Št. 52. V Gro^i i&e A ^aija, 1900. Izhaja trikrat na teden - Šestih tedanjih, in sioer; vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje lz-danje opoldne, večerno Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom• ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto .......13 K 20 h, ali gld. 6-60 piti »sfe , ...,*•.,. .- . . 6 , 80 , , , 3-30 G&n leta .¦ . ," . . . "i'"J /40 » „" , ^7tr—' Tositiiiične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški .Tiskarni* A. GabršSek vsak Jan od 8. ure zjutraj do t>. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez dupoRlsine naročnin* «e ne o/i ramo. ^MUMORBC^ izhaJA-neodvisno od «Soče» vs»H petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in «Prin:orec» se'prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenčie" na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Tsčaj XXX. iVečerno izdanje). UrefinMtro se nahaja v Gosposki uM Si 7 v Gorici t L nadstr. Z uredniksm je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2, do 5. popoldne; ob nedeljah .m prazpikih^oa 9. do 12. *dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici SI 9. Dopigl naj se poHljaJo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge rei>^ katere ne spadajo y delokrog uredništva, 'naj se pošiljajo le upravuiStvu. . " Neplačanih pisem ne sprejomlje ne nrednistvo ne upravniStvo. ______ Oglasi In poslanic« se računijo po petit-vratah, če tiskano i-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. Naročnino In oglase Je plnSatf loco Gorica. „«oriSka Ti«k»r«a« A. GaorSček tiska in zalaga razen «So8e» in »Primorca* Se .Slovansko knjižnico", katera izhajamesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gM. 30 kr. — Oglasi v «81ov knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! cGor. Ti»karna> A. Gabraček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. interpelacije dr. H. Tome, stavljene v seji deželnega zbora dne 2. maja 1900. 1. Njega Ekscelenci, naučnemu ministru. Učitelj Josip Rakovšček v Kobaridu je bil zaprosil jeseni leta 1898. za podelitev službe v Velikem Trnju na Kranjskem ter je to tudi dosegel. Priobčila se mu je podelitev službe z odlokom f6,/t0. 98. št. 909. okrajnega Šolskega sveta v Tolminu tako-le: »Visoki c. kr. deželni -šolski svet v Trstu je s svojim ukazom z dne 21./10. Št. 1074 sem-le naznanil, da Vas je deželni šolski svet za Kranjsko imenoval deflnittvnim učiteljem na enorazrednici v Velikem Trnju. V ta namen vroCa se Vam priloženi dekret z doslavkom, da Vas je tuk. c. kr. deželni Šolski svet z 31./10. 98. odpustil iz sedanje Vaše službe ter Vam Vaše dohodke ob enem ustavil". Obzirom na to, da ima učitelj Rakov-SCek v Kobaridu svojo družino, dalje, ker mu je bila ločitev iz domaČega kraja težka in ker je po drugi strani bil pouk v šoli »o pričel, se je dal pregovoriti ter pustil službo na Kranjskem, da»si mu je bila tam plača zdatno zbotjiana. Naznanil je .torej, da se odpoveduje podeljeni mu službi ter želi ostati na svojem mestu v Kobaridu. Dobil je na to odlok z dne 2/11. 98. it. 147, s katerim se mu je nasrnanito, da «e ga smatra kakor iz službe odpuščenim. Služba v Velikem Trnju na Kranjskem je bila razpisana dne 9/12. 98. pod Štev. 1584 in tudi oddana drugam. Učiteljsko mesto v Kobaridu pa je ostalo nepokrito, doCim se je ufiitelj Josip Rakov-šček sprehajal brez plaCe po Kobaridu cele mesece. Če bi tudi bilo popolnoma pravilno postopanje c. kr. šolskih oblasti], bi v tem slučaju bil predsednik c. fcr. okrajnega šolskega sveta v Tolminu vezan, že iz oportuuitete ukreniti, da se šolski pouk v Kobaridu ne pretrga, in pustiti učitelja U. na njegovem mestu. Tako bi ne bil Irpel poduk in bi ne bil učitelj H. toliko mesecev brez plače. Postopanje nižjih šolskih obla3tij pa ni bilo zakonito, marveč naravnost krivično. Josip Rakovšček je služil že nad 10 let kot učitelj. : Ako se ga je odstavilo na ta način, kakor jo to storil e. kr. okrajni šolski svet, oziroma predsednik istega, tako da se ga je izteklo kar izpuščenega iz službe, in se istega smatra kakor kandidata, ki pride od izpita vsposob-Ijenosti, potem je to gotovo proti zakonu. Vslcd tega-dovoljujejo si podpisani sledeča vprašanja: Ali je Vaši Ekscelenci znano nepravih«) nezakonito postopanje šolskih oblastij v zadevi učitelja Josipa RakovšCeka ? Ali misli Njega Ekscelenca ukrenili po-trobno, da se imenovanemu učitelju vrnejp uže dobljene pravice in se mu prizna primerna odškodnina ? Ali je Njega Ekscelenca voljna, izdati onim oblastim pouk, da naj se v enakih slu* čajih obnašajo previdnejše in tolmačijo zakon po navadnem besedilu in naravnem razumu? 2. Njega Ekscelenci, naučnemu ministru. V zasedanju deželnega zbora dne 3./II, 97. je stavil podpisani na Njega Ekscelenco barona Gautsch-a pl. Frankathurn interpelacijo, radi neznosnih razmer na učiteljišču v Kopru in razdelitve učiteljskih moftij na onem v Gorici. Vprašal je, ako so Njega Ekscelenci znane številne pritožbe in interpelacije v tej zadevi, ali je Njega Ekscelenca voljna, storiti konce takim neznosnim razmeram in delati na to, da se preloži učiteljišče v Gorico, in če ne čeloma, vsaj slovenski oddelek. Pod interpelacijo so se podpisali vsi deželni poslanci slovenske stranke. Na ta vprašanja do danes ni bilo odgovora, dasi so stvarne razmere v navedeni interpelaciji popolnoma istinite in obširno utemeljene. Šolska uprava mora gotovo priznavati, da je učiteljišče v Kopru na najnepriprav-nejšem mestu na celem Primorskem, in da je nerazumljivo, kako je bilo mogoče, šolski zavod ustanoviti na takem kraju. Učiteljski naraščaj se zbog tega slabša od leta do leta. Profesorji in učenci, ki so siljeni, delati na tem zavodu, se čutijo kakor v pregnanstvu in prišlo je tako daleč, da ni dobiti isti ni to vsposobljene učne moči v tak kraj, kakor je Koper. Kakor pa pešajo učiteljske moči, tako se pozna tudi pešanje na učiteljskem nara- MARCO VISCONTI Zgodovinski roman •*- 3taltjans)ri napisal Ccmmaso 6rossl *Ali je Živa ?» je zaklical Marko v sredi med pritekajočo gnječo. ¦Mrtva je 1» se je glasilo od tam, kamor so hiteli vsi. In glej, prišlo je naprej nekoliko ljudij, a v sredi med njimi dva oprodi, ki sta žalostna nesla na 1sokah grofovo hčer, bledo v obličju, z zaprtimi očmi ter z glavo, povešeno na ramo. Lauretta ji je sledila z razmršenimi lasmi, ter podpirajo z rokami njeno glavo, jo je neprenehoma poijubovala in rosila s svojimi solzami. Marko, kateremu so odmevale v srcu te prve besede, naznanjajoče nado in smrt, in je sedaj videl počasi premikati se tisti žalujoči sprevod, ter je pri svetlobi mnogoštevilnih bakelj spoznaval lepo telo in beli obraz deklice, ka- tero so nesli, skoro ni hotel verjeti, da je vse to resnično. Domišijaval si je, da so morda le sanje. Da bi doznal j resnico, je osuplo razprostiral roke, in j sedaj je otipaval zidovje, sedaj pa ra-! mena in roke minoidočili. Konečno, na-' redivši si prostor med gnječo, ki se jo t hitro odprla, da bi ga pustila naprej, i se je pribižal Bicj, in je priložil roko j na čelo. Mraz, ki je tedaj občutil v dlan, t ga je zdramil iz omame, ki se ga je ! bila polastila. Začel se je tresti po vseh udih, kri mu je silno navalila v glavo, da so se mu napele žile v čelu, po katerem so se prikazale debele kaplje potu. Šel je potem vedno zraven deklice, dokler niso prišli do vrha stopnio, ki so vodile na dvorišče. V dvorišču sta zrak in solčna svetloba takd vplivala nanj, da ss je zopet dobro zavedel. Spomnil se je Ermelinde, ki ga je čakala. Slutil je, da bi ona umrla strahii in žalosti, če bi nenadoma zagledala hčer v takem stanu. Ta misel mu je mahom povrnila vso njegovo odločnost. Namignil je vsem, ki so bili ondi okoli, naj se vstavijo; in mirno pa odvažno, da so se vsi Čudili, je ukazal, naj pogasijo luči, naj se varujejo vsakega šuma, naj se tihoraz- ščaju. Učitelji Rami se zavedajo tega, in iz ' njih srede same gre klic za odpravo učiteljišča iz Kopra< ki, naravnost rečeno, pridi učiteljski naraščaj. Gotovo mora šolska uprava priznati, da je Gorica mesto uprav ustvarjeno za šolske zavode, da je naravna lega, socijalne in narodnostne razmere, vse kakor nalašč za učiteljišče. Šolska uprava že dolgo misli sezidati novo gimnazijulno poslopje in imela bi tukaj tudi priliko za primerne prostore. V Gorici je učiteljišče za ženske, torej je na razpolaganje tudi marsikatera učna moč, in bi se moški in ženski oddelki učiteljišča vsestransko pnpolnjevali. Iz vseh teh razlogov si dovoljujejo podpisani vprašanje, ali je Njega Ekscelenci došla interpelacija od dne 3./JI, 97., ali so Njega Ekscelenci znane prežalostne razmere učiteljišča v Kopru In neznosni položaj učiteljev in učencev na tem zavodu in ali jo Njega Ekscelenca voljna, premestiti učiteljišče iz Kopra, če ne čeloma vsaj slovenski oddelek v Gorico? 3. Interpolacija na Njega Ekscelenco, c. kr. ministra justice. Zakon od 9. aprila 1873. o pridobitnih in gospodarskih zadrugah je imel očiten namen, pritegniti k plodonosnemu delovanju prihranke in denarno moč malega obrtnika, trgovca in posestnika. Do izdanja tega zakona je bila mala glavnica izključena od asocijacije in vsled tega izročena podjetja le večjim kapitalistom. Takoj po izdanju zadružnega zakona jelo se je veselo gibanje v tem smislu, in porajale so se posojilnice po vseh krajih Avstrije. To gibanje se je razširilo okoli 80. let tudi po Slovenskem, ter se je ustanovila prva posojilnica l. 1882. v mestu Gorici. Od tedaj se je ustanovilo celo vrsto posojilnic, sprva po zistemu Schulze-Delitsch in pozneje po zistemu Raiffcisnovem. Danes šteje Goriško-Gradiščanska v slovenskem delu dežele okoli W posojilnic in nekoliko gospodarskih in mlekarskih zadrug. Hranilne vloge vseh zadrug presegajo tri miljone K in vse te zadruge delujejo blagodejno vsestranski. Po teh zadrugah se je pritegnil mali slovenski posestnik, obrtnik in idejo, in Bog ne daj, da bi kedd zinil o tem, kar so videli. On, idoč pred Lauretto in oprodama, ki sta nesla Biče, je krenil poti-homa v sobe oskrbnikpve žene. Ko" je bila Biče položena na neko posteljo, je vprašal Marko njeno služabnico, kedaj da je umrla. «Bila je še ravnokar živa», je odgovorila Lauretta, preteguje" besede- z vzdihi, «in je v mojem naročju umrla od strahil, ko je slišala podirati ječine duri, ter sve mislili, da naju gredo ubivat». Sedaj je vstopil grajski zdravnik, katerega so bili nemudoma poklicali. Ta jo preiskal Biče, položil ji pred usta luč.... in glej, zdelo se je, kakor da bi se zubelj nagibal, nekoliko v stran zganjen od lehke sapice..,. Lauretta in oskrbnikova žena sta se jeli truditi okolo nje in rabiti vsakoršne pripomočke, da bi jo zopet oživili. In res ji je počasi jelo zopet srce biti ter kri po žilah teči: življenjska gorkota je zopet ogrela njene ude.... Toda vsled prestanega trpljenja in strahu jo je bila že vsa moč zapustila, polotila se je je žgoča vročica.... in kdo ve, ali učaka Se jutrišnji dan ? Marko, katerega je bilo vsega omamilo nenadejano veselje, da jo je našel trgovec k plodonosnemu nalaganju malih svojih prihrankov, in kakor raste denarna njegova moč, tako se tudi polagoma razvija pridobitna njegova moč. Namesto pa, da bi državna uprava podpirala razvoj že obstoječih posojilnic in zadrug, namesto, da bi pospeševala ustanavljanje novih, dela nerazumno ovire pri nadziranju že obstoječih in pri ustanavljanju novih. Ako bi bilo državni upravi ozbiljno na tom, da izvršuje točno in veščo kontrolo nad poslovanjem zadrug in posojilnic, bila bi že zdavna storila potrebne korake, da bi so delo posameznih zadrug osredotočilo in se napravil zadružni zavod s sodelovanjem in s pomočjo države. Tega koraka, kateri je nujno potreben, kojega vsi veščaki v zadružništvu zahtevajo, so tesarska vlada ne upa storiti, pač pa-imajo*, na vesti ssanemarjanje te svoje dolžnosti akuSa izvrševati nepotreben prigled pri ustanavljunju in pri premembl pravil ž® obstoječih zadrug In posojilnic, Govori se, da so udoblle v zadnjem času sodnijo tajen ukaz in pouk, da morajo v vseh slučajih, kedar se jim pravila kake zadruge ali posojilnice predlože, vprašati prej mnenje c. k. politične oblasti, t. j. toliko, kakor da se je jela drževna uprava mešati v posle sodnika. Po 'zakonu od 9. aprila 1873. je nadzorstvo posojilnic in zadrug popolnoma izročeno sodnijam in od tedaj se ni izdal veljaven stvkon, ki bi jemal istim prigled nad zadrugami po prostem njih preudarku. Ker pa sodnije zadnji čas dejanski pošiljajo predložena pravila deželnim obla-stvom, je soditi, da je govorica o tajnem ukazu sodnikom, da imajo vprašati za mnenje politična deželna oblastva, utemeljena. S takim tajnim ukazom pa je kršen zakon, v drugi vrsti pa seutesnuje in zavira razvoj asocijacije malega posestnika, obrtnika in trgovca. Pravila posojilnic in zadrug, ustanovljenih od 1. 1873-1890., so več ali manj precej primitivna, in vendar do danes ni mogla sodna in državna oblast, konstatirati zlorabe, pač pa blagodejen upliv zadrug, ustanovljenih na podlagi takih pravil. Državna oblast bi morala torej z veseljem konstatirati napredek pridobitnih in gospodarskih zadrug in pri ustanavljanju novih iti na roke usta- še živo, je pri tem zadnjem zdravnikovem dvomu obupno sklonil glavo, in dejal sam sebi: glej, kako* se izpolnu-jejo besede prerokove. Z izrazom člo- ( veka, ki se nima na tem. svetu ničesar več bati in nadejati, je na to stopil k ' Pelagruovi ženi, ter jo poprašal po Ot- ! torinu. j Po nekih besedah, izgovorjenih od Lodrisia v njeni prisotnosti, je žena su- 1 mila, da bi Bicin mož utegnil biti zaprt 1 v gradu Binasco. Povedala je to Marku, in ta je sklenil, da se hoče takoj na- i praviti, iskat ga. Izšel je torej iz sobe, kjer je ležala bolnica, naročivši še poprej, naj ostane pri njej le njena po- ' strežnica, da bi revica, kateri se je vedno bolj vračalo življenje, kadar bi se popolnoma zavedla, zagledala le mili obraz tiste svoje udane tovarišice. 1 «Sedaj pojdite klicat Bicino mater*, je dejal na to oskrbnikovi ženi, »recite ji, naj moli.....naj moli tudi za me». l To rekši, je šel naglo doli v dvo- ' rišče, kjer je pustil še neke ukaze za ' grajska vrata. Doli spuščeni most je bil koj zopet privzdignjen za njegovimi rameni. 1 (Dalje pride). noviteljem, ne pa cele mesece zavlačevati vpis pravil v zadužni register. G. k. sodnije žalibog pozabljajo na samostojnost in neodvisnost sodnijskih obiastij in izvršajofi tajen ukaz'politične uprave, pri vpisovanju novih posojilnic in zadrug zahtevajo vse mogoče m nemogoče popravke v predloženih pravilih, tako da je treba uprav avstrijske potrpežljivosti, da se pride konečno do cilja. Žal, da se mora tudi poudarjati, da posebno okrožna sodnij« v Gorici ne kaže posebnega veščanštva pri preskuševanju predloženih pravil; in posebno, kadar gre za stvari, ki segajo v trgovino, ne kaže pravega pojmovanja in pravega interesa za stvar. Posebno je grajati, da sodiSCa, kadar pravila preskušavajo, ne pregledajo pravi! od kraja do konca in ne konstatujejo takoj vseh pomankljivosti; marveč vrnejo vpis pravil o prvi točki, katera se ji.n ne zdi prava * kadar se pa pravila v tem smislu popravljena predlože, pa najdejo zopet drugo napako in tako naprej cum gratia ad infinitum Vsled tega si dovoljujejo podpisani sledeča vprašanja: 1. Mi je res, da obstaja tajen ukaz na vse trgovske sodnije, da morajo, predno vpišejo posojilnice in zadruge v zadružni register, vprašati politično deželno oblast? 2. Ali je Nj. Ekscelenci znano, da vsled tega tajnega ukaza sodnije zavirajo vpisa-vanja zadružnih pravil v trgovski register? 3. Ali misli Nj. Ekscelenca varovati ugled in prostost c. k. trgovskih sodnij, da ista svobodno in brez ozira na mnenje političnih deželnih oblastev postopajo po prostem svojem preudarku? 4. Ali je VaSa Ekscelenca voljna, ukreniti potrebno, da bode c. k. okrožna sodnija v Gorici in c. k. deželna sodnija v Trstu pri pregledovanju napravil isto točno prc-akuševalo in proučevalo, tako da jih bode mogoče po danem pouku popravljena zopet predložiti, ne da bi se ista vsled prvič pre-zrevanih pomankljivostij zopet zavrgla ? Po občnem zboru „Goriške ljudske posojilnice". (Konec). Po končani volitvi se je oglasil župnik Grča in zahteval, naj se zabeleži v zapisniku njegov protest proti veljavnosti te volitve, ker so se dopustili k volitvi tudi oni dani, ki so pristopili po 22. februvarju, češ: Splošno je znano, da seje sprejelo v seji 20. marca veliko število članov samo ene stranke, d o čim s o se od druge — odklonili. Med splošnim viharjem je odvrnil dr- Turna: To je laž, to je laž, in kdor tako govori, je nesramen 1 a ž n i k! Sprejemali so se člani brez ozira na politično izpovedanje; naj se oglasi Je jeden, ki . ni bil sprejet. — Protest Grčev se je zabeležil. Na to je dobil besedo poročevalec nadzorstva A. Gabršček. On je najprej pojasnil, zakaj so podpisali račune poleg vseh ravnateljev le trije nadzorniki. — Seja nadzorstva je bila namreč sklicana na. soboto 23. aprila; isti dan je bilo v ,SočiB že naznanilo nadzorstva, da so računi strankam na pogled v društveni pisarni. — Prof. B e r-buč in dr. A. Pa vi i ca sta v isti seji odrekla podpis, Češ, da morata imeti vendar nekaj več časa, da račune nekoliko primerjata s knjigami itd. Dobila sta odlog do naslednjega torka, ko se bo seja nadaljevala v namen, da se postavijo za občni zbor predlogi o razdelitvi čistega dobička. Trije nadzorniki so račune odobrili in podpisali, ostala dva pa sta se odstranila brez podpisa. — Seja se je nadaljevala v torek: prof. B. in dr. A. P. sta sicer prišla, ne da sta račune dotlej le pogledala, ker jih niti v urad ni bilo. To je dokaz, koliko vere je prilagati njiju izgovoru od pretekle sobote. Toda ušla sta — dogovorjena komedija! — že čez nekaj minut, ker jima predsednik ni preskrbel prepisa zapisnika zadnje ravnateljske seje, do katerega nimata pravice. — Zato tudi njiju imen ni na računih, kar je pa Jisto vsejedno, kajti nadzorstvo jih je pravo-veljavno odobrilo. Nadzorstvo je predlagalo občnemu zboru, naj se čisti dobiček tako-le razdeli: 6% de-ležnina zadružnikom gld. 3147*90; — postavna tantijema ravnateljstvu 433*55; — nagrade v razdelitev 300 gld.; — v Šolske namene 290 gld.; — »Sokolu" se odpise star dolg 100 gld.; »Alojzijevišču*, visoko-šolcem na Dunaju in v Gradcu po 50 gld.; dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu 35 gld,; — v rezervni zalog 4100 gld.; — na novi račun 125*01: f Poročevalec nadzorstva je pojasnil, zakaj predlaga potrditev 6* deležnine, kakor je našim čitateljem že vse znano. Dr. Kos se je izjavil za 5%. — Dr. Turna je izjavil, da razloček plača sam, ako bi občni zbor kako drugače sklenil. — O tej točki se je glasovalo posebe: proti so bili le štiri gospodje, vsi ostali pa so odobrili predlog nadzorstva. — Z vsklikom so se sprejeli vsi ostali predlogi nadzorstva; dovolilo se je le na predlog dr. Franka še 50 gld. »Šol. Domu" in toliko za otroke v Devinu, in sicer na predlog dr. Turne iz tekočih dohodkov posojilnice, da je tiskani račun veljaven brez spremembe. Na to je poročal A. Gabršček v imenu nadzorstva o sklepih seje 30. marca. — Zakaj je prišlo do iste seje in velevažnih sklepov, spregovorimo v soboto. Nadzorstvo je nameč: 1. ustavilo'sklep ravnateljstva, naj se skliče izredni občni zbor v namen, da določi, ali naj se novi deležniki še sprejemajo ali ne; — 2. sklicalo redni občni zbor na dan 29. aprila; 3. odstavilo ravnateljstvo in imenovalo začasne voditelje do občnega zbora (ta sklep se ni izvršil); — 4. izreklo, da glede" sprejemanja novih članov stoji na stališču sklepa skupne seje ravnateljstva in nadzorstva 20. marca, v kateri se je sklenilo s 5 glasovi proti 4, da se morajo sprejemati našega društva vredni člani po dosedanjem običaju brez ozira na levo ali na desno. Predlaga^ torej: Občni zbor naj odobri vse sklepe v rečeni nadzorstveni seji, posebno pa sklep, da se imajo člani sprejemati nadalje po dosedanji, navadi, da so torej pravilno sprejeti tudi oni člani, ki so se oglasili in vplačali delež po 22. fabru-varju t. 1. — občni zbor je viharno pritrdil poročevalcu nadzorstva. Toda predsednik je dal ta predlog na glasovanje po imenih; proti so glasovali menda le 4 ali 5. članov, za vsi ostali. S tem je bil občni zbor dovršen proti 6. uri zvečer. Dostavljamo, daje bil na zbor poklican stenograf; zapisnik občnega zbora je torej točen stenogram, * »Gorica8 od torka je zanimiva v načinu, tako se zna v sili tolažiti. Svojo imenuje »stranko miru in reda*, našo pa »osar tutto". — Povedala je tudi »svoje mnenje* (dober tek!), da treba naši stranki odšteti kar — 1000, beri: tisoč glasov, da bi jih ostalo le 721, nasprotnikom pa 1072. Divno! — V soboto povemo mi konečne številke o razmerju glasov na obeh straneh. Le potr-pite, gospodje! DOPISI. Ajševica, 28. aprila. - Danes se je vršila na magistratu v Gorici dražba lova Sta-ragorske davčne občine. Dosedanji zakupnik lova g* Lenassi dajal je letnih 190 kron. Mnogo še je govorilo, da se nekateri dražbe udeleže, v resnici se je pa udeležilo le troje gospodov, in sicer g. Bader, svečar v Gorici, g. Jož. Cibej iz Ajševice in g. Brass iz Gorice. Izmed teh^gospodov je ostal lov te občino za 530'kron gospodu Brassu, vinotržču m Gorici. Neki gospodje, ki seštulijo za dobrotnike ljudstva, so se pa bahali v neki goriški gostilni, da so položili kavcijo tega lova in^rastli do 520 kron, kar; pa ni res. Toliko v razjasnilo nekaterih govoric, j ki se tu širijo v tej zadevi. Iz Ulhemberga, dne 29. aprila 1900. I — V zadnjem času se priobčujejo v Vašem I cenjenem listu dopisi iz našega kraja, ki vzbujajo občno odobravanje med ljudstvom. I Imeli so nekoji našo občino za obzidan svet, kjer smejo kakor na občinskem pašniku poljubna vganjati svoje šale. Ljudstvo so vstra- I hovali in zdresirali na tak6 nizko stopinjo, I da bi se kmalu res zamorila želja v njem po j vsakem napredku in svobodnem dihanju. No, Čast našemu ljudstvu, vendar ono ne izda in ne zataji svojih idej: kolo se za čas sicer vstavi, a to le vidno. V naši občini pod pepelom tli. Ljudstvo tirja odgovora in zadoščenja od onih paš, ki samodrško zapovedujejo in neizprosno vladajo to lepo in veliko občino, in ki kakor mrzla slana že v kalu aamore vsak pojav do svobodnejšega gibanja in omike. Naši starešine se sicer na očitanja opravičujejo, oče župan se pere...... Toda zamorec ostane črn. — S takim postopanjem se občinstvo, ki ni slepo in neumno, le draži in se zraven še bolj ob potrpljenje spravlja. — Da bomo pa na vse strani pravični, moramo povedati, da teh nenavadno čudnih in neznosnih razmer pri nas niso le župan in njegovi kimači vstva-rili, temveč izvira to tudi od odličnejše strani. Pogledati moramo nekoliko tudi v farovž.Tu je gnezdo, katero na Vipavskem ne najde primere, če tudi ne manjka tu in tam plevela! — Samo kake pridige se slišijo ob nedeljah in kako morajo te na poslušalce osobito na mladino vplivati! Včasih v naj-zadnji beznici ne boste slišali odurnejših besed, toli nizkotnih izrazov, in pogosto tudi očitnega napadanja, zafrkavanja in sumničenja na naslov raznih oseb! Res, nezaslišano jo, kaj vse sme storiti »žegnani* človek na katoliški podlagi! Nikdo se nad tem ne spotika, nikdo ne sme črhniti, če se ljudstvo škandalizira, če se mladina pohujšuje........ Toda delovanje našega prečastitega ni samo v cerkvi. Tudi po hišah mora dražiti in po poteh Ijudij napeljevati »na pravo pot", pri volitvah agitirati in pri vsej skoposti napajati ter jim prigovarjati to in ono, da jih hudič ne vzame! Glavni izvir in opora m svoje »sveto" delo In »poučevanje" dobi pa doma v farovžu. Tu je pod nazorstvorn treh kuharic večna kopferenca iz vse občine zbranih zastopnikov: vse škrbe, vse drdre, vseh vrst device in devičniki, častilci HI. reda in sploh vsi jezičniki regljajo pri »pikulitovi sačni*. Tu se opravlja, laže in obira, da se vse kadi. Nikdo ni varen pred tem svetim krdelom. Vsi pojavi, vsaka malenkost, sploh vse se tu zv6 in obdeluje. Potem pride vse to na prižnico, zabeljeno z raznimi ocvirki, kot dušna paša...,. Ta božji namestnik je neisprosen nazadnjak, stanoviten častilec teme in nevednosti. Zadira se proti vsakemu časniku in je sploh proti temu, da bi ljudstvo kaj čitafo. Kakor kak besni drvi* kriči in rogomenti proti v« .ki nedolžni zabavi in proti vsakemu razveseljevanju. Idea! njegov je neoporečna slepa pokorščina in zadojenost ljudstva in Bog pa denar, katerega sicer neizmerno premore, a kljub temu strastno po njem hrepeni. — Tako je v naši občini. Riba začne pri glavi smrdeti, tako so tudi pri nas ne le eni, temveč vsi poklicani faktorji — okuženi. Toda mera je polna in pričelo se je svitati. Zvijača, hinavščina, osebnost, škodoželjnost, nenavadna oprav-Ijivost in obrekovanje, ki se zdaj po negovanju omenjenih oseb zlasti iz farovža v pre-bujnem cvetji še nahaja, mora nehati. V tem znamenju b& zmagal Naša občina se mora spet povspeti na oni višek, kateri ji po velikosti pritiče in sled tega postati prednjačica ali barem vredna sovrstnica v navadnem in kulturnem gibanju svojih sosednih vipavskih soobčin. Oblagodarjena bo naša občina tudi v kratkem z železnico. — Za procvit in napredek na noge, kdor je za ljudstvo I Domače in rune novice. Deželni zbor. — 6. seja je bila včeraj. Pričela je ob 5.20 pop. Navzoči so bili vsi poslanci, dež. glavar, vladni zastopnik vit. Bosizio. — Na dnevnem redu je bilo 21 točk, in sicer: 1. Imenovanje ednega dež odbornika in dveh namestnikov. 2. Utemeljevanje dr. Tumovega predloga zastran ustanovitve zakona v podporo obrti, i Poročila dež. odbora: [ 3. O načrtu zakona zastran dovoznih cest k železnicam. (Turna). 4. O podpor 600 kron deželni komisiji zu Pariško razstavo. (Verzegnassi). 5. O podpori 63IS kron iz podpornega i zaloga za poškodovanja po povodnjr. (Verze|.) 6. O draginjski prikladi učiteljskemu osebju deželne gluhonemice do uravnave l zavodovih pravil. (Marani). 7. O spremembi 800 kron nagrade, katero dobiva asistent Klavžar za tajnikovanje, v osebno doklado, ki se vračuni v pokojnino. (Verzegnassi). Poročilo finančnega odseka: 8. O prispevku dež. zaloga v znesku 1440 kron za izčiščenje reke Polzina v Ško-dovaki. (Verzegnassi). j Poročila pravnega odseka : 9. 0 prošnji obč. tajnikov in uradnikov politiškega okraja Gradiškega, (Valentinis). I 10. O prošnji bivšega župana Rodiškega Rapoteca za povrnitev globe. (Muha). t 11. O predlogu zakona zaradi dopuščanja plemenskih bikov, (Mul,a). 12. O prošnji učiteljskega osebja kmetijske šole za zboljšanje plač. (Verzegnassi). 13. O razredbi nekaterih cest. (Muha). | 14. O preložbi županstvenega sedeža iz Štorij v Kazlje. (Grča). I 15. O uravnavi hudournika Grajščeka. (Grča). j 16. O prošnji Šebreljskega žup. v ko- rist 2 mostov na Idrijci. (Grča). j 17. O prošnji učitelja Hrovatina za po- vikšanje pokojnine. (Grča). 18. O prošnji občin Bovškega okraja v i prid krošnjarstvu. (Egger). 19. O prošnji Ozeljanskih sosedov za lastno županijo. (Muha). 20. O prošnji sosedov iz Rupe in Peči za združenje v posebno županijo. (Grča). '21. O uravnavi dež. knjigovodstva. (Egger). Pred dnevnim redom je predlagal D o t-tori, da naj se dovoli svota 20.000 K v j svrho uravnavanja bregov Soče; denar naj j ima v oskrbi namestništvo. Panigai je j predlagal, da se da iz dež. zalogu svota j 2000 K gozdnemu oblastvu, da se poskusi s j pogozdovanjem lagun, dr. Turna je stavil ! predlog glede dež. kulture; priobčimo pri-. hodnjič. Berbuč je stavil predlog glede" I odprave vinske klavzule v pogodbi z Italijo, j Grča je predlagal, naj se spremeni ob-I činski in volilni red, o čemer naj se bavi prihodnje zasedanje dež, zbora. Dr. Turna je stavil 4 interpelacije, izmed katerih so 3 v uvodu, četrto priobčimo prihodnjič. Na to so rešili 1. točko, in sicer jerz-j voljen dež. odbornikom zopet dr. Marani, namestnikoma pa dr. Egger in Valentinis, 2. i točko je utemeljeval dr. Turna. Rekel je, da J v svrho podpiranja obrti imajo že zaloge, tako zlasti Češka in Moravska imata ugleden zavod z jednakim naslovom. Ne moremo sicer tekmovati s takimi deželami, .tli to bi se pa dalo doseči, da se v to svrho porabljajo obresti od 40.000 gld. glavnice. Kro-¦ novimi je poljedelska, pa ima dosti vodnih močij, Gorica je blizu morja, zato treba po« I speševati malo obri. Naj se torej napravi J predlagana ustanova. Na Češkem je bila usta-j nova napravljena povodom 40-Ietnice cesar-I jevega vladanja. Kako podpirati vsestransko J malo obrt, o tem sicer niso edini mali obrt-j niki sami, ali navodilo bodi: učili jih knji-J govodstva ter rabiti menice. To sta 2 sred-I stvt, ki sla sedaj v rabi. Dežela naj zaupa I denar denarnim zavodom v deželi. To bi bila j »Cooperattva* in pa »Trgovsko - obrtna za-I druga*. Denarni zavod bi moral k temu do-\ dati obratne glavnice toliko, da bi se doseglo iz J skupne svote ne več kot 1 %. Zavoda bi mo-| rala dajati račun koncem vsakega leta, Menica j malega obrtnika je izključena od dobrote I vsake večje banke, ker se zahteva preveč j garancije. Priskočiti treba torej s tako ustanovitvijo na pomoč malemu obrtniku, kakor J na Češkem, Moravskem in drugod. Predlog j meri na obe strani, zato naj se sprejme potom nujnosti, če ne, naj se odkaže finančnemu I odseku. Valentinis ugovarja, dr. Turna mu I odgovori, da predloga ni treba vračati de-I želnernu odboru, {ker ni poklican za ustano-i vitev take naprave. Program gledč slavnosti j pa ne stoji v nikaki zvezi s tem predlogom. I Predlog dr. Tume ostane v manjšini. J K predlogu Dottorija se oglasi dr. Turna j ter zahteva, da naj se njegov predlog kakor j oni Dottorija jemljeta v pošte v vsporedno, j Sprejet je Dottorijev predlog. Dr. Turna ute-I meljuje svoj predlog, rekoč, da vsako leto | prihaja cela vrsta prošenj za regulacijo po-j tokov, hudournikov itd. govori o Soči, Verzi J in Vipavi, trdč, da vlada je regulovala sicer I Sočo, ali smo še vedno tam, kakor poprej. J Naj se izbere deželna komisija za potrebo I regulacij, dal bi se napraviti fond do 800.000, j delati treba pričeti po točnem finančnem na-j črtu. Zato naj se sprejme predlog potom I nujnosti. Dr. Venuti ugovarja, dr. Turna odgovarja, predlog dr. Tume ostane v manjšini. j Berbuč je utemeljeval svoj predlog o J odpravi vinske klavzule. Sprejeto. Grča je I govoril o potrebi prememb volilnega reda in I glede na marsikatere potrebe županstev itd. j V prihodnjem zasedanju dež, zbora naj predloži vse potrebno dež. odbor. Dr. Turna j pojasni, da vse to se že pripravlja v dež. I odboru, zato se bo tem razpravljalo v svojem času. — Točka 9.. 12., 16., 20., in 21. se vrnejo dež. odboru, o točkah 14. in 17. se J preide na dnevni red. drugo se sprejme. I Seja je zopet danes ob 5. pop. Zadnja I seja bo v soboto. »Trgovsko In obrtno društvo* in „11 Frluli Orlentale«* — Pretekli teden se je spomnil ta preljubi »vshodni Furlan" zopet enkrat »Trgovskega in obrtnega društva*. Tačas ga je spekla prošnja, katero je vložilo društvo v podporo pri napravi obrtnega muzeja pri deželnem zboru. ,11 Friuli Orien-' tale" je, bil o tem hitro obveščen, in spustil je takoj v svet aaFjšTcianek; <*atereg* natner»~|-d«jer ako~4ilfeob raznih prilikah zavrača naše izziva, ne zgodi se mu nič hudega, pač pa pride potem v »Piccolo* popisan kot »muče-nik" teh barbarskih Slovencev 1 Konča % do-stavkcru, da nikdar več ga ne bo v Miren 1 To bodo žalostni Mirenci! I Znani goriški dopisnik je naslikal mirne in poštene Mirenee kot izzivače, dočim je bil izzivač tisti ^latinski kulturonosec" 'iz Trsta. — Potem se pa ču- je, uplivati na deželni zbor, da ne dovoli ni-kake podpore temu društvu. Kot razloge za to navaja, da trgov na in obrt sta v deželi od pamtiveka v laških rokah, da trgovska in obrtnijska zbornica-skrbi za_vse.nepristransko ne glede" na narodnost, da mora ostati trgovina in obrt v njih rokah, da to je nekak njihov privilegij, in torej čemu pospeševati dualizeui! Dualizem ? Kdo pa je kriv, da ae vodno bolj odtujujemo v deželi, namesto da bi skupno delovali v povzdigo iste v vsakem pogledu? Slovenci gotovo ne, ker so bili vedno za skupno delo glede na deželne interese, torej ostanejo Lr.hi tisti živelj, ki je ustvaril dualizem v deželi. Da, nekdaj so se pokorili — ostatrke toga pokorcnja vidimo še v tekočem zasedanju deželnega zbora —• Slovenci slepo Lahom, in takrat ni bilo govora o nikakem dualizmu, ker Lahi so gospodarili absolutno lad Slovenci, in tako hočejo, da Do vedno. Ali Časi se spreminjajo, in Slovenci se naveliča vajo, biti vedno sužnji Lahov v vsakem oziru. Ker ni mogoče nikjer« ž njimi skupno delovati, ker podprti od zgoraj so v umetni večini povŠodi, zato si Slovenci pomagamo, kakor vemo in znamo. Ker si j hočemo ustanoviti tudi svojo trgovino in obrt, j smo ustanovili (udi »Trgovsko in obrtno društvo11, tudi iz tega vzroka, ker v trgovski in obrtni zbornici sploh nismo zastopani, in je ta korporacija smatrana za nekako domeno le za Lahe! Vsak narod, ko začne napredovati, si začne ustvarjati tudi svojo trgovino in obrt, in sicer, ako pri deželnih napravah v to svrho ne dobi tistega, k»r išče in kar mu tiče, si sku§a pomagati sam, kakor more. Tako stremljenje je le hvale vredno in ob jednem podpore, in naš deželni zbor v deželi z veliko večino slovenskega prebivalstva je poklican iti na roke takemu podjetju, kateremu je pri srcu razcvit trgovine in obrti v slovenskem delu dežele, kakor skrbi slično za laški del in za Gorico trgovska in obrtna zbornica. Ob takih prilikah pač je izključena vsaka strankarska politika, tu se gre lezapovzdigo trgovine in obrti med Slovenci, in to mora dobiti na pristojnem mestu le priznanje in podpiranje, kakor pritiče. Trgovina je prosta — tako pišejo Lahi sami -^- zato tudi se ne sme delati ovir nikomur na to stran, in to zahtevajo tudi zakoni, torej se vidi, da Lahi hočejo imeti tudi ti le svojo prevladajočo moč. Deželni zbor pa mora biti vzvišen nad nizko pisavo laškega lističa ter razsoditi tako, da bo prav, ker se gre le za blagor večjega dela dežele.... He bo ga več v Miren. — V pre-tektem mesecu smo čitali v »Piccolo* vest, da v Miren je bil prišel neki Tržačan, ki je zahteval v gostilni postrežbo v laškem jeziku, kar je dalo povod mirenskiin fantom, da so mu zabavljali ter ga celo tepli. Hotel je prenočiti v Mirim, ali niso mu hoteli dati prenočišča, marveč ga je prijel občinski redar ter odpeljal v Gorico na redarstvo kjer so ga šele izpustili. — Že naprej smo mislili, da je vest zlagana, in potrdilo se je nam to, ko smo se informov&H pri Mirencih samih. Bilo je tako: Res je prišel neki Tržačan v Miren ter govoril italijanski, ali to ni bil nikak povod, da bi ga biii morda fantje napadli. Zahteval je prenočišča, in fantje, ki so bili ž njim navzoči v gostilni, so mu svetovali, naj gre v to in to hišo ter mu pokazali pot. && je tja ali gospodar ni imel več postelje na razpolago, vsled česar mu ni mogel po-streči. Tu pa se je raxvnel Tržačan, začel zabavljati, zagotavljaje, da bode delal kraval po Mirnu, ako ne dobi takoj prenočišča, in vmes je sikal tudi skrajno žaljive besede, kakor »maladetti sciavi, p..... di sciavi" itd. To je fantje — popolnoma umevno — razjarilo vsled česar mu je res eden izmed njih založil pošteno bunko (zaslužil jih je več), . potem pa je prišel blizu občinski redar, ki je prejel nesramnega »latinskega« izzivača, naj se izkaže, kdo in kaj da je, ter zakaj da rogovih po Mirnu. Ukazati se ni mogel, zato ga je gnal v Gorico, kar je bilo le prav. Predrzneži! Pride v Miren, zabavlja in ljudstvo.... Goriški dopisnik v »Piccolo" mora imeti očividno informatorje na redarstvenem uradu tukajšnjega okr. glavarstva, ker menda drugače bi takih rečij ne mogel izvedeti takoj. Rog vedi, zakaj potem tako infamno obre-kuje Slovence ? Kolesarsko društvo »Gorica* priredi na Binkoštno nedeljo dne S. junija 1900. društveno dirko Gorica-Tolmin. Start v Gorici na Goriščeku (Katarinijsvem trgu); odhod ob 61/, zjutraj; cilj na krifcpotu Kobarid - Tolmin ; daljava 41 km., maksimalna vožnja 100 min. Razpisane so tri nagrade v vrednosti 100 K; vložek 100 K. Dirka se vrši v slučaju, da je lepo vreme ter se prijavi vsaj 5 riirkačev-društvenikov. — Prijavili se je dirkačem pismeno, vsaj 14 dnij pred dirko pri društvenem tajniku. — Odbor. Koncert Jana Knbellka v petek pri Dreherju bo najbrže bolje obiskan. Pričakujemo, da se v velikem številu odzovejo vabilu Slovenci iz mesta in okolice. Spored je že povsod razglašen. Vstopnino smo naznanili zadnjič. Ta redka prilika se nam ponuja v petek. Naj je nikdo ne zamudi, kdor le utegne priti! Iz Kajlre t Gorico. — Pred nami leži razglednica, pisana s popolnoma slovenskim naslovom, M je bila oddana v Kajiru na pošto. Prispela je srečno v Gorico brez zaprek. Tega dejstva ne omenjamo zategadel, da bi morda smatrJi to kot kako velikansko posebnost, ne, ampak omenjamo zato, ker vidimo domn, kako nekateri Slovenci na pisma, ki ne gredo izven njihove domovine, pripisujejo slovenskim krajevnim imenom laška ali nemško, h gorenjega dejstva se lahko nauči marsikdo, da je prav nepotrebno tisto neodpustljivo pritikanje laščine ali nemščine na pisma, glede točnosti v pošiljat vi pa bi se iz gorenjega kaj lahko naučil tudi marsikateri c. kr. poštni urad pri nas! Iz Kobarida je došla v torek ta brzojavka; »Zbrani Kobaridci, Sužidci, Volčani in Bolčani ea«titamo sijajni zmagi. Živio na-prednjašlvol — Naprednjaki*. Iz Bolca je došlo pismo, ki v navdušenih izrazih čestita......." Možaki, ki so prihajali ta teden z dežele, se izražali svoje veliko veselje ni naši sijajni zmagi. Vse lepo! Zdaj treba le še, da bodo pristopali še novi člani. Po občnem zboru je res pristopilo Že 100 novih deležev. Naprej! Vsaj še 2000 jih mora biti, potem bo naša posojilnica prekrasen zavod na Slovenskem. Razglas dež. odbora. — Dne 1. maja t. 1. ob 10. uri predpoldne je bilo v deželni hiši trinajsto srečkanje deželnih obligacij, izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje: Vrsta A Št. 61 za 1000 gld. . » , 132 , 1000 „ „ „ , 66 , 100 , „ , » 96 , 100 „ Vrsta B » 4 . 1000 . . » , 99 . 100 » , , , 88 „ 100 „ Deželnt denarnica izplača te obligacije dne 1. avgusta t. 1. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligacij in tistih odrezkov, kteri še ne iztekd 1. avgusta t. 1. Učiteljsko društvo za goriški okraj je zborovalo danes ob 9. uri v slov. oddelku kmet. šole. Na dnevnem redu je bilo ; pre-čitanje zapisnika zadnjega zborovanja, buče-larstvo, volitev delegatov za XII. skupščino »Zvez«)* ter razni predlogi. Društvo »Slov. Čitalnica" v Prvačini bo imelo v nedeljo 6. t. m. ob 4 V, uri popoldne svoj letni občni zbor v sedajni čitalnični sobi. Dnevni red: i. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. določitev časnikov in bralne sobe, 5. upla-čevaiije udnin, 6. volitev novega odbora. Za bohinjsko železnico. Občinski odbor v Beljaku na Koroškem se je izrekel v svoji seji, da z veseljem pozdravlja načrt vlade za drugo zvezo s Trstom ter pozivlje po- slance, naj skrbe, da doZenejo bohinjsko železnico. Listnica. — Opetovano že smo povedali, da dopisov brez podpisa ne priobču-jemo. Te dni smo bili neki" dopis, ki" se dotika krutega postopanja z nekim delavcem v tovarni v Ajdovščini. Dopisa ne moremo priobčiti, ker ne poznamo pisca. Naj se torej javi. Ob tej priliki opozarjamo z nova vse one; ki hote-nam kaj -sporočiti, da navedejo tudi svoje ime, da vemo, s kom imamo opraviti. Ime seveda ostane vedno uredniška tajnost. Dopisov brez imena pa na sploh ne priobčimo več nobenega. .' ¦', Razgled po svetu. Parlamentarni klubi se snidejo v ponedeljek, da se posvetujejo še o potrebnem za predsloječe zasedanje. Glavni pogovor se bo sukal pač pred veem okoli Češke obstrukcije! V prihodnjem zasedanju državnega zbora bo imel po vladnih določilih plenum prvo 3 seje, potem prično delovati delegucije. Tisti čas pa bodo imeli seje razni odseki, zlasti železniški radi investicij in pa socijalno-politiški glede na upeljavo develurnega delavniku v rudokopih. Jezikovni načrt, o katerem se je že toliko pisalo, predloži vlada, kakor trde za gotovo zadnja poročila, takoj v prvi seji, ali na razpravo pride šele sredi tekočega meseca. Wolf je bil osrečil v zadnjih preteklih dneh Nemce v Mariboru. Priredil je shod, na kateri je prišlo do 2000 ljudij. Govoril je seveda vse po velikonemški, grajal nemško narodno stranko, kateri se je izrekla nezaupnica, ter se ogreval za svojo radikalno, trde, da je gotov, da zmagajo končno Nemci, ker mladina se oklepa vsa radikalne stranke, Na koncu so za vpili »Hura Ger-munia!", potem pa so zapeli še neizogibno: »Die Wacht am Rhein". Srečni 1 1. maja. — Delavci na Dunaju so praznovali dan 1. maja desetletni jubilej prvega delavskega maja. Vršilo se je 19 večjih in 17 manjših shodov. Mir se ni kalil nikoder. V Ostravi-Karvinu m imeli premogarji tudi javne shode, ki so skončali v lepem redu. Jcdnako govori poročila iz Rimu, Pariza, Trsta in drugod, da se ni kalil mir nikoli. V Gorici so imeli delavci in delavke veselico pri Dreherju, v Ljubljani so priredili tudi par shodov. Slovansko umetniško društvo v LJubljani. — Preteklega poletja se je osnovalo v Ljubljani »Slovensko umetniško društvo* o katerem smo že govorili. Društvo ima plemenit namen in zato nas misel naudaja da se baš z njegovo pomočjo dvigne slovenska umetnost na vsakem polju, da bo zlasti slovenska upadabljajočaumetnost z umetniško razstavo, ki jo namerava društvo prirediti prihodnjojesen, slavila dan časti in zmage, da bo njeno ime prestopilo bolj kot doslej meje naše ožje domovine, da s tem pridobi na spoštovanju in upoštevanju ves slovenski narodi Zatorej ni dolžnost le vseh slovenskih umetnikov, da se navdušeno oklenejo svojega društva, nego dolžnost vsakega slovenskega rodoljuba je, podpira »Slovensko umetniško društvo" po sovjih najboljših močeh! Ustanovnik postane vsak član, kateri enkrat ali pa v dveh obrokih plača prinesek 50 kron. Podpornik postane član, ki plača na letu najmanj šest kron. Izvršujoči Član postane vsak umetnik (slikar, kipar, graver, arhitekt ali sploh obrazovalni umetnik ; nadalje pisatelj, glasbenik in dramatični umetnik), ki je Slovenec ali med Slovenci bivajoč Slovan in ki plača šest kron na leto. Plačuje se tudi v obrokih, katere določa odbor. Odbor »Slovenskega umetniškega društva" vabi torej vse slovenske rodoljube in rodoljubkinje, da blagovolijo pristopiti med društvene člane ter tako pomagajo realizovati njega ideje. Blagajnik društva je g. Fr. Gerbič, ravnatelj „Glasb. Matice" v Ljubljani. . Bilanca skupnih troškov, ki se predloži delegacijam, baje ne obsega več zahtev nego 7 do 8 milijonov K, kakor vsako leto. Mornarična uprava bo zahtevala baje večji kredit za naprave nove vojne ladje. Ža nove kanone se ne zahteva nikakega kredita, ker načrte za to Se proučavajo. Slikar Munkacsv, znamenit svetovno v svoji stroki, je umrl v Eudenichtu, star 54 let. Gibanje pred otvoritvijo državnega zbora. — Grof Thun, bivši ministerski predsednik, je imel včeraj daljša posvetovanja z ministerskim predsednikom Korberjem in dr. Kaizlom. Ministerski svet je imel danes sejo, kateri se pripisuje velika važnost. Cesar je sprejel predvčerajšnjim v av-dijenci ministerskega predsednika Korberja in ministra Giovanollija. Na Dunaju je bil 1. t. m. tudi ogerski ministerski predsednik Szell, ki se je posvetoval zlasti z Wittekom; potem je bil tudi pri cesarju v avdijenci. Za jutri je sklicana parlamentarna komisija miadočeške stranke. Vojna v južni Afriki. — «0 praskah pri Tabanechu poročajo, .da Buri ponovno skušajo napasti- Angleže, ali ne z vspehom in slično delajo Angleži. Trde, da Buri so se tem tako utrdili, da njihova pozicija jeskoro nepremagljiva. Bitka z angleškimi topničarji 30. pr. m. je trajala ves dan. "iz Maserna poročajo, da Buri sev umikajo proti severu. — O posebnostih danes nimamo poročati, Romarski vlak je trfi" na postaji Feldkirchen, kakor poročajo iz Beljaka, ob tovorni vlak. 7 romarjev je ranjenih, k sreči ne prenevarno. Romarjp^o iz Galicije; odpeljali so se po kratkrzamudi naprej. Obrtni muzej v Gorici. — Xako velike važnosti je za nas Obrtni muzej in kako pameten korak je storilo »Trgovsko'in obrtno" društvo za Goriško* s tem, da ga je sklenilo ustanoviti, kaže nam naše časopisje. Takoj, ko so se v BSoči* objavila pravila in naznanil p. n. občinstvu sklep društva, sta tudi to veselo novico na kratko naznanila slovenski javnosti »Slovenski Narod" in »Edi- . nost". »Novice*, tednik za gospodarske in obrtniške stvari, pa so »Obrtnemu muzeju« v 17 št. posvetile cel članek, iz katerega podavamo naslednje: •Marljivo delujoče »Trgovsko in obrtno društvo v Gorici* se je odločilo za jako hvalevreden korak, ki utegne slovensko obrtnost na Goriškem prav znatno povzdigniti. Sklenilo je namreč, ustanoviti v Goriškem mestu obrtni muzej. Odbor »Trgovskega in obrtnega društva« je za ta muzej določil naslednja pravila, (Slede pravila, katere naši čitatelji že poznajo), Navedli smo ta pruvila zategadelj, kjer služijo lahko kot vzorec, ako bi še kje drugje, recimo na Kranjskem, hoteli v manjših mestih ustanoviti take obrtne muzeje, To bi bilo toplo priporočati. Kakor znano, se bo deželni muzej kranjski popolnoma reorganiziral in plačuje V to svrho država že več let precej analno fivotc. S to reorganizacijo se ustvari obrtni muzej v večjem slogu. Ker pa bo direktno korist imelo od njega vender samo ali vsaj v prvi vrsti ljubljansko mesto, bi morda kazalo, v manjših mestih po deželi ustanoviti obrtne muzeje po vzoru goriškega. Ti muzej bi bili lahko v zvezi z ljubljanskim muzejem, kjer bi imeli zaslombo in od koder bi lahko dobivali vsakovrstne podpore. Zdi se nam, da je ta piisel vredna, da bi jo uvaževali prijatelji obrtništva. Mi se na to še povrnemo. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Gorici. — V pondeljek 30. IV. t. 1. je imela c. kr. kmet družba šVoj redni občni 'zbor. Dnevni red je znan našemu čitateljstvu. Pritoževalo se je, da je društveno delovanje nepovoljno. Da se to preišče, izvolil se je odsek 9 članov. Tajnikovo mesto se razpiše. Pri proračunu se je predlagalo in bilo vspre-jeto, da se da svota, ki je določena za podporo sadjerejstva, na razpolago sadjarskemu odseku ter se je dotacija povišala za 1600 K. G. Albert Stieger, znani pospeševatelj streljanja proti toči, je govoril in navduševal za streljanje proti toči. Za zasluge njegove na tem polju ga je izvolil občni zbor častnim članom. Fodgradska posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, je nam poslala poročilo in računski zaključek za peto upravno leto 1899. ki nam kaže, da jejanjsko leto pristopilo k zavodu novih 29 zadružnikov in da je sedaj 460 deležev v znesku kron 9200'—. Hranilnih knjižnic ima zavod 111 za kron 142,110.85. Skupnega denarnega prometa je bilo minulo leto kron 286,714.89. Zavod lepo cvete; upravnega dobička je izkazanega v bilanci kron 1106.13. Banka »SlavIJa*. — Poročilo o delovanji v življenskem oddelku za prelečeno leto izkazuje data, ki zaslužijo popolno pozornost. V letu 1899. je bilo podanih v življenskem oddelku 4813 oglasil za zavarovani kspital 13,143.654 K 40 v. in izdano zavarovainih pogodb 4017 za zavarovani kapital 11,092.554 K 40 v. Zavarovalnina za leto 1899. iznaša 2,506.881 K 88 v. Izplačila za pretečeno leto so iznašala 957.630 K 82 v. Rezerve in fondi v vseh oddelkih iznašajo 20,579.494 K 88 v., premoženje banke .Slavije« pa 20,198.125 K 18 v. Izplačila v vseh oddelkih za. 1. 1899. iznašajo 3.102.802 K 90 v. Vsega skupaj je izplačala banka »Slavij«* do sedaj 62,922.945 K 86 v. Navedeni vspehi pojasnujejo s cela naravni r»,žvoj banke ,Slavije* in njeno priljubljenost v najširih vrstah občinstva. t t ! Ob britki, nenadomestljivi vnukinje in nečakinje, gospice ZAHVALA izgubi nam predrage hčerke, oziroma MARIJE MILIC zahvaljujemo se vsem, ki so nepozabno tekom dolgotrajne, mučne bolezni tolažbo deleč obiskovali, predvsem častitemu gospodu župniku iz Ajdovščine: nadalje vsem darovateijeni krasnih vencev. Srčno zahvalo izrekamo čast. g. župniku iz Ajdovščine ter očetu gvardijauu iz Sv. Križa za vodstvo sprevoda. Istotako se zahvaljujemo vsem spremljevalcem zemskih ostankov preblage rajne, posebno gospicam, gospodom nositeljein krste in vencev, slavnemu učiteljstvu, ki se je udeležilo sprevoda s šolsko mladino. Končno izrekamo zalivalo vsem, ki so prihiteli iz bližnjih in daljnih krajev izkazat zadnjo čast. Vsegamogočui povrni vsem! --------- ZaKHiii inamki: SIDRO. ---------- LINIMEKT. GAPSIGIGOMPOS. Iz Rlohterjovo lekarn* v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče mazilo; za ceno 10 kr„ 70 kr. in t gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSuo priljubljeno domaČe zdravilno sredstvo vedno le ¦' oriff. stekle-niciih z na5o zažčilno znamko g „SI-DROH« namreč, iz RICHTERJEVE. lckarue in vzame kot o> i^riiinlui izdelek le tako steklenico, ki je jneviilcna s to zaJčilnu znamko. Ricfcterjsvs lekarna „pri zlatem levu" p; v PIUGI. L" Šturje, dne, 30. aprila 1900. i^l Žalujoči ostali. !_ + Fran Wilhelmov L odvajajoči čajL od L Frana Hllhelma > lekarnarja v Neunkirehen L (Spodnje Avstrijsko) > dobiva so v vseh li-lcmi. h. Z Na dež jubil. razstavi odlikovan Na ivnvsti razslnvi s prvo i-cno i srebr. drž. svetinjo - srebrno svetinjo S TI Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno j prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v "to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah / Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v SemeniSki uliei št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga*. Tovarna »zornih telovadnih priprav j v Pragi na Smihovu I (fnilin-Snii.liov) Vinolirailska uliiv risb) 81«. ne priporoča k popolnemu uzornenni prirejevanju sokolsMh in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoiocu* : ot*ih sprifal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plačuje j se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. ' Navadne priprave so vedno y zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo < vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto - 3 Poprave izvršuje po najnižjih cenah« r^arol praš&K, pekovski mojster in sladčiear v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolafie za birmunce, torte r. t, cK Priporoča se slavnemu občinstvu /a mnngobrojna naročila ter obljublja*solidno postrežbo po jako zmernih cenah. jMaurendč /-rane, čevljarski mojster v ulici sv. Antona (Kopačeva hiša) št. 7, priporoča svojo dobro urejeno čevljarsko delavnico, kjer postreže z napravo vsakovrstnih čevljev bodisi finega izdelka ali priprostega po vsaki modi. Izdelki so trpežni ter dobrega usnja. Zagotavlja dobro delo in točno postrežbo po zmernih cenah. Zaloga piva i. kranjske eksp. pivovarne na par T. Frtthllch-a na Vrhniki pri Ljubljani, odlikovana na nr/sluvi v Miniti in Bruselj«« s častno diplomo in zlato svetinjo. Glavni zastip in zaloga za Gorica in deželo. Josip Rovan Gorica — Ilnbatlsče U, 18 — Gorica. Podruzni zalogi: Ferdinand Žagar, v Gorici, ulica Ascoli it. 25. (gostilna -zano, da se lahko eenj. gK< odjemalcem postreže v popolno zadovoljstvo. Priporoča se rojakom v mestu hi na deželi z odličnim spoštovanjem udani •losip Itovau, glavni zastopnik. - DRUŽBE SV.CIRIIAIN METODA V LJUBLJANI, Tvarina je najboljša cikorija. IV^EIACIHII V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja! Jtejtlajt e si usiljevaii drfgih izdelkov fikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k nravej feobevi kavi,-to je cikorija ali: „Xaua družbe sv. Cirila in metoda v Ljubljani'.' v Semeniški uliei štev. 4 &&~~ v Gorici, -^fl§ pripi.n.M >«• za raznovrstna naročila po meri zn gospe in jr«.