284. Mfta.
v UnMjmi, v somu, 11. decembra 1909.
XUI. ino.
„Slovenski Narod« velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
|lo leto.......K 24*—
....... 12 —
Uta trt leta aesec
6 — 2--
v upravnJitvu prejemam
celo leto.......K 22*—
pol leta........ 11 —
četrt leta........ 5 50
na mesec........ 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, (I. nadstropje na levo), telefon št. 34.
vsak dan zvečer izvzenii nedelje in praznike, peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin.,
Izhaji
Inseratl veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravniŠtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
Narodna tiskarna telefon št. 85.
»Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                               za Nemčijo: celo leto.......K 25#—     celo leto.......K 28-
pol leta četrt leta na mesec
13 — 650 230
za Ameriko in vse druge dežele, celo leto.......K 30*-
Vprašanjem glede inseratov na) se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravništvo:   Knaflova ulica št. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št 85.
Mogočnost Kapitalima.
Znameniti nemški socijolog prodor S o m b a r t prireja sedaj v Benu predavanja o židovstvu in o ipitalizmu. Ta predavanja so v ne->m oziru evropska senzacija i a se ivi ž njimi vsa javnost. Zid je pa i vprav vznemirjeni, kakor je to ižvideti iz njihovih najbojevitejših lasil.
Bistvo Sombartovih izvajanj je, a ^o Zidje ustvaritelji in še danes davitni nositelji sedanjega gospo-rskega sistema, slonečega na kapi-ienem  temelju. Razvoj kapitalnega sistema se je začel, ko so laiijanski, španski in portugalski lije začeli seliti. Izgnani iz italijan-. _ i in španskega ozemlja se bežali : Nizozemsko in na Angleško in pro-11 i popolno premembo doteda-i gospodarskih razmer. Bogati ži-vski trgovci so bili provzročitelji kanskega trgovskega   in kolonija razvoja Nizozemske  in An--ke. Xjih vpliv je bil povsod me-;ajen. Zidje so provzročili, da si je S - zeniska   prid.»bila velikanskih j, Zidje so odločevali v vzhod-iski kompaniji, bili torej vla-Indije, Zidje so razkrili in zali  Ameriko.  Z židovskim de-je Krištof Kolumb priredil • ekspedicijo, med njegovim moje bilo mnogo Zidov in Zidje ' a j prej naselili onstran očesna, i v južni od tam pa tudi v se-Ameriki. Kristjan je vzel pn-na ramo in sekiro v roko, ter je in se boril, Zid pa ga je spremili kupčeva!. Pač so se ti Ž;dje orna   pokristjanili in poizgubili ! drugimi naselniki, a njihov duh •1»vladal vse    prebivalstvo. Vsa rika je prepojena židovskega duri v tem duhu se vrši vse gosposko življenje listih dežela.
Tudi v Evropi si   je židovstvo rtrlo vse narode.    Razdejalo je gospodarski  red in ustvarilo •rne države. Brez židov-kega de-. bi se evropske države ne bile - ■ tako razviti in organizirati, >r so dandanes. Zidje so namreč ari]i  materijelni  temelj teh dr-p tem, da so vladarjem omogoči-zdrževati svoje   armade.   V 16., in 18. stoletju so bili vsi liferant--idje in ker jim države niso mog--olej v gotovini plačati dobljene-Idaga, so jim začele dajati zadolž-. Tz teh zadolžnic so nastali %*red-tni papirji, ki se ne glase na nobe-
no ime, iz njih se je razvilo izdajanje državnih papirjev v pridobitev posojil in preskrbljevanje denarja na take papirje posredovanjem borze. Borzne kupčije so ustvarili Zidje in Zidje so u&tvarili tudi trgovino na kredit, teoretično Zid Pinto, praktično Zid Law.
A židovstvo se ni omejilo miaia na kupčevanje. V 19. stoletju se je začelo polaščati tudi produkcije in sicer najprej velike industrije. Kolikor bolj se industrija komercijalizira, toliko bolj narašča vpliv židovstva na industrijo.
Sombart je zaključil svoje prvo predavanje z dokazom, da so Zidje pijonirji kapitalizma in da so uveljavili prej totalno neznano načelo, da je kupčijo voditi na ta način, da se skuša z velikim prometom po nizkih cenah izpodriniti tekmovalce in potom velikega prometa z malini dobičkom zaslužiti kar mogoče mnogo.
Kapitalistični gospodarski sistem se vse bolj in bolj razvija. S tem je zadobila prvenstvo v gospodarskem življenju večja zmožnost. Primat v gospodarskem življenju ima danes inteligenca.
Sombart je kapaciteta, in Sombart ni nikak antisemit — vsled tega tudi Zidje priznavajo, da je njegovo stališče utemeljeno, dokazano in resnično.
Kapitalizem je dal v roke posa- j raeznih ljudi strahovito moč, ki jo brezobzirno izkoriščajo, naj bodo ti ljudje že židovske ali katerekoli vere. Veliki kapital tlači vso Avstrijo ne le gospodarsko, nego tudi politično in narodno. Vsa trgovinska politi^ ka Avstrije je več ali manj ure ima po interesih komercijalizirane vele-industrije, v razvoju industrije, k' producira več kakor je za domačo rabo potrebno in je torej navezana na prodajo v tuje dežele, torej v spekulativni trgovini vidijo avstrijski državniki spas in v pospeševanje te trgovine in industrije sili Avs1r;ja na Balkan in dela polit'ko. s katero postavlja v nevarnost življenje sto-tisocev svojih sinov, milijarde ljudskega premoženja in celo svojo eksistenco.
Strahovito moč tega kapitalizma smo mogli spoznati prav sedaj i "i razpravi o proračunskem provizoriju v poslanski zbornici. Finančni minister Bilinski, gotovo eden prvih nao-gočnikov v državi, je moral napraviti »Kotav« pred velikim kapitalom, da je odvrnil od sebe njegovo nemilost.
Veliki kapital in ž njim združena orjaška moč -— to je faktor, kateremu danes ne more kljubovati nobena sila. Roose\\elt in Taft sta poskusila strmoglaviti ameriške gigante, takozvane truste, a oba sta podlegla in ravno ta teden se je zgodilo v Ameriki nekaj, kar je največjega svetovnega pomena. Milijardar Rockefeller se je združil s Pierpon-tom Morganom in danes je Pierpont Morgan denarni imperator, kateremu je podvržena skoro polovica sveta. Vsi zakoni, vsi boji, vsi napori Tafta in Eoose\velta niso nič, a že čisto nič zalegli, denar je vse premagal in vrgel vse th tla. Večjega tri-umfa, kakor je proklamiranje Pier-ponta Morvana za nekronanega denarnega imperatorja, kapitalizem še ni doživel. Tu so pač Zidje že stopili v ozadje, a ta zmaga je čisto gotovo zrnata židovskega duha.
V Avstriji je veliki kapital v nemških rokah, naj so že kristjanske aii židovske. To moč so Nemci brezobzirno in brezvestno izkoriščali proti Slovanom, ne le gospodarsko, nego ludi politici;o in narodno. Kdor si more predstavljati, kako velikanska moč je kapital, ta si more napraviti sliko, kako gigantskega napora je bilo treba, da so si slovanski narodi ekonomično le malo pomagali. A pomairali so si znatno. Danes so gospodarska faktor.močan faktor, ki sicer še ne odiocuje, ki pa se' ga je začelo vpoštevati, kakor priča vzlic vsem ugovorom storjeni sklep dunajskega Borsenvereina. kandidirati bančnega ravnatelja Špitalskega v borzni odbor.
V gospodarskem napredku, v pridobitvi botrastva tiči vsa prihod-njo^f avstri*kih Slovanov in tudi Slovencev. Le če si bomo nrospodar-sko pomogli, ee bomo prišli kot narod do r>r°mož°njri, bomo mo.?li živeti in kljubovali narodnim nasprotnikom, ki nam stresejo po življenju, drugače nas veliki kapital zaduši.
n«wflflw {'Stažu n tržnšiia diifcvuišlia -liha
Pred kakima dvema tednoma smo ožigosali najnovejši atentat tržaškega škofa Nagla na starodavno pravico glede bogoslužja v slovanskih cerkvah tržaško - koperske škofije.
Kritizirali smo odredbo nemškega škofa dr. Nagla z narodnega stališča,   kajti   naš princip je in bo
vsikdar, braniti vse, kar je našega, kar je narodnega, torej tudi — slovansko bogoslužje. Da je pa izti-ravanje te naše svetinje tudi veri in cerkvi le v škodo, to priča skoraj soglasni sklep hrvatskih škofov v tem pogledu.
Nemškim in italijanskim preganjalcem našega jezika v cerkvi, so se s častivredno energijo postavili po robu skoraj brez izjeme vsi hrvatski škofje, ter niso hoteli priobčiti ljudstvu niti od papeža izdane odredbe iz leta 1906, s katero je le-ta prepovedal slovansko bogosliižje. Škofje so glasno izjavili, da se v tem pogledu papežu ne pokore, ker jim je ljnhše ljubav in udanost ljudstva, kakor »milost« in krivica — papeževa.
Pač pa je papeževemu pozivu kaj hitro sledil italijanski zatiratelj slovanskih duhovnikov in ljudstva — ekscelenca dr. Flapp, škof pore-ško-puljski, kateremu se je seraj pridružil tudi škof tržaško-koperski Nagi.
Ta atentat na starodavne naše narodno pravo je seveda užalil slovansko ljudstvo po Istri in nemalo ogorčil tudi pošteno in narodno misleče duhovnike.
S to zadevo se je bavil tudi »Slovenec« v par člankih in prvotno izrazil željo, naj se o vsem tem izjavi tržaška narodno - izdajalska »Zarja«, zakotno glasilce tržaških duhovnikov. Ta listič se je tudi res »izjavil«, sicer ne tako, kakor je pričakoval »Slovenec«, pač pa tako, kakor je pričakoval vsakdo, ki te Naglo ve kaplane pozna. »Zarja« namreč ošteva »Slovenca«, ker se le ta upa kriti-kovati (ako tudi zelo previdno) naredbo škofa Nagla, češ, da tako delajo »uporniki in nedisciplinirani pi-suni, ki ne poznajo pokorščine nasproti »svetemu Očetu« in škofom.« Nazadnje še nekako kadi pod nos »Slovenčevim« urednikom, naj — predno se spuste na polje enakih kritik, — preuee nekoliko katekizma, dogmatike in kanoničnega prava, o katerem poslednjem pa menimo, so uredniki »Zarje« ravno toliko poučeni, kakor — zajec o bobnu.
»Zarja« zagovarja s pravim hinavskim jezuitiziiiom zlobno početje Naglovo na našo narodno škodo in le malo manjka, da se ni izjavila, da je dr. Nagi največji slovanski — dobrotnik. — No, sam »Slovenec«, ki je te odpadnike še nedolgo na vso moč hvalil, se je to pot z nekako jezo od njih obrnil.
Mi   smo   nedolgo   temu dovolj
jasno povedali, kake vrste ljudje so ti »somišljeniki S L. S.« — »Slovenec« naj si dobro zapomni, da tistih par tržaških kaplanov ki se zbirajo okoli »Zarje«, niso nič drugega kot le somišljeniki najhujših dveh nasprotnikov tržaških Slovencev in Slovanov sploh, škofa dr. Nagla in pangermana patra-jezuita Voli be rta. Teh dveh so somišljeniki in verni hlapci, ker od njiju pričakujejo za svoje izdajalsko delo primernega plačila; vse drugo jim je pa — de veta briga.
Ali ti kaplanje imajo vrhu vse* ga tega še železno čelo, govoriti ob-sojevalno na račun hrvatskih škofov, češ, da bodo morali ti poslednji radi »grešne upornosti« proti »Svetemu Očetu«, odgovarjati Brgu. Čudno le, da niso Naglu na ljubo proglasili škofa dr. Mahniča upornikom in izdajicam »svete katoliške cerkve«!
Tako so se torej »izjavili« o najnovejšem atentatu na slovansko bogoslužje, somišljeniki »Slovenca« v Trstu!
Konstatirati nam je, da sta se v tem slučaju vdobila »nadkatoliška« >Zarja« in framazonsko - židovski »Piccolo« v pravem bratskem objemu. — Tudi ta poslednji je v dveh dolgih člankih, katere je očividno I pisal kak laški duhovnik, hvalil na vse pretege »energični nastop« ško-?a Nagla, samo mu ne more oprostiti, ker dela za kastavščino nepotrebno izjemo.
Sicer pa naj se okoli »Slovenca* kar potolažijo, ker ti nemško-latin-ski mameluki so v Trstu popolnoma osamljeni, nimajo za seboj drugega, kakor nekaj na duhu ubogih Marijinih hčera in par od njih odvisnih subjektov.
Ne spada sicer tu sem, vendar hočemo omeniti v boljšo ilustracijo le slučaj, kako protinarodna je ta »Zarja«. — Več let je že v navadi, da tržaške slovenske narodne dame pobirajo pri rodoljubih darov, katere se na dan »Božičnice« razdele med otročiče revnih slovenskih staršev. To je še ten-bolj potrebno, ker italijanska stranka ravno z enakimi malenkostmi lovi nezavedne slovenske starše in poitalijančuje našo de-co. Ali kaj je napisala roka posvečenega odpadnika v »Zarji«, v očigled temu človekoljubnemu in rodoljubnemu činu t Priporočilo, da naj gre vsak zaveden Slovenec in Slovenka na roko tem rodoljubnim damam t Kaj še! Blagoslovljena odpadniška roka je napisala škandalozen poziv na »svoje somišljenike« (katerih pa
LISTEK.
Neumnost In čudežno G3fravlien]e Idiota.
Vladimir Levstik.
Človek ne bi dejal«, je pripovc-nl Frank Parker,«kaj se more pri-H poročevalcu   pri izvrševanju novega posla. Na primer to, da iz-istorijo, ki se zdi preveč neverna — da, gospodje, njemu same--j, časnikarskemu poročevalcu pre-• neverjetna, da bi jo napotil med >'t. In so pa takšne historije, in oe-J jaz sam sem jih srečaval v teku °lgih let svojega neresnicoljubnega ?k 1 ica.«
Mi ostali smo z napetostjo čakali Jegove povesti. Frank Parker je dr-
v roki številke časopisa, nekakš-flunajske fijakarske revije s podobni, kakršne služijo boljšemu ob-
Ku ljubljanskih kavosrebalnie 'leg »Pschiitta«, »Bombe« in dru-fj slaščic v uteševanje umetniške trebe. Na ovitku se je z vsiljivo klamo razpregala blagovest profe-•rja D. F. Sento iz Pvgopolis, Minn., • S. A., ki je ponujal svojim učen--iu »orjaško   moč   duha, prožnost
spomina, neodoljivo oblast nad ljudmi, uspeh pri ženskih srcih in gotovost bogate žen i t ve.Tak o je jad ml čolnič razgovora s polnimi jadri proti skrivnostim hipnotizma in sugestije.
Frank Parker ni dvomil o realnosti enakih reklam; ostali pa smo se uprli s takšno zagrizenostjo, da je šel razgovor kmalu o budalosti, oslariji in idiotstvu vobče.
»Tako tukaj smo!« je dejal Parker. »In kmalu se znajdemo pri moji historiji, ki sem vam jo obljubil. Gospodje, vidi se mi, vi vsi skupaj podcenjujete neumnost. Ali bog je dobro vedel, zakaj je obdaril človeka z njo, ki ga odlikuje pred vsemi drugimi živinami. Neumnost, gospodje, se prišteva k najstarodavnejšim krepostim človeka; saj veli znani rek, da so se bogovi brez upa zmage borili zoper njeno silo, takrat ko so še delali zgago po zemlji. Sveto pismo priča, da je služila zabitost starega Izaka pobožnemu očaku Jakobu in njegovi zviti materi kot skalnat temelj vse kasnejše slave židovskega rodu. Neumnost ljudi, gospoda moja, je ornocročila ljudem vse dobrote in pridobitve, s katerimi se hvali današnja civilizacija: vere, cerkve, ustroj države, naprave človekoljubja — in ne pozabimo — enakopravnost ženske. —   Kadar nam gospod Bog* od-
tegne neumnost, gospoda moja, tisti dan, ko umre zemlji njen zadnji idiot, se poruši vsa evropska kultura. Niti od kranjskih političnih razmer no bi več o^tal kamen na kamenu; brez 1> »^nkletn'h Ferru-jevcev, brez Kristanovih kapuci nad in brez škofove knjižice bi napočil konec sveta, finis Selavoniae. Naposled, neumnost je tudi najboljši protistrup za samomorilne izkušnja ve prosvetljenega človeka: varuje ga grehov, ki jih Bog kaznuje, in skrbi za to, da ne stoka od ni kakih posebnih križev in težav, ki — upam da — tarejo vso našo družbo kot tantalsko prokletstvo, prihranjen delež bisfronmnikov in filozofov. Kdo izmed nas, prijatelji, ne bi gojil za svojo prihodnjo eksistenco goreče želje, da se zopet narodi kot blaženo govedo: v polni znb? tosti bi mu tekli srečni dnevi,vsa hrepenenja bi se začenjala in nehnvnla v senu, pomijah, sveži travi, bistri vodi korita — in tuintani, po pameti in potrebi, v krepki pesnici ljubezni. Saj kadar je treba dali kri in kožo - - tisto še davno ni takohudo, in je usojeno vsakemu živemu bitju, in mine mnogo hitreje ntgo sveti zakon ali kakšen drugi človeški način ugonab-ljanja. Vi, cenjeni literat, ste se prej pritoževali, da je neumnost neozdravljiva) Ah, dragi moj, rajši zahvalite Boga in prosite r-a da na? vam vza-
me makar vso pamet, samo da vam pusti vse, kar je s to šibo božjo le količkaj v nasprotju. In vendar, znan mi je slučaj — saj tega si lahko nadejam, da mojih besed niste sprejeli za pravo prepričanje? — ko se je pripetilo čudežno ozdravljenje neumnosti; in ta slučaj je moja historija.«
Naročil si je nov kozarec viskija s sodo, popravil si pipo ter nadaljeval.
»Takrat — dasi imam povest iz verodostojnega vira, ki zasluži vso čast in vse uvaževanje — nisem verjel, da bi bilo mogoče; kajti neumnost je kakor ljubezen: uporen satan je — če jo kl i češ, ne pride, če jo goniš, ne gre. V tistem slučaju seveda ni šlo delo o podedovani neumnosti, stupiditas hereditaria irreparabilis, nego o drugačni, nepodedovani.
Dovolite, gospodje, da pri tej priliki pomilujem vas, revne Evropce, ki škilite na našo Ameriko ter jo imenujete deželo čudežev in nemogo-čosti; res, Amerika je dežela čudežev, in kar je v Evropi nemogoče, se v Ameriki godi, brez dobre in brez zle razlike. Kje ima na primer vsa Evropa moža, kakršen je bil pokojni Mr. Macleod, kralj železniškega trusta, najbogatejši milijardar, gospodarski diktator vsega znanega sveta, edex* naiv#v*i»* Js^stavtffc awi*«M<s«ti
krovitelj vseh slovečih vseučiUšč, zgraditelj neštetih domov prosvete, umetnosti in človekoljubja — pri tem pa sam eden najbistrejših duhov svoje dobe, politik, filozof, poet in kritik brez primere. Vidite, Amerika ga je imela, in jaz sem ga poznal. Bilo je leta 19 , ko je Mr. Macleod za časa njihove vojske z Japonsko podaril Združenim državam večje brodovje, nego so ga imele same na razpolago. Ta velikodušni čin ga je pokazal mahoma v ospredju obče pozornosti, in kakor drugi listi so poslale »Chicago Daily News« mene, da ga intervivam o njegovem, javnosti dokaj neznanem življenju. Izvedel sem več nego ostali reporterj* — zakaj? to je moja tajnost.
Mr. Macleod me je sprejel v svo« jem krasnem gradu ob Ontariju — grad — ah, ko bi vam ga mogel opisati: Versailles je pasja hišica proti njemu. In ko sva sedela v njegovem razkošnem kabinetu, majhnem muzeju, ki ga je bilo skoraj petdeset vekov okrasilo s svojimi najlepšimi umetninami, ter sva puši!a njegove smotke, v katerih je bila Havana dala svojo najžlahtnejšo žetev, se je nasmehnil moji želji s fino, zelo pri-kupljivo zvijačnostjo.
»Well«, je dejal, »Mr. Parker, dolžan sem vam zahvale za vašo po-
As,
fcvala bogu nič ni) naj nikao a« aa alti novele* narodnim damam, ki pobirajo sa božićnico revnih slovenskih otrok. »Narodnim damam« naj bo obrne hrbet, najbrže sa to, ker ni* so oboževalke — škofa Nagla. Sram te bilo, črna duša H
Odpadniki niso imeli sa slovenski protestni shoct v prid slovenskim šolam v Trstu niti ene besede, pač pa kaj pridno gonijo ljudi (samo, ako. bi jih kdo ubogal) v naročje italijanskih »katolikov«, ki so bolj fanatični nasprotniki naši, kakor iredentisti sami. — Saj so vendar italijanski tržaški kaplanje stalno v po-eetih v uredništvu »Piccola«. — Ako je kdo dvomil nad narodnim izdajstvom ljudi, ki pisarijo »Zarjo«, je že to malo, kar smo povedali, zadosten dokaz za našo trditev. »Slovencu« pa naj bo povedano, da se zelo moti, ako misli, da delamo s tem reklamo klosetni »Zarji« Škofa Nagla. — V dolžnost nam je, da opozorimo one posameznike, ki bi se morda, nič slabega Čuteč, ali pa v nevednosti svoji imeli ujeti v hinavsko nastavljeno past, da sprevidi jo pravočasno, v kakšno družbo bi zašli. Povemo tudi, da bomo brezobzirno razkrinkava]! narodne izdajalce« ki hinavsko pravijo, da je njih naloga, »preraditi narod slovenski ob Adriji v Kristu-kralju«, v resnici pa iz osebnega koristolovstva služijo ubijalcem slovenskega naroda.
0 sorlsMh njrarcili,
Z Goriškega, 9. dee.
Uvodniku »Slov. Naroda« 2 due 2. i. m. o goriški agrarni stranki pritrjuje vsakdo, kdor pozna le količkaj nase razmere.
Agrarna 3tranka razpada. Tako je tudi moralo priti in drugače se »ploh ni moglo zgoditi. Stranko sta osnovala dva mlada politika, ki nimata skušenj, in potegnila za seboj še tretjega neizkusenca, ki bi se ma-gari vsedel v letalni stroj, samo da bi se ognil težkega dela in ž njim združenih skrbi.
Ta trojica je z demagogiško agitacijo zblodila našo deželo, obljubljajoč kmetom, da jim napravi raj že na zemlji, če se njej pridružijo.
To beganje kmetskega ljudstva je bilo naravnost brezvestno. V svojem listu so agrarci dopovedovali kmetskemu ljudstvu, da kmeta vse dere in lupi, a da bodo agrarci ugonobili vse kmetske pijavke. Pisarilo se je, da bodo agrarci vstvarili orga- 1 nizacije, ki bodo pokupovalo od kmeta vse njegove pridelke po najvišjih cenah in sploh se je kmetu obljubo-valo zlate gradove.
Kmeta ni obsojati, če verjame takim zapeljivcem Ker od kmeta ni zahtevati, da bi poznal bistvo gospodarskih razmer in odvisnost vseh cen od velikih trgov. Kmet vidi pred seboj samo prekupea in živi v mislih, da ta določa cene; kmet ne ve, da je prekupec od drugih večjih trgovcev in velikih trgov odvisen in da bo kmetska odvisnost še veliko večja, če bodo prekupci izumrli in si bodo stali nasproti samo mali kmetje brez kapitala in veliki trgovci z velikanskimi kapitali.
Goriški agrarci so veliko obetali, izpolnili pa niso ničesar, prav ničesar. Kaj čuda, da je med kmetskim ljudstvom nastalo veliko razočaranje, saj je danes še na slabšem, kakor je bilo pred nastopom agrarcev. To je vzrok, da kmetje agrarno stranko zapuščajo. Ustanovitelja agrarne stranke sta uvidela, da je njiju namera splavala po vodi in sta se lepo umaknila v zatišje, ostal   je samo
tretji tovariš, ki je zdaj podobe* možicu t cirkusu — plesa namreč po voeh plankah, da bi našel ishod, pa ga ne more najti.
Kdo ve, če mož kdaj premišljuje, kam je sicer tako pametnega in rsabori tega našega kmeta pridrsal. »Kmet, pusti oralo in se politično izobražuj«, to je bilo geslo, zapeljivo geslo agrarcev in marsikdo se je vjel na te limanice ter pozabil na prastari pregovor »brez dela ni jela«. Mož, ki je tako begal kmetsko ljudstvo, se bo kmalu sam prepričal o resničnosti tega pregovora. S svojim listom je hotel vse ubiti, ki niso trobili v njegov rog, pa je ubil le samega sebe.
V omenjenem uvodniku »Slov. Naroda« je tudi rečeno, da se je v Vrtojbi porodilo agrarno gibanje. Ravno tam peša kmetijstvo na vseh koncih in krajih. Ni je kmalu hiše, iz katere bi dva ali trije družinski člani ne bili tovarniški delavci. Mrinolja je s svojo agrarno stranko in s svojim označenim geslom kmetijstvu samo škodoval in napeljal vodo na klerikalni mlin. Vkljub vsemu njegovemu vpitju ni bilo še nikdar v Vrtojbi oddanih toliko klerikalnih glasov, kakor pri zadnjih volitvah.
Naravuo, le prenaravno je, da so vsi trcznornisleči ljudje na Goriškem enega mnenja glede agrarcev in da je izražajo 1 besedami: Agrarci in njih kokot nai se gredo solit, ker je že vsem zaradi njih dovolj gorja.
Slovenci v Ameriki ju noro domovino.
V boju za naš narodni obstanek smo dobili veliko uteho iz Amerike. Došla je vesela vest, da so naši bratje v Ameriki že ustanovili 0 podružnic naše prepotrebne šolske družbe, in sicer: v New Yorku, Dunlu, Brid-geportu, Pueblu, Cumberlandu, Calumetu, Evelethu, Lakewoodu in VVinter Quartersu. Obetajo pa se še ustanovitve povsod, kjer so slovenske naselbine.
Zelo ganljiv poziv za ustanovitev podružnice v Calumetu je priobčil gosp. Fr. Schweiger v svojem listu »Glasniku«. V začetku razpravlja o namenu in delovanju družbe sv. Cirila in Metoda, dokazuje, da grabijo Nemci celo po Kranjski ter nadaljuje: Kdo bi bil mislil, da se moramo celo na Kranjskem, v središču slovenskega narodnega gibanja, braniti proti tujčevemu nasilju?
Slovenci na Calumetu in v bakrenem okrožju! Kaj porečete k temu? Oni, katerih prokleta dolžnost j*, brigati se za šolstvo — t. j. vlada in dežela, — oni se niso brigali, prepustili so to delo drugim. Družbi sv. Cirila in Metoda se bode morala zahvaliti Bela Krajina, da ne izgine iz nje slovenska govorica, njej se bo moral zahvaliti mladi naš rod, da je ostal na svoji rojstni grudi.
Mi, ki smo sinovi te krasne Bele Krajine, pa tudi vi, ki ste preko Gorjancev, ali se ne čutimo dolžnike napram tej slavni družbi 1 Ali ni naša narodna dolžnost, da jo podpiramo?
Zatorej, dragi bratje — na delo! Po vseh večjih krajih Amerike, kjer so slovenske naselbine, ki čutijo še za svoj narod, ustanavljajo in so že ustanovili podružnice te prekoristne družbe. Tudi mi Slovenci v Calumetu pokažimo, da nimamo zastonj na pročelju naše prekrasne cerkve sohi svetih slovanskih blagovestnikov, pokažimo z dejanjem, da srno in ostanemo, akoravno daleč od domovine,
bili ponudili zastonj. In tako vam hočem povedati nekoliko več o zgodbah svojega življenja.
Moj oče je bil škotski tkalec; ker ni mogel rediti svoje družine, me je vzel stric mehanik s seboj na Nemško ter me vtaknil v gimnazijo. Kakšen sem bil takrat po umu, tega ne vem; spominjam se le, da sem si pri-gulil leto za le toni pošteno izpričevalo ter se po dovršeni Oberprimi napotil v Ameriko, kjer si je bil tačas moj oče kot izseljenec pridobil v novi naselbini v Severnih državah nekoliko premoženja in župansko čast. Kakšen sem bil tiste čase tudi ne vem; vem le to, da je pričela vsa okolica takoj po mojem prihodu opažati na meni znake gorostasne zabi-tosti. Oče me je vtaknil v svojo trgovino: četrt leta nato je bil napol miniran. Vstopil sem v drug kon-tor, za pisarja: račune sem pošiljal upnikom, naročnikom pa prošnje, naj počakajo. Nato so me hoteli oženiti, ter me poslali snubit: namesto pred nevesto, sem padel pred bodočo taščo na kolena ter ji prisegel, da bi šel z njo skozi časno in večno življenje. Bil sem šiba božja za svojce, sramota za ulico, kjer smo stanovali, nadloga mesta, ki mu je oče županih Zadaviti me niso smeli, v norišnico me niso sprejeli, ker nisem bil blazen, marveč le zabit — kaj torej s mano?
Nekega dne me pokliče mati:
»Dick, v pisarni sta oče in tuj gospod, ki bi rada govorila s teboj. Pojdi doli in ne skušaj biti pametnejši, nego si, da se ne boš videl še bolj neumen.
Očetov gost je bil eleganten gentleman srednjih let z obritim licem in krivimi jahalskirni nogami. Takoj, ko vstopim, me je ostro in pazno pomeril z očmi.
»Moj 6in Dick, idiot, o katerem se pogajava,« me je pokazal oče,
»Mr. Harrison, cirkus Pointer& Harrison«, se je predstavil tujec. Nato se je vršil med njim in med mano nekakšen izpit — nešteto vprašanj in odgovorov; tujec se je včasih pomu-*zal, nazadnje pa je vzel klobuk ter dejal mojemu očetu:
»Zal mi je, Mr. Macleod, toda vas sin je neraben za naše podjetje; idiotje, kakršni se razstavljajo po cirkih svetovne slave, morajo biti vsaj toliko sposobni, da se dado dresirati, kakor kodri in morski pre-šički.«
Ko sva bila tarna, jc oče divje udaril ob mizo:
»S teboj, kazen božja, ni napraviti niti najslabše kupčije! Čemu sem potem sploh postal tvoj očel«
Toda nekaj mesecev nato nas je posetil zdravnik iz New - Jorka, ki je potoval skozi tisti kraj ter se je zanimal pred vsem sa duševne abnormalnosti.  Jedva me je zagledal,
varal aarodnjaki ia pravi amerikanski Slovenei!«
Poziv je imel jako lep uspeh.
V podružnicah organizirani amerikanski rojaki pa ae tudi sploh zavedajo svojih narodnih dolžnosti. Prva podružnica v New Yorku je naročila sa svoje slane 15 izvodov »Slovenskega Branika«, poslala prijavo za obrambni sklad, ter obljubila družbi večjo vsoto za božično darilo. Gosp. Avsenik je založil smot-ke na korist naši šolski družbi, in zavedni rojaki sploh ne pušijo več drugačnih smotk. Meseca maja prirede v New Yorku veliko vseslovensko veselico na korist naši družbi.
Slovencem v stari domovini, ki imajo direktne koristi od družbe, naj bi bili naši idealno navdušeni in požrtvovalni rojaki v Ameriki za zgled in vzpodbujo. Ponosni bodimo na svoje drage brate, ki so v uteho našemu zatiranemu rodu.
Slava amerikanskim rodoljubom! _____
Parlamentarni položaf.
Poslanska zbornica. Dunaj, 10. dee. Zbornica je, kakor smo že poročali, nadaljevala prvo čitanje proračunskega provizorija. Češki realist dr. Drtina je razpravljal o šolskih razmerah na Češkem in o narodnem vprašanju ter ostro kritiziral naučno upravo in vladni sistem v obče. Socialni demokrat Resel je ostro nastopil proti ju-stični upravi, ki na nedopusten način pleni napredne liste radi najne-dolžnejših stvari, dočim si ne upa postopati proti raznim duhovniškim zločincem. Vsenemec Kroy je zahteval, naj vlada ustanovi v Trstu nemško mornarsko šolo. Na to je jel govoriti dr. Susteršič. Njegov govor je bil dolg in, prizm.ti se mora, vseskozi stvaren. V svojih izvajanjih je rekel med drugim: »Slovanska Enota« je brezpogojno sklenila pripustiti razpravo proračunskega provizorija. To pa je samo formalnost. V bistvu se naše stališče napram vladi ni spremenilo. S puško ob boku stojimo napram vladi, napram kateri ne gojimo prav nobenega zaupanja in katero smatramo kot glavno zapreko, da se razmere v tej zbornici ne morejo normalno razvijati. (Pri tije vanje in ploskanje.) Tej vladi stojimo nepomirjeno in nepomirljivo nasproti. Mi ne zahtevamo nobene rekonstrukcije tega kabineta, in naj se gre za malo, srednjo, veliko ali največjo rekonstrukcijo. Mi nismo nikdar zahtevali rekonstrukcije in je tudi danes ne zahtevamo. Gospoda lahko ostanejo skupaj, kakor dolgo hočejo, a tudi mi bomo ostali združeni in bomo delali to, kar bomo v interesu svojih narodov spoznali za pravo. Pozivam predsednika »Poljskega kluba«, naj mi potrdi, da nismo pri pogajanjih v zadnjih mesecih in tednih nikdar rinili v ospredje z malenkostnimi osebnimi vprašanji. On mi lahko potrdi, da nismo celo pri docela tajnih in zaupnih posvetovanjih niti omenili onih tolikokrat imenovanih imen Schreincr in Hochenburger. fDr. Glombinski: Da, to je res!) Vprašali boste: Kaj po ?>otem zahteva »Slovanska Enota«? Dal bom vam presenetljiv odgovor: »Slovanska Enota« ne zahteva prav ničesar, ni nikdar ničesar zahtevala in tudi danes ničesar ne zahteva. Mi se samo poslužujemo svobode, ki pristoja vsaki stranki, da lahko vlado podpiramo ali pa pobijamo. Borimo se proti tej vladi, ker nimamo v njo nobeneera zaupanja in ker zremo v nji vteleše-nje skozi in skozi krivičnega sistema.
(Pritrjevanje in ploskanje.) Odkrito smo izjavljali in izjavljamo še danes: Obstoj današnje vlade je velika zapreka, da ne morejo v zbornici nastati normalne razmere. Izjavili smo, da smo pripravljeni se žrtvovati za državo in parlament, nagla-šali pa smo, da moremo pozitivno sodelovati samo, ako sedi na teh klopeh vlada, do katere imamo zaupanje. Odkrito priznavamo, da se v Avstriji ne more vladati brez Nemcev, prav tako gotovo pa je tudi, da se v Avstriji tudi brez Slovanov ne da vladati. Dr. Susteršič je končal svoj govor: Sporazumljenju med Slovani in Nemci je danes na poti velika zapreka. Ta zapreka je sedanja vlada. Ne zahtevajte od nas, da bi se uklonili pod kavdinski jarem! Tega mi Slovani ne bomo nikdar storili; zato tudi izjavljam, da ne bomo tej vladi ničesar dovolili. (Živahno pritrjevanj* in ploskanje.) Za Šusteršičem je govoril Vsenemec Pacher, ki je preciziral zahteve Vse-nemcev. Vodja socialnih demokratov dr. Adler se je dotaknil tudi jugoslovanskega vprašanja. Rekel je med drugim: Z aneksijo Bosne in Hercegovine je prišlo na površje tudi jugoslovansko vprašanje. Nastalo je vprašanje, ako bodo anektirane dežele razstreljivo za to staro državo ali pa bodo tvorile ferment, ki bo zlepil razpoke v starem organizmu. Končno je Adler izjavil, da bodo socialni demokrat je glasovali proti proračunu. Na to so še govorili dr. Gessmann, dr. Hajn, Klofač in dr. Glombinski. Predsednik »Poljskega kluba« je pozival vse zmerne stranke v zbornici k skupnemu delu. Prihodnja seja bo jutri ob 11.
»Slovanska Enota«.
Praga, 10. dec. »Hlas naroda« javlja, da bodo češki radikalci in skupina dr. Strankega izstopili iz »Slovanske Enote«, ako se ne bo pred drugim čitanjem proračunskega provizorija izvršila rekonstrukcija ministrstva.
»Ceske* Slovo« pa poroča, da je češka agrarna stranka sklenila zahtevati rekonstrukcijo kabineta pred drugim čitanjem proračunskega provizorija, sicer da bi sama pričela neizprosen boj proti vladi.
Stališče nemških strank.
Dunaj, 10. dec. Izvrševalni odbor nemških svobodomiselnih strank je sprejel dr. Pergeltovo resolucijo, v kateri se naglasa, da Nemci ne marajo vstopiti v nobena pogajanja radi rekonstrukcije kabineta in da so nasprotni vsaki spremembi sedanjega sistema, Ce bi pa vkljub temu došlo do spremembe v ministrstvu, se nemške stranke zavarujejo proti temu, da bi se ta rekonstrukcija izvršila na stroške nemškega vpliva.
Proti jugoslovanskemu ministru.
Dunaj, 10. dee. Poslanec Wa-stian se je izrazil o imenovanju jugoslovanskega ministra tako-le: Vstop kakega Jugoslovana v ministrstvo bi planinski Nemci morali smatrati kot napoved vojne, ker bi se s tem prvič ofic. priznala jugoslovanska ideja. Mi pod nobenim pogojem ne moremo priznati politične tvorbe pod imenom Ilirija, za to bi morali izvajati najskrajnejše konse-kvence, ako bi se Jugoslovanom prepustil ta ali oni portfelj v kabinetu.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 10. dec. Ako se sedanji ali bodoči vladi ne bi posrečilo zopet uveljaviti ustavnih razmer, je toliko kakor gotovo, da se bo vladar poslužil neke v starih zakonih
mu zajamčene pravice ter bo oktrovj g ral volilno reformo, slonečo na sploč ni in enaki volilni pravici.
Budimpešta, 10. dec. Ju sthova stranka namerava zahtevati I da se skliče parlament v svrho, dt spregovori resno besedo z ministrom grofom Aehrenthalom radi njegove ga vmešavanja v ogrsko notranje politiko. Ako bi vlada predloži]; zbornici proračunski provizorij, j, Justhova stranka pripravljena tako pričeti z obstrukcijo.
Srbila.
B e 1 g r a d , 10. dec. Finančni odsek je odklonil zahtevo vojnegj ministra, naj se vojni proračun ^ znesku 54 milijonov zviša še za 3( milijonov. Vojni minister Marinko^ vic je radi tega podal demisijo. ]> misijoniral je tudi minister javni del. Splošno se sodi, da pride do d< misije celokupnega kabineta.
Kulturni boj v Franciji
Pariz, 10. dec. Listi poročajr da izda papež encikliko o položaji cerkve in o kulturnem boju na Fran coskem. V tej encikliki bo papež ns svetoval, naj se povsodi snujej strogo katoliška   stanovska društva
Pariz, 10. dec. Več vseučili ških in gimnazijskih profesorjev j vložilo proti nadškofu Amettu tužfy na odškodnino, ker je v pastirskem listu prepovedal uporabo od njih sp sanih učnih knjig. Vsak izmed toi tel je v zahteva 10.000 frankov c* škodnine. Sodišče je priznalo tožb< ni zahtevek kot upravičen ter \ pozvalo nadškofa, naj se tekom tre dni zglasi pri sodišču.
Dopisi.
I
Iz Jesenic. Podružnica sv. Čiri la in Metoda za Savo, Javornik ii Kor. Belo uprizorila je v sredo, dn 8. grudna t. 1. v dvorani pri »Jele! nu« na Savi gledališko predstavr »V stiski«. Kljub slabemu vremeni in gledališki predstavi v Kat. dom je privrelo toliko odličnega občin stva, da je bila dvorana popolnom napolnjena. Vse je pričakovalo na stopa igralcev, v tej fini saloosk drami, ki se igra pač le na mestnij odrih, teško pa po deželnih. Tod jeseniška inteligentna družba je po kazala svojo zmožnost in gledale? kar razočarala. Ljubimka gdč. M dičeva, ljubimec g. Pibrovec; g. Sp: car in g. Slavec so prevzeli gla uloge, v katere pa 60 sc tudi zna! uglobiti, radi česar so nastopali posameznih prizorih jako spretn* Veliko pozornost so vzbudili prd Medičeva, gdč. Pibrovec in g. Špice v zadnjem dejanju, kjer so igral tako naravno in dovršeno, da je bil( občinstvo popolnoma vezano. Po hvaliti moramo tudi spretnost go spice Klinarjeve, Kernove, Staralo ve in gospodov Schiffrerja, Puca Koširja^ Dostojnvjevega in siusrc Kavčiča, Elegautno opremljene so be so preskrbele dame-igralke, ka kor so se znale tudi obleči v laki krasne, primerne kostume, da jih j* vse občudovalo. Zahvaliti se je treba tudi si. tovarniški godbi za prijazno sodelovanje. Cisti dobiček te pred stave je namenjen božičnici otroške ga vrtca na Savi in ker je prebitki precej, zato bo pač lahko o Božićn obdarovati otroke zavednih sloven skih staršev, katerim se bo že v ^la dosti utisnilo v spomin mladino ljubje, katero gojimo v naših sloven skih srcih do mladega naraščaja, k naj nekoč stopi v vrtinec življenja poln naših tradicij v srečo premile mu narodu.
je vprašal očeta in mater, če me sme brezplačno ozdraviti. Kdo bi privolil z večjim veseljem?
Doktor me je posadil v stol, velel mi sedeti nepremično ter se uprl vame s presunljivim, vspavnim pogledom.
»Trudni ste, Dick Macleod. Dremlje ae vam ... Zdaj boste zaspali. Vi spite, kajnedat«
In že sem spal.
»Dick Macleod! Zdaj pozabite nemudoma vse, Česar ste se nančili v gimnaziji: verouk, latinščino, grščino, zgodovino politično in literarno, vse, razen pisanja, branja, matematike in prirodoslovja! Pozabili ste... Česa se še spominjate t«
»Ničesar,« sem odgovoril v snu, z dremotnim glasom.
»Dick Macleod, zbudite se!«
Ko sem se zbudil ter se ogledal med ljudmi, sem bil prerojen, vsi so ms nahajali duhovitega in nadebudnega, zaslovel sem kot talent, našel sem srečo in sem postal to, kar sem...«
Tako mi je pripovedoval Mr. Macleod, največji človek svoje dobe, je zakliučil Frank Parker.
»Mr. Parker, vi lažete!«
»Ali right!« je odgovoril ravnodušno. »Resnica, ki sem jo hotel povedati, pa tudi ni ta, da je Mr. Macleod sploh kdaj živel.«
Ro3stovo hrvothih umetnine« v Ljublinnl
(Dalje.)
Značilno za dalmatinsko slikarsko umetnost je, da se, čeprav je porojena ob morju, z morjem bavi le malo: samo trije tukaj razstavijajo-čih slikarjev imajo na razstavi pomorske slike: Rašica Uvodie in Vi-dovie, in še od teh bi smeli edinole Vidoviča imenovati specijalista v pomorskem slikarstvu. Nadalje je za njo značilno, da se tudi s krajino bavi primeroma le malo: le redkokdaj verno posnema prosto naravo, raje zajema iz svoje domišljije in sklada efektne slikovite, ponajveč povsem dekorativne krajinske izreze, najraje pa se posveča figurali-ki, zlasti portretu. Ker polaga vso svojo skrb na slikovitost, na prijetno učinkujoče barve in lepe linije, in je pri tem lahkodojimljiv, je privlačnost velika in učinkovanje slik ponajveč zelo efektno. — Sedaj najbolj priljubljeni in najbolj proslavljeni dalmatinski slikar je Vlaho Bukovac, profesor na praški akademiji. Rojen 1. 1855. je že v rani svoji mladosti prepotoval lep kos sveta: z enajstim letom te je bil v New Tor-kn, kjer je ostal do svojega 15. leta,
ko se je vrnil v svojo dalmatinska domovino. Leta 1873 je že zopet od potoval nazaj v Ameriko, najprej v Peru, potem v San Francisko. Ko « je vrnil v Dubrovnik, se je, spoznav ši njegov slikarski talent, zanj zavzel Medo grof Pucić, ki ga je priporoči znanemu mecenu hrv. umetnikov biskupu Strossmaverju. Ta ga je poslal v Pariz v atelije* Aleksandrs Cabanela. V Parizu si je med slikar skim svetom hitro priboril prizna nje: že 1. 1878. so v »Salon« sprejel njegovo sliko »Crnogorka«. 1884. S je vrnil v Dalmacijo, 1893. pa se j? za stalno nastanil v Zagrebu. Znane so njegove slike: »Crnogorka »Mlada Crnogorka«, »Gundulieev san«, »Zastor hrv. zem. kazališta »Dubravka«, »Živio kralj!«, »Abel »Ciklus iz Dantejeve Božanske kcv medije«, »Dante« itd. Poleg teh ja naslikal nebroj portretov, med njim tudi sliko našega cesarja. — Na ljub ljansko razstavo je vposlal osem več jih oljnatih podob, ki so vseskozi n" guralične, kakor je VI. Bukova« vobče specijalist za figuraliko, bodi si za enostavni portret ali pa za kom poni rane figuralne velike slike. 0< teh osmih slik je šest portretov, dv< pa sta nuditeti (podobi golega člove škega telesa). Vlaho Bukovac ss teh, tukaj razstavljenih slikah, ka* dovršneega mojstra. Njegova tehni
leaOd!
or JapRdi. pBiititKiaii ibrMKR drama za Kolizejski skrai4
vabi vi
na
ki bode
soboto, 11. t. m. ob 8. zvečer
vrtnem salonu restavracije „pri Levo4,
a Marije Terezije cesti štev. 16.
Dnevni redi
Vročilo o strankinem in političnem polo-aiu ter o orgenizaciji stranke. Poročata gg. X poslanca dr. Ivan Tavčar in dr. Fran Novak.
Narodno-napredni volilci v Kolizej-;kem okraju vsi brez izjeme na ta važni
shod!
_ODBOR.
Dnevne vestL
-p Proti jugoslovanskemu mini-
tiru. Nemške stranke so nevoljne. Navajene so gospodovati nad Jugoslovani in zato jih je strah, da bi se z imenovanjem ju goslova nskega mi-:i-tra to nemško gospodstvo sicer ue idpravilo, pa vsaj omejilo. Od tod njih srdito nasprotovanje jugoslovanskemu ministru bodočnosti. Kar nič nečejo slišati o tem ministru. To *e je posebno pokazalo včeraj na •borovanju nemških svobodomiselnih poslancev. Koroški in štajerski Xemei so se ljuto upirali eventualnemu imenovanju jugoslovanskega -iinistra in se povzpeli celo do trditve, da že sedanja vlada protežira Jugoslovane. Kaj tako gorostasnoga! Jugoslovani niso deležni niti najpri-mitivnejših, po zakonu jim pristojo-čih pravic, ne morejo doseči niti te-irn. kar jim je neizogibno potrebno, naj žive, Nemci pa pravijo, da vlada Jugoslovane protežira.
-f- Opozarjamo somišljenike na-rodno-napredne stranke na današnji hod, ki ga sklicuje »Napredno politično društvo za Kolizejski okraj« zvečer ob 8. v vrtnem salonu restav-n -Mje pri »Lovu<- na Marije Terezije cesti št. 16. Na shodu poročata deželna poslanca dr. Ivan T a v -car in dr. Fran Novak. Napredni volilci, udeležite se shoda polno-sfevilno!
— Stališče Poljakov v Avstriji.
Tsa javnost se čudi, kako da morejo Poljaki vztrajati v zvezi z Nemci in podpirati avstrijsko protislovansko vlado. Kdor pa ve,   koliko koristi imajo Poljaki od te svoje politike, se i prav nič ne čudi. Galicija, ki ima skoro polovico rusinskega prebivalstva, je popolnoma prepuščena Poljakom. Avtonomija Galicije je sko-!-o popolna. Malokomu je menda znano, da n. pr. srednješolske profesorje za Galicijo imenuje gališki deželni šolski svet. ne pa natreni minister, r za druge dežel    Dalje se opaža v zadnjem času pri uaredhab naučen ministra opazka: »veljavno za ve deželne šolske oblasti razun c. kr. želnega šolskega sveta za Galicijo. Ta opazka je pri splošno objavljenih naredbah n. pr. tudi pri oni od 22. k t obra 1900 o šolskih zdravnikih na i. kr. učiteljiščih. Ni dvoma, da bo -<> tudi na ga/liških c. kr. učiteljiščih peljala   služba šolskih zdravnikov, oda odredil jo bo ali jo že je gališki dni šfilski svet sam. Podobna sa-•to.i.ost Galicije se gotovo kaže idi  v vseh drugih resortih. Dokler Poljaki z Dunaja dobivali take -rade, da bodo neovirano gospodo-
vali r Galiciji, je pač prano upanje,
da bi opustili na Dunaju svojo protislovansko politiko. Nemci med tem že skrbijo za to, da se njihove postojanke v Galiciji množijo in krepijo, česar jim Poljaki niti ne branijo, že iz uljudnosti ne. V Šleziji pa itak Nemci Poljake zatirajo ravno tako kakor Cehe. Ko pa bodo Nemci zatrli ostale avstrijske Slovane, bodo lahko Poljakom odvzeli gališko avtonomijo in z izigravanjem Rusi-nov tudi lahko štrli moč avstrijskega Poljstva. Takrat pa »Kolo Pol-skie« ne bo več našlo današnje močne »Slovanske Enote«, da bi se ž njo združilo v uspešno obrambo Poljakov in ostalih Slovanov, ako Poljaki ne pomagajo Slovanom dokler je še mogoče otresti se nemške nadvlade v Avstriji.
+ Kandidat narodno - napredne
strrnke na Goriškem za dopolnilne volitve dne 19. decembra je gosp. Andrej Vrtovec, posestnik in trgovec v Tolminu. Vrtovec je doma na kmetijskem polju, ker dela že dolgo vrsto let na Tolminskem v sadjarstvu, mlekarstvu ter se bori sploh za dobrobit kmečkega ljudstva. Kmetje ga cenijo ne le radi takega dela, marveč tudi zaradi tega. ker zastopa neizprosno koristi kmečkega ljudstva nasproti birokraciji. Vrtovec je imel hude boje z okrajnim glavarjem Prinzigem, za kar pa mu je kmečko ljudstvo hvaležno. Narodno - napredna stranka je izbrala torej jako dobrega kandidata, za katerega naj gredo v boj vsi napredni življi na Goriškem.
-f* Shod v Dutovljah. V nedeljo se bo vršil v Dutovljah na Krasu volilni shod narodno - napredne stranke, in sicer popoldne ob 2. v Tavčarjevi gostilni. Shod obeta biti zanimiv. — V nedeljo je napovedanih po Krasu še več drugih shodov. Je pač tu volilni teden. Volitev je 19. t. m.
+ Realno gimnazijo z laškim učnim jezikom hočejo imeti Lahi v Gorici. Vršil se je shod, na katerem so sklenili, da se zavzamejo z vso močjo v ta namen, da bi se otvori! tak zavod že s prihodnjim šolskim letom. Plačevala naj bi Gorica in razne furlanske občine, ali iz te moke bo teško kaj kruha. Gorica je zadolžena do vratu, furlanske občine so revne, odkod denar.- Lahi najbrže mislijo, da bi dobili deželni denar za svojo laško realno gimnazijo, ko že tako dosegajo vse, kar hočejo pod zvezo Gregorčiča s Pa jer jem. —- Lahi so res skrajno nespametni. Namesto da bi zahtevali državno gimnazijo z laškim učnim jezikom ter bi dobili tudi Slovenci svojo, bi rajši vzdržavali na svoje in drugih stroške realno gimnazijo. samo da bi Slovenci nič ne dobili. Ci<;to napačni računi. Večkrat so se že nrezali, pa se bodo še v gonji proti Slovencem.
+ Družba sv. Cirila in Metoda V seji tržaškega mestnega sveta. Kakor smo že poročali, se te dni v tržaškem mestnem svetu vrši debata o proračunu za leto 1910. Poročali smo tudi že. da v to debato kaj pridno posegajo slovenski zastopniki tržaške okolice. — Ko se je predsi-nočnjim v seji prišlo do točke »prispevek za Lego nazinnalc« 5000 K. je svetovalec dr. Puecher (socialni demokrat) izjavil, da bodo socialni demokrat je glasovali za to postavko, ker priznavajo, da je ta družba koristna, a obenem je izrazil željo, naj bi »Loga nazionale* ne posegla v tujo posest, češ, naj bi ne otvarjala sol v slovenskih krajih in s tem izvajala propagando na škodo druge narodnosti. — Obrhivši se proti slovenskim   svetovalcem, je na to rekel:
a je neverjetno virtuozna in zelo ^stna. Njegove slike so jasne, lahko umljive in prijetnih, nekoliko sladkih barv. Figure učinkujejo plastično in so dobro razgibane, naslikane -o tako slikovito, da bi skoro dejal, da so na škodo svoje slikarske vsebine preveč efektne. Zbog svoje bar-\ne in sploh lepotne čarovitosti prevzamejo gledalca tako, da na njih niti ne opazi, da je to ali ono nekoliko zarisano. Kakor šestorica raz-tavljenih portretov — umetnikova »proga v različnih pozah, vpodob-ljena v doprsnih slikah in dvoje dekliških, skoro celotnih portretov — se po svojih barvah, oblikah in po -voji kompoziciji odlikujeta tudi obe nudi teti: »Nedolžnost«— pred valujočim zastorom v deviški goloti sedeče lepo dekle — in »Vroča kopel« — ravnotako dekle, sedeče v kopalnici, v katero se skozi okno vsi pijejo žarki solčni prameni. Vob-ee treba reči, da se nam N. Bukovac tudi na teh, tukaj razstavljenih slikah, ki pa niso najboljše, kar je Bukovac kdaj ustvaril, izpričuje kot dovršen, gotov umetnik, katerega umetnine pa so za oko, ki je vajeno modernejšega slikarstva, nekako preveč slikovite, ljubkolepe in efektno - mamljive.
Slikarica Flora Jakšić je razstavila tri krajine iz dubrovniške okoli-
»Glede slovenskih kolegov izjavljam, da hi bili socialisti pripravljeni glasovati za letni prispevek iz občinske blagajne tudi za njihovo šolsko družbo, ali da bi morali prej imeti resnih garancij, da bo družba rešena klerikalnih vplivov, ki v njej prevladujejo in da se v nje šolah ne bo več propagiralo sovraštvo do Italijanov!« — Dr. Sla vik: »Mislim, da laška liberalna stranka vzdržuje »Lego nazionale« le zato, da tem potom vzdržuje italijanske šole v slovenskih krajih, zato, da dela Italijane iz onih, ki niso Italijani. Mislim pa tudi, da socialisti to dobro vedo, in sem prepričan, da bi glasovali proti temu prispevku, če bi ne bili v strahu pred javnostjo. Zahvalim svet. Puecherja za dano nam zagotovilo, a opažam mu, da njegova zahteva o garancijah ni na mestu, ker klerikalci našo šolsko družbo pobijajo. — Medklici dr. Puecherja: »Dajte Vaši družbi drugo ime!« — Dr. Slavik, dalje: »Naša družba ni pod u i kakim i klerikalnimi vplivi. Namen naše družbe je, obvarovati našo deco pred potujeevanjem. V naših šolah ni niti enega italijanskega otroka. Če bi to bilo tako tudi v šolah »Lege nazionale«, potem bi tudi mi glasovali za ta prispevek.« — Ko je potem v debato o tej postavki posegel tudi dr. Vilfan, je dejal: »Svetovalec dr Puecher nam je svetoval, naj naši družbi spremenimo ime. Hočem tu reci par besed, da omogočim socialistom, da bodo mogli prihodnje leto glasovali za prispevek naši šolski družbi. Sveta Ciril in Metod nista bila le aposteljna Slovanov, ampak ona sta jim dala pravo podlago vsakega znanja, ker sta jim ustvarila abecedo. Ko je leta 863. prišel skof Metod v slovanske kraje, ki so bili !>od nemškim nad vlad jena, ga je neki nemški škof vrgel nazega v ječo, kjer je moral trpeti mraz in glad. To je nemški Škot* storil iz narodnega sovra-Uva. A ko je pozneje škof Metod prišel v Rim, ga je papež — Italijan — lepo sprejel. Žrtve nemških preganjanj — je za klical govornik proti večini — smo vedno bili mi in vi. Želim le, da bi se združili v skupnem delu p~oti skupnemu sovražniku!« — Ta govor dr. Vilfana je napravi! velik utis pri Italijanih, ki so se še po ?eji v raznih kavarnah pogovarjali o tem.
-f- Vroč dčin v Trstu bo zopet jutri, v nedeljo. V tržaškem »Narodnem domu« se bo namreč vršil shod dnevnim redrnt,;>Navt» zahteve na polju ljudskega in srednjega šolstva«, ki je bil minulo nedeljo prepovedan. Kakor znano, je b:l ta shod prepovedan zato, ker je bil za isti rki:i napovedan tudi kongres laških učiteljev, na katerega so bili povabljeni ne le učitelji, ampak vsi župani in vsi odličnejši irrcdentovci iz Istre in z Goriškega,
-f- Odkritje dosedaj neznane vasi na Kranjskem. Pred nekaj dnevi sem hodil po šentpeterski fari in slučajno sem sel tudi skozi Luterče selo. K* v s< : i oglasil ni 1 nekaterih kočah, me vpraša neki seljak, kdaj bode moral plačati »fronke«, in mi po-kaže opomin novomeške davkarije. Povedal sera prijaznemu seljaku in ogledoval z ironičnim nasmehom opomin. Bila je namreč slovenska tiskovina, a naslov nemški, in sicer je bilo naslovljeno na gosp. N. N. v .LnttergesehieasIIflS Za selo Lutter-gesehiess ne ve najboljši poznavalec in zc m jepisec Kranjske. Na tako ostuden način pačiti slovenska imena, to se pravi krasti las in čast slovenskega naroda. Ce pobira davkarija davke pri ljudstvu, naj da ljudstvu,   kar   je njegovega in ono bo
dalo cesarju, kar je cesarjevega, — Uradnik pa, ki ne ve, kako se imenujejo slovenska krajevna imena v slovenskem jeziku, ta ni zmožen ali sposoben, da uraduje v slovenskem uradu, pa naj bo že odbornik pri društvu abstinentov pod predsedstvom patra Pavla ali pa če ima vžigalice za »obmejne Slovence«. Kajti mislite, kaj bi naredili Nemci s pismom, ki bi bilo poslano v Berolin in bi ga slovenski trgovec naslovil mesto v Berolin v Medvedjo luknjo (Baren-lina). Ta kozlarija bi se dala primerjati z ono o »Luttergeschiess.« Toliko za sedaj.
4- Iz politične službe. Provizo-rieni koncipist pri finančni prokura-turi v Ljubljani, dr. Luka Wolte, je imenovan za namestniškega konci-pista v področju politične uprave za Štajersko.
-f Izšolske službe. Mesto na dopustu se nahajajoče učiteljice Vide Šorn pride za suplentko na Vič šolska kandidatinja Pavla Marinko.
— Slovensko deželno gledališče v Ljubljani. Danes gostuje v Evsler-jevi opereti »Umetniška kri« gospa Irma Polakova iz Zagreba, in sicer v veliki ulogi Neli. Predstava se vrši za par - abonente. Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. se igra prvič za mladino vesela gluma v štirih slikah b predigro E. \V. Berka »Poredni paž«. Ker je mnogo staršev želelo posebnih predstav za mladino, je ravnateljstvo rado ustreglo tej želji, kateri se zadovolji se večkrat, ako bode jutri popoldne zadovoljiv obisk. Gluma »Poredni paž« pa je zanimiva in zabavna tudi za odrasle. Predstava se vrši izven abonementa in za lože par. — Zvečer pa se igra ljudski igrokaz S petjem solistov in zbora ter z or-hestrom »Rokovnjači«. Predstava se vrši na nepar. — Prihodnji teden se uprizorita 2 glasbeni noviteti: Jar-nova opereta »Logarjeva Krista« in K. Savinova opera »Lepa Vida«. — Dramsko osobje pripravlja Jeienče-vo izvirno zgodovinsko dramo v 5. dejanjih »Erazem Predjamski«^ ki se vrši koncem XV. veka, in E. Kristanovo dramo »Kalo Vranković«. —-Za božične praznike se pripravi pravljica »V božični noči.« Nato sledita opera »Taska« in opereta »Ločena žena«.
— Ljubljanskim podružnicam Ciril - Metodove družbe — izvzemal moško podružnico za šentjakobsko-trnovski okraj, ki posluje uzorno — polaga vneta rodoljubkinja na srce, naj bi se organizovale po zgledu omenjene podružnice. Skličejo naj občne zbore, a dolžnost vseh resničnih rodoljubov in rodoljubk bodi. da res pridejo na občni zbor. Na občnem zboru se naj delo razdeli po ulicah. Žalostno bi bilo, da bi se ne našlo požrtvovalnih dam in gospodov, ki prevzamejo po eno ulico, kjer bodo pridobivali člane, nadzirali nabiralnike, skrbeli, da. imajo trgovci v zalogi družbino blago, gostilne računske listke, da se bodo razpro-dajali narodni kolki, družbi ne razglednice itd. Ali nas Ljubljančane ni sram; da imajo Nemci v Ljubljani, ki jih je jedva par odstotkov, pri svojih bojnih društvih skoraj več članov, kakor vse ljubljanske podružnice? Kako težavno je opominjati podružnice po deželi, kjer je le neznatno število r.azumništva k delu, ko nam lahko zabrusijo: Ljubljančani naj pokažejo lepi zgled!
— Št. jakobska - trnovska moška podružnica Ciril-Metodove družbe je po večletni odrevenelosti postala res uzorna, za kar gre zahvala celemu odboru, v prvi vrsti pa marljivemu predsedniku g. okr. glavarju v pok. Lapajnetu. Odbor si je razdelil pridobivanje članov po ulicah in
ce, katere kažejo ubrane, včasih nežne, lirično sladke in lepe barve in dobro perspektivo, tako da prav ugajajo, dasi je plastika včasih malo prejaka, kakor n. pr. na »Žo'ti pomladih, na kateri stopa prekrepko plastikovano drevje iz okvira.
Ante Kuntarlć iz Splita, ki je študiral v Rimu in v Benetkah, je razstavil dve sliki: »Jesen«, — z viška posneto ulico, vsa v megleno višnjevih tonih — ki v perspektivi ni brez pogreškov in pa krajinsko sliko »Poletni dan«, ki na prvi pogled ugaja, dočim ob natančnejšem motrenju izgubi: nemogoče temno-modro nebo je preteško, kakor iz svinca, voda, ki sflko horicontalno reže, pada spodaj iz ravnine in dol iz okvira, ker je obrežje preostro kon-tnirano, sence v vodi so nemogoče, rdečkasti oblaki na nebu prekloba-sasti.
Krainer Radivoj iz Splita je — to se spozna na prvi pogled — Bukovcev učenec. Zato kažejo tudi njegove tri ženske slike približno isti značaj, katerega kažejo slike njegovega mojstra, katerega pa Krainer ne dosega. Dober je njegov »Ženski portret« v bele, prav duhteče čipke odeta, sedeča mlada dama s prikupnim obrazkom, katerega pa tišči nekam preteška temna frizura. Studija ženske glave — damska glava pred
temnordečim ozadjem je nekoliko zarisana in ploščnata. »Smejoča deklica« — dekliška glava — je samo skicirana. Na podlagi tukaj razstavljenih slik se torej o Krainerjevih slikarskih zmožnostih, ne cta dosti povedati.
Umetniška individualnost je Mile Marinković iz Komiže, kakor vse kaže, krepka natura, ki si išče svojo lastno pot. Razstavil je devet slik. Učil se je v Monakovem, to se vidi; in da se je dodobra seznanil s Stuckom, se vidi tudi. Vendar pa se zdi. da je Marinković preveč individualnosti, nego da bi mu moglo naslanjanjc na Stucka biti od koristi. To kaže njegov »Veseli Faun«, ki je ravnokar, kakor silen orjak velik iz nemogoče temnomodrega morja, katero meje rdečerumeni hribčki, šinil, da se nam ves lesen prezentira pred rdečim dimom, ki bogvedi čemu ro-govili okrog njegove glave. To kaže tudi njegov »Lucifer«, manjša oljnata slika, na kateri je videti zeleno-svetlikajoč se obraz, katerega obdaja fosforescujoča glorioba in iz katerega žare rumen kastordeče plam teče oči. Niti o Faunu, niti o Luciferju se ne more reči, da sta znameniti deli niti v kolikor se tiče invencije, niti kolikor se tiče izraza in barv. Marin-kovičev značaj je pač bolj realen. To se vidi na njegovih karakternih sli-
kah >: Namišljeni bolnik« — bolnik, ki se je v postelji napol vzravnal, — »Bolnica« — sedeča, bolna, bleda ženska, — in »Obup«, mož, kateremu se je od bolesti spačil obraz, najbrže ne ravno radi obupa. Še bolj, nego na teh, zlasti z ozirom na kompozicijo ne vsikdar hvalevrednih slikah — Marinković včasih brez potrebe operira s kažečimi dodatki, ki naj pomagajo karakteristiki — se kaže to na njegovih izvrstno pogojenih portretih, v katerih se nam Marinković kaže istinitega mojstra, njegova karakteristika je ostra, gotova, slike so jasne in žive. Tako posebno njegov lastni portret: umetnik, oblečen za izprehod, stoji v rumeni vrhnji   suknji   pred temnozeleno
špansko steno, — ki v svoji skoro naravni velikosti napravlja vtis, kakor da vidimo pred sabo resnično vpodobljenčevo osebo. Poslednje čase, tako se zdi, se je Marinković jel odločno nagibati k modernistiški, ročnejši in drznejši tehniki, ki s par dobro nameščenimi potezami izvaja vse, kar je za vpodobljenca bistveno. Na ta način izveden je portret »Moj oče« in pa energično, pa z veliko gotovostjo črtani akvarel »Starec«. Izborna, ostro karakterizujoča je risba »Moj prijatelj«, z belo kredo na temno ozadje z lahkoto risana glava (Dalje prihodnjič.)
ima zato tudi prav lepe uspeha Odbor je v trajnem stiku z glavnim odborom ter pride vsak čas z novimi koristnimi nasveti. Tako je rav* nokar predlagal, naj se prepusti nadzorstvo nabiralnikov v celem podruž^ ničnem področju odboru, ki naj ima tudi ključe. Seveda je vodstvo z veseljem privolilo, ker je tako postopanje sploh želja družbe. Nadalje nasvetuje, naj bi se koledarji ne pošiljali po pošti, temuč jih naj družba izroči gotovo število odboru, ki jih bo razpečal med člani, s čimer se prihranijo poštni stroški. Tudi ta blagohoten nasvet se z veseljem sprejme. Vodstvo prosi že sedaj, naj bi se pravočasno oglasile tudi druge podružnice, posebno ljubljanske, koliko koledarjev bi hotele prihodnje leto razpečati v svojem okraju. Slava tako požrtvovalnim rodoljubom, kakršni vodijo šentjakobsko-trnov-sko podružnico.!
— Vsem podružnicam »Ciril-Metodove družbe« se razpošiljajo te dni kratka navodila za uzorno poslovanje. Vodstvo prosi vsa podružnična predsedstva, naj okrožnice ne založe, temveč skličejo čimpreje odbo-rovo sejo, da se navodila prečitajo ter se razdeli delo med odbornike. Treba nam je podvojenega dela, ako boce družba izpolnovati vedno naraščajoče naloge. Nemci zbirajo že drugi milijon, naskakujejo nas od vseh strani, a dokaj naših podružnic še vedno spi, vsled česar je družba — pasivna. »Gani se, komur je mar zahvala naših vnukov!«
— Tiste ki imajo v oskrbi Ciril-Metodove nabiralnike opozarja vodstvo družbe, da so dobile vse podružnice navodilo, naj za to določeni odborniki prevzamejo skrb za nabiralnike, hranijo ključe ter nabiralnike redno izpraznujejo, denar pa dopo-šiljajo glavni družbi. To pa nikakor ni nezaupanje do oskrbovalcev, temuč je potrebno zaradi rednega poslovanja in da sc oskrbovalci razbremenijo odgovornosti in dela. Toliko v blagohotno uvaževanje. Skrb podružnic bodi, da dobi vsaka količkaj boJiša gostilna nabiralnik.
— Družba sv. Cirila in Metoda v LjnMjani prosi načeJništva svojih nodružuic, da ji gotovo pošljejo do 25. decembra t. 1. doneske letošnjega Jeta, da ji bo možno v kratkem na-praviti sklepne račune in pa zato tudi, ker ona podpor nujno potrebuje radi velikih stroškov, ki jih je letos imela.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima v zalogi — poleg letošnjih originalnih božičnih razglednic — več tisoč komadov božičnih od lanskega leta, katere prodaja za lastno ceno t. j. 100 komadov 4 K. Prosi naročila tudi za te razglednice.
— »Slovencu«    v pomirjenje.
^Slovenec« vprašuje, kje so slovenski železniški uradniki in uslužbenci v Mariboru, da se še niso prijavili za >obmejni sklad«. V ponprjevanje povemo »Slovenca«, da so narodni železničarji v Mariboru podpisali zelo častno svoto za »Ciril-Metodov obrambni sklad«, ker so resnični narodnjaki, ki vedo ceniti veliko važnost naše šolske družbe, kre obsojajo nepotrebno strankarstvo pri naši narodni obrambi, ker vidijo, da polaga družba sv. Cirila in Metoda o svojih dohodkih in izdatkih do vinarja jasne račune, česar pri klerikalcih ni. Končno pa dela naša šolska družba, nepristransko brez ozira političnega mišljenja glede delitve podpor.
— Predavanje, prirejeno po -Splošnem slovenskem ženskem diu-štvu« je privabilo sinoči v »Mestni dom« nepričakovano mnogo odličnega občinstva, zlasti narodnega ženstva. Predavatelj gosp. prof. Milan Pajk si je pa tudi izbral za predmet svojemu predavanju snov, ki mora zanimati ob stoletnici francoske okupacije slovenskih dežel vsako narodno Slovenko. Gospod predavatelj je očrta 1 »ženske v Napoleonovi rodovini« tako dobro, da smo jih gledali, kakor žive pred seboj. Zato mu je pa tudi občinstvo sledilo z največjim zanimanjem. Prof. Pajk namerava svoje poročilo priobčiti v »Ljubljanskem Zvonu«, s čimer bode čitateljem brez dvojbe zelo ustreženo.
— Zabavni večer »Sokola II.« je v torek v gostilni brata Fran Kavčiča uspel nadvse pričakovanje lepo. Kmalu po 8. so bili vsi prostori zasedeni in pričela se je prav neprisiljena zabava, ki jo je pospeševal ne-utrudljivo prijatelj na glasovirju s spremi je van jem vijoline. Pevski zbor, sestavljen za ta večer, je žel za svoje izvajanje zasluženo pohvalo. Občinstvu je jako ugajal komični nastop g. Moleka v vlogi Korajžarja, kakor tudi ostali prizori. — Tajnik »S. S. Z.« br. Kajzelj je navzočim izročil pozdrave staroste dr. Oražna, ki je bil zadržan vdeležiti se zabavnega večera. (Dolgotrajno ploskanje in živio klici dr. Oražen.) Nadalje je omenjal, da se društvo »Sokol II.« lepo razvija, kar je pokazalo pri svoji  javni   telovadbi dne 1. julija,
želel društvu kar največ moralnega in   gmotnega   vspeha   ter zaklical
vsem navzočim v imenu predsedni-štva »S. S. Z.« krepki »Na zdar!« Podstarosta br. Petrin se je zahvaljeval br. Kajzelu za pozdrav ter želel, da na pristojnem mestu izreče našo zahvalo ter zagotovilo, da je in bode »Sokol II.« vedno gojil vzvišeno sokolsko idejo ter končno napil prcd-sedništvu »S. S. Z.«. Med odmori je pridno razpečavala cvetke in razglednice gdč. Julka Smoletova. Občinstvo je pozno v noč zadovoljno odhajalo z željo, da »Sokol II.« kmalu zopet priredi kak tak večer. Večer je uspel tako v gmotnem kakor tudi v moralnem oziru nad vse pričakovanje, za kar je društvu le čestitati.
— »Društvo slovenskih profesorjev« bo imelo svojo glavno skupščino v torek, due 28. doc. 1909 ob pni 10. dopoldne v mali dvorani ljubljanskega Narodnega doma. Odbor prosi p. n. gg. društvenike, da bi mu čimpreje prijavili eventuelne predloge za dnevni red glavne skupščine. Po § 11., točki 4. društvenih pravil je predloge naznaniti odboru pisme-io vsaj teden dni pred občnim zbo-•om.
— Razstava hrv. umetniškega društva »Medulić«. Javlja se nam, da se večina razstavljenih umotvorov kiparja Ivana Meatroviea odpošlje prihodni teden na Dunaj, kjer priredi umetniško društvo »Secesija« v mesecu januarju 1910 kolektivno razstavo njegovih del. Le še nekaj dni torej ostanejo omenjeni umotvori razstavljeni. Za to se vabi občinstvo v svojo lastno korist, da porabi ta kratek rok ter si ogleda in vživa dela izredno nadarjenega umetnika, ki pri nas žal T1i našel toliko razumevanja in zanimanja, kolikor ga vživa že več let v raznih kulturnih središčih kakor so: Pariš, Monakovo, Berlin, Dunaj itd. Naj občinstvo skuša torej vsaj v posled-nem trenotku vglobiti se v dela tega nenavadnega umetnika, posebno za to, ker ne vemo kdaj se nam Meštro-vič v svojem stremljenju po inozemskem priznanju pokaže zopet na slovenskih tleli.
Zveza jugoslovanskih hranilnic. Pisec članka pod tem zaglavjem je pisal, da je za okolico Ptuja in Maribora treba osnovati hranilnice. Umeje se, da je ta okraja treba najprvo pridobiti. Isti pisec je pisal, da je treba n. pr. nemško hranilnico v Ormožu osvojiti. Umeje se, da je najprvo potreba dobiti večino v občinskem zastopu, to je dobiti občinski zostop v oblast, kar se vse more doseči.
Klerikalna olika.   V ponedeljek zvečer je sedel v gostilni »Pri fajmoštru« neki gospod in mirno pil svoje vince, ko je okolu 10. ure pri-sedla k sosedni mizi družba kakih deset oseb, samih znanih tičev. Ti so začeli omenjenega gospoda dražiti in izzivati in ker jih je zavrnil, naj se II spodobno    obnašajo,    so začeli nanj j vpiti. -      ili proti njemu in mu gro- j žili s pobojem. Ti suroveži, ki so tu- 1 ko kazali svojo šnopsarsko oliko, so sami znani klerikalci. Imena so na razpolago.
Umrl je Avgust Kleč, mestni učitelj v Ljubljani. N. v m. p.!
Opozarjamo     na jutrišnji »Slavcev« zabavni večer v restavra-i ijskih prostorih v »Narodnem do-mu«. Vstopnine ni.     Prijatelji dru- j štva dobro došli.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi, kakor običajno, tudi letos »Silvestrov večer« z raznovrstnim sporedom. Posebno pevske točke so izredno srečno izbrane. Za danes omenimo le, da se je prijavil z<i ta večer laški kvartet v pristnih laških I narodnih nošah. Kvartet bo zapel zelo melodijozno »Laško salato«. — I Druge tajnosti izdamo ob priložnosti.
Jutri, v nedeljo, dne 12. t. m, vrši se plesna šola »NDO.« kakor navadno v »Narodnem domu« »(Merkurje va« dvorana; pritličje, levo) od 3. do 7. ure zvečer.
Simon Gregorčičevo javno čitalnico v Vegovi ulici št. 2 obiskalo I je v pretečenem tednu, t. j. od 2. do 10. grudna,   skupno   323 čitateljev. Povprečni   obisk znašal je torej 40 I oseb na dan.     Res, da je bil obisk prejšnjih tednov še slabši, vendar ni tudi v minolem tednu še povoljen, ako m   pomisli, da je čitalnica, raz-ven nedelj in praznikov, odprta po | sedem ur na dan ter da ima toliko raznovrstnih časopisov na razpolago za plačilo 2 vin., moralo bi značiti j število   čitateljev   vsaj (>0 do 80 na dan. Zatorej obiskujte v večjem števil u ta tako potrebni in koristni zavod, ki je bil s težkim trudom usta-nov] jen   in ki zahteva velikih stroškov za vzdrži vanje. |
— Koihuannova vila. Ljubljanski veleiržec g. Kollinann je kupil zgodovinsko grnjščino Podrožuik. To poslopje je starinsko zidano iu ne more vec služiti kot prijazno biva- I lišče. Zato je g. Kollinann dal sezi- 1 dati novo vilo in bo stari grad popolnoma podrl. Nova vila, ki je že pod
I streho, bo jako lepa in ukusna stavba ter bo v okras vsemu podrožni-Škemu okolišu. Okrog in okrog vile bo angleški park z jako lepo ograjo. Betonska dela te ograje je kaj lepo in solidno izvršila kranjska betonska tvornica Tribuč ft Ko. v Ljubljani.
Nesreče. S kolom je udaril tast 6vojega zeta Antona Novaka, mizarja na Jesenicah in sicer po čeljustih in hrbtu, ker je psa odvezah Poškodbe so težke. Mestni delavec Gregor Ribar je v pijanosti domov grede na Opekarsko cesto tako nesrečno padel, da je vsled zadobijenih   poškodb v
I tukajšnji deželni bolnici umrl. — Posestnik Jože*' Dekleva iz Bi ten j je
j v gozdu z verigo drva povezavah Pri tem je pa odletela veriga in ga udarila na desno oko. — Užitkariea Marija Dermastija je hotela na žagi v Vevčah v odsotnosti Žagarja za svojo porabo skrivaj vzeti nekaj žaganja. Pri tem jo je cirkularna žaga na desni roki nevarno poškodovala. —
I Rudarja Frana Šulq:aja v Idriji je zadel voziček za rudo v   levo roko.
I Poškodba je nevarna. — Francu Ko-šaku, ključavničarju v Spodnji Šiški, je pri delu odletel košček železa v levo roko. Moral je iti v bolnico,— Opekarski delavce M;ha Teran je šel v Letenicah na opekarno spat. Pri tem se je pa no životu nevarno one-kel. — Poee^tnikova žena Ana Sle-b'ijna v Beričeveni je nesla perilo su-š:t; pri tem je pa padla vznak na neki les tako nesrečno, da se je nevarno poškodovala na hrbtu.
Na khvpi sedeč umrl. Valentin Mercina, tesar is Ztror. Kašlja, je nriše! dne 7. t. in. malo vinjen domov in se usedel na ozko klop k peči. Ko je n jetro va mati Barbara okoli polnoči vže:nla luč, našla je v svoje začudenje sina, sedečesra, z gornjim delom života h tlom sklonjenega. Ko je sina bolj natančno pogledala, je videla, da je mrtev. Na čelu, nosu in na desni sfrrmi cbive je im*l krvave podplutbe. Najbrže ga je zadela kap, mogoče je pa tudi, da si je pri padcu iz klopi tilnik zlomil.
Odbor    »Dolenjske podružnico
Prosvete« se najtopleje zahvaljuje novomeškim darovalcem za darilo 116 K in knjige, ki jih je prejela podi užnica v začetku šolskega leta; nadalje se zhavaljuje tudi metliškim rodoljubom za znesek 7 K 10 vin. Naj bi našli ti darovalci še mnogo posnemalcev.
Volkuljo je ustrelil znani logar grajščine šneperške na Mašunu g. Fr. Šetiua dne 5. t. m. v grajščin-skem gozdu v Kambercah.
Strokovno društvo državnih uslužbencev eraričnega rudnika v Idriji je imelo dnu 4. t. m. svoj redni občni zbor. Udeležilo se ga jc 30 članov. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je štelo društvo v tekočem letu 54 članov. Odbor je imel meti letom 12 sej. Dne 3. januarja t. L je bil polnoštevilno Obiskan sestanek, na katerem se je obširno razpravljalo o zadnji regulaciji plače drž. slug. Dalje je imelo društvo en zabavni večer in je napravilo daljši izlet na Rovte in v Logatec. Med letom je društvo sestavilo tri obširne spomenice, v katerih se je temeljito pojasnil položaj rudniških paznikov. Spomenice so se izročile g. dvornemu svetniku Biileku, dalje ministrstvu za javna dela in dne 17. oktobra t. 1. v roke sekcijskemu načelniku g. Ho-manu. Pri sestavi teh spomenie je pomagal društvenemu odboru v to nosebno izvoljeni odsek. Kač' Inikn tega odseka tr. Št. Pečirarju je izrekel občni zbor iskreno zahvalo. Iz blaga inikovega poročila je razvidno, da društvo stoji gmotno na trdnih nogah, k'-r je izkazalo, da ima čistega preostanka 251 K 78 v, kar je za f;j):o mlado društvo gotovo dobro znamenje. Društvo je imelo naročene časopise »Slov. Narod«, »Slovenec«, »Staatsdiener« in »Montanzeitnitg«. OHbor je bil izvoljen sledeči: Leop. Troha, preds*dn'k: Jos. Oblak, pod nrod^edn;k; Vnl. Vidmar, Ivan Fer-iane:č. Frr-n ftinkovee, Viktor Tj****š-ne, Filip Svetle in Ivan Žonla. Sklenilo SS je. društvena pravila nekoliko nremenlti. in sicer med drw<rim v
tnMko, da bo'*o mesto do<=<-»rlnn iih vod-r»$b in č^stn'b članov soreieti v drn-fitvo tudi podporni člani, ki bodo z nzirom na pomen društva imel« ravnil volilne vse dru^e pravice. Občni zbor "ie sklenil sorr'asno, poslati na »•iti dan rlii'snlna dr/, sluiram na wm> n i ?p.<jnc'i i-'kemn zbnrovaniu A' T/bib-ViftTvj tiPUrtfevko in fitiuvieiii nozrlrav. MriflvT/Tiioe se tem sb*f*avaoiom, k» op vrše tk) Širni Avstriii v znnmenbi cV"^rtorra nastopa vseh državnih nvlfivbor»r»f>v svotp nravioe i** Vo-»*»f»t». TV^ti ir*. flti h? mlado dro*fvo l-fonko. k^t docedai tndi v nanr^i ho-rfllo no zj1'""'^"! n*~»ti v nli^mho in ZJišč'to evo^h d^Tičtvenih članov.
»\Tarodna čitalnica v Trnovem« pa Not ra niske m priredi na Silvestrov večer veselico s zanimivim sporedom.
Zonetno odlikovanje. Podjetni kroinški mojster in posestnik v Radovljici g. Josip Pogačnik je bil zopet odlikovan za razstavljen sa-
lonski frak in sicer to pot na mednarodni obrtni razstavi ▼ Parizu, ki se je ravnokar zaključila. In to odlikovanje obstoji is častne diplome, zlatega zaslužnega krtina la zlate kolajne. Zavednemu obrtniku, ki seznanja tujezemstvo z izdelki slovenske industrije, naše čestitanje. Slovenskemu občinstvu pa kličemo v spomin geslo: »Svoji k svojim!«
»Slovensko bralno društvo« in »Telovadno društvo Sokol« v Tržiču priredita dne 12. t. m. ob pol 8. zvečer v dvorani pri Bastelju večer v prid božićnice vrtca družbe sv. Cirila in Metoda v Tržiču., Spored obsega pevske in godbene točke, burko »Trije tički« in prosto zabavo. Radi lepega namena naj bi se zbrali ta večer zavedni Tržičani v najobilnej-šem številu pri Bastelju, saj za svojo deco moramo vse dati, da le ostane slovenska.
Nekaj nenavadnega v sedanjem času so gotovo žive kresnice. In vendar še žive! O tem je nas prepričal g. Engelman iz Šmartna v Tuhinjski dolini, ki je nam poslal na ogled živo kresnico, ki se ponoči krasno sveti.
V dveh vagonih pripeljali so so novi stroji za Prvo kranjsko tovarno testenin iz Švice ra postajo Trnovo-Bistriea. Stroji so tako orjaški, da je treba mnogo truda, predno se posamezni deli nalože na vozove. Izdelala jih je specijalna tvrdka, ki je edina v izdelovanju tako orjaških strojev na kontinentu. Opremljeni so z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki. Z novimi stroji izdelovala bo tovarna v Ilirski Bistrici ne le trikratno množino kot sedaj, tei\več se bo vršilo vse delo bolj avtomatično. Gospodinje, sezi te tedaj bolj pridno po izbornih Pekatetah, da bo-dete tudi tem strojem dajale dovolj dela.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju osnovala je nedavne svojo prodajalno raznoterih najbolj sili juznoatajerskih vin v mestu, v Graški ulici. Podjetje izvrstno pro-speva. — Dne 7. decembra t. 1. je ta zri d ruga otvorila za Trbovlje in okolico trdi tako prodajalno na drobno in debelo v hiši g. J. Orešnika v Lokah št. 269. -— Slovensko šolsko vprašanje v Celju se kar ne zgane z mesta. Slovensko - nemški gimnazijski razredi so še vedno v tistih nedo -datnih prostorih in okoliška deška šola nahaja se tudi še v tisti kolibi, ki je pravi pravcati šolski škandal v sedaniem proevetljenem stoletju. — Okoliška šola ima radi nedostajanja nrostorov spravljena dva razreda v neki stari privatni hiši v Gosposki ulici. Ob pričetkii tek. šolskega leta je mestni urad celjski ta razreda za-tvoril. Po daljši urgaciji je spet dovolil, da se sme v njih poučevati, a to le do konca tek. šolskega leta, češ, da -obi nikakor v nobenem oziru, zlasti pa v zdravstvenem, ne odgovarjata modernim pedagoškim zahtevam itd. Kaj pa poreče potem slavni mestni urad k šolskim prostorom v Novi ulici? Konsekventno bi bil moral te rt? davno kasirati. Ne vemo, kaj se še Tahko zarodi. A lahko dočakajo okoliški Slovenci celjski, da sploh ne hod o imeli vee svoje deške šole ob prihodnjem šolskem letu. Nemci na bodo ob novom letu Pričeli z zcrradbo noveira šol«kocra po«l^nja prav blizu tam, kjer Se imajo Slovenei leta in leta za drasr denar pripravljeno stavbisče. Lepa perspektiva!
Ilineljarna v Žalen pri Celju (I. štajersko skladišče za brneli) ne zadostuje več potrebam ter jo bodo morali razširiti. Tozadevni t roški proračun ieni so na n.fiOO K 37 v.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 19. t m. se vprizori prvič na našem odru ierokaz iz Ru-munskoga življenja »Valencka svatba«. Ta iera se je z najloni m usne-boin Igrala 9m po vseli velikih odrih, *or se v Linbliau? v enem letu devetkrat ponovila. Upati je tedaj, da bo-r'o tudi našemu občinstvu kar nni-boli oca jala. N;Vn*n pai ne zamudi T^ril^Ve si jo es*9e«t*ft, fcr»r jo radi torkih vio«*-, za katere ^o trobn mnorro tmda r<o bo »nneroče tako hitro prvno-vHf. Pr'^mvlin se za 9. prosinca min »Veleturist: burka v treh dejanjih.
Radi umora svoie ljubico je stal 7. t. m. pred porotnim sodiščem v Mariboru 20Jetni posestnikov sin Anton Kmotoc iz Gorniib Jablan blizu Pracrerskega. Dno M. junija t. 1. so našli na progi med Ptinem in Pra-crer^kim žensko truplo, kateremu je vlak odtrgal levo roko in levo no«-o. Bila "»e to JMiletna goslačeva hči Marija Frangeš iz Gornjih Jablan. V prvem tropotku je vsakdo mislil, da ie Franeroševo usmrtil vbik. S»»m se ie pa kmalu obrnil na Antona Kmet-ca, k čemur ie le-ta sam naivoč pri-r>opio*rel. Liudie so namreč dob'li na br^oiavnem droirn z žabicami nabit ''•tič. katerem i** b'lo zapisano, i da n^i p»bče ne misli, d« bi bil An- I ton Kmeteo po Hnm. Onr;čan v kaki zvezi z mrU-o Fran^eS. kajti no je »>a piopi «B»prt» popolnoma nedolžen. Pri r*ztelesenjn trupla so izvedene! dognali, da je bila   Frangeseva že
1 mrtva, ko ji je vlak odtrgal roko ia nogo. Na hrbtu je imela globoko rano, na prvi pogled provzroceno po strelu. .Ker pa niso mogli izvedenci najti kake krogle ali kaj sličnega, so izjavili, da je mogoče, da je poškodbo provzročil tovorni vlak. Takoj drugi dan so pa našli ljudje 265 korakov od proge, kjer je ležalo truplo, mlako krvi in koščke blaga, ki so bili odtrgani od obleke umrle Frangeš. Pri zopetnem ogledu mrtvega trupla so dognali izvedenci, da je imela Frangeseva zunaj sicer eno samo rano, ki se je pa znotraj razdelila v dve ^ani. V eni izmeti teh rau so našli delce obleke ter delce prsti in drobnega peska. Radi tega so izjavili, da je bi-i Ia Frangeseva najprej ustreljena s i prstjo potem pa zanesena na progo. ; Kakor so orožniki poizvedel i, so nekateri ljudje res čuli v noči 25. junija t. 1. v bližini proge strel. V kri-j tični noči je baje imel Anton Kme-j tec s svojo ljubico sestanek. Ker je i Frangeseva zadnji čas trdila, da bo j mladi Kmetec zopet oče, je bil torej j sum opravičen, da se je hotel Kmeteo reži ti svoje ljubice. To je tem bolj verjetno, ker je imela Frangeseva že leta 1906. otroka s takrat 17Ietnim Kmetcem, ki je bil pozneje tudi obsojen, da je moral plačevati alimentacije še enkrat starejši nezakonski materi. Ljudje so ga radi tega grozovito zbadali. In da se stvar zopet ne ponovi, je storil Kmetec, tako trdi obtožba, gori navedeni zločin. Da bi pa odvrnil sum od sebe, je napisal gori navedeni listič, kar on sicer taji, toda izvedenci so iziavili, da je pisava na listku Kmeteeva. Vsled predloga njegovega zagovornika se je obravnava preložila na prihodnje porotno sasedanie. da so nabavi v tem ča«n še več dokazov obtoženčeve ne-
dolžnocti.
Gradec v nevarnosti pred slovenskimi mesarii. V Gradcu je bil pred kratkim voliTni shod. na katerem se je tarnalo, da je graška mestna klavnica že skoraj vsa slovenska. NnČel-I nik mesarkse za dru ero Renner je dokaj milo prosil kandidate, naj temu »zlu« odnomorejo, kar se je tudi obljubilo, če graški Nemci ne vedo, zakaj jemljejo v graško klavnico slovenske mesarske pomočnike, povemo jim mi: Zato, ker so pridnejši in boljši delavci od nemških mesarskih pomočnikov.
Velika železniška nesreča v Dutovljah na Krasu. Tovorni vlak, ki vozi Jesenice - Trst, je prišel v torek zvečer ob 11. uri 30 min. na dutovelj-sko postajo in od tam odpihal ob 11. uri 38 min. proti Trstu. — Ko se je vlak vstavil na prihodnji postaji Renentabor, so železniški uslužbenci opazili, da je med potoma Dutovlie-Ponentahor izčrpal zavirač, 251etrii Jakob Susič, katereera so še na du-toveljski postaji videli na vlaku na njemu odmerjenem mestu. — Vlako-vodja Seidl je takoj telefoniral na postajo v Dutovlje, da se pogreša Sušica, ki je izginil med potjo. — Du-toveljski postajenačelnik se je z enim uslužbencem in lučjo takoj podal po progi proti Repentabu in res se je nudil kakih 500 m od postaje obema iskajočima strašen prizor: na tiru je ležalo razmesarjeno truplo nesrečnega Susiča, brez glave in nog. Od života odrezana glava je ležala daleč proč od ostalega trupla in tudi obe nogi sta se nahajali več korakov daleč od života. Postajenačelnik je takoj brzojavil v Repen tabor in v Trst o vsem, kar se je dogodilo in obvestil obenem žandarmerijsko postajo in sodišče v Sežani o žalostnem dogodku. — Na iiee mesta je prišla sodna komisija, ki je konstatirala, da je Susič ponesrečil, ker ga je neki vrteči se spodnji železu, predmet po grabil za plašč in ga potegnil pod kolesa, katera so ga na mah zmečkala. Vse razrazkosano truplo ponesrečenca je bilo preneseno na dutoveljsko pokopališče. — Susič je bil šele leto dni uslužben pri državni železnici, bil je poročen in oče šele nekaj mesecev starega otroka. Nesrečna soproga je bila o žalostnem dogodk obveščena od železniške uprave in se takoj vsa obupana podala v Dutovlje, kjer leži na kose raztrgano truplo ljubljenega mladega moža.
C. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu. V »Slov. Narodu« z dne 7. avgusta t. 1. je bilo c. kr. poštnemu ravnateljstvu v Trstu naznanjeno, da je postna uradnica Tautscher v Voloski popolnoma nezmožna za svojo službo, ker ne^zna niti besedice hrvaškega ali slovenskeea jezika. Ravnateljstvo je to gospodično za nekaj časa res odstranilo, in vse Volo-sko je bilo tega veselo. Saj ima ta gospodična poleg svoje jezikovne nezmožnosti tudi to lastnost, da stranki, če jo po hrvaško ali slovensko kaj vpraša, po laški zabrusi, da ne razume in obenem pogleda nesrečno stranko s pogledom, ki je vse prej kakor prijazen. Sedaj se je ta laški eksemplar v kranjski koži zopet vrnil k poštenemu uradu v Voloski in godi se zopet tako, kakor poprej. Ce človek telefonično pokliče v hrvaškem ali v slovenskem jeziku, tedaj pokliče gospodična Tautscher vselej
i drugo gospodično k telefonu, ono, k ima itak dovolj opravka, da izvrši £ i njeno službo pri telefonu,   če je t kranjska Italijanka pri blagajni ali pri oddaji zavojev, se godi ravno ta-i ko. Stranke ne razumejo nje, ona pa 1 ne strank. Tako ne more iti dalje. Po. šta je zaradi strank, ne stranke žara-di pošte in za norca se ljudje ne pu. ste več imeti. Naj torej c. kr. poštno ravnateljstvo posije g. Tautscher v kraj, kjer ni treba znati hrvaškega ali slovenskega jezika.
Kongres italijanskih učiteljev v Trstu. V sredo opoldne se je vršil v mestni šolski telovadnici Via della Valle v Trstu izvanredni kongres italijanske deželne učiteljske zveze, da protestira proti eventualnim usta-novitvam slovenskih šol v Trstu, Gorici, Kopru in PuJju. — Kongres, ki se je vršil po § 2. (proti vabilu) pri zaprtih vratih, je nad vse mizerabcl. no izpal. Kljub vsemu »bobnanju« je bilo na skupščini — na veliko rečeno
— 5—600 glav, ali kakšna je bila kvantiteta teh udeležencev? Po večini mlečozobi, nedorasli in napol odrasli fantje, ki so imeli zopet enkrat priliko — kričati, ne da bi vedeli zakaj. — Pred to mulariio so govorili: predsednik zveze Pasqualis in profesor Pasini, ki je rekel, da boj, ki ga bijejo Italijani, ni več narodni, temveč boj za obstanek. Tu se gre: biti ali ne biti, živeti ali izginiti! — Nadalje je klobasaril neki Tedeschini, a v imenu mestnega sveta in po nalogu župana — ker je bil ta poslednii »preprečen« — svetovalec Richetti.
— Govoril je seveda tudi v parlamentu blamirani poslanec dr. Pitacco in sicer zelo jokajoče. — Rekel je, da je že v parlamentu govoril proti manjšinskim šolam, katera nevarnost je za sedaj tudi odstranjena, »Bolj kakor protesti in besedičenje« — je zaklical govornik — bi nam koristilo vsestransko tesno združenje nas vseh, ki se čutimo Italijane. — Združitev, ki ne velja samo za gotove momente in pakte, temveč ki bo istinita v vsakem pogledu, vsak dan, vsako uro združevala nas in utrjala proti skupnim nasprotnikom. — Rešitev naša je v trdni in bratski uniji, ki ne pozna sofisterije, ampak jo veže prisrčna disciplina, trdna volja in najboljša misel za, sveto domovinsko stvar. — Le tako se ubranimo slovanske prepotence, ki hoče nas izpod riniti, le tako ohranimo italijanstvo na teh zemljah, katero bi hoteli naši nasprotniki, da izgine!« — Govorili so še neki študent Frati, v imenu goriških učiteljev — Franzot, in v imenu Mazzinijancev — Angelo Scocchi (čitaj: Skok). — Ko je predsednik še prečita 1 brzojavni pozdrav goriškega župana Bombica, je bil ta vseskozi mizeren kongres zaključen. — Po zborovanju je hotelo 200 otroča-jev razgrajati po velikem trgu, a policija jih je že s samim pogledom pognala tja noter v njih pravi dom
— staro mesto. — Trije pobje so bili radi zoperstavljanja in žvižganja aretirani. — Tako revno je končal ta toliko časa napovedovani izvanredni kongres, ki ni dosegel nič drugega, nego pritisnil pečat sramote na čelo italijanskim učiteljem, ki so se tako daleč spozabili, da so kot šolniki protestirali proti — šolam. — Difficile est satvram non seribere!
»Društvo jugoslovanskih želez* niških uradnikov« v 'Trstu ustanovi 19. t. m. svojo prvo podružnico v Ljubljani. Ustanovni &bor se vrši omenjenega dne ob polu 4. popoldno v desnem salonu hotela »Ilirija«. Po ustanovnem zboru bode ob 8. uri zvečer — v restavraciji ljv4b!janske-ga »Narodnega doma« zabaven družinski večer, na katerega se železniško uradništvo in po njem vpeljano občinstvo že sedaj opozarja in uljudno vabi!
Novodobni otroci. 141etni Fran Caputti jc predsinočnjim v Trstu s samomorilnim namenom skočil v morje, in sicer v kanal pred cerkvijo sv. Antona novega. Dva mornarja neke tam vsidrane jadernice sta skočila v morje za njim ga potegnila na kopno in potem izročila redarju, ki ga je od vedel na policijo, a od tam v bolnišnico. Kandidat smrti je povedal, da se jc hotel preko tržaškega kanala preseliti na oni svet zato, ker ga je bil oče ozmerjal in naklestil.
Grozen samomor mladeniča ^ Pulju. Iz Pulja nam pišejo 9. t. m. Danes ob petih in pol zjutraj je orožnik Ivan Jerčič, ki je patrolira! ob železniški progi Pulj - Galežan, opazil ob železniškem tiru razkosane dele moškcera telesa. — Orožnik se je takoj podal v Pulj in obvestil pristojno oblast o tem, kar je našel in videl. — Na lice mesta se je takoj, ko se je zdanilo, podala komisija sestavljena iz policijskih in sodnih funkcijonarjev, ki so na mah konstatirali, da jo nekoga v bližini povozil brzovlak, ki prihaja v Pulj ob 11. uri 30 min. zvečer. — ftli so za sledom ob železniški" nrord in že pol****' cerkve »Madonna delle Graz^e« v Šnant našli na tiru popolnoma zmečkano j trunio mladega moža, ki je bil od kole« tako razkoc«n \n zmečkan, da ga absolutno ni bilo spoznati. — Dele
j
nei
trupla je dala komisija pobrati in prenesti v mrtvašnico mestnega pokopališča, — kmalu se je raznesla po
mestu grozna vest in ljudje so hodili gledat razkosano truplo, pri čemer se pa ni moglo priti na sled, je li to kak samomorilec ali ponesrečenec. — Popoldne je prišla na pokopališče tudi stara ženica in v nesrečniku spoznala — in sicer po obleki — svo jega edinega sina. — Odigral se je pred očmi navzočih v dno srca segajoč prizor! — Na to je bil nesrečnik identificiran z mehanikom Romunom Zovieem, zaposlenem v delavnici torpedov vojnega arsenala v Pulju. — Zović je stanoval s svojo vdovo materjo v puljskem predmestju Kašta-njer in bil že del j časa zelo melanholičen. — Te dni je celo tožil svojim prijateljem, da je že sit tega življenja. — V sredo zvečer, kb je prišel z dela domov, je odiožil vse vrednostne stvari, ki jih je nosil seboj, kakor uro z verižico, denarnico itd., je poljubil strastno in opetovano svojo mamico in nato izginil. — Kakor *e je pozneje dognalo, se je istega večera Zovie vrgel pod brzovlak, kjer je našel strašno smrt. — Pravi vzrok emu obupnemu Činn mladega moža ni znan.
1'mrl je na Dunaju profesor Anton Derganc, ki je svoj čas služboval Novem mestu in v Ljubljani. Dasi ■aleč od svoje domovnie, je vendar vzgojil    svoje    otroke v narodnem <!uhu. Bodi mu časten spomin!
Mednarodna rokoborba. Pri vče--ajšnji povoljno obiskani rokoborbi sta nostopila kot prva Rus Snima-nov in Frncoz Irene. Zmagal je Rus v 9. min. s podprijemom in mlinom. Kot   druga Francoz Gambier proti Tržačanu Winter,   katerega je pre-igal   po   lTminutni borbi z zasuni ramen. Z Kajčevičem se je bo-ril Italijan Franconi,   katerega je eniagal Rajčevič    v    IS minutah, ivot   zadnja sta nastopila Avstrijec elgenhauer     proti   Nemcu Sieg-iedu II. Borba je bila radi vehe-r.tnih napadov sila močnega Av-rijea jako razburljiva, kar je do-vedlo občinstvo večkrat do uprav nebnih prizorov,   ker v razburje-- : ne loči kaj je dovoljeno in kaj <\ in ker pozabi zakaj da je pravzaprav borbo obiskalo. Zmagal je Fcl-; ihauer v ?>2 minutah. Danes zve-r se borita kot zadnji par Raičevič Fclgenhauer, kar obeta biti jako zanimivo.
Glas občinstva. Kdor bi rad ve-; -   i.i nravi: morje blata, naj pride   gledat na Tržaško cesto ved hišo »ubožne« ge. Tauzherjeve.
^o imeli pred mesecem popravila hiši, se jim ni zdelo potrebno spraviti hodnik pred hišo v prvotno sta-3 -% in najbrž čakajo, da bo tja do -a opravilo to delo preljubo soln-ce, med tem naj pa ljudje še naprej ajo v b ato. Znabiti pa čakajo, da kdo nogo zlomi na opolzlih tleh. slovi   :■ nemškutarja Drofe-i, ki ima na Tržaški cesti filialko blačilnim blagom, bi vljudno pro-ii,   naj že vendar enkrat umakne ired vrat balo blaga, ki štrli na i -to, da se ji morajo ljudje umikati v »lato.
Več p a s a n t o v.
Elektro - Radiograf »Ideal«, 'rane Jožefova cesta št. 1, hotei »pri a.licu«, zraven glavne pošte ima od ote, dne 11. do torka, dne 14. de-nbra 1909 sledeči spored: Zruko-ne tekme v Berlinu. (Po naravi.) ške   skrivnosti.    (Drama.) Na pski meji. (Po naravi.) Večna za-Ldjenka. (Konpčno.)
Kinematograf    »Pathe« prej idison«. Dunajska cesta št. 2*2 na
• roti kavarne »Evropa« ima od so-
. dne 11. do torka, dne   14. dc-ra sledeči spored:   Deljiv mo-(Komično.)  Oživljen. (Drama.) >jaštvo gre čez reko Labo. (Po na-i.) Konjska podkev. (Fantastično barvah.) Za pujskom. (Komično.) »The Koval Bio«   v »Mestnem iu« ima na sporedu 12 točk, med rimi obetajo biti zanimivi na-ei posnetki: »Ljudje in dežela na ilonu«: »Jahalna šola v Saumuru«. nv na jelene pri vojvodinji 1'zes«, je nekaj komičnih točk in zgodo--ka metniška   drama: »Klavski ~?er iz Mendona«. Kinematograf a v nedeljo zadnjo predstavo. Veliko božično razstavo priredi " zaprti trgovini jutri v nedeljo, dne t. m. g. O. Bernatovič, Angleško ladišče oblek. Razstava bo sijajno -v«itl jena. Pogreša se od 15. m. m. 41 letna
• ■ estnikova žena iz Cešnjice pri Št. trn v novomeškem okraju Marija
i šičeva.  Pogrešanka je srednje, recej    močne    postave, plavolasa, krogličastega rdečkastega obraza in tvih oči S seboj je izvabila pri od-iodu tudi 121etno hčerko Marijo, ki za svojo starost primerne veliko vitka in bledelična.   Kdor bi o »grešankah kaj vedel, naj to sporo-
či možu, odnosno svoji politični oblasti ali ereiništvu.
Nepreviden voznik. Hlapec Karel Jane je vozil včeraj popoldne po hodni poti ob Dunajski cesti s tovornim vozom tako neprevidno, da je zadel v kandelaber plinove svetilke, ki se je razbila in je škode 10 K.
Izgubljeno in najdeno. Odč. Zora Bežekova je izgubila zlat obesek s sliko, vreden 80 K. — Šolski učenec Karel Bitenc je izgubil kos črne svile in ptičjo perut. — G. Herbert Mahr je izgubil cevko za svalčlce, vredno 10 K. — Hlapec Karel Jane je izgubil črno denarnico, v kateri je imel 21 do 22 K denarja. — Vajenec Josip KlopČie je našel zlat obesek.
»Slovenske Filharmonije« oddelek koncertira jutri, v nedeljo v kolodvorski restavraciji južne železnice (Josipa Schreva). Začetek ob S. uri zvečer. Vstopnina 40 v.
Ptm iiw-srtste teoli-ene proti dr. Frlediungu.
Dunaj, 10. decembra.
Razpravna   dvorana   je polna
najodličnejšega občinstva. Med poslušalci je opaziti zlasti mnogo politikov in diplomatov. Splošno se opaža, da je v dvorani neprestano navzoč zastopnik srbskega poslaništva. Tudi zagrebški državni pravdu ik Accnrti se nahaja v avditoriju.
Med poslušaje i vlada napeta pozornost, ker vse pričakuje, da se danes predlože sodišču napovedani sen-zacijonelni dokumenti.
Cim se je razprava pričela, je predsednik Waeh dal besedo zastopniku tužiteljev dr. Harpnerju, da stavi vprašanja na dr. Friedjunga.
Dr. H a r p n e r (napram dr. Friedjungu) : Ali je vam znano, da so Hrvati, zlasti v vojaški granici .kupno z Avstrijci prelivali kri in da se nahajajo med privatnimi toži-telji možje, katerih sinovi in bratje so bili poklicani pod zastavo, ko je irrozila vojna med Avstro-Ogrsko in Srbijo 1
Dr. Friedjung: Na to vprašanje ne morem preje odgovoriti, dokler moj zagovornik ne predloži dokaznih dokumentov.
Dr. H a r p n e r : »Dobro, nimamo ničesar proti temu«.
Po daljši kontroverzi med dr. Harpnerjem in zagovornikom obtoženega Ambrosa so se stranke zedi-nile, da se najprvo zasliši izdajatelj in glavni urednik »Reichsposte« dr. V u n d e r.
Članki in dokumenti »Reichsposte«.
Predsednik (napram dr. Funderju) : Povejte nam, kako so nastali in kri m i ran i članki v :>Reichsposti« ? kakšen dokazilni material in kakšna fakta ste v položaju predložiti sodišču?
Dr. F u n d e r : Naš list »Reichspost« zasleduje že več let jugoslovanske razmere v monarhiji s posebno pozornostjo. V številnih člankih je list skušal dokazati važnost jugoslovanskih dežela za našo monarhijo in pri tem tudi ni zamolčal, da so se na Jugoslovanih zagrešile marsikatere krivice, ki jih je treba sedaj poravnati.
Ako smo dvignili teške obtožbe nroti nekaterim politikom, nas pri tem ni vodilo sovraštvo ali strankar-ski interes, marveč prepričanje, da skušajo nevredni elementi spraviti ta pošten narod na kriva pota. Dr. Friedjung je že očrtal milje, v katerem je nastalo takozvano velikosrb-sko gibanje, meni preostaja samo razložiti in pojasniti akte, ki jih bo predložil moj zagovornik. V mojih rokah je petero *iktov. Te akte sem videl na mestu, kjer se navadno pečajo samo z resnimi dokumenti. Poznam njih izvor, pri večini izmed njih vem, na kakšen način so se dobili in kako skrbno so se preizkušali i;lede njih pristnosti.
Že 1. 1905. je »Reichspost« obelodanila pisma iz Hrvatske, v katerih se je očitalo t (»žitelju Supilu, da dobiva redne podpore od srbske vlade. Snpilo se je takrat omejil na to, da je tožil »Hrv. Pravo«, ki je priobčilo enake obdolžitve, ter od tega lista izsilil častno izjavo.
Članki, ki so 1. 1908. meseca oktobra izšli, temelje na poročilu sek-eijskega načelnika dr. Spalajkoviča na takratnega ministrskega predsednika Pašiča. Naglasam, da je bilo to poročilo v bistvenih delih fotografirano in dr Friedjung bo mi pritrdil, da je tudi on z mano vred pri preizkušnji to fotografije dobil vtisk, da je to poročilo nedvomno pristno.
Dotično poročilo se glasi približno tako-le:
Po naročilu sem posetil z blagajnikom Bogovieem poslanca Sve-toznra Pribičevića v Zemunu, da se z njim dogovorim o pismu, ki so ga Snpilo,   Pribičevie   in Lukinič po
konzulu Potkovicu ▼ Pešti poslali vladi. Pribičevi*, ki mu je žal nemogoče priti v Uelgrad, je sprejel z zahvalo na znanje naša obvestila, da je Srbija pripravljena točno izpolniti svoje obveznosti, ki jih je sprejela nase v smislu reške resolucije, dokler bo v Srbiji na krmilu to ministrstvo, vendar pa so obljubljene podpore odvisne od sredstev, ki se lahko odloČijo od proračunskih zneskov, ne da bi to škodovalo drugim državnim potrebščinam.
Dr. Funder je na to na dolgo in široko komentiral to poročilo, pri čemer je ironično imenoval poslanca Pribičevića »dieser wackere Mami«, proti čemer je dr, Harpner odločno protestiral.
Predsednik : Prositi Vas moram, da ne napadate navzočih ali nenavzočih oseb. Vi ste pozvani kot priča in imate kot tak govoriti samo o faktih.
Dr. Harpner: Nimam nič proti temu, ako rečete: Ako je vse res, kar tu notri stoji, potem je poslanec Pribičevie lopov. Ako jo to res, kar tu notri stoji, pravim tudi iaz, da je Pribičevie lopov. Vendar na ne smete stvari tako sukati, kakor da bi bila že dokazana.
Poslanec Pribičevie: To pravim tudi jaz.
Dr. Funder je na to na dolgo in široko razpravljal o reški resoluciji in o bratimljenju madžarkih poslancev pod vodstvom dr. Lengvela s Srbi v kraljevini.
Dr. Funder se umiče!
Med drugim je tudi omenil, da mu je neki politik, ki je bival v Bel-Grradu, pripovedoval, da se je tamošnji turški poslanik z ogorčenjem ;zrazil o poletu madžarskih poslancev v Belgradu, češ da so bili pri njem in mu predlagali, naj Turčija z madžarske pomočjo prične vojno nroti Avstriji.
Dr. Harpner: Govorili ste o nekem shodu, kjer je bil navzoč madžarski poslanec dr. Lengvel. Ali morete imenovati le enega i>osianca hrvatsko - srbske koalicije, ki bi bil ludi na onem shodu? Dr. Funder: To ni nimalo potrebno. Dr. Harpner: Vprašam Vas, ali morete le enega edinega navesti, ki je bil zraven?
Dr. Funder: Imel sem namen opisati milje.
Dr. Harpner: Vprašam vas vnovič, ali je bil kdo izmed hrvatskih politikov pri bratimljenju v Belgradu ali Semedrovut Da ali ne? Dr. Funder: Moineutano se to ne da dognati, najbrže so bili, gotovo pa tega ne vem.
Dr. Harpner: Torej vi ne veste nobenega imena. Neki gospod je vam pravil o svojem razgovoru z belgradskim turškim poslanikom? Kdo je ta gospoil in kateri poslanci so to bili, ki so se razgovarjali s turškim poslanikom: Ali so bili med njimi tudi poslanci hrvatsko - srbske koalicije?
Saj boste vendar priznali, da je nekoliko preveč zahtevano, da bi Hrvatje, ki že itak toliko trpe pod Madžari, morali vzeti nase še grehe dr. Lengvela. Ali je turški poslanik imenoval le enega poslanca hrvatsko-srbske koalicije?
Dr. Funder: Ne, nobenega ni imenoval.
Obtoženec dr. Funder se je na to navil z osebo poslanca Šupila. Med drugim je trdil, da je Snpilo dobil glasom blagajniškega izkaza ministrstva zunanjih del 6000 dinarjev, dočim so bili sicer njemu izplačani prispevki izkazani med izdatki za ti- \ skovine.
Dr. Harpner: Kako veste to? Ali imate v rokah dotični blagajniški izkaz?
Dr. Funder: Vezan sem na uredniško tajnost, vsled česar ne morem podati natančnejših pojasnil.
Dr. Haupner: Ali ste videli dokumente?
Dr. Funder: Videl sem en dokument, ki obsega ono konstatacijo Dr. Harpner: Ali ste videli ori ginal? Dr. Funder: Tega nisem videl. Ker Funder ni hotel odgovoriti na nekatera mu ste vijena vprašanja, je dr. Harpner zahteval sklep sodišča, da-li je priča prisiljen oderovo-riti na vsa mu stavljena vprašanja. Sodni dvor je sklenil, da sme dr. Funder v smislu § 153. k. p. r. odkloniti taka vprašanja, ki bi mu lahko škodovala, ako bi nanje odgovoril.
Funder je potem govoril o spomenici »Slovenskega Juga« na ministra Milovanoviča, v katerem se društvo pritožuje proti postopanju z Bosancem Visil je vičem, ki je prišel v Bel grad, da se informira o položaju. Iz te spomenice je tudi razvidno, da so večinoma vsi srbski diplomati člani »Slovenskega Juga« in »Narodne Obrane«, društev, katerih cilj je zastrupljati studence, metati bombe in izvrševati atentate.
Pr. Harpner; Ali morete imenovati le enega poslanca hrv.-srh. koalicije, ki bi bil člau teh društev f Dr. Funder: Tega ni potreba. Dr. Harpner: Vi hočete zopet polemizirati. Vprašam Vas: da ali nel Dr. Funder: Najbrže. Dr. Harpner: Torej vi tega ne veste.
Dr. Funder: Za »veleizdajnike« v Zagrebu sta oni dve društvi darovali 54.000 K. Zaupna oseba v tem oziru je bil poslanec Pribičevie. Brezdvoma je tudi on od te svote nekaj dobil. Dr. Lukiniću so iz Belgra da nakazali 7000 dinarjev, da jih razdeli med advokate. Kako je to, da je dr. Lukinič postal zaupnik Bel-grada, on ki trdi, da ni imel nikoli nobenih zvez s srbsko prestolnico? V dokumentu iz srbskega tajnega arhiva stoji, da se je poslancema Supilu in Banjariinu nakazalo 28.000 dinar jev, da jih po svojem prevdarku razdelita med madžarske liste.
Peti dokument je instrukcija ministra Milovanoviča na poslanika Sirnica na Dunaju, v kateri se poslaniku naznanja, da je vlada dala uničiti vse spise, tičoče se velikosrbske propagande.
Dr. Harpner: Ali ste to instrukcijo videli v originalu? Dr. F u n d e r (v zadregi) : Bil je to dokument, ki se mi zdi brezpogojno verodostojen.
Dr. Harpner: V katerem je ziku je bil pisan? Sve d o k: Bil je prevod. Kraj, kjer so mi ta prevod pokazali, je tak, da sem moral biti kot žurnaMst prepričan, da dobim na tem mestu samo nekaj dobrega.
Dr. Harpner: Ali mi lahko poveste osebo? Priča: Ne! Dr. Harpner: Zakaj ste prepričani, da je dotična oseba dobila pristen prevod? S ve d o k: Na vodilnih mestih v Avstriji, kjer se pečajo s tak šnimi stvarmi, niso tako nerodni in neumni, da bi se dali oslepariti s po narejenimi dokumenti. Dr. Harpner: Sklepam torej lahko, da ste prevod dobili od »vodilne strani«? S v e d o k: Podrejeni uradi se ne pečajo s takimi stvarmi.
Predsednik: Ali je »vodil-no mesto« imelo samo prevod? Ali ste morda slišali, da je imelo tudi oriorinal ali vsaj kopijo? S v e d o k: V tem slučaju tega ne vem. Dr. Harpner: Kako je potem akt prišel v roke poslanika Sirnica? S vedo k: To me nič ne br;<ra (Dalje prihodnjič.)
Somišljeniki! Volilci! Vabi tre o vss
na
naravo-napredne stranke
ki bode
v nečeljo, 12 t m. ob 2 pcpolfin*
v gostikd g. KaUika
„Pri Štajercu" na Fužinah.
Dnevni redi
Poročilo o splošnem političnem položaju. Poročata   državni   poslanec   in   župan ljubljanski Ivan Hribar in dr. Gregor Žerjav.
Somišljeniki,   naprednjaki,   vsi do zadnjega na ta važen shod!
JzwM oižiior narogoo-nepredae stranhe".
Telefonska in srzolauna poročila.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 11. novembra. Zbornica nadaljuje še vedno prvo čitanje proračunskega provizorija. Hrvatski poslanec B i a n k i n i je obširno govoril o razmerah v Bosni in Hercegovini, grof Sternberg pa je napa-dal dr. Kramara in njegovo politiko. Ka to sta govorila Še Vsenemec dr. Stranskv in češk: klerikalec Vaclav My sli vec. Prihodnja seja bo v torek. Bolezen grota Harracha.
Dunaj, 11. decembra. Stanje obolelega grofa Harracha se je shujšalo. Zdravniki so pozvali na konsilij profesorja dr. Hochenegga.
»Slovanska Enota«.
Dunaj, 11. dfccembra. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote/ je imela ob 9. dopoldne sejo, v kateri j«; sklenila, da vstaja pri svoji zahtevi, da se mora v ministrstvu zjednačiti število nemških portfeljev s številom portfeljev, ki imajo pripasti Slovanom.
Dr. Glombinski posreduje
Dunaj, 11. decembra. Naeelnik »Poljskega kluba« dr. Glombinski je imel danes dolgotrajno posvetovanje s predsedstvom »Slovanske Enote«.
Razpust poslanske zbornice.
Dunaj, 11. decembra. Krščansko ! socialna   korespondenca »Austria«
javlja: Ako poslanske zbornice J>9-oblastilnega zakona za sklepanje trgo* vinskih pogodb ne bo resila do 31. t. m., bo jo vlada takoj razpustila ie razpisala nove volitve. Proces hrvatsko - srbskih poslance* proti dr. Friedjungu. Dunaj, 11. decembra. Zagovor nik dr. Friedjungov dr. Benedikt je danes predložil mesto originalnih dokumentov, kakor se je pričakovalo, par fotografij. Na to je predlagal, naj se zaslišijo kot priče: baron C b 1 u-m e c k y mlajši, urednik Ranchove »Ustavnosti« Dorotka v Zagrebu, gimnazijski katebet v Zagrebu dr. Bošnjak in dr. Horvat, eden izmed vodij Frankove ciste stranke prava. Vsi ti bi naj izpovedali o razmerju poslanca Frana Šupila napram avstro - ogrki vladi. Zastopnik tožiteljev dr. Harpner jc predlagal za izvedenca — strokovnjaka vseučiliška rofesorja dr. Ja-Rića in dr. Milana p 1. R e s e • t a r j a.
Porotniki so na to izdali izjavo, da zahtevajo, da se jim predlože od obeh strani vsi dokazi v originalu, ker hočejo soditi v vseh ozirih strogo nepristransko. Ta izjava porotnikov je povzročila med tožiteljima veliko zadoščenje. Zastopnik tožiteljev dr Harpner je izjavil, da so vsi doku« menti, na katere se sklicujeta dr. Friedjung in dr. Funder, falsificirani in da bo to tudi dokazal. — Obravnava še traja.
Hrvatski ban pred padcem«
Dunaj, 11. decembra. V pravni* škili in političnih krogih so mnenja, da sta dr. Friedjung in dr. Funder s svojimi »odkritji« in »dokumenti« doživela popolen fiasko. Dokumenti, ki so samo prepisi, prevodi in kopije, ne morejo imponirati inteligentnim porotnikom, če tudi se jih mora smatrati za kolikor toliko pristranske. V javnosti se vedno bolj utrjuje mnenje, da sta Friedjungov proces vpri-zorila hrvatski ban baron Rauch in ministrski predsednik Aerenthal, da bi uničila hrvatsko-srbsko koalicijo. Vse kaže na to, da s tem procesom ne bo zadeta koalicija, marveč nekdo drugi. V vladnih krogih računajo s padcem barona Raucha kot z gotovo stvarjo. Rauch bo prisiljen se umak niti, čim bo končan proces.
Značilno pismo.
Split, 11. decembra. »Našemu Jedinstvu« javljajo iz Zagreba: Te dni je dobila ugledna oseba, svoje dni visok državni dostojanstvenik, sedaj živeč v pokoju, ali rodoljub, ki se bavi s politiko (bivši podban dr. pl. Nikolić ali podmaršal pl. Tomi-čić), od njegove cesarske visokosti nadvojvode Frana Ferdinanda pismo, v katerem izraža željo, da se ga informira o delovanju madžarskega šolskega društva »Julian« v Slavoniji ter pripominja, da mu to delovanje povzroča mnogo skrbi.
Dr. Frank umira.
Zagreb, 11. decembra. Dr. Josip Frank, vodja čiste stranke prava, je že dlje časa nevarno bolan. Zadnje dni se mu je bolezen tako poslabšala, da se je bati katastrofe. Včera: je dr. Franka, ki je krščen Zid, spo-vedal jezuit Brixy.
Italijanski parlainei L
Rini, 11. decembra. »Messagero* javlja, da bo parlament sklican na izredno zasedanje na dn 16. t. m. v svrho, da razvije pred njim novj ministrstvo Sonnino svoj program.
Za prebivalce mest, uradnike Itd.
Proti težkočam prebavijanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz prašek," ker vpliva na prenavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Skatljica velja 2 S. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJU, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. _3 8
Učiteljski zbor mestne nemške deške ljudske šole
nazu nj* »U\nemu obćiii»tvu žalostno vest, da je njega član, gospod
Avgust Kleč
mestni učitelj
danes »jutmj po kratki, mučni bolezni preminil.
Pogreb drugega pokojnika bo ▼ nedeljo ob 4. popoldne s Tur jažkega trga št. 4. 4545 Blag ras spomin!
Ljubljana, 11. decembra 1909.
UtittUsU ibtr.
>ober   tek ■ Zdrav želodec imamo in nič nas ne ti§£i želodec, odksr rabimo izborne Fellerjeve kroglice s rabarbarom In znamko »Elzine kroglice«. Povemo Vam po izkušnji, poizkusite te tudi, uravnavajo telesno odvajanje in pospešujejo prebavo. 6 Skatljic poštnine prosto samo 4 krooo.   Izdelovalec seme lekarnar E. V. Fcllcr v Stubici, Elizin trg It 339 na Hrvaškem.
t*
Proti
20
lolom in gnjili zoo
Izborno delale dobro znana
. antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
kl utrdi dlesno ln odstranile neprijetno sapo iz ust.
1 steklenica z navodilom t krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v LJubljani, Reslfeva C9sta Štev. 1
poleg Fraac Jože-ovcja jubilejnega mosta.
Meluslno-aaina ln zobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične meiusine-ssine zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal.
Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
>
MelecrelogKno poroHlo.
Zahvala.
Za  mnog«  dok ase iskrenog*
sofatja   povodom   bridka isbub«* pftfie iskreno ljub'j**ne matere, oz soproge ia tnsfte, g> epe
Ane Kunstel
posestnico
za čanta spr-iusi\o drage pokoj niee na sadnjom pota za knsne *enc«\ nor« d m kom, prijateljem in znancem, »lavni minski zndr"gi. ter v « bče vsem udebžfno-m, izrekamo n.-tjis-irenejšo z.ih.t'o
V Ljubljani, 10. dec 19~>9
4539 Žalujoči ostali.
Hiša
4536
ns zelo prometnem kraju, Z dohro vpe
ijano  trgovino  v LJubljani, m
proda. —  Odda «e tudi »ama
»»trgovina
pod zelo ugodnim:   pogoji.  — IiČO pa se tudi zanesljiv
Hia ali
s primerno kavcijo. Naslov pove uprav. »SI. Naroda«.
Zahvala.
Povodom  bolezni   in   smrti naše ^3 iskreno ijut>ljem>soproge, oiiroma matere, jospe
Marije Kopač
VTS*. aed morje« 381-2.
S red-v mĆnl tlak 7330 tem.
S 1 Cas *> opazo-3 vanja
Stanje   k 6 barometra v mm
« t:
Vetrovi Nebo
0 0 si. svzhod megleno 0 3 brezvetr. I oblačno
f0. 2 pop. i 736 8 9   9. zv    737 S
11.  7. zj.   7392      i 0 slab jug j
Srednja včerajšnja temperatura — 0 61, torm. —.0. Padavina v 24 urah 80 min. Sneti je padlo malo snega.
nam je došlo toliko iskrenih dokazov sočutja, da se tu zanje javno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa izrekamo zahvalo za častno spremstvo pri pogre-•* ; bu, da i je za večkratni obisk ob bo- $ : ' lezni in zn zadnjo tolažbo premilost- ' 2 gjjjj ljivemn novomeškemu proštu dr. El- -T i bertu kakor tudi vsem drugim preč 'V.^ gg. duhovnikom, oo frančiškanom, £~ usmiljenim sestram ter vsem drugim ^ meščanom in okoličanom, ki so v tako I obilem številu spremiii predrago k I zadnjemu počitku. 4529 --4
Novo mesto, 6. decembra 1909. SB
z gospodarskim poslopjem, z obsežnim prostorom, lepim vrtom ob deželni cesti, ob železnici, zelo pripravna za vsako obrt ali trgovino
se takoj proda.
Kraj ima zelo živahen promet, posebno v lesni trgovini, za kar bi bilo posestvo zelo pripravno. 4542
Več se izve pri županstvu na Rakeku.
Delniška frnzfca združenih pWo-nm Žalec in Saški trg • f jub jani IS^EST" spiralnu©
m
e
I
S: ■
■i.'...    ■ ----'.vi
Ob prebridki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga oziroma Očeta, brata, svaka in strica gospoda
sedlarja, kotlarja, kovača in gostilničarja izrekamo tem r-otom za toT??be. polno sočutje med boleznijo in ob smrti pokojnika k^kor tudi za mnogobrojno časteče spremstvo dragega rar-.jcc^a vsem sorodnikom prijateljem in znancem presrčno in iskreno zahvalo. Po?ebej pa se iz vsega srca zahvaljujemo za čas-eče spremstvo gospoju županu in slavnemu občinskemu 0db7.ru v Spodnji Š'ški, slavnim gasilnim društvom v Spodnji in Zgornji Šiški ter v Ljubljani, siavni Čiatalnični deputaciji v Spodnji Šiški in vclcccnjcnim strojevodjem, dalje gg. pevcem ped vodstvom gospoda Bajdeta za toiažiino v srce segajoče petje ter vsem darovalcem prekrasnih vencev.
Vsem in vsakemu posebej: Iskrena hvala!
V Spodnji Šiški, 11. decembra 1909.
4o-:s
Aaionija Eeršič
v svojem ter v imenu svojih otrok.
i-
2* -
4544—1
^2?^ _
i^fc, r-^
■
V £:W"A ■y:\'.:\ij:\ delavnici je popolniti več
e^EiiiSitiiii mesto
Prosilci, ki morajo biti trdnrga zdravja, krepke postave in ves'čl slrvcn-iVrga in nemskrga jez ka v govoru in pisavi in la^k' ga za službeno porr« bo, ter so i/poimli svejo vojno dolžnost, nai osebno izročijo dotične, s potrebnimi dokazili oprt mijene prošnje ravnateljstvu tega zavoda
šzTEr|sa3£3 v pi70Y£rai$kem ali
Mesto se ima nastopiti kar najhitreje. Plača po dogovoru. Pro-nie je v!ržiti pri 4538
imfi&i $wm ? Laien trp.
Veliko presenečenje!
75.033 parov čevljev. 451.3
4 pari čevljev za samo 9 K.
K--r j* t*č vebkih tvornic ustavilo pTr.'il.t, s« mi povnriii. da ^ftlik -d:-.-k čevljev $• o^!r.* pod izdelovalnimi etroški ppr^vim v der.ir. Pro iaj:*m rsakomur 2 p.tra n>oAfcihT "J pnr:i ž-»skih čevljev iz rrr."£* ayi T}r\x^z'4 u^nja n kapicami, jpra-loš ran?, k* z ivezovaoje, e m.»eno zbitttni a*» j :iin.-i podplati, nn hOv>j^** «»b''ke Za B»n>fitev z»di>8taj« dolg«ml Vsi 4- pari 23 Satno  9  !\.  Po  povfcetju r.zpoiilja
centra! ia r^zp.>>iiij;iln;ea čevljev
J. Gelb, Novi Sandec št. 182.
Ziirnn« dovoljarm ah cen*r naamj.
L«
M<*8tna braaiioica v K^mn^ku raz« pi»uj»* z n-stopom ta-coj ali v^aj 1, lan-jr-rja 10i0 sliiŽSO
3
Bivš^i podčas^n ki, ki so vršči tudi mizarskega,  vrtnarskega, ključavničar-žkrga, kleparskrga ali tesarskega n ko ielstva, imajo prednost.
z ikapaioM  letnimi  dohodki   1540 K.
Po enoh tnem radovoljnem službovanju se namesti stalno.
Strokovno izobraženi prosilci imajo prednost.
Prošnje opremljene z dokazili o rlo^c'l'iirm «!u*b« vsnju vlagati je dO 29. Cvcz-rr*)?* t. !. pri
Mi Mm v V.
4541 Rovaaleljstvo.
■miš
Krasna umetniška reprodukcija v več barvah
ustanovitelja slovenske književnosti
rja
visoka 6G cm in široka 59 cm je najlepši okras vsake slovenske
hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar Uh
imamo Slovenci.
Cena s pošto K 3a20.
Dobiva se v
-Horodni knjigarni
v Ljubljani, Prešernova ulica it. 7.
priporoča
veliko zalogo
rac
salanterljskess
blaga
ANTON ŠKOFI
Mmidi ii m m* j. r
hiša z vrtom
¥ L]ubl|ani.
Naslov pove up avništvo »Slovan skega Naroda« 4532
Dobro ohranjen
otroški voziček
ao ceno proda.
Vpraša   se   na   Dunajakl CS3tI
št ©3, I. nadatropje. 4531
PoaO]ilnloa V Celfllf registrovana zadruga z neomejeno zavezo aprejme
radnika
izurjenega v posojilniškem poslovanju.
Plača po dogovoru. 4499 Pro^nie ie vložiti do 13. t« flk ori
načelnlštvn posojilnice ▼ Celju.
Odda ae takoj lepa, elegantno me-blovana
SODO
s 3 sobami m prttikHiuiml, v n*^i hisi,
se odda takoj ali a febrsarJoTn.
r*.      — n    Poljanski C83tl Št.
22 v Ljubljanli pritličje desno.
Vzgojiteljica
zaneslj va,  izobražena  in pobožna, se išče k Štirim otrokom, starim 4 do 8 lc-t, ki so brez mamice.  Starejša, ki bi j znala  p -učevati  klavir,  ima prednost.
Naslov pove upravnibtvo »Sioven-skrga Naroda«. 4535
S posebnim Vhodom. Na razpolago
je kopalna soba. Vnra-a se m Elizabetni cesti št. 7, I. nadstropje. 451*
Lepo opremljena
s posebnim vhodom SO Odda
v Gradišču št. 17,
pritličje, desno. 4365
Za parno opevamo
na deželi SO 1ŠGO ključavničarstva in montiranja zmožen
. 1% prelio. Mas. temna «»i [
rr.d pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil mukepomega trpljenja.
Karel Bader, Hierthsen, Bavarsko rfj
lim li io sil, 11 iita
Mes
DEEes zv0§sr ®H 3.
velika predstava
Trda $ feoacsrfsm mi 2 is pol sre.
Jutri v nedeljo, ob 3. in 5. pop. ter ob 8. zvečer
lita" paiiiie piiis
s popelaoraa no^isa prekrasnim
SiSOrciSKl- 4528
srednje starosti, ki bi se eventualne izučil voziti s 'ovnrnim avtomobilom Nastop službe 1. m&rca 1910. Prednost imajo oni. ki so že poslovali t optkarni. Ponudbe s pojasnili dosedanjih s^užb in z izpričevali na unravništvo
»S!nv. Naroda« pod „strojnih" do 2. jantarja S919. 4509
• t
4
im imMM
(Jos. Schrev) v Lfnbljani
,nensl0.iz. flecemto
velik
feraske Filteiori.
Zečeiek   ob   osmih zvečer
Vstopnina 40 vin.
Za obilen obisk se priporoča ? vsem ^poštovanjem
Jssip Schrey
4521 restavrater.
drnfhifi ppdn?! hrsnilnir
ima svoj
Z
&9
U ki
Mili
9
m
u p2t8K, im 13. ascemUrn 1.1. ot 3 p:p;Une
v posvetovalnici mestne hranilnice (Prešernova ulica 3
DNEVNI BED:
1. Volitev 2 odbornikov.
2. Volitev enega Člana v računsko pregledovalno komisijo.
3. Prememba § 1., § 11., §. 24. točka 3., § 28., § 40. in § 41. dru Žtvenih pravil.
4 Raznoterosti.
Opomba: Da je občni zbor sklepčen, mora biti navzočih najmao 20 druŠtv* nikov.
V Ljubljani, dne 10 decembra 1909.
4530
Eng. Franchetii,
podpredsednik.
Otvoritev trgovine.
SI. občinstvu v mestu in na deželi vljudno naznanjam, do sem Otvoril 10. t. m.
in
trgovino
v Presojni ulici 3, na Friškovcu.
Cenjenim odjemalcem bodem vedno postregel z dobiim blagom po najnižjih cenah, ter kupljene stvari tudi dostavljal na dom.
Za mnogobrojen obisk se vljudno priporoča
Hlnko Prlvšek, trgovec
396965
3046
Prodam hišo
S gostilno, pohariJO in z drugimi
pritikitnami ter velikim vrtom in OVS-Čnjakom   na zero prometnem kraju
v Marili Bistrioi, Zagorje, (Hrvaška).
Vpraša  se  pri   lastniku Josipu
Jurinlću, Marila Blstrloa, Zagorje (Hrvaško). 4517
Pozor podjetniki!
Naprodaj je
▼ bližini LJubljane, skupno vp{ oralov obsežen, ob cesti ležeč travnik« Tam je izvrstna glina tudi za stre&no opeko in je je 3—4 na debelo. Cena po dogovoru. 4503 Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«.
Uradno dovoljena, te 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
G. Flux
Gosposke ulice štev. 6,
priporoča in namešča le boljše
BaH prevelike alfe prodaj— fc—tofcdfr « ,.-
po tovarniški ceni.
• Aa LUKICjPred Škofijo 19.
fffAejafmii ^GDU°   franko zvezek
iTrnriikrasnm m m^ sioven-
%lašieEJl 8kih napevov za citre a slovenskim besedilom, ako pošljejo vsoto 50 vin. v znamkah na naslov Josip Sorg, Dunaj XII. 4, Rosenho-geisti asse 38. — Pregled od 100 pesmi se pošilja brezplačno. 4523
Službo
kakor
privatno, trgovsko in gostilniško oeobfe
za Ljubljano in zunaj.
Izbira različnih slnzb, zlasti za ženske. Potnina tukaj.
Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Prosi se za natančni naslov. 4512
najsi bode kakršnakoli. Sprejmi Ški v boljših letih. Ponudbe se prosi pod Msluibalf
na uprav. »Slov. Naroda«. 4522
Akumulatorji
BSEBnUS) -'00 razn h vel kosti od kron BttrUfenfrsM£>*' 60  naprej. Ceniš, zastonj.
A. Lusoher
tvernie« akumulatorjev, Draidane 22 170.
Letos produkcija nad 100.000 kuiuaduv. 2^62
i.
Sprejme &e poštena in spretna bolj mlada 4474
prodoialko
ki je že vajena trgovine mešanega blaga. Pismene ponudbe na Fr. KalanSp
Žirovnica na Gorenjskem.
Iznašel se je način imenitne, veleuspešne, moderno in jako hvaležne
posebne važnosti za večje trgovine, podjetja itd.
Pismene ali ustmene ponudbe: Hilšsrjeve islž€3 Št 5f n3 kar sledijo natančnejša pojasnila. — Število reklam je Oinsjeno. 4533
I    v LJubljani, Levstikova bUcs št. 2
sprefessa in ocIpoSUja
vse raznovrstne oglase, inserate, anonce, trgovskega in privatnega značaja, o raznih prodajah « in nakupili, o razpisih, o iskanju služb itd.
I
e
Vinko %m® wmm Hran] Peter OmJIIIIs Jarše
v Ljubljani: Emonska testa 2. v \W: krnim ulica 231.
Naročila se sprejemajo v obeh skladiščih in tudi v Ljubljani,
Dunajska cesta 32. — Telofon št 165.
Karel Meglic
lastnik tvrdke Lavrenčič * Domicelj. 4452 Žitna trgovina.
Razpošiljam kolesa
sa Štiri tedne na poskuinjo in vpogled proti povictju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri.
Uuttrovani cenovniki poštnine prosto*
Franc Dušek
tvornica kolos, Opoeno si. SO. mh dri sa Usnici Češko. 42i
Lancaster od • . K 28.—
Fiobnrt M . • m S 90 Ptitole M • • N 2a — S    o lire bi      .  . „  5- —
naprej. Poprave ceno. Ilustrovan cenovnik
tr- ko.  F. Dušek! Opočno 76
ob actavafl železnici,  češko. 4310
i?
Da svoje izborne, najnovejše iz zlate trdolitine izdelane valce z močnim glasom povsod uvedem, sem se odloČil razpodariti 2900
f onogralov. Zahtevajte proti vpošiljatvi
j 10 v (v pisemskih znamkah) prospekt in j lahko dobite prekrasen fonograf zastonj in I carine prosto. 4437
i Razpošiljanje govorilnih stroje? „Lowinl!, j Dunal, VI., Gumpendorfestrasse 111-15.
to
i
a
s s
m ej&ae^eaovoeoaoe. o
••••
i
une
«9
i
vseh vrst sa urade« • društtai trgovao itd. m
Anton Černe *
graver In U đe i ova teli kavčukovih stemnili!
Uubijona, Sv Peirnc.6.
Cealki franko. %
O
I
Izdeiane postelje
iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno I Pernica   ali   blazina,   "80 cm aas*'   dolga, 116 cm široka K 10'—, K 12*—-, K 15-- in K 18—, 2 metra dolga, i Hu c:n široka K 13—, K 15—, K 18 — j K 21-—. Zgiavnik 80 cm dulg, 58 cm širok K 3-, K 350 in K 4—, 90 cm dolg. 70 cm širok K 450 in K 550. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri, 3 delni mo-droci iz dlake za 1 posteljo K 27'—, boljši < K 33' —. Pošilja se poštnine prosto po po- | vzetju od K 10 — naprej. Zjmenja ali nazaj j se vzame proti povrnitvi postnih stroškov, j
Benedikt Sachsel, Lobes 913 j pri Plzn£u na Češkem. 4115 1
aa— aaaaaaaaaaafaaaaaal
Več hiš
meo katerimi sta tudi dve dobro vpeljani gostilni, se po prav ugodnih cenah proda. Več  se  izve   v  gostilni 99Pri Mostu", Novi Vodmat" 16. 4515
Dr. Danilo Malaron
sprejme *5oe
t~
Slnibo je nastopiti takoj.
obstoječ iz 3 prostorov pripraven za trgovino, gostilno, kavarno ali akci-denčno tiskarno, se oH
1. januarja 1910 odda.
Već se pouvp v Zvonarski ulici št. 5 pri blagajniku. 4481
Pozor!
Vsak dan
orske rib©
vsake vrste vŠtevši Jastoge in ostrige
po izredno nizkih cenah. Sveže blago. Vsak dan dovoz iz lastnih ribolovov. Vse po konkurenčnih cenah. Razpošilja se od 5 kg naprej v poštnih 4514 zavojih po povzetju
Giovenni Dasosti ? Tista, r£|! trg.
Gosti
s  3  sobami,   kabinetom, kurvnio in
ptitikiinami se odda s 1. februarjem v Sp. Šiški, Franca Josipa cesta št 107. 4460
Vpraša  se ravuotatn  v  I. nadsir.
Veleposestnik vinogradov na Sp. Štajerskem spremo pri gostilničarjih dobro vpeljanega
pri klavnici poleg sejmišča Po- j Ijanska cesta 60 oddam v na- 1 jem za februar. Za takoj oddam veliko novo
prodajalno
in prostorno
skladišče
v Predovičevem selu. 4495
L PredovlL lintin lig 7.
za razpečavanje velefmih vin lastnega pridelka. Provizija po dogovoru.
Ponudbe z referencami pod fJđO-bri  zaslužek11   na  uprav. »Sioven-
4516
skega Naroda«.
os
m v
ICO
ki bi imela veselie za trgovino Šp9*
cerijske in delikatesne stroke %
Ljubljani ali pa izučena
l"0
se sprejme takoj.
Naslov pove upravnišcvo »S!o\f Naroda«. 44.6
*r 1591
mu m t j
klobn
Krasne
po znano najnižiik conah, priporoča
I
i
•v
lUfln.Mn
sil jsidvj j
II WL.......
Ljubljano^ Stari trg 21.
KlebiiKe spnsjsinai v popravilo, zunanja nnfla izvršujem točno. Žalni ki@is&ski vedno v zalogi.
Št. 38214
31
HE
HiisiDRiizflooroi
Priznano oaiiieli!! posreSieofl.
Najlepše Oblike. Kompletno
opravilni* kaaoto za namizno orodje, skledo, posode za omake, kavni m čajni servisi, namizni nastavki, umetnine.
Edino ntastilo za pran srebra.
Specialni predmeti za hotele, restavracije in kavarne ter za pensione, menile Ltd.
C. lakr. dvorni dobavitelji
CHRISTOFLE i tle
Dunaj L, Opornring št S.
(fleinrichsnof).
Ilustrovani cenovnik zastonj.
Po vseh mestih zastopniki-prodajalci.
Za jamstvo pristnosti nosijo vsi izdelki poleg stoječo tvorniško znamko in polno ime
CHRISTDFLE.
Dabilo.
1
Že mnego let se oproščajo blagotvoritelji
cc5titcmja ©b neucig leta
s tem, da si jemljo oprostilno listke na korist mestnemu ubož-nemu zakladu.
Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so rarpečavanje oorostilnih
listkov dra?e volje prevzeli gg trgovci Jernej Bahovoc na Sv. Petra cesti št 21 J. C. Bamann na Mestnem trgu št 8; Vaso Petri-čič na Mestnem trgu št. 21 in Lavoslav Scbarentnci- v Prešernovi ulici št 3.
Vrhu tega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta, raznasal mestni uradni sluga tudi letos oprostilne listke po hliaa.
Za vsak oprostilni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti eno krono in na vpisni poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov.
Velikodušnosti niso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja.
Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
ft[e£trti megijtret ljubljen^,
dne 10. decembra 1909.
Župan: Ivan Hribar.
m*m+^m
Hotel Llburnlja
v Voloskem
s 15 sobami, kavarno, restavracijo in
potrebnimi prostori, so da|o a L Januarjem 1910 v najem.
Obvestila   in   ponudbe sprejema
Sprejema zavarovanja Človeškega Živ- 1 ljenja po najraznovrstnejših kombina- j cijah pod tako ugodnimf* pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti   je   ugodno  zavarovanje na doživetje in smrt z manjSajočimi se vplačili.
112
„SLAVU A"
m  m  m   vssjemso  zavarovalna  banka  v  Pragi.   • • Bez. fondi 44,437.086*01 K. Izplačane odškodnino in kapitalije 98,323.486*35 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnioa našo državo
————— m vseskozi slovannko-naredno upravo.
Vas ealaaalla ssjei
Uu m\m t LJiiM v^ttej80«« t tajntil M itn. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne limene.
64
5
14
.E2
kurilnih peči
c ia kr. dvorei MatsjeJl.
rt, aa »t*
Največja m najbogatejša zalega vseh mt
posebno oajfineje y vseh banak ▼ egaja
emajlirane peći z nikljaste montažo.
Regulira* polnilne peči od 15 kres naprej. Trmjsegerilse peči za kurjenje s premogom. Štedilaa, kahiajska is stroja«
ognjišča vseh velikosti.   Peči z železnimi petnicami /■
kurjenje dveh ali treh sob. — Ptissve peti ia ptteavi kaariai.f
Katalogi gratis in franko. 3252 eC
Najstarejša domača slovenska tovarna peči.
Ustanaovljen leti 1888.
Založnik ty avstrijskih
zveze        ^Stfi\rc9fl^ državnih
2169      ces- kralj.
uradnikov.
Alojzij Večaj v Ljubljani,
Trnovo,    Opekarske cesta,    Veliki stradon it •
priporoča vsem stavbnim p« djetnikom in si občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do naj pri proste jši h prstenih peči različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd, kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izd< ika po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban.
ES30E3EEEJ •*: V. 'Z GCS C SBC IĐBH
Prva vrste T.lmafco
športno orodje
nnucikiiititl
dobavil, v vseh oblikah, ki m rabilo
spec atna t or ica za zimski športno orodje
99
Moravia"
SSSEi Fryšta2* S. NM Moravsko. SSŠZSSi
Naivećia tvornica te stroke, 250 delavcev. Velikanska zalega. 4199
brtno naznanilo.
Slavnemu občinstvu si uiOjam vljudno naznanjati, da bodem po smrti svojega soproga dosedanjo
iii koU obrt
v Spodnji Šiški
vodila nespremenjeno pod dosedanjo tvrdko naprej. - Zahvaljujem se za vse
mojemu rajnemu soprogu izkazovano zaupanje ter prosim, da slavno občinstvo to zaupanje na 1 >m tudi meni — Vsa dela se bodo izvrševala točno, vestno in po primernih cenah kakor dosedaj. — Priporočam se v prijazno vpoštevanje
z vsem spoštovanjem
4525
iaiiVA
Her-šič,
lastnica tvrdke Peter Keršič v Spodnji Šiški.
©iuosltov gostilne.
Vljudno naznanjam, da sem otvorila gostilno v svoji lastni hiši
pod znanim imenom
„Pri deteljici"
v Sv. Florijana ulici št. 24.
Točila bodem pristna dolenjska, istrska in goriška vina, kakor tudi pivo po nizki ceni ter bodem imela na razpolago gorka in mrzla jedila.
Za dobro in točno postrežbo bodem vedno skrbela ter se priporočam za obilen obisk z odličnim spoštovanjem
4493
Ivanka Brenčic
gostilničarka.
XK XX XX XX
Najnižje cen..
xxxxxx xxxxxx
ca
0
> O
9
To
0
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
850
za .pala. Ia |.dilne ««*•, saloaa Ia •obe. Preproga, zastorH, aieareol i
ifaBaatt »odrod, otroški vosttat Mi.
Klavir
novejšo vrata, se radi |M>man|fcanja  prostora tft ¥
Ma# PNtee
Onodbe pod
Ponudbe pod upravo. »Slov. Naroda«
as
4496
Enako sodijo
vse gospodinje o
Pridodatek k zrnati kav, vsake pol. Slasten okus.  Velik prihranek.  5 kg stane 4 K. Po povzttu pošilja fianko na vsako avstro-«'grško po*to
Mihael Valentin Schik
Dunaj VU S, Lerchenlelderatraeie
itCV. 87. 3847
Sukno
in modno 32,9 blaso zo oftleke
prtpereie ttreme
Karal Socian
tvornico zo snKno
v Humpolcu
aa Ćeea«*m. Vsoret treoke.
tfet/dlins
Noj bol ^ za zoba
Pravi
hišni zaklad
je naša brezplačna knjiga, ki jo nudimo vsakemu človeku. Iz te zanimive knjige bo mnogo ljudi, ki so nemara doslej svoje trpljenje smatrali za neozdravljivo, zajemalo tolažbe in Zdravja, ker so gotovo po nepravih potih iskali zdravja. Elektriciteta pa, zlasti galvanski trajni tok, je pa naj-uspeSnejše sredstvo proti eplonl Uvćnl slabosti, revmatsklm neprilikazo, anvrastenlll, glavobola, pomaa|aaa|a spanja, nerednemu odvajanja, ofcro-melostnemn atenju, oslabelostim veeb vrst, najrazličnejšim teaebtm bolesnim Itd. V prav zanimivi knjižici smo opisali naš zdravilni način in pošljemo vsakemu, ki se na nas obrne,
WW gratis Ia franke
pod zaprto kuverto broa vsake ebsea
mami to brošuro. Še nikoli se ni v Avstriji tako poučna in dragocena knjiga brezplačno nudila občinstvu popolnoma zastonj.
Elektro - terapevtiSka* ordinacija
As*, t aa.
4513
12 xif veno.
Ha
i
1, Measaeln Abt tet
Prosim pošljite ml knjigo:
sa
tal Mi jmtjii torjj afi« cm! *tm k pmnte! karat H
Umfatal NtRbno za rsakogar!
% tacate sortiranih atoikih zimskih nogavic Ia bombaž in volna, samo K 350. '/, tucate sortiranih zimskih nogavic le bombaž in volna, samo K 4*—. Otroške nogavice, volna 77 h do K 1*46 par, gamale 65 h do K 1*30 par po velikosti. Zadošča navesti dolgost noge in starost otrokova 10 tucatov se pošlje franko, 50 tucatov s 5°/0 popusta. Prekrasni
vezeni ičitild ovratnikov po K 1*— komad. Ponujam tudi barhent flanelo, cefir, grizet, Žepne robce itd. po bajno nizkih cenah.
40 metrov ostankov 15 kron.
Vzorci blaga lzvzemSi od ostankov franko proti vrnitvi. Pošilja se po povzetju ali denar
naprej. Za neugajajoče vrnem denar. — Poizkusite enkrat 1 4451 Vmesen   maTmlf sem     1- krščanska mehanična pletilnica in tkalnica,
■Tan maUIlas Nachod na Ceskem.
C. kr avstrijske državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Wml|aivo>m  m>«a   a.  oktobra 1909.
Is I4«bl|nae Ona. ioL)
r*OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Trfič, Jeaemce, Trb i, Beljak, jui žel., Gorico, dri. tel.. Trst, c. kr. drž. žel.. Beljak (čes Podrošč co), Celovec
'■ae ajutrnj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Gtndolfovo, Stražo-Toplice, Kočevje.
S*ae dopoldne. Osebni vlak v smeri: |ese-ce, Beljak, (čet PodrcSčicoJ, Celovec, Prago, iraidane, Berlin
p*%0 aopoldn«. Oaebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel , Gorico drž žel. Trat. c kr. drž žel.. Beljak, (čez Podr< šč co), Celovec
I S2 popoldne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
•"20 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, dri. žel, Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čez Podrožico), Celovec
9 23 zveder. Osebni vlak v imeri Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podroščico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin
t 40 zveOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje
10 ponoOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel., Gonco, drž. žel., Trat, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čez Podr< šč co) Prago, Draždane, Beri in.
vid ho d ls L obli sne (drtnvne železnice):
'■a * ijut a|: Osebni vlak v Kamnik, t OO popoldne: Osebni vlak v Kamnik. -10 zveoer: Osebni vlak v Kamnik.
Prihod v LJubljano (Jntne telesni os
7*12 zjutraj: Osebni vlak iz Berlina, Draždan
Prage,  B-.-ljaka, juž. žel, Trbiža, Jesenic
Gorice, Trsta, Tržiča. Oa02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Kudolfovega, Grosuplja. 11*23   doaolone:   Osebni   vlak  iz Berlina.
Draždan, Prage, Celovca, Beliaka, jui žeL,
čez Podrošč co in Trbiž, Gorice, diž. žeL,
Jesenic, Tržiča 2'S0 popo dne:   Osebni   vlak iz Kočevja
Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4>"I6 popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. Žel., Trsu c. kr. dri žel., Jesenic, Tržiča.
6*49 zveder: Osebni vlak iz Berlina, Drsi* d <n. Prage, Celovca, Beljaka, (čez Podro Šč co), Jesenic
8:4>2 z»e6sr: Osebni vlak iz Beljaka, jui. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podro-šč.co'i, Trsta, c. kr. drž. žel., Gorice, dri. žel., Jesenic, Tržiča
o-O7 zveder: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
Il*08 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka (čez Podroščico), Trsta, c. kr. dri, žel, Gorice, drž. žel., Jesenic.
Prihod v LJubljano (drtnvne ielesniee)
6'46 zjutraj: Osebni vlak iz Kamnika.
io 89 dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika.
O'iO zvečer: Osebni vlak iz Kamnika.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednj* evropejskem času
C. kr državno-železniško ravnateljstva v Trstu
ijiifi pot
17
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljiljane čez Aotwerpen v Hew-Yorb
je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vaderland, Zeclanti, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antuerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v judna postrežba in spalnice po novem urejene v kaj i te za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni
Odkod iz Ijubljane vsak orek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čes Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Frana Dolenc
v Ljubljani.
Kolodvorska ulica odslej stev. 26.
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno »pri Starom Tišlerjll". Št 17996 449?
v iužemberikem cestnem okraju
na 16.500, 53400 in 71.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale
potom Javno ponudbeno obravnave.
Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe, z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali tudi pavšalne vsote naj se predlože
do 18. decembra t I. ob 12"* opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolknvane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene s nsdpisom: -Ponudba za provzotlo oostnih aradb v imtoaborikoin oostnoa« okraju".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovin ! ali pa v pupilamovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede nt viMno ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun io stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnett urada ob navodnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dno 30. novembra 1909.
-m
5706
.L
42
(lov nnuL
Angleški finančni minister Da-viđ Lloyd George, sin skromnega va-lifikega kmetovalca, ki se je vzlio nebroju zmožnih rivalov iz slavnih pod o v in povspel na eno najodličuej-sih mest v angleški državi, je danes najbolj občudovani in obenem najbolj sovražni mož na vsem Britanskem. Tisti, ki nasprotujejo njegovemu državnemu proračunu, vsled katerega je nastala sedanja velikanska ustavna borba, mu očitajo, da hoče Veliko Bretanijo spremeniti v jamo revolucijonarcev in da hoče bogate rodovine oropati njih imetja. Zagovorniki njegovi pa pravijo, da je ženij, ki je z brezprimerno bistroumnostjo spoznal kako je treba Angleški pomagati, da ostane največja, najmočnejša in najbogatejša država na svetu.
Zdaj je v to borbo mnenj posegel tudi znamenit znanstvenik, profesor Milott Severa, ki se špecijelno bavi s frenologijo.
Profesor Milott Severa se je postavil na stališče, da George ni kriv, ne če je njegov proračun velika zmota, škodljiva Angleški, ne če je tako ženijalen, kakor še nobeden proračun ni bil. V enem in v drugem slučaju je kriva edinole narava, ki je tekom nekaterih let razširila obseg Georgejeve glave za pol centimetra ter tako napravila prostor, da je nastalo več možgan, kakor jih je George prej imel. Prav v teh novih, cisto svežih in neobrabljenih možganih se je po sodbi profesorja Milotta Severna rodil Georgejev finančni načrt.
V potrjenje svoje trditve navaja profesor Severa, da se bavi že petindvajset let s frenologijo je premeril ter preštudiral 70.0U0 človeških jrlav, med drugimi tudi glave muzi-kov Paderavskega in Kubelika ter izumitelja Maxima. Sad teh studij in raziskovanj je spoznanje, da vsaka človeška glava ne neha rasti in se razvijati s 25 letom starosti, kakor ostalo telo, nego da se razvija nekatera glava še do 40 in 50, da celo do 70 leta. S tem pa se spreminja dostikrat vsa duševna dispozicija posestnika dotične glave in spremenjajo se tudi njegove zmožnosti.
Profesor Milott Severa je našel ljudi, ki so s 25. in 28. leti imeli nenavaden dar za pesništvo in razpolagali s čudovito lepim slogom, s 45 letom pa so ti isti ljudje imeli največje težave spisati količkaj čedno pismo, verza pa niso spravili niti najbanal-nejšega več na papir,.pač pa znali čudovito dobro računati ali bili iz-vežbani v izredni meri v kaki dragi stroki. Našel je dni je ljudi, ki se v mladosti niso mogli nobene stvari naučiti, ki so v šoli napredovali in sploh veljali za omejene, dočim so znali v 50 letu najtežje filozofične in naravoslovne probleme z lahkoto razlagati in pojasnjevati, dasi so se le malo časa z njimi bavili.
Zelo značilert je tndi nasvet, s katerim končuje profesor Milott Severa svojo studijo o ministra Geor-creju. Profesor Severa svetuje namreč, naj se ljudje, ki hočejo duševno napredovati, vzdrže atletskih vaj in f-ploh vsakega prevelikega telesnecra napora, češ, razvoj mišic zadržuje razvoj jrlave in razvoj možgan ter s tem duševnih zmožnosti.
Izza davnih dni.
Emancipirano    ženstvo naših
dni, posebno tisto, ki se vnema za angleške suffragetke, zahtevajoče za ženske enake politične pravice, kakor .lih imajo moški, bodi opozorjeno na knjige o stari egiptovski zgodovini. V starem Egiptu so svoje dni vladale razmere, ki bi jih suffragistke imenovale idealne Bili so časi, ko so hodile ženske reševat javne zadeve, moški pa so doma kuhali, prali plenice in otroke zibali. Otroci so se imenovali po materi, ne po očetu, če ta slučajno ni bil kak posebno odli-con ali zelo bograt mož. Vse rodbinsko življenje je bilo urejeno matrijarha-iično. Ženstvo je imelo v javnih zadevah prvo besedo in je v letu 1600 nred Kristom provzročilo celo velikansko, silno krvavo revolucijo proti Thothmesu IJI. Voditeljice te revolucije so bile prebivalke faraonovega harema. V letu 740 pred Kristom, se je zbor duhovnic tebenskih celo polastil politične moči in je ustanovil pravo žensko državo v državi.
V Indiji so so v tedanjih časih razmere nekoliko drugače razvile, ženske so pač smele obiskovati šole in se smele aktivno udeleževati filo-^ofičnih in teologičnih disputacij, ali njih pravni položaj je bil vendar prav slab. Vse življenje so bile pod varilstvom in niso imele nobenih poetičnih pravic.
Ta njih položaj se je vse hol j poslabševal. Vsak čas so jim prikrajšali svobodo in pravice, ne morda iz političnih ali iz socijalnih nagonov, nego ped vplivom literature. Indijski filozofi in bogoslevci bo dobivali vse slabše mnenje o žen-
skah in so jih v svojih spisih sistematično poniževali in sramotili* Tako je pisal filozof Mann: »Ženska je rojena, da zapelje moža in ga na-redi nesrečnega« — »Ženska ne pre-frtnoti samo bedaka, nego tudi največ-tfega modrijana ter ga napravi sužnja svojih strasti in poželjenj« — »Ženska je rojena, da vara moža in ga izkorišča« itd.
Kristijani so ženstvo še vse bolj zaničevali. Sveti možje katoliške cerkve so pisali, da je ženska hudičeva past; vrv za zadavljen je moške kreposti; skušnjava, ki je postala meso in pogublja duše itd. Iz trinajstega stoletja so ohranjeni spisi cerkvenih pisateljev, ki pravijo, da se mora pobožna in resnično verna ženska sramovati, da je na svetu, da je mora biti sram njenegn telesa, da mora na cesti vedno v tla gledati itd. Vzlic temu, da kristijanstvo ni dajalo žen-stvu nobenih pravic in nobene moči, so se vendar tekom časa osvobodile iz vseh jarmov in vladajo če ne direktno pa indirektno ves svet
Po sveto.
* Zgodovina in učinek prvega cilindra. Bilo je 15. januarja 1. 1773, ko si je spoštovani londonski trgovec Hetherington nasadil svoj klobuk, hoteč napraviti mal izprehod. Toda' ta klobuk ni bil tak, kakršne so nosili dragi spodobni in spoštovani gospodje: bil je to nekak predhodnik današnjih neštevilnih cilindrov, s katerimi se pokrivajo moške glave kulturnega človeštva. Oni prvi poizkus, tega sedaj obče priznanega znaka »boljših« krogov, je imel tedaj iznenadljiv učinek- Okrog vrlega in korajžnega trgovca se je nabralo — predno je še prišel daleč od svoje hiše — tako število ljudi, da je morala poseči policija vmes. Hetherington je bil pod obtožbo splošnega motenja miru poklican pred lordmajorja, kjer naj bi položil jamčevine za celih 12.000 K! Pokazilni akti izkazujejo, da se je na ulici nabralo vsled tega toliko ljudi, ker je imenovani imel na svoji glavi po njem tako imenovani svilen klobuk z visoko konstrukcijo, s katerim je hotel oplašiti boječe ljudi. Resnično so razni uradniki izpovedali kakor priče, da je padlo pri tem nenavadnem pogledu več žensk v nezavest; otroci so začeli jokati in kričati, psi so lajali in neki čevljarski učenec, ki je prišel ravno iz neke trgovine, je imel to nesrečo, da si je v navalu ljudi okrog nositelja cilindra zlomil desno roko. In to vsled enega samega cilindra,
* Cena letalnih strojev. Londonski »Economist«, ki misli pri vprašanju o zrakoplovstvu po svoji navadi predvsem na cene in gospodarske zmožnosti, napoveduje, da se bo v primeroma kratkem času cena za praktičen ali poraben in dobronare-jen letalni stroj, ki bo v stanju nositi eno ali dve osebi, znižala na kakih D. 750. Potem se bodo po mislih tega odličnega britanskega zastopnika kupčije in finance tržilo z zrakoplovi za čisto navadno rabo. — »Economist« je gotovo poln zaupanja glede cene za dobre letalne stroje, pravi clevelandski »Leader«, kajti sedaj stane samo stroj katerekoli uspešnejše vrste zrakoplova okoli 2000 dolarjev in popolnega aeroplana (zrakoplova) ni dobiti za mnogo manj nego 5000 dolarjev. Nekateri se prodajajo po 7000 ali 8000 dolarjev ali celo več, kajti povprečno so dražji nego dobri avtomobili. Če je res, da je tržno vrednost porabnih letalnih strojev mogoče znižati na 750 dolarjev ali približno svoto, potem je gotovo, da bo mnogo zgrajenih in prodanih. Veliko število ljudi v mnogih deželah bo plačalo to ceno za zrakoplov v porabo za novovrstno zabavo, če tudi letalni stroj ne zavzame mesta sam zase v vsakdanjem vožnjem prometu, prav kakor je storil avtomobil ali motorski čoln. Vse naznanja, da je dan blizu, ko bo letalni stroj, ozir. zrakoplov važno blago na svetovnem trgu.
* Statistika dijaških sam on moro v v Nemčiji. Število samoumorov gimnazijskih dijakov v Nemčiji je tako veliko, da dela pedagogičnim in drugim avtoritetam opravičene preglavice. »Hamburger N.« so objavile te dni statistiko dijaških samoumorov v zadnjih 30 letih, t. j. od 1. 1875. do 1905. V predgovoru te statistike skuša avtor dokazati, da toliki narastek dijaških samoumorov izvira iz vedno večje mehkužnosti. Sistematično in naravnost strašno naraščajočemu številu teh samoumorov je iskati vzroka samo v nekaki epidemiji, ki se kaže tudi na drugih, duševnih in moralnih poljih. Prvih net let od 1. 1875. do 1980. je bilo, — kakor dokazujejo razne znanstveno-strokovne revije — najti v vsem samo tri slučaje dijaškh samoumorov; od katerih enemu je bil vzrok v veliki žalosti vsled smrti staršev. V letu 1875. in 1876. sploh ni bilo nobenega dijaškega samouinora; ravnotako ne v letu 1878. Samo v lota 1877. sta bi-
la dva slučaja <in v letu 1879. en slučaj. Od tedaj rasle število neprenehoma s malimi presledki. Od leta 1875. do 1905. nič manj, nego 15 slučajev. Tudi v letih 1906., 1907. in 1908. je število vedno naraščalo in je v letu 1909. jako narastlo. Do sedaj največje število je doseglo leto 1901 z 21 slučaji; 20 slučajev je bilo v letu 1897. in 1898.
Anton Leutgeb,
359   rekavičar ta bsndsftist
Pod tranćo 1. £j U bij 3113. Pod trančo 1.
Lastna Isdelov lalca vmakomtntb glac«, nsnlattb le votsikih rokavic.
I zdelo vatel] klinih pasov.
Vsa kirur-gična dela.
Zunanja naročila točno
C'* ne    nI* k«
Kronično zaprtja
os!a|bljenje črev, motenje v jetrih in žolču, v cirkulaciji krvi, v trebušnih organih kakor tudi zi~to žilo, preobi-lost in razne ženske bolezni ozdravi   gotovo  in   l>r*v. b< lečm nova
in najbolj močna grenka voda
9
Moravla'
v Sokolnicl pri Bran.
Dobiva se v vseli iekansaS in veijin Ijec. frgooviDah.
G avna zal ga za Kranjsko: 4343
A. Šarason v Ljubljani.
Za božična
in
novoletna darila
H
priporoča
ljoJjljia,!iitrg
nasproti rotovža.
svojo veliko, izborno zalogo finih
Švicarskih u r,
briljantov, zlatnine in srebr-nine v veliki izbiri,
ter raznih dragih predmetov Iz kina srebra, po najnižjih cenah.
fO metrov cefira. barhents, flanele, ovala itd lepo razdeljenih v kose od l do 8 m trov pošilja po povzetju
vrlo znana izvozna trgovina
V. J. Havliček a brata
v Fodeoradeta pj^r par   pf  NaroOita takoj
Prlfi  rnfl o 862
Vase blagorodje!
Vašo cenjeno pnsiljatev smo obdržali z naivečjo zadovoljiostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno f rmo svojim zn ncem J V.
Fryd*k, «4. januarja t 08
t
star 14 do 16 let, s primerno izobrazbo, se sprejme takoj v trgovino
s mešanim blagom J, Pretnar, trgovec na Bledu« 4302
Zaloga pivo
z dobro vpeljano gostilno, lepim Vrtom in kegljiščem* v večjem kraju
na .Notranjskcu' se ođda s 1« Januarjem 1010 v najem.
Ponudbe na) se pošljem na: Iz*
vozno pivovarno In sladnlco v
Senožečah. 4464
Štedilnaognjišča Čriumph
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejši izdelek. Največja prihranitev goriva. Specifaliteta: Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne 1. dr. Ceniki in proračuni na razpolago Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 2506
Tovsrna za Milna ojnjiiča „Trioipo"
S. Goldschmidt S sin Wela 18, Gorenje Avstrijsko.
tehtnica
iz medi (Messtng), pripravna sa špecerijsko trgovino, se proda sa ugodno ceno. 446S Natančnejša pojasnila pri Karla
Planinsku, Ljubljana, Dunajska cesta. ___t
IŠČ0 ae za domačo slovensko pod« jetje v prodajo dobro idočega predmeta
provizijskega
zastopnika
ki je na deželi v špecerijskih trgovina! dobro vpeljan.
Ponudbe na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. 4494
Gospodična stanujoča v Ljubljani popolnoma vešča slovenske in nemške koresoondence in stenografije SO sprejme kot
Prilika za nakup!
Prekrasna
mu ura
verižico
samo K 3*50.
30.000 komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 35 urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo 3 K 50 vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36urno remontoarko na sidro, veleprima švic. uro s pozlač. verižico za 5 kron- 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. — Po povzetju razpošilja
S. KOM, izvoz ar v Mm M 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb.
Za neugajoče denar nazaj. 4506
PozorS
Fozorl
Slavnemu   občinstvu v mestu in na deželi se priporoča najceneje
na debelo ln drobno
samo pri
L. PEVALEKU
v LJubljani, Židovska ulica 4.
Istotam se nahaja tudi
trgovina s papirjem
kakor tudi 4360
akcidenčna tiskarna
z električnim obratom.
Cene Brez knkoreoce.      Solidna poštnina.
kontoristinja
v kontor blizu Ljubljane. 4380 ' Le one, ki so pcpolnoma vešče • svoje   struke naj   blagovolijo poslati
svoje lastnoročno pisane  ponudbe na
upravništvo »Slov Naroda«.
Srednje
minsko podjetje
v   večjem   trjni   na  Slovenskem S
hišo, skladišči, gospod, poslopji
in posestvom, novodobno urejeno, v izbornem toku in z dokazano dobro rentabiliteto ugodna ek^istenra se proti kavciji za deli ča<a d& V najem even-tuelno cen6 proda.
Interpsenti izvolijo ponudbe pod Šifro „1910" doposlati na uprav. »Slov. Naroda.« 4479
Ugodna prilika!
Sode od finega špirita,
iz hrastovega lesa, krasni izdelek tovarne špirita, zelo močne in trpežne deloma popolnoma nove deloma enkrat rabljene, velikosti vsebine po 300, 350, 400, 600 do 700 litrov za takojšnjo rabo vsakih vrst vina najboljše pripo-roČljivosti odda po prav nizk h solHnih
cenah tvrdka Iv. A. Hartmann nasl. Avg. Tomažič Ljubljana Marije Terezijo cesta. 4415
R Q z p i 5.
Županstvo v Ilir. Bistrici
razpisale mesto
čuvaja
z letno plačo 600 K. Nastop službe 1. Januarja 1910.
Prednost imajo dosluženi vojaki ali upokojeni orožniki, oženjeni in brez otrok. — Kot postranski dohodek bi bila služba oskrbnika bistriške Čitalnice s prostim stanovanjem in plačo po dogovoru. 4485
00
QC
Y prometnem kraju aa Sorea|skem I
sc adia tatoj aU pa ziotfnlctia
trgovina
v najem«
Prometa je letno 40.000 kron. Kapitala je treba 6000 K; oziralo se bode v prvi vrsti na gg. trgovske pomoćnike,
ki hočejo postati samostojni.
Pismene ponudbe pod „Dobro idoto trgovina14 na uprav. Slovenskega Naroda«. 4483
Ceno posteljno ptrje!
4ajMjil eeskl sakasei vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, pulienega 2 K; bolj-Šega 2 4J K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; ,kg velehnega sne« ino belega, pulje-■cga, 640 K 8 K; ag puha, sitega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; oa finejši p mi puh 12 K. Karala ©4 5 kg aaprej fraaks.
ZtotovUene postelje $jes?e
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 116 cm Široka, z dvema aglavnic&ma, 80 cm dlg, S8 cm sir , polnjen s norim, sirim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh M K; posamezne pernice >0 K, 1* K, 14 K, 16 K, Sglavnice 3 K, 350, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko semenja ali vzame naša j, sa neugaja-joče se vrne denar — Natančni cenovniki gratis in franko.
IBnlKb. Delen« Jt 767, Suneva.
G. Skrbić
Zagreb. Ilica št. 40
priporoča svojo veliko in razširjeno tvornico
žaluzij
Iz delile železnih li lejenlb roloje« za okao lo proda alnlce
po najnovejšem sestavu
Vse vrste lessnih, tkanih tn platnenih
rn 1 O i lz različnega pletem, sj«»ti-U 1 D l n•, elastt   stav, rf pa« itd
Nova patentirana peresna drsata.
Moro akladlsee vsako  vrate edej.
pristni kranjski
lanenooljnati firnež Oljnate barve
v posodi emb pm 7u I kg kakor tadl v vtcfUi posotek.
fasadne barve
za hfce, po vzorcih.
Slikarski vzorci
bi papir za vzorec
laki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pote.
Steklarski klej
(kit)
pra
?rstc
■afkolliJ.
Karbolinej Jttavcc (gips)
za poaobarje in za stavbe.
Coptci
219
loaačeaa izdelka za zioarje in a vsaka obrt
priporoma
jfoolf JCanphnann
v fjobljanl
Kako ai upaš mi prinesti kaj drugega,
nego preizkušeno dobri
„Ottoman' "Cigaretni papir ali stročnice.
rv
3995
V
OTTOMAN
	
	
	
	
w eo	
	
	
	
L W	
parotovana za silo, stravi sanjani, kristalno sodo in steariiskc sveče
IfHIC FOCK o KnmjD
255
Milo v prid družbi s*. Cirila in Metoda z znamko: 20. IX« 1908 in blagovestnikov
aadalje vso drage vrste mila, kristalno sodo, stearlaako sveče snamki „ElektraM in „Solnoetf,
t»alatii» snllo ter vse droge pralne snovi.
Čast in ponos vsake gospodinje sahteva, da rabi odslej le Ciril-Metod, milo a gorenjo znamko.
i
■ bite za streho valih hiš
flfajboljša priložnost
Platno sa srajce, prve vrste, trpežno blago, kanefase in inlete, garantirano, da drže barvo, ceflrfe in okaforde po najnovejših vzorcih, tepne robce in brisače po vsaki ceni itd. je dobiti po najnižjih cenah pri solidni krščanski tovarni 4473
Franc Stonjek, tkalec Novo Mesto n./M. na Češkem.
ETERNIT-TOV/ARMA LJUDEVITA MATSChEK LINZ UOCKLABRUCK  DUNAJ BUDIMPEŠTA M YERGES - U JFALU
Glavno zastopstvo za južne dežele 9
V. JANACH in DRUG, Trst.
Vprašanja na Teodorja Korna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi kleparska in krovska dela iz različnega blaga.
Zahtevajte cenike 1
r
A. Zabkar v Ljubljani
Dunajska cesta štev. 42.
. tovarna za stroje In hllučaoničarsKa dela.
Zeleznllvarni
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov: strojev, priprav za mline in žage, moderne Fraccis-turbine za vsak padec in množino vode, kakor tudi transmisij za vsako industrijo. Izdelujem tuđi najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer križe, kotle,
peči, klopi, stebre, troaabe sa VOdO itfL, dalje najraznovrstnejše
železne   konstrukcije, kakor
sticšne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključavničarska dela: železne ograje,
vrata, okna, strelovode in štedilnike ter žično pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travnikom itd.
Načrti In proračuni na razpolago.
Vse po po primernih tvorničkih cenah.
4093
I
AGRO-MERKUR
osrednja nakupovalna in prodajalna zadruga v £jubljani
reg. z. z o« z*
LJubljana, Janez Terdlnova ulica štev. 8.
SkladiSče tudi v Trstu.
AlITO-Merfcar dobavlja svojim Članom vse potrebščine za gospodarstvo ali za obrt, kakor poljedeako in druge stroje, umetna gnojila (auoerfosfate, to m s že vo žlindro, soliter, kalijevo aol itd ), modro galica, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in Špecerijsko blago itd. 3760 prodaja pridelke in izdelke ovojih članov.
se poaebno priporoča za nakup bizeljakih in dolenjskih, istr skih, dalmatinskih in goriških jamČeno pristnih in tovrstnih vin. Cene jako nizke.
ima jako obširne in ugodno zveze; zategadelj lahko vsakomur jako
dobro in hitro postreže.
Pošilja se po poštnem povzetju. — Vzoro gratis in franko.
Vinske sode
iz hrastovega losa, zdrave, močne
od   56 do   65 litrov,
„    100 „    120      „ 593
ii 200 i, 220 „ „  600 „  800 „
nadalje 8 komadov prav močnih, zdravih hrastovih sodov z vrati-caml v obsegu hI 36, 36, 39, 39,
40, 46, 42 in 50 ima naprododaj po primerno nizki ceni tvrdka
M. Rosner & drug
i LlBbljai, paleg Koslerjeve pivovarne.
Brzojavka.
Velita božična nakupna prilika!
Specialna trgovina z oramolom.
50.000 kosov
samo novih ln brehlbnlh plošč doka* xsno Is prve roke v zalogi.—
Plošče Jumbo
25 cm velike, obojestranske, namesto - K 4— samo K 3*20.--
Plošče Odeon
27 cm premera, obojestranska, namesto
- K 6— samo S 4B40. -
Plošče Honotipia
(umetniške plošče) obojestranske, 27 30  in  35 cm premera l/.A popusta od katalognih cen.
Plošče Odeon
19 cm premera, obojestranske, namesto - K 3— samo K 210. -
Plošče Arena
25 cm premera, namesto K 360 SSJU0 —- K 3"—. -
Aparati.
Največja izbira od 24— kron naprej.
Kdor kupi in v gotovini plača 10 komadov, dobi v kljub zelo znižani ceni 2 plošči zastonj, kdor jih vzame 20, pa 5 plošč zastonj. Ne kupujte več preigranih plošč, ker dobite že za K 2-10 brezhibno novo znamko prve vrste Vsak bo potem hvalil Vas aparat, sovraštvi proti gramafonu bo pa izginilo.
Prepričajie se sami o popolni po* stenostl ponndbe. Cenovniki na zahtevan)« gratis in Iranko. 444C
Trgovina z gramofoni PAVEL mm
Bona) VIIL, Josefstadter straase stav 04
aallo po SO h, lili s crean po s ssssnma       1 S.
za gojitev zob in ust: JM A o Menthol s U 41 ustnsvodspo
jTaboljSi kosmetildi preJmcH
Aza olepSanje polti in telesa so: sa ohranitev in rast las: da1—"«e?m
1387        nassssai ^'ff po stada
so liT
TI izdelki .Ada-, Id so oblastveno varovani; so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Ml Nr. Josip džmat
v LJubljani.
to I—S liUtal
6
1B
BEY
194
1} zgodovine Človeških 3mot.
Lahko se zgodi, da se ti bodo judje smejali, če jim skušaš dokazati, di j«* navzlic vsi duševni in mora-med čitanjem padale mrene z očes in p pipreuek človeštva viden in tra-vn, tako da upanje na boljšo prihodnost narodov in držav vendar ni orazno in nieevo.
Napredek je počasen, sila počasen, navzlic velikanskim, občudovanja vrednim izuajdbam in razkritjem, ki so zlasti v naših dneh zname-lita, odkar se je namreč veda osvobodila iz cerkvenih objemov in se za crkvene nauke nič več ne meni.
Vsak najmanjši napredek je posledica tega, da je svobodni človeški :m zopet premagal kako zmoto. Človeštvo je tavalo in tava še v groznih zmotah. Spoznavanje človeških anot, ki so že premagane in zavržene, je jako poduči?o. Sistematičnega nanstvenega dela o premaganih človeških zmotah še nimamo, pač pa .o že izšla različna dela, ki osvetljujejo nastanek, razvoj, spoznavanje j premagan je posameznih zmot.
Tako knjigo   je na pr. izdal dr. Maks   Kemmerich     pod naslovom Kultur K u r i o s a« v založbi A. unigena   v Monako vem.   Ni kdo ve iako   znamenito   delo ta knjiga, a v* ader se bralcu   zdi,   kakor bi mu med čitanjem padale mrene z očes in i začne spoznavati bistvo različnih ..ari natančneje, dočim ga prej skovala    tradiei;oneinega naziranja ni mogel spoznati.
Kake bajke, gorostasne bajke so na pr. cerkveni    ljudje naklepali in narodom    vtepli v glavo o zaslugah ,;ri^tjanstva za človeško kulturo. Danes vemo in je dokazano, da kristjan-a ■ organizacije in v prvi   vrsti ka-i iiška cerkev    niso   dosti storile za Mi't uro, pač pa so uničile visoko kul-•uro poganstva.    Ce se primerja to, so cerkve   storile za kulturo, s kar so ji škodovale, se izkaže, ia jo kristjanstvo v kulturnem ožini hudo pasivno.
Vse, kar je smatrati za resnični :,r-redek človeštva, vse to se je sto-izven cerkve in proti volji, da v - cerkvijo.   Cerkev   je iskala luo najožje zveze z državami, ki . ^poduje nad ljudmi,   in države so /lic   častnim    izjemam v bistvu vedno   zadrževale razvoj in na-V^dek ljudstev.    Že vsled tega, ker ijo v vsaki   državi vedno le po-čni sloji, ki žive na troske mas. > je človeštvo   navzlic tem zadr-im silam države in cerkve kultno vender   napredovalo   in pregazilo svet,    da izgleda in je ure-lanes vse drugače,   kakor je bil pred nekaj stoletji, je to mogočen a z, da živi v ljudeh nepremagljivi neukrotljivo hrepenenje po naviku.
Primerjanje   preteklosti s sedanjo   nam najbolje kaže,   kako je eštvo napredovalo, kaže pa tudi, velikanske in globokoresne iz-mbe    >e    uiorajo    še izvršiti, rodno bo človek    res vreden imena k. Danos j*- v človeku še toliko ■ aUke<ra. da častnega naslova člo-v pravem    pomenu te besede še zasluži. Dobe se psi, ki imajo več* veskih lastnosti,    i:akor marsikak ■k.   »Je meh v ich 1'olg der Men-ien Spur — je mehr   Jieb   i<*h die U    je izrek, v katerem kraj vse 'iranosti    tiči    iskrica resnice. :ro si je zapomniti,   da človeštvo -r nepretrgoma napreduje,   da pa i vzlie   temu še vedno   globoko v carstvu.
Ni nam mogoče, da bi tukaj re-pitulirali   izglede,   kako   je kaka ta nastala in se razvijala ter ka-') je upi i vala   na svoj čas in na nade.   Treba   se je samo spominjati iko tisoč in tisoč   ljudi je katolika inkvizicija ubila ali sežgala, češ, i   so bili v zvezi s hudičem   ali da čarati,   in vsakdo si bo lahko Istavljal,   kake strašne posledice imele različne zmote. Kaka   bedasta zmota ji4 bila na t. misel,   da imajo duhovna sodišča Mast tudi nad   živalmi in da se jim no tista žival ne pokori,   ki je od •a obsedena. Zgodilo se je nešte-t, da so škofje začeli pravi pro-^ proti — kobilicam, gosenicam in a.jnikovim hroščem,   kadar so prodali velike škode.   Duhovniki so cerkvenih prižnic poživljali kobili-f. gosenice in hrošče, da se morajo gotovem roku   oglasiti pri duhovnu sodišču.   Obtoženim živalicara določil vselej poseben zagovor-Ker seveda gosenic, hrošče v in obilic nikdar ni bilo pred duhovno linijo,   je   potem   škof celo zalego ^ovesno preklel.
Grozna je bila tudi zmota, v ka-feri je živela kri.-tjanska cerkev, de beliča nje duš zahteva,   da se uniči ■'^ran>ka kultura. Pagani so bili ne f' v umstvenih   stvareh visoko nad fi-tjani,   nego ludi v tehniških, to-tej eminentno praktičnih stvareh so e bili zelo visoko dvignili.   Znali so fraditi   tunele,     poznali strelovod, ^eli v rabi  gok be-pismonoše in že
i.      preo r^ristueom  je  uhajal v
Rimu dnevnik.
Dalje so že v paganskih časih poznali steklo in steklena okna, umetne oči in umetne, pregibajoče se noge in poznali avtomate.
2e v paganskih časih so imeli vegetarijance, anpalkohoHke in tem-perenčne družbe, poznali so Kneip-pov način zdravljenja, narkozo pri operacijah in vivisekeijo.
Ko je kristjanstvo podrlo stavbo poganske kulture, so vse te iznajdbe ostale pod razvalinami in trajalo je stoletja, predno je človeški um to na novo našel.
V človeških zmotah je časih lađi kaj humorja. Postava za Wilzhut je v srednjem veku določala poleg mnogih barbarstev tudi nekaj tragikomičnega. Ce je bil namreč kak kmet obsojen na denarno kazen, a je ni hotel ali ni mogel plačati, je bilo sodišče dolžno rabiti kmetovo — ženo. Ako sodnik sam ni hotel tega opraviti, je mogel to ukazati svojemu pisarju in če tudi ta ni hotel izpolniti ukaza, gg je mogel prenesti na sodnega slugo, ki je bil v vsakem slučaju dolžan izvršiti postavno povelje. Mladih in tednih žena se sodniki in njih pisarji najbrž niso preveč branili, da pa so vse stare babe ostale sodnemu slugi, o tein ni dvoma.
O priliki priobčimo še kaj več izgledov. F. K.
ZSOtlSUtt flttt.
IX.
Pred nekaj meseci je v Avgosu umrl mož, ki je imel v svojem življenju poseben »trenotek slave«. Ta mož je bil kapitan Callerghis. Njegov oče, grški general Callerghis, je v neki noči leta 1S4:>. na čelu ofkir-jev-zarotuikov pridrl v spalnico takratnega kralja Otona in ga z mečem v roki prisilil, da je dal Grški ustavo. Krn iju so se takrat hlače tresle in vsled tega se je udal, pozneje pa je Callergiusu stregei po živ-ljnju, da je bil mož prisiljen pobegniti. Callerghis je šel v London, kjer je sklenil intimno prijateljstvo s princem Ludovikom Napoleonom, poznejšim cesarjem Napoleonom III. Ko so se Grki svojega kralja Otona iznebili in ga segnali nazaj na Bavarsko, se je general Challerghis vrnil v domovino. Ostal pa je v prijateljski zvezi z Napoleonom in ko je ta postal francoski cesar, je svojega prijatelja povabil, naj mu pošlje sina, da na njem izkaže svojo prijateli-sko hvaležnost. Mladi Callerghis je bil vzgojen v vojaški akademiji v Saint-Cyru in ko je postal oficir, ga je Napoleon vzel za svojega ordo-nanenega oficirja na dvor in ga kmalu imenoval za kapitana.
Takrat je bila cesarica Kvgeni-ja v cvetu svoje izredne lepote, bila je solnce, okrog katerega se je vse stikalo. Njena intimna prijateljica, še sedaj na Dunaju živeča knjeginja Pavlina Metternich. soproga tedanjega avstrijskega poslanika v Parizu, bi vedela mnogo povedati o ljubezenskih doživljajih cesarice Evge-nije.
Kapitan CalJegharis je bil izredno lep mož in pri tem živahen, zabaven in duhovit. Cesarica Kvge-nija mu je }>osvečala posebno pozornost in mlaci i kapitan se je vanjo strastno zaljubil. Vse kaže, da njegova ljubezen ni ostala neuslišana, pozneje se je celo pisalo, da je cesarica v obleki dvorne služkinje v; krat obiskala kapitana Callerghi na nj^erovem stanovanju in da je v njegovi družbi tudi rada hodila gledat plese v različnih razupitih lokalih.
Kapitan Callerghis ni bil samo zaljubljen, nego je bil tudi ljubosumen. Cesarica Evgenija je bila kaj hitro naveličana posameznih ljubimcev. Nekaj dni ali tednov je imela izvoljenca rada, potem se ga je naveličala in si izbrala drugega. Še ko je imela ljubezensko razmerje s Caller-ghisom, je začela koketirati s princem Mu ratom. Oallorrhis je v svoji ljubosumnosti začel Marata zasledovati in zasačil ga je na dvornem plesu ravno v trenotku, ko je cesarico poljubil na ramo. Callerghis je princa Morata napadel in napravil tak škandal, da ca je cesar Napoleon III. dal na mestu aretirati in odpeljati čez francosko mejo.
Callerghis se je vrnil na Grško in vstopil v grški* armado. Spričo njegovih izrednih zmožnosti mu je bila zagotovljena sijajna karijera, a nekega dne je vrgel uniformo od sebe in šel stanovat na deželo, kjer ni z nikomur občeval. 50 let je živel v samoti kot čudak, živel spominu na svojo prvo ljubezen.
Pred štirimi loti je prišla cesarica Kvgenija na Grško. Menda dolga leta tudi iz njenega srca ni mogla izbrisati spomina na Callerghisa. Ko je izvedela, da živi in kje prebiva, ga je želela videti, a Callerghis ni hotel priti. Ljubil jo je in hranil v spominu kot mlado in krasno cesarico in je pač ni hotel videti kot pregnano, staro in nesrečno ženo.
Perje
ca postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
B\ HITI
Pred Škofijo žtev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Zdli * zaloga le prš ivcžl-d
(pri z&atam čevlja)
i £sfe!j2na, Stari trg 9- o
Is.inovljeao lo45.
10 Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, ban-arija in likanje sakoa na par.
PoljansKi m - 0zK2 iiica l\. 4.
Sprejemališče
Šderburgova uii# št 3.
Postrežba točna. Sofiđae cene. i ■ Si §
siliti
Ljubljana, Bunojskg cesta 13
Izftarna zalega
namiznih in nasiropniii
svetilk
najnovejše vrste
po nizbiia cenah
* Otežao S za Važno! i
♦
♦
S;
pspođinie, irsovcs in Syinorej[e. 1
\i\lM In Sn nojeve in m\tma
na dro^rre, k^mlkalife, zelišča cveti a, koreufne itd. tsoli po Kaetppn, ustse vode ln sofrtal pr^še«*, rlb|e o\\i\ redilae Sn pos^palna moke za Oivalte, diaave, ratla in sploh vse toaletae |»re<2)raeier iot^grafićne £?araie in patreSH&ćine kirurgija obvszžla vsaae vrste, sredstva sa čcsinfekcMo, vosek fn paste za tla Ude — Velika zaloga n£'!xnc;&ecTa ruaaa in kon)akau - Zaloga svežih mineralniu vod fin soli   za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol, d vol na »olv sollter, ecojan, kolmoz, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija!
ANTON KANC
Ljubljana. Židovska ulica št. 1. S
Knpn|o po najvlifl oenl raza« zelišča J (ro2e>, cvetje, korenine, semena, skorje itd./3»
•<o *
p e
i
a »
§
a e
Jo
Ljudevit Borovnik
poikni-   v Berevljaai (F^rlaeh)
na Heresfr <Mn.
se priporoča v izdelovanje vtakovrstaili
sesek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi pre-leiais stare samokresii.ee, sprejema vsakovrstna panfa ila. ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuse-/alnict in od mene preizkušene — llustro-62 var,) ceniki zaatonj.
Fatti
iz mes&h vlaikeis,
najidtalnejše krmilo za pse vseh pasem.
Maančni ceniki in bn šure o n b daljnih krmilih za pse, perutnino, fazane, domače zajce, srne in večjo divja i.jo se dobivajo zastonj od firme
H. PGLSTERER,
tvornica za rattingerjcvo patentno pasjo pogačo ii mesnih vlaken in za krsM za perotnino Slu-:. Kave mesto (W2\-Keustad0-
Siafilo^stvo v L§ufc!jani:
H¥CiyST PUST,
Fran Gr-oš!jiv nasSednik,
P o S j £i n s k a cesta.
V Ameriko m Kauado
r sva-.i, ce&eaa in za a# si iva voir<a
i       Cunartf Line.
Odhod iz domstegs prist*ni*ea Trsta:
Saxonia, 20. decembra 1909. Pannonia, 11. januarja "'10. Saxonia, 23. februarja 1910.
Is Liverpcola: 1515 LnaiUnh (največji in n?jienši pam»k s eta) 18. decembra  l*9, 8. januarja, 26. februarja,
19. marca, 9 aprila 1910 Mauretania dne I . d.ce bra l^oP, 29 januarja,   19.   februarja.   12   marca   1910, 2. aprila 191?.
Pojasnila in vvzne karte pri
A.--iic3.-*3 o«ai tfons^as
v LisbS^sii, 81osn#kove nifse štev. 25*
pj«ieg cerkve Srca Jezuscvega.
1 ii Iiiperia
še izboljšana
ustna voda
povzroči prijeten hladilen okus v ust'h, uniči nastale bakterije, odstrani slab deh, tudi pri kadilcih, \f* nenadomestljivo sredstvo zoper ZObobolj ker s tinkturo, bres primesi vode, nasičena bata v bolni zob vložena, takoj omili bolečine.
no bi smela p^grošati nobena hiša«
Podrobnejša navodila poda popis, ki je vsaki steklenici pridcian.
Cersa stekSensci je K 1-50.
Dob se v lekarnah: Bohinc, Mayor, PlOCCJi, TriikOŠI^, pn drožiatu K&llCU >n v vseh večjih prodajalnah
Naročila od 4 steklenic dalje se rešujejo poštnine prosto. 4313
Svoji k svojim!     Naroda tvrtka!
Milko Krapeš
urar in trgovec
£jubljana9 Jurčičev trg štev. 3.
———   Ustanovljeno leta 1852. —
Cen], občinstvu priporočam svnio bogato zalogo 1954
ateaakifc In iepnib ar, unsnev, pratano* In vorillo,
Osobito sedaj ob priliki b^rmc, namenil sem se prodajati dobre Mapo pa izredno alaki "
popravili točna ia ceno I
Za vsako prodano ali popravljeno uro jamčim 1 leto.
CH* ktlialll Ii SUMm pise.
zanesljiv, posten in vrsten goapt teli alnibe
oskrbnika.
Naslov pove upravništvo »Slovea-sekpa Naroda«. 432o
iz br&sfo^gs. lesu. nekaj skoro novihj od 400 600,  1200. litrov  proda pO
niski ceni.
FRAN CASCIO
Ljubljana,  S^enbnrsjova nl?oa št. 6.
■p*
■ajiiowejSa
si
mm izeaia
C£gi|ensko eiaracsis blago za nteške.
Pcrabao na lc»a. K 4:G0. Čez 2 miijona kosov proia.iih v kratkem času. Hirriicnsko ^araasla i2lsgo *a žesske.
(Varstvo žensk.) Priporočili naj prvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta 21 2*30. Kdor pošiie denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 5'J vin. več, edina prodaja
! sila SHS*  &i i3     E'k Bi^a
I  §   tvornica za gumasto blago, f l Dunaj IK 2, Nacsdorferstrasse 3—0.
Maslen]! Vzorci in ceniki!
Tucat  50:100 cm  vel.   damastne bri-
salke sec vzorec, čisto platno . K 8' — Tucat 48: 10 cm. vel. cvibaste bri-
salke, čisto platno......„ 4*41
Tucat   54:120   cm  vel. dvojnodama-
stne    brisače,   sec.   vzorec, čisto
platno...........14- —
Kos tkanine, 82 cm šir. 23 m dolg,
pripraven za životno in posteljno
perilo...........t» 11 -50
Jedilna   garnitura   za   6  oseb, čisto
platno, 140 cm vel., servite 60:60 „ 55C Tucat   brisalnih   cunj,   čisto platno.
60:70 cm.........„ 5*50
78 cm široko laneno platno, pristna
platnina 1 m........—*8f'
6 rjuh, platno, 150:200 cm . . . „ 13'2C 6 rjuh, platno, 150:225 cm .... „ 15*— 40 ra  brezhibnih  ostankov kanafasa,
eksforda, cefirja, potisk, cef. . . „ 15" — Razpošiljanje po povzetju. — Neugajajoče seveda vzamem nazaj. 445C
B£HTi2l3LB, HO0HBER6, tkalnica
Kostelec Cervsav, Krkonoši (Češkog.
i-1 Kovom isle stf°ppHpdra:
vno za vsako obrt, osobito za špediterja, tudi za ekonoma.
2 U Malmifliifl hiša z dobro obi*
J if luliUOUyB skano resta.ra-cijo, gospodarskimi poslopji njivami, travniki, gozdovi.
3- Bil M M vS
ekonomija z raznimi obrti.
4 U Minili (Vila (|etoviškem kra
I Imliili Lkj,]2 ju) dobro vpeljan
hotel z nekoliko eKonomije.
k   H P*»fn?9l«h  nova hisa z vrtom
I ilUiiJk£LžllliI in 2 travnikoma.
6 BI leleisli zolOiii: 71 Iim, UdbM jossisli is Celsvcaveč hij-
s- v VlpavsKi oolioi ^rxT
sestva z ekonoirujo ali  brez nje.
10 rteaspbšL kamenolomi, uro-
več ho-elov.
HOL
Pojasnila v prometni pisaru B. Kamenžok LJubljana — Sodnij-ska ulica 4. 4126
tffljgžigBB
Dragotin Ptic
: tapetniški in preprogarski: ■ mojster =
v tvrdki PliC & K G m p.
Izdelujem vsa v to stroko spadajoča dela solidno in po 1078      niskih cenah.
LJubljana
JKarije Zerezije cesta 11.
■
Postna hranilnica S*. 4«.
a*. 1m,
s
»o d
£ o
9
e
i
Glavna posojilnica
registrovana zadruga z naomi
pisana na Kongra trp štev. 15, Soifanva lisa v Ljillja::
sprejema in izplačuja hranilna vloge,
F
I
i *
il
t iesmu po i 34 'i od M iuhi do dne vzdioa i
brez odbitka rentnega davka. 2i-
Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.-6. popoldne, i jj
Hranilne knjižice se sprejemajo kol gotovina, m da bi se obresfovanje pretrgalo. )"
'Izvleček
izboljša juhe.omake.zelenjavo i.f.d.
•buljon
tekoča,fakoj pitna.
V/i do 2 čajne ilfćice na eno skodelico vroče vođe.
I
w'...
-1 ^^Sp^^A
ME
a ^
Slovenci, pozor!
pri nakupovanju vencev!
Fr. Iglic
Ijubljana, jKestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
moli mm ii trakov i napis!.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene Irez konkurence!
jvan jax m sin
v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
IrotoSa
Šivalni strt ji
za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER".
Velika
i
Konfsknjs za oospede. dame. rieflie. deklice in otroke pol hiniBn ceno.
.Hailesiio sKiodfsče oblek4
O. Bernatovič
LJubljana, Mestni trg itev. 5.
4459
fa. KUMST
J IifuMJana J   Židovsko ulica ltev. 4.
j Velika zaloga obuval
J iaalntga tsaelka me inu, aaaaods § la otroke je vedno aa iibero. S
* Vsakršna naročila te izvršujejo točno in &
9* po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in £
zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih oaj j*
* se blagovoli vzorce poslati.      40 S
a»v»^»»»»»»#»w»*ee»e»»»»»va
«7i
Fr. P. Zajec
optik! urar lis trgovec m zlatnino in srebrnino.
Stari trg 26.
Popravila m livrinfejo
točno in ceno.
.-s
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremil ene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse dru^e v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske nprave-
Br. tilev
Prešernove ulica St 5.
Atelje za ortopedične aparate la bandaze.
o
•al
is
O
C?
C3
Izdelovatelj kirurglčnib medicin-skih infttrnjnentov in vseh potreb* ftčln za bolnike.
fiil Krejči
£jubljana, Vcljova nI. It. 5.
prip »rof a svoio bogato lalOfTO
najmodernejših, najllneliih
kožuhovin,
klobukov
In teple.
Prevzema tudi vsa v te vrsto spadajoča popravila proti aajaiiji ceai. Kupuje tudi vsakovrstne kota eVv* jatine is jih najbolje pladnje.
|lago ceno in solidno.
4410
i ilii ANTON POLANC v
pri Zidanem mostu
— priporoča svojo bogato nalogo —
vseh vrst pšenično En koruzne moke.
Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dajo nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gg. pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. Na zahtevo ceniki franko-
Varstvena znamka: Sidro. (&
ni
Llniment Gapslel comp.
nadomestilo za
Paln-EzpeUer s sidrom
priznano Izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenfn Itd.
po 80 h, K 1 40 in K 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v škatlji-cah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil 3689 originalni izdelek.
43t
Br. Materina lekarna pri zlatem levu ? Pragi. Eliffiaa č. 5 nova.
--i===H==] i »i-
4^
1
Ippoč!,
gladilnim papirjem (šmirgljem)!!
TRAUBIN
obi. var.
lialDOiej^e SirzoCistiEĐĐ sredstvo za vse ?rste jeklenega in M blaga namssta glatliinesa papirja.
Traubin osnaži v tnalo nir.ctah vse kuhinjske okvire, za kar se je z gladilnim papirjem (imirgljem) rabilo celo ure.
Traubčn je neatrpljlv: Za jedilno opravo,
. jeklene obročke in okvire pri kuhinjskih ognjiščih,
m vse vrste orožja,
• ve strojne sestavine, vnt.'e zi vse predmete, U se sicer snaiijo z g]adi!nlm papirjem ^rei-f-jernj. Vsi predmeti so kakor novi in ne razprsskana.
Prednosti : Ob največji cenenosti in čistosti osnaženih predmetov najhitrejše in najsnažnejše ravnanje.
Škafljica za 12 vinarjev traja trškrat t«ko dolgo kakor pola gladilnega papirja.
Traubin je važen:
Za vsako gospodinjstvo;
„ hotele, gostilne la kavarne;
m mesarske in prekajevalske prodajalnice;
„ vojaštvo, ker tudi vse vrste orožja svetlo osnaži.
Zahtevajte, ali ako ni v zalogi, A^mn Traubin, vse drugo pa odločno zavrnite, naročite   pri   svojem   trgovcu MlilU Dobivasevškatljicaha 12h,24h in a 1 kgK 1 20.
Glavna Zaloga: Friderik Traub,     xviu., gemzgasse u.
Dobiva ali naroča se pri ćrogerijskih, špecerijskih, barvnih, železninskih In
trgovinah z milom in mešanim blagom. 4*11
Vsaka gospodinja naj pazi na navOdiia!
RAZOL
V«Ted odloka okrajnega šolskega sveta v Ljubljani, z dne 2. decembre 1909 št 32-44 Odda podpisani krajni šolski svet
potom psii&a ^3 C-
zorad&fl n s tarte lie ie na l« m Wi
6. krovska dela,
7. mizarska dela, 8 okov oken in vrat, 9. ki jučavmčarska dela z dobavo želez*
nih nosilcev.
s 14 učnimi sobami. — Oddajo se sledeča dela:
1. dninarska in zidarska dela,
2. kamnoseška dela,
3. naprava železno betonskih stropov, 4 tesarska dela, 5. kleparska dela,
Načrti se lahko vpogledajo, kakor tudi ustmena pojasnila se dobivajc v občinski pisarni na Gl ncah št. 8 in to vsak daa od 7. decembra naprej od 11. ure dopoldne do 1. ure popoldne, kjer se obenem tudi dobijo pror primerni odškodnini tiskovine proračunov splošnih in posebnih pogojev, to ponudb, seveda dokler zaloga traja.
Ponudbe po pogojih in predpisnem vzorcu sestavljene, morajo se naj
pozneje
do 24. gmdaa 1509 do 12. ore dopeldne v om pisarni na Gllncofi štev. 8 vložiti
Pred  ali  obenem z  vložitvijo  ponudbe  se  mora   vložiti 5 %  vadij v vrednostnih papirjih ali potom hranilnične knjižice v občinski pisarni istotam.
Ponudba nai ima naslov: „Ponudba za dela pri zgradbi nov* ljudske šole na Viču".
Krajni šolski svet na Viču pri Ljubljani,
dne 6. grudna 1909. 4475 Andrej Knez, predsednk
_Fr- Ševčik___
puškar
priporoča svojo Toliko zalogo raznovrstnih 13
pušk in samokresov
lastMfO imdolka, kakor tudi belgijskih, šolskih in čeftklh strogo
prOilkUieaih pniki za katere pnicmi   a dooer >trel.  fosebno pnpu rocam lahke trOOOfkO in puške Bock s Kr-uppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
Pf  P« najnlljih oanah. PcprsvOa ta unOi m livrta|«|* tata« ta zuvsljivo.
" ta MMmtJ. sastenj In poktnln« prest«.
^aam
p
i
Ciril In Metodov čoj
v zavitkih p 10, 20, JO, SO ta 70 »ta.
ki se prodaja v prid drulbe sv. Cirila te Dobiva ao povsod. Dobi Glavna zaloga pri Prvi slOT. zalogi ta|« te
v Ljubljani, Rožna ulica štev. 41.
3891
v 4
Edino zalogo
merskih
3476
če>l,ev.
htr.-anrih
M
* £ ubijani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pozite notonCno do firmo.
■■Str ^aaasas ssssKSi'
Ravnokar izšle nove
Cena 4-— krone in po 2 K 50 vin.
Velika zaloga
gramofonov
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke.
Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plošč.
Fr. P. Zajec
urar in" optik
Ljubljana, Stari trg št. 26.
NaznraKlOi
Naznanjam slavnemu 'občinstvu, da izdelujem v svoji novi, največji in po najmodernejšem sistemu urejeni tovarni na Kranjskem  za upognjeno pohištvo in deščice (parket)
g    fk      različne vrste od priprostoga do na finej^eea izdelka, naslonjače, gugalnike, pisalne fo-I     i -\W telje, obešalnike, mize vsake
L&alj^lJ vcilKOSti vrtne stole, stole a?4^ž4^1 za glasovir itd.
Imam vedno veliko zalogo bukovih in hrastovih na par prepariranih deščic (parket po najnižjih cenah).
Na zahtevo pošljem svoj ilustrovani cenik zastonj in franko.
S^faira Bahovec,
tovarnar s*a Duplici p. Kamnik.
40 V
I i
TI    1 v
1-.J' . ^UlillU
1
I I
Izredno ugodna nakupna prilika za knpcevalce, razpošiljanje tudi privatnim, specialno pripravno za božični nakup.
metre?..........K 11-80
sortirano in sicer flanele za srajce, barhent. Pepita, delain, krizet za spodnja krila, modrotisk za kuh. predpasnike in domačo obleko, oksford za srajce, kanefas.
Kupon B 30 do 35 metrov..........K   14'50
sortirano in sicer 110 cm široko blago za obleko (najmanj 5 m) 80 cm cefirja, šlesko platno, velurna flanela, oksford z turiste,  kanefas, delain in barhent za obleke.
Kupon C 30 do 35 metrov..........K 16*50
sortirano in sicer velurna flanela, barhent, kašmir, franc. atlasov barhent in najfinejši cefir s svilnatimi efekti.
Kupon O 25 metrov........,   ....   K 16*50
110 cm široko blago za obleke .Pepita" za 5 popolnih oblek. Kupon E 25 metrov.............K 16--—
120 cm širok da mastni kanefas,  cvetlični vzorci in ornamenti in  120 cm širok
kanefas znamka „Gut burgerlich."
Kupon F 30 do 35 metrov..........K    15-—
najfineje beljeno, izredno voljno platno „Edelvveiss", obi. varovano, tudi ob najmočnejšem pranju s klorom nepokončljiv.
Kupon G 6 rjuh brez šiva ..........K 10-80
200 cm dolgih, 150 cm širokih iz najmočnejšega, izredno stanovitnega usnjatega platna.
Kupon H 6 rjuh brez šiva ..........K    15*—
2.35 cm dolgih, 150 cm širokih, zajamčeno najžlahtncjša platnina, moja predobro
znana znamka »Jekleno platno".
Kupon i tucat dvojnodamastnih brisač.......K 8-50
50 110 cm dolgih, prekrasen secesijski vzorec, popolnoma bela, gostovita člsto-
platnena kakovost 60 110 K 1250. 3385
Kupoit K garnitura brokatnega damasta, belega ....   K 16-20
to je 18 m, 120 cm širokosti, za 2 kompletni preobleki, najmodernejši vzorec.
Kupon L garnitura francoskega fulardnega damasta   .   .   K 28-40
najfinejša svilnata kakovost, 9 m 90 cm šir., za blazinice, 8 m 40 cm, 135 cm
širokosti, za gornje postelje (za 2 kompletni posteljni preobleki).
Kupon M 15 m 180 cm šir. sifona (Kappen-Chiffon)znamka S  K 21"—
Vse izborna brezhibna kakovost, za najsolidnejšo izvršitev jamči moj dolgoletni sloves.
Pošilja se po povzetju.
- Za neugajajoče aa znesek takoj
Vzorce vseh mojih izdelkov po tvorniških cenah pošljem na željo vsakomur poštnine prosto.
Tvornica za platno R. HORNEft, Nachod.
i
. r ^-r-J r-r
Ig. Faschinga vdova PollansU nasip it 8.
Raiohova hiša. Izvrstno In aeUdno dele. Cene smerne. Popravila ee i  i točno izvršujejo, i i
^ssnanassnsnnnsssvk.
Balitfia zaloga urcftib S oiifinejiih
otroških vozičkov
ln navadne do najfinejše
Zliti Oa
M. Paklč
▼ LJubljani.
leznanii naraenkon si M^ilji s pmtljem.
Josip Rojina
krojač prve vrste
v Šelenliurooviii olical M S.
nasproti glavne poste
korkurira z najvpč'imi tvrdkami glede finega kroja in ele-gantue izvršit »e
Tvornih zaloga nsjlinajl angl. in fianc. spscijslitet iilaga.
: Zavod za uniformiranje.:
Svoji k svojim!
T«  tiilte d?0le, izborne po kakovosti,       priporočajo gospodom  pekom,  trgovcem in slav. občinstvu   Prodaja jih
v kerist Cir 1 - /fat Davi draiM
po nizkih cenah samo
v Ljubljani
v lastni nisi
^^Kladezna ulica št. 17 in
Rečna ulica št. 5. naj* v korist -35*3
Ciril-Metodovi družbi!
Odlikovana
Prva kra&fska
ticrnlcd klaolrlev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5 Gradišče
im
a
0)
> a
E
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planina, klavirja in aermealjn tudi aamolgralne
aa delna odplačila aH aaposodo.
Popravo in ugtaševanja se izvršujejo točno in rsčunijo najceneje
NaznanUo.
Slavnemu občinstvu in gg. gostilničarjem vljudno naznanjam, da sem otvorll
Mino z vinom no debelo
i Spodnji Šiški h (ntiU tesli Strr. 117 (poleg stila „Tisi.
Dobijo se: bele Istri lansko vino, nraskatelec, črni teran
ter sploh več vrst dobrega in pristnega vina. — Cene zelo nizke, postrežba točna. — Vljudno se priporoča
FraiiC MilaBUVit, trgov« z vinom f Spod. snu.
3711
Jirfodni salon
M' SedejStrnad
priporoča cenjenim damam
klobuke le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Palača Mestne hranilnice,
Prešernova ulica
lom Hi c>
v dvorani hotela „UNION".
Imam čast naznaniti, da sem otvoril jubilejski tečaj za plesalke in plesalce, že vajene plesa, ki bode vsak ponedeljek od 8. do 11. zvečer.
Novosti Figurirani plesi.
Vsak petek od 8 Jo 11. zvečer je tečaj za zaće.-ilke in se prične
v petek, 29. t. m. Poučeval bocem vse moderne plese. — (Pri teh tečajih imajo samo vstop gospodične in gospodje boljših rodbin.)
Privatne in separatne ure v rodbinah, ali v institutih po dogovoru.
Vpisuje in vpraša se vsak dan od 11. do 12. dop. in od 2. do 4. pop. v hotelu pri „Slonu"4 soba št. 73.
4130 Z odličnim spoštovanjem
Giulio Mcrierra. avt. plesni učitelj.
X^XX&SX^XXX3£XXXXXXXXXXXXXXXXXX
15 g5Šp-   Izivoiite pisati po vzorce!
I Bežična prodaja   po x
u Modno blago.
jjjj tkanina. - Namizne in kavne garnitur*. - Brisače. - Žep. robci. JJ
Ossi*eme za neveste. X
X
nizki cena
Sukna. — Earhenli. — Flanele. — Havličkova
l J. Ml ii tat MMS, hfto.
x
X X
X _____ _______
X 1 kos Haviičkove tkanine .Libuša* 23 m 16 K. Zavitek 40 ir X ostankov letnih in zimskih okusno odbranih J£ za 18 kron.
y* Botićna tkanina 1 kos 15 m 10 K 50 h.
X      Drfitt se najboljšega.   Viorci franko. _ srn Franko po povzetje.       Sarr.o pri ru so pravi
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
lf^jcsnsiša in najhitrejša vožnja v HmeriHa s parciki „Severoneniškcaa lloyđa"
3267
Bremna
v
NewYork
a cesarskimi bNopamlnt ,VAAI5£3 WILH£LM,f, „KRONPaiNZ WIL11£LMi<v „KAISER vTLHELM d. OROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. ^
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega w parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških Železnic dobite H
v Ljubljani edino ie pri Q
nasproti občeznani gostilni »pri Starem TiSlerjn".
Odhod ta LJubllane je vsak torek, Četrtek ln soboto. — Via nolaanila. ki se tikalo potovanja, točno ln brezplačne. — Poetrotka poštena, reelna In solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Cslsrads, MtksHto, Kalifsnu> Arizoaa, UtSB. WisnriBf. Nevads, Orerss is Wasliiafftaa nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno čez Oslvesten. Odhod na tei progi iz Bremna
enkrat mesečno.  . . ^ Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta kakor Brazilijo, Kast, Baesos-širsf, Colsnbs, SlSfSssfš v Avstralijo itd.
B+2C
1Q
24
3375
I
f
p
JI
k
E. Kristan
votovalna pisana
246
Ameriko
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 41.
^
i
i
Najcenejša vožnja v Ameriko.
Prilika za božični nakap
Usojamo se svoje cenjene odjemalce opozarjati na bajno nizke cene naše božične prodaje, ki bo trajala do 20. decembra 1009 in na prednosti, ki se bodo
dajale samo ta čas
Prodajamo daleč pod izdelovalno ceno nastopne in tudimnoge druge vrste in sicer: Okoli 50CD rjuh. izgotovljenih, 150 200    1000 metrov posebno finih ostankov,
cm velikosti, komad samo S 2-*3, najmanj vzeti 6 kosov. Okoli 1000 kosov pavcinaiega platna,
kos po 20 m samo R 10. Okoli 1000 kosov finega sifona, 82
cm sirokosti, 20 metrov samo K 12. Okoli 1000 kosov selo ?!ne tkanine,
porabne za vsako perilo,   0 m K 14. Okoli 1000 kosov damasta, najpopolnejša kakovost in najnovejši vzorci, široko 120 cm. 20 metrov S 22.
pristna barva, 2  8 metrov dolgosti, ou metrov K 24. 1000 tncatov na|flne]šib batistasUh
iepnita robcev, tucatK3"20j naročati je najmanj 3 tucate. 1000 garnitur, najmodernejši vzorci,
2 posteljni pregrinjali in 1 namizni prt R 11.
1000 tncatov garnitur brisač iz nitastega damasta, 50 100 cm velikosti, tucat R 7.
Vzorci od ostankov se ne razpošiljajo, od finih barhentov, flanele, od vseh vrst platna in bombaževinastega blaga pa zastonj in poštnine prosto. 4272
SCgr*   Razpošiijainica prve vrste In tkalnica
Bratje Dobrnftka št. 9181, Češko.
J<a naj/išjg povelje Jfjcgovega       c?s. in kr. ff.josM. Veliesnsba
XXVI c. kr. Državna loterija
za sVapac vcjsšfce Scbrcfclne nsstene.
Ta Denarna loie i.3, eSina v /vslriji oblastveno 3ovo!jena, obsega 13.305 dsbitkav v gotovini v sVigi m znesku 514.803 JC
Glavni Scbitck ^ ziaša
I
i I i 1 y
t.
rcn.
Žribast]e bo Eep*sk!i«to -6. dsssmbra 1909
Srečka starše 4 krosie.
4128
Srcue se pes je;o pc-šinine prosto.
L kr. iolErijs^oliOuSrto ravsa?e!js!?o (ofidelsk dri. ioiiiH),!
a v.-^j- Tudi to leto dobi vsak bralce, skliceraje se na U oglas za božično darilo k
nastopne božične sestave. "^sVJž f
Stekleni nakit za božično Drevo 1909.
Razpošiljam samo najbolj oknsne, resnično prekrasne zbirke najmodernejših reči, Pristne srebrne in teran? svilnate stvari n. pr. božične zajčke, zlate i »rebrne ure, božične zvoacke, steklene smrekore storže, srebrne sve-tiljke, srebrne zrakoplove, steklene srebrne orehe, ledene sveče, prekrasne rajčice, trobente, noiavne, refleksne krojle. srebrne krogle poslikane, žlaliinc sadje, kačaste krogle, prekrasne drevesne vrhove, pv teatne svečnike, angeljske lase, srečice za bežično drevo, briljantno biserno žico in mnogo drugih ir.icr.ib novosti.
^F*5*&lff naročilec dobi v dar orekr. angela, božič s premi-V *£iSa-. raičnimi steklenimi perutmi zastonj priloženo.
Zbirka I. 303 kosov K 6-50. Zbirka II, 180 kosov K 4-40.
'Božične sestave 1809.
Za dečke (zbirka): tržni šotor ali trgovska prodajalniea s po po!no opravo, mičsa izvršitev, najljubša igrača otrok, karto* mizarskega orodja, solidno delo, puška za streljanje, glasen pok. brez nevarnosti, igra domino v lesenem kartonu, švicarska graiilna omarica z lesenimi gradiinimi kamenčki, karton ži-vine na paši, prav mično delo. veiik karton z vasjo za postavljenje, gosli, velike, za igranje na lok, rnična knjiga s pripovedkami in barvanimi slikani, železnica z urnim navijalom, teče sama na 4 tirih, goidinasta aeška ura za naviije, lesena peresna skatljica. kcvinast leteč zmaj. premičen, prav zabaven za mlado ia staro, 2 umetnika na lestvi, premična, delata umetnosti na lestvi, dunajski pometalni voz s konjem, teče samotvomo. žerjav, kretalen in stroj na veter, mičen parni stroj, kurilen, z varnostnim ventilom, žene modele, laterna ma-gica (čarobna svetiljka) s slikami, skupaj 33 kosov za nizko ceno samo K 9-50| ista sestava samo brez parnega stroja in svetiljke. samo K 6-50.
Za deklice (Zbirka 2): govoreča, 3S cm visoka orjaške panika i uspavalnimi očmi sedi, stoji, se da umivati, govori: papa in mama, velika sobi za punčke, aajfineje tapecirana, kompletna sobna oprava za punčke, politirana kuhinjska oprava z leseno ia kovinsko posodo, kovinasto ognjišče, karton s kmetskim posestvom, prav lična izvršitev, igra domino v lesenem kartonu, švicarska gradilna omarica z lesenimi gradiinimi kamenčki, lična ba-senska knjiga z barvastimi podobami, lesena peresna skatljica. šivalni stroj z ročnim pogonom, premičen, otroški gramofon, igra, kovinast ptičnik zjedočim premičnim ptičem, motorni zrakoplov, Zeppeiin leti na vrvici, kovinast fotografski šaljivi aparat, dekliška goldina-sta ura za navijanje z zlato verižico, lesen števni stroj, laterna magica (čarobna svetiljka) z 12 slikami, mičaa itd., skupaj 40 kosov za nizko ceno samo K S- — t ista sestava ali
brez laterne raagike samo K 6-50. Vsakemu naročila čet K 20-—, ki pri meni dospe pred 15. decembrom, te po prešli Izbiri iastonl prlloti patetni dlnamobll, senzaclfonalna Iznajdba, z navodilom, prekrasna, povćna zabava, ali pa avtomatsko aa premikajoč medved, ki se tnal prekucni e ali pa stoli aa glavi,
Edino razpošiljanje po povzetja dokler bo kaj zaloge
razpošiijainica H. AUER9
Dunaj I 18, Wipplšngerstrasse 15.
(Krtiamka firma). 4350
Ljublj
krojač 40
jana, Sv. Petra c 16
priporoča tvojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic Sit plašcev za gospe, nepre-močljivih fiiavelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
3eš1
iz
i
Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve minut, trgovine
priporoča
kloDUKe
tepin. razne mB'Ko &. kravate, nvialBike iti iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
I     I—1 Lf?
Pekarija, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale i
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
□IDIDIGID
□iniDininininin
j
C kr. priv. tovarna za cement
Trbovellske premogokopne droiba w Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-oement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov .določene predpise glede tlakovne in odporne trdote daleč nadkriljuloči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in
2944
raznih uradov in naj slovi tej lih  tvrdk so  na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
Stev. 16903
Razpis
447)
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
isili 111 li
odboru
S to službo je združena plača 1200 K in aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo bvoje prošnje podpisanemu deželnemu
IP^T*  do 20. decembra 1909 "^gg
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, f.žično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 5 decembra 1909.
liajli ii naložen le
je v slovenski
■silil
I
Stanje hranilnih vlog :
nad 36 mil!] os o v K.
i
Rp7ervni zaklad :
nad 1 mlliion kron.
Za varnost denarja jamči in je porok poleg rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno možjo« Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po ter pripisuje nevzdignjeae obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentni davek od vSaženih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuna.
Denarne vloga se sprejemalo luži po pošti ln potom l kr. postne hranilnice.
Sprejemajo se tudi vloine knjižice dragih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrest o vanje prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 4
8/ <K /4 /0
na leto. Z obrestmi ?red pa plača
▼sak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6 % izposojenega kapitala, pa poplača dolg že v 33 letih.   Dolžnik pa more svoj dolg tudi
poprej poplačati, ako to hoče.
Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje.
Mestna hranilnica ljubljanska izdaja l-.čne
domače hranilnike
proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo.   Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti.
V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov vpeljala je ta slovenska hranilnica tudi
Kreditno društvo.
Hranilnica se nahaja v lastni palači
Hi UMHD Od fl. 1
Proti kašlja, hrlpavostt
utlvalte
Sedlitzkega gasteinske limbove bonbone,
Id se dobivajo t »vitkih po 30 vta. v lekarnicah, drogerijah in
zadevnih trgovinah. 4S21
rodbinski
šivalni stroji
!0 najkoristnejša bolima darili
Dobivajo so po vseh nailh proda]alnicah.
Slnger Go. deln. dr. za Šivalne strofe.
Ljubljana, Sv. Petna cesta ste«. 4.
Prešernovih ulicah štev. 5.
Mmli zslaia mm. damskib in otreSkib imi tenljev za lanrs-iencis ia uristnik
mM SOiSkiil ĆaVljGV.
Eleganten ia
i ako skrbna izvršitev po vseii oenab.
8271
Slovo&ska tvrdlsa ofcaval
H Združenih čevljarjev v Ljubljani
Wolfove ulice štev* 14
priporoča slav. občinstvu svoio veliko zalego za jesensko in simsko sezono vseh vrst najmodernejših ČevIjCV za gospode, dame in otreke, kakor tudi za. turiste in t&!ovađCO ter razne čevlje za dom. Prave £ ličke fjalOŠO m dokcSoaice (gan ašne) in vse k stroki spa-
daioce potrebščine
Naročila po meri in popravila se okusno, točno in solidno
izvršujejo v lastni delavnici. 1525 Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike * J}j
Zelo važno za trgovce in obrtnike! "S 1   Ker imam še precefši&o zalogo
X
a*
o
«2
lullllll1 za let
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, ker bode gotovo v najkrajšem   času  zal■ £*a  pošla  in se Vam taka] nudi zHo ugodna  prilika, zahtevajte VZ0rC6y katere radevolje pošiljam na ogled. — Z \elespo5tovanjem
Fr. Iglic, Ljubljana,
Mestni trg št. 11. 39,3
53?
p
M
r oŠ
Ha debelo in drobno S 5! I
Le enkrat
= izvolite si ogledati veliko izbiro v največji ==
narodni konfekciji
H. Krijtofič - Bučar
0
fjubljana.
Stari trg št. 28.
Posebno krarae
fjubljana.
3927
~*§ BLUZE
domače hore, Krile predpasnike, ttrette oblekce li krstne rpraie. No boUte perilo Ia vse m, d ne predmete zo gospode lo lospt
Po poŠti natanko po naročilu.     Cene raOi majhne režije najnižje.
Avgust Repii
40
/ MiltztWi HJct W. li (1 Tram«)..
isitlajc pttrtTlJe li predaje tuktmtat
sode
po nataitim
Jlaž Jesenko
Ljubi jaaa, Stari trg 11
priporoča
obuke
cilindre, čepice itd.
- najnovejše fasone ■ ■ ■=
po najnižji ceni.
m n
Najcenejše
soliš in iie
domačega izdelka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana Pred Škofijo 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
Stoj prijatelj!!!
Prodno ti kupil ali isposodii
klavir, planino aii ho imtinu
potrudi te le k rodoljubu, edini narodni t trdni
Alfonz Breznik *nmt 5lev-11>
Si S0 poleg gostilne pri KronI.
Kot strokovnjak, učitelj Glasbene Matice In aapr seženl izvedenec c. kr. deiclnega sodišča, Jamčim za trpezo« st in biagrglasnost strokovno preizkušen h instrumentov iz razLCnih prvovrstnih tv rmc. Prodaja na obroke tudi brea aadatja Jamstvo
) let !fa nitja najemalni. 20
O
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Brata EBERL
Ljublj
frkosltkarja, hkirarja, stavbna in pohištvena pleskarja,
ProdsBjalnica a      gj Delavnica:
343
m
o«
3
ti
ft nT
Miklošičeva  ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
Igriška ulica štev. 6.
dvakrat drago
mir >z bos
je ceno blago stalne kakovosti, ker nI vredno Šivanja in naj si vsak, ki hoče imeti za svoj denar resnično dobro blago, potrudi _
dokler bo kaj zaioge, naroČi nastopne,  resnično  dobre is *a darila primerne
tkalske predmete i. »
6/4 kaneta s kos (20 m) Ha S14-—, Ia K16'- . Žepni robci iz finega batista, gladki, karirani ali brokat ali z barvastim rodom, tucat
K 2-30 do K 4-—. Brisače iz platnenoga dam a sta 39 40 cm tucat H 7«— do K 9-—.
Poleg tega nadim posebno ugodno odbrane
za božična darila in sicer od volnatega in bomMževinastega blaga, cefirja. modrotiska, oksforda flanele, voile de laine, barbenta, satena°.»
sicer: serija I, 30 m za K 29-—, serija II. 30 m za K 24-—, serija III. 30 m za S 20-_
serija IV. 30 m za K 16-—. Samo realno blago ln na izvriekl — Vzorci drugega blaga na željo gratis in franko. — Razpošilja se samo po povzetjn, za neugajajoče se vrne denar. — TKALNICA S. HUNU sin Dobruška si. 23, Češko.
6 rjuh, dobra kakovost 150 200 cm za E13-50 1 kos - 20 m tkanine primerne za različne vrste perila, samo ......   K 10" —
1 kos - 23 m tkanine Patria Ia kakovost
za vse vrste parila......K 13-—
Sifon 82 cm širok, meter 50, 60 io 70 h. 4 4 kanelas zajamčeno pristne barve, koa (20 metrov) ila E 9<—, Ia E 11--.
ostanke
Št. 18472
4433
■ II
'^sa/icvrstnu Z/tycisnik* <kyc i/Tp^Uucnc
Razpis.
Za zgradbo mosta čez Mo pri Dobravi
(oporniki zidani, stolice lesene, nosilci in ograja iz železa) in
obojestranskih dovoznih cesi
na 44 0G0 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale
potom javno ponudbeno obravnave.
P.smene, vsa dela obsegajoče, ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
dc 24. decembra t, I. ob 12111 opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z nadpisom :   „Pontlđba  ZO preVZOtjO  fjradbe BHOSlU
čez Krko pri Dobravi".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne g'ede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo p>nud beno razpravo ; pridrži si tudi pravico oddati posebej dobavo in montažo železne konstrukcije.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem
uradu ob navadnih uradnih urah.
Deželni odbor kranjski
t Ljubljani, dne 7. decembra 1909.
f. K. Kaiser
i Ljiljani, kiniuniife elite it. S
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
lovskih potrebščin, vseh
del koles (biciklov) kakor tudi
Hiartahrt ograj
po najnižjih cenah.
Popravila pušk, sama« kresov, bioiklov točno in solidno.
Pozor!
PETER ŠTERK
Ljubljana, Stari trg štev. 18
se priporoča si. občinstvu kot zelo solidna za nakup raznega
modnega blaga.
Velika zaloga letnega in zimskega moškega, ženskega in otroškega perila, najmodernejših bluz, spodnjih kril, mo-dercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavrat-nic, šerp, pajčolanov, žepnih robčkov. Otročje oblekce, svile, baržuni za bluze in nakite, svilni trakovi, vezenine, poza-mentrije, borte, Čipke, čipkasti ovratniki in vse potrebščine
za šivilje. 1995
fena istp laatTBtfk stitil tioeoln. £^ic lo nnimlai u!ib«T]- -
15
84
Intfolavatolj wmmmw
Franc Vlsjan
Ljubljana, Kolodvorska uHca 25
priporoča svojo bogato zalogo
■•▼fk la trn raM|«dk
VOZOV.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
slamoreznice, rcporeznice, milno za debelo moko (otrobe), pripravo la parenje krzno, fttedilna kotliMa, sošolko za gnojnico
izdeluje in razpošilja po najnovejšem in priznanem načinu tvdrka 3770
Fh. Maylarth & Go.
tvcraica » sssp^irskt stroji ialeninrM ii fiiiu ta sati Dunaj II., Taborstrasse 71.
Sprejemajo se zastopniki in razprodajalci.
fino izdelane salsrs'e, kratki in dolgi kcžuhl, moderne cbieke od 24 K naprej, angleške obleke lasin. izdelka,
posamezne hlače, U57 fini deški plašči, krasni kostumi za dečke
v velikanski
Sfalne, na vsakem predmetu označecene.
Hi trg It. 1
Podružnica:
tein, m
Velikanska zaloga blaga za naročila po meri.
i:
r'
•O
o"
4 8
o.®
5 *!
« M < O S 5T
5 a
o 5"
o —
5"
o
S
Priporočam se za izddlDvanje kožuhov vseh vrst,
tudi dsjusksh jop, kolerjevj rnufov. V zalogi imam vedro velI!so izbiro vsok vrst kožn-bovtae. Sprejemam popravila vsok v to stroko spada]očlk
predmetov. Izdelujem vse po nafali]ik cenah.
isa
oz
Sv. Petra cesta štev. 2i.
3919
Josip Arko v Ribnici,
•MUlMakl butalater.
vrsto karbid m prodala 100 k« franka K 25.
TOIFLov
TALAHDA
GETLON
CAJ
Svoji k svojim!
Za Božič!
Krasna darila
prstanov, uhanov, zlatih in srebrnih verižic, zlatih in srebrnih ur itd.
Blago prvo vrste.
Solidna postrežba.    Cene najnižje.
Lad. Čeme
jttvelir, trgovec z arami 351 ter zapriseženi sodnijski cenilec.
£jubijana, Voljave nfice 3.
tlTJjiMI
111
fazasnifv davil &a eBožič
nr
III
365
Fotografski umetni zavod
AVGUST
jnHiam Milil flll 11 \^mmm
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, tehničnih predmei
mje, fotografiranje /cLL :tov, interijerjev itd. <L
/.   Vsa dela se izvršujejo točno in v največji množini.   .-. ,\
Svoji 1 sip!
MŠlE
(ajEllHlIšlIšlSlEltšlSs Velika izbira
C/5
kakor tudi raznih
predmetov za okra "en:e božičnih drevesc
finega domačega in tvorniskega izdelka.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — Fino desertno mandlovo pecivo, kakor tudi okusno pecivo različnih drugih vrst za čaj. Cena kg 4 K 80 vin. V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter postre-zam tudi s finimi desertnimi vini in raznimi likerji.
Fini tupinski peSink&vreo.
Vsak dan sveže medene, orehove, rozlnove potice, šartelf, plnce in drugo pecivo, v pekami pa fin domač ržen kruh.
se dobiva vsaki čas
crna in fina bela kava kr izboren čaj i. t d.
l *
slaščičarna, kavarna in pskarja.
mi
a Sli 110 Št 21.
Za božično darilo, koncert v
mit m
Brez učenja zna vsakdo zajamčeno po 5 minutah Igrati na ta klavir najtežje umetniške komade, kakor overture, opere, valčke, koračnice, pesmi itd , ter je mogoče ta klavir postaviti v vsak prostor brez obratnih stroškov.
P. n. duhovnikom! učiteljem, uradnikom, predvsem takim, ki so na deželi ter od umetniških izvajanj in predstav izključeni, je
najtopleje priporočati, kajti godba povzroča veselje, olajša življenje, krepča um in nudi izvrstno zabavo.
Na zahtevo cenike zastonj, tudi si lahko vsako osebno ogleda vse pri   Cjmnn    Um(k^7      LJubljana, Kolodvorska ulica st 26.
•jiiiiuuu i\aiiciciXo dobavitelja gataih avtomatov, elektr. klavirjev, orcfcestrionov
4457
iti
Herbabnyiev podfosforokisli
(Oblastveno varovano.)
Pur jo
fodov sarsaparillni preparat čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, blaži bolečine in krč in deluje proti vnetju. Rabi se z izvrstnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi
in sarsaparillni izdelki.
Steklenica K 2 20, po pošti 40 h več za zavoj.
SS?SSSSS&  Dr- Hellmanna lekarnica ffZur Barmherzigkeit"
Kalaerstr/ 73 — 7!
1489
Zaloge pri gg. lekarnarjih
Izdajatelj in odgovorni urednik Raeto PuitoiUmlek.
TiMtnma in tiak »Narodne tiskarne«.
C6C
HSVF