ta miroljubivost nemška, ker so ravno pristaši nemške stranke v obeh mestih rušili red? Zakaj pa se niso pripetili izgredi v Opavi pri nemški slavnosti povodom razkritja spomenika cesarja Jožefa in istotako v celjskem parku? Ker se Slovani v obče pri nemških slavnostih vedejo mirno." LISTEK. Sebasiijan Kneipp. Worishofen, du6 16. septembra. Srce mi je začelo hitreje biti, radovednost in hrepenenje moje sta rasla, ko me pripelje železnični voz v Tiirkheim, v zadnjo in najbližo postajo do 5 kilometrov od oddaljenega Worishofena. Stopimo v pripravljeni poštni voz ter zdrdramo po cvetoči ravnini mimo temno-zeleuih gajev v sloveči zdravilni kraj, kjer preč. gosp. župnik S. Kneipp zdravi denašnji mehkužni in bolni svet — z vodo. Po tri četrti ure trajajoči vožnji, med katero smo srečavali skupiue bosonogih gospodov, gospii in gospic, šeta-jočih se po rosnati ravnini in nosečih v rokah obuvala, dospemo v prijazni Worishofen. Voz drdra po glavni dolgi ulici poleg belih, enonadstropuih hišic iu se ustavlja pri štirih krčmah, da odda potnike gostoljubnim vaščanom. Bilo je ravno poldne. Ko se okrepčamo v krčmi z jedjo in pijačo, bil je prvi naš korak k čudodelnemu župniku. Ker gosp. župnik obeduje in večerja v tamkajšnjem samostanu čč. sestra domiuikank, kakor tudi vsi duhovniki, ki pridejo tja zdravit se, zato je bilo treba korakati mimo dolzega samostanskega zidovja in pozvoniti pri samostanskih vratih. Tu je že čakala cela vrsta bolnih in okrevajočih obojega spola iz raznih stanov: eden na bergljah, drugi v vozičku, tretji v naročaju, četrti obvezan itd. Ker nosim duhovniški kolar, dobim I kmalu vstop k gosp. župniku, ki je ravno bil po-obedoval in v lopi sredi samostanskega vrta (extra clausuram) duhovnikom nasvete dajal in pri tem mirno smodko kadil. Približam se bojazljivo lopi in zagledam gosp. župnika Sebastijana Kneippa. Impozantna, spoštljiva postava! Mož je sicer v sedemdesetem letu, a ne starček, nego krepak junak. Obraz mu je čvrst, utrjen, noseč zdravo rudečico. Bistre, a vendar mile oči mu švigajo izpod zelo košatih obrvi, široka usta kažejo — Švaba, glas miren a poln. Da ne bi se nad njegovim visokim čelom belili gosti lasje in mu glavo kot suežniku-velikauu veučali, šteli bi mu k večemu kakih 50, a nikdar 70 let. Ta junaška postava, zdravi udje, mirni in zadovoljni obraz najbolje govorijo za njegov način zdravljenja. In ta srčni mir, ki je razlit na n^govem jasnem obličju, ta lahak in krepak glas, ti rezki določeni odgovori, ali ne kažejo prepričanje, gotovost, značajnost ? Ako-prav je mož zaslovel po celem izobraženem svetu, je vendar pri vsem tem ponižen, domač, priprost, da celo ne brigajoč se za posvetno etiketo (oliko) — pravi švabski župnik. V njegovih očeh so vsi gostje enaki, berač ali knez, duhovnik ali škof; da, čim bolnejši in betežnejši je kdo, tem raje se ga usmili, tem skrbnejše ga zdravi. Ako pa je kdo sam kriv svoje bolezni, tedaj se gospoda župnika polasti sveta jeza in dotičnega zdela, da se mora sramovati in spreobrniti. .Ne bom Vas zdravil, ako prej ne opustite svoje grde pregrehe" — je dejal ISletnemu razuzdanemu gospodiču. Ravno tako se razjezi nad malomarnimi materami, ki so krive bolezni svojih otrok. Take ljudi že z besedami dobro .opere", prej ko jim določi dotične lije. Ker gosp. Kneipp vsak dan po obedu ordinira duhovnike, zato sem hitro prišel na vrsto. Treba jo bilo pred radovednimi in ukaželjnimi sobrati, ki so ga obdajali, javno izpovedati svoje telesne pregreške in slabosti. Tedaj pov^m, kje me čevelj žuli. Mirno posluša mož, vrteč smodko v ustih, pogleda me, stavi dve vprašanji in ko sem mu na vprašanji odgovoril, začne lakonično narekavati svojemu .tajniku" (navadno kakemu kleriku ali mlademu ukaželjnemu duhovniku): Oberguss — Scheukelguss, Riickenguss — Schenkelguss, Halbbad! Ko dobim od .tajnika" spisani recept, veljajoč za pet dni, zahvalim se iu obrnem, veseleč se, da je prvi .lij" tako srečno s« dovršil. Med množico duhovnikov (kakih 110—120) se kmalu seznanim z Moravani, Šlezaki iu Jugoslovani. Seveda je izmed gostov sploh največ Nemcev, a zastopani so tu skoro vsi evropejski narodi: Ho- „Id vendar je velika razlika med slovanskimi in nemškimi slavnostmi 1 Slovanske slavnosti se omejujejo povsem na primerne in dostojne izjave narodnega mišljenja, nasprotno pa imajo mnoge nemške izživljajoči namen in večkrat so tudi proti-avstrijske demonstracije. Želje po nadvladi, katerih Nemci ne prikrivajo pri najbolj nedolžnih slavnostih, 80 izzivanja Slovanov. Pri teh slavnostih večkrat napivajo Germaniji, Bismarcka in Moltkeju; radi in brez ovinkov govori o potrebnem ponem-čenju avstrijskih Slovanov in pojo ,Die Wacht am Rhein". Poleg tega pa Nemci izražajo tudi svoje simpatije Prusakom, ki so največji neprijatelji Slovanov . . . Take so torej slovanske in nemške slavnosti, ako se dd pravim dejanjem pravo ime. Ce se more pri slavnostih v Celji in Opavi govoriti o izzivljanju, bilo bi to le — na strani Nemcev!" Tako glasilo češke stranke v Sleziji. Mi pa dostavimo, da je sploh že obstanek slovenskega življa v Celji in na slovenskem Štirskem mnogim priseljenim berserkerjem gotova provokacija. Domači meščani, obrtniki in trgovci ne rujejo toliko proti Slovenstvu, mnogi so celo popolnoma nepristranski, temveč nesamostojni in zavisni ljudje, katerim „ve-selje" izgredov ne more mnogo škoditi. Dalje moramo naglašati, da Celje ni nemško mesto, temveč mesto z mešanim prebivalstvom. Celje je istotako last naših rojakov, kakor Nemcev. Kdo torej more braniti Slovencem, da bi se v Celji ne čutili, kakor domd, ko vendar velik del celjskega prebivalstva pohaja iz slovenske okolice? So pa tudi domoljubni razlogi, da se Slovenci v Celji ne morejo smatrati tujce. Vsa minolost slovenskega ljudstva na Štajerskem, vzlasti v Savinjski dolini, je tesno spojena s Celjem. Saj nam Stari grad nad mestom jasno oznanja, da so celjski grofje izvrševali svoje pravo tako do slovenskih pradedov, kakor nemških sorojakov. Zato smemo na svoji zemlji mirno živeti, ne da bi se morali klanjati odpadnikom. Povejmo po-turicam javno, kaj so oni in kaj smo mi. Bog z nami Politični pregled. v Ljubljani, 20. septembra, dežele. Svetli cesar, ki je nadzoroval vojaške vaje na Ogrskem, izrazil je v posebnih lastnoročnih razglasih nadvojvodi Albrehtu, grofu Szapary-ju in vsemu moštvu svojo cesarsko zadovoljnost o vspehu vojaških vaj, ki so pričale, kako je vojaštvo napre- j dovalo v zadnjem času in si nove iznajdbe pri . orožji znalo dobro okoristiti. Naštel je tudi nekaj j manjših pomanjkljivosti, katere je zapazil pri vajah j ter izrazil upanje, da se prilično odstranijo. Tudi j prebivalcem, ki so se vojakom kazali pri vajah zelo gostoljubne in prijazne, vladar izraža svojo zahvalo. Volitve volilnih moi na Nižje-Avstrijskem napolnujejo židovsko „N. Fr. Presse" z veliko skrbjo, j Toži namreč dan za dnevom, da liberalni vodje ^ premalo delujejo vzlasti pri društvih in volilnih shodih pridejo z ljudstvom premalo v dotiko in da landež, Francoz, Italijan, Poljak, Ceh, Ogr, Nemec, Hrvat, Slovenec. Manjka še (hvala Bogu) pusti Anglež in prevzetni Spanec. Zastopani so tu tudi raznovrstni stanovi od kneza do berača. Izmed Slovanov je tu največ Slovencev: 1 slovenski knezoškof, 1 kanonik iz Celovca, 1 profesor bogoslovja iz Maribora, 1 kapelan s Kranjskega, drugi s Štajerskega, pa moja goriška malenkost, torej vseh vkup 6 Slovencev! Gosp. župnik Kneipp iz tega lahko spozna, da smo dober narod, ker hodimo tako daleč po — vodo, čeravno imamo domd izvrstnega vinca in da se damo radi — prati! Ko konča ordinacije za duhovnike, podd se g. župnik iz vrta v pritlično sobo zdravit in ordinirat ostale bolnike obojega stanu. Prav poučno je biti navzoč tem ordinacijam. Na obeh straneh župni-kovih sed^ zdravniki, diplomirani doktorji, ki želijo prepričati se o čudodelnem zdravljenju ali pa učiti se od priprostega vaškega župnika. Gosp. župnik mirno posluša bolnike, če treba, je preiskuje; navadno pa preiskuje bolnike krajni doktor, ki potem pov^ župniku kakovost bolezni, župnik pa na to predpisuje potrebna zdravila in razne lije. Zdravila 80 prav priprosta, domača, neškodljiva, vzeta iz rastlinstva, le redkokrat iz rudninstva. Glavno in občno zdravilo je voda, katero se mora znotraj ali pa zunaj telesa rabiti. (I>»lje "'edl.) zato pri njem izgubljajo zaupanje. Vzrok za to je pač globlji. Kristijane vzlasti na Dunaju iu okolici tlači židovska mdra že mnogo desetletij, in kdo se bode čudil, da združOni kristijani, katerim gre za obstanek, delujejo neumorno, da se otresejo težkega židovskega jarma. Italijanski poslanci tirolski dovršili so spomenico, v kateri zahtevajo, da se zakonitim potom razdele Tirole v nemški in italijanski del, ker le na ta način mogoča je Italijanom doseči za-željeno ravnopravnost v deželi. To spomenico so že odposlali deželnemu odbora v Inomost. Kakor znano, so nemški liberalci tirolski naklonjeni tema predlogu, ker upajo po tem potu dobiti v svoje roke večino v deželnem odboru za vselej. Vlada avstrijska seveda se bo temu upirala do skrajne sile; zakaj na mejah cesarstva treba je krepkih, zanesljivih kronovin, na katere se je mogoče zanesti ob vsaki nevarni priliki. Prav ta vzrok pa, ki vlado sili, da nasprotuje razdelitvi Tirol, moral bi biti zanjo merodajen, da napravi na jugu večjo močno kronovino slovensko, kjer bi svoje mesto našli tudi Italijani seveda primerno svojemu številu in svojemu avstrijskemu domoljubju. Na Ogrskem vlada še vedno skriti boj med vlado in katoliško cerkvijo glede na vpisovanje krstnih matic. Upali so, da se bo stvar, ko spre-govri o njej rimska stolica odločilno besedo, hitro in ugodno izvršila za katoliško cerkev, a videti je, da iramasoni napenjajo skrajne sile, da bi zabranili zmago kardinala Simorja, ki stoji vsikdar zvesto na braniku za pravice katoliške cerkve. Tnanje driare. Bolgarija. Kakor zatrjuje neki bolgarski politik v .Mflnchener Allg Ztg.", menijo Bolgari, da morajo izreči zahvalo pred vsem grofu Kalookj ju, da je ugodila Turčija bolgarski želji z ozirom na imenovanje bolgarskih škofov za Macedonijo. Da nam je Avstrija v tem ozirn pomagala, je tudi za to tolikega pomena, pravi nadalje omenjeni politik, ker iz tega sklepamo, da ne menijo avstrijski državniki polastiti se kedaj Macedonije. Nekateri naši politiki trdiji naravnost, da je Avstrija s tem korakom javno pokazala, da si ne želi prisvojiti Macedonije; zakaj sicer se ne bi bila poganjata za imenovanje bolgarskih škofov. Lahko si je misliti, kako zaupanje ima Bolgarija v Avstrijo zaradi nje naklonjenosti do Bolgarov. — Na povelje vojnega ministra Mutkurova so šli trije bolgarski majorji na Nemško, da se vdeležijo poskušenj streljanja s Kruppovimi topovi. — Dež, ki je lil skoro celi teden, je ponehal. Vode upadajo iu nadejati se je, da se kmalu promet s Turčijo odprč. Rusija. Kakor se poroča iz Peterburga „Pol. Corr.", napravile niso zadnje volitve v Bolgariji nič kaj posebnega vtisa na Rusijo. Bolgarsko vprašanje ostane v isten položaji, ker bo Rusija še nadalje ugovarjala imenovanju princa Ferdinanda za postavnega bolgarskega kneza in bržkone tudi druge merodajne države. Rusija pač dobro v^, da je sedanji položaj Bolgarije nevaren za evropski mir; a vendar noče priznati princa Ferdinanda za bolgarskega kneza, ker noče prelomiti berolinske pogodbe. Švica. Švicarski liberalci v Tesinu trdijo, da hočejo skrbeti za mir in red, če se odpov^ konservativna stranka vladi. Bržkone se ue bo revolucijo-narno gibanje še tako hitro poleglo; zakaj brnski „Bund" trdi celo, da utegne le tedaj spet zavladati mir in red, če se odstrani konservativna vlada. To bi bilo pa res pripravno sredstvo za liberalce. Kjer bi hoteli priti do vladarstva, napravili bi malo revolucijo ter takoj mirovali, kakor hitro bi se jim izpolnila želja. Taki so ti framasoni. — Dnž 15. t. m. se je vršji pogreb usmrčenega vladnega svetnika Rossija. Četudi je vse vznemirjeno, vender se je vdeležilo sprevoda do 4000 ljudi. Vmes je vihralo 18 črnih zastav. Ob njegovem grobu ni govorilo nič manj nego 11 govornikov. Ko je imel profesor Cattaneo nagrobni govor, zabliskala je marsikomu solza v očeh. Tii se vidi, kako priljubljena oseba je bila Rossi, a kleti morilec Castioni ga je potegnil z revolverjem iz srede njegovih čestiteljev. Francija, Kakor zagotavljajo listi, propada boulangizem od dne do dne bolj. Boulanger sam namerava izdati knjižico, katera bode neki posebno proti radikalcem naperjena. General Boulanger baj^ namerava politiko popolnoma pri miru pustiti, in si le želi, da bi smel še v armado stopiti. Bržkone se mu pa ta želja ne bode izpolnila. Zdaj je pač spoznal, da so imeli njegovi prijatelji prav, ko so ga svarili ob svojem času, da naj se ne meša v politiko ter ostane pri svojih vojaških dolžnostih. Portugal. Portugalski republikanci še vedno razgrajajo. Dne 18. t. m. je prišlo v Lisaboni do tepežev med policijo in imenovanimi prekucuhi, proti katerimi so se morali redarji braniti z revolverji. Ko je prišla mestna straža redarjem na pomoč, razburili so se še bolj zloglasni framasoni, vendar pa 80 se morali umakniti vojaški sili. Mnogo ljudij je ranjenih, 42 razgrajalcev so deli pod ključ. Turčija. Cez dolgo, a vendar ganila se je turška vlada ter sostavila pod predsedništvom pravosodnega ministra Rice paše posebno komisijo, katera ima nalogo, uravnati pritožbe grškega in armenskega patrijarha in v ožjem smislu Armencev sploh. Najprvo si je ogledala pritožbe grškega patrijarha. Pri tej priliki je omenil Rica paša, da je turška vlada pripravljena, varovati pravice patrijar-hove v vsakem slučaji, če bodo le na neovržn» spise osnovane. V ta namen se morajo pregledati vsi morebiti po 300—400 let stari spisi, katere je poslal patrijarh turški vladi. Istotako se sklicuje tndi armenski patrijarh za svoje pravice na jako stare listine ter dokazuje svoje in Armedcev opravičene terjatve. Izvirni dopisi. Izpod Vršiča, 19. septembra. Vsaka vesf, ki" nam dohaja iz daljne, bele Ljubljane o gibanju v narodnih krogih, navdaje nas z novim upom, z novimi, boljšimi nadami. V teku zadnjih dnij je pa sosebno vedno delavna .Glasbena Matica" vzbudila našo pozornost, kakor tudi veselo, hvaležno odobravanje. Ne moremo si kaj, da torej pri dobrem vtisu, ki ga napravljajo njena poročila, želimo, da se mnogobrojno naše občinstvo kolikor možno odzivlja njenim klicem: Pozornost, katero marljivi ta zavod obrača do vseh strok, sosebno pa do .oddelka šole za pihala", delili naj bi vsekako najširši naši krogi. Vsaj so težave pri priredbi vsakoršnih glasbenih predavanjih vsled pomanjkanja priročnega domačega orkestra, bodisi na godala, bodisi na pihala, silne in povsod do dobra znane — in morajo i nadalje vedno in vedno se ponavljati? Ali se ne more takim nadležnostim nikakor v okom priti? Res, Ljubljana, stolica naša, nima svojestalnega orkestra, ki bi ga silno potrebovala in gotovo tudi uporabila, — in to pri razmerah, v kojih bi se v sorazmerno kratkem času in z malimi troški postavil in uredil dostojen orkester in dovoljna godba, kakoršne le potrebuje. Vsaj prvi pogoj k početku je tii: Vsled da-režljivosti slavne vlade se je požrtvovalni .Glasbeni Matici" omogočilo, gojencem v šolskem oddelku za pihala dajati brezplačno pouk in inštrumente za pouk. Torej vse zastonj, in h koncu si na tako lahek in štedljiv način pridobljenimi zmožnostmi in dovršenostjo dotični gojenec more prislužiti še denarja. Mladina! Posluži se prilike, ki se ti ponuja, iu vpiši se v glasbeno šolo, ki ti donaša mnogo prida in pozneje tudi zaslužka, če ga iščeš. Zasluga pri sostavi orkestra ali godbe s strani .Glasbene Matice" bode velika, kajti umetniški šolani in doučeni gojenci bodo jej gotovo v ponos, dovršenost gojencev v igri njim samim v prid, — in ljubljansko mesto bode imelo na razpolago godbo, kakoršno zelo potrebuje. Oe se ta nada v kratkih letih uresniči, bode gotovo vsak rodoljub ljubljanski hvaležen izvrstni .Glasbeni Matici" io bode rad z malimi svotami podpiral podjetje, ki bode vsem skupaj le v čast. Iz Prage, 17. septembra. (Po povodnji. — Dobrodelnost. — Povodenj in naša društva. — Razno.) Katastrofa, koja je zadela domovino našo, zlasti pa našo kraljevsko Prago, je vzbudila po vsem svetu globoko sočutje. In če prej nijeden svetovni turist ni zabil obiskati naše Prage, glede krasote v istini kraljevske, vabila ga bode prihodnje leto tembolj jubilejna deželna izložba in pa grozna nesreča, ki je zadela Karolov ali sv. Janeza Nep. most. Zal, da se je minole dni, ko je pričela upadati voda, dogodila nesreča na poplavljenem stavišči jub. izložbe: sesula se je obrtna palača. O uzrokih pišejo naj in sodijo veščaki; dolže pa vendar dva monterja, da nista storila svoje dolžnosti. Češki tehniki so čislani in proslavljeni po širnem svetu. Pomagali so pri zgradbi montceniškega in predarelskega predora. Danes so pri zgradbi za-kaspiških železnic; vlada angleška jih najema celo v Indijo (Mailbek). Tedaj so doma hoteli pokazati, česa je zmožen češki tehniški um, in glej, voda in monterjev nerodnost uniči jim vse lepe načrte. Železno konstrukcijo te industrijske palače postavila je češko-moravska družba. Ljudje se niso ponesrečili, da-si na tem kraji vedno dela 120 delavcev. Ii]n-keta, ki je sesuto palačo ogledala, izjavila se je, da stavišfe in prostor za izložbo nista trpela škode po povodnji in se bode torej dne 15. maja 1. 1891. gotovo otvorila izložba. Železno podrto obrtno palačo bodo pa zopet zgradili v 4 tednih, seveda bode to stalo celih — 30.000 gid. Voda ui večja ko 90 centim. nad normalom. V poplavljenih oddelkih mesta je velik nedostatek pitne vode, vodo iz vodnjakov zajemati je pa pre- (Dalje V prilogi.) Priloga 216. štev. „Slovenca" dri^ 20. septembra 1890. povedal mestni iizikat radi boleznij. Žal, da je povodenj terjala mnogo žrtev — doslej so potegnili iz upadle Labe v njenem toku ud Podmokei do Draždao 21 utopljencev; dva pijouerja zanesel je ljuti vodni živelj iz Karllna (utonilo je 19 mož) celo v „saski Švici" na breg; doslej so našli stoprav 4 blizu Kralup, pa tudi ona dva pekovska učenca, koja sta v usoduem trenotji stala na Karolovem mostu in s se8ut'nami vred pala v Veltavo, potegnili so iz reke. Dan za duevom se pa množi vsled bele in nesreče po deželi in v našem mestu število milodarov iu nebrojnih dobrot. Tako se je do včeraj nabralo pri deželnem pomožnem ali podpornem odboru: 222.790 gld. Najstarši častni meščan praški, knez Kamil Rohan, poslal je župauu g. Šulcu z ganljivim pismom 3000 gld. za poplavljence v obče, a 1000 pa še posebej za naše mesto. Zasebno društvo v „podporo domačih ubogib" v Pragi je pa podarilo 6000 gld. za tiste roditelje, ko|ib otroci ue more|o radi nedostatka obleke iu obutala v šolo. Prevzv. kaidiual uadškof grof Schonborn je pa zaukazal, da se po vseh cerkvah praške nadškufije nabira za poplavljeuce; a tudi pri predsedništvih, na magistratu iu pri dežel uem odboru so se nabrale ogromne svote. Ambulantna kuhinja, koja je do včera) kuhala za siromake v režiji „Duuajske prostovoljne rešilne drnžbe", kuha danes že ob trošiiih naše občine. Založnik napominane družbe, grof Hanuš W 11-czek, poslal je praški občini v dar popoluo opravo za zdravstveno posta|o: ambulantni voz i nosilni-cami iu ves zdravstveni materi|al. Tako postajo ali druitvo bode tu po duuajskem vzoru za Prago ia okolico osnoval dr Miindj. Slednji je imel v nedeljo zanimljivo predavanje „0 vodi in ognji", iu se je pri tem nabralo za poplavljence zopet nad 400 gld. Toda v ^adniF-m deiauji te grozne žaloigre počeli su se po|avl|ati prizori, koji tipremljajo vsako veliko katastrof), bodi-si požar, vojna ali povodenj . . . prikazujejo .se iz vseh kotov znane „hi-jene bojišča", kuje se okoriščalo iz bSde svojih nesrečnih someščanov. Tako jo n. pr. pomagal oteti iz valuv ueki vdovi mesten postopač skr njico, v koji je bilo vse njeuo imetie. Potegnil jo |e iz deroče reke, a v naglici je tudi njemu smuknil v žep — zlati križec za 30 gld. Lopov se je sam izdal. Hitro jo popiha v židovski oddelek mesta (Jožefov), kier je hotel prodati zlati križec nekemu — judu! Videč pred seboj oguljenega prodajalca, prešine zida spoštovanje do naše vere, pokliče redarja, iu včeraj je bil tat obsojen na dva meseca v zapor. Pohištvene oprave je tu v Pragi po povodnji uničene za mnogo, mnogo tisoč pri obrtnikih, ki se še prijavili ue bodo za podporo. „Veudar bodi dovoljeno — da vprašamo" — pravi „Ceh": „kam so se pri povodnji zgubili naši vrli Sokoli?" Njih močna ramena in v skokih izvežbane noge bile bi se izborno osvedočile s prenašanjem pohištva. Sokoli naši 80 prinesli sicer iz Pariza prvo darilo, toda mnogo večjo slavo bi si bili stekli, da bi poskusili borbo z besuimi valovi, ki so uničevali po nekaterih krajih tudi njih iu njihovih soobčanov imetje. „Vprašamo dalje: Kam so se poskrili naši veterani, ki se tako oblastno postavljajo pri raznoterih slavnostih — če jim igra turška muzika?" Sokoli in veterani izkazali bi bili veliko uslugo, da bi skrbeli vsaj za red. — Jako krasna je pri paradi naša pivovarska in mesarska služinčad, o kojih kaj lepo piše domača povestnica, da so n. pr. T švedskih vojnah izvrševali junaške čine. Seveda tedaj ni teklo po praških ulicah — plzenjsko pivo. Najbolj se je še odlikovalo v Podskali društvo plav-cev in gasilna društva, pred vsem pa grč hvala vojakom in redarjem. Ti so delali! V obče se pa lahko reče, kakor se je pokazalo pri povodnji, da 80 društva le bolj za parado, a ne v korist someščanov. Najbolj izmej vseh društev, seveda po svoje, odlikovalo se je društvo brez pravil, vsaj nepotrjenih, društvo praških — Pepikov (v Ljubljani jim pravite „barabe"). Jedva se je voda po ulicah prikazala, so že pomagali — odnašati in krasti. Povsem so si pa dala praška društva jako slabo svedučtio: vse naredbe gled^ povodnji v tako velikem in staroslavnem mestu, kakor |e Prnga, jako nazorno pripominiajo na ono zelo puznato mesto, v kojem z brizifaluico hit^ h kovaču vselej po požaru I* V torek slavil se je tu praznik sv. mučenice Ljudmile, varuhinje češke dežele. V starodavnem hramu sv. Jurija na pražkem gradu je prelepo na-grobje slavne knjeginje Ljudmile, koja je bila leta 927. ua Tetinu blizo Berotlna, starodavnem gradu vladujoče rodbine na Češkem, po navodu pagansko misleče sinahe svoje Dragomire, — zadavljena. Pri njenem grobu je bila včeraj slavnostna sv. maša, potem so se pa svetinje nieue dajale ljudstvu v po-ljubovanje. Telo te svetnice je v tem nagrobji zazidano v mali skrinjici. Glava njena pa je v hramu sv. Vida za glavnim oltarjem v kapeli sv. Ljudmile in je okrašena s knežjo krono, posejano z 1800 biseri. Konečno bodi Še omenjeno, da je mnogo občinskih zastopov in mest po češkem in Moravskem imenovalo vladiko Strossmajerja povodom štiridesetletnice častnim občanom, c. kr. okr. glavarstva so pa prepovedala, češ, da škof Strossmajer ni — avstrijsk državljan; na Velehradu je bila celo prepovedana Stros'4mayerjeva slavnost. Kraljevski Viuogradi (pri Pragi) so tudi imenovali po predlogu g. V. Vlčka (vrednik listu ^Osvčta") vladiko častnim meščanom in sklenili, da se bode je.dna ulica imenovala: Strossmajerjeva ulica! Duhovščina pardu-biškega vikarijata je pa dne 9. t. m , zbraoa pri I pastoralni konferenci, poslala nastopno brzojavno čestitko: „.Iubileu ku Tvčmu Otyryeetileti!mu, Ty muzi Boži, Okraao Cirkve, N4roda Slavy, Knez iesky pravi: Ve praeieh vzneienych K jednote u vire Celeho Slivanstva V liisee podnikanych Žebnej Ti Bfih stile Čtyryeet let dale!" Dnevne novice. (Deželni zbori.) Vsled cesarskega patenta z dne 15. septembra so sklicani deželni zbori dalmatinski, gaiiški, gorenje- in dolenje-avstrijski, solnograški, štajarski, koroški, kranjski, bukovinski, moravski, šlezijski, tirolski, predarelski, isterski, goriški in tržaški na 14. dan oktubra. Isti dan prične zopet svoje delovanje tudi češki deželni zbor, ki je bil odložen dne 27. maja na nedoločen čas. (Stara višja in nova nižja gimnazija.) Ljubljana ima sedaj dve gimnaziji. Na prvi višji gimnaziji je ravnatelj g. A. Senekovič doslej s 25 učitelji v 14 razredih in 579 učenci; na drugi nižji gimnaziji pa je ravnatelj g. Fr. Wiesthaler z 9 učitelji v 7 razredih iu 341 učenci. Lani je štela naša gimnazija dijakov v začetku 889, na koncu šolskega leta pa 801; letos imate jih obe skupaj 920. Na višji gimnaziji so spodnji štirje razdelki a nemški (L 39, II. 30, III. 22, IV. 27), razdelki b slovenski (I. 73, II. 34, IIL 39, IV. 39); zgornji niso več tako ostro ločeni (V. a 47, h 46; VI. a 42, b 41), sedmi (60) in osmi (43) sta brez paralelke. — Nova nižja gimnazija sprejela je le Slovence; IV. razred (41) je jedni, prvi trije so dvojni (I. po 64, II. po 41, III. po 45). Poleg že imenovanih gospodov je prestopil na to gimnazijo tudi g. A. Tavčar in novi pomočni učitelj g. J. Stri-tof. Na višji privzame se tudi gosp. J. Vidmar. Službo božjo hote imeli obe skupaj in duhovni ogovori bodo nemški in slovenski. Kakor pod jedno streho — morali bodo tudi nekateri nauki n. pr. petje, risanje itd. biti vzajemni. Prof. g. J. Franke ostane v Ljubljaui. Šolske mladine je torej dosta, Bog daj tudi obilo blagoslova! — V četrtek po slovesni sv. maši so profesorji obeh gimnazij predstavili se novemu c. kr. deželnemu šolskemu i adzor-niku g. J. Šumanu, kateri se je od njih kot ravnatelj poslovil v šolskem poslopju, ter pozdravili nova gospoda ravnatelja, prejšnjemu šolskemu nadzorniku preblagorodnemu g. .L Smoleju poklonijo se za slovo pozneje. (Ljubljanska višja realka) šteje vseh skupaj 378 učencev. Slovenščino bode začasno učil g. A. Funtek. j (Dolenjska železnica.) Kakor čujemo, bodo nadrobni načrti za dolenjsko železnico še to zimo ' zgotovljeni; med tem bode vravnano tudi finančno vprašanje in družba osnovana, tako da bode mogoče I delo pričeti že prihodnje leto. (Letošnja velika sknpščina) družbe sv. Cirila in Metoda bode, kakor smo že naznanili, v Ljubljani T sredo dne 24. septembra. Ob 10. uri dopoldne bode pri sv. Jakobu slovesna sv. maša, ob 11. uri zborovanje v čitalnični dvoraui z običajuim dnevnim redom. Vsi prijatelji slovenskega šolstva in vpeljani gostje 80 uljudno povabljeni. Po zborovanju dn6 je T čitalnični restavraciji skupen obed. (Ljubljanska čitalnica) priredi povodom velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda zabavni večer 23. septembra ob '/«8. uri. Sodelujeta čitalniški pevski zbor in vojaška godba. (Prečast. g. dr. Anton Jeglič), kanonik v Sarajevu in naš rojak, je od svojega nadškofa imenovan za generalnega vikarja v nadbiskupiji vrhbo-senski. (Laž ima kratke noge.) Graška .Tagespost* je grozuo lagala o celjski slavnosti, zato je pa morala dan za dnevom objavljati popravke in preklice. Posebno ostudno in breztaktno pa je bilo, ko je pisala z vso gostobesednostjo stare babure, da so po smrti okrajnega tajnika J. Gaberščka v okrajni blagajnici ua Vranskem pogrešili 900 gld. itd. To laž je bila prva raznesla celjska „Deutsche Wacht'', za njo pa graška „Tagespost". Okrajni odbor pa je pregledal okrajno blagajnico in se prepričal, da je blagajnica v najlepšem redu in se gotovina vjema popolnoma z blagajuičnim dnevnikom. Načelnik okr. zastopu g. Musi je poslal popravek v oba lista, ki sta ga tudi morala objaviti, ob jednem pa priznati, da ima laž kratke noge. (Darova.) Brata Leskovic sta v spomin na svojega starega očeta, ki je pred kratkim umrl v Beljaku, darovala 100 gld. ljubljanski otroški bolnišnici cesarice Elizabete m 50 gld. dijaški in ljudski kuhinji. (C. kr. deželna vlada) je priznala 26 gld. 25 kr. J. Hudalu iz Sentpetra, ki je dne 11. avgusta po-teguil dečka Stariča iz Krke. (Vladika Strossmajer) je povodom svoje štiridesetletnice izdnl pastirski list, iz katerega veje globoka vernost, apostolsko navdušenje, plemenita toleranca nasproti drugovernikom, vzvišena ljubezen do naroda hrvatskega in zdrava satira nasproti neprijateljem. (Slovensko gledališče.) Prva predstava v tej sezoni bode v nedeljo dne 19. oktobra, in sieer 7 čitalnični dvorani. (Eldorado irredente) je nedvojbeno Beka. Kateremu irredentovcu gorO v Trstu tla pod nogami, hitro jo popiha v Reko in tu ja varnejši v svojem rovanji nego — v Rimu! Tu se peko irredentovski hujskajuči tiskopisi in vtibotapljajo v Trst in Gorico. Pr»kso imajo irredentovci dovršeno, kajti tako so že počenjali v letih 1882 do 1884. Tedaj je mislila tržaška policija, da pohajajo irredentovski tiskopisi z L:>šikPga iu da so bili tihotapno zatro«. šeni v Avstrijo. Pravi ptički pa so žgoleli v najbližjem .sosedstvu 1 (Pobegnil) od oddelka kaznjencev na Koroškem je petindvajsetletni mizar Autuo Bavdek, ki je bil obsojen na petletno ječo zaradi uboja. (Za kovače.) Na c. kr. deželni šoli za kovače in kolarje v Sarajevu oddd se s 1. jauuvarjem t. 1; služba mojstra. Znati mora prosilec srbsko-hrvatski ali slovenski. Prošnje s potrebnimi dokazili do leg» novembra deželni vladi v Sarajevu. Plače je 75 gl4; na me.sec in prosto stanovanje. (Razveljavljena prepoved.) Ker je goveja kuga v gobcih in parkl|lh v doslej okuženi občini Novi Grad (Podgrad), v okraji Volovsko, prenehala in je tedaj vsa Primorska te kuge prosta, zato j» deželua vlada razveljavila še za okoliš političnega okraja volovskega obstoječo prepoved, uvažati pai> keljnato živino na Kranjsko, in dovoljeno je odslit} spet uvažanje vsakovrstne parkeljnate živine iz Pri* morske na Kranjsko, ki se pa mora izkazati s pravilnimi živinskimi potnimi listi. Teiej^iami. Dunaj, 20. septembra. Avstrijski cesar je sprejel, kakor poročajo listi, danes popoUlne Caprivija v daljši avdijenci ter mu podelil velik križ reda sv. Štefana. V istem oasu je sprejel nemški cesar Kalnokyja. Pulj, 11). septembra. Šolsko leto na novi državni gimnaziji se jc pričelo danes s slovesno službo božjo. Legnica, 20. septembra. Cesarja sta došla ob četrt na jedno popoldne^ semkaj. Množioa ju je burno pozdravljala. Šolska mladina jo stala v vrsti. Delavci so držali kvišku iz perja spletene črke, katere so tvorile besede : „Živel Franc Jožef! Živel Viljem!" Avstrijski cesar odpotuje ob četrt na tri, nemški cesar pa ob tri četrt na tri. Po dovršenih vojaških vajah je zahvalil nemški cesar avstrijskega cesarja, da se je vdeležil vojaških vaj. Nemški cesar upa, da so je avstrijski cesar prepričal, da so sedanje nemške četo istotako vrle, kakor so bile za Viljema 1. Na to ga jo zahvalil Franc Jožef ter rekel, da je ponosen na svojega zaveznika, kateri ima tako izvrstne čete. Beroiin, 10. septembra. Včeraj se je predstavljala v berolinskem opernem gledališči igra „nugenoti". Cesar Viljem in cesar Franc Jožef sta jo poslušala v Eohnstocku s telefonom. Kiel, 10. septembra. Vse poskušnje z oklopnico »Cesarjevič Rudolf" so se {)Ovoljno obnesle. Kakor se je določilo, odplulo bo avstrijsko-ogrsko brodovje iz kielskega pristanišča 21. t. m. Nazaj grede se bo ustavilo v Cherbourgu, Lisaboni in Palermu. Pariz, 20. septembra. Danes je došel semkaj ruski minister iz Peterburga. Pariz, 20. septembra. Tukajšnje portugalsko poslanstvo pobija na vso moč poročila, da je navstal upor med vojaki. Kala'S, 20. septembra. Osemdeset tovarnarjev (ttllla) je zaprlo delavnice zaradi nesporazumenja z delavci. Novi Vork, 20. septembra. Avstrij.ski konzul je pričel nabirati doneske za avstrijske poplavljence. Kairo, 20. septembra. Od 8. t. m. ni nihče več umrl za kolero. Hiogo v Japanu, 19. septembra. Turška oklopnica „Ertogroul" se je potopila. Pet-sto ljudij je utonilo._ Tu I C i. 18. septembra. Bruner, inžener, Laweezky, StUrzeis, zasebnika, Kaiser, Conraetz, Engel, Ldwy, Kiichler, Schneider, Bemlaehner, trgovci, z Dunaja. _ TremenNko »porodilo. I>iiriH}Mka borza. (Telegratir-nn poro.MIo.) 20. septembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 87 gld. 8.S kr. Srebrna „ 5', „ 100 „ „ 16% 5% avstr. zlata renta, davka prosta , Papirna renta, davka prosta .... Akcije avstr.-ogerske banke .... Kreditne akcije ........ London ........... Srebro ........... Francoski napoleond....... Cesarski cekini ......... Neiuike marke .. ....... 88 50 „ . 10« bO „ . 101 IT) „ 75 " . 112 n — „ ! 8 n n IHt I . h v 35 „ .■)4 ! w : izdelovatelj cerkvene posode itd. L]iil>l jjiiiii I .1. sv. Petra cesta •I Zadnji letošnji posebni vlak Z Trbiž In na sv. Višarje t (2-1) Z znižano cono 0 odide iz Ljubljane južni kolodvor 0 V v soboto 4. oktobra 1890 ob 9 uri 15 m. dopoldne. # «rene iu druge naredbe so ko prej pri enakem 2 vlaku in se nizvidijo iz prilepljenih plakatov, kateri W A se, kakor tudi vožuji listki doliivaio pri odboru za A ^ potovanje v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Z 3) Priporoča svoje izdelke prečastiti duhovščini in p. n. cerkvenim predstojn kom po najnižji ceni v najnovejših n lepih oblikah. (1.5) Na željo pošilja načrte in ilustrovane cenike. Staro orodje in posode jemlje v popravo. 10000c000000000000000cxxxxxxxx300r IvcUi LJUBLJANA, I' o 1 j a n s k a eetita ;^(zraven gostilne »pri zvezdi«), ^pasarch-^- in izdelovatelj cerkvenega orodja opozarja in toplo priporoma preč. diihorsčini in .s/, ccrkicnim incdstojiiiHrom svojo novourejeno pasarslso delalnico,. v kateri izdeluje v n.ajraznovrstnejših oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: monstrance, ciborije, kelihe, taber-nakeljne, svečnike, lestence i. t. d. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in cen6 po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tuili strelovodne osli po najnižji ceni. - - Izvršeno blago požlje dobro spravljeno in poštnine prosto. (1) Št. 9, a S Cas Stanje Veter Vreme > Ss opazovanja xr&kom«rm T mm toplomer« po Celzij TI -g S S ce a 19 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zvee. 742 7 742-8 12-8 17 3 10-2 brezv. si. vzh. brezv. oblačno jasno 0 00 kamnosek. T Ljubljani, Parne uliee filljala tik mesarskega mostu, se najuljudneje pri|ioroča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo najraznovrstnejših po najnovejših načrtih prav lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih Npomenikov. Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popiratlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od kajnuhtal-skega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen SftT' ^ I> o m o II i u , katerega prodii po primerno jako nizkej ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrči. (žl) Srednia temperatura 13 4°, za 0 4° nad normalom X I. X. I. I. .1. r. .1.1. I. I. 1.1. I. z. I. X. X. X. X. X. X. X- .x • r Mmh T Ljubljani, priporoča se slavnemu duhovščini, ter navaja izkušenih in že z go-zdravil in specijalitet. irilariiiPofflaiai' n v PPPP ir J JIJ J ( Mestni tr(J 11, občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svoiih tovim vspehom rabljenih in sicer. Želodčne kapljice Murije Pomagaj. Te kapljice ozdradjo raznovrstne bolezni želodca, da celo najtrdovratnejše, zlasti pomanjkanje slasti do jedii, tišoanje v želodci, krč v želodci, motenje prebavljanja, koliko, zagnetenje vranice in jeter, žoltico in zlato žilo m sploh vse {)olezni, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljanja — Cena steklenici .30 kr. Ustna voda dr. Duflosa in Heiderjev zobni prašek ohranjujeta zob3 in dlesuo čisto, zdravo in ozdravita vsakovrstne zobne bolečine. — Cena večjemu (la-konu 60 kr., škatljica zobneea praška 30 kr. Univerzalni jedilni prašek je izvrstno sredstvo proti zlatej žili, slabemu želodcu, zgagi, pomanjkanju si,.sti do jedij in zabasanju - Cena škatljici z navodom za rabo 35 kr. Cvet za luskina je najracijonalnejše sredstvo za odstranjenje sitnih luskin na glavi, ki so tolikrat vzrok plešam. -— Cena steklenici z nahodom rabe 80 kr. Homeopatlčna zdravilna kava, izvrstno sredstvo proti boleznim srca in živcev. — 1 zavitek ('/4 kilo) 25 kr. Zobna pasta, odontosmegma imenovana v porcelanastih škatljicah. Presku-šena pasta za polituro in ohranjenje zob. — Škatljica (50 kr. Zobne kapljice po dr. Hagerji, ukrote nakrat tudi najhujšo zcbao bolečino. — Steklenica velja 30 kr. Zobne kipljice, odontin imenovane — Steklenica velja 10 kr. Zobna kapljice Litonove proti revmatičnim zobnim bolečinam. — Steklenica z navodom rabe velja 20 kr. Razven navedenih zdravilnili sredstev dobijo se v deželni lekarni pri ..Mariji Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo dišeče pomade. lasna olja. razni pristni angleški in francoski parfumi. I'iiii8ki prašek za dame (bel in rudeč), pendre da riz. kadilni papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-Matiike zaljiično milo in jako fino glicerinsko milo in glicerinsko vijolično milo (1 komad 3o kr.) Spošto . anjem Zahvala in priporočilo. Podpisana zahvaljuje se si. občinstvu in prečast. duhovščini za njenemu sedaj pokojnemu soprogu tekom mnogih let izkazano naklonjenost ter naznanja, da bode nadaljevala imrsiM obrt ? Slon®?! \iM pod projsiijo tvniko J. iiVA\\ s pomočjo spretnega, veščega in že prej pri fokojneinu po.slujočpfra strokovnjaka Priporoča se ob jednem v obila naročila vseh v urarski obrt vštevajočih se del, katera izvršuje ceno, solidno in trajno Opozarja tudi na svojo veliko zalogo najraznovrstnejših žepniJt in stenskih ar, ur s stojalom, verižic nd po najrazličnejših cenah, (1) Velespoštovanjem iimillijm (24) X X r LikIv, (»rečel, lekiimur. xxxxxxxiiix I*, n. Usojam si opozoriti si. občinstvo v mestu in na deželi na preselitev svoje vže nad ao let v I<]ubljanl za vodo pod tvrdko J. Več „pri Soincu" poslujoče proda alnieo, ki je sedaj v ravno istem poslopji blizu ŠKolijske palače (poleg rešc-i tarske prodajalnice). Zahvaljuje se za dosedanjo obilno naklonjenost priporočani ob jedno svojo veliko zalogo vsakovrstnega manufakturnega blaga kakor tudi šopkov Iz suhih cvetlic, llšpa, svile, priprav za krojaSe in šivilje itd. itd. (2—1) Velespoštovanjem .J. VE C. Najcenejši, najboljši, presku8en, rujavi lesni pomaz AETEL-orizTirdcarloliiieui JUr TarnJ« trajno (16—13) pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred gnilobo, g^llvaml, oitorjenjem in iaielkaml. V hlevih razJ^ninJe. 1 k|T. udo^čt la 6 kndntnih mctroT. Pregled brezplačno, KsVoroat neprekoatno lajimoena. 6 kgr. I-fiO gld., 100 kgr. 16 gld. z Danaja. Vajoanajia karbolu klalina, karbolno apno, kolomaz. Mihael Barthel in dmg^ovi, kemijska toTarna t Ratlabonl In na Dunaji, X. okraj, KenlarKaaaa Hr. 20. (UsUnoTljena 1781.) Zaloga imata brala EberI v Ljubljani. "^B i pripravljena od lekarja GABR. PICCOLI-Ja v I^JnblJanl, Je npUvno zdravilo, katero krepd& želodec, meh6&, dlitl, odpravlja zlato žilo In odgranja g^llate. Sestavljena je iz zdravilnih, v rastlinstvo spadajočih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, marveč lahko, delovanje organov urejajoče zdravilo, katero organizmu kar nič ne Škoduje, če se prav delj rasa rabi. Esenco za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v Skatljah po 12 stekleničic za gl. 1 36; po 24 za gld. 2-60; po 36 za gld. 3-84; po 44 za gld. 4-26; po za gld. 0'26; po 110 za gl. 10-30; po bnO za 50 gld. Dobiva se v steklenicah po 10 kr. le v Ljubljani v lekarni „Prl angelja". Dunajska cesta, v steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lekarnah. (60—3) Cerkvene ure, ure za šole, vojašnice, tovarne io druga javna poslopja, za industrijske naprave in kolodvore izdelujem trdne in z vsemi najnovejšimi popravami in iznajdbami po najnižjih cenah. Cerkvam in občinam dovoljujem ugodne plačilne pogoje. P" Cenike razpošif/nm na Hel/o brezplačno. Stolpnih ur in mehanična delalnica (12-9) Rihard Iiiebing Spelsing pri Pmiaji, Hauptstrasse 66. Ta tovarna izdeluje po prftv nizki ceni unim orgije i iiarmoiije Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so unodni. Ccnihi (»•{/di in harmonijev jtoHirja/o sf> zastonj. V kratki dobi 16 let narejenih je biio blizo :iOO novih orirelj, med it^mi bilo je več velikih k;jr je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelnosti te tvrdke. (24-lS) Prva kočevska domala obrt nprariteljitro in prodajalnica jo ^•'tS.-c-.T" v Ljubljani se priporoča v izdelovanje najlepilh okvirov za tetogralje in sliks. Velika in izborna zaloga krožnikov ** J^vorovega lesa z napisi (monogrami), grbi, znamenji itd., tobačnih pip, cevi za smodke in ctvl Iz vlin a-vega lasa, palic, sezuvalnlkov, pletanic in v5z za otroke. Postrežba todna, uljudna ln oena. (3-2) najličnejie izrezljane, komad po 1 rld., priporoča prečast. duhovščini P/ IcočevsJcd cfotNdčd ohvt T LluhllMIli 4 /Q Andr. Dru&kovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, pi-iporo^^a po zelo nizki ceni oJcove za okna in vrata, Morje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lei)o in ino^iio iiarejeiifi Štedilna ognjišča " I'.: *C Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoee v malili urah in majlinimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne «evi in železoliti gornji stojali, kakoi- tudi la lesena eevi inesiugaste trombe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lenfjenfelder Gyps) za gnojenje polja. Ces. kr. zavarovalno društvo na pri vil. življenje in proti škodam a) proti škodi provzročeni po ognji, streli, paru ali razpoku kotlov, po gašenji, raz-rnšenji in odstranjenjl cprave iz hisnih in gospodarskih poslopij, strojev iz tovarn, dalje proti škodi v zalogah, pri živini, poljedelskem orodji itd.; b) jiroti škodi po og^l ali streli ob času žetve poljske pridelke in dotična gospodarska poslopjti; c) proti škodi po toči poljske pridelke na travnikih, njivah; (!) vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji; Zavarovanje proti nezgodam še ni uvedeno, sl. občinstvo bode pa obveščeno takoj, ko prične isto poslovati. v Itrnu: Veliki trg št. 10, „ PeStI : Dunajska resta šl. 3 in Ladijska cesta št. 2, „ Inomostu: Marije Terezije cesta šl. 37, „ Krakovu: Szevvska ulica št. 6, ,, l.vovu : Marijin trg šl. 8, v Monakovem : Kostthor 3 1, „ Praffi: Nabrežje šl. 10. ,. Strassbursu: Kraljeva cesta 6 1. „ Trslu: Via S. Nicolo št. 4. na Dunaju: Riemergasse šl. 2, v lastnej hiši. V vneh rečjih okrajih arstrijako-ucjemke ilrlarc poslujejo (jlartii iu okrajni zastopi družbe, kateri rndoroljuo dajejo pojasnila, brezplačno rročujejo prospekte in })i)iiuj(d)ie pole, ter isprejeiiuijo zavarovalne ponudbe. (12—!t) Glavni zastop za Štajarsko, Koroško in Kranjsko v Gradeu: Pisarna: I., Albrechtg-asse štev. 3, II. nadstropje. Glavni zastop v Ljubljani pri JosipU PerhaUCU, Šellenburgove ulice §t. 3. „Avstrijski Ph6njx" iia l>iiiiaji, I., Rlemeri^a.sNe žitcv. 3, v laNtiii IiiSi. Polno vp/ačani tleleii in drutja Jamiilna sredstva vstev.ši letna zavarovalna vplačila družbe iznašajo Čez 12 milijonov gld. I čez 10 milijonov gld. J)ruxba zavaruje: na žlvl.jeiijo olovc^išlco v vseh kombinacijah, n. pr.: za slučaj smrti ter izplača takoj po smrti zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino; za slučaj smrti in pri protizavarovanji z oproščenjem nadaljnlh vplačil premij ter izplačuje dohodke (rente) v slučaji onemoglosti; na doživetje, preskrbljenje v starosti, na doživetje določene dčbe pri otrocih, ter izplača zavarovano svoto dotičnemu zavarovancu. Sprejema ludi zavarovanja, ki zagotovijo doho-darino (rento), preskrbnino (penzijo) vdovam ter vzgojllno rento otrokcm, po najkoulantnejših in najnižjih pogojih, posebno pa jamči za veljavo in nedvomljivo varnost od nje izdanih polic. i i isni telm brez telefona le gld. 4*60 iii vlAJo. .'i. • - i Posamezni deli za napeljavo strelovodov, hiinih telegrafov in telefonov EO vedno na razpolago. Za dobro, zanesljivo in touno delo jamii, eena je kar mogoče nizka. Josip Rebek,[|J (I>rej Karol Ahčin) Icljii^^fivslci iiiojstei', 13 Francovo nabrežje I^ubljan« Francovo nabrežje 13. priporoča svojo izborno zalogo lepo, n.itaneno in trpežno izdelanih jSfedilmli ogoajiSč (3) okov za okna in vrata; izdeluje tudi W Železne ograje ršj v vsakovrstnih oblikah po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu in sploh vsa ^^ ključarska dela po najnižji cni. Sprejema naročila iz mesta in z dežele ter jo izvišuje točno, poeeni in hnii zanesljivo. S Posebno opozarja na svojo na Kranjskem naJve^o Kalof^o eIektrotehiiK*iiili proizvodov katera omogočuje najzaneslj vejšo vpeljavo telegrafov in biinih telefonov v ^ i^j poljubni dolgosti. Slednja priporoča še posebej cenjenim gi;. trgovcem in tovar- iWi rMl narjem v var» ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. JeJna velika steklenica 50 kr. IL salicl m pšek splošno priljubljen, uplivajako okrepčevajoče ter ohranaje zobe svetlo-be^e, a 30 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je dollo mnoso zahvalnih pisem, ima vedno aveži v zalogi ter vsak d(n po pošti pošilja lekarna Ubald pl.Trnkoczy Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkčczjf-ja, ,pri zlatem ■ • levu". Vlll.. Jo.oljc«l«lNkeg;a orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, plužnih delov, motik, lopat, amerikanskih g^nojnih vil, prav lepo in leliko i/.delanili, a poleg tega vendar trpežnih, zobov za brane, žag^ za na v6do, pil za žage, delov za vodnjake, mesingastih plošč za komate, potem rož, steselcev, ds, zavomio za vozove, okov za vozč itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj. (28-19) _ Staro ielezo, inesinff, baicev, kositar, cink, svinec kupuje iie vedno po najvišjih cenah. Vsi stroji za Icmetijstvo in vinorejo! Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatične stiskalnice za zeleno pičo Mlatllnice. čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno i/.gotovljene in po tovarniških lenah IG. HELLEE, Dunaj, Praterstrasse 78. Katalogi in vsiiko pojiisiiilo na zahtevanje gratis iu franko. IlazprodajaK-era najugodnejši pogoji. (20—20) F* Sposobni zastopniki se iičejo ter dobro plačajo. Jeiltar LjiilHjaiia Tržaška cesta štev. 29 vriporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu iHpo, uku-^no in solidno izde-Une salonske iu navadne lon-c-ane. belo. rujavo, zeleno in slonokoščeno osteklene. ognju protivne v najraznovrstnejših oblikah, kakor tuii vse v to stroko jj spadajoče izdelke po najnižjih conah. ! Cenllnihe po.šifjam na ieljo franko. ZastopiiiJitvo uri (40-2ti) Vidic & Comp. Slonove ulice. Dunajske razstavne srečke a \ gl. Le malo jih je še! Glavni dobitek50.000 II rti! IO £lll Wi-t>t'-Ue po 1 al