238. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. oktobra 1898. XXXI. leto.
SLOVENSKI NAROD.
tsha> vsak dan avefor, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstro-ogereke dežele u vse leto 15 pld , za pol leta 8 y ■' . za ftetrt leta 4 gld., za jedea •Deaee 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom aa vse leto 13 gML ca četrt leta '6 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 80 kr. aa Četrt leta. — Za tnje deiele toliko vt-t. kolikor poštnina znaaa. — Na naro'"be, brez istodobne vposiljatve uaroćume, se ne ozira. Za oinanif a plat nje ee od Itiriatopne netit-v rate po 6 kr., te ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. ee ae dvakrat, in po 4 kr. te se trikrat ali vetkrat tiska. Dopisi naj ae iavole franko vati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravniatvoje na Kongresnem trga at. 12. (Jpravnistvu naj ee blagovolijo poailjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Talefon 6t. 3-4=.
Kranjski klerikalci in stranka prava.
Na Sušaka kraj Reke je bil v sredo ahod ti ■t p ga dela hrvatske stranke prava, katere osredoje glasilo je „Hrvatska Domovina*. Tega aboda se je tudi letos udeležilo nekaj Slovencev in letos so prišli prvič tudi zastopniki kranjske katoliško ■ narodne stranke, det. posl. Kalan, dri. posl. dr. Krek in .zastupnik saborski1 dr. Brejc, o katerih je spoštovani posl. Spinčič povedal, da so zastopniki najmočnejše stranke na Kranjskem, kar pa po naši sodbi ni moglo narediti posebnega utiša, ker pri reševanja vprašanja o združenju Slovencev in Hrvatov ne bode odločeval niti krščansko • socijalni delavec, niti pobožni kmetic, ampak bo imela prvo besedo slovenska inteligenca, katere pa ni v taboru katoliško narodne stranke.
Udeležba zastopnikov katoliško narodne stranke na shodu stranke prava nas je presenetila, ker ta stranka doslej ni nikdar hotela nič slišati o slovanski vzajemnosti, o .slovanskem duzlu", kakor se je nekoč izrazil jeden njenih sedanjih voditeljev. Še bolj kakor udeležba pa nas je presenetila izjava, s katero je posl. Kalan nastopil na shoda. Kalan je rekel, da Slovenci, zlasti pa katoliško-narodni, .spremljajo s posebnimi simpatijami delovanje stranke prava in sicer zato, ker to stranko volijo tri velike ideje, tudi nam sorodne in simpatiške, namreč ideja krščanstva, katero je v tako krasnih besedah povdarjal predsednik današnjemu shoda in katero ao javno priznali vsi udeleženci, ki so se pred zborovanjem udeležili sv. maše, ideja hrvatskega državnega prava, ki je jedina zmožna na juga osnovati oni branik proti izdajalcem, katerega Avstrija neobhodno potrebuje za ohranitev svoje veličine in za osrečenje slovanskih narodov na jugu, in ideja gospodarske organizacije za narod, kajti sovražniki naši so najprej naš narod gospodarski uničili, da so ga potem toliko ložje oropali njegovih politiških svo boščin. Sovražna sila nas je z umetno mejo razločila, a mi skrbimo, da mejsebojna bratska ljubezen razruši to umetno mejo ter na njeno mesto postavi naravno vez, saj kar je Bog združil,  tega naj  Človek ne razdruži. Shodi,
LISTEK.
Kmetje.
, (Ruaki spisal Anton Čehov.)
V. (Dalje.)
In taisti rnužiki, ki ao sedeli še ravnokar v traktirju, so vlekli sedaj brizgalko. Vsi so bili pijani, izpodtikali so se in padali; vsem so se obrazi krem žili in solze so jim stale v očeh.
»Vode, babe f■ je zakričal starosta iznova, tudi malo pijan. „Urno1"
Žene in dekleta so vdrle dol k studencu, vlekle polna vedra in keble navkreber, vlivale jih v stroj ter zopet odhitevale. Olga in Marja, Saša in Motka, vse so tovorile vodo, ženske in dečki so gonili, cev je stkala, in starosta, ki jo je naravnal sedaj sem, sedaj tja, je držal od časa do časa prst pred curek in tako je bilo sikanje še glasneje.
»To ti je dečko in pol, An tip!" so se čule priznalne izjave. »Le daj, le daj!"
Antip je splezal v vežo, sredi ognja in klical od tam: »Le na vse kriplje, ljudje božji! Hitro, hitro!«
kjer se zbiramo Hrvati in Slovenci, naj širijo idejo skupnosti Hrvatov in Slovencev mej oba narodu, časopisje slovensko in hrvatsko naj jo goji, da kmalu postane obema narodoma skupna last in me-rodavno vodilo v dosego nepremagljivega branika na jugu države, v ponos in ped poro Avstriji in v srečo slovensko hrvatskega naroda, združenega na temelju hrvatskega državnega prava."
Kako se preminjajo časi in ki ko se ž njimi preminjsjo ljudje! Kdo bi bil verjel, da ee kranjski klerikalci kdaj postavijo na to stališče! Kdo hi bil mislil, da dobi dr. Tavčar kdaj tako zadoščenje iz ust kanonika Kalana! Na tem stališči, kakor sedaj odposlanci katoliško-na rodne stranke, stal je dr. Tavčar že pred leti, na stališču, da je naša rešitev samo v združenju s Hrvati, v samostojni hrvatski državi, vstvarjeni na podlagi hrvatskega državnega prava. A kako besno je takrat proti temu pisaril »Slovenec", kako je zasmehoval to idejo in kako je zasmehoval dr. Tavčarja! Da, Kalanova izjava je sijajno zadoščenje vsem tistim, ki so do slej zagovarjali zjedinjenje s HrvBti, tako sijajno, da tacega nismo nikdar pričakovali.
Kalanovo izjavo pozdravljamo z veseljem, in resnična radost bi nas nad tako eklatantnim spreobrnjenjem prešinila, ako bi vedeli, da je ta izjava bila — odkritosrčna, in da je kanoniku Kalann niso nart kovali zgolj strankarski oziri.
Izjava Kalanova je eminentno programatična. Take izjave se ne dajejo kar tako v en dan in imajo vrednost samo tedaj, če jih je sklenila stranka. Kalan, Krek in azastupnik saborski" Brejc nimajo v svoji stranki posebno veliko upliva in za pro gramatiČne izjave, ki so povrh še v neposrednem nasprotju z vso preteklostjo njihove stranke, že celo niso legitimirani, ako jih ni pooblastila stranka sama. Zategadelj bi prav iskreno želeli, da se stranka sama oglasi in da izrecno odobri izjavo kanonika Kalana.
A tudi Če se to zgodi, Še vedno ne bomo verjeli v spreobrnjenje kranjekih klerikalcev, dokler ga dejanja ne pot rde, kajti vse kaže, da se kleri-kalatvo na Kranjskem ni približalo stranki prava z namenom, da pospeši zjedinjenje slovenskega na
Kmetje so stali grnčema brez dela in gledali kako je gorelo. Nobeden ni vedel kaj začeti, nobeden ni imel jasne miali. In vsekrog so bile kašče z zrnjem, senom, skednji, cele grmade suhi jadi. Tudi Kirjak in stari Osip, njegov oče, sta bila zraven; oba pijana. Kakor da se je hotel opravičiti vsled sveje brezdelnosti, je stopil sedaj stari k Simeo-novi ženi, ki je ležala na tleh, in je rekel: „Kaj se žalostiš, kumi ca ? Hiša je »zavarovana* ; kaj ti mar?"
Simeon se je obrnil sedaj k temu, sedaj k onemu in pripovedoval, kako je ogenj nastal; stari tam-le, s svežnjem, je bil generala Zukova podložnik in je služil pri njem za kuharja.
.No, da, pa ti pride sinoči: ,Ali ne bi lahko tu prenočil ?' Dobro; pa izpijemo čašico vodke, in še jedno — kakor se spodobi. Žena pripravi samo-var — stari mora vendar tudi čaja imeti — in ga postavi k nesreči na vežo; iskre lete iz dimnika, v streho — slamo — in se je že vrag pritaknil! Toliko, da nismo sami zgoreli! Starega kapa leži v ognju. O, nevolja!"
Neumorno so udarjali po železni plošči in onstran v cerkvi je bilo plat zvona. Olga, vsa od svetlobe oblita in težko sopeča, je gledala strahom
roda s Hrvati v samostojni, na podlagi hrvatskega državnega prava osuovani državi v okviru habsburške mouarliije, ampak jedino le v namen, da bi dobivala sukurs tudi iz Hrvatske za svo e> klerikalne,, proti narodni strauki naperjene naklepe na Kranjskem.
Tista gospoda, ki tvori Spinč.oavo najraoć nejšo stranko na Kraujskem, je že davuo uvidela, da nikakor ne prodira tako, kakor bi ona želela in da se slovenska inteligenca ne da o preči v njen jarem. In zato išče pomoči zunaj dežele, moralne in materjalne pomoči, nadejajoč se, da na ta način dosfže svoje namene.
Najprej je iskala kranjska klerikalna stranka pomoči pri obmejnih Slovencih in omrežila je zunaj-straueke rojake že tako popolnoma, da si je jedina „Soča" ohranila še nekaj samostalnosti in neodvisnosti; zdaj pa se bo obesila tndi stranki prava na suknjo in tudi to bržčas zgolj in jedino iz stran-kaieko taktičnih razlogov.
Od nekdaj pripadamo k tis mi. ki priznavajo, da je rešitev slovenstva samo v združenju s Hrvati in zato so vse naše simpatije pri tistih hrvatskih strankah, katere ne za to bore in ostanejo tudi v naprej, čeprav je strank.* prava svoj program tako zelo poklerikalila. Obžalovali bi od srca, ako bi mogla kranjska klerikalna stranka zlorabljati stranko prava v svoje strankarske namene in še bolj, ako b is Hrvatje in sriaeti stranka prava dala zlorabljati, ker bi to na jedni strani kranjskemu klerikalsfvn prav nič ne pomagalo, kakor mn nič ne pomaga sukurs izmej obmejnih Slovencev, na drugi strani pa bi to mej slovensko poRvetno inteligenco in mej hrvatskimi narodnimi strankami prouzročilo neko nasjirotje, katero bi samo škodovalo skupnim namenom.
Toliko, Če so kranjski klerikalci sklenili svojo zvezo s stranko prava iz strankarskih razlogov in egoističnih nagibov, če pa so jo sklenili iz srca. potem to pozdravljamo tudi mi z zadoščenjem. — Ali na besede prav nič ne damo in najmanj na besede naših predobrih znancev iz tabora katoliško-narodne stranke, kateri niso ravno na glasu, da so mož-beseda in zategadelj Čakamo dejanj, po katerih bomo spoznali vrednost sušaške izjave kanonika Kalana.
I rdeče ovce in rožne golobe, ki so letali po dima ter tekala sedaj gor, sedaj dol. Zdelo se ji je, kakor da ji rine zvonenje z ostrimi bodicami v srce, kakor da ne bode požaru nikdar konca, kakor da ji je Saša za vedno izgubljena. Ia ko se je Še hišna streha hrupoma vdrla, obšla jo je slabost ob misli, da objemo plameni skoro celo selo; vode ni mogla več vleči, ob obrovu se je zgrudila in postavila vedro poleg sebe. Desno in levo od nje so sedele Ženske in javkale, kot za mrličem.
Od gosposkega dvorca sem so prišli na dveh velikih vozeb oskrbnik z delavci in so pripeljali še drugo brizgalko. Prijezdil je se jako mlad dijak v odprti, platneni halji. Tolkli so s sekirami, pristavili k gorečim tramovom lestvo, in potem je splezalo najedenkrat pet mož gor — pred vsemi dijak, lep dečko, ki je kričal s krepkim, osornim glasom, kakor da je gašenje požarov njegovo navadno opravilo. Brž no razkopali strop, podrli hlev in plot ter umakn'i bližnji skedenj.
„Ne trpite no tega! Ne pustite jim tega!" je vzkliknil nekdo iz množico, in Kirjak je stopil odločno k hiši, da bi tojcu zabranil rušiti. A jeden delavcev ga je sunil od sebe in ga udaril po vrata. Vse se je zasmejalo.   Delavec je udaril sa joden-
Odprto pismo grofu ThunujfT 3J
Njegovi ekscelenci ministerskemu predsedniku in voditelja ministerstva za notranje stvari, gospoda
grofa Frana T han a.
Včeraj ete izvolili, ekscelenca, odgovoriti v zbornici poslancev na interpelacijo posl. Gambinija radi dogodkov v Poreča.
Najprvo dovolite mi, ekscelenca, da Vas zagotovim iskrene hvaležnosti našega naroda na tržaškem ozemlja na tem, da ste blagoizvolili konsta-tovati žalostno resnico, da se je v Trstu v toli ža-stnih trenctkih na nečuven način žalil čut lojaluosti in udanosti nagega ljudstva, ter da je bilo to pj-vod za izgrede.
A kar se dostaje Vašega zatrdila, da hočete z vso strogostjo skrbeti za varnost in spoštovanje do italijanskih podanikov na avstrijskih tleh, pa mi blagoizvolite par pripomb.
Gotovo je že po mejuaroJnem pravu in po načelu s »obodnega gibanja mej narodi Vaaa dolžnost, da skrbite za varnost tujih podanikov v tej državi.
Dobro torej, temu ne more biti oporekanja. Ali ekacelenoi : mojn skromno mnenje je to, da tudi ptuji podaniki Imajo svoje dolžuosti do driave, v kateri se ži\e, in do prebivalstva, mej katerim dobivajo kruha, a mej temi dolžnostmi j-' pr/a ta, da spoštujejo jszik in običaje tega prebivalstva, da se torej kažejo vredne onrga varstva, o katerem jih zagotavlja Vaša ektOelsnca.
Zato si uscjam vprašanje do Taffi ek^celence : AU ste pri vclji odrediti, da se bodo z vso strogostjo kazr.ovJi italijanski podaniki, živeči na naših tleh, kad.ir iati brez vsega strahu in oblim žaiijo naš slovenski in avstrijski patri»otiz m, žalijo našo narodnost v nuši domovin«, in žalijo avstrijske državljane, ki zvesto plačujejo državi ogromen da\ek v denarju in v krvi?! •
EJiicelencaI Cilo je rasnih časov, koje državna i oblast iz lastne volje in v našem jeziku apelovala do lojalnosti Slovencev In Hrvatov! V božji roki je, j ekscelenca, odločitev, da-ii se še po-rnejo zopjt taki j časi. isedij vprašam: Ako bi prišii taki časi in tko — „ako",  prav;m aamo — bi slo vinsko prebivalstvo tedaj ne hotelo slušati  takega apdi, kaj me-nite ekscelenca, bili italijanski podan.ki hoteli stopiti na inesto tega prebiva'stva v obraoabi iateresov države av- atrijske 't!
Kk'-celeuca! Mishte rn a I ,! Saj državnik ne sme misliti samo od dar.es do jutri, ampak na vse eventuvalncati. Mislite in Bodlts potem s imi, dali je to prava politika, ki jo tira država tu na jugu že nekaj 'et sem ; da li je pravi ra ziđtem, ob katerem je možno, d;i z <kouito izvoženih, zastopnikov tega lojabaiga slovenskega ljudstva niti ne puščajo v zboruic^, in ako jih puščajo, pa j h zmerjajo notri h ščavi, s su/.uji? ! In ah je dostojno mcd?rue države, ako se nje podaniki pretepajo po ulicah, ker so morda spregovorili beiedico v svojem mate-r.ueui jeziku ?!
Se jedenkrat torej, ekseslenoa: Varujte vsakogar z  vasmi sredstvi zakona, a zahtevajte isto
tako strogrj, da ss vaakdo tudi pokale vrednega takega varstva.
Na Prošeka, dne 15. oktobra 1898.
V najglobljejem spoštovanju do Vais sksce-lence beležim Iran Nmbergoj, -:-
r:    mj       T ljubi lasni, 17. oktobra. 4      Nagodbeni odsek. Avstrijski nagodbeni odsek
je imel v četrtek sejo pod predsedstvom poslanca dra. R. pl. Bilinskega is v prisotnosti minister-skega predsednika, grofa Thnna, finančnega ministra, dra. Kaizla, kmetijskega ministra, barona Kasta, in trgovinskega ministra, barona Dipaulija. Predsednik je naznanil, da hoče določiti generalno debato o vseh nagodbenih zadevah. Voliti bode treba tri pododseke, katerih razpravljanja morajo ostati se ve da povsem tajna. O poročilih pododsekov ne bo nikakih generalnih debat. Predsednik stavi torej formalni predlog: Začne se naj takoj generalna debata o vseh predlogah skupaj, glede poročil pod* komitejev pa se na) začne vedno takoj s specijalno debato. O tem predlogu se je vnela obširna debata. Posl. Lorber je predlagal, naj začae nagodbeni odsek poslovati šele takrat, ko dovrši ogerska kvotna deputacija svoje delo. Posl. Steinvvender je hotel, naj se vrši generalna dabata v treh delih: carinska in trgovinska zaveza, konsumni davki in bančne ter valutne predloge. Posl. dr. Verkauf je k temu dodatno predlagal, naj se po vsaki delni generalni debati izroOe predloge podkomiteju. Posl. dr. Stiirgh je stavil posredovalni predlog, naj se vrši o nagodbenih predlogah jedna generalna debata v treh oddelkih ter po zvršetku vrši le jedno glasovanje glede priče tka, specijalne debate. Posl. dr. Meuger je pobijal predsednikov predlog, češ, da ptovsfofti le površnost in zmešnjavo. Posl Auspitz je trdil isto. Pri glasovanju je bil predsednikov predlog sprejet, vsi drugi predlogi p* odklonjeni. Predlog, naj se volijo trije pododseki, pa ni prišel na glasovanje, ker sa bo še razpravljalo o njem. Nagodbeni odsek bo imel večerne ali dnevne seje. D.nga seja je bila v petek ob 7. zvečer. V petek in soboto sta bili zopet seji. Začela in nadaljevala se je generalna debata; iz opozicije so pobijali vladne predloge zlasti poslanci dr. Gross, Auspitz in Sc h l esi n ger. lzmej desničarjev pa se niti grcf Falkenhavn ni absolutno ogreval za predloge, ampak zahteval korektur. Schlesinger, znani antisemit, je dokazoval, da so vladni dogovori z Ogersko proti interesom avstrijskih narodov ter piipovedoval, kako preganjajo ogerski Žid je kristijane. S to Ogersko, sovražnico krščanskega ljudstva, z Židi, ki so ondi diktatorji, pa ni mogoče sklepati neugodne nagodbe.
Vojaška zarota v Pariza? Romantično vznemirljive vesti so se razširile včeraj po Kvropi. Francoski republiki je pel že smrtni zvonček, a Brisson ji je v zadnjem hipu vendar š« rešil življenje. Nekateri francoski generali, na čela jim bivši šef ge-neralrega štaba, general Boisd-rTie, prijatelj E-jter-hazvja in Henrjja ter glavni nasprotnik revizije I)reyfu«)vega procesa provincijal jezujitov, Pere du Lac, grofica Martel (antis»mitaka pisateljica Gyp) in več odličnjakov so hoteli v soboto provzro-čiti  državen   preobrat,   idpraviti republiko, uvesti
krtt; Kirjak je pal na tla in se odplazil po vseh ćtirih.
OJ one strani &ta prišli tudi dve iepi deklici e klobuki — pač sestri dijakovi. SUii sta nekoliko atrani in gledali požar. Olvleceni tramovi niso že nič več goreli, a zelo so se kadili: dijak, ki je imel sedaj cev v rokah, je nameril curtk sedaj na te tramu, sedaj na kmete in na njihove žene, ki so nosile vodo.
BŽorž!" klicali sta mu deklici očitaje in plaho, „/torž!"
Ojenj se je u- tavil. Šele ko so se razhajali, 8j zapazili, da se že dani, da je vse bledo in rjavkasto in da ugašajo na nebu zadnje zvezde. Spotoma ao se mužiki vsakovrstno kratkočasili in ee deL.ii rorca iz generalovega kuharja in iz kape, ki mu je zgorela; najrajše bi se bili šli še jeden-krat „ogeoj"; skoro jim je bilo žal, da je požar tako hitro nehal.
.Gospod, lepo ste gasili!" je dejala Olga dijaku, „morali bi priti k nam v Moskvo, tam gori vsak dan."
.Ali si ti iz Moške?* je prašala jedna gospodična.
nU Moskve, kako pa! Moj mož je v „Slavjan-
skem bazarju" v službi, in to je moja hči," je pokazala na prezeblo Sašo, ki se je pričinila k njim. .Tudi moskovsko dete!"
Gospodična je rekla dijaku nekaj francoski, in ta je dal Saši dvajset kopejk.
Stari Osip je vse to motril, Žarek upanja je zablisknil na njegovem obličju, hitro se je obrnil k dijaku.
„Hvala Bogu, Vaša milost, da nismo imeli vetra, sicer bi bili vsi pogoreli — Vaša milost so dobra gospoda," je nadaljeval najedenkrat tišje in boječe, „jutro je hladno; morebiti kako malenkost, da se človek pregreje — samo za prav majhen po-žirek, Vaša milost . . ."
Dobil ni ničesar in psuje je odklamal domov. Olga je stopila na obrov in gledala, kako sta se peljala oba vozova na broda čez reko in kako je korakala gospoda čez travnik. Na oni strani je čakal drugi voz. Ko je prišla Olga domov, je pripovedovala vsa navdušena svojemu možu, kaki lepi, fiui ljudje so to bili, gospodične — prav kakor angelji!
„Da bi jih kuga," je vzkliknila srdito zaspana Tekla. ^Dalje prih.)
vojaško diktaturo, ki bi ss umaknila morda prav kmalu monarhiji. Veliki delavski štrajk v Parizu je izrabila vojaška stranka v ta namen, da je zbrala v Pariza ogromno množino vojaštva. Že ves teden so se čudili republikanski časopisi, čemu treba toliko vojakov, ko so vsndsr delavci mirni, sedaj pa ss je izkazalo zakaj. General Boisdeffre in njegovi prijatelji, ki so zapleteni v Drevfasovo afero, so as hoteli rešiti s nasilstvom, 8 protidriavno saroto, z ustavnim preobratom. Znano je, da so vojaštvo in francoske klerikalne stranke monarh isti č ne Še nedavno je ponovila vlada svoj ukaz, da členi Orleanske družine ne smejo pod nobenim pogojem na Francosko. Ali nista te dve dejstvi v ozki zvezi? Francoski republiki pređe že prav trda iu — afera Drevfus dobiva vsak dan večji pomen. — Antisemitski Časopisi trdijo, da se glede zarote jako pretirava ter da židovski listi prav po svoji navadi silno lažejo. Vendar pa tudi ti časopisi ne morejo zanikati dejstva, da je mogočna vojaška stranka res nekaj nameravala ter da so se vršili neki sumljivi domenki z Viktorjem N*po leonom.
Krščansko vprašanje. Ako sta „Pefeerburg-skija Vjedomosti" in „Birševij* Vjedomosti* dobro informirana, je Rusija opustila svoj predlog, naj sa voli za Kreto guverner. Ako je to istina, potem je odpadla sama po sebi tudi kandidatura grškega princa Jurija. Rusija je tako složna v vsem glede rešitve krečanskega vprašanja. Ko se umaknejo s otoka turške čete, prevzamejo znane štiri evropske velevlasti začasno same upravo otoka ter bodo skrbele pred vsem za to, da dobi prebivalstvo dovelj živil. Ker je v notranjih delih otoka še mnogo gnilega ter bo treba še precej trebljenja in pometanja, se določi oblika krščanske stalne vlade šele potem, ko se doseže po vsem otoku mir in red. Turške čete se že zbirajo v Sudi, odkoder jih odpeljejo par-niki v Carigrad.
Konferonoa proti anarhizma. Nemška vlada je predlagala, naj ae vrši konferenca proti anarhizmu v Rimu. V je vlasti so sprejele ta predlog. Konferenca se bo kmalu vršila, a program HH ni določen in tudi se še ne ve, kako bodo vlasti zastopane. Sodi se pa, da pošlje vsaka država dva delegirane*, diplomatskega in političnega zastopnika.
Angleži in Francozi v Sudana. Znano je, da so Angleži 1. 1832. julija meseca Aleksandrijo bombardovali in potem 14. septembra Kajiro posedli. Od tedaj so ustanovili svoje pokroviteljstvo nad Egiptom in k njemu pripadajočimi deželami. Toda prorok „mahdi" je pobunil vse južne kraje in posedel 2G. januvarja 1385 Kartum, katerega je razdejal. Svojo prestolnico pa je postavil v Omor-danu na levem bregu Nila. Lani pa so začeli An-leži zopet širiti svojo oblast ob srednjem Nilu (sezidali so železnico iz Vadi-Halfa v Berber) in po-eedli že 25. decembra 1897 Kasalo, katero so si bili poprej Italijani prisvojili. Letos 2. septembra pa so premagali tudi prestolnico mahdistov (mahdijevo truplo so v Nil vrgli, glavo pa v Kajiro poslali) in hoteli posesti tudi Fašodo, 10° s. širine. Toda ta so našli že francoskega poveljnika, Marchand*, ki je bil francosko zastavo nad mestom obesil. Francozi nameravajo namreč zvezati svoja posestva v Kongu preko Abesinije z onimi ob Rudečem morju, Angleži pa hočajo svojo Vzhodno Afriko zvezati z egipčanskimi. V FaSodi se križajo interesi obeh ve-lesil in zaradi nje utegnejo nastati še prav resno komplikacije.
——— »i
Dopisi.
Is Vipave, 15. oktobra. S samodopadaje-njem odložil je bogumili ,Slovenec" v svojem 233. broja bojni kij, češ, ubil sem do kraja liberalnim vipavskega župana in stri glavo zmaju, ki nas baš po Vipavskem tako plaši; pokazal sem svetu po-neverjevalca občinskih denarjev, in ves klerikalni Izrael zavriskal bode radosti nad tem razkritjem ; njegov znani dopisnik pa, ki se jo s tem županom že parkrat pred kazenskim sodiščem z najslavnejšim neuspehom lice v lice ogledati moral, hladil si je po maščevanji hlepeče srce, bacivši to bombo v svet ter zadovoljno gladil rejeni trebušček, prepričan, da se bode 8 tolikim treskom in pokom razpočila, da bode kar ves svet obstal . . .
Ni se varal. Odveč je bilo našemu „moralistu" kazati na moralo, in neukusen ocvirek je bilo dram-ljenje zaspanega državnega pravdnika, ki noče vratu zaviti temu nepoštenemu zatiralcu „stiskanega ljudstva". Ljudje so tudi brez tega okameneli, kajti kar Čez noč postavljen bil je široko znani odlični po«
MT Dalje v prilogi. ~'<$M
Priloga »Slovenskemu Narodn" št. 238, dn6 17. oktobra 1898.
Itenjak na sramotni oder poneverjevalcev javnih denarjev. Mislili smo se prestavljene na madjar-ska tla t —
Dasi fe nad župan doma predobro znan, vender so se našli — osobito tisti, ki niso „dobru volje" — ki so temu verovali, in sicer jako radi. Na znnaj moral je pa provzročiti ta barditski napad na čast in poštenje obče čislanega moža kar najžalostniši utis. Zato se bodo pa tudi vse mere porabile, da se žaljenemu možu čast povrne in „Slovenčevo" časnikarsko lopovstvo občutno kaznuje. „Slovencu" bo dana namreč lepa prilika, da bode svoje „ka-toliško" delo pred sodiščem zagovarjal, mi pa ne moremo si kaj, da ne bi že koj sedaj podali javnosti kratkih pojasnil o „poneverjenji" z največjo perfidnostjo na ogromni znesek 240*. ♦ gld. 521/» kr., do Vi krajcarja proračunjenega zneska, ker se vender ne more čakati izida kazenske pravde ter moža ves ta čas pred javnostjo osramočenega pustiti.
V oči mora že to vsakogar bosti, da se to, kar je baje deželnoodborski odlok, ki bode v krat -kih dneh častitljivo starost jednega leta učakal, razkril in „konštatoval", šele sedaj v javnost spravlja, ko vender mora vsakdo vedeti, da bi tako ogromno poneverjenje doma in drugod največji hrup pro-vzročilo že pred jednim letom, dasi ni o tem do „Slov." dopisa niti v Vipavi živ krst vedel; saj je dopisnik, ki je baje svojemu trabantu z Gradišča sam dotične pritožbe sestavljal, odlok deželnega odbora gotovo že lani v roke dobil. Morda je pa ('akal posredovanja nalašč mižečega državnega pravdnika ? — Toda preidimo k stvari:
„Slovenec" očita županu, da je uradno lagal, ker je dal neresnično v zapisnik zapisati, da ni nikdo proti občinskim računom ugovarjal, dočim je res, da je proti njim protestoval veren sluga našega preljubega dekana. Temu nasproti je res, da ni res, da ni nikdo ugovarjal, res je pa tudi, da se j« rečeni oproda branil po izvršenem glasovanju zapisnik podpisati, dočim ni pred glasovanjem prav ničesar ugovarjal.
Nadalje predbaciva da je deželni odbor našel v županovih računih od leta 1883 —1805 velik primankljaj, da je občina v teh letih za ogromno svoto 2409 gld. 52l/a kr. oškodovana. Pred vsem treba naglasiti, da vsega tega ni mogel sedanji župan poneveriti — če bi to bilo tudi resnično, kajti sam „Slovenec" trdi, da je bilo vsako leto 100 do 200 gld. primankljaja, a po drugi strani je tudi znano, da so v ti dobi županih v Vipavi trije županje: pok. Dolenec, sedanji grajščak v Lozab, g. Maver in g. Hrovatin, kateremu poslednjemu „Slovenec" vse predbaciva. Iz imen samih je že razvi-deti, da so to možje, ki so za občino pač mnogo žrtvovali, da pa nobeden njih nima defravdantskega obraza! —
Vsakdo si pač misli, nekaj pa le mora biti na stvari, kajti vse sloni na odloku dež. odbora, zatorej damo kratko pojasnilo
Dež. odbor pregledoval je obč. račune vsled pritožbe nekega dekanovega pristaša, ker je baje vas Gradišče pri obč. gospodarstvu prikrajšana.
Občina Vipava obstoji iz trga Vipava in iz več podob* in Ker ima vsak svoje interese, vodili so se za vsako \ odobčino posebni računi. Trg Vipava ima precej svojega premoženja in je v računih vedno znatno aktiven, dočim so podobčine pasivne, vsled česar je trg za podobčine iz svojih letnih prebitkov zalagal, kar so pozneje podobčine trgu vračevale. Iiačun trga Vipava kazal je vedno lepe prebitke; računski sklep glede cele občine, pokazal je pa naravno veliko manjši prebitek, ker se je iz tržkega prebitka porabil jeden del v pokritje pasiv podobčin. Občina, oziroma župan je prenašal v račun prihodnjega leta prebitke cele občine na škodo trški občini, za katero starodavno po-motno računanje bi moral biti baš pritoži tel j z Gradišča posebno hvaležen, dočim je deželui odbor prenašal letne prebitke iz tržkega premoženja; in tega rodila se je d ferenca 2409 gld. 52Vi kr , ki ne predstavlja ničesar druzega, kakor to, kar je trg Vipava za podobčine tekom let založil in kar 80 mu te vračale!
To je torej tista defravdacija. Mimogrede bodi še omenjeno, da župan vipavski nikdar sam denarja ne kasira, nego da so za to občinski blagajniki, ki so zopet sami ugledni in imoviti tržani kakor: gg. Može, Prha ve c, Mesosnel, in kateri tudi račune sami sestavljajo, da bi bili torej za event. računske pomote le ti moralno odgovorni.
Nadalje spodtiče se „Slovenec" prav zlobno nad obč. taksami ter očitno namigava, da jih je župan v svoj žep spravljal. Kadar so se te takse pobirale, prenesene eo tudi v račune; tista leta, ko bo se pobirale, so tudi v računih, kadar se pa niso, jih pa tudi najti ni. Priliko bomo pa dali „Slo vencu" dokazati, kdo, koliko in komu je občinske takse plnčal, da bi ne bile v računu, oziramo katere obč. takse je župan Hrovatin pokral.
Končno naj bode dokazoval brezvestno, pristransko, uprav turško in samopridno gospodarjenje s skupnim gozdom, zatiranje političnih nasprotnikov itd. in prepričani smo, da bodo tudi naši „obupani Vipavci" — naši patrioti desperati — prišli do bridkega spoznanja ob izidu kazenske pravde „da pravica še živi*. —
Končno še par besed. Sklenili smo spravo Mari zato, da nas naši nasprotniki v sklenjenem premirji kot sprijateljena stranka izpodkopujejo in
na lopovski način blatijo in ubijajo? — Morda zato, da se po tistih občinah, ki so v rokah narodne stranke bije ob občinskih volitvah najsrditejši boj proti tej stranki; da prihaja na pr. Cerkniški kapelan Lavrenčič v Vipavo zato. da se je vriskajo na lojternicah k obč. volitvi v Šturje s po tujih občinah Budanje Vrhpolje nabranimi glasovi odpeljal pomagat pobiti narodno stranko v Starji, katere posestno stanje se je imelo pri tej volitvi varovati! Lojalno smo spravo sklenili in lojalno jo držali, toda s spravo si ne bodemo zadrgnili zanjke okolo vratu. Ljubši nam je odkrit boj, kakor že menda pri svojem rojstvu jetična sprava.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17 oktobra.
— (Konfiskacija) Sobotno številko našega lista nam je zaplenilo državno prav dništvo in sicer zaradi — podlistka „Pismo slovenskega re-kr u t a", v katerem je bilo v humoristični obliki popisano rekrutuko življenje. Takih in še vse buiših spisov je v nemških in v drugih listih vsak dan čitati , ne da bi se državni pravniki ob tem spod ti kali.
— (Višje deželno sodišče v Gradcu) ostaja pri svoji trmi. Tudi zadnji četrtek se je vršila vzklicua razprava v čisto slovenski pravdi, in zopet je senat odklonil slovensko razpravo, češ, predpis imamo samo za pismeno postopanja, za ustno pa ne, za torej se ima nemški razpravljati. Ta sklep napravlja na licu mesta prav čuden utis, — razprava je namreč vendar le precej slovanska, ker se čita v nji toliko slovenskega, da je trditev senata in oziroma njega predsednika o nemškem uradnem jeziku naravnost — neresna. Pač pa so visoki gospo I je votantje dober okvir danemu utemeljenju — razen nadsvetnika Tomšiča, in morda še dra. Paverja ga prej kot ne v visoki skupini ne najdemo moža, ki bi ume! pravilno zapisati slovensko sodbo. In tu tiči prej kot ne pravi vzrok L*denigove energije. Da gospodje sodniki slovenski pisati ne umejo, to vemo, če bi le, ljubi Bog, tudi garancijo imeli, da gospodje vsaj vse razumejo, kar jim perovodja v slovenščini preči tava! Z ozirom na senatov sklep, ki se je že tolikokrat ponovi), pa žali Bog take garancije nimamo, in zategadelj je na^a bojazen, da nekateri votantje sodijo o stvari, ki jim je v bistvu neraz umljiva, bolj vtemeljena, nego je vtemeljen sklep nadsodnega senata!
— (Ko bi vsaj tako bilo pri nas I) V četrtek in petek smo priobčili obširno in rezko Spinčićevo interpelacijo radi jezikovne ravnopravnosti v Istri. Iz te interpelacije je razvidno, kako ljut boj se v Istri že več let bije mej hrvatsko duhovščino in mej vladnimi organi in kako energično in uspešno branijo hrvatski duhovniki svojo za htevo, naj jim vladni organi dopisujejo hrvatski in naj se ž niimi sploh hrvatski uraduje. Ko smo čitali to interpelacijo, smo si rekli, da je sicer toli zatirana Istra vsaj v tem oziru vredna zavidanja in obšla nas je želja, da ki bili na Kranjskem, na Štajerskem in na Korcškero že vsaj tako daleč, kakor v Istri A kje smo še! Na Štajerskem in na Koroškem je še mnogo Župnih uradov, kateri rabijo samo nemške pečate in sploh le nemški uradujejo, a tudi na Kranjskem še nismo nikdar čuli, da bi se bil kateri župni urad uprl vseskozi in izključno nemškim dopisom vladnih organov. Ti organi dopi sujejo župnim uradom samo nemški, in župni uradi sprejemajo te dopise brez ugovora in jih še mnogokrat nemški rešujejo, dasi to nikakor ni njihova dolž nost in bi z isto pravico, kakor hrvatski duhniki v Istri mogli zahtevati, da jim vlada slovenski dopisuje. Takih slučajev energične obrambe pravice, kakor je v Spinčićevi interpelaciji naveden baški slučaj, na Krajskem še mirno doživeli in zato se ni čuditi, ako želimo, da bi pri nas v tem oziru nastale že vsaj take razmere, kakor vladajo v Istri.
— (Lov na popularnost) Naši kranjski klerikalci so se v najnovejšem času prelevili v hrupne narodnjake. Spoznali so pač veliko moč narodne ideje pri našem ljudstvu, in da ne smejo z načelom — narodnost je paganstvo — preveč na dan. Spremenili 80 takoj svojo taktiko in love" narodna srca. Vsled tega pograbijo vsako stvar, da kažejo svojo narodnjaštvo. Tako sta v četrtek v državni zbornici dr Krek in Povše sprožila interpelacijo radi preziranja slovenščine pri okrajni sodniji v Rožeku na Koroškem, kakor da bi bila stoprav čisto novi krivici, katera se godi našim koroškim rojakom, prišla na sled.   In vendar se je že pri letošnjem
shodu slovenskih odvetnikov in notarjev v Ljubljani meseca julija obširno razgovarjalo o nečuvenom zatiranju slovenščine pri vseh uradih na Koroškem in je pri isti priliki zastopnik koroških slovenskih pravnikov na pod'agi mnog številnih slučajev razkril cel ziatem, po katerem se zlasti tudi pri sodnijah gazijo naše narodne pravice, ter prosil poslance po moči, ponujajoč jim potrebnih informacij iz sodnih aktov. Nedavno se je tudi javno ožigosalo dejstvo, — katero je dr. Gregorec en passant v seji 29. m. m. omenil — da sedaj, odkar je g. Jurij Polenšek odšel iz Celovca za sodnega pristava v Vipavo, pri veliki okrajni sodniji v Celovcu ni ne jednega sodnika več, kateri bi bil slovenščine zmožen. In celovški sodni okruj ima gotovo dvakrat toliko in še več Slovencev kot rožeški sodni okraj. Na vls to — in to je značilno — se gospodje interpelanti, oziroma oni, ki so predvčerajšnjo interpelacijo na ročili, prav nič niso ozirali. In vendar bi se to zgoditi moralo, če jim je res za stvar. Tako pa se pazljivemu opazovalcu njihovega narodujastva mora usiliti misel, da  delajo  le za-se — reklamo.
— (Še jedeokrat rekurzi primorskih posojilnic „Slovenec- in dr. Sušteršič kar ne moreta preboleti, da smo jima s pozitivnimi navedbami dokazali, dasi neopravičeno prisvajata zasluge, katere si je „Zveza slovenskih posojilnic v Celju" pridobila za ugodno rešitev rekurzov primorskih, katera .Zveza" je brauila primorske posojilnice oblaHtvenih nasilatev že ob času, ko „Slovenec" in dr. Sušteršič o posojdništvu še pojma nista imela, in katera je tudi letos napravila najstarejšim izmej primorskih posojilnic rekurze zoper znana odločbe tržaškega trgovskega sodišča oziroma namestništva. Ti rekurzi so vsled razglasa c. kr. mimsterstva za notranje stvari z dne 27. septembra 1898. številka 3201 ugodno rešeni in bi bili prav tako ugodno rešeni tudi brez Sušteršičevega potovanja na Dunaj, ker vemo, da bi bila „Celjska zveza" tudi to pot znala doseči, da se njenim opravičenim zahtevam in pritožbam ugodi, kakor se ji je v sličnih slu-ČHJih dosedaj tudi vselej vstreglo. Zato pa vnovič povdarjamo, da krati „Slovenec" „Celjski zvezi" zasluge, pisoc: v sobotni številki, da je rGospodarska zveza" dosegla tak krasen uspeh kot zastopnica primorskih posojilnic. Je li mar zastopala „Gospodarska zveza" vse primorske posojilnice? (Je ne, zakaj ne po a resnice, da so prav tako ugodno rešeni tudi rekurzi „Celjska zveze" ? Ne vem, v kaki zvezi stoji „Celjska zveza" z „Gospodarsko zvezo", to pa lahko trdimo, da ima „Ce'jska Zveza" za ugodno rešitev navedenih rekurzov najmanj toliko zaslug, kakor vsakdo drug, in nič druzega v svojih noticah nismo povedali. Sploh pa se bere mej „SloveaČevimi" vrstami očitni namen, postaviti „ Zvezo slovenskih posojilnic v Celji" v ozadje, češ ona za svoje člene ne stori ničesar, ali pa se „Slovenec" dela namenoma nevednega in noče priznati, sedaj ko smo mu očitali, da se je pregrešil zoper sedmo zapoved, da ima tudi „Celjska zveza" v tem danem slučaju s v o j e zasluge. Zakaj se zvijate gospoda, ako imate maslo na glavi?
— (Volitev v kontiugentno komisijo na Dunaja.) Pod predsedstvom gosp. dež. predsednika ekscelence barona 11 ma, volili so v soboto od deželnega zbora voljeni členi dež. komisije za odmero obrtnega davka kot 11. instance in odposlanec trg. in obrtnijske zbornice v Ljubljani jednega člena in jednega namestnika v kontingentno komisijo na Dunaju. Kot člen je bil izvoljen gosp. dr. Danilo Maj ar on, kot namestnik pa predsednik notarske zbornice, g. Iv. G o gola.
— (Občinski svet) ima v torek, dne l s. oktobra) t. I., ob petih popoldne v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: 1. Predsedstvena naznanila. II. čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Mestnega magistrata poročili: 1. o izvršitvi neobhodno potrebnih poprav po mestnih šolah; 2. o opravilnem    redu    mestnega    magistrata ljubljanskega.
IV. Regulačnega odseka poročilo o računskem zaključku regulačnega zaklada dne 31. julija 1898.
V. Finančnega odseka poročili: 1. o potrebi pobiranja gostaščine in določitev nje visokosti za prihod.I eta; 2. o zahtevi hišnega posestnika Jaromira Hanuša glede nekega povračila za mestni občini odstopljeni svet; 3. o prošnji Jerneja Matevž^ta, najemnika kopališča v Kolizeji, da i i se mu popustilo nekoliko najemnine; 4. o prošnji uredništva „Unsere Monarchie" za podporo; 5. o ponudbah raznih zavarovalnih društev v zadevi zavarovanja gorljivih
rečij pri mestni topničarski vojašnici; C. o prošnji hišnega posestnika Karola Lacbajnerja za delno povračilo stroškov, ki jih jo imel pri zidanja opornega zidu ob svojem vrtu. VI. Stavbnega odseka poročili: 1. o prizivu hišne posestnice Josipine Se-lanove proti odloku mestnega magistrata v zadevi zgradbe nove grebenu"ne jame in odpadnega kanala v njeni hiši na Starem trgu; 2. o prizivu Ivana Grajžarja v zadevi stavbe hleva na njegovi parceli št. 110 3 ob Prediluih ulicah. VII. Šolskega odseka poročila: 1 o nekaterih izpremeuobah programa za jnbilejsko slavnost na mestnih ljudskih šolah; 2. o naprošenem zvišanju dotacije za ženska ročna dela na mestni ljudski šili na Barji; 3 o zgradbi poslopja za mestno dekliško osemrazrednico pri Sv. Jakobu; 4. o izdelavi načrt iv za mestno dekliško osemrazrednico pri Sv. Jakobu; 5. o nekaterih iz-premembah določil za podelitev cesarice Klizabete podpor za višjo žensko izobrazbo v ročnih delih. V111. Soiskega in finančga odseka poročilo o zgradbi poslopja za tretjo mestno deško ljudsko čiolo na Poljauah. IX. Direktorija mestne elekrrarne poročilo
0 zgradbi skladišča za premog pri mestni elektrarni. X. Finančnega odseka poročili: 1. o prošnji dveh hišnih posestnikov za podporo iz potresnega zaklada; 2. o prošnjah za predujme.
— (Slovensko gledališča.) Opera „ A i d a* se je postavila za nekaj časa z reperfcoirja. Sedaj se študira Flotovva komična opera „Marta", ki se bode pela 27. t. m. — V torek, 18. t. m. se bo igrala v drugič izvrstna bu-ka „M a r t i n Smola", v v petek, 21. t. m. pa bo gostovala gospa Zofija Borštnikova v S-irdoujevi žaloigri ,Fedo ra". CJicspa Borštnikova moru igrati — vsled preobilice posia na zagrebškem odru — žal, le enkrat „Fa-tioro". Opozarjamo torej na to slavuo občinstvo, da si preskrbi pravočasno vstopnice.
— (Slovensko gledališče.) V soboto smo praznovali v nlovenskem gledališču Parmov večer Uprizorili so nam dve operi: „Ksenijo" in ,Staro pesem". — Slovensko občinstvo je toliko zaljubilo Parmo, da sploh ni slovenskega sk'adatelja, ki bi bil popularnejsi kakor je on. Vse, kar piše, to gre našemu občinstvu do dnše, kar je torej najlepši znak, da more Parma govoriti od srca k srcu . . . Ljube-.niv* njegove „ Ksenij e" ne more i'lov*'k nikdar slišati prevečkrat. — "ndno je lepša! Od prvega tona do zadnjega je človeku prikupna, dajali bi, dobrodošla znanka, ki se tako mehko, dobrodejno prilega čustvu. Globoko zasnovani uvod, posamezne prelepe arije, du?ti zbori — in vse. kar ;ma .Ksenija" — to nam tako prijazno objema dušo, da smo ob vsi tragiki njeni resnično veseli. Romantiško dejanje nas ne žemra — veseli smo realistiške godbe,   in „Ksenijo" so tudi lepo peli.
1 j. Ra 5 kovic j« bil v igri, petju in maski izboren memh Alsksij, ki se je zlasti odlikoval in bil odlikovan s posebnim aplavzom po velekrami ariji v prvem nasropu. Posebno pa nam je ugajala gdčna. Stropnicka, ki je bila resnično lepa Ksenija. Pela je hvaležno ulogo prav temperam ntoo in si je s sobotnim nastopom priborila prav rano o simpatij mej gledališkim občinstvom. Nje čil ti glas, lepo, čustveno predavanje, uglajena, pravilna in prikupna igra nam ugaja bolj iu bolj — in vse to nas je dovedlo do prepričanja, da je gdč. Stropnicka prav odlična pevka, ki je na čast slovenskemu odru ! Tatjano je pela to pot gdč. S t' astna, ki je ne kako m strahom, ve dar pa z gorkim čustvom pela in igrala. Gdč St'astci s« pozna, da je začetnica, a nje hvalevredno petje, ki je izrazovito in igri pri kladno, nan: zbuja trdno upanje, da se bode skoro ndomai'ila na slovenskem odru, da jo bomo še več krat. z vesel,em poslušali in se naslajali ob njenem lepem in prikupnem petju. Takisto nam je ugajal g. No 11», ki je kot vedno tudi v soboto z vsega priznanja vredno preciznostjo rešil svojo nalogo, /al. da je bil zbor nepazljiv, da torej ni pel tako d )bro, kakor smo ga Hi 1 i vajeni slišati prejšnje sezone v „Kseniji". Ce stopi človek na oder, mora živeti samo igri in odru ! — V soboto smo se tudi bliže seznanili s Parmovo „Staro pesmijo". Lepa je ta „Stara pesem". Naj reče kdo, kar hoče — „Stara pesem" se bo tako udomačila in bo dobila svoje čestivce in ljubitelje, kakor jih ima danes „Kienija" ne samo mej nami, temveč tudi izven mej slovenske zemlje. Tista toplota, ki se š.ri iz nje po gledališču, tako mehko, sladko objema dušo poslušalčevo. da bi poslušal „Slaro pesem" brez prestanka „Staro pesem" so v soboto mnogo boljše uprizorili nego pri premieri. Posamezni nastopi, svetlobni efekti, scenerija, petje in igranje — vse je bilo zadovoljivo ter je pomagalo „Stari pesmi" do veljave in zmage. Odlikovala se je gdč. Stropni ck a kot kraljica, gdč St'astna kot paž ter g. Nolli kot kralj. Vsi trije so peli in igrali tako, da jih moramo prav toplo pohvaliti. Občinstvo, ki je skoro do zadnjega prostora zasedlo gledališče, je izbornomu petju prav vztrajno ploskalo ter tako tudi to pot dalo priznanje cvetočim delom našega Parme 1
—a—
— (Slavnostna otvoritev gospodinjske
dole,) katero je ustanovila c. kr. kmetijska drnžba kranjska v spomin petdesetletnic4 vladanja Nj. Vel. p res vi t lega cesarja, bo v četrtek, 20. t. m., in sicer po sledečem vzporedu: 1. Ob 10. nri sv. maša, katero bo bral presvitli gospod knezoškof Anton Bonavent. Jeglič v kapeli v Marijanišču. 2. Slavnostna otvoritev, ki se bo vršila po sv. maši v ve liki dvorani v Marijanišču. 3 Ogledovanje šolskih prostorov. — K elavnosti imajo vstop vsi, ki se zanimajo za novo ustanovljeno šolo.
— (Gospodinjska šola.) Lstno poročilo gospodinjske šole v Ljubljani za prvo društveno in šolsko leto, katero je priredil dr. Majaron, je ravnokar izšlo. Obsega kratke črtice o gospodinjskem šolstvu, poročilo o društvenem delovanju m o delovanju šole.
— (Promenadni konoert v ,Nar. Doma.")
Vrli tamburaški klub „Zvezda" je priredil včeraj, v nedeljo popolndne v „ Narodnem domu" prome-naden koncert, ki se je vseskozi prav lepo ooues-il. Pod vodstvom g. Dorerja je udarjala „Zzezd*" jako pridno ter žela za vse točke, zlasti pa za vence slovanskih narodnih pesem obilo priznanja. „Zvezda" misli prirediti še več promenadniti kon certov ob nedeljskih popoldnevih, ko ni slovenske gledal, predstave. Slovensko občinstvo m >re najti torej odslej v „Nar. domu* vsako nedeljo popo-luiue prijetno zabavo z godbo.
— (Domača umetnost) Akademični kipar Al. Repič, ki izdeluje po naroČilu mestne občine ljubljanske dva kipa za poslopje meščanske bolaice, je te dni postavil v poslopjih obrtne strokovne šole plastično skupino d v e h borečihso mož, za katero je dobil v specijalni šoli prof. Kuudmauna na
j dunajski akademiji  prvo darilo.    Kakor znano je : dobil g. kipar Repič že za skupino,  ki je razstav ! Ijena v deželnem muzeju, tudi prvo darilo dunajske j akademije, in Njega Veličanstvo se je pri razstavi
jako zanimalo  za to delo ter je umetnika osebno j pohvalilo. Najnovejše delo našega nadarjenega umet j nika si lahko vsakdo ogleda. Zglasiti se je le treba
pri ravnateljstvu strokovnih šol. Naše občiustvo opo-j zarjamo na ta izborni umotvor ter vabimo, da si
ga ogleda
— (Telovadba „starejših gospodov") Odbor „Sokola" javlja,  da je vsaki   ponedeljek in
; četrtek od 7. do 8. ure zvečer v Sokolovi telovadnici v „Narodnem domu" telovadba starejših gospodov. Pristop imajo tudi nečleni nSokola".
— (Dirkališka zadruga) ima v soboto dne 22, t. m , ob 8. uri zvečer v „Narodnem domu" izredni občni zbor, katerega naj bi se zadružniki udeležili v velikem številu, ker pridejo ua razpravo jako važne stvari.
— (Stavbena kronika) V zadnjih štirih tednih so stavbena dela — zunanja kot notranja — vkljubu nekaterim deževnim dnevom dokaj ugodno napredovala. Nova garnizijska bolnica v Vodmatu (p**t jednonadstropmh objektov) je v sirovem zidovji dograjena in so vsa poslopja pod streho
j in pokrita ter pe pnČno ia*a  na pomlad ometavati ! in snažiti.   Istotako  pod streho je ravnokar dogra i jeno dvonadstropno gimnazijsko poslopje v Kolizej-] *k»h ulicah. V Woifovih ulicah snažijo trinadstropno j hišo Oroslava Dolenca.   Na Dunajski   cesti je Ivan j Grajžarjeva biša dograjena do parternih pro.it.orov. t Na Starem trgu j« Iv. Podlesntkova hiša popolnoma i dovršena, ona Jos   Pocka pa bode v kratkem do-j grajena do strešnega stola. Na Marije Tereziji cesti : pridela so se pri  znamenju  sv. Trojico popravila. ] Na Resljevi ce*-.ti grade" dvonadstropno hišo g Tho manovo.   Na Poljanski  cesti, v Špitatski ulici, na Židovski stezi, na sv. Jakoba trgu in nas pu, v Me i telkovih ulicah i. dr. položil se je pretekle dni že i nziroma se še polaga kameniti tlak in asfaltni tro j toar. Regulacija Rimske ceste bode morda do zime dovršena.   GUvni kanal je dodelan stoprav do Go-I golove hiše    Vodovodne cevi položene so na Do-I lenjski cesti že do obližja železniškega prelaza ; pri i mitnici pa se odcepi od glavne  cevi dvoje manjših za eventuvalno napeljavo vode v Hradeckega vas oziroma na Karolinško zemljo. V Trubarjevih ulicah podirajo ostalo polovico Babovčeve hiše. Podaljšani del Bleivveisove ceste dobi v kratkem lično leseno ograjo.   V parku  nasproti „Narodnemu domu" pripravljena je kamenita podstava za vremensko hišico, ki se postavi v kratkem na ondotno mesto. Na cesarja Jožefa trgu je zgradba »Mestnega doma" do parterja dograjena, na porušenem mestu pa se gradi močna škarpa. Pri oo. jezuitih ob Klizabetini cesti dovaža se že materijal za jezuitsko cerkev sv. Jo žefa, na stavbišču stare deželne bolnice pa materijal za novo cesto k Bahovčevi hiši  Na Trnovskem pristanu ne dovaža še obilica stavbenega materijala. Zadnji čas je jelo močno primanjkovati zidarskih moči kakor tudi druzih delavcev. Mnogo hišnih go spodarjev svojih na zunaj zanemarjenih in umazanih hiš še ni dalo osnažiti in prebarvati. Ljubljana bode letos za 26 novih poslopij večja. — Letošnja stavbna sezona trajala bode še tri tedne.
— (Prodaja premoga na drobno.) Odslej naprej bodo morali imeti prodajalci premoga pri prodaji premoga na drobno plombovane vreče, pravilno preizkušeno decimalno tehtnico in pa cenik one vrste premoga, ki se prodaja. Vreče morajo biti v dobrem stanu. Plombe morajo imeti začetne črke imena in priimka prodajalčevega.   Vsak kupec je
opravičen prepričati se o pravilnosti teže s pomočjo tehtnice na vozu.
— (Hijena) V raznih listih bilo je te dni čitati, da je v Lichtenbergovem gozdu ustreljena hijena všla mesece aprila letos iz Schultzejeve menažerije v Lattermannovem drevoredu V kol kor smo informovani, Še to ni dognano. Adolf Schultze je imel v Lattermannovem drevoredu razstavnico dvoživk od 2. do 20. aprila in se tudi obiskovalci te razstavnice ne morejo spomniti, da bi bili videli v razstavnici kako hijeno Sedaj pa, ko je bila hij»na v Lichtenbergovem gizdu ustreljena, raztrosil ie> neki znani brbljavec, da je ta hijena bila ušla iz Schultzejeve razstavnice, in da je on bi to takrat naznanil na magistratu. Navedeni brbljavec je bil že pozvan, da izpove, komu na magistratu je to naznanil, a dasi je po mestu imenoma itn-noval osehe, katerim je to povedal, si potem vendar ni upal nikogar imenovati in je le splošno trdil, da je bil to vsem povedal, kar pa je naravnost neresnica in se bode on zaradi tega, ker je mastni policiji očital tako brezvestno opravljanje službe in uradnikom neizpolnevanje evojih dolžnosti, moral še na pristojnem mestu zagovarjati. Čudno pa je, da je brbljavec jedini, ki je velel, da je ušla hijena, kajti misliti si ne moremo, da bi bil kdo drug tako lahkomišljen, da bi tega ne bil naznanil policiji, kakor si tudi misliti ne moremo, da bi kaj takega občinstvo ne izvedelo, iu da bi se o tem po mestu ne govorilo. Vir. iz katerega izhaja ta vest, je za vsacega kdor ga pozna, povsem nezanesljiv in dvomljiv in bode treba le še poizvedeti, če je hijena rad ušla iz Schultzejeve raz-itavnioe in Če se je to res zgodilo v Ljubljani ah kje drugod izven Ljubljane.
— (Nezgoda) Včeraj peljal je lijakar Anton Verhovec lekarnarja Gabr. P i c c o I i j a na južni kolodvor. Na Dunajski cesti splašil se mu ja konj in dirjal potem z vo^ora po Dolgih, Kolodvorskih in Prečnih ulicah na Sv. Petra cesto in mesarski most. Na koncu mosta zdrobila se je spred nje levo kolo in ju Vrbovec padel z voza in hrbe: in «e nevarno poškodoval. G Piccoliju se ni ničesar zgodilo. Ver ho v ca sta stražnik Heraog iu fijakarski hlapec Aoton Godec prepeljala v deželno bolnico, kjer je takoj umrl.
— (Napaden stražnik.) Včeraj dopoldne vpili in peli so delavci iz papirnice v Medvodah do Marije Terezije ceste. Ko jih je stražnik Josip Urajončić opominjal, ho s-« ž njim norčevali in ga klicali na korajžo ter dalje razgrajali. Na to je stražnik enega razgrajača prijel, a drugi so planili na stražnika, ga tepli in sovah in ga je tudi eden fant na roki z nožem ranil. Aretovanega razgrajača iztrgali so mu iz rok, in sfražnik je vjel. dru-zega, katerega je pomočjo na pomoč prUlih oseb tudi aretoval.
— (V Ameriko) jo je hotel popihati Janez Mihelčič z Brezovega rebra v črnomaljskem okraju v namenu, da bi se odtegnil vojaški službi. Kupil ei je bil v ta narn^n, da bi jo lože odkuril, od Iv. Anceljna potni list iu s tem prišel v Ljubijano kjer ga je ustavil stražnik in mu povedal, da se tudi s tujim potnim listom ne sme v Ameriko, če je v vojaških letih.
— (Letošnja lovska sezona) Dasi je bilo to leto bogato na zaroda malo divjačine in pričet-kom sezono ugodno jesensko vreme, prineslo se je do zdaj na trg še kaj malo blaga. Lovci se v obče pohvalijo s plenom, a nič manj — lovski tatovi, ki odneso že z* rana lovcem marsikater eksemplar pred nosom domu. Začetkom tega meseca pričeli so tudi ljubljanski in zunanji t.ičarii svoj ollcijalni lov na šoge, cipe in, seveda — tudi tiče povce. Uso« hi so zlasti giedo cip in šog veliki in tudi te naslade je že dobiti na trgu, seveda za uajnižjo ceno, dočim ima vse drugo pri nas že oprav — židovske cene.
— (Ljubljanica) je vsled zadnjega deževja narasla za hO cm nad normalom.
— (Pandirki) (to je neka vrata rac) prikazujejo se v Ljubljanici, zlasti v Gruberjevem kanalu jih je precejšnjo število.
— (Volilni   shod  v Kranju.) Meščanski
volilni odbor v Kranju sklicuje na četrtek dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer volilni shod v gostilniške prostore g. Petra M»yrja ml. na katerem shodu se predstavi volilcem kandidat za deželnozborski mandat g. ravnatelj Ivan S u b i c.
— (Osebna vest.) Dež. šolski svet je imenoval učitelja na Premu g. J. K o s t a n j e v c a, vrlega slovenskega  pisatelj*,   nadučiteljem v Litiji.
— (Nesreča ali uboj ?) Pri savskem mostu na Jezici našli so orožniki dne 14. t. m. mrtvega moža, kateri je imel na glavi dve rani. Ker je župan mnenja, da mož ni padel z mostu, ampak je bil šiloma nb t, se je začela sodna preiskava.
— (Vodovodna dela v Logatou,) katera
nadzoruje deželni pomožni inžener g. Wick, napredujejo ugodno Napeljava je tako v Gorenjem kot Dolenjem Logatcu večinoma že dovršena, izvrš ti so še monterska dela po hišah i. dr. Otvoritev bo, kakor ee nam javlja, to jesen, oziroma prihodnjo pomlad. Ljudstvo je te pitne in zdrave studenčne vode veselo; vsa naprava stane  70 000 gld.
,.»».:   Dalje v prilogi. %/>~>
Prilega „SloTfpskfmn Naroda"«. 238. «ne 17. ©ktdfcra 18f8.
— (Z Bleda) se nam pile: Letošnje poletje obiskalo je tukajšnji zdraviški okraj do 1800 tujcev, do sedaj najvišje število, a vendar nekaj stanovanj ni bilo cddamb, dokaz, da se je na Bledu zadnja leta prav ?• iko zidalo aa tujce. To je provzročJo naravno konkurenco, vsled česar je bilo možno stanovanja za primerno ceno izbrati. Pričakovati je, da se bode promet tujcev v prihodnje še izvišal, kar pa našim klerikalcem ni po volji, ker vedno na-glaŠajo, da nimajo nič od tujcev, in da ti le.kmeUko Jjnditvo spridijo I — Dne 17. t m. bode na Bledu delitev premij za govejo živino Pri tej priložnosti opozarjbmo i aše kmetovalce, naj si oglniajo »Blejski dom", v k-vt.rem ima naša podružnica moštarno prve vi ste. V tej se je l< t os Že dos daj naprav lo čez 24 000 litrov izvrstnega mošta, sedaj pa je po drnžnica napravila najnovejše priprave za kuhanje žganja na dva kotla, da tako zamorejo naši kmetje aadje prav izkoristiti. Za vea ta napredek tukajšnje kmetijske podružnice gre zahvala gosp. G. Pircu, ravnatelja kmetijske dražbe, kateri nam je posebno od začetka pomagal z dejanjem, vsled česar je sadje-reja pri nas prav zelo napredovala zlasti zadaja leta, in se kmet močno zanima, s katero vrsto eadja bi imel več koristi.
— (Cvet in sad) Prijatelj »Slovenskega Naroda" v Kamniku nam je poslal jagode, cvet in sad, rastočih še dne 14. t. m. pri izviru Kamniške Bistrice.
— (Prostovoljno gasilno društvo) snuje ee v Ko v t ah nad Logatcem. Pravila so «e sestavljena.
— (Novo gasilno društvo) ae en uje v S« 1 <cah i ri Št. Petru na Notranjskem.
— (Lep vspeh merljivega vinogandavetva )
Lansko leto poročali smo našim čitateljem, da je vodstvo vaše kmetijske šole na Grmu, v vinogradu .Cerovec", v katerem je leta 1886, ko je ta vinograd prevzelo, le jedno vedro (56 litrov) nič vred nega cvička pridelalo, lansko leto že 771 hektolitrov prav dobrega vina pridelalo. No, letos pa gre, od ust do nat, aa stvar ae brigajjočih ljudi j, govorica, da je letošnji, še 'boljši pridelek memo lanskega lega vinograda, ie množino 100 hektol. presegel, do>L20 kektol. da so pridelali. Kmetiška šola na Greau imela je tudi v Trški gori, kjer js staro trt je potrtsi uši že kaj močno, da večinosss poškodovano, že akorvj uničeno, prav dobro vinsko letino. Izdale so tamošnje scve nasaditve že -toliko, da so tudi tam, kakor ee čuje, od 70 do 80 hektolitrov vina na starih in novih trtah pridelali. V Cerov«u je zelo polovica pridelka na staran, polovico pa na novih cepljenih trtah zrsetla. Tako napredujočemu gospodarjenju je pač čestitati.
— (Is Topa!ič) se nam piše 14. t aa.: Včeraj popolndne ob poln tretji nni začelo je gemti v.naši vasi pri Andreju Zormanu Dan je bil dep, torej ljudij le malo doma. Pozama hramba paedvorska »alarmisana* je bila takoj io je tudi pravočasno prišla na pogorišče. Zahvaliti se je gospioi graj-š'aka Feehsa, da je pripustila svojega kosja, da je peljal briegalno in orodje. Hiše v naši vasi zidane ' so prav so starem, krito večinoma le s sisano in kar je najbolj grajati, imajo le so jeden vbod. Voda, katera je .-oddaljena kaki četrt ere, se mora voziti v vas, Is, žali Bog, da vse rn.se prošnje, katera smo oddali >ol. deželnemu odboru, dozdaj niso imele še nobenega uspeha. Pri prihodu predvorske briz .gslne stalo jo pat hiš v ognju, toča j ni bilo misliti iste še gasiti, temveč ohraniti le ie droge. Škoda, .nastala po paiaru, ss cesi nad 8000 gld. Razveš jedne posestni«« bili so lastniki vsi pri rsznih zavodih zavarovani. Delovanje členov pežarne hrambe predvorske je bilo zelo vspešno, posrečilo ss ji je omejiti požar, ki Jbi bil vpepelil vso va£, ravno pri posestvu Jožeta Ktohha. Brzojavno pofcHoana pozorna hramba kranjska prihitela je na pomoč kot tudi hrizgalna Uian>Bga županstva na Latah. Najtoplejša hvala ietim za njih trud 1 Delovanje na pomoč došlih ljudij iz sosednih vasij, posebno tudi ^rospice furnake, je bilo vsem aa najlepši »vzgled, želeti je, da bi ee deželni odbor prepričal e eilni potrebi vodovoda in stvar vendar Že dožens. iC. kr. žandarmerija odvedla je danes Andreja Zormana v zapor, ker sumi, da je on zanetil požar.
— („Grazer Extrablatt*) je priobčil daljši Članek v obrambo Slovencev sploh iu zlasti tržaških Slovencev proti lainjivim napadom graške „Tagee-pošte*. Pisatelj zavrača »Tagea pošto* jako dobro, dokazujoč mej drugim, da so aspiracije primorskih Slovencev opravičene, in da je Primorska slovenska zemlja, čs tudi ss v mestih italijanski govori.
— (Umrl) je pri Sv. Marku niže Ptuja vpo-kojeni nadučitelj gosp. Martin Š lajno v starosti 94 let.
— (Značilna lajava.) Celjski trgovski pomočniki es potezsjo že več let za nedeljski počitek. Nedavno tega se je zadeve lotil celjski magistrat sporazumno a trgovinsko zbornico. Prošnja trgovskih pomočnikov je bila odklonjena, in odklonitev utemeljena z naslednjimi razlogi: mKdor pozna razmere celjskega mesta, ki je v trgovskem prometu skoraj jedino navezano na deželo, na okolico, ta bo nvidel naše pomisleke, kajti kmetsko Ijndstvo zamore le ob nedeljah in praznikih prihajati v mesto, da si naknpi potrebno blago.' To priznanje, da slovenska okolica živi tisto Celje, ki se vedno
rice se li>e<iski nadškof
svetnik
kaže do   blaznosti -esvražna slovenskeeeu prebival-' •etvu,  ji i ipa-č  vredno,  d* sa  zabeleži v spodbudo onim, k ateri še vedno ne »poznavajo, - da je treba celjske   Nemce nseftiti ponižnosti s tem, da se jim košara    i sloren*k«a krtiho«i višj* r besi.
— - 1"k6q9v Hpomerik.) V Por.ikviob južni, ^železnic i ee je včitraj — žal da »h neugodnem vremenu -  - vršilo odkritje spominske plošče velikemu kurtogr   ifc rn cemljepiscu fcležn K neonu. Slavnostni
r govor j   9 imel g. -1'. Hribar iz Celja.
— - (Bedna veKkod išnoBt) Krajni šolski svet pri Novi cerkvi v ttlalozah je glasom poročila MDomov me* dovolil za proslavo 50ktnice cesarjevega vi   »dar.; t egromno nvut i   JO kr.,  beri: Dajet
t krajca rj   i v a. v*. 1
• (Nadšktf Tdtsaia — kardćnal V)  Iz Go- J sam pise   Tu se splošno govori — in ita-Irttti   beležijo  to  f|jvorico — da postane-II »sia-kardin 8 i.
(Ugnali  so «ga )   Goriški deželoosodnl Surrer je -postal skromen. Pri zadnji obrav navi rad   i .zaplembe .Soče' je govoril še itključno-italijansk   i, (pri preJvoersrjŠBJi obra vn* vi pa je nakrat .znal   pra   t   dobro  slovenski   in  je  vso obravnavo vodil slo   w*ieki.       eneržijo se torej je kaj doheie I
— Unraiao sodiš »t) je v pe'ek razpravljalo o, pritožb i fbržaSke občine froti ©dlooLaina tržaškega namestnic tv£ in laimsterstva notranjih del, s katerima je ) i>' eazvtJj ivljen uLaz tržaškega magistrata, da je odst umiti v.-^siovenskem jeziku narejeni napis na grobne i a i*pomeciku -slovenskega tcdoljuba Mar telanea. L le>ravno -sodišče je pritožbo odbilo kot neosnovano. 3RepiariA>rej oeiane. 5 tem je zajedno principijalno *ešeno vprašanje, da se smejo na tržaškeu pc krapalištic postavljati nagrobni spomeniki s-fclove nekimi napisi, JSBNU sejetflashj tržaški magistrat do fcletiao &w.avJjai.
— .Hud «J JasanJl-prisoja ..ržaftko ao&.šče tistim, ki so se udel ežiii proiiitalija^skib demonstracij i a izgredov. V pt iek«e(je zopet vrnila taka obravnava. Na obtoženi k *Qir je eedelo jI G Slovencev, katen so 17. septemi *i*a rt. 1. tpriŠli nad nekega laAkega zakupnika Rozo v jDomka blizu Skednja in so mu pebili okna, nbil\i poa in njemu ter njegovi rodbini grozili, '.klk'oč „ Snttrt Laiom', „ Proč z Lahi. So d išče je obtožen r;e obsodilo na težko ječo od 4 mesecev do.fi leti' t* -soboto sta bila dva delavca, Franc Pirman in Jvso SUck, katera sta dal. sep tembra baje vodila deaaoas^ante, in uprizorila napad ca kavar&o wStazieae* -obsoje.t.i in sicer prv o-imenovani na 14 mesecev« drugotmenovani na 7 mesecev v ječo.
■p- (Akad. drutftvo ..Triglav* v Gradon) je na st-ojem ob*.iem zbora v soboto soglasno is« volilo ljubljanske^* župana g. iliribsrja v priznanje njegovih saalug aa narod in za društvo avojim častnim členr.m.
— ^kademios.i društvo mSlovenija" na Dunaju) je na izredne.t» občnem zboru dne 15. t. m na odborov predlor soglaano izvolilo Ijubljau-akefia župana g. H rika rja, v priznanje njegovih zaslug za narod in za društvo avojim Častnim Članom.
■— („Der Suden',) čegar osma številka z jako .raznovrstno vsebino ne.m je danes dosln, izha-jjal bo cačen^i s 1. novembrom po trikrat na mesec, namreč, 1 , 10  in 20. dan veacega meseca.
— Aretovaai anarhista.) Na Reki je policija ujela dva nevarna anarhi«fa. Jeden se zove Agostiuelli, daagi B a j o <• c h i. Oba sta iz Ankone. Italijanska vvala ju je ba dlje časa iskala. Oba sta se b 11 udeležila revolucij« v Milanu, a ko je bila ta udušens, sta pobegnila ra Reko, kjer sta otvorila prodajalno £gat>ja.
dami se  je     «j«cabil galantni   krščanski socijalisf, • oče Gregorig    s — sifonom, s katerim pa ji ni brizgnil v obraz.
* (Pob sfferjenje) V bruseljski filijali banko „Credit L jronnais"1 je poneveril neki uradnik 700 000 frai  litov ter pobegnil.
• (Pis na is vie?) Pred bavarskim deželnim sodiščem  v    Kemptena sta stala  te dni zakonca \Vohlfart, k ar afa izrabljevala praznovernost družine Kodritsehev« %   Nezakonska hči Wohlfartovke. histerična Neža   fti«lpr, je namreč lagala, da ji Cecilija, umrla hči r« jodričevib, pisari iz vic ter je starišem tudi piema   kazala. Cecilija je b la spočetka v vicab, potem je pir*šla za dober denar v nebesa.   Tam se je osnozila   ter — rodila.   Z* vse  so  m>r.. i i dati stariši  mnr »go denarja.   Petem je pisala po denar tudi <*ev. Miirija. Kodričeva sta p< šiljaia hčeri in Mariji o^rilo.  jedil,  tort i. dr,  kar vse  je ostalo seveda VVokifsattovi.m. Sieder je umrla in potem se je izvedelo vse 8lesarstvo.
* (Mačja razstava) V Stuttgartu imajo bajo sila zauimivo razstavo najrazličnejših mačk in muck. Živali so v obšrnih kletkah, v kater h imejo ležišča, vodo. mleko in drugo pičo. N katere mačke so čisto bel* ali čisto črne ali čisto rujave; zopet druge lepo pasaste ali imajo celo tr barvno krzno. Ajngora-mačk je velikanski izbor, mnj temi črna, jaku flegmatična algerska aDgora mačka katera ima za gospodarja princa Ludovika Bavarske^ D^l je za njo 2000 kron. RStetSVO posečajo zlasti dame in otroci. Mačke so večinema na prodaj.
* (Ladija se je potopila) V pet'k zvečer se je zadel paro;k .Mohegan', ki je odpotoval v četrtek iz Londona v Newyork, blizu ostrova Li-zarda ob takozvane Manacleske pečine ter se je v 20 minutah potopil. Potnikov, vejinoaaa Amerikan-cev, je bilo 53, moštva je bilo okoli 80. Reš lo se je le nekaj nad GO ljudij
* (Postava je postava!) Angleška postava določa, da se moški in ženske ne smejo skupaj kopati. Neki učitelj plavanja pa je kazal pred kratkim v morju s« kopajoč m damam, kako se je naučiti plavati. Prišel je radi tega pred sodišče, češ, kopal se je z ženskami. Vse zagovarjanje ni o>č pomagalo, sodnik, kateremu ae je ta postava tudi zdela zelo neumestna, ga je moral obsoditi. No, obsodil ga je na par krajcarjev globe — „zato da se niso zakoni kršili*.
* (Amerikanaka modna novost) V Ameriko ao zanesle nt katere Američanke, ki so bivale nekaj časa v Egiptu, novo modo v fotografiranju. Dame sedajo namreč slikati kot egiptovske mumije. Fotografi imajo pristne egiptovske mumije, katere pa so seveda izpraznili ter mesto, kjer je bil obraz, izrezali. Američanke legajo v mumijsko rakev, ki ee postavi pokonci. Skozi odprtino pri glavi se vidi obraz in tako pe futografira. Američankam te vrtite fotografij izredno ngajajo.
* (Lasje i Američanski list „Medical Recor.I" priobčnje statistiko o lasih s katero dokazuje, da je gosfoča in trajnost las odvisna od njihove barve. Rudeči lasje niso posebno lepi, a najtrajnejši so. Rudečelasci si redkt kdaj plešasti. Ruieči lasje so debelejši, kakor črni ali rujavi, oziroma rumeni. 30 000 rndečih las zadoSča za srednjo veliko glavo durim treba 150 000 črn h ali rujavih las Najfinejših plavih las more nositi človek na glavi do 100 000!
* (Maturactinje na dunajski dekliški gimnaziji) Vseh maturantinj je bilo letos 19; 2 sta napravili maturo z odliko, 10 z dobrim nspthom, 4 so imele pcnavljavni izpit iu 3 so dob Ie dvojke. Izmej ponavljajočih maturantin je padla 1, tako da pojde sedaj lahko 15 gospic na vseučilišče.
* (Častniki v oivilni opravi) Vojno mini-sterstvo se je strogo izreklo proti temu, da bi častniki različnih šarž hodili javno v civilni opravi, ter je naročilo predstojnikom, da se pri vsaki priliki na to izjavo ozirajo.
* (Proces proti Luoheniju.) 3. novembra ob devetih dopoldan 86 prične porotna obravnava proti morilcu naše cesarice. Pozive za na Dunaju stanujoče priče razpošljejo 22. t. m. Vsi akti ob-sezajo 400 strani. Lucheni se brani zagovornika, toda postave zahtevajo, da ga vendarle ima, zato mu bode v kratkem uradno določen.
* (»Sifon pri Wimbergerju !*) Ta vzkl k poslanca Irota v obraz krščansko -socijalnomu poslancu Gregorigu je prišel te dni tudi pred dunajsko sodišče. Pri tej priliki se je dognalo, da se je poslanec Gregorig lansko zimo prav šarmantno zabaval na maskaradi pri Wimbergerju. V njegovi družbi, ki je popivala šampanjec, je bila tudi neka demimondka, gdč. Gusti N. In proti tej veleprijszni
Darila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv Cirila in Metoda: Gospod Jernej Piki, stud med. v Gradcu 18 kron 74 v., nabrano ob priliki promocije g. dr. Viktorja Gre-gorica. — Živeli rodoljubni darovalci in njih naslednik' !
Za Prešernov spomenik v Ljubjani: Gosp. Franjo Hrašovec v Gradcu 10 krjun, kot darilo radodarnega narodnjaka g. Avg. S k oči rja, iup. ntka dež. boloioe v Gradcu. — G. J. T ratar v Mokronogu 8 kron GO vin. kot skupiček za neko palico pri odhodnici učiteljev vojakov v Celji. — G. Ivan Kač v Žalcu G kron 60 vin. rabral v veseli družbi pri Kukcu. — G. Ljud vik Špil ar v Št. Petru na Krasu 5 kron. — Skupaj 2 8 kron 2 0 vin. — Živeli rodoljubni darovalci m njih posnemovalci 1
Telefon&na in brzojavna poročita.
Dunaj 15. oktobra. Včeraj prpoludne so dr. F c r j a n č i č , P o v š e in dr. Majaron vročili m iiiisterskcuiu predsedniku gr< fu Thunu in na učnemu ministru grtfu By-landtu spomenico radi ustanovitve \stučilišča v Ljutljfcni. Naučni minister se je z deputacijo dlje časa posvetoval o tej stvari in obljubi', da bo  spomenico natančno preštudiral.
Dunftj 15 oktobra. V nagodbenega odseka sinočni seji je dr. Gross prijtmal mini-sterskega predsednika, ktr neče povedati, kaj je dogovoril z ogersko vlado za slučaj, ako bi patlament razprave o nagodbi ne dognal in skušal Bauffvjevo izjavo izkoristiti proti vladi. MinUterski predsednik grof Thun je pojusnil, da Banffvjeve izjave ni tako ra?unicviti, kukor
jo razlaga opozicija in je odločno protestoval proti izjavam, kakor da je cislitvanska vlada pokorna ukazom barona Banih; j a. Potem se je začela   generalna   debata.   Prvi   jp govoril Chiari. Trgovinski ministjr baro*'. Dipauli je pojasnil, da v Pešti ni    .spravljal o spremembi, oziroma nt spremembi nagodbenih pred log.  Bilinski je v velikem in obširnem govoru   pojasnjeval   ves   kompleks nagodbenih vprašanj in dokazoval, da nagodbene predloge niso  tako  slabe  2 a Cislitvansko,  kakor trdi cpozicija.   Oe se mlnarski obrat ne odpravi in če je vlada opust la junctim, je t* ga kriva nemška opozicija.    V današnji seji je Gross strastno napadal Bilinskega, češ, nemške stranke niso krive, da je vlada opustila junctim, ampak kriv je t« ga grof Badttti s svojimi jezikovnimi naiedbaiLi. Gitde kvote je Gross očital vladi, da postopa še slabotiiejše, kakor je postopal Badei.i.    Ta se je \saj zavzemal  za znižanje cislitvauske kvote, Thun pa niti tega ni storil, ampak akceptiral dosedanjo  kvoto. Govornik je Dal V € to Val,  naj  se v!adi naroči, da začne nova pogajanja z cgersko rlaio. Falken-hayn je priporočal, naj  se o nsgodbi hitro razpravlja, da ne poteče rok  za  ob ovit^v. Totem ee je razprava pretrgala.
Dunaj 15. oktobra. Poslanska zbornica bo i ni'U v toitk, v sreio in v četrtek ple narne seje. Nagodbeni odsek to imel vsak dan seje, tiste dni, ko b^do plenarne seje, bo zborovi ziečer. Il°gulaeija plač državnih slug pride najtrž že v četrtek La razpiavo.
Praga 15. oktobra. »Narodni L'sty* pravijo, da je „Sloranska krščarsko narodna zvezau po pravici rgorčena n d \lulo in nad desnico in svarč vlado, naj ne lovi L.hov, sictr se more zgoditi, d* \jame Lahe, Siovecce in Hrvate pa da cd sebe pahne.
Budimpešta 15. oktobra. Ctsr je ptistl tfa i seru. Ob \yj. Lii đopolodne je sprejel aJnisterskcga predsednika barona B;»nrfyja v posebni avd.jeuci in se ppoludne odptljal v GoiOo
Budimpešta 15 oktobra. V poslanski ihornici je c po zelja provzročila dar.es tako velikanski škandal, da je poročevalce o bud-getnem prtvizoriju moral umolkniti in se je merala seja zaključiti.
Pariz 15. oktobra. Dokazano je, da so bila tčcrajfttja poročila lstov o vojaški zaroti precej pretirana. Brzojavka na generala Zar-lindena, v kattri je bilo rečeno: „Bodite pripravljeni", je mistitikacija, pač pa je dokazano, da je incel general Pellieux tajce ststanke s princem Viktorjem Napoleonom.
Pi*riz 15. okUbrn. „Matin" pravi, da so irreli nekateri generali pred nekaj čas; m v dvor*ni Wsgram t.ji o posvetovanje, in da so pettm poblali k prircu V.ktorju Napo'eonu v Brustij dejutacijo, da gi soudua. Viktor Napoleon si petika od tedaj oh francoski meji in je večkrat prišel skrivaj na Franci sko.
Pariz   15. oktobra.    Dam s   ima mini sttrski svet sejo, v kateri bo Br ssen poročal o razkriti v« jaški zariti.   S )di se, da bo zahteva', naj se   energčno   nastopi proti zarot nikom in naj se izvrše večje personalne pre menihe.
Pariz 15. oktobra. „Lbcrtt" pravi, da vojno toisisterstro d* met.tu;e vre vesti o vojaški zaroti kot izmišljene, dočim ministerttvo notranjih del ne da nobenih pojasnil. ,,Agence Natit nale" razglaša noto, v kat»ri pravi, da je po vojnem ministerst1 u pooblaščena, demen-tirtti poroči la o vojaški zsroti. Temu nr sproti konštatujfjo Iiit:, da je noto „Am"s au conspi-rateurs'1 razposlal državni ke respondenčni urad, iibmreč „Ageuce Ilavas".
Carigrad 15. oktobra. Policija je are-tovala več sto Grkov in Armencev, kateri so se sovražno izrazili o nemškem cesarju Vi-Ijenu, in iztirala nekaj Nemcev. Tu je mnogo nemških detektivov, ki zksti Neice zašle dujejo.
Kolonija 15. oktobra. „Kolnische Ztg." javlja iz Pariza, da je Brisson že pred več dnevi debil v roke pismo, katero dokazuje, da sta bivši šef generalnega štaba, Boisdeffre in njegov posebni pri jate'j in somišljenik jezuvit-ski, rnniccijal Dulac, znan pol tičen intrigant,
delala prprave za pronunciamento, s katerim naj bi se zagotovila vojaška diktatura.
London 15 oktobra. „Agence Reuter" javlja, da je policija v Aleksandriji ujela devet italijanskih anarhistov, kateri ao baje nameravali atentit na cesarja Viljema in morda tudi na kediva. Našla je pri njih dve bombi. Italijanski konzul v Kahiri je prouzročil, da sta bila v Port Saidu aretovana dva znana laška anarhista, katerih  jeden je poskusil podkupiti mornarje neke ladje,  da bi mu pomagali vti hotapiti v Sirijo kaseto, katera je bila namenjena v Jeruzalem.
Stav. 12.   Oižilni ililalliči v Ljubljani. Dr.pr.874.
~W ••rek, lltktakta 18*8.
Dragikrat:
Martia Smola ali kinematograf.
Barka v treh delanjih. Spisala Oskar ninmenthal :n Gustav Kadelbarg. Prevel Alekaij Nikolajev. Režiser g. R. Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek ob        ari. Konec ob 10. ari.
Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. peftpolka It. 27. Prihodnja predstava bo v petek, d m' 21. oktobra: Gostova-nje gospe lin r8t ni kov«; „Fedors", d'ama V. Sardona.
Dunaj 17. oktobra. V današnji seji nagodbenega odseka je finančni minister dr. Kaizl izjavil, da je pogoj novega modusa, kateri se nasvetuje glede užitninskih davkov, zvišanje cgerske kvote. Glede junktima je rekel, da je mogoče tudi končni junktim, po tem pa izjavil, da je vlada pripravljena z ni ž a ti nasvetovane u/.itninske davke do skrajne meje, da se ž njimi pokrijejo samo unifikacije in olajšila ter zaključil svoj govor z grožnjo, da gre za veliko več, kakor samo za nagodbo Ta grožnja je obudila veliko senzacijo, Seja se nadaljuje popoldne.
Dunaj  17. oktobra.   Vsi ob3trukcijaki listi se bavijo z grožnjo, s katero je finančni minister dr. Kaizl zaključil svoj današnji go vor v nagodbenem odseku.   Jodni so mneuja, da hoče vlada  zasedanje zaključiti ali zbornico razpustiti, drogi zopet tolmačijo Ksizlove besede tako,, da napovedujejo premembo ustave sli oktroiranje novega volilnega reda in novega dr žavuozbotskfga opraviinika.
Dunaj 17. oktobra wUe ichs wehru javlja v današnjem večernem listu iz parlamentarnih krogov, da je vlada pri volji začeti s pripravami za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani in najprej poskrbeti z\ stipendije za vzgojo potrebnih u^nih močij.
Dunaj 17. oktobra. „Slovarska krač.-narodna zve?aM ima juti važno sejo, v kateri bo razpravljala o položaju in sklepala o na-daljnem svojem postopanju.
Donaj 17. oktobra. Dines popoldne ob 2 uri sa je sešel ministerski svet na važno sejo.
Dunaj 17. oktobra. Včeraj je bil slovesno otvorjen novi češki ,Narodni dim*. Slav-nrsti se je udeležilo nad 100 društev. S'av-nostni govor je imel drž. psi Kurz.
Dunaj    17.    oktobra.    Sin srbskega finančnega ministra,  stud. med. Petrovič, kateri se je bil seciranja ranil, je vsled zastrup ljenja krvi umrl.
Budimpešta 17. oktobra. Opozicija nadaljuje z obstrukcijo in sicer jo tira na ta nnčin, da prcdlagi neprestano glasovanje po iinenih.
Budimpešta 17. oktobra. Trije otroci di/ poslirc* Iladika so bili na doslej nepojasnjen način zastrupljeni.  Dva sta že umrU.
Pariz 17. oktobra. „G^ulois" javlja, da je imel ruski minister grof Muravjev posvetovanje z be'gijskim kraljem, ker želi car, da bi re krnferetca glede občnegi razeroženja vršila v Bruselju.
Kaneja 17. cktobra. Evropsko vojaštvo se je utiborlo zunaj mesta. Ako se sultan do 18. t. m. ne uda z;htčvam štirih združenih velesil,  bedo evropske ladije Kreto blokirale.
London 17. oktobra. Policija je v Ale ksardriji aretovala že 15 anarhistov, kateri so vsi jako kompromitirani. Jeden izroej n,ib, ki je hotel ca ltdijo uthotapti ztbojček z bombami, je bil kot natakar argaZevan v Jeru zalem.
Razširjeno domaće zdravilo. Vedno večja po-prasovanja po „.Ht>ll-oveni francoskem žganja in soli" dokazujejo uspešni upliv tega zdravila, zlasti koristnega kot
bolesti utefinjoče, dobro znano antirevmatično mazilo. V steklenicab po 90 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekar A. MOLI*, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tacblauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Direktno se ne pošilja manj kot 2 steklenici. 4 (5-14)
Umrli so t stijiililjaul:
Dne IS oktobra: Jera TomSiA, posestnica, 72 let, Gledališke nlice St. b, oraehcanje možgaa. — Jožef Gerber, knjifrovezni mojster in posestnik, 43 let, Kongresni trg fit, 4, vnotje nož^ansko mrene. — Mu*ija Pirker, dežslno šolske** nadzornika vdova, 09 let, Marije Torezija cesta ftt. 5,ostarelost.
Dno 14. oktobra: Armand Pabiani, komptoirist, 24 let, Kolodvorske ulice fit. 11. jetika.
V deželni bolnici:
Dne 11. oktobra: Nela Matko, gostila, 58 let, Cre-vesnj katar. — Andrej Jiinežifi, dninar, 49 let, nadaha.
Dae 12. oktobra: Alojiii O liha, goBtac, 51 let, jetika. — Ivan Juvan, godec, 28 let, jetika.«
Meteorologično poročilo.
ViSma nad morjem 306-2 m.
v, 1 ■ o •mm O	Čaa opazovanja	Btanje barometra v mm.	II	Vetrovi	Nebo	1-1 a
U.	9. zvečer	733 2	80	al. jvzh.	oblačno	
15 »	7. zjutraj 2. popol.	727 0 723 5	78 78	si. vzsvzh. si. vzjvzh.	dež dež	98
n	9. zvečer	722 8	7 2	ar. zahod	pol obl.	
1«. •	7. zjutraj 2. popol.	721 2 720 6	84 13-4	ar. svzh ■1. avzh.	dež oblačno	213
*	9. zvečer	72 JO	15 2	si. jzah.	oblačno	
17	7. zjutraj 2. popol.	721 8 720O	13 4 19 6	si. vzsvzh sr. jzah.	dež oblačno	19-2
Srednja temperatura petka, sobote in nedelje  7 7%
7 4" in 123", »a 3 1', 32' pod in l-9' nad normalom.
X>%2.3^a0£3i±5:«a feorza
drv 15  oktobra 1898
VL drfavne sreCke iz I. 1854 po 250 gld. 165 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.    . 195   ,   f-0 ,
Donava reg. srečke 5°/0 po IO0 gld.   .   . 131   „   — a
?emlj. obć. avstr. 4'/,°/« zlati zast. listi    . 98   „   20 „
Akcije anglo-av8tr. banke po 200 gld. .   . 154   m   — ,
Ljnbljanske srečke.........22   n   50 a
flndolfove srečke po 10 gld.   .....    25   ,   — ,
Kreditue srečke po 100 gld...... 199   „   50 i
rraruway-dmSt. velj. 170 gld. a. v. .   .   . 502   ,   — m
Papirnati robelj.......... 1   ,   278/4 „
Zahvala.
Vsom sorodnikom, prijateljem in zrancetn, ki so me povodom bolezni in smrti moje ljube soproge, gospe
J ©aro To»xSia
toli srčno tolažili ter nepozabno rajneo spremili k večnemu počitku, izrekam teni potom osobito pa tndi darovateljem krasnih vencev, svojo najsrčnejšo zahvnlo,
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1898.
(i63r>) Jernej Tomšič.
Važno oznanilo. V nobenem gospodinjstva naj bi ne nedostajala izkušena sredstva: Dr. Rose balzam za telodeo m Praika domaČa mast. Dobiva se v'vseh tukajšnjih lekarnah.
I
Zahvala.
Ker mi ni možno, da se vsakemu posebej zahvalim za premnoge mi dosle izraze prisrčnega sočutja povodom smrti mojega iskreno ljubljenega, i epozabnega soproga, gospoda
Josipa C. Gerber-ja
knjigoveza in hišnega peseednika, častnega Člana prostovoljnega gasilnega diustva ljubljanskega
kakor tudi za mnogobrojno udcležitev pri pogrebu in za krasne poklonjene vence, izrekam s tern vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, slav. prostovoljnemu gasilnemu drufitvu in društvu katoliških rokodelskih pomočnikov ter za tolažilno petje ob grobu v svojem in v imena svoje hčerke uajtoplejfto zahvalo.
"V Ljubljani, dn« 15. oktobra 1898.
(1637) Ana Gerber roj. Bittenz.
Goriški
maroni
pri tvrdki (1439-15)
Kham & Murnik.
P: R .1 KATARU
'"'Srata!' i?f Mv» k**,J|. ■•■•«!», hrlpavostl in * n   joiemlh adravniki opozarjajo na
5 *  i rabi nspeSno sama ali z gorkim mle-kom pomešana. (I—5)
t miloraztopljivi,  osvežujoči  in pomirujoči mek, posel>no pospešuje razslizenje ter je ▼ *   kih slnčajih poznana kot jako dobro zdravilo.
I!U-'   i se dobiva po vseh lekarnah, večjih Specerijab, vinskih in delikatesnih trgovinah.
prof la ae blizu Ljubljane z zemljiščem 400 G.
C«V ,a 1500 g'd. Naslov pove upravniStvo „Slov. N« roda*. (1631—1)
J. Florenz
c. in kr.
dvorna tovarna tehtnic
Itn nuj. I., Iran* JoncIn - Oiiul SI.
Preprodajalcem velik popust.       b (1019-3) Miatalnffi t»resi>taimt* in §n*it—ime ptutsto.
Za Izdelavo
nagrobnih vencev
dalje
šopkov in dekoracij
se priporoča (1688—1)
Jakob isft 1 txkene
umetni in trgovski vrtnar
Gradišče šte^r. 1©.
Karo! Recknagel
Mestni trg 6t. 24
preskrbi
(1620—1)
po na.j3^.i±jll^. cenah.
zimsko normalno perilo
srajce, jopice, hlače, nogovice za dame, nogovice za gospode in otroke. Usnjene, suknjene in triko-rokayice.
Ravnokar je izšla knjiga:
Elizabeta
cesarica avstrijska, umorjena v Genevi.
Knjiga ima 4 podobo, krasno podobo cesarice, dalje napad In umor, pogreb in morllno orožje.
Krasna  knjižica je  mladim  in obraslim v trajen spomin blagi cosance. (1688—-3)
Stane 12 kr., s poŠto 14- kr. 100 knjižic 10 gld. franko doposlanih. Gospodom trgovcem primeren rabat. — Naroča se pri
Ivanu Bonaču v Ljubljani-
Krojaška tvrdka.
Jos. Rojina
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
priporoča slavnemu občinstvu svolo dobro urejeno zalogo z modnim in dobrim blagom v izdelovanje modernih In flnlli oblek po najnovejšem fr»ucof»Urin In angle-Ikeui kroju po primernih cenah. ... t
Vsled lOletne prakse v 1'erlzii in Londona pridobil sem si tako spretnost v okuBu in eleganci modnega kroja, da mi je moči slavno občinstvo s solidno in točno postrežbo vsestransko popolnoma zadovoljiti.
Z odličnim spoštovanjem
(1680-1)
Jos. ZE£o3Irxa.
krojaški mo|eter. Q . _
na dmjo
glavno skupščino
društva ..Gospodinjske šole" v Ljubljani
ki se bode vr&ila
v četrtek. 20. oktobra t. I.t ob šestih zvečer
t društvenih eolskih prostorih na Rimski cesti (nova Gorupova hiša pri tleh)
s sledečim
dnevnim redem:
1. Poročilo predsednice, tajnice in denarničarice o  prosi i
društveni letni dobi,
2. Volitev v odbor. *)
9,  Razgovor cb ustanovitvi dnevne knliiujske Sole. 4.  Slučajni nasveti in predlogi. (lt>16)
V Ljubljani, dne 15. oktobra 1898.
Ana Lah
predsednica.
Marija Marout
tajnica.
* V smisla drusteeivh pravil (§ 14) izžrebali so se sledeči člani odbora za izstop, ki pa smejo vnovič voljeni biti: p. D. Kg. K.»pač Marija, Vodnik I>ain, Kristina, dr. Volčičeva ter Josip tJost.inčar. Jedno odbormUco mesto pa je lsprasnjeno vsled smrti odbornice gospe Ivane Outnik-ove.
Tzrioofc- p ©ril®
za jesen in zimo ima za preprodajalce
Albert Matzner na Dunaji, l„ Kohlmessergasse 8.
Zavoje vzorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače za gospode, dame in otroke, v znesku   10 - 80 gld  proti  povzetju ab dunajskim referencam.        (1401 — lri)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 189 8. leta. Odhod %i Ijfnhljnne jnž. kol. I'roiea eea Trb«f
Ob 12. uri 5 m. po noči OSObnl vluk v TrbiS, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljabno; čez Belsthfcl v Ansse, Solnograd; če? Klcin-Reining v Stevr, Line, na Dunaj via Anuitet tej; — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osnbni vlak v Trbiž.  Pnntabol, Beljak, Ce lovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj ; Bes. Selzthal v Soimgrad čez Arantetter na Dunaj. — Ob 11,Vri 60 m. dopnludre osobni vlak \ Trbiž, Pontabel, Beljak,Celovec Ljubno, Selzthal, Dunaj — Ob 4. uri 2 m.  popoludne osohni vlak v  Trbiž Boljak Celovec, Ljubno; čez Seliti)al v Bolnorrad, Luni - Gastein Zeli ob jezeru,   Inomost, Bregeno,   Cnrib, Ocnevo   Pariz . Čez Klein-Keifling v St,eyr, Line, Budejevice, Pisci ■ Marijin« vare, Heb. Francove vare, Karlove vare, Prarro, Lipsko, Huna. via Amstetten.  —  Proica \  Novo   luesio   tu   v  H« • Oevje«   Mofiani vlad: Ob  6. uri lf> m. ijutraj, ob 12. uri 55 m.  popoludne, ob 6. nri BO B, zvečer —  Prihod v LJubljano j. k.   Prog*  Is Trbiža.   Ob  5. nrl 4tf m zjutraj osobni   vlak z Dnnsjr   via Ainstetten, iz Lipske^a Prage,  Francovih varov,   Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solpo^rada, Liuca, Steyra, Ansaoca Ljnbna, Celovca, Beliaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m dopolndne osobni vlak   z Dunaja  via Amstetten, Karlovih varov, Beba, Marijinih varo» Plznja, Buriejevic, Solnoprada Linca, Stevra, Pariza, Genove  Curi ha, Brcgenca, Inoinosta Zella ob jezern, Lend-Gasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popolodne osohni vlak z Dunaja Ljubna,   Selzthala,   Beljaka, Ollovca, Franzensfeste, Pon tabla. — Oh 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca Pontabla — l*roga la Moveua uiomi.m tu Ko*ev|n Mefeanivlaki: Ob 8.uri 1 i* m.zjntraj, ob 8, uri 88 m popoludne in ob 8. uri 86 m. zvečer. — Odhod ia I.)«!»• ljnnr d. k. v Kamnik. Ol  7, ari 23 m. zjutraj, ob S, uri f> m. popoludne, ob 6. uri 50 n. in ob 10. uri 85 min. z-oečer, zadnji samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. — Pribod v l,|ubl)ano d. ki* Kamnika. Ob ti. nri  56 m. zju traj, oh 11. nri H m. dopolndne, ob 6. ari  10 m. in ob 9. nri 5t> min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1044—85]
Nadrobni venci
in
trakovi
v največji in najlepši I izberi po
scaShj&i&jiihi oo&alb.
priporoča (1618-1)
Karol Recknagel
Mestni trg 24«
Sprejme ue na deželi zanesljiv
mlad pomočnik
ali praktikant In učenec
v trgovino z mešanim blagom. Kje pove iz prijaznosti upravnifitvo „SIov. Naroda". (1088)
2 učenca
(1687)
iz' bolj Si h hift flprfljrapta ee v meSani trgovin v Kočevji. Prednost ima oni, ki zna oba deželna jezika.    Pojasnila daje  upravniStvo ,£Hov.Naroda".
Za neko Italijansko tkalnico ilme    ifiče spreten
tkalec žimnatih mrež
ki svojo stroko temeljito razume in se more izkazati r dobrimi »pričevali ter bi skoro mojiel vstopiti.
Ponudbe v m-mskrm ali italijanskem jeziku naj se poUjeJo : Leiser & Llmsn, Iuformations-Bnreai]', Dunaj, I. Frani Josefs-Qual 61. ^1«»4)
8ANTAL od MID7 Zatre Copala, kubebe, vzbrlzgnnje.
Ozdravi i/.tok v 4ti ui-uli — Posebno učinkujoč,  pri  inohurskih boleanth in povaroti sčifičenje najbolj kalne vode.   Kot jamstvo ima vsak tobolčeo ime
Zaloga, 8. rue Vivienne. Parra
in v glavnih lekarimb Avstro-Ovinke.
Trgovski pomočnik
18 — 20 let star, močan, vefič slovenskog* jn n«m-Ikega jezika v govoru in pisavi, ročen prodajalec, izurjen v ipeoeriji in galanteriji se sprejme ali takoj ali h 1. novembrom. Z deželo iuiH prednost. Natančneje pove upravnicivo tSl. N." (IGtft*)
LLuser-jev obiiž za turiste.
Priznano najboljše sr«»dstvo proti kurjim očesom, žuljem itd
<.'H ll:h KMl«*ca: (8—41)
L Schvvenk-ova lekarna, Dunaj-Meidlinf.
obli tnriata
♦(<» kr.
Debivn be v vseh lekarnoh V Ljubljani: M. Mardtstschlager, j. Mayr, ti. Plccoli. — V Kranju: K. Savnik.
zui.i.-vBJ<.. L U S E R-j 6¥ n°i
Gostilna s pekarijo
z dobrim prometom, z velikim «alonom, postilniškim \rtom in ledenico, nn Daj bolj Sem glasu v kraju, se odda z dnem I. fbbruvarja bodočega leta v najem ali na račun pri Ivanu »\ aitoni^-u v Šmartnem pri Litiji. — (Zu pekarijo opravičeni imajo prednost ) (15C.7—3)
0&~ Izvrsten roiki l%«lcklck. "VV
Semilske tkanino
88 metrov, fine za pld 4'60, 2.1 metrov, močne za t*KI. 5 — p, fiilja franko proti pov/.ctji meoh tkal-oovna Brat 1 Hamačku v Semlloch (Ccšao>
Vzorce brezplačno in trasikr
(H33 y)
Prodajalno
v Št. Rupertn pri Mokronoga na Dolenjskem; z 2 sobama, kuhinjo in skladiščem no oil«lta v najem m f. Jitiiiivairijciti 1MOO.
Naslov pove upravnistvo „S1. N.u       (ltJ'3>—1)
leeaeei
■ Znamka )K zvezda. "j
»galoše
f       (vrhne čevlje iz gume)
1 znani nstjtocljši izdolek S
■ iz tovarne (1E33—5) «
I       „Provodnik-Riga" |
J      priporoča j>o iiH)iii>Jili cennb tvrdka 2
j Ant. Krisper, Ljubljana. |
kakor tudi
privatne osobe
ki imajo znanstva, se takoj vzprcjmejo za previetje naročil na patentnvane predmete. Visok* provizija ali stalno plačilo t>e garantuje. — Ponudbe vsprejema I?". IIun>a<>ol(, ITuks 11»«.II. (11*4—9)
Josip Leuc
trgovec v Ljubljani, pred mesarskim mostom
lepa, debela, obrana jabolka, suhe grobe, hrastov želod, bukov žir (bukuce), smrekove storže, Če srnin j evo zrnje, rumeni englen-dar in ribniški krompir.
Platuj« najboljSe. (1592—2)
Niklasa Rudholzeria
naslednik
urar in optični zavod Mestni trg št. 8
v Ljubljani.
Niklaste cilit derremontoir ure od . 4 gld. — kr. naprej.
Srebrne cilinder-remontoir-nre od   . 6 „    — n Srebrne damske  cilindi-r-rem »ntoir-
ure s srebrnim pokrovom od   . . 7 „    — ,<
Srebrne remontoir-ure na sidro od 10 „    —   „ „ Srebrnu remontoir-ure s 3. snbrnim
pokrovom od............ 10 „    50 „
Zlatu damske remontoir-ure od   . . 14 50   ,, „
Zlate rernoutoirure za  gospode od 28 „    —   ,, , Zlate remontoir-ure za gospode s
dvojnim pokrovom od          . . . 38 —   ,, »
Urenanibalo v skrinjici svetli intemni 9 — Dre n» nihalo v skrinjici svetli in
t. mni z b.tjem ur od...... 13 „ —
Ure na nihalo z bitjem četrtink od 27 „    — „
Budilke od.............. 2 „ —
f,Schwarzw;llder" z bitjem pol ur od 3 „     —   „ »
g^ŠT Z« dobro blago ln za dela Jamci "TfcJJ Popravila so hitro,  dobro in po ceni  izvršujejo v lastni prodajaloici.
Za morebitne potrebščine se najbolje priporoča
z velespostovanjem (808—80
Franc Karol Rudholzer.
Dobavitelj kontrolnih ar za o. kr. avstro-ogersko vlado, za Bosno in Herzegovlno.
\ Skolandsko-ameriška črta.
Parniki vozijo po Ikrat do 2krat na t«4<*i
iz Rotterdama»New-York.
Pisarna za kajuta: DuztuJ, IM Kolowratrlnp; 9.
TiMrni u madkrof: Dunaj, IV., Wayringerg. 7 A.
I. kajuta:
Od 1. aprila do BI. oktobra . . mark 980—400*) \n   1. novembra do 31. mnrca .     . 230—320
II. kajuta:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 300
3„   16. oktobra do 31. julija....... . 180
•) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in ele-^ ganci parnika. (1539—8)
I
i i t
Na rfp. portalis
cepljene trie
trat: l. t izliti;/, beli in trni burgundec, rulander, zeleni aflvanec, ntuiilacina, bela in rudtča ranfolina, rumeni in damasc. mu-ikatelee, luli, rudeti in nerezljani ipanjol, kraljevina, plaree, bela rožica, kančina, ima lipovšina, traminec, slankamenka
sto po 14 ijlil.
rip. porlalis - bilje (I574_3)
.sto po 2 gldm dobe" me pri Antonu  Of/orefcu, nadučiteljh pri Si' llorbftri v Halozah na Spodnjem Stajem/crm.
Važno za gospođe!
Modna trgovina
Karol Recknaael
U
Mestni trg št. 24.
(i«m—i)
Preko Reke
Ogersko-hrvatsko delniško pomorsko ! (8i)   parobrodno društvo v Reki. 37)
A / Redne y vožnje:
V noči od sobote na   nedeljo hitri parni k v Zader-Spljet-Oruča, Oravosa (Itagn-sa -Castelnnovo-Kotor. V noči od nedelje na ponedeljek postni  parniki v Zadar-Spljet-Met kovic. V torek ob 10. uri 20 m. dopolndne hitri parniki v Zader, Spljet r >^ r ^   Oravosa (Ragusa)  in  Kotor.   V sredo ob pol 10 uri zvečer   postni   parnik v ^y'jr   Zader, Šibenik, Trau, Spljet, na otoke Brač, Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. ; cti-k ob pol   II. uri dopoludne hitri parniki Spljet in Oravosa iRAgusa>. V četrtek ob 1. uri Popoludne   postni parniki v Mali Lošinj, Selve, Zad.-r, Sebenik, Trau,  Castelvecchio in Spljet.   V petek ob 10. uri 30. m. dopoludne hitri parniki v Zader, S.djet in Oravosa. Vsako nedeljo ob 7. uri /jut.raj izlet Reka-. Opatija-Lolinj in nazaj. —  Natančni vozni rod je vf oficijelni knjigi „Der Coudncteur št. 593—608. 1
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoča vozna črta (elegantni, z največjim    -~ • komfortora opremljeni, električno razsvetljeni parniki)
V
Zader,
(1188-,
pl. Kobbe-ja podg  a"i' kruh
pripravljan za por.
Brez nevarnosti za ljudi, domače živ Gotovo sredstvo za uničevanje pod,
V zavo'ih  po 50 kr. in t+0 kr. se dob. Kuesel in Konoan v Novem
ali in. perutnino. ?**< in, misi../
v trgovini
naeet«.
Slamorezni itn f
zelo trpežni in lahko za goniti
dobivajo se
v veliki Izberi in naj cent
pri (l 3W»-8J
prvi in najstarejši tvrdki kmetijski H in šivalnih strojev na Kranjskem
Franjo Detter
Ljubljana, Stari tro št. 1. (nasproti železnemu mostu)
Tukaj HO tudi dob vajo
kl i njo za slamo rožnico
iz finega angleškega jekla. Ceniki in pojasnila zastonj in pofitnine prosto.
P
Snaženje životnikov.
a
o
l>
Naročila na ženske
po meri (tudi po starih modercib)
izvršuje  la nt*)boli******  IiIhrm znana tvrdka (1265—5)
Jani.
Največja zaloga
dunajskih in francuskih zivoliiikov, rastlinskih ii-vnliiikuv. kuksarskih zivulnikov, ravnodrLiIceT itd.
0
o
__t
$ Popravljanje životnikov.
B
9 (10«)
Ljudevit Borovnik m
m puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
S se priporoča ▼ izdelovanje VNakovraAnlli pnft«k
em za lovce in strelce po najuovejsih siatemih pod popol-
•* nira jamstvom. Tudi predelal«* staro samokresnice,
A vzprejema vsakovrstna popravil t« in jih točno in
• dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr proskusevalnioi
* in od mene preskusene. — Ilnitrov&cl ceniki zastonj. J
t i X
K sezoni
K sezoni
priporočam svojo bogsto zalogo pulk najnovejiih sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd , vseh pripadajočih rekvizitov in municije, postimo pa opozarjam na
pest trocevne puške 33
kater« izdrlujem namo jaz in katere se radi svoje lahkote in pri ročnosti vsakemu najbolje
priporočajo.
Ker sem na Kranjskem jedini pnfikar, ki bc peča samo z izdelovanjem oroija, se pri-uročam p, n. občinstvu ra mnogobrojna naroČila, ter izvifiujoiu tudi v svojo stroko spada-poče naročbe in popravo točno, solidno in najconeje.
Z velespostovanjem (1166—12)
]>usl.;ir -v I j j tsl>l juni, v ZidovnU-ih ialiOH.li. Ilnatrovan oenlk ee poftljo na f.or.o r.aeton.1> <1M
domača krojaška tvrdka#^-%
M. KUNC ffp
v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7    ^^
priporoča uljudno svojo veliko zalogo modnega domačega in angleškega blaga ■Žv izdelovanje vsakovrstnih oblek po jako rednih cenah.   Celo obleke
in vrhne suknje izdcljujejo se po meri £o od 30 gld. naprej. Izboren j|kroj se garantuje. Jesenski haveloki lastnega izdelka so v zalogi po 12—14 gld.
Žrebanje že v soboto! (15f.2-7)	1 glavni dubitek |QQ.000 g C 2. glavni dobitek 25.000 1 3. glavni dobitek  10.000 1 V ientovl.it SO (iilNlnlltov o<ll>lrkn
m             ■    s                     V |              ■«■ ■% priporoča Bonajske srečke»50 kr. '-jjsst	
EDA
dobiva se po najnižji ceni pri (899—84) Andreju itluucr-ju v Zagorji ob Savi.
100
Popolnoma urejena, dobro ohranjena
mizarska delavnica
v suvat u na dobrem prostoru se zaradi bolezni ttftk<»J  Belo   iii;«>«Iii«»  |»r«Ml». (1582—:i)
Kaj več itve r«: Francovo nabrežje štev. I, I. nadstropje, II stopnjice, Mezzaoin desno.
IfcgT Sveže došla, T££2J -
beneška jegulja Pu
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vweh Ura* Jln gotovo in poSteno brez kapitaia in rizike ■ prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na : l.ini« J « o-.(trr«iili»r, VIII., llentHcheKHNHn a, Buila|»«»t. (1315—7)
»e dobiva v trgovini
(1439—14)
1374 (1)
Kham & Murnik.
« n ^>    aUT/x '
I Prva največja kranjska tvrdka. |
Fran Primož
© J ^  m \ o n & r*  i i* sedlar v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 34.
Od 1. novembra naprej
I Dunajska cesta št. 6, poleg Marne Picolli. |
Pripomba ne slavnemu občinstvu za izdelovanje Jermenarakih In »e« dlarakih proizvodov, kat. ra ukusno, trpežno m oeno izdeluje.
Batno tam velika zaloga različnih konjskih oprem m sedlo v. popolne Jezdne opreme i. t. d.
Izdelovanje Jermen za stroje in milne. — Vse poprave se dobro £ ln po oenl izvršujejo (1057—a*)
ZunaU|n imx*očllii M«- no in t«x'»*i«» izvriiui«i|o.
Ilustrovane cenike pošiljam na zahtevanje brezplačno.
Opozarja se na razglas št. 7470, objavljen v fasop'sih „Grazer Zeitung", ,,Gr»zer Tag^spnst', ,Laibacher Zeitui]g;', „Klagenflirter Zeitungu, Slovenski N.irod'*, „Osservatore Triestino", in ,,\N'iener Landwirtfichaftl che Zeitung';, zaradi
zagotovi] eni a kruha in ovsa
v a garnizijske kraje 3. veja Gradec, Maribor, Celovec in Gorico, od 1. januvarja 18!)!). leta do kenca avgust-*, o tiroma decembra 1899. leta.
Natančne)! p<>g"ji ogledajo se lahko Blodnji dan pri vojaških preskibovalnih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu in Gotici, od 8. do 1?. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne, nadalje pri pob ti č ni h okrajnih oblas-tvili in kmetijskih deželnih društvih   Zvezki po gojev se pri omenjenih preskrbovaloih  skladiščih dobe po 4  kr. za tiskovno polo, eventuelno tudi po pošti. (1686—1)
C. in kr. intendanca 3. voia
e Si hočete preveriti o tem, ali je vaša zemlja potrebna
I
fosforove kisline?
Zahtevajte po dopisnici E»rez|»la<°ii«> navodilo va\ to in fV;iiih iraim «l<»2>osiljutVi naših gnojavih  VZorcOV. (4*2—33)
Na vsa dotična vprašanja odgovarja rade volje vodja našega agrikiilturno-kemičuega oddelka.
Pisaroa za prodajo fosfatni! mot
čeških Tomasovih fužin
v Pragi
"\7"a,cla.-vsls:i trg- št.
St 88*066.
{l.r)Stl—1)
mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojsiHke^a naltora, ki hodu 1899. leta, naznanja mentni magistrat ljubljanski sledeče:
1. Vsi lu prebivajoči miadtmiei, kateri no bili rojeni E sT4».. fs7T. in JH7S. leta, ae motnjo Eglaaiti pri tem orada i zb risanje
tekem meseca novemfer-a t. 1.
2. Mladen u* i ki nimajo v LjeMjani domo ltislra, naj h s-h j pnneKo dokazila o starosti -n pristojnosti.
3. Zaeasao odsotu*'ali pa bolne mladeniče smejo sglusiti starisi, varuhi ali pooblaščenci.
4. Oni, ki si mislijo izprr>«:ti kako v §g 81, S2 88 in 34 novega vojnega zakona navedenih ugodnostij, iroa< ai> v me« t h iw«msva»r|lt iVStru-v .'tri. a 1NSM>. podpisanemu tiradu, ali pa iiMt||aosne>|e u t* dan jjjlav neu** lltsborss naborni komisiji isročiti z listin i u opremljene pri šnja.
5. Oni, ki ž*1«*, da j»m dov li atnve snnaj <i itmoega Btavnega okraia, morajo ob priliki sglasitve isročiti f»ps*esttl Jeste |>t*oiu|«. V takem slučaji je mm-.i ludi istočasno zgladiti in dukaz-iti pravico do kake v ijij. 31, 32, 33 in 34 vntri*>ga zakooa onrtenjenih ngodnosl j.
ti. Zglasiti «e morajo tudi sinovi vojaških os-h. bivaioSih v dejanski službi, in pa oni, ki so namešdeoi pri upravi vojatva (vujni^ n;oruance) in so s« stavodolžni.
7. R «J«. r /iirt-iM .ri «ioiitii«>Ht Kg^lasliv« 'n spi ob iz vojnega
zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s totn, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolisosti, is vira joče iz vojnega z ikona
StavJjenec. kateri oposti predpisano Bglasitev, <"e mu ni hranila kaka nepremagljiva  ovira,  zakrivi »t: prestopka in zapade dentaria! «>«1
Magistrat deželnc-ga stolnega mesta Ljubljane
dne I, oktobra 1898
Vi
I
S
lošno kreditno društvo j
I
S
sprejema in izplačuje hranilne vloge vsak g. dan, obresti 4l/a°/o poluniesečno ali 4°/0 od tj-dneva vložitve do dneva vzdige. [G
v Liuhliani. Dvorni trs št. 3
V tekočem računu (G ir o -k on to) se raču naj o obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 3; , °/0.
IE2,©rn.tiai (ia-^ols: plača clruLŠt^ro eamo. Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 5Va°/0
in po S°/0I brez vsakih troškov ali prispevkov. Poštno hranilniČne položnice in pojasnila brezplačno v pisarni
ali po pošti. (IB65- 6)
Člani se sprejemajo iz naših pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko  glavnih deležev po lOO gld. se želi.
Uradne ure od 9.—12. dopoludne in od 3.—5. ure popoludne.
^      Ml HUMU  MIO    VU   00 UVpVlUUIIO   III   WU   Wl.-U' III b    \l fJ     U I U U 11 C. ^
I
I
I
I
1
Orožna tovarna Stever
Samozastopnik za vso Kranjsko:
Fran Kaiser
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6
Nova vozna šola: Banjo. Terezije cesta. Dobra delavnica za poprave. Vsi pripadajoči predmeti.
(417—31)
,Waffen'-kol©8a. .Opel'-kolesa.
Precizijski izdelki I. vrste.
„(■orlNka I Jiiri«ku posojilnica"
razpisuje službo (1628t
drugega uradnika
Plača po dogovora. Prosoje ravnateljstvu do dne »O. oktobra t. 1*
Lepo stanovanje in prodajalca
se odda za november v hiši štev. 8 na Kongresnem trgu.
Več se izve v U oh «11 torij I Klrlsineli. (1554—4)
»««»«««*«*««««
Alojzij Korsika
premovana
umetna in trgovska vrtnarija, trgovina s cvetlicami in semeni v Ljubljani
priporoća čautitemu p. n. občinstva
I>ližajoro iczono »tvojo liox»t<» znlofgo Mvržlli vencev vsake velikosti In kakovosti.
Etaročbafoa sveže vence s trakovi j ali brez njih, nagrobne dekoracije in drugo olepšavo se
vedno hvaležno prejemajo in točno izvrše. 1445—41)
««««««««««««««
SR
§
i
I I
i
Ernest Speil
mehanik
Ljubljana, Valvazarjev (Turjaški) trg 1
pri poro Sa vsakovrstne
šivalne stroje in bicikle
vseli kategorij po najnižjih cenah.
Izvršuje tudi vsa popravila hitro, točno in ceno.
Za mnogobrojna naroČila se priporoča
(811—84)
z veleapofitovanjem
Ernest Speli.
i
i
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za
zavarovanje naroda
Dnna| I. Hoher Markt 9.
Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko
<3-ra<3.ec. !Ba.llin.a."u.sgrass« 1..
Po poročilu c. kr. „Wiener Zeitung' od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plasticno-graflcni objekt ogledal in o pnsplineni uspehu „Allianze" v zadavi zavarovanja naroda kakor o rapidneni napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron' Rezerva premij dne 31. dec. 1897 kron.
L. 1897 10 Je na podlagi 1259 smrtnih »lučajev izplačalo 398.37890 kron. Od 1. 1890   1897 le je Izplačalo 1864.37818 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. Stroške ca zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice
za premije placa družba.
V slučajih smrti »a zavarovana av<>!a takoj In polno izplača, če je nest mesecev preteklo od časa zdravniškega pn iskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Će je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaj n samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5% obresti.
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, polica brez premij.
Ce je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovenje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok.
Z«THruvaii|a do gon o  kron » lf tlcimkliiil doplačili od lO vinarjev vite
po tariflli.
' J'ro»j>*ktf> in tarife ratpošlljn ajrntura na mahtcvatij* lirrm atroekor. "jsjj
Zastopniki se liceje za vso kraje na Kranjskem in naj'svoje ponudbe poUjfjo goienji agenturi. (1611—1)
pozor! Stavbinska stroka, pozon
36 h-tn J c k I ciicjfll tira, preložlpv, 60 cm širok tir, M O A* m Jfklnilll relsov. ponamnih, 5 - VJ. kg teže za meter, A60 kor It mm t i It prcobracaliilli vob driečih za 60 m»
dirok tir,
ftS xaporn.Hi vos ls/« 'n 2 m8 držečih za 76 cm Širok tir, 9 lokomotiv 30—oO HP za 76 cm širok tir, f lokomotiva 100 HP za 90 cm širok tir, S lokomotive za normalni tir.
tO prenienjalnlc in 9 i vrtilnih plošč za 60 m širok tir vse v dobrem xa OOrat pripravnem stanju se takoj
proda ali pa posodi. (leia—i)
Orenstein in Kopel. Dunaj L. Annengasse 3.
I Zarezano strešno opeko
(Strangfalz-Dachziegel)
prešano opeko za zid
opeko
ponujata
_ po izdatno znižanih cenah
j Knez & Supaneić §
M i i i ■   l ii Trn
»»»»»»»»»»»»»
Ljudska posojilnica
v Ljubljani, Gradišče štev. 1.
Soglasni sklep načelstva z dne 13. t. m.:
Odslej se menice eskomptujejo po
W   £"> °lo ~^S&&
(1G17—1>
ne đa bi se zahteval kak upraven prispevek, toraj popolnoma brez stroškov.
Blagajnica je odprta vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. popoldan.
Do 10. ure dopoldan vložene menice se isti dan ob 12. uri izplačajo odnosno vrnejo.
Pozneje vložene menice izplačajo odnosno vrnejo se drugi dan ob 10. uri dopoldan. V nujnih slučajih dopuščajo se izjeme.
»»»»»»»00000»
en
Vožnje karte in tovorni listi v
Kralj, belgijski poštni parnik
Reft Star Linie iz Antverp naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Konoesljonovana od vi«, o. kr. avstrijske vlad«.
Pojasnila daje r&dovoljno (812 —17)
koncesijonovana potovalna pisarna
E. Schmarda Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 4 (pritličje na levo).
moz
z dobrimi »pričevali, la^e službe kol o1»*ln> ■ki aliaga* ali pa tadi kot »Ing;* Ii *r°* potil,
ali kaj jednacega. (1596—2)
Naslov pove npravniStvo „SIov. Naroda".
r
S'AdAAAAAAA.AA
Gostilna „pri kroni".
Lepo urejeno kegljišč*
odda se za nekaj dnlj v tednu na keglja-ike družbe.
Torti se priljubljeno in vedno sveze Auer-Jevo marčno pivo, dulje pristni dolenjski ovlcek, ptujsko belo namizno vino, lstri-Janskl teran.
Za obilen obisk se priporoča
z velcspoStovanjem
(1594—Sj
Ivanka Forles.
Katalogi muzikalij
sa
jUluvii*
harmonij
yjj olino
cello
eitre
komorno glasbo
orU^Htor
(1527-3) kitaro
I><*i-titii
humoristika
/.boro
duete in tercete
Nitudi\m\ikt dela
itd. razpošilja in franko
OTO MAASS
Zal. moiikalij umrtineii Dunaj lfL/2, liriabilfentriiM 91
Vzprejme se v trgovino s knjigami in papirjem
učenec
poštenih »tnrišev a primerao naobrazbo (najmanja meSr-ansko šolo % dobrim vspehom ali drug iednak zavod)    Znanje obeh deželnih jezikov ne zahteva.
NhrIov pove iz prijaznosti apravniitvo »Slov. Naroda«. (1604-2)
T\ 1      •     1       • fl*il4-l)
Prodajalnica
a vno oprttvo na glavnem trga v ftoatanfl
se da 7 najem ali cela hiša proda.
Več se pove na vprašanja,   katera naj se pošljejo pod „st. 16" poste restante Šoštanj.
00000000000000000« « « « 0 « « « 0 0 0
Zenitna ponudba.
Samec
(1508—-2)
efar 34 let, v jako dobri službi, v prijetnem kraju, želi ee poročiti z gospodično, ki je redne vnanjosti, atara do 30 let, pevka (aopranistinja) t?r zna šivati in go-upodirjiti ter ima do 1000 gld premoženja. 'Si Le  resne   ponudb«   h  fotografijo pod
šifro: „Lira41 poste restante Maribor.
s
«
s
«
8
000000000000000004
&*• dva™
canS. tneč. in
S/c
§iačcc.
avtca c„„,y (160]_2)
zatočena. —•
ZDoin&ci/e.
Puškar Fran Zaiser
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6
se ntoja najbolje priporočati sc Ki Zunanja naročila bo točno izvršujejo. *"3*3M§>
1288-9) M vsa
m
s
L. Schwentner
—5»y» knjigotržec •►og— T7- XjTjLlol3axi.L. ZDvorzn.! trg* št. 1
naznaniam, da sem nrevzel od ,Narodne Tiskarne" v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike iu posamezne številke „l^jubljanskeg-a Zvona*4 in vse one knjige, ki so izšle v založbi „Narodne Tiskarne".
Te k nji te so:
Josip * Jurčloa zbrani spisi, zvezek 1. do XI , broširan u bo* kr., ole-b«ntno vezan ii 1 gld.
„ljubljanski Zvon", letniki II., III., V., VI., broAiran a li glil., vezan v llonaceve platnice a  1 gld. 20 kr.;
— letniki VII  in VIII, broširan a
4 gld., vezan v Bonačeve platnice a
5 gl<t. 80 kr.;
— letniki od IX. do XVIII., broširan a 4 gld. ti" kr., vezan v Bonaceve platnico a 5 pld. 20 kr.
Posamezne itevilke „Ljubljanskoga Zvona' po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan ;l ■'• r'd.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. HO kr.
Zarnlkovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan ii 50 kr.
Dr. Ncvesokdo: ,.4000*. Povest, broft. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broS. a 20 kr.
Tnrgenjev: Otolin sinovi.Roman,
broširan a 50 kr. Beneft-Tfebizsky: Blodne duie.
L t f e b v r e i Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat n o m i n i s umhta: Časnikarstvo in nail časniki, broširano a 10 kr
T o 1 h t o j: Knez Snrebr Jani. Roman,
broširan o 70 kr.
— Dva romana, broftirano a 70 kr. J o 1 i n o k Ukrajinske dume, Povest,
broft. a 15 kr.
Cborbnliez: Mota Holdenis. Roman, broširan a w5 kr.
Halovy: Dnevnik, broširan :i 15 kr.
— Razne pripovedke, broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broft. k 25 kr. Theuriet:   TJndina.  Povest, bros.
ii 20 kr.
Sonvostre:   Vllenskl brodnik.
1'ovest, broft. a 15 kr.
— Stlrl novele, bros. a 20 kr. Jnreic: Listki, bros. ;". 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broft.
ii 30 kr.
Avstrijski patrijot: ,,Partel-wesen der Slaven", broširano a 50 kr. ' 3
Roman, broširan a 70 kr.
fj«jr~ M'<» /»niti tali h n več, A-oftAvtr- jut št nt na zrnast*.
|pig pfMri aro |
X sllrili («<>i"ii|M»i i ari Iii»;i5i im Itimskl cac»stl i ia v farailiseaili se <»<!<■» &e nek »j
manjših in večjih stanovanj
utitrrj ali za noi emberslal termin.
Povprašati naj se blagovoli pri (1608)
stavbinski firmi Viljem Ireo v Ljubljani.
t
(14G0—3j 1
Vporabljajte vender
čestita gospica! Parfum tega mila je tin, kakovost iz borna, njega ngorini ufinek na lepoto in nežnost kože fibfozrian. To izborno damsko 1oalet.no milo moreto v. \ ,T i kr. komad dobiti v Ljubljani pri: Avg-ust Auer, Anton Krisper. in Vaso Petrlčlč. tTentralno zastopstvo: A. Motsch L Co., Dan a J I., Lugeck 8.
ravrsrsrvsrai
#
o «t 4
(1623—1)
•H M
Earol Recknagel-au
01
Glasovirji
(if5.if>—r»i)
tvrdke
Bratje Stingl
na liimaji la \ VucIliiipeštL
Kratki klavirji in piamno
najboljše kakovosti % izborno glasovno polnostjo v priprosti in elegantni opravi iz rm.enjene  prve in najvsoja kla> v Irske tovarne ■ parnim Izdelovanjem po solidnih oenah in s desetletnim Jamstvom.
Stari klavirji sb jemljo v zameno.
Ubiranja in popravljanja se izvršujejo
uaj točneje
Zaloga v Ljubljani:
Karol Lorenz
izdelovalec glasovirjev in ubiratelj
y Ljnbljaiii, t Pnlab št. 27, poleg kopališča.
Ceno na prodaj!
.Ljubljanski Zvon", vseh 17 letnikov (U-81— «7), kn kor novi, se posamezno ali sk tipaj eeno proda. Pojasnila daje iz pr jaznosti Iv. Bonača trgovina papirja in knjigo vernica v  Ljubljani ^1644—1)
Proda se hiša
v k>teri se nahaja prodajalnica, gostija in prodaja tobaka, po ugodni ceni. Pogoje naznani posestnik J. C\ Demiar v /pločnikih. (1609-1)
Strugarska dela
ima "v zatlogrl       (i44o—5)
Josip Oblak, Trubarjeve ulice št. Sf.
Sode ima. na prodaj
raznovrstne, velike in male, stare in nove (1578—2)
J. Buggenig, sodar Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico (drž. kolodvor).
Osojani si naznaniti slavne mn občinstva, da prevzemam in izvršu :.>m Ločno naročila ua
kavo, čaj, olje, rlž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina i. t. d.
Pos ijatvt* v omotih po '•> kil oddajam po posti, one od BO kr. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pofliljnt\e se izplačajo vsakomur, posebno p. n. krčmarjem. družinam in onim. ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilik., h nabav ti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr.
morske ribe in rake, sveže sadje,
fino olje 1. t d.
Glavni moj namenja razpošiljati dobro blago In po nizki oeni
Cenike razposljem radovoljno in brezplačno. Za p  n.        trgovce imam  poseben  cenik in zamnmm dajati blago po tako nizkih kupih, da se nn bojim konkurence. (637—25)
Tutll iprejrmMin aaatopatva In Tisku-11»   ** po-»r»'<lov»o]i»-
Z odličnim spoštovanjem adani
Ernsst Pegan v ulici S. Francesco št. 6.
IzmeJ
čevljev iz gumija
so priznano najbolje (1590— 3)
pristno ruski Peterburškl s ces ruskim orlom in
pristno angleiki United States Rubsr & Comp.
Glavna zaloga
J. S. Benedikt v Ljubljani,
za
-M
> s
M
4» >
cS U
O
4>
M
cn
O
Izdelava perila
gospode, gospe in otroke
aa debelo ln drobno.
O?
ob
Sra)«* ■*» a<>n|>4»a«
bal lifi n,   gladki p rita, braa aa »ratnik«, brea rn.uaflt, VI »rat, 1 komad po uM l -10 do 1-70 S komad. „    „   fl-aft , 1B-—
Sraje* um <l«< k« V 4 vallkoatth,  kak ur agoravj 1 komad po glđ. I —do 1 to
• kcsiad , T-7« S|>f>alMJ« Mmi « aala>)
aaa ioa»«nU « kakovnatvj 1 kum. po gld. — HO do 1 «0
• kom. .    ,     I A« ,  T «0 IS <> vruMi > k> *
gld. 1 SSldo nlA. 1 'JO la patrov manMt ■I gld. S .10 do a dO. US kooiaduf aradaTBi<*niltoT od gld. I' M do ft —
C| I
8 o
p <o
0 S
< •
S 5
i
Za kroj brea graja in za točno postrežbo
jamči tvrdka
ki s perilom oskrbuje rnno»o o. In kr. Častnikov in o ln kr. mornarico fJBjF~~ Cenik« slovenske in nemAke pošilja Da zahtevo brezplačno. "SJjsfj (531—»'*')
-aaa.   lJl-*k.<llat» OoTOlJeitil
(1&15)
I. najstarejša posredovalnica stanovanj in služeč
Cr. FLUX
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
l*e«t kuharice k 2—3 osobam, poleg hifiine, za tukaj, Keko, Pulj, Istro; hl Šino za Trst, pIsiHuu naUkarb., sa mestno gostilno, |» rotita) h I k<» za Ljubljano itd.
nutiis dekleta       vsak«* alelo, ki znsjo nekoliko kuhati, šivati, likati in prati, se najbolje prlporo«a|«. Najreeliipjsa in nnjvestnejAs postrežba se zajamči.
Podpisano npraviteljatvo posestva Hvacintjevu in Pretkovfc U£e sta I.|iil»l|nno lu oltullt'o
primernega (1603—1;
zastopnika
sa prodajo svoje doma žgane ellvovlce.
Upraiitaljstvo posestva Hyacintjevo ln Pretkoiec.
Za parno žago blizu Kočevja
se lšieta:
izprašan kurilec
z mesečno pla o 35 gld.,
gozdni manipulant
z mesečno plačo 45 gld
(1600-1
Dr. Rose "balzam
za želcdec
iz lekarne
B. FRAGNEEJA v Pragi
je že več kskor 30 let  občno znano domače zdravilo »Ust vzbujajočega, prebavljanje pospe-ftuječega in milo odvajajoč««* učinka.
SVarilOl Vsi deli anbalaže imajo zravt-n stoječo postavno (lepo-novano varstveno znamko.
(885—12) b    Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja pricrne ni orluu
l*raa|fw, na Mali Strani, ogelj Spornerjev« ulice.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr.. po pošti 10 kr. več.
Po posti razpošilja is viak dan. V LJubljani  Be dobiva pri gg. lekarjib G, Pi-ccoli, tJ. pl. TrnkoczT, M. MardetschliLger, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
• 10% ceneje kakor drugod.
o
VI (6
O
a
o
o
A
•m
0
'M
1? ti
O
Zimsko blago je že dofilo ter se dobiva po kolikor mogočo nizkih cenah ■amo v modal trgovini
Maksa Armiča
Sv. Petra cesta št. 2.
Zimske irajcs za turiste. — Jopi&l za dame in gospode.
Aubice, čepice, Jopice, vse iz   olne za otioke.
Fine bele in rnaece vrhne jopice iz volne za otroke.
Ncgovice za gospode od ii, ib, 86 do no kr.
Nogovice z* dame in otroke od 24, 80, 8ft, 4f> kr. do 1 gld.
Fine rokavice zi dame in otroke v sksteklh barvah od 2~>, 85, 45 do 76 kr.
Fine rokavice za gospode od 45, 65, 70, 80 kr. do 1 gld. 90 kr.
Olage rokavice za gospodo iz dobrega uanja podložeue po 1 gld. 20 kr.
Šali za dame  Shavl  ia zimo od B5 kr. vseli cen do 7 gld.
Copatke sa dom sa dame, gospode in otroke.
Pristne rnske galose za dam«*, gospode in otroke
fff Dobijo sa pa tudi sledeče stvari po Jaku ulakili renah. *7*^4) Zavratnlce dolge barvane od 16. 80, 35, 4f», 60, 75 kr. do 1 gld. 50 kr , crne
od 2H do 76 kr, fl.no kratko barvane od 80, 30, 35, 38 do 75 kr. Zavratnlce kratke črne za stoječi ovratnik od       30, 45 do 80 kr., za
leteči ovratnik od 15. 1«, 20, Srn do 60 kr Zavratnice barvane in črne za nove etojece-ložeče ovratnike od 45 do 70 kr. Samoplctko  isamozavezuice, od 22, 35,   18, 60, 70,  80 kr.  do 1 gld., za
kratke ovratnike vezati od 80 kr. do l gld., samozaveznice (.Lavaliuresj
od 3f), 45, 65, 60, 75 do h ■ kr. Zavratnice za dame najnovejše in floe od 45 do 05 kr. Najelegantnejšo facone ovratnikov za gospode in ovratnikov za dame. Najelegantnsjse fa;one mansotov za gospode. Elegantno Ene srajce, bele »H barvano b svilnatim prsi. Predsrajčniki, beli in barven! vseh vrst. — Gume o za srajce in ma_sete. Zivotnikl in moderci raznovrstnih cen in najboljših krov. Predpasniki barveni in črni za dame in otroke.
Tosamentarijske kitice, za vijavico in garniture, fina švicarska vezenina od l" do 7o kr., v kosu izdatno coneje. (lOlO—t)
a < >
"S
sj S
■ri g, r'     ■ —t
f rt cl
«S rt S
" h p
tli
ta §
•» a •» trn   o o>
aH
D P*
TV«ji-ie>jn»5f*oijoiiC3l¥iC3Jwo »popolnenje
plinove žarne luči
plinov samovžigalec „Fiat lux"
x varnostno snUloplio
y>a.ter».tlra.rx V vsah. lc-a.lt-va.rii.lli. Ario.-v-e.il.
nalpopelnejAe in n»|s»iiesljlve|*«» sr«?«l«tv<> aa prlftlKanJ« pllaa, prl*x« pila avtomatično, »amo da se «»«l|»r« plinov petelin, varuje torej rkaploal[r in otrovan|n po pllaa, prl*t(e glavoi plamea pra% polMKomta, sabraiijuje pri drugih običajih prižiganja običajni eksplozivu! pok in hrael VBled tega larje mreSlee prav laUtstuo« s«iru> *n|e pre««n«»itl plinove) Staru« luel s priietnostmi električne liiel. Ne latoko brea »prrsuessabe oust«»le«lk naprav uve.le iu» »sslteui
gorilu. (1489—7) Ve* lino« *e v porabi. Ona aparatu » «1-1.
Samoprodaja za Ljubljano v plinarni ljubljanski.
Karol Recknagol
^Icatnl trs;
Nt. * 1
ženski modrci
Lr
□
najboljše
najlepša oblika
čudo po ceni.
(16.1 — D
LdajattJj i« odgovorni urednik: Josip Nolli,
Laatiiina iu tiak .Narod u o Tiskarno
17