Leto LXV Poštnina plačana ? gotovini V Ljubljani, v soboto, dne 5. junija 1937 _Štev. 125 a Cena 150 Din, z Ilustrirano prilogo 2.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* •tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi 11I.6/UI Telefoni nredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitur-jeva ulica štev. 6. „Teden v slikah" Eno leto Btuma Ob zaključku prvega leta, odkar je ljudska fronta v Franciji na oblasti, je imel njen ministrski predsednik Leon Blum govor, ki ga bodo njegovi sodeželani, ki so za duhovitosti, četudi gredo na njihov račun, imenovali »okrep-čevalnega«. Okrepčevalnega ne toliko za ljudstvo, ki se je v teku enega leta na podlagi trdih golih dejstev lahko napravilo neskaljeno sodbo o uspehih, ki ga je ta režim dosegel, ampak okrepčevalen za ministrskega predsednika samega in za njegove ožje sodelavce, ki po enoletnem poskusu, da bi z marksističnimi gesli osrečili ljudstvo, z obledelimi lici stojijo pred razvalinami ljudskega blagostanja, h kateremu je treba šteti ne samo telesno dobrobit državljanov, ampak in v prvi vrsti socialni red in mir v državi. Ljudsko fronto čakajo težki dnevi in se ni treba čuditi, če njeni voditelji že segajo po mamilih, da bodo bolečine lažje prenašali, kadar nad nje pridejo. In prišle bodo. O tem oni sami danes ne dvomijo več. Ljudska fronta je šla na volitve z geslom, da bo francoskemu ljudstvu vrnila blagostanje. Kdo se ne bi navdušil za takšno obljubo, predvsem po večletni stiski, ki je zanesla zagre-njenost med delovne in srednje sloje. Dejala je, da bo vpregla imovite sloje, da se svojim dobičkom odrečejo prostovoljno, če bodo hoteli, če ne, pa s težo zakona. Napovedala je konec brezposelnosti, znižanje delovnega časa, zvišanje delavskih prejemkov, procvit trgovine vsled novih izvoznili možnosti ter uvedbo moderne socialne zakonodaje, ki bo delovnega človeka zavarovala za primer brezposelnosti, nesreče, starosti, njegove svojce pa za primer delavčeve onemoglosti in smrti. Napovedala je bolj pravično davčno obremenitev, ki bo stop-njevaje pritegnila imovitejše sloje k vedno višjim dajatvam ter državno blagajno vsposo-bila, da z javnimi deli in socialnimi podporami osreči ljudstvo ki ga je nesposobnost prejšnjih režimov vrgla v brezdelje ter prepustila samemu sebi v neenaki borbi za obstanek. Kdo ne bi poploskal takšnemu programu, ki prihaja v najbolj črnih urah gospodarske stiske in napoveduje konec že itak predolgo trajajočemu trpljenju. Zmaga ljudske fronte je bila zagotovljena in s prekipevajočimi upi v srcu je francosko ljudstvo ustoličilo vlado ljudske fronte na oblast, ki traja sedaj ravno eno leto. Če so voditelji ljudske fronte iskreni s samim seboj — z javnim mnenjem jim še treba ni biti — bodo s silno mešanimi občutki gledali nazaj na pot, ki so jo prehodili. A tudi francosko ljudstvo na prelomu prvega leta socialistične vlade z gnjevom v srcu gloda v zrak. kjer so se v nič razblinili prekrasni svetli balončki ljudske fronte in od koder jim mesto srečo razsipajočega roga zija nasproti žrelo še hujše gospodarske stiske in socialnega ne-pokoja. Da, plače so bile z uredbo povišane, toda kaj to pomaga, ko so se cene živilom in blagu, ki ga delovni človek potrebuje, dvignile še enkrat tako visoko. Da, zakoni o socialnih zaščitah so bili dobrodošli, toda kaj, ko pa je državna blagajna prazna in jih ne more izvajati, ker so njeni dohodki padli, deloma pa izginili v prepadih socialističnega proračunskega razkošja. Tudi skrajšanje delovnega časa je bilo blagodejno, a kaj to pomaga, ko se jc s tem tudi proizvodnja znižala in s tem tudi davčna moč industrije in trgovine. Geslo o prisilni pritegnitvi imovitih slojev h kritju socialnih potreb ljudstva je brez dvoma izzvalo navdušenje, a kaj, ko so imoviti sloji svoj denar prenesli čez državno mejo in s tem vlado blagostanja, kot se je ljudska fronta imenovala, prisilili, da je morala vrednost denarja zmanjšati za polovico ter s tem prizadeti najhujši udarec ravno delovnemu ljudstvu, ki se je ravno veselilo zvišane plače, a je naenkrat stalo pred dejstvom, da ima polovico manj v rokah kot poprej. Državna blagajna je prazna, državni proračun izkazuje strahoten primanjkljaj, davki le počali in v tenkih curkih pritekajo. Vlada ljudske fronte skuša prepade mašiti z notranjimi in z zunanjimi posojili, ki jih je treba zopet obrestovati, ali pa riskirati bankrot. Poleg tega pa se je mesto rajskega miru v svobodi, bratstvu in enakosti, ki ga je marksizem pred enim letom napovedoval, naselila po vsej državi razburkana negotovost duhov, ki prihaja do izraza v neprestanih, skoraj vsakodnevnih sunkih, stavkah, izgredih, pouličnih pobojih, ki odvaja ljudstvo od mirnega tvornega dela, ovira nemoteno obratovanje industrije ter mrtviči obrt in trgovino. Čakati je bilo treba na režim ljudske fronte, da je bila v Franciji, v deželi neomejene svobode, ukinjena svoboda tiska po zgledu fašističnih držav in čakati na socialističnega notranjega ministra, da je bil svobodno izvoljeni župan velikega pariškega predmestja odstavljen, ker režimu ni ugajal. Sanje so v kričečem nasprotju z dejanskim življenjem in če francosko ljudstvo danes po enem letu ljudske fronte napravi račun, si bo moralo priznati, da je bolj revno, kot je bilo lani, da ima manj dela kot lani, da težje živi, kot lam, da manj zasluži a da plačuje večje davke kot pred enim letom, da je javna varnost manjša, socialna zaščita slabša, veljava zakona šibkejša, notranji nered hujši in izgled v bodočnost bolj pošasten kot pred 12 meseci, ko se je izročilo v roke režimu ljudske fronte. In ker je francosko ljudstvo silno preudarno v presojanju svojega materialnega položaja a tudi neizprosno ljubosumno kadar gre za njegove ustavne svoboščine, smo imeli prav, čc smo uvodoma dejali, da Blum in njegovi ministri potrebujejo okrepce-valnih mamil za trenutek, ko bodo polagali račun o svojem gospodarjenju. Ministrski predsednik Leon Blum ni imel nasmejanega obraza, ko je pred dnevi v Saint-Leonardu govoril delavskim množicam, ki so mu potiskale stisnjene pesti pod obraz — ne v pozdrav, marveč z drugimi nameni — in je dejal: »Sreča za nas je, da polom starega sveta prihaja tako počasi, da ne pride tako hitro, da bi nas pod svojimi razvalinami pokopal. Varovati se moramo vsake utvare. Vsaka strast, ki bi povzročila zrušitev starega sveta, predno nismo'pripravljeni za nasledstvo, bi mia pogubna. Pogubna posebno, ce bi delavec ne Blokada Španije Angleški predlog: Enoten nastop štabov velesil — Brez Rusije London, 4. junija, c. Španski problem se sedaj že definitivno razvija tako, da se jasno vidi, da je Anglija tista, ki vodi sigurno vso zadevo v svojih rokah. Če v zadnjem trenutku kdo še ne iz-intrigira Angliji tega vodstva iz rok, potem lahko računamo, da bo španski problem kaj kmalu rešen. Španska državljanska vojna bo tokrat prav tako omejena, kakor je bila omejena tako zvana »boksarska vstaja« na Kitajskem. Takrat so kitajski uporniki ubili nemškega poslanika v Pekingu. Nemčija se je silno razburila in hotela izvesti takoj vojno, toda Kitajska je bila še dalje, kakor pa je danes Španija. In takrat so velesile Nemčijo tako potolažile, da je odšlo tja mednarodno brodovje in se postavilo pod vodstvo nemškega admirala in nemški časti je bilo zadoščeno in nemška mornarica je še danes ponosna, da je takrat svetovnemu brodovju poveljeval nemški admiral. Angleška diplomacija je najbrž posnela ta primer iz diplomatske zgodovine. Znano je, da je Nemčija zahtevala mnogo, da bi še lahko sodelovala v kontroli okoli Španije in v odboru za nevmešavanje. Glavne zahteve so bile tri, in sicer posebne zone v španskih lukah, zagotovilo, da špan- | ske ladje in letala ne bodo več motile tujih ladij in pa neko vzajemnost med ladjami, ki vrše kontrolo. Toda Angleži so šli tokrat še dalje in so tretjo zahtevo izpopolnili še celo z obvezo sodelovanja med štirimi generalnimi štabi mornaric, ki kontrolirajo španske vode. Ta predlog je pa že tako dalekosežen, da pomeni, da bodo okoli Španije organizirali navadno blokado. Današnji angleški predlogi, ki so bili poslani v Rim in Berlin, so nekako tile: 1. obe sprti stranki v Španiji morata v svojih lukah določiti varnostne zone, kamor bodo lahko nemoteno privozile ladje, ki izvajajo kontrolo; 2. vse španske vojne ladje iu vsa letala se morajo obvezati, da ne bodo več napadala tujih vojnih ladij, ki izvajajo kontrolo. Baje je angleška vlada prepričana, da bo prejela to varščino iz Valencijc in Burgosa; 3. nemška in italijanska vlada sta predlagali vzajemnost med ladjami, ki bodo izvajale kontrolo. Anglija je šla šc dalje in predlaga sodelovanje ined ladjami in sporazum za sodelovanje med pomorskimi štabi Francije, Anglije, Italije in Nemčije. Ti predlogi so bili opoldne že v Berlinu in listi pišejo, da jih že proučujejo. Toda nemško javno mnenje je vendarle nekoliko presenečeno, da je Anglija tako pohitela in tako hudo prekrižala račune vsem tistim, ki so mislili, da se bo vsa stvar zelo dolgo zavlekla. Snoči so nemški listi še bučno pisali, da Nemčija ne bo čakala cele tedno na sklepe londonskega odbora. Sedaj pa prihaja angleška vlada in prinaša na krožniku več kot pa je nemška vlada pričakovala. In dočini so včeraj nemški listi pisali, da se mudi, so danes kar naenkrat spremenili ton in pišejo v veliki zaskrbljenosti, da so predlogi res prišli, toda nemška vlada jih mora še vestno proučiti. Sicer je zelo malo verjetno, da bi mogel kdo odkloniti angleški široko- grudni in trenutno načelno zelo važni predlog. Saj gre za radikalno rešitev španske državljanske vojne, v kolikor se tiče mednarodnega položaja. Angleška vlada je tudi storila več diplomatskih korakov v Rimu in Parizu in teren jo pač tako pripravljen, da je Anglija lahko tvegala ta raili-kalizcm, ki ni običajen v angleški diplomaciji. Torej so nemški listi najbrž bolj moralno prizadeti, ker se je v zunanji politiki pokazal tudi nekoliko »desinteresiran« in nc samo Nemčija. V Londonu menijo, da je verjetno, da bo odbor za nevmešavanje še prej sprejel tn predlog blokade kot pa je sprejel načelo o kontroli. Boje so samo, da ne bi sovjetska Rusija s kakšno spletko skušala razbiti »pakta« med štirimi velesilami, ki vendarle na neki čudni podlagi rasle izven Rusije. Najbrž l>o Rusija zahtevala, da se tudi njene ladje udeleže blokade, dasi je sama precej neprevidno odklonila, da bi prevzela kako nadzorovanje okoli Španije tedaj, ko so ji to ponudili. Ne Španija .. • ampak rude Nemci, Italijani in Angleži se pulijo za rudnike a Dr. Rado Kušej Novi rektor ljubljanske univerze Univerzitetni svet je včeraj izvolil za novega rektorja univerze kralja Aleksandra vseučiliškega profesorja juridične fakultete, g. dr. Rado Kušeja. Rektorska doba Iraja dve leti. Novi rektor dr. Radoslav Kušej je koroški rojak (roj. 21. julija 1875 v Libučah pri Pliberku) in znan učenjak cerkvenega prava. Več znanstvenih del je napisal že v Avstriji. Novoustanovljena univerza v Ljubljani ga je poklicala že leta 1920 in mu podeliia čast in priznanje rednega profesorja cerkvenega prava. V poznejših letih je bil večkrat dekan pravne fakultete. Njegovo glavno znanstveno delo je učbenik cerkvenega prava: »Cerkveno pravo katoliške in pravoslavne Cerkve« (1923), ki je doživel že več izdaj in obširnih dopolnil. Poleg tega glavnega dela je spisal prof. Kušej še mnogo razprav v zvezi s sodobnimi cerkveno-političnimi vprašanji. Novi rektor velja za enega najboljšega jmj-znavalca cerkvenega prava v naši državi in za neumornega ter izredno plodovitega pisatelja ter raziskovalca problemov, ki 6e tičejo njegove pravne stroke. Izvolitev prof. dr. Kušeja za novega rektorja naše univerze bo z veseljem pozdravila akademska mladina kakor tudi slovenska javnost. spoštoval več zakona, čc bi se ne zadovoljil s počasnim preosnovanjem družbe, če se ne bi podvrgel pogodbam, ki jih je s podjetniki podpisal in če bi svobodo zamenjal z razbrzda-nost.jo.« Leon Blum se ni smejal, ko je to govoril, a tudi francosko ljudstvo se ni. ko je čitalo in vzelo na znanje priznanje socialističnega šefa, da jim je pred letom dni dajal fantastične obljube, ki se niso uresničile, in ki ob razvalinah svojih lastnih nad sedaj roti zapeljani narod, naj imn potrpljenje z njim in s staro družbo, češ, da bo enkrat v bodočnosti že vse lepše in boljše za vse. Če bi ne bilo svetovne razstave, od katere Pariz, 4. junija, b. >L'0euvre« poroča, da je med Berlinom in Rimom prišlo do ostrega spora zaradi rud v Španiji. Tako Italija kakor tudi Nemčija se trudita, da dobita v svoje roke rudnike železa v Španiji in španskem Maroku. Italiji se je doslej posrečilo, da general Franco ni mogel skleniti z Ncmci pogodbe, ki so jo zahtevali predstavniki Nemčije za izkoriščanje rudnih bogastev v Španiji. Bilbao, 4. junija, b. Dopisnik >Daily Tele-grapha« v San Sebastianu poroča o angleških interesih v Bilbau in povdarja, da je tudi Anglija izredno interesirana na baskovskih rudnikih železa, ki igrajo v njeni oboroževalni industriji izredno važno vlogo. Ves izvoz železne rude iz baskovskih rudnikov gre v Anglijo, kjer to rudo vsled njene visoke kakovosti zelo cenijo. Poleg tega je Anglija interesirana tudi v nekaterih gospodarskih in industrijskih podjetjih v Bilbau, tam pa obstoja tudi podružnica Angleško južnoameriške banke. Isti dopisnik izraža tudi upanje, da bo general Franco po zavzetju Bilbaua moral spoštovati vse pogodbe, ki so bile sklenjene med Španijo in Anglijo pred državljansko vojno. Kako ie padel general Molla Salamanca, 4. junija, b. Smrt generala Emilia Molle, ki je veljal za enega izmed najsposobnejših vojskovodij nacionalistične Španije, je povzročila v tukajšnjih vojaških in političnih krogih pravo za-prepadenost. V prvem trenutku ni nihče verjel, da se je pripetila generalu Molli letalska nesreča, temveč je vsakdo mislil, da je izgubil življenje v borbi z rdečimi letali. General Molla se je dvignil v zrak na letališču v Vitoriji, kjer je hotel pregledali položaje, na katerih se bodo v kratkem pričele nove ofenzive nacionalistov. Z njim so leteli tudi trije častniki iz njegovega štaba. Letalo je najprej preletelo večji del baskovskega bojišča, nakar je šlo čez visoke gore proti Valladolidu. Nad temi gorami pa je doletela generala- Molla nesrečna smrt. Letalo je nenadoma zašlo v gosto meglo nad gorami, tako da je pilot popolnoma izgubil orijen-tacijo. Mesto, da bi se dvignil še bolj v zrak, jo letel ravno in mislil, da je na dobri poii iz gorskih dolin. Naenkrat pa je letalo s strahovitim truščem udarilo ob skalo strmega hriba ter se popolnoma razbilo. Trupla vseh v letalu se nahajajočih častnikov so zletela daleč iz letala, saj je bilo najbližjo oddaljeno celih 50 111 od ruševin, medtem ko eo truplo generala Molle našli celo 80 111 daleč proč od kraja nesreče. Vsi častniki so bili takoj mrtvi. V teku včerajšnjega dne &o prepeljali mrtvo truplo generala Molle v Salamanco, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder. Vso noč so ga stražili častniki in vojaki. Davi je prispela iz Burgosa žena generala Molle, kateri je poveljnik izrazil globoko sožalje v imenu vse nacionalistične vojske in vlade v Bur-gosu. Pogreba se je udeležila vsa posadka in sprevod je šel po glavnih ulicah. General Molla je bil začasno pokopan tukaj. V vojaških krogih trdijo, da vsled smrti generala Molle na bojišču ne bo nobenega zastoja, ker je ravno pred nesrečno smrtjo izdelal nov načrt za ofenzivo na Bilbao, ki hoče pretrgati železni obroč okrog Bilbaoa ler končno zapečatili usodo tega mesta. Njegov načrt bi bile nacionalistične čete izvedle že pred par dnevi, toda izredno slabo vreme ne dopušča večjih operacij, vsled česar general Molla še ni izdal povelja. Njegov letalski polet pa je bil v zvezi 7. novim napadom, ki bi moral slediti takoj po njegovem povratku. Naslednik Glavni zapovednik general Franco je objavil ukaz, ki postavlja za poveljnika na severni fronti generala Davilo, za poveljnika na osrednji fronti pa generala Salikveta. V Italiji so nervozni ker se Nemčija odmika k Angliji Blomberga zato še posebno časte vsi francoski sloji pričakujejo lepih dohodkov in so zaradi tega potrpežljivi na jiolitičnem polju. bi Francija bržkone obhajala popolnoma drugačno obletnico dneva, ko se jc predala socialistični nesposobnosti. Kajti francoski narod veliko prenese, tega pa, da bi se kdo i/, njega in na njegovi koži norca bril, ni še nikoli prenesel in tudi sedaj ne bo. Pariz, 4. jan. b. »Tribuna« kategorično zanika vise vesti francoskih in britanskih listov, da se je osišče Rim-Berlin že prelomilo in da je maršal Blomberg prišel v Rim zato, da obvesti Mussolinija, da Nemčija v bodoče ne bo storila ničesar, kar bi moglo nasprotovati Veliki Britaniji. Znano je, piše »Tribuna«, da je bilo za časa kronanskih svečanosti v Londonu storjeno mnogo poskusov za zbližanje Velike Britanije z Nemčijo. Ta težnja vodi gotove francoske in britanske politične kroge, ki hočejo za vsako ceno izolirati Italijo, Nemčijo pa pritegniti k Veliki Britaniji m Franciji. To nas niti malo ne more iznenaditi piše >.Tribuna«, ker je vse to razumljivo, ni nam pa razumljivo, da gotov tisk stalno potvarja dogodke in resnico. Obisk maršala Blomberga v Rtmu je zanikal vse trditve in ponovno potrdil, da je osišče med Rimom in Berlinom še vedno čvnslo. Danes ob 8.30 so bile v Citta Vecchia velike vojaške vaje v streljanju, katerim so prisostvovali kralj, Mussolini in Blomberg. Takoj nato so bili manevri med modro in rdečo armado, v katerih so sodelovali člani fašistične milice. V manevrih je bilo močno zastopano topništvo in letalstvo. Danes popoldne je bila na dirkališču tekma v skakanju čez ovire, v kateri so sodelovali konjenica, oddelki tankov in pa oddelki bersaljerov na kolesih. Jutri odpotuje maršal Blomberg v Napulj, kjer se bo udeležil velikih iger. V Napulj bosla prispela jutri tudi italijanski kralj s kraljico ter prestolonaslednik princ Umberto in drugi člani kraljevskega doma. V nedeljo bo maršal Blomberg napravil majhen izlet v okolico Napulja, v ponedeljek pa bo stopil na vojno ladjo ter prisostvoval veliki pomorski paradi. V tej paradi bodo sodelovale tri eskadre italijanske vojne mornarice ter 70 podmornic. Vatikan čaka Rim, 4. jun. b. V vatikanskih krogih se opaža velika rezerviranost pri presoji dogodkov, ki so dovedli do stvarne prekinitve diplomatskih odnosov med Vatikanom in Nemčijo. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« ne poroča ničesar, kar bi bilo v zvezi z zadnjimi dogodki, ki so odnose med Vatikanom in Nemčijo napravili naravnost neznosno. »Giomale d'ltalia«, ki je izredno dobro informiran o postopanju Vatikana, trdi, da čeprav niso odnosi med Berlinom in Vatikanom uradno predvideni, se lahko smatra, da ti odnosi ne obstojajo več. Iz stališča, ki ga je zavzel nemški uradni tisk, se vidi, da Nemčija ne namerava v nobenem primeru popustiti in da bo svoje stališče zastopala do konca. »Giornale d Italia« trdi dalje, da je neutemeljena vest, da bo Vatikan sledil primeru Nemčije in da bo lako kakor Nemčija poslal na dopust svojega poslanika. Lahko se smatra kot gotovo, da nuncij Orsenigo ne bo odšel iz Berlina, dokler mu nemška vlada ne izroči potnega lista. To je politika, ki se jo Vatikan stalno poslužuje in nikdar noče prevzeti iniciative, ki bi iahko dovedla do prekinitve diplomatskih odnosov in četudi so ti odnosi stvarno prekinjeni, Vatikan čaka, da to iniciativo prevzamejo drugi ter da na njih pade vsa odgovornost zaradi prekinitve diplomatskih odnosov. Nova japonska vlada Tokio, 4. junija. AA. (DNB) Nova japonska vlada je takole sestavljena: predsednik vlade knez Konoje, zunanji minister Ilirota, vojni minister general Šugijama, mornariški minister admiral .Tnnaj, notranji minister Baba, finančni minister Kaja, pravosodni minister šiono, prosvetni minister Jasni, kmetijski minister grof Arima. trgovinski minister Jošino, prometni minister Ilagaj, železniški minister Nakajima in kolonijski minister Otami. Izjava nove vlade, ki so jo pričakovali z velikim zanimanjem, ne kaže nikakega določenega političnega cilja novega kabineta. Vladna izjava v glavnem poziva japonski narod k sodelovanju. Vladna izjava pravi, da lio glavna naloga nove vlade odstranitev nesporazuma v japonskem narodu, da lx> vlada mogla posvetiti večjo pozornost mednarodnemu položaju. Mnogoštevilna japonska socialna vprašanja se imajo urediti nn pravičen način. Vlada se ne bo posvetila samo temu. da ohrani mednarodni mir, temveč vidi svojo dolžnost tudi v tem, da se mir utrdi na osnovi mednarodno enakopravnosti. Naposled poudarja vlada popolno enotnost stališča vseh članov novega kabineta. LJUBLJANSKI VELESEJEN _ 5.-14. junija 1937 Vsak dan ob 4. popoldne In ob S. zvečer. „ Z veze gospodinj" v Ljubljani. Sodelujejo samo prvovrstne domače tvrdke. "Mir Živ modni iurnal I Modna revija Obenem s lfADIETE s sllajnlmi točkami mednarodnih artl-modno revijo Vilmi h I fc stov : vratolomne akrobacije, ples z glavo, čudežno iomsllranje. kitajska čarodeHtva, komične muzlkalne atrakcije Itd. Itd. — Vsi iedeil so numerlranl. Prodaja vstopnic dnevno od ib. do 20. ure. ^^JDtvorMveneijgretJailaj^ Protiklerikalni š »Slovenski Narod«, ki živi samo še od nazadnjaške farške gonje, je v številki od 4. junija objavil neko poročilo belgrajskega »Vremena« o razmerah v Nemčiji, ki ga izdaja kot nekaj naravnost feno-menalnega, kar je »Vreme« moglo dobiti samo na podlagi svojih »prvovrstnih zvez z inozemstvom«. Toda že v prvih vrsticah tega fenomenalnega članka se razodeva tako fenomenalno neznanje katoli-čanstva in jedra vprašanja, okoli katerega se vrši sedaj borba med univerzalnostjo katoliške Cerkve in omejenosti sodobnega nemškega nacionalizma, da morajo biti zveze belgrajskega »Vremena« z Nemčijo zelo slabe, če se ponaša s takim skrpucalom, kakor je njegov članek o katoliški Cerkvi in režimu v Nemčiji. Nastal je enostavno v uredništvu belgrajskega lista samega in je že na prvi pogled lahko uganiti, da predstavlja z malo duhovitimi in popolnoma nelogičnimi vmesnimi členi originalnega izvora zvezane članke znanega »Volki-scher Beobachterja«, ki ga pri nas itak veliko ljudi čita. Urednik druge vrste, ki je to stvar kombiniral, hoče vprašanje katolicizma v sodobni Nemčiji predstavljati tako, kakor da bi se bila Cerkev tamkaj postavila na stran levičarske opozicije, oziroma, da je kar prevzela njeno vodstvo. To je pa zelo bedasta trditev, ki je niti nemški režim in njegovi listi ne upajo resno postaviti, dasi so to poskušali ob priliki procesa proti nekemu kaplanu, ki je očitno postal žrtev pristranske justice. Vendar pa je bil sodnik v tem slučaju tako pošten, da ni našel prav nobene zveze med katolicizmom in boljševizmom, ampak je bilo ugotovljeno samo to, da je kaplan kot pravi pastir, ki išče izgubljenih duš, skušal komunistične delavske kroge spraviti z vero in Cerkvijo. Zato je režimski tisk takoj prenehal z obdolžitvijo zveze med katoliško Cerkvijo in komunizmom v. Nemčiji. Gola orientalska fantazija je učenjaku »Vremena« narekovala tudi trditev, da katoliška Cerkev zadnje čase sploh vodi nekako borbo proti fašizmu na celi fronti, kar sklepa iz dogodkov v baskiški deželi, iz poraza Degrella v Belgiji in iz neuspeha desničarske reakcije v Holan-diji. Če nima ta gospod boljših dokazov za to svojo hipotezo kakor to, da so pred Bilbaom našli trupla, ki so imela na prsih znak srpa in kladiva, okrog vratu pa škapulir s sliko Matere Božje, potem naj kar likvidira svojo pisateljsko kariero. Cerkev se ni izjavila zoper noben konkreten, bodisi desničarski bodisi levičarski sistem na svetu in je dala svojim vernikom popolno svobodo, da se pridružijo katerikoli strani, če le niso njena moralna načela v nasprotju s krščansko vero in etiko. Politično torišče samo je pa prepuščeno svobodni presoji vsakega vernika, kateri sistem se mu zdi, da bolj odgovarja zahtevam splošnega blagra. Ta norma, ki jo je že postavil sv. Tomaž Akvinski, je edino merodajna za Cerkev. Kar se tiče nemškega fašizma, pa se je poglavar katoliške Cerkve postavil proti njemu v bran zato, ker začenja sedaj oznanjati in v praksi izvajati popolen paganizem, ker Cerkev kot činitelj javnega življenja v pogledu vere in morale popolnoma taji in ker državi prisvaja primat tudi na področju duha, ki ji ne pripada. Če se, kakor pravi »Vremenov« modrijan, »iz Vatikana oglaša glas na korist delavstva in rdečih«, češ da se katoliška Cerkev dobro zaveda, da masa tudi še danes hrepeni po Kristusu, je to res v toliko, da se je Cerkev tega vedno ne samo zavedala, ampak da je celo neprenehoma opozarjala rdeče, da množič ne bo zadovoljil njihov goli materiali-zem, pa naj tudi vse ljudi nasiti in napoji ter jim ustvari naravnost raj na zemlji, ampak da bo iskala prave sreče tako v izobilju kakor v revščini končno le v Bogu, v Odrešeniku in v njegovem nauku o duši, ki je več vredna, ko vsi zakladi sveta. Cerkev namreč ne uganja oportunistične politike, kakor jo uganja belgrajsko »Vreme«, ampak se ravna po svojih večno veljavnih načelih in normah, ne da bi potrebovala simpatij rdečih ali pa računala nanje, če zdaj pritiska nanjo nacionalistično brez-boštvo. Tudi mnenje, da se Cerkev sedaj z vso ostrostjo obrača proti fašizmu zato, ker se boji, da bo general Franco brezobzirno izvajal agrarno reformo tudi na cerkvenih posestvih, je popolnoma boso, zakaj Cerkev zaradi cerkvenih posestev, kolikor jih je že imela in kolikor jih še ima, nikoli ni tvegala svojega edinega in pravega značaja, ki je izveličanje duš, pa najsi bo v fevdalnem ali soci- alnem gospodarskem redu; kar se tiče Španije, pa so ravno prosvetljeni duhovniki pa tudi nekateri škofje, na vsak način pa Rim sam, priznavali in terjali temeljito reformo nevdržnega latifundističnega sistema v Španiji in to že leta 19211 Ko je špansko plemstvo papežu Piju XI, ob priliki mašniškega jubileja prineslo v dar dragoceno monštranco, ki je stala nekaj milijonov pezet, je sedanji namestnik državnega tajnika msgr. Pizzardo napram spremstvu izjavil: »Če bi španski velikaši ta denar izdali za tisk in socialno delo, bi storili veliko bolj koristno delo.« Da katoliška Cerkev »zaradi svojih vzvišenih internacionalnih razlogov ne gleda s posebno ljubeznijo na ideal fašističnega nacionalizma«, kakor pravi »Vremt«, temu moremo pritrditi, če ne bi pisec, ki v filozofiji in verskih pojmih očividno ni prav nič doma, ne rabil tako nerodnih izrazov. Vzvišeni internacionalni razlogi — to so religiozna in moralna načela katolicizma, ki vežejo med seboj vse narode Evrope in sveta sploh v eno samo kulturo, in to je gotovo največja zasluga Cerkve, dočim bi nemško pa tudi vsako drugo nacionalistično poganstvo narode zopet razdvojilo, dokler ne bi se začeli med seboj iztrebljati, kakor pra-šumska plemena. Človek bi rekel, da se bo zdaj »Vreme«, ki hoče veljati za državotvoren list, postavilo na stran katoliške Cerkve v borbi zoper antihumanistična in antikulturna načela nacističnih fanatikov. Kaj še! V drugem delu svojega konfuznega članka se zopet popolnoma identificira z znanim kričačem Gobbelsom in meni, da bo Cerkev v boju zoper njega podlegla, dasi je »narodni socializem sedaj dobil poleg komunistov še enega večnega neprija-telja . . .« »Vreme« se namreč strinja z nemškim fašizmom v tem, da Cerkvi prisoja samo nalogo, da opravlja svoje bogoslužje in druge pobožnosti med štirimi stenami cerkva, dočim v javnem življenju ne bi smela imeti prav nobenega pomena in naloge, najmanj pa pri vzgoji mladine v religioznem du-du in Kristusovih načelih. Svoje mnenje, da bo Cerkev podlegla, pa opira »Vreme« na procese zo-. per one duhovne in laične osebe, ki so bile obtožene in obsojene zaradi nenravstvenih dejanj. Toda »Vreme« je pozabilo, da je Cerkev doživela že več takih kritičnih dob, ko se je imela boriti zoper časih zelo globoke moralne rane in druge pojave ter posledice človeške slabosti v krščanskem organizmu družbe, pa je te rane ozdravila in iz vsake preizkušnje izšla izčiščena in še bolj okrepljena. Procesi pa so v Nemčiji bili vprizorjeni samo zato, da dokažejo, da je morala evangelija manjvredna, da je duhovniški celibat protinaraven in da cerkveni verouk ni sposoben vzgajati narodu zdravega naraščaja, To so nemški »Weltanschauungs«-organi odkrito povedali, sedaj pa zahteva nemški režim od škofov, naj priznajo, da zlo ni v posameznikih, naj bodo laiki ali duhovniki, ki so se pregrešili zoper nravnost, nego v katoliškem sistemu kot takem. Tega pa katoliški škofje ne morejo storiti in ne bodo storili, ker je čistost krščanske morale vzvišena nad vsakim in nad komurkoli, ki jo po svoji človeški slabosti krši, dočim nauk in etika nacionalnega paganizma je in ostane zmotna, četudi bi vsi nacisti bili sami angeli, kar pa, kakor dobro vemo, nikakor niso. Tako je vprašanje in nič drugače. Tudi očitek, da katoliška Cerkev v Nemčiji ni zadosti nacionalna ali celo protinarodna, ki iz-zveneva iz »Vremenovega« skrpucala, je brez vsake podlage. Sv. stolica je sklenila z nemško vlado konkordat, ki ga je nemška vlada sama želela in iskala, ter je za to žrtvovala pravico katoličanov do lastnega političnega udejstvovanja. Pri vseh raznih plebiscitih so nemški katoličani oddali svoje glasove za vodjo in v plebiscitu za Posaarje so se tamkajšnji katoliki pod vodstvom svojih škofov odločili za Nemčijo iz samega patriotizma, dasi bi se jim bilo v avtonomni državi pod egido Zveze narodov godilo veliko, bolje, nego se jim godi zdaj. Pa tudi sicer katoliška Cerkev ni delala nacističnemu režimu nobenih težav na nobenem področju, dokler si ni v nasprotju s konkordatom prisvojil izključne pravice totalitarne vzgoje naroda oziroma narodove mladine, ki po svoji religiozni strani pripada le Cerkvi. »Vreme« bi pač tako, kakršno je sedaj, imelo dolžnost, da bolj pazi na to, kar piše, ker dela zelo slabe usluge državi, če objavlja take uredniške vaje, v katerih se napada Cerkev, ki je danes najmočnejša obramba demokracije proti boljševiške-mu in fašističnemu ekstremizmu, kakor se je danes razdivjal v Nemčiji. Čudni so ti belgrajski listi, zares! Kadar jim kaže, lesketajo v najbolj rdeči barvi, naslednje jutro pa jih vidimo v najpristnejšem nacističnem kostumu. Danes jim je kolektivizem najvišji socialni ideal, jutri pa se že ogrevajo za fašistične socialne reforme. In baš »Vreme«, ki je svojčas videlo rešitelja človeštva v marksizmu, v temle svojem članku hvali nacizem, češ, kako visoko je dvigni! življeniski standard delavstva. Taka oportunistična breznačelnost nam čisto nič nc imponira in je za belgrajski tisk kaj slabo priporočilo! »Slovenskemu narodu«, ki jc ta antikleri-kalni izliv s kričečim naslovom ponatisnil, pa se ne čudimo, saj po vsem svetu in po vseh kotih kakor sraka pobira take odpadke. Rdeče miličnice Najžatostnejši proizvod komunizma Že v svojem zadnjem članku sem povedal nekaj o rdečih ženskih bataljonih, odnosno o rdečih miličnicah, ki strahujejo Albaceto. Temu je treba dodati nekaj več. Nekaj podrobnosti, ki bodo dale pravo oznako »idealnemu stremljenju« rdeče Šjia-nije. Bataljon rdečih miličnic, ki ga je revolucionarni odbor takoj organiziral v Albaceti, je sestav-ljalo kakšnih 200 žensk in deklet, starih od 16 do 45 let. Najstarejša je imela menda 45 let. Veliko jih je bilo izpod 20 let. Torej zrele hruške... Nabrali so jih med ženskim svetom, ki je prej slovel predvsem po svojem razuzdanem življenju. Mnogo jih je bilo takšnih, ki niso delale, še več pa delomržnic in vlačug. Ponajveč nepismene ženske, ki o politiki niti fiojma niso imele, niso v svojem življenju nič brale, se nič učile, a so se takoj izjavile, da so navdušene privrženke komunistov. Silno veliko je bilo med njimi sobaric, kuharic, natakaric, ki so prej služile po meščanskih hišah in so raz|K>lagale z dragocenimi podatki o miselnosti 6vojili gospodarjev. Revolucionarni odbor je bil ves srečen, da je prišel do obtežilnega gradiva ravno s pomočjo služinčadi. Vsaka je dobila po eno karabinko, po en revolver in po en daljši nož, ki je bil zataknjen za pasom. Oblečene so bile vse v modre uniforme. Bataljon je imel veliko avtomobilov na razpolago, da je lahko »hitro nastopil«, če je bilo potrebno. Miličnice so dobivale dnevno po 10 pezet v denarju ter so imele svoja taborišča, kjer so prebivale. »Babji avtomobil«, kot so v Albaceti imenovali patrulje rdečih oznanjevalk komunistične pravičnosti in udobja, je bil celodnevna prikazen na albacetskih ulicah. Iz obeh okenj avtomobila so štrlele karabinke, znotraj pa so nežna grla rjula internacionalo in zahtevala, da so potniki dvignili pest v pozdrav, kadar so prepevale komunistično himno. Njihova poglavitna vloga je bila dovažati osumljence pred »ljudska sodišča«. Služinčad, ki je prešla v rdečo milico, se je seveda takoj spravila nad svoje bivše gospodarje ter jih ovajala brez usmiljenja. Ženska milica je osumljence tudi aretirala in dovažala v zapore. Kolikokrat smo gledali sledeče prizore: 16 letna, še otročja dekleta eo gonila sivolase može po ulicah ter jih psovala ter s karabinko suvala. Kolikokrat so ista dekleta zvečer prihajala v mojo kavarno, kjer Domači odmevi Kdo sme predlagati spremembo ustave Med belgrajsko revijo »Javnost« in dnevnikom »Samouprava« se je razvila živahna debata glede predlagateljev novega ustavnega načrta iz Zagreba, o čemer smo včeraj za potrebo poročali. »Samouprava« je namreč trdila, da pesniki, pisatelji, kiparji ali sploh ljudje, ki se ne pečajo s politiko kot s svojim poklicem, niso upravičeni in niti usposobljeni, da bi v tako važnih zadevah segali na politično polje, »Javnost« te njene trditve ostro zavrača, češ da nikomur ni mogoče odbijati potrebnih lastnosti za iniciativo tudi v ustavnih vprašanjih. »Samouprava« na to odgovarja, da so taki predlogi izven političnih krogov toliko vredni in toliko potrebni, kakor »kibiciranje« pri igri. Jugoslavija je na preveč izpostavljenem ozemlju, njen kulturni in verski sestav je preveč zapleten, da bi smeli delati kake skoke na pobudo kogarkoli. Tisti, ki priznavajo upravičenost ustavne iniciative komurkoli, ne razumejo, da še ni prišel čas, ki bi bil ugoden za razpravljanje o bistvenih spremembah, ker bi bile gotove popravke in »retuše« bolj dosledne, bolj potrebne in tudi bolj možne kot pa zidanje iznova, oziroma podiranje tega, kar smo prejeli. Hotena aH nehotena pomota Pred kratkim je Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani praznovala petnajstletnico svojega delovanja. Liga ima tudi poseben akademski odsek, kateremu sta se bivši predsednik ČSR dr. Masaryk in sedanji predsednik ČSR dr. Beneš pismeno zahvalila za sodelovanje na jugoslovan-sko-češkoslovaškem zbližanju, o čemer smo že poročali. Zelo pa te preseneti, ako čitnš v nekaterih jugoslovanskih listih, da sta dr. Masaryk in dr. Beneš poslala brzojavne pozdrave »jugoslovenskim nacionalističnim dijakom«. Toda taka pomota ni tako izključena, saj je .Jutro- z dne 24. maja v poročilu o občnem zboru Zveze nacionalnih akademskih organizacij v Zagrebu navajalo, da je tudi Akademska jugoslovenska-češkoslovaška liga včlanjena v tej Zvezi in da so bili med 50 delegati najbrž tudi delegati omenjene akademske sekcije Jugoslovansko-češkoslovaške lige. Ker pa razne zveze nacionalističnih akademskih organizacij vsekakor niso toliko priljubljene kakor nadstrankar-ske Jugoslovansko-češkoslovaške lige in njih odseki in ker zlasti nacionalistične organizacije gotovo niso tako znane, da bi jima pošiljala svoje jx)zdrave dr. Masaryk in dr. Beneš, bi bilo radi dobrega imena omenjenih akademskih odsekov Jugoslovansko-češkoslovaških lig zelo dobro, da bi jih nihče ne mešal med organizacije, ki imajo več ali manj politično smer in ki so v precejšnjem sorodstvu z JNS. Edin glas »Slovenskega Naroda" o majniški deklaraciji »Slovenski Narode je proslavo 20 letnega jubileja majniške deklaracije gladko zamolčal. Toda sedaj, skoraj po tednu dni pa je naenkrat spregovoril. Resnično nas je zanimalo, kaj se je moralo zgoditi, da je odstopil od svojega trdovratnega molčanja, s katerim je šel mimo velikega našega narodnega praznika. In sedaj beremo: [»natisnil je le neko notico zagrebškega lista, ki Slovencem očita, da preveč podertavajo svojo vloga v boju proti bivši monarhiji. Značilnost nad vše značilnosti za glasilo JNS1 Samo to se mu zdi važno in vredno, da zapiše, kar naj bi govorilo proti Slovencem, njihovemu delu in njihovih zaslugah za ustvaritev Jugoslavije. Ne priznajo slovenskemu narodu nobene aktivne vloge pri tvorbi južno slovanske države. Vse to je zasluga drugih, Čisto drugih! Jutrovska klika bi hotela Slovencem odmeriti izključno le pasivno politično vlogo politično nesamostojnega naroda, ki je bil znvojevan in okupiran — in ki naravno v novi državi tudi ne more igrali drugega kot le podrejeno vlogo. Tn hlajn-evska men-tal 'teta odseva iz vse dosedanje politike slovenskega dela JNS, hotela bi sedaj le, da'si jo osvoji in prisvoji ves slovenski narod. Beseda o pesku v slovenskem čevlju je bil res prav na mestu! so se ponašala, koliko »jih je danes ena, koliko pa druga in kakšne »ribe« da je ena ali druga vlovila ter poslala »na sprehod •. Kot najbolj odurna slika ženskega režima v Albaceti mi je ostala v S|x>minu tale: Ženske miličnice eo v volovski vpregi peljale na morišče 4 može. Trije izmed njih so bili orožniki »Guardie civik, eden pa moj prijatelj, natakar v Alhnmbra-baru (17 let). Skrivali so se nekje v okolici, a rdeče ženske so jih le iztaknile in jih na kmečkem vozu s pprom volov pripeljale pred ljudsko sodišče, ki jih je obsodilo na smrt, od lam pa na morišče. Vse štiri žrtve so ležale na vozu pokrite z debelo mrežo. Nahujskano ljudstvo jih je hotelo kar na ulici zgrabili in pobiti. K sreči se je z nekega balkona oglasil profesor albacetske gimnazije, in je začel po-divjance rotiti, naj jih vendar ne pobijejo tukaj na ulici, naj jih odpeljejo rajši v park in tam ž njimi opravijo. In tako se je tudi zgodilo. Počasi se je pomikala ta grozna procesija proti parku. Zdelo se mi je, kot da gledam mrtvaški ples. Matere in žene nesrečnikov so es čas jokale ob vozu, miličnice pa so jih bile do,glavah, ženski svet pa je tulil ob obeh straneh in izgovarjal besede, ki jih ni mogoče ponoviti. Končno ie masa zarjula komunistično himno " internacionalo«. Vprega sc je ustavila pred zdraviliščem dr. Romera. Tam so jih postavili lejio ob zid in miličnice so se postavile v vrsto ter začele vsevprek streljati na nje, dokler se niso vsi preluknjani zvrnili po tleh. Neka mlada od jeze kar besneča miličnica je šla še od žrtev do žrtve in vsako še enkrat ustrelila v glavo. Drugo so se kot zveri vrgle na trupla, da zadostijo svoji pohoti... Naj na tem mestu pribijem ime tistega profesorja, ki bi bil žrtve morda še rešil, a je dal krvoločni nasvet, naj jih postrele v parku. Piše se Senor Carciaro. Naj bo njegovo ime prokleto! Tudi njega je že zadela kazen. Tla 60 mu postala prevroča in ko sem jaz moral zapustiti Albaceto, 6e je tudi on znašel na ladji in sem moral s to zverjo skupaj potovati. To naj zadostuje o rdečih mričnicah. Lahko bi povedal več, mnogo več. Toda o gotovih 6ramotah se ne sme pisati, četudi so jih zagrešili nasprotniki. 0 rdečih miličnicah, ki so šle »na fronto«, da, toda ne da bi se tam borile, ampak, da bi bile miličnikom na razpolago. O rdečih miličnicah, ki jih je nekega dne Largo Caballero vse brez izjeme pognal s »fronte:;, ker ni imel več zadosti bolnišnic, da bi jih zdravil in ker se je za svoje vojake bal, da jih vse ne okužijo. O rdečih miličnicah, ki so organizirale jjosebne pohotne izlete po jp^jJ^žeUH' lovile mlade fante in se ob njih umiran}v^Wel50-Rdeče miličnice, ki so se specializirale na ropanje po cerkvah, na ropanje po zasebnih domovih. Rdeče miličnice, ostudno poglavje, cvet kommystičpe kulture, ki bo v največjo sramoto španskdij^^ci-munizmu, v njegovo večno sramoto. Spomin na rdeče miličnice pa bo sam po sebi najmočnejši branik proti marksistični propagandi. Kajti desničar ali levičar, vsak ima le rad, da je ženska poštena. Komunizem pa iz ženske ustvarja zverine ... Brnest Jermen. Poroka vojvode U/indsorskega z gospo Simpsonovo (Po poročilu Havas.) Grad Cande. Poroka vojvode Windsorskega z gospo Walles Warfield Simpsonovo je bila včeraj na gradu Cande. Civilno poroko je v grajskem salonu izvršil župan mesta Mont, dr. Mercier. Navzočih je bilo 12 oseb, med njimi prefekt departe-menta Indre-Loire, Bernet, britanski generalni konzul iz Pariza, Graham, poročne priče major Metcalf, gospod in gospa Rogers in pet Časnikarjev. Ob 11.30 je prišel župan v salon in zavzel 6voje mesto pri mizi. Nato je vstopil vojvoda Windsorski, oblečen v jaket. Vojvoda se je prijazno pomenkoval z navzočimi osebami Takoj nalo je prišla gospa Simpsonova, oblečena v modro obleko. Nato so se navzoči posedli okrog mize, pri kateri je že sedel župan Mercier. Zupan je izjavil, da bo izvršil obred na osnovi francoskih zakonov. Nato je prečital one člene civilnega prava, ki se nanašajo na zakon. Vojvoda in gospa Warfield 6ta pritrdila, da razumeta besede: «zvestoba, medsebojna pomoč in varstvo«. Nato sta odgovorila na stavljeno vprašanje z besedo »da<% s čimer sta pritrdila medsebojni zvezi. Takoj za tem se je dvignil župan Mercier s sledečim govorom: »Kraljeva visokost, Vaša milost! Usoda je hotela, da pod modrim francoskim nebom in sredi cvetja francoskih vrtov na bregovih reke Indre vzklije nad vso ganljiva idila. Pomembno poročno slovesnost je izvedel le župan malega mesteca iz okrožja Tours. Ta župan bi se te časti ne čutil dovolj vrednega, ko ne bi vedel, da izvršuje zakonito ceremonijo svoje dežele, ki jo pri tem aktu zastopa. Dovolite, da vam v imenu mojih soobfanov in lastnem imenu prisrčno čestitam in želim da bi še večkrat prišli med nas. Vaša navzočnost nam je draga in pomenja za nas veliko čast. Mi smo ob vaši sreči srečni.« Po civilni poroki je bila cerkvena poroka. Obred je opravil anglikanski pastor Jardine, ki pa za to ni imel cerkvenega dovoljenja svojih predstojnikov in je vojvodo poročil proti izrecni pre-jiovedi svojega škofa. Prejšnji zakon ge. Sinipsonove je namreč še veljaven. Vsled lega je zakon vojvode Wind«orskega cerkveno neveljaven. Ministrski predsednik Leon Blum je vojvodi poslal šopek cvetlic. Na grad Cande je ob tej priliki prišlo okrog 125 časnikarjev in 25 fotografov ter filmskih sni-tnalcev. Domačini pa se za dogodke na gradu Candč niso prav nič brigali in niso pokazali nikakega zanimanja. Z dopisnikom »Daily Expressat se je bivši kralj zadnje dni večkrat razgovarja! in mu izjavil, da mu ni nič žal. da se je odpovedal kraljevi kroni, ker se ni čutil dovolj sposobnega, da bi v tako težkih časih nosil vladarsko breme, ako ne bi imel ob svoji strani žene, ki jo ljubi. Pripovedoval mu je dalje, da so gn zelo zadeli očitki, kakor da ni nikdar želel bili kralj in da je le porabil ugodno priliko, dfl ie breme prevalil nn drugega. Tudi era je bolelo, da ga je toliko ljudi, ki so se tiščali okrog njega, dokler je bil kralj, zapustili, ko se je kroni odpovedal. Dobival je mnogo nepodpisanih pisem, v katerih so ga kritizirali. Tudi se je vojvoda pritožil, da so jk> listih toliko o njem pisali, in sicer marsikaj neresničnega. Sicer pa se vojvoda počuti dobro in pravi, da je srečen in zdrav. Po poroki in po zajtrku je vojvoda pripovedoval gostom zabavne dogodivščine. Potem so mu bili predstavljeni časnikarji, ki jih je vojvoda nagovoril z besedami: »Zelo sva srečna, da vas tukaj sprejmeva. Obžalujeva, da je grad premajhen, da bi mogla vse tiste povabiti, ki bi jih rada imela pri sebi.« Ob 6 se je novi par odpeljal v avtomobilu na kolodvor, od tam pa z brzovlakom v Avstrijo. Seja vlade Belgrad, 4. jun. m. Nocoj od 18 do 20.30 je bila pod predsedstvom predsednika vlade dr. Stojadinoviča seja ministrskega sveta, na kateri so bila rešena razna resorna in tekoča vprašanja. Tako je bila na predlog pravosodnega ministra sprejeta uredba o uvedbi zakona o izvrševanju in zavarovanju z dne 9. julija 1930 ter uredba o spremembah in dopolnilih omenjenega zakona. Na predlog finančnega ministra je ministrski evet sprejel uredbo o nagradah za pobijanje tihotapstva mo-nopolskih predmetov. Naposled je ministrski svet pooblastil prosvetnega ministra, da lahko na podlagi finančnega zakona najame posojilo pri Drž. hipotekami banki v znesku 20 milijonov Din za zidanje poslopja novega prosvetnega ministrstva. Novo poslopje bo v ministrskem delu mesta v Ulici Miloša Velikega. Tenis tekma Jugoslavija — Juina Afrika Zagreb, 4. junija 1937. Farkhason (Južna Afrika): Palada (Jugoslavija) 6:3, 6:3, 3:6, 0:6, 3:6. Kirby (Južna Afrika : Punčec (Jugoslavija) 6:1, 0:6, 3:6, 6:2, 4:6. Na igrišču na Šalati v Zagrebu sc je pričela danes tenis borba reprezentance Južna Afrika (Kirby, Farkhason) : Jugoslavija (Punčec, Pallada, Mitič, Kukuljevič za Dawisov pokal. Ta prireditev je največja letošnja teniška prireditev v državi. Oba Afričana sta odlična igralca svetovnega slovesa ter sta v Parizu o priliki otvoritve svetovne razstave zastopala angleški imperij, ki v tem športu že od nekdaj prednjači Zato je bilo zanimanje za to prireditev izredno veliko. Na igrišču, ki ima lansko leto (ob priliki tekme z Nemčijo) na novo postavljene tribune, se je zbralo pri izredno visoki vstopnini nad 2500 navdušenih gledalcev. — Pred pričetkom je predsednik Jugoslovanske teniške zveze dr. Čop dal našemu poročevalcu sledečo izjavo: »Jugoslovanski predstavniki so v takšnem stanju, da morajo odločiti igro v korist jugoslovanskih barv.« Zagrebška vremenska napoved. Hladno in, spremenljivo oblačno; moJno je naglo prehodno fioslabšanje vremena. Dunajska vremenska napoved. Prehoden val motenj z oblaki in dežjem. Ljubljanski vetesejem f Franc Vilfan Zopet ee odpirajo vrata ljubljanskega vele-sejma. Sedanja prireditev je že 37. prireditev v vrsti prireditev ljubljanskega velesejma, ki ni služil samo trgovinskim ciljem, ampak je vedno skušal pokarati vse naše narodno življenje, v kolikor mogoče skladni celoti. Letošnja prireditev prihaja v času, ko se zopet oživlja naše gospodarstvo, čeprav še na mnogih poljih ni prebolelo težkih udarcev krize zadnjih let. Posebno velja to za slovensko gospodarstvo, ki še ni moglo doseči popolnega priključka na izboljšanje prilik v ostalih delih države, predvsem na vzhodu. Vendar pa 60 tudi že pri nas na delu 6ile in faktorji, ki streme za večjim poletom našega gospodarstva, in tem prizadevanjem moramo želeti polnega uspeha, zlasti ker vemo, da jih navdaja najboljša volja in velika sposobnost. Pri tem delu jim moramo pomagati vsi Slovenci, da postavimo naše gospodarstvo na boljše temelje in s tem ustvarima tudi boljše predpo- goje za razvoj na drugih poljih našega narodnega udejstvovanja. Ob letošnji prireditvi, kateri je priključena poleg običajnih razstav tudi velika lovska razstava za Slovenijo, je želeti, da bi prizadevanja našega gospodarstva dosegla svoj cilj in pomagala k izgraditvi našega narodnega doma v Sloveniji. Pri boleznih v sklepih, protinu, išijasu dosežete dober uspeh s To g al tabletami. Učinek je nagel in siguren brez škodljivih stranskih pojavov. Vprašajte svojega zdravnika. Dobivajo se v vseh lekarnah, Ogl. registr. br. 1437 od 5/2/32. Deklaracijshe proslave v nedeljo Brezje Za slovesnostmi, ki so se ob priliki 20-letnice tnajske deklaracije vršile po vsej Sloveniji, nikakor tie zaostaja proslava, ki jo je priredila krajevna organizacija JRZ na Brezjah. Ko so se na predvečer po gorenjskih vrhovih zasvetili kresovi, je tudi na Brezjah zagorel mogočen kres. Cerkev je bila vsa f&zsvetljena z umetnim ognjem in ob pritrkavanju zvonov in pokanju topičev so se visoko v zrak dvigale raznobarvne rakete. V nedeljo ob štirih popoldne je bila na trgu pred cerkvijo slavnostna akademija, ki 60 se je udeležili številni prebivalci sosednih občin in župmij. Šolarji vseh treh šol Leše, Ljubno, Mošnje so deklamirali domoljubne pesmi, petje pa je vodil g. Bole, organist na Brezjah. Cezanjevci V nedeljo se je zbrala vsa fara pod lipo pred cerkvijo, da proslavi 20-letnico majniške deklaracije. O pomenu majniške deklaracije je govoril tajnik JRZ iz Maribora Marko Kranjc, ki je v navdušenem govoru tolmačil zbranemu ljudstvu veličastno borbo naših voditeljev in vsega našega naroda za svobodo Slovenije! Ljudstvo je z zanimanjem sledilo govorniku in vzklikalo dr. Korošcu in Sloveniji! Gornja Radgona Tudi naša obmejna Gornja Radgona je dostojno in lepo proslavila 20-letnico majniške deklaracije. 2e v soboto popoldne se je trg odel z zastavami. Ko se ie zmračilo, pa se je ljudstvo zbralo, posebno mladina, in v lepem sprevodu z godbo na čelu korakalo po trgu, nato pa na grad, kjer je bil pripravljen velik kres. Na čelu sprevoda sta jezdila dva konjenika z veliko zastavo, vmes pa so pokali topiči in rakete. Kres sam je bil nekaj veli: častnega, svetil je daleč po Murskem polju, pa tudi daleč preko Mure, bratom in sestram, ki 60 tudi zbirali jjodpiee za majniško deklaracijo — pa so morali ostati izven meja naše Jugoslavije. V lepem govoru je g. Snoj Franc obrazložil pomen majniške deklaracije. V nedeljo popoldne pa je bila proslava v posojilniški dvorani kjer je pravtako govoril g. Snoj Franc, pela pa 6ta mešani in moški zbor. Križevci pri Ljutomeru V nedeljo so se zbrali gasilci, člani Kat. prosvetnega društva, fantovskega odseka, dekleta v narodnih nošah, nakar so z godbo na čelu odkorakali k sv. maši. Po sv. maši pa je bila v Slomškovi dvorani proslava 20-letnice majniške deklaracije katere 6e je udeležilo nad 600 ljudi iz cele župnije. Sodeloval je društveni pevski zbor, govorila je ga. Korenova, ki je pred 20 leti kot mlado dekle zbirala podpise, o majniški deklaraciji in nje pomenu pa je govoril predsednik okrajne JRZ g. Snoj Franc iz Gornje Radgone. Zbrano ljudstvo je navdušeno vzklikalo narodnemu voditelju dr. Korošcu! Mursko polje je s to proslavo zopet pokazalo svojo veliko zavednost in odločnost. Veržej Tudi v našem trgu smo svečeno proslavili praznik 20-letnice majšnike deklaracije. Proslava e bila na prostranem trgu, na katerem seje zbralo nad 400 ljudi, ki so s pozornostjo sledili zanimivemu govoru ki ga je imel predsednik okrajne JRZ g Snoj Franc iz Gornje Radgone Z vzklika-iijem našemu narodnemu voditelju dr Korošcu ter ob zvokih salezijanske godbe smo zaključili to pomembno proslavo. Sodražica Proslava majniške deklaracije je pri nas nad pričakovanje dobro uspela. V nedeljo ob 9 se je formiral mogočen sprevod s konjeniki, kolesaril, narodnimi nošami, mogočnim pevskim zborom, godbo od Nove Štifte, veliko udeležbo naroaa, ki ie presenetila prireditelje, kaj šele naše nasprot- nike. Sprevod je krenil po trgu v farno cerkev k službi božji. Po končani službi božji pa se je Sudstvo zbralo pred odrom, s trobojnico okrašenim, o domorodni godbeni pesmi je govoril župnik g. Škulj. A O proslavah smo prejeli še naslednja poro- čila: V Toplicah na Dolenjskem 6mo proslavili jubilej majniške deklaracije prav lepo in ob veliki udeležbi ljudstva. Take proslave v Toplicah še ni bilo. Na Kopališkem trgu je bil postavljen mogočen mlaj z zastavo. Posebno so se postavila dekleta v narodnih nošah. V Dragatušu pri Črnomlju so v soboto zvečer goreli številni kresovi. V nedeljo je bila slavnostna akademija s petjem, deklamacijami in govori ter igro »Srce in denar«. Udeležba je bila prav lepa. V Zagradcu so v soboto zagoreli kresovi po vsej občini. Vsaka vas je imela svoj kros. Med kre-sovanjem so {jokali topiči. V nedeljo je bila proslava v okrašeni dvorani gasilskega doma. Nastopili so pevci, deklamatorji in govorniki. Dvorana je bila polna navdušenega ljudstva. V Mozlju pri Kočevju so 6e Slovenci pridružili proslavi šolskih otrok. Pomen majniške dekla: racije 6ta raztolmačila gg. Jakob Kotnik in učitelj Degnal. Sledile so deklamacjie in petje. V Velikem Gabru je na predvečer zagorelo 15 kresov. V nedeljo pa je bila proslava pred cerkvijo, kjer se je zbralo veliko število ljudi. Pri Dev. Mar. v Polju je bil v 6oboto zvečer slavnostni govor, pred šolo. Govoril je o majniški deklaraciji g. Verbič. Nato 60 se ljudje zvrstili v sprevod. ki je krenil h kresu. V nedeljo večer je bila proslava v društvenem domu. V Mirni peči so proslavili jubilej majniške deklaracije z akademijo v Domu, ki je prav lepo uspela. O deklaraciji je govoril g. kaplan Petrič. Dvorana je bila polna ljudstva. V Leskovcu pri Krškem so proslavili jubilej majniške deklaracije s kresovi, streljanjem in slavnostno sejo krajevnega širšega odbora JRZ. V Črnem vrhu nad Polhovim gradcem je imel v nedeljo govor o deklaraciji dr. Kocjan iz Škofje Loke. V soboto večer pa 60 goreli kresovi po vseh okoliških hribih. V Št .Juriju pri Grosupljem 60 v 6oboto zvečer zaplapolali kresovi na vseh gričih po občini. V nedeljo je bila proslava v dvorani Prosvetnega društva. V Radečah so proslavili deklaracijski jubilej na glavnem trgu z godbo, deklamacijami in govorom. Ljudje 60 bili zelo navdušeni ter so vzklikali našemu voditelju dr. Korošcu. Za občino Kamniška Bistrica je bila proslava v Mekinjah. V soboto zvečer je na Veliki planini, Mali planini, Goiški planini, na Kamniškem vrhu, Sušavah. Okroglem, Kršiču in Brezjah gorelo devet velikih kresov, ki so se videli daleč na okrog. V nedeljo pa je bila slavnostna akademija s petjem, tamburanjein, deklamacijami in govorom. Proslava je potekla prav lepo in v najlepšem redu. V Studencu pri Sevnici je v soboto gorel velik kres na griču pred cerkvijo. V nedeljo je bila proslava v šoli, ki je izredno lepo uspela. Rateče-Planica. V soboto smo zakurili na Pun-gartu kre6, ki je bil viden daleč na okrog. V nedeljo zvečer je bila v župnijski dvorani glavna proslava s petjem, deklamacjio in govorom, ki ga je imel o majniški deklaraciji g. J. Makovec. Ob enem smo proslavili tudi 65-letnico dr. Korošca. Dvorana je bila natlačeno polna, ljudje 60 stali tudi v veži in na hodniku. Včeraj je v Leonišču umrl g. Franc Vilfan. jm>-sestnik in lastnik ugledne gostilne pri »Rogovilcu« na Črnučah, brat soproge g. bana Natlačenove. Z Rogovilčevim Franceljem odhaja v večnost splošno priljubljen fant s Posavja, ki skoraj ni imel sovražnika. Njegova gostilna je bila zbirališče mnogih odličnikov, ki so sjioštovali ugledno Ro-govilčevo družino. Gostilna pri iRogovilcu« je že leta in leta cilj ljubljanskih izletnikov. Znano je, da si naš voditelj dr. Korošec večkrat poišče oddih in prijateljsko družbo prav v tej solidni krščanski gostilni, naš ban dr. Natlačen pa si je v tej hiši izbral svojo zakonsko družico, Franceljevo sestro go. Nijo. Pokojni Francelj je bil dober gosjiodar in skrben gostilničar. Svoji materi je bil pri delu in gospodarstvu v veliko ojx>ro, kljub temu da je doživel 43 let, vendar ni mislil na ženitev. Pred leti pa je Francelja prijela živčna bolezen, za katero je hiral. Iskal je zdravja v bolnišnicah in sa-natorijih in njegova skrbna mati je že upala, da bo drugače krepki fant okreval. Nazadnje je moral Francelj v Leonišče, toda živčevje mu je čim-dalje bolj odpovedovalo. Davi pa je njegovo življenje podleglo tem napadom. Ugasnilo je življenje, ki ga je bila sama vedrost in prijaznost. Za njim žaluje vse Posavje, najbolj pa Rogovilčeva mama in drugo sorodstvo, knterim izrekamo naše globoko sožalje. Dobremu Francelju naj sveti večna luč! Pogreb pokojnika bo v soboto ob 5. j>o-poldne izpred domače hiše na župno pokopališče na Črnučah. Zapiranje in odpiranje trgovin Dne 1. maja t. 1. je bila objavljena nova uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic. Ta uredba je bila zelo potrebna, ker je ponekod vladala v tem oziru prava anarhija. So mesta, kjer je odpiranje in zapiranje tako soglasno in točno, da se kar nervozno drž2 minute, ki je določena za to. Pri nas v Ljubljani smo opažali večkrat, da nekateri obrati podaljšujejo ure za zapiranje čisto po svoji volji. Nova uredba zahteva za vse istočasno zapiranje in odpiranje ter preti tistim, ki bi to kršili z občutno kaznijo. Združenje trgovstva je pa pri banski upravi posredovalo in želelo drugačne ure za odpiranje in zapiranje. Zvedeli pa smo, da je tudi zastopstvo pomočnikov zahtevalo, da naj se popoldne trgovine odpirajo že ob 2. uri in ne ob pol treh, kakor zahteva uredba. K tej zahtevi pomočniškega zbora pripominjamo: Nič nimamo trgovski pomočniki zoper to, da se trgovine odpirajo ob 2, toda nikjer nismo opazili, da bi zastopstvo pomočnikov uvaževalo: če ob 2. namesto ob pol treh, potem pa naj se trgovine zapirajo že opoldne in ne ob pol ene. Zakaj? Trgovski sotrudniki nimamo takih plač, da bi lahko stanovali sredi mesta. Koliko nas stanuje v Šentvidu, v Drav-ljah, na Viču, na Ježici, v Mostah itd. Ali ni potrebno in pravično, da ima trgovski sotrudnik, ki je že skoro pet ur tekal in stregel ljudem, opoldne vsaj dve uri oddiha, da more domov obedovat v ta oddaljena stanovanja. Če gre torej za to, da bi se obrati odpirali ob 2., prav, potem naj se zapirajo točno ob 12. Na ta način dobi trgovski pomočnik toliko časa, da ne divja domov na periferijo mesta, zmeče borno kosilo vase in drvi spet nazaj v službo. Nova uredba je te dve uri oddiha upoštevala in smo ji hvaležni za to človekoljubno mišljenje. Zato zahtevamo, da se te ure ohranijo in ne razumemo tistih zastopnikov pomočniškega zbora, ki nam hočejo vzeti te pol ure opoldne. Ker bodo menda v počitnicah pogajanja, da se uredba nekaj premeni, opozarjamo na to in zahtevamo te dve opoldanski uri zase. Trgovski pomočnik. Huda nesreča pri Železni hapli 1. junija zvečer 6e je na cesti med Železno Kaplo in Zitarovasjo zgodila huda prometna nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Strojevodja kapelške elektrarne Matija Fischer je na ostrem ovinku zadel ob neki tovorni avto, ki je privozil iz Celovca. Udar je bil tako hud, da je motociklista vrglo daleč vstran in se je celo tovorni avto komaj ustavil na robu manjšega prepada ob cesti. Poklican je bil takoj reševalni voz iz Velikovea, ki je ponesrečenca prepeljal v celovško bolnišnico. Toda po amputaciji noge je Fischer še isto noč umrl. Prepeljali so ga na dom na Reberci. G. Fischer je bil zelo zaveden Slovenec, zvest naročnik »Kor. Slovenca«, (ako) Odmevi sepse v mariborski porodnišnici V zvezi z zadnjimi dogodki v mariborski porodnišnici je banska uprava primarija dr. Josipa Benčana z današnjim dnem suspendirala in uvedla disciplinarno preiskavo. Za vršilca dolžnosti vodje porodnišnice je imenovan dr. Skalicky. I (DID (DO/ zobna pasta se peni In odstrani oblogo z zobj i To ie pasta za zobe Zakaj zahtevamo hidrolehnični laboratorij Za nami je proračunska debata v parlamentu in senatu, ki je zapečatila usodo našega hidro-tehniškega laboratorija v najboljšem slučaju za eno leto. Kljub temu, da je zadnji čas stopil ta laboratorij nekoliko v ozadje, postaja njegova potreba pri nas vedno bolj aktualna. Saj to vprav potrjuje dejstvo, da so se pojavile akcije za graditev sličnih laboratorijev v Belgradu in letos tudi že v Zagrebu, ki bodo skoraj gotovo v kratkem dosegle realizacijo svojih želja. Dosedaj se je na ljubljanski tehniški fakulteti proučavala možnost regulacije posameznih vodotokov v Sloveniji le teoretično. Ko pa se je zgradil začasni provizorij (brez rečnega žleba za enkrat), se isto proučuje v poskusnem žlebu. Ti poskusi so že dokazali, kako velik pomen ima popolen in v zadostnem obsegu zgrajen hidrotehniški laboratorij. Kajti individualni študij reke je mogoč le v laboratoriju. Rezultat tega proučavanja pa je, da smo dognali najboljšo rešitev za regulacijo reke. Dosedanja praksa v tem pogledu je neštetokrat dognala, da je kljub temu, da smo pri projektu uporabljali prav dobre in splošno priznane metode^ rezultat bil zelo nepovoljen. Mi nismo mogli dovolj točno predvideti vseh posebnosti regulirane reke. Seveda je to pomenilo vselej izgubo v narodnem gospodarstvu. Vprav temu se izognemo s tem, da to preizkusimo v laboratoriju na modelih, ki veljajo relativno malo in pokažejo potek regulacije in njene potrebe od izvira do izliva. Ni to edini problem ,ki se rešuje v hidroteh-niškem laboratoriju. Proučava se dalje pronicanje skozi betonsko oporno zidovje. Kakšno važnost ima taka raziskava, kažejo slabe posledice tega pojava v Ljubljanici. Posebno lahko raziskujemo nihanje zemeljsko vlage na zemljiščih, kjer gojimo kulturne rastline. To zlasti točno raziskujejo na Češkem. Najvažnejše področje vodnih raziskav je izraba vodnih sil. Dobimo lahko točne rezultate v pogledu dimenzijoniranja jezov, zatvornic tudi za katastrofalno vodo. Lahko raziskujemo vpliv mostnih opornikov na zajezitev reke itd. Včasih pokaže poizkus da je boljše opornik na kak način popraviti, da rešimo s tem most, ki jc draga konstrukcija. Našteti primeri so le del vseh onih velikih nalog v vodnem stavbarstvu, ki jih naj racionalno reši hidrotehniški laboratorij. Navedeni so, da pokažejo, kako nujna potreba našega gospodarstva je zgraditev popolnega hidrotehniškega laboratorija v Ljubljani. Borba zanj se vleče že četrto leto in se približuje pritrdilnemu odgovoru na vprašanje, ali živimo res v tako brezupnih razmerah ali merodajni činitelji namenoma prezirajo glavne in še tako kričeče potrebe našega časa. Kar zahtevamo, to vendar ni ne iluzija ne fantazija, izvirajoča iz kakih veledomišljij, temveč realna potreba in skromna zahteva po njeni rešitvi. Če se Belgradu in Zagrebu kar sipljcjo možnosti za uresničevanje res fantazij s postavljanjem kolosov, potem imamo tudi mi v Ljubljani pravico do zneska za postavitev skromne stavbice. Slovenija še nikoli ni zahtevala prevečl Skromnost ji je prirojena kot kmečkemu dekletu z dežele. Zato pa je navadno izigrana. Naloga mladine je, da ji vzbudi zavest in ponos in odločnost. To je lahko vsem edino brez ozira na nazor, tako kakor je vsak brez razlike lačen in žejen. Bodimo edini v tem, kar nam je skupno! To je ponoven klic akademske mladine. A odgovorni činitelji, ne zanemarjajte naših naječjih potrebi —■ To je pa njen poziv. Akademska akcija za izpopolnitev univerze. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj želodec kozarec naravne »Franz-Josei na prazen grenčice«. opernega pevca Nikolaja Cvejiča je pri dobro znano. Bil je svoječasno angažiran v Ime — Pri korpulentnib ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. res. S. hr. »474/3J. Operni pevec Cvejič pred sodniki Obtožen je prestopa zoper varnost javnega prometa radi avtomobilskega karambola - Zanimiva razprava na drž. cesti v St. IIju Maribor, 4. junija. z obeh strani, sta se zagledala šele takrat, ko je bilo že skoraj prepozno. Šoler ililmer je 6icer takoj skušal zaustaviti avto, Cvejič pa se je spomnil, da vozi po napačni poti šele takrat, ko ni bilo več časa za izogibanje. Krenil je naglo na desno, pa je dosegel le toliko, da je z bokom voza priletel v nasprotnika in da nista avtomobila udarila Iron-talno drug v drugega. Trčenje je imelo precej hude posledice. Cve-jiču in njegovi spremljevalki 6e sicer ni ničesar pripetilo, pač pa se je razbil njun avto. V avtomobilu grofa Brii6selle pa so dobili lažje poškodbe šofer, grof in grolica Brusselle zelo težko pa je bila poškodovana grofica Spaur, ki je dobila poleg kontuzij še močan udarec na levo sence, ki ji je presekal arterijo. Dobila je tudi hud pretres možganov ter se je morala dalje časa zdraviti v sana-toriju v Mariboru. Nikola Cvejič je bil 6odno zaslišan ter trdi, da ni ničesar zakrivil. Pravi, da je vozil pravilno po desni strani ceste, nesrečo pa da je zakrivil šofer drugega avtomobila, ki je nihal na cesti sem in tja, tako da ni vedel za 6mer nasproti prihajajočega avtomobila. Izf>ovedbe prič pa obtožujejo Cvejiča, prav tako pa tudi ugotovitve orožnikov, ki so takoj jx> karambolu ugotovili na licu mesta na podlagi sledov, da je Cvejič privozil po nepravilni. levi 6trani ceste. Razprava proti Cvejiču se jc vršila na meslu samega karambola v Št. Ilju. Razpravo je vodil višji sodni svetnik dr. Tombak. Obtoženega Cvejiča ni bilo k razpravi ter ga je zastopal njegov odvetnik dr. Rapiotec. Zasebnega udeleženca grofa Brussellesa je zastopal odvetnik dr. Brandstatfer. Razpravljanje se je jiričelo na licu mesta popoldne ob 3 ter je vzbujalo med Št. Iljčani splošno po-i zornost. | Ob Č36U poročila razprava še traja. nas dobro znano. _.. Ljubljani, potem v Zagrebu, Belgradu in nazadnje v Brnu na tamošnji operi. S svojim krasnim, te-nornim baritonom si je pridobil evropski sloves, vendar smo ga Mariborčani bolje spoznali sele lansko leto, ko je dne 15. junija doživel v neposredni bližini Maribora, v Št. Ilju, neprijeten avtomobilski karambol. Zaradi tega karambola je prišel Nikola Cvejič danes pred okrožno sodisče na zatožno klop, zagovarjati pa se mora zaradi prestopka zoper varnost javnega prometa. Lansko leto 15. junija je prispel Nikola Cvejič s svojim krasnim novim »Tatra« avtomobilom iz Brna čez Avstrijo v našo državo. Hitel je v Zagreb in Belgrad, kjer je bil dogovorjen za vrsto gostovanj v operi. G. Cvejič se je pripeljal v družbi gospe Terezije Jakovina, avto pa je šofiral 6am. Cvejič je živel daljšo dobo na Češkem, kjer se vozi po levi strani ceste. Pripeljal se je skozi Avstrijo, kjer vozijo tudi na levi in takoj po prehodu naše meje mu ni prišlo na misel, da imamo mi drugačen vozni red in vozimo po desni 6trani ceste. Zaradi tega je skozi St. Ilj peljal po napačni, levi strani. V istem času pa je vozil v smeri od Maribora skozi Št. Ilj tudi avto grofa Alfreda Brusselle. Avto ie šofiral grofov šofer Ivan Hilmer, poleg grofa Brusselle pa so bili v avtomobilu še njegova žena Zofija Brusselle ter njena mati grofica Hcn-rietta Spauer. Šofer Hilmer je vodil avtomobil po pravilni, desni strani ceste. Nesreča je hotela da sta se oba avtomobila srečala na najbolj nepreglednem kraju ceste, na strmem ovinku pred Svatijevo trgovino. Cesta 6e z obeh 6trani proti Svatiju precej strmo Hvica. Pregledna je šele na vrhu. Ker sta oba avtomobila istočasno" vozila proti vrhu Drobne novice Koledar Sobota, 5. junija: Bonifacij, škof; Valerija, mučenica. Novi grobovi t V Ljubljani je umrla gospodična Tončka Kuhar. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. — V splošni bolnišnici je umrl g. Karel Zeleznikar, vlakovodja v pokoju. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne. t Na Suhi pri Kranju je mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Basaj, mati ravnatelja Zadružne zveze g. dr. Basaja. ■f V Starem dvoru pri Škofji Loki je umrl gospod Franc Hafner, posestnik, glavnikar-ski mojster in obč. odbornik. Pogreb bo v nedeljo ob 8 zjutraj. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše globoko 60žalje! I To je tudi vprašanje prehrane ! Lesketajoče oči, rdeča lica, krepke ude to stori BIOMALZ Poskusna dozn Din 12'50 v lekarnah. — Semenj pri Sv. Antonu bo letos v ponedeljek, 14. junija, ker je na dan sv. Antona letos nedelja. 14. junija je tudi romarski shod pri Sv. Antonu in bodo sv. maše ob 8., 9., 10. in 11. Spo-vedovalo se bo od 7. dalje. — Zahvala. Za mnogoštevilne čestitke, ki sem jih prejel ob svoji 00 letnici, se tem potom naj-iskrenejše zahvaljujem. Anton Rojiua. — Velesejmska novost bo nastop slovite kmečke godbe »Linzer Buben«. Tik pred daljšo turnejo se je posrečilo angažirati ta prvovrstni orkester, kateri bo koncertriral dnevno od 16 v velesejmski restavraciji. _ Island - Vatna Jakull - Ekspe-dicija priporoča za solnčenje Tschamba Fii. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5. — Za »Putnikov« avtobusni izlet v Trst 6. junija je še nekaj mest prostih. Odhod ob 6 zjutraj, prijave se sprejemajo še danes do 18. ure. — Občni zbor koroške »Nemške pevske zveze« v Celovcu. 30. maja je proslavil celovški >Moški pevski zbor« s slavnostnim koncertom 90 letnico svojega obstoja. V zvezi s to proslavo je bil tudi občni zbor »Nemške pevske zveze« za Koroško, ki obsega 124 pevskih zborov s 3500 pevci. Predsednik pevskega okrožja za okolico Vrbskega jezera ing. Szako\vitz je poročal, da obsega to okrožje 14 pevskih zborov s 140 pevci. Svoj skupen nastop bodo imeli 13. junija v Podgorju v Rožu. Predsednik je izjavil, da pevski zbori z vsemi silami podpirajo delovanje Heitmatkreisov«. — »Heimatkreisie so podružnice celovškega »Heimat-bunda«, ki je znan po svojem raznarodovalneni delu na Koroškem, (ako) Povsod — V Logi vasi pri Vrbskein jezeru so otvo-rili pevski dom za tamošnje nemško pevsko društvo, ki deluje po načelih »Heimatkreisa«. — Loga vas je imela vsa leta zavedno slovensko večino s slovenskim županom na čelu. L. 1935. pa je deželna vlada imenovala za občino nemškega komisarja iz Vrbe, ki še danes vrši županske posle. — (ako) najizdatnejše. Perzijske in tu mm po zelo nizkih cenah prodaja ORIENT-KARPET na velesejmu, paviljon F št. 119-23 — Za mesec junij priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeče slovstvo o Srcu Jezusovem: Dobri Zveličar, berilo in zgledi, spisal Siegerschmied Jože, Din 16.—; Vrtnice, junijska pobožno6t o Srcu Jezusovem, spisal Zabukovec Janez, Din 15.—, vez. Din 22.—; Presveto Srce Jezusovo, kratka berila za mesec junij, spisal Jurhar, Din 15.—, vez. Din 20.—; Sveta maša — dar Srca Jezusovega, spisal o. Bogomil Remec, Din 16.—; Obljube Srca Jezusovega, spisal o. Pate, Din 8.—; Manete in dileetione mea, Srce Jezusovo in duhovnik, priredil dr. Jožef Jerše, Din 8.—; Kraljevanje Srca Jezusovega v družinah, govori o. Mateja Crawleya o posvetitvi družin, Din 10.—, vez. 15 dinarjev; Premišljevanje o božjem Srcu, spisal o. Mariofil Holeček, Din 16.—; Nevesta Presvetega Srca. Življenje sv. Marije Alakok, spisal dr. J. Valjavee, Din 8.— ; BI. Gemma Galgani, biser Srca Jezusovega, življenjepis svetnice (molitvenik), premišljevanje za prve petke 6lužbe Srca Jezusovega, sveta maša itd., Din 16.—, zlata obr. Din 20.—; Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src (molitvenik), o Prislov. Din 24.—, zlata obr. Din 36.—. Vse te knjige se naročijo pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Povsod najlepše. u- Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9, Ljubljana. Naznanilo Cenjenemu občinstvu vljudno nasnanjam, da sem danes na vesellčnem prostoru velesejma otvoril nov paviljon v katerem bom postregel cenj. gostom s nalbolj-šlml Kranjskimi klobasami, hrenovkami ter rasnimi deltkatesaml. — Točil bom pivo, prvovrstni cviček ter najboljše belo namiino vino. Za obilen obisk se priporočam FRANC OCVIRK mesar ln prekajevalec v Ljubljani. Liubliana v soboto, dne 5. junija. Gledališče Drama: Sobota, 5. junija: »Korajža velja«. Izven. Izredno znižane cene od 14 Din navzdol. — Nedelja, 6. junija: »Dr.« Izven. Izredno znižane cene od 14 Din navzdol. Opera: Sobota, 5. junija: »Veseli studenček«. Red B. — Nedelja, 6. junija ob 11: »Akademija vojnih dobrovoljcev«. Cene od 24 Din navzdol. — Ob 20: »Ero z onega sveta. Gostovanje sopranistke fdč. Anite Mezetove, članice belgrajske opere, zven. Cene od 50 Din navzdol. Sestanki Društvo absolventov drž. dvorazrednih trgovskih šol ima v nedeljo, 6. t. m. ob 9 dopoldne v restavraciji Zvezda svoj šesti redni letni občni zbor. Udeležba je za vsakega člana dolžnost. Popoldne pa priredimo izlet na Fužine in jnričaku-jemo, da se boste tudi tega udeležili v lepem številu. Odbor. Cerkveni vestnik Cerkev sv. Jožefa v Ljuhljani. V nedeljo, dne 0. junija, praznik presv. Srca Jezusovega: ves dan izpostavljeno Najsvetejše — zjutraj ob 8. slovesna sv. maša — zvečer ob pol 8. po kratkem govoru in spravni molitvi spravna procesija z Najsvetejšim in s svečami — j>o procesiji litanije Srca Jezusovega. zahvalna pesem in blagoslov — darovanje sveč. — Verniki, ki se udeleže procesije, prejmejo z navadnimi jiogoji poseben popoln odpustek. Cerkvena glasba v cerkvi sv. Jožefa. Jutri slovesno praznovanje praznika presv. S. J. Ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa soleninis z orkestrom, zložil Rud. Wagne. Graduale: Dulcis et reetus Dominus, zložil A. Foerster. Po efert.: Ave verum, zložil W. A. Mozart. Po maši: Tvoji 6ino Srce Kraljevo, zložil dr. Franc Kimovee . Naše dijaštvo V nedeljo ob 11 zaključna akademska služba božja pri oo. frančiškanih. Zato je danes ob 18 in jutri ob 10 pevska vaja. Iskreno vabljeni vsi pevci in pevke. Kino Kino Kodeljevo. »Markiza Pompadour« (Kathe Nagy) in »ABCc (Luiza Ullrich). Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosjiosvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31. Od 20 do 40°/o smo znižali cene blagu. — Posebna ugodnost kopalne potrebščine K. Soss, Mestni trg >.>od vodstvom št. peterskega g. župnika Košmerlja. V ponedeljek večer sestanek, kjer se bodo v dvorani srečali naši inteligentje fare z delavci, naši možje z našimi fanti pri skupnem posvetu. G. dr. Justin iz Št. Vida jim bo da! veliko dobrega, njim primernega duhovnega kruha. Bežigrajsko moštvo pravi, da so te prireditve naš plebiscit za ali proti »Kralju naših src«, zlasti plebiscit naše inteligence. Glasove bomo šteli. Hranilnik brez dna? Ni treba imeti vedno hranilnik, ako se hoče štediti. Ako ga pa že imate, tedaj mora imeti dno, ker bi drugače padlo s|iodaj ven, kar ste zgoraj vložili. Ravno tako se godi marsikateri gospodinji, katera hoče varčevati na ta način, da kupuje slabo milo. V tem slučaju mora veliko bolj in dalj časa mencati perilo, pa ga s tem prehitro uniči. Gospodinja, ki jemlje za pranje redno Schichtovo milo Jelen, varčuje na pravem mestu, ker za gotovo ve, da je dobila za pranje milo, ki je radi svoje izdatnosti najcenejše, a njeno perilo bo ostalo dolgo lepo in dobro ohranjeno. 1 Promenadni koncert v Sp. Šiški. Turistični odbor za me6to Ljubljana priredi v soboto dne 5. t. m. od 20 do 22 promenadni koncert pred novo cerkvijo sv. Frančiška v Sp. Šiški. Svirala bo delavska godba »Zarja« pod vodstvom g. kapelnika Grudna. Koncert se vrši 6amo ob ugodnem vremenu. I Članom fant. odseka št. Jakob se sporoča, da bo ob lepem vremenu celodnevni izlet v nedeljo 6. t. m. k Sv. Miklavžu nad Moravčami. Odhod ob 8. z glavnega kolodvora. Vabljeni so vsi člani ter prijatelji odseka. I Albina Travnova umrla. Včeraj ob 12. je v ljubljanski splošni bolnišnici umrla gdč. Albinn Travnova, učiteljica na Viču in stanujoča v stanovanjski biši hnnovinske hranilnico v Igriški ulici. Albina Travnova je žrtev eksplozije bencina v njenem stanovanju. Kakor smo že poročali, je dne 24. maja zvečer naslala v njenem stanovanju silo- . .O pt^®" oVevo svoV ' . o dao«^ vita eksplozija, ki je podrla več sten in zelo poškodovala veo stanovanjsko opremo. Tedaj so gasilci in reševalci takoj prihiteli in preprečili še večjo katastrofo, nezavestno in hudo opečeno Albino Travnovo pa so morali prepeljati v bolnišnico. Prvotno so mislili, da je v stanovanju eksplodiral plin, .pozneje pa se je izkazalo, da je v resnici eksplodiral bencin. Albina Travnova je trpela deset dni, vsi zdravniški naj>ori, da bi ji rešili življenje pa so bili zaman. Bila je izvrstna učiteljica ter med svojimi stanovskimi tovariši priljubljena. Naj ji sveti večna luči 1 Razstava risb in ročnih del drž. učiteljske šole in ženske realne gimnazije bo 4. in 5. junija 1937 v risa!niči pri V. razredu državne učiteljske šole (II. nadstropje ženski oddelek). 1 »Na Trški gori« vprizori prosvetno društvo »Vodnik« dne 6. junija ob 20 zvečer na prostem pri Kamniti mizi. Ta igra bo v tej sezoni ena najlepših. Obiskovalce opozarjamo, da si pravočasno preskrbijo vstopnice, ki so v predprodaji vsak večer od 20 do 22 pri društveni blagajni. V slučaju slabega vremena se igra preloži na 13. junija. 1 Izlet železničarjev v kopališče Gorenja vas-Rateče bo v slučaju lepega vremena v nedeljo, dne 6. t. m. Vozi posebni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 14., povratek z rednimi vlaki. Udeleženci uživajo vozne ugodnosti: železničarji prosto vožnjo, neželezničarji polovično. 1 Idrijski krožek. Jutri bo izlet v Horjul. Odhod z vrhniškim vlakom ob 7.45 do Drenovega griča do Horjula peš 1 uro in pol. Nato se popne-mo na Koreno, odkoder je lep razgled. Ob 13. skupno kosilo z žlikrofi. Popoldne prosta zabava, Vabljeni vsi rojaki in prijatelji. 1 Ekspozitura pošte Ljubljana 1 na velesejmu bo od dne 5. do vštetega 14. junija 1937 opravljala sledeče posle: 1. sprejem vseh vrst pisemskih pošiljk, 2. sprejem vplačil jioštnih nakaznic in položnic, 3. sprejem brzojavk, 4. telefonski krajevni in medkrajevni promet, 5. dostavo jx>štnih pošiljk za tuje tvrdke na sejmu. Uradne ure: za telefonski jiromet od 8—18 nepretrgoma. Za nakazniški promet od 8—12 in od 15—17. Za pisemski promet od 8—12 in od 16—18. 1 Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah priredi praktično predavanje o zeleni rezi (pinciranju) pritličnega drevja in špalir-jev na vrtu g. Erjavca, Povšetova cesta 9, Kodeljevo, v nedeljo 6. t. m, ob 10. dojx>ldne. Ker predava g. Lenart Frido, špecijalist za nizko in špa-Iirno drevje, vabimo vse člane in prijatelje sad-jadstva, da se predavanja v čim večjem številu udeleže, Maribor m Artilerijski polk v Mariboru slavi danes svojo slavo v spomin dneva, ko so baterije tega polka prvič prispele na Gosposvetsko polje v osvobodilnih bojih na Koroškem. Rezanje kolača bo ob 10 dopoldne v vojašnici Vojvode Putnika. m Katoliška mladina v Maribora uprizori v nedeljo, dne 6. junija znano komedijo v treh dejanjih »Občinski tepček«. Pričetek bo ob pol 17 v dvorani Mladinskega doma v Cvetlični ulici 28. — Pridite! m Lep jubilej upravnika gledališča dr. Bren-čica. Včeraj je proslavil upravnik mariborskega gledališča g. dr. Radovan Brenčič 15 letnico, odkar vodi in upravlja Narodno gledališče v Mariboru. G. dr. Brenčič je prišel na vodstvo gledališča v najtežjih časih, znal pa je z njemu lastno spretnostjo spraviti zavod iz največjih gospodarskih stisk ter ga voditi na dostojni višini kljub temu, da so se javne podpore in dotacije neprestano zniževale. Žrtvoval je v ta namen ne le svoje delo in svojo energijo, temveč večkrat tudi svoje premoženje. Gledališko osebje je proslavilo včeraj dopoldne 15 letni jubilej svojega upravnika z lepo interno proslavo na odru. Zbrani so bili vsi igralci in režiser Jože Kovič je izrekel upravniku prisrčne čestitke v imenu svojih kolegov. Poklonil mu je album s slikami vseh igravcev. G. upravnik je dobil tudi več drugih lepih poklonov in veliko čestitk od bivših članov mariborskega gledališča ter gledališč iz vse države. Ob 15 letnici g. upravniku čestitamo tudi mi z željo, da bi vodil mariborsko gledališče z nezlomljivo energijo in lepimi uspehi še v bodoče. m Akademija mariborskih prostovoljcev. Ob priliki izida monumentalne spominske knjige Slovencev, jugoslovanskih vojnih prostovoljcev, priredijo mariborski prostovoljci akademijo, ki bo v ponedeljek ob 20 v Narodnem gledališču. Vstopnice se dobe v predprodaji pri gledališki blagajni. m Šole je konec. Danes so končale mariborske srednje šole s poukom. Dijaška mladina se je vesela razkropila iz mesta na vse vetrove, ostali so samo tisti, ki jih žuli smola kakega izpita ter veliki in mali maturanti, a za katere se začenja sedaj usodna preizkušnja. m Umrla je v bolnišnici v starosti 51 let soproga pekovskega mojstra ga. Ana Glas iz Gospo-svetske ulice 18 na Pobrežju. Naj počiva v miru! m Prekinitev avtobusne proge. Zaradi obnovitve ceste Maribor—Št. Ilj ukine danes mestni avtobusni promet vožnjo med Mariborom in Pesnico. Ponovno obratovanje se bo objavilo v časopisih. m Občni zbor mariborskih dobrovoljcev. Ob lepi udeležbi članov iz Maribora in okolice se je vršil občni zbor »Kladivarjev Jugoslavije«. Zbor je vodil poslevodeči podpredsednik ravnatelj Bogdan Pogačnik. Občni zbor je soglasno vzel na znanje poročila funkcionarjev in je soglasno odobril smernice, ki bodo dale organizaciji nov polet. — Izvoljena je bila nova uprava s predsednikom šol. upraviteljem Viktorjem Grčarjem na čelu. m Podružnica Slomškove družbe v Mariboru vabi vse člane in prijatelje na ustanovni obči zbor, ki bo v nedeljo v mali dvorani na Aleksandrovi cesti 6. mDovoljcna obnova. Dovoljena je bila obnova sodnega postopanja Jakobu Rozmanu, ki je bil s sodbo mariborskega okrožnega sodišča z dne 19. oktobra 1932 obsojen na 15 let robije.vPonovna razprava bo dne 22. junija 1937. m Umorjeni? Drava je v četrtek naplavila pri Poševi gramozni jami v Koroškem predmestju truplo nepoznanega utopljenca, ki je moral dalja časa ležati v vodi. Moški je bil 40—45 let star, 180 centimetrov visok, na desni roki je imel vtetovi-ran znak K. k. Feldregiment 14, pod njim pa začetnice A. M. Oblečen je bil le v spodnje hlače in hlače, brez srajce in suknjiča, na nogah je imel orne visoke čevlje na zadrgo. Mrtvec je imel na trebuhu 20 cm široko rano, ki je vzbudila pozornost ter je zaradi tega odredilo državno pravdni-štvo obdukcijo. Verjetno je namreč, da je neznani utopljenec žrtev zločina, da je bil najprej umorjen in šele potem vržen v Dravo. Povsod neprekosljive. I Uniobolna pobegnila s kolodvora. Včeraj zjutraj so pripeljali v Ljubljano neko mlajše umo-bolno dekle iz okolice. Njeni svojci so hoteli oddati dekle na opazovalni oddelek splošne bolnišnice. Ko je vlak privozil na postajo, pa se je dekle ustrašilo Jer se je izmuznilo pri zadnjih vratih vagona ifi ušlo čez progo. Sorodniki so jo iskali po vsem kolodvoru in bližnjih ulicah, vendar je niso mogli najti. Dekle, ki je precej zmedeno in nima pri sebi nobenih sredstev, tava sedaj najbrže kje po mestu ali po okolici. 1 Posestniki in podjetja v območju mesta Ljubljane se opozarjajo, da je odvajanje odpadnih, smrdljivih in onečiščenih voda v tekoče vode jarkov, jiotokov in rek iz zdravstvenih ozirov prepovedano. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razglaša, da hiorajo po odredbi kr. banske uprave vsi prizadeti posestniki. obrati in podjetja v teku 14 dni po objavi tega razglasa v dnevnikih mestnemu poglavarstvu v Ljubljani pismeno prijaviti sledeče objave: 1. Vsi prizadeti morajo javiti, kakšne odpadne vode imajo, kdaj in katero obla6tvo jim je izdalo dovoljenje za odvajanje teh voda. 2. Kdor nima dovoljenja za odvajanje odpadnih voda, mora z odvajanjem takoj prenehati in zaprositi za oblastveno dovoljenje. 3. Dolžnost za prijave pod 1. in 2. zadene tudi vsa podjetja in tovarne v Ljubljani, ki imajo mestne kanale izjieljane obratne vode ali tekočine. V6e prizadete, ki ne bodo ustregli temu pozivu, bo oblastvo strogo kaznovalo ,medtem ko se bo odtok vode brez vsakega naznanila ukinil. 1 V Savi najdeno ukradeno kolo. Pred dnevi je bilo akademiku Zdravku Vrhuncu ukradeno izpred »Gajevega hrama« v Gajevi ulici 2500 Din vredno kolo. Predvčerajšnjim popoldne pa je poveljstvo topničarskega |x>lka obvestilo policijo, da sta dva vojaka našla v Savi pri Tomačevem kolo. Ko je policija povabila Zdravka Vrhunca, je ta takoj v kolesu spoznal svojo lastnino. Tat je snel s kolesa le svetilko, evidenčno številko in dinamo stroj, kolo samo pa je vrgel v Savo. Policija je nekoga aretirala in ga sedaj zaslišuje, ali je pravi. Jesenice Dne 6. junija t. 1. bo na Jesenicah v prostorih Krekovega doma, sestanek Strokovne organizacije delavcev ZZD. Govoril bo tovariš Smersu Rudolf o socialni zakonodaji. Vabimo vse tovariše, da se sestanka gotovo udeleže in da povabijo tudi svoje prijatelje. Novo mesto Kino Krka bo v soboto in nedeljo predvajal film »Kreutzerjeva sonata« po delu znanega ruskega pisca Leva Tolstega. Glasba: Bethoven, Chopin in Čajkovski. Predigra: zvočni tednik. V ponedeljek i h torek ob 17 in 20.30 bo pa v filmu »Čudo otroka« nastopala priljubljena tnala Scliir-ley Temple. Predigra: Micki — miška.. Celio c Pevsko društvo »Oljka« sprejema še do dn® 18. junija nove pevce. Pogoj je dober posluh in resna volja, redno posečati pevske vaje, ki 6e vrše vsak torek in petek ob 20 v Obrtnem domu. Zlasti bi bilo dobrodošlo še nekaj II. basistov. Pri vsaki vaji bo nekaj minut odmerjeno teoretskemu pouku, kolikor ga je slehernemu pevcu neobhodno potrebno. c Uspehi protituberkuloznega tedna v Celju. Ob priliki protituberkuloznega tedna v Celju je dala celotna nabiralna akcija s prireditvami brutto dohodkov 26.901.50 din, izdatkov pa je bilo 1,508 dinarjev, Protituberkulozni zvezi se je poslalo za prodane listke in kartone 2.989.50 din. Ligi ostane čistih 22.404 din, s katero vsoto se bo fond za azil jetičnih znatno povečal. Upravni odbor krajevne protituberkulozne lige v Celju se vsem dar rovalcem, kakor tudi vsem, ki so sodelovali in pripomogli do tako lepega uspeha, najtopleje zahvaljuje, — Ker pa se zaradi slabega vremena niso mogle izvesti vse predvidene prireditve v proti-tuberkuloznem tednu, opozarjamo občinstvo, da sc bo v doglednem času še vršil promenadni koncert železničarske godbe v mestnem parku in pa pevski koncert društva »Zvon«. Vsi štirje celjski športni klubi pa priredijo v prid protituberkulozni ligi v nedeljo, 13. junija ob 16 na Glaziji izredno in zanimivo športno prireditev: brzoturnir s štafet-nim tekom. Na to prireditev že danes opozarjamo vse ljubitelje športa in vse celjsko javnost. c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »KARNEVAL« Gustav Frolich), ob 14.30 matineja »Resnica zmaguje«. c Mestna občina celjska bo v prihodnjih dneh začela s pretlakovanjcm križišča Kralja Pet-a cesta in Cankarjeva cesta ter Vodnikova ulica. Delo bo trajalo par tednov in bo možen le enosmerni promet. Pta\ V nedeljo, dne 6. junija f. I. ob 10 predpoldne 6e vrši v Ptuju v magistratni dvorani občni zbor Krajevne organizacije za mesto Ptuj. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo predesednika, tajnika iu blagajnika; 3. Govor g. Ve6enjaka, ministra n. r.; 4. volitev novega odbora; 5. Slučajnosti. Vsi člani 6e udeležite občnega zbora v polnem številu. Kamnih Mali ljubljanski harmonikarji ter mladinski in otroški pevski zbor pod vodstvom gosp. prof, P. Rančigaja nastopijo v nedeljo, dne 6. junija ob 4 popoldne na koncertu, ki ga priredi prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v mestnem parku (poleg gasilskega doma) v Kamniku. Mladi ljubljanski gostje so že ponovno želi najlepše uspehe v Ljubljani in drugod, zato pridite iz Kamnika in okolice vsi, ki ljubite mladino in narodno pesem. V primeru slabega vremena prireditev odpade. Naše gospodarstvo v aprilu Iz statističnega poročila Narodne banke za mesec april posnemamo Se nekatere statistične podatke o našem gospodarstvu (pripominjamo pa, da smo celo vrsto podatkov že objavili, n. pr. o gibanju vlog, zunanji trgovini, indeksu cen itd.) Efektni promet na borzah sicer ni_ bil tako znaten kot v marcu, vendar je skoro še enkrat tako velik kot je bil lani. Tudi devizni promet je bil nekoliko manjši kot v aprilu, toda za 84 milij. Din višji kot lani aprila. Indeks tečajev državnih papirjev je bil v aprilu naslednji v primeri z drugimi meseci: april 1936 marec april 1937 vojna škoda 357.49 410.03 408.49 7% inv. pos. 82.07 88.48 88.18 4% agrarji 46.93 52.11 52.50 begi. obv. 66— 75.57 76.32 Indeks cen na drobno izkazuje v vseh naših mestih naraščanje od marca na april, kar dokazujejo naslednji podatki: april 1906 marec 1937 april 1987 Ljubljana 87.8 83.0 84.4 Belgrad 81.7 79.5 82.5 Zagreb 81.6 82.7 82.3 Skoplje 85.5 81.9 86.7 Pri 20 velikih bankah v naši državi opažamo žo od jeseni lanskega leta stalen dvig vlog, ki se je tudi letos nadaljeval ter so njih vloge znašale marca letos 3162 milij. Din, dočim so marca 1936 znašale samo 3041 milij. Poleg znatne okrepitve likvidnosti: postavka blagajna je narasla od 309 milij. mar<>a 1936 na 363 milij. marca 1937. Novo važno dejstvo je tudi, da izkazujejo te banke povečanje posojil od 4095 milij. marca lani na 4124 milij. marca letos. Med ostalimi statistikami navajamo še število natovorjenih vagonov, ki je doseglo aprila letos 128.000 (marca 122.000 in aprila lani 102.000). Nova javna dela Iz Belgrada poročajo, da se sestavlja zopet nov obširen program za javna dela in bo objavljen za dveletnico vlade dr. Milana Stojadinoviča. — Podrobnosti sicer še niso znane, gotovo pa ie, da bo obsegal velika dela v notranjosti države m v Belgradu, kjer se bo n. pr, zgradil pri Cukarici nov most čez Savo in velika skladišča v belgraj-6kem pristanišču. Ljubljanski velesejem Spomladanski velesejem podaja zlasti sliko industrijske in obrtniške proizvodnje. Zato prevladujejo taki razstavljeni predmeti, ki so razdeljeni po skupinah ali pa uvrščeni v posebne raz- fitaVNaša težka industrija priredi kot vsako leto prav impozantno razstavo. Priključeni bodo tudi številni stroji, hladilne naprave in pa tudi poljedelski stroji. . Posebno skupino tvori radio, prav velika pa bo razstava avtomobilov, motornih koleis m koles. Ta razstava obsega nad 1.400 kvadratnih metrov prostora, 38 znamk avtomobilov, 9 znamk motornih koles in 8 znamk koles. Ne manjka seveda tradicionalne razstave pohištva, ki zavzema prostora 1.500 kvadratnih metrov. Ta razstava bo letos še posebno privlačna. Seveda bodo priključeni tudi najrazličnejši drugi lesni izdelki: pletarski, ščetarski, lesene igrače, kolarski itd. . . Prilično obsežen bo oddelek usnjarske in tekstilne industrije, nadalje papirne stroke, kemične industrije itd. Steklo na razstavi bo večinoma domačega izvora, dočim bomo v keramiki videli poleg domačih tudi bolgarske izdelke. V posebnem oddelku je prirejena razstava male obrti, katero je organiziral urad za pospeševanje obrti pri kr. banski upravi. Končno bo posebno privlačna lovska razstava Zveze lovskih društev v naši banovini. Ta bo pokazala stanje slovenskega lovstva, stalež divjadi, lovsko 'bpremo, trofeje, statistiko. Ta razstava je prav za prav izbirna razstava za jesensko mednarodno lovsko razstavo v Berlinu. ^Razstavo malih živali priredi »Živalca«, vzorni sadhi.vrt je uredil g. Frido Lenart, zanimiv pa bo tudi živalski vrt, katerega pokaže Zoološko društvo v Ljubljani. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 31. maja 1937 izkazuje tele glavne postavke) vse v milj. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. maj): Aktiva: zlato v blagajnah 1638.9 (+ 2.1), zlato v inozemstvu 30.3, skupna podlaga 1669.2 (+2.1), devize izven podlage 764.2 (—1.9), kovani denar 415.9 (—29.7), posojila: menična 1460.14 (+8.54), lombardna 251.7 (+1.9), skupno posojila 1711.8 (+10.4), razna aktiva 1076 (+24.9). Pasiva: bankovci v obtoku 5433.4 (+149.2o), drž. terjatve 31.45 (—23.2), žirovni računi 1174.96 (—104.2), razni računi 969.17 (+U.0), skupno ob-veznostni po vidu 2175.6 (—116.4), razna pasiva 313.3 (-26.86). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7608.95 (+32.85), skupna podlaga s primom 2144 95 (+2.7), zlato v blagajnah 2106.1 (2.7), skupno kritje 28.18 (28.27)%, od tega samo z zlatom v blagajnah 27.07 (27.76)%. Izkaz kaže običajno sliko ob ultimo s jw>veca-njcm obtoka denarja in zmanjšanjem naložb pri banki. Vendar se je obtok denarja povečal v znatno večji meri kot so se zmanjšale naložbe pri banki. Med aktivi je omeniti že dalj časa trajajoče naraščanje posojil. Cesta Reka — Sv. Areh na Pohorju Že več let gradi banska uprava važno zvezno cesto Reka—Sv. Areh na Pohorju, ki bo ne glede na gospodarski pomen pri izkoriščanju lesnih bogastev Pohorja služila tudi kot nadvse važna tuj-skoprometna zveza. Zaradi tega se bo dograditev te ceste tudi v letošnjem letu pospeševala. Dograditi je treba le še pičle štiri kilometre in ban g. dr. Marko Natlačen je te dni potrdil načrte in proračune okrajnega cestnega odbora v Mariboru za zgraditev zadnjega dela te ceste, ki jo gradijo kot banovinsko cesto II. reda. Preračuni za zadnji odsek ceste Reka—Sv. Areh znašajo 1,450,000 dinarjev. Cesta bo, kakor v že doslej dograjenih odsekih, široka 5 metrov. Bo v krivinah razširjena in imela najmanjši poltimer krivin 35 m, največji vzpon pa do 7 odstotkov. Ker gre cesta po hribovitem svetu bo na njej veliko število propustov in velikih nasipov. Zaradi razvijajočega avtomobilskega prometa, katerega bo ta cesta prav gotovo deležna v veliki meri, bodo na vseh potreb nih mestih postavljeni cestni odbijači. Za sedaj bodo razpisali 2 km dolgi odsek, ki je preračunan na 440.000 din. Licitacija bo razpisana v roku 30 dni in bo v prvih dneh meseca julija pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. Prav tako bodo dogradili gornji ustroj 2 in pol kilometra dolgega odseka ceste, katerega spodnji ustroj je bil dograjen že v prejšnjih letih. Zadnja dva kilometra bosta prišla na licitacijo potem, ko se bodo dela nn prejšnjem odseku že začela. Zaradi precejšnjih ovinkov bo na mestu, kjer se bo novo zgrajena cesta priključila na staro cesto, ki vodi od Sv Martina k Sv. Arehu napwavljeno razširjeno cestišče, na katerem bo imelo prostora do 50 vozov Na tem razširjenem cestišču, se bodo vozovi mo gli poljubno ustavljati, ne da bi motili promet prav tako pa bo s tem odstranjena sleherna ne varnost, ki bi sicer na tem križišču nastopala. * Nemško-jugoslovanski gospodarski odbor se sestane v začetku septembra v Belgradu. Celjska posojilnica d. d. v Celju je imela dne 31. maja t. 1. svoj redni občni zbor. Iz poročila uprave posnemamo, da je zavod odpisal vso izgubo vsled uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v znesku po 1,186.185.16 Din od svojih rezerv. Po tem odpisu ima zavod enkrat za vselej odpravljene vse kmetske zaščitene terjatve ter mu še ostane rezerv Din 7,653.289.94 in Din 8,000.000,— delniške glavnice. Doseženi čisti dobiček v letu 1936 znaša Din 612.889.97. Rezervi se dodeli Din 132.889.97 in izplača se 6% dividenda. Zavod se ni poslužil in tudi nima namena poslužiti se zaščite. Doslej je izplačal nad dve tretjini starih vlog, kar mu je zaupanje jx>večalo in se pritok novih vlog stalno veča. Zato gleda zavod lahko z optimizmom v bodočnost. Assicurazioni Generali in Feniks. Iz fioslovnega poročila tržaške zavarovalnice Assicurazioni Generali posnemamo, da je družba v velikem številu držav sodelovala pri prevzemu poslov nekdanjega Feniksa, tako v Avstriji, Romuniji, Bolgariji, Belgiji, Holandiji in Franciji ali sama ali pa s člani svoje skupine. Nadalje je družba prevzela tudi znatne udeležbe pri nekaterih podjetjih, ki 60 pripadala Feniksoveinu koncernu. — Družba prinaša tudi podatke o svojih nejjremičnitiah po vsem svetu. Iz tega posnemamo, da je lani družba povečala svojo posest v Zagrebu za dve nepremičnini v znesku 2.5 milij. lir (hiši v Petrinjski ulici 2 in Kureličevi ulici 4). Pa tudi cenitev ostalih nepremičnin se je povišala radi devalvacije lire, tako da je ocenjena posest družbe v naši državi na 23.25 milijonov lir, leta 1935 je znašala samo 13.455 mili: jonov lir. — Premijski dohodki družbe so se lani povečali od 264 na 808 milij. lir, zlasti v življenj- skem zavarovanju. Dividenda znaša zopet 175 lir na delnico. Velika dražba na sodišču. V soboto ob 11 je bila na ljublManskem okrajnem sodišču dražba hiše in zemljišč Tornagovih dedičev. Za dražbo je bilo večje zanimanje. Na dražbo 6ta prišli 2 zemljišči. Prvič vi. št. 40 k. o. Poljansko predmestje, obsto-eče iz hiše na Poljanski cesti, pritiklin in vrta. Vse je bilo sodno cenjeno na 1,565.000 Din. Drugo zemljišče vi. št. 278 k. o. Poljansko predmestje, veliko stavbišče je bilo parcelirano na 8 stavbnih iarcel, ki so bile celotno cenjene na 1,340.942 Din. >ažbo je vodil sodnik dr. Svet. Prvotno se je vršila dražba po posameznih skupinah. Te dražbe se je udeležilo 7 interesentov. Za posamezne parcele so jx>nujali od 782.500 do 192.000 Din. Pri drugi skupni dražbi pa je obe zemljišči s hišo vred zdražila Elizabeta Kunejeva, posestnica v Rajhenburgu št. 18 za 2.100.000 Din. Cenilna vrednost pa je znašala 2.905.942 Din. Najnižji j>onu-dek za celoten kompleks pa je bil določen tra 1,452.971 Din. Ta dražba datira še iz leta 1935 Dobave: Splošni oddelek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 8. junija ponudbe za dobavo konceptnega papirja in belega kartona. Gradbeni oddelek pa do dne 8. junija za dobavo kretniških tablic, žičnega povlačnika, me-cesnovih klincev, drenovih držajev za kladiva in lopate; in do dne 15. junija za dobavo žaginih listov. , v . Dne 21. junija bo v pisarni referenta inženje-rije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dovršitev poli na teritoriju dravske banovine. Vožnja po morju se poceni, ker je Jadranska plovidba obiskovalcem ljubljanskega velcsejma dovolila za plačano vožnjo v nižjem razredu vožnjo v višjem razredu, in sicer za potovanja v Ljubljano od 20. maja do 14. junija, za povratek po morju pa od 5. do 20. junija. Prav tako je potovanje v višjem razredu s karto nižjega razreda dovolila Dubrovačka parobrodska plovidba. Vsi ti popusti veljajo samo na podlagi velesejemskc legitimacije. Kitajka je z največjim užitkom gnezda lastavic a mi naše M BONBONE Bodi kjerkoli i M povsodi! 7% stab. pos. 87.25 den. — Delnice: Narodna banka 7.120—7.200 (7.150), Priv. agr. b. 195—196 (195,50, mali kom. Dunaj, 4. junija. Večina tečajev delnic je danes oslabela. Bilo je malo posla, pa tudi izpremembe v tečajih so bile malenkostne. Narasli so tečaji Stega. Feltena in Trboveljske, dočim beležijo večji padec delnice Alpine, Rima in Salgo. Beležili so (v oklepajih včerajšnji tečaji): Do-navskosavskojadranska oblig. 63 (63.90), delnice: Narodna banka 160, Steg 28.25 (27.90), Stevveag 30, Magnesit 93 (95), Trboveljska 29.25, (v sredo 28.32), Alpine 43 (44), Rima Murany 91.50 (93.75), Stevr-Daimler-Puch 210.50 (210.50). Leykam 70 (70.50), Semperit 63.50 (64,25). Žitni trg Borza Denar Dne 4. junija. V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizprenienjen v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20—238.80. Avstrijski šiling se je v Ljubljani okrepil na 8.05—8.15, v Zagrebu na 8.02—8.12, v Belgradu na 8.0075—8.1075. Grški boni so beležili v Zagrebu 34.025—34.725, v Belgradu 33.90—34.60. Italijanske lire so iskali v Belgradu po 217.50. Nemški čeki so v Ljubljani ostali neizpreme-njeni na 12.2650—12.4650, dočim so se v Zagrebu okrepili na 12.29—12.49, nadalje so beležili za sredo junija 12.28—12.48, za konec junija 12.2850—12.4850, za konec julija pa 12.28—12.48. V Belgradu so beležili 12.2709—12.4709. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,153.264 din, v Belgradu 4,886.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab, v Belgradu je dosegel 1,077.000 din. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold..... 2402.66—2417.26 Berlin 100 mark ...... 1748.53—1762.41 Bruselj 100 belg ...... 735.19— 740.26 Curih 100 frankov 996.45—1003.52 London 1 funt 214.73— 216.79 Newybrk 100 dolarjev , . , . 4336.01—4372.32 Pariz 100 frankov...... 194.34— 195.78 Praga 100 kron....... 152.04— 153.14 Trst 100 Ur........ 228.94- 232.03 Curih. Belgrad 10, Pariz 19,5075, London 21.585, Newyork 438.125, Bruselj 73.775, Milan 23.05, Amsterdam 240.90, Berlin 175.65, Dunaj 81 (81.75), Slockholm 111.275, Oslo 108.45, Kopenhagen 96.35, Praga 15.26, Varšava 82.95, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.54, Buenos-Aires 133. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% investicijsko pos. 87.50—88.50, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 409.50—411, begluške obv. 75—77, 4% sev. agr, 51—53, 8% Blerovo pos. 96—97, 7% Blerovo pos. 86—87, 7% pos. Drž. hip. banke 98—100, Trboveljska 250—260. Zagreb. Državni papirji: agrarji 52.75 blago, vojna škoda promptna 408—410.50, begluške obv. 72—72.50 (mali kom.), dalm. agr. 74.25—75, S'/o Blerovo pos. 96—96.50 (96.75), 7% Bler. pos. 86.25—87. — Delnice: Nar. banka 7.050 den., Trboveljska 250—255, Gutmann 61—65, Isis 25—30, Danica 50 bl., Osj. liv. 186—190, Osj. sladk. tov. 160—180, Dubrovačka 325—400, Jadr. plov. 400—450. Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. (88.50), agrarji 52.50—53 (52.75), vojna škoda promptna 409.50—410.50 (410, 409.50), begluške obv. 76.75— —77.25 (77), dalm. agr. 74.75—75.25 (75), sev. agr. 52 den., 8% Bler. pos. 95.75—97, 7% Bler. pos. 86.50 den., 7% pos. Drž. hip. banke 99.75 denar, Novi Sad. Pšenica: bč. srem. in slav, 173—175, bč. potiska 179—180, banaška 172—175. Otrobi: bč. srem. ban. 90—95, bč. ladja 94—95. Vse ostalo neizpr., tend. neizpr., promet živahen. Sombor. Pšenica: bč. okolica Sombor 173—175, bč., ban. in gor. ban. 173—175, sremska 174—175, slav. 174—175, bč. ladja Begej 179—181, bč. potiska 178—180, ban. potiska šlacp 179—181. R ž : bč. 153—155. — Ječmen: bč. okol. Sombor 63—64 kg 120—122.50, srem. 63—64 kg 120—122.50, bč. spomlad. 67—68 kg 125—127.50, bar. spomlad. 67—68 kg 127.50—130. — Koruza: bč. srem. 91—93, bč. srem. bela 95—97. — M o k a : bč. Og Ogg 260—270, 240—250, 230—240, 200—210, 160— -170, 115—120. — Otrobi : bč. srem. 94—95. — Fižol: bč. 230—240. Tendenca neizprem. promet 29 vagonov. Živina Sejmsko poročilo iz Kranja 31. maja. Cene goveje živine so bile sledeče: voli L vrste 6.50 Din, II. vrste 5.50 Din, III. vrste 4.50 Din za 1 kg žive teže; telice I. vrste 6 Din, II. vrste 5 Din, III. vrste 4.50 Din za 1 kg živo teže; krave L vrste 5.50 Din, II. vrste 5 Din, III. vrste 4.75 Din za 1 kg žive teže; teleta I. vrste 7.50 Din, teleta II. vrste 6 Din za 1 kg žive teže; prašiči špeharji 9 Din, prašiči pršutarji 8.50 Din za 1 kg žive teže. Pujski 6—8 tednov stari 140—200 Din komad. Od zadnjega sejma so narasle cene volov in klic I. vrsto za 0.50 Din pri 1 kg; prav tako se je dvignila tudi cena jirašičev pršutarjev za 0.50 Din pri 1 kg. Cene ostalo govejo živine pa eo ostalo neizpremenjene. Goveje meso I. vrsle 10—12 Din, II vrste 8—12 Din, III. vrsle 7—9 Din za 1 kg. Svinjina 16 Din, svinjska mast 19 Din, slanina 18 Din, čisti med 2-1 Din, neprana volna 34 Din, oprana volna 38 Din za 1 kg. Pšenica 250 Din, ječmen 195 Din. rž 180 Din, oves 185 Din, koruza 150 Din, fižol 300 Din, krompir 75 Din, lucerna 2000 Din, seno 75 Din, slama 50 Din, pšenična moka 300 Din, koruzna moka 250 Din za 1 q. Mleko 2 Din liler. Iz Julijske krajine Poroka. V Logu pod Mangartom sc je poročila gdč. Pepca Juvančič, sestra msgr. dr. Ivana Ju-vančiča, vicerektorja goriškega centralnega semenišča z g. Konstantinom Hardacherjem, čevljarskim mojstrom v Bovcu. — Obilo sreče! Še dve novi sveti maši. Naša prikupna in ponosna Idrija se je zopet postavila: v preteklem tednu je praznovala kar dve novi sveti maši. Na praznik sv. Reš. Telesa je daroval svojo prvo sveto daritev novomašnik g. Bizjak Tranc, v nedeljo, 30. t. m. pa njegov tovariš novomašnik g. Jožef Kušman. Oba novomašnika sta idrijska rojaka. Umevno, da se je njunega veselja radostilo tudi njuno rojstno mesto in ju je slovesno in praznično počastilo. Kulturni obzornik Teden ženske knjige »Splošno žensko društvo« je priredilo v Ljubljani razstavo ženske knjige Obenem so se za časa razstave vršila predavanja o tem, kaj je slovenska žena kot književnica ustvarila svojemu narodu. Prav k tem predavanjem pa je potrebno nekaj °P0IUvodno predavanje je imela ga. prof. Zlata Pirnatova, ki je očrtala prirodni razvoj delovanja slovenske žene od prvih začetkov — od kuharske knjige naprej, na koncu pa dala tudi oceno knji-ževniškega dela slovenske žene. Ta ocena je negativna, ker še ni bilo med nami pisatelpce, ki bi prikazala našo ženo takšno, kakršna je: močno, delavno in vztrajno. Prav zato »slovenska pisateljica še ni ustvarila ničesar«. Ali ne zvenijo čudno takšne besede v razstavni dvorani, kjer so dolge mize obložene s tiskano besedo slovenske žene, kjer revije časopisi, brošure in knjige razodevajo, da ni počivalo pero slovenske žene od tiste prve kuharske knjige, ki jo je predavateljica ironično omenila, pa do danes? Dela sama pričajo, kako preozek, kako premajhen ie kriten), s katerim je gospa profesorica merila delo slovenske književnice In v kakšnem nasprotju je namen razstave z mišljenjem prve predavateljice, saj menda nihče ni nameraval z razstavo dokazovati, da slovenska književnica še ni ničesar ustvarila! Preslabo se z razstavljenim tiskom uiema tudi predavanje ge. prof. Trdinove. Na začetku je predavateljica pojasnila, da razstavlja žena sv0)0 knjigo ločeno od moške knjige prav iz potrebe, da izkaže svoje delo zase, ki ga zapostavlja moški m mnogokrat tudi ženski svet. Potem je svoje preda- • -u M^/iličUnvi ki te ustanovila van e usreuuiui.im */-----' , n . I tn urejala prvi ženski list »Slovenko«. Prav tako je uvaževala naslednjo urednico »Slovenke« Iv. Klemenčičevo, mudila se je ob pesnici Poljančevi in dala priznanje najboljši pesnici Vidi Jerajevi. Tudi Zofki Kvedrovi je dala čast najboljše naše pisateljice. Ob listu »Ženski svet« je omenila urednico Pavlo Hočevarjevo in njeno naslednico ter omenila dekliški list »Vigred«. Nato je govorila o Mariji Kmetovi, da je ta pisateljica dosegla svoj višek s dala umlhwrydgovumlhwyniatxrdgovceumlhwyuml »Sv, Frančiškom Asiškim« in nadalje, da se je odpovedala življenju in delu in živi svoje versko življenje. Tako je ostala le »najboljša« slovenska pisateljica lika Vaštetova, »ki piše iz zgodovinske snovi svoja dela in je v tem edinstvena v slovenskem moškem in ženskem slovstvu«. Kot najboljšo pesnico sedanjega časa je pohvalila Vido Tau- Marsikaj pa je gospa predavateljica pozabila. Toda malo nerodna pozaba je, če kdo govori ob takšni priliki o »Ženskem svetu« in ne omeni družinskega lista Mohorjeve družbe »Mladike« niti pisateljice tega lista Mare Husove, če kdo omenja urednice »Ženskega sveta« in se ne spomni na ustanoviteljico in urednico dekliškega lista »Vigredi«, ki je organizatorka znatnega dela slovenskega žen-stva in avtorica »pedagoških del, na Anico Lebar-jevo? Greš mimo razstavljenih del, vidiš prilogo »Slovenca« in stran z naslovom »Družina« in čitaš, da jo urejuje M. Kmetova — pa se domisliš, da je predavateljica Kmetovo že izključila iz udejstvo-vanja. Poslušaš besedo o Vaštetovi, da edina piše iz zgodovinske snovi, pa ničesar ne izveš o Lei I'a-turjevi iz »Doma in sveta«. Ne veš, zakaj vse to, samo to lahko ugotoviš, da so Mladika, Vigred, Slovenec, Dom in svet katoliški listi! Slediš predavanju, ko govori o slovenskih pesnicah, pa nc slišiš imena uršulinke m. Elizabete, ki ima odlične duhovne pesmi — ali zato, ker je ta duhovnost katoliška? — Predavateljica prof. Boršnikova je predavala o »Slovenki« in njeni ustanoviteljici ter urednici Nad-liškovi in o njeni naslednici Klemenčičevi, ki sta s svojim urednikovanjem znali pritegniti ves tedanji slovenski literarni svet k sodelovanju. Po besedah predavateljice »le fanatični Krek ni doumel globokega in razsežnega dela Klemenčičeve, da bi sodeloval v krogu »Slovenke«. Pri tem, ko se je razstava trudila biti ženska-slovstvena, so jo uničevala predavanja, ki so bila občutiti neženska, neslovstvena in tendenčno pro-tikatoliška. —n— Cerkveni glasbenik Poslednja številka »Cerkvenega glasnika« jc v svojih uvodnih člankih posvečena razglabljanju o cerkveni glasbi ter že načenja z donosi k raz-čiščenju vprašanja o tej veji glasbene umetnosti ter o pravilnosti ali nepravilnosti njene razvojne poti, — vprašanja, čigar važnost je modro dočutil urednik msgr. Premrl in odprl v listu anketo. Tako je upati, da bo s sodelovanjem prav Tazličnih član-karjev vprašanje prijeto od vseh možnih strani in da se bo čistilo v velik prid cerkvene umetnosti sploh. Da ja poslalo vprašanje živo, kaže donesek dr. Merharja, ki se ga jc prav dotaknil še s strani cerkvenega pesništva. Kaže pa tudi odbora seja »Cecilijanskega društva«, na kateri se jc vprašanje na široko razglabljalo, K sklepu seje pa, češ, da naj se sodelujoči člankarji ne drže samo načel, ker ne gre za učene razprave, ampak, da naj kontretno na zgledih pokažejo nedostatke, odnosno ideal cerkvene glasbe, — k temu sklepu bi veljalo dodati, da utegne biti pogrešen v toliko, v kolikor pretirava zahtevo po konkretiziranju. Kajti s tem odpira pot isti nevarnosti, iz katere bi rad vodil, le z druge strani, ker želi sicer v drugačno in novo, a vendarle zopet v šablono. Ta pa je najhujša škod-ljivka živega, vedno presnavljajočega se duha, ki mora biti še zlasti cerkveni glasbi vir ustvarjanja. Zato bo že bolje, če se načeto vprašanje rešuje le na široko in načelno in da se pusti svoboda ustvarjanja skladateljem samim, sproti — kar je tudi edino prav. V reviji se nahajajo še sleaiči članki; Ferjančič »Nekaj spominov iz prve dobe Cecilijincga dru- štva«, članek o Foersterjevi »Missa Quilisma«, o ■j" Lojzetu Bratužu in njegovem delu, iz katerega je moral tragično oditi; S. Premrl priobčuje nadalje seznam Foersterjevih skladb, Hochreiter spomine na II. Sattnerja; sledijo imena in življenjepisi absolventov orglarske šole, poročilo o seji odbora Cecilijinega društva, organistovske zadeve, koncertna poročila, dopisi, oglasnik in razne vesti. Glasbena priloga prinaša zaključek Foerstcr-jeve maše »Missa Quilisma«, ki je zrel plod skladateljevega dela na cerkvenem polju in odsev nazora, ki skuša najti zvezo med rimskim stilom in romantiko, V, U. * Pred kratkim jc bila v belgrajskem gledališču premiera baleta Krešimira Baranoviča »Imbrek nn-sonja«. Prevladuje kantomima. Po snovi je delo zajeto iz kajkavskega ambijenta. Tekst je po kajkav ski narodni pripovedki priredil pisatelj in dramatik Milan Begovič. V založbi »Luča« profesorske zadruge v Belgradu je v prevodu znanega filozofa dr. Miloša Djuriča izšel Platonov »Fedron ili O duši.<, Predgovor je napisal drugi filozof, dr. Branislav Pctro-nijevič. Cena 12, oziroma 15 Din. »Savremenik« (junij) ima sledečo vsebino: Din-ko Tomašič, Vsebina hrvatskega nacionalizma traz-prava). — Frano Alfirevič, Vonj dežja, Otok (pesmi). — Olin Delorko: Bodrenje, Apolon (pesmi). — Stanislav Šimič. Ljubimci v narodni kuhinji (novela). — J. Bcrkovič, Moliore 1937 (e6ej). -Ivanka Laszowska. Pot v samoto (pesem). — Ra-sim Filipovič. ...lepi so robčki, otipaj! (Odlomek romana »Pečena zemlja«). — Montaigne, O uče-njaštvu. — Stjepko Vrtar, Vizija (novela). Vera Luketič, Pesem tihega kota. — Feulleton: Pomen Ane Karenine (Božo Lovrič) — Vloga knjige v današnji krizi dulia (dr. Jaroslav Sidak) — Umberto Urbani: Scriltori jug. (Vice B. Zaninovič) — Ivo Kozarčanin: Tuja žena (I. Jakovljevič) — Sendvič »Fi*o!>* (Novak bimič) Hiša, v kateri sc jc rodi! Cehov (R. C.). Nekdanjost in sedanjost druga ob drugi: V Amsterdamu so priredili letalsko razstavo, katero obiskuje mnogo ljudi, ki pa se navadno vozijo na razstavišče še v starodavnih vozilih te vrste. Angleška kraljica-mati Mary, ki je te dni obhajala svojo 70 letnico, je obiskala dom starih vojaških veteranov. Kaj vemo iz zgodovine naočnikov Ljudje so bili najbrž že v davnih časih kratko vidni ali pa daljnovidni, seveda ne vsi, kakor še dandanes niso. Pač pa nam zgodovina še le iz Ne-ronovega časa poroča o steklenem naočniku, kakršnega je nosil kruti cesar Neron, ko je v cirkusu gledal krvave igre gladiatorjev in umiranje kristjanov. Cesar Neron je nosil nekak monokelj, ki je bil izbrušen iz dragega kamna smaragda v konkavni obliki, tako da je oko skozi ta naočnik lahko vse bolj natančno in povečano videlo. Za prve naočnike 60 brusili drago kamenje. Prave naočnike iz stekla pa je baje iznašel neki italijanski menih v 13. stoletju. Takrat so pismeni ljudje, ki so morali vse le pisati in samo pisano pisavo brati, dognali, da se da s primerno brušenim steklom bolje videti pisava v rokopisu. Prve naočnike so začeli izdelovati v gorenji Italiji. Ta stvar pa je naglo napredovala, tako da že leta 1482 beremo o važnih obrtniških brueilnicah stekla v Nurnbeirgu na Nemškem, kjer so brusili 6teklo za naočnike. V tem času 60 bili naočniki torej že precej v modi, sicer bi ne bilo mogoče, da imamo že iz leta 1352 ohranjeno sliko, katera nam kaže naočnike. Slavni Rafael je leta 1500 naslikal papeža Leona X. z naočniki na očesu. Tudi najstarejši tako zvani dvojni naočniki 60 že iz 13. stoletja. Vendar so obode takrat delali iz navadnega železa ter iz kaj priprostih stekel, ki so le malo povečavala. Teh naočnikov ni bilo mogoče nikamor pritrditi na obraz. Tako je moral vsakdo, ki je gledal skozi take naočnike, steklo lepo držati v roki, da mu ni padlo na tla. Še le od 17. stoletja dalje 60 naočnike nosili naravnost na nosu pred očmi. Znanstveno podlago za resnično primerno Lz-boljšavanje oči pa sta dali še le zadnji dve stoletji. In še le v zadnjih dveh desetletjih se je ta stvar tako razvila, da je skoraj že popolna. Počasi so začeli delati naočnike tako, da so nekam seli na nosnem hrbtu pred očmi. Prvi poizkusi so bili taki, da so steklo pritrdili v železen okvir Pozneje pa so začeli delati okvir iz usnja, nato iz jekla in dragih kovin. Začeli so jih delati v vseh mogočih oblikah. Iz te dobe poznamo vse mogoče oblike kaj lepo izdelanih monokljev, ki so se de-vali na eno oko, tako zvanih lorgnet, ki so imele dvojna stekla z ročajem, kar so spočetka nosili imenitnejši ljudje, pozneje pa so take naočnike uporabljale samo imenitne dame. Iz tega časa 60 tudi »ščipalniki« kakršni so bili včasih silno v modi, sedaj po vojski pa jih je vedno manj videti. Tudi monoklji, kakršne smo videli še pred nedavnim časom, je iz te dobe. Sedaj tudi ta oblika naočnika izginja ter se je poslužujejo samo kaki stari modni junaki. Velika posebnost in zanimivost pa so kitajski naočniki na uteži. Navadno nosimo naočnike tako, da je steklo pritrjeno v kovinastem ali roženem okviru, ta okvir pa na dva ročaja, ki se deneta za ušesi. Kitajski naočniki na uteži pa niso imeli ročajev, ampak navadne vrvice, katere je lastnik dajal za ušesa. Na koncu vrvic pa sta viseli dve težki uteži, ki sta lastnika naočnikov sicer strašno mučili, zato pa sta skrbeli, da naočniki niso padli na tla in da se niso premaknili. Prav zanimiva je bila še ena oblika naočnikov, ki so nekako viseli na čelu. Naočniki so bili obešeni na nekako blago, ki ga je lastnik vtaknil na glavo pod klobuk ter klobuk trdno poveznil na glavo. Tako je klobuk držal take naočnike, ki pa so bili primerni samo za take velike gospode, katerim se ni bilo treba nikomur odkrivati. Če pa se je vendarle moral komu odkriti, je bila težava. Ali se ni odkril, tedaj je veljal za suroveža. Če se je pa odkril, je s tem snel tudi naočnike in potem ni nič videl ter je bil neroden kakor kak slepec. Delali so tudi naočnike, ki so bili podobni nekakim cevem ter so se nosili tako kakor nekatere podmorske ribe, ki imajo svoje ven štrleče oči. Lepo to seveda ni bilo, hvala Bogu, da to dandanes niti moderno ni več. S takimi naočniki so poskušali tudi popravljati škilaste oči. Cevkaste naočnike so tako naravnali, da 60 merili drugam, kakor pa je zrlo škilasto oko. Vendar se je kmalu izkazalo, da tako zdravilo nič ne pomaga. Dandanes se je optika silno razvila. Začeli so že izdelovati stekla, ki se pritrde kar na oko. Seveda se to pritrdi z mehkimi gumijevimi sesalkami, torej se steklo nekako prisesa na oko. Vendar dolgo človek kaj takega ne more nositi, ker ga začno boleti oči. Praktično pa je to za take poklice, kjer bi naočniki poklicu škodovali, na primer gledališkemu igralcu. Za ljudi, ki pa so posebno slabega vida, so začeli delati naočnike kakor nekake daljnoglede, ki dvakrat ali celo trikrat povečajo. Delajo pa še močnejše naočnike, ki povečajo celo do šestkrat. Orjaške zobe neke predzgodovinske živali so našli v strugi reke v mestu Union Coral Township v Združenih državah Severne Amerike. Vsak zob tehta 18 funtov. Ljudje sami sebe štejejo. Pri vhodu v svetovno razstavo v Parizu so napravili male aparate, mimo katerih mora vsakdo, ki hoče na razstavo. Vsakdo se hočeš nočeš dotakne tega aparata, ki se sproži, nakar zašije iučka, ki poiem znotraj sproži števec. Tako vedno sproti vedo, koliko ljudi je bilo kak dan na razstavi. Od povsod 70 podmornic je zbrala Italija okoli Neaplja, da ee bodo udeležile velikih mornariških manevrov, katere bo imela italijanska mornarica kmalu v tistih vodah. 1500 vojaških letal bo zgradila Francija v prihodnjih treh letih. Mesto Amorebieta v deželi Baskov je v razvalinah, kakor so v razvalinah druga baskovska mesta. Baskovski topovi so lastno mesto razdejali, da ga ne bi mogli zavzeti nacionalisti, ki se mu bližajo. Novi štrajki so se začeli v Ameriki. Najprej so začeli stavkati šoferji tistih avtomobilov, ki vozijo zlato v podružnice ameriške narodne banke. Ti zahtevajo zvišanje plač. Poleg teh so stopili v stavko delavci avtomobilske tovarne Chevrolet v Michiganu, ker zahtevajo, naj bodo odpuščeni od dela v tovarni tisti delavci, ki doslej še niso organizirani. Teh delavcev je pa samo 5! 210 hiš je zgorelo v vasi Newel v okraju Pinsk na Poljskem. Zgorelo je tudi 55 glav goveje živine. Vulkani na Novi Gvineji delajo strašno škodo. Sedaj je na malem novogvinejskem otoku New Britain začel bruhati še tretji ognjenik, kateri je napravil mestu Rabaoul še večjo škodo. Hiše v mestu je pesek, lava in pepel zasul že do prvega nadstropja. Mnogo hiš pa se je kar podrlo. Koliko ljudi je mrtvih, ni še znano. Uničenih je tudi mnogo ladij, ki 60 bile v tamkajšnji luki. Silno neurje je 2. t. m. divjalo na Zgornjem Štajerskem. Strela je udarjala in poškodovala mnogo električnih napeljav. Voda je marsikje razdejala hiše in uničila nasade in polja. Pri Admontu je voda odnesla most. Krščanske delavske strokovne organizacije na Francoskem zahtevajo od Blumove vlade enakopravnost z rdečimi strokovnimi organizacijami. 350 hiš je zgorelo v vasi Veviršani v okrožju Korotingen v Litvi. Zgorelo je tudi župnišče, med tem ko so cerkev, ki se je že vnemala, še pravočasno rešili. 500 ljudi je brez strehe. Škode je najmanj 3 milijone dinarjev. Velik mraz je od 2. do 3. junija nastopil v severni Nemčiji. Mraz je bil tako silen, da so zmrznile celo vodne sesalke po vrtovih. Ker je divjat velik in mrzel vihar, jc mnogo ladij moralo bežati v luke. Strašna smrt španskega vojskovodje Beli general Molla je na povrathu z letalom s fronte padel in se ubil Armado španskih nacionalistov je 3. t. m. doletela huda nesreča. Na svojem letalskem poletu nad severnim bojiščem se je smrtno ponesrečil najboljši beli general Molla. Iz Burgosa o tej velikanski in v vojni zgodovini redki nesreči takole poročajo: Dne 3. t. m. je general Molla v velikem letalu v spremstvu nekaj generalštabnih častnikov poletel nad severno bojišče ter si ogledoval postojanke svojih in sovražnih čet. Ko se je letalo vračalo iznad baskovske fronte ter se bližalo Valla-dolidu je naenkrat zašlo v velikansko meglo. Zaradi tega se je letalo moralo spustiti nižje, da se je moglo orientirati. Pri tem pa se je blizu Bri-viesce zgodila katastrofa. Ker je letalo v megli letelo tako nizko, se je nenadno zadelo v skalnat pomol, ki je molel iz neke skale. Letalo je pri sunku izgubilo eno krilo ler začelo padati na tla. Ker je letalo letelo silno naglo, je bil seveda padec na tla strahovit. Ko je letalo priletelo na skalnata tla, je ljudi, ki so bili v letalu vrglo v skale in jih potem zagnalo še mnogo metrov naprej. Truplo generala Molle je vrglo celih 20 metrov daleč od razbitega letala. Pri tem je strašni padec truplo generalovo tako razmrcvaril, da so samo po uniformi, ali bolje po cunjah mogli dognati, da je bilo to generalovo truplo. Truplo je ležalo tam brez glave, ker je pci padcu glava odletela. Prav tako je silen padec odtrgal od trupla obe nogi. Poleg generala sta bila na licu mesta mrtva tudi oba generalštabna častnika bele armade ter oba letalca, ki eta vodila nesrečno letalo. Razumljivo je, da je zaradi te strašne nesreče nastala velika žalost v taboru belih in je general Franco izdal povelje za splošno narodno žalovanje v vseh krajih, ki so po belih zasedeni. Truplo ubitega generala 60 takoj prepeljali v Burgo6, kjer so ga pokopali v petek 4. t. m. z velikimi častmi. Na Mollovo mesto je general Franco za poveljnika severne armade imenoval generala To-be Davila, ki je bil doslej predsednik tehničnega odbora bele vlade. General Molla je bil brez dvoma med najboljšimi generali bele španske armade. Po rodu Bask je v sebi združeval vse lepe lastnosti tega simpatičnega, a nesrečnega naroda. Bil je vztrajen, miren, preudaren mož, ki je kot dijak hotel svojemu narodu služiti s tem, da bi 6e posvetil umetnosti, zlasti pa dramatiki. Ker pa je njegov oče želel, naj bi bil sin vojak, se je mladi Molla z vso odločnoetjo posvetil vojaškemu poklicu. Toda tudi kot vojak in častnik je na vseh položajih ohranil samostojnost mišljenja. Čeprav vojak in visok častnik, vendar ni skrival, da je po mišljenju republikanec. Ker pa je bil 6ilno sposoben, mu tega nihče ni zameril. Ko je leta 1931 padla monarhija, je bil vrhovni vodja in poveljnik španske policije ter je v tej lastnosti precej pripomogel, da je zmagala republikanska revolucija. Ko pa je videl, da eo se republikanskega gibanja vedno bolj začeli polaščati radikalni in levičarski ljudje in da bo to velikansko škodo vsemu španskemu narodu, ni prikrival svojega nezadovoljstva. Vendar mu nihče ni skrivil lasu, ker so se ga zaradi njegove velikanske priljubljenosti tudi marksistični nasprotniki zelo bali. General Molla je bil odločen nasprotnik marksistov in bi bil prej ali slej padel kot žrtev. Dne 6. julija lanskega leta so ga nasprotniki sicer dali zapreti, vendar eo ga kmalu morali izpustiti, ker so se bali, da bodo izgubili vsi zaupanje med policijskim moštvom, ki je svojega poveljnika oboževalo. ZaTota generala Franca je bila sklenjena sicer baje brez vednosti generala Molle, vendar 6e je Molla takoj pridružil uporu generala Franca- kar je Francovo etanje zelo poboljšalo. Spočetka je poveljeval v gorski vojski okoli Madrida, vendaT je dobil nazadnie poveljstvo nad četami v baskiških pokrajinah, kjer je dosegel velike uspehe. Dr. Briining nima besede o Nemčiji Pariški list »Pariš Soir« prinaša o bivšem nemškem kanclerju in bivšem voditelju nemškega katoliškega centra nekatern podrobnosti, ki so zelo zanimive. Ta list navaja, da ee je Briining po tem, ko je zapustil Nemčijo, preselil v Ameriko, kjer je postal profesor na Harwardski univerzi. Pravi, da je nekdanji nemški kancler tukaj deloval pod imenom dr. Andereohn. Časopis pripoveduje tudi, koliko plače ima dr. Briining kot vseučiliški profesor v Ameriki. Pravi, da ima na leto 24.000 dolarjev. Nato pripoveduje, da so prišli časnikarji k dr. Bruningu ter ga prosili, naj bi jim kaj povedal. On pa je baje takole odgovoril: Baldwin in politične karikature Dosedanji angleški ministrski predsednik, ki je pravkar odstopil, je pred nekaj leti obiskal razstavo slik angleških karikaturistov, ki so razstavili karikature raznih angleških politikov. Med slikami je bilo seveda polno karikatur ministrskega predsednika samega. Ta pa zaradi lega ni bil prav nič hud, ampak je slikarje nagovoril ter jim povedal, da morajo politiki umetnikom biti prav za prav še hvaležni, ker jih karikirajo. Takole je med drugim dejal: »Dobro vem, da je mene težko karikirati. Zal res nimam takega obraza, ki bi se ga človek lahko takoj zapomnil ter ki bi bil nenavaden. Vendar sem bil karikaturistom dober plen. In marsičesa o moji zunanjosti so me ravno karikaturisti naučili. Včasih nisem na evoj nos niti mislil nikoli. Potem pa so mi karikaturisti pokazali, kaj 6e da iz mojega nosu napraviti. Mi politiki moramo karikaturistom kar hvaležni biti, ker nas tako učinkovito podajejo občinstvu. Slabo bi bilo za nas, ko bi nas javnosti, na katero smo kot politiki navezani, nihče ne pokazal take, kakršni smo v resnici z vsemi značilnostmi.« Pošten mož, ta Baldwin! »Dr. Andereohn noče nič več vedeti za dr. Bruninga. On je sedaj V6eučiliški profesor ter ne želi nič drugega kakor svojo dolžnost do konca izvrševati.« Na vprašanje, kaj misli o razmerah v Nemčiji, je dr. Briining dejal: »O Nemčiji je svoje-časno že dr. Briining povedal vse, kar je imel povedati. Zato dr. Andersohn nima ničesar več dodajati!« Ne vemo koliko je ta izjava resnična. Podajamo jo zaradi zanimivosti ter dodajamo še to, da se bivši nemški kancler sedaj mudi na Angleškem, in sicer deluje na oxfordski univerzi. Najbrž deluje na Angleškem pod 6vojim pravim imenom. Zato je poročanje listov treba vzeti za senzacijo, ki morda ni v vsem resnična. Sin piše drame, ki jih nihče ne igra. Hči piše pesmi, ki jih nihče ne potrebuje. — Mati piše romane, ki jih nihče ne bere. Oče piše čeke, ki jih nihče ne honorira. Obsojeni pretepač Celje, 4. maja. Pred mesecem smo poročali, da je v Št. Juriju ob juž. železnici v pijanosti ubil Matoševič Franc, 37 letni posestnik iz Pokračičev, občina Bučiči, okraj Travnik, Debeljaka Ivana, posestnika blizu Matoševičevega rojstnega kraja, očeta sedmerih otrok, ki so še večinoma nepreskrbljeni. Danes je bila razprava proli Matoševiču, na kateri jo ta priznal svoje dejanje. Na razpravi se tudi ni zagovar. jal s silobranom, kakor je to storil v preiskavi. Sodišče je obsodilo obdolženca na 3 leta robije in na triletno izgubo častnih pravic. Okrog desete ure pa se je vršila pred malim 6enatom razprava proti štirim pretepačem, in sicer proti Zakšeku Avgustu, 22 letnemu delavcu iz Senovega pri Itajhenburgu, Nadohi Karolu, 23 letnemu čevljarju v Senovem, Ilichtalerju Jožefu, 22-letnemu čevljarskemu pomočniku istotani, ter proti Omerzelu Alojzu, 23 letnemu pekovskemu pomočniku v Senovem, katerim očita obtožnica, da 6o v noči na 20. marca v Senovem pri Rajhenburgu Ko-zoleta Maksa tako teško telesno poškodovali, da je čez nekaj dni za poškodbami umrl, razen tega je isto noč Ilichtaler Jožef teško poškodoval tudi Fab-jančiča Alojza. Ker so ni moglo dokazati, kdo je zadal smrtno nevarni udarec, je obsodilo sodišče obdolžence le zaradi pretepaštva, in sicer Zakšeka Avgusta na 10 mesecev strogega zapora, Nadoha Karola na 6 mesecev strogega zapora, Hichtalerja Jožefa na 8 mesecev strogega zapora, Omerzel Alojz pa je bil oproščen. „ Starši Vsakdo, ki hoče 6vojemu otroku dobro, bo dovolil, da napravi v počitnicah lepo potovanje po domovini. Na potovanju spozna dijak zemljepisne, zgodovinske in socialne prilike dožele, o katerih dobi v šoli še teoretično znanje. Dijaku nudi pri V6eh potovanjih velike ugodnosti Počitniška zveza in sicer: 1. polovično vožnjo na drž. železnicah od 1. junija do 30. septembra. 2. Polovično vožnjo na parnikih Jadranske, Zet-ske, Dubrovačke in Drž. rečne plovidbe za i6to razdobje. 3. Velike popuste v vseh planinskih kočah v državi. 4. Nad 80 zavetišč, ki so odprta ves čas počitnica v vsej državi zlasti v turistično zelo obiskanih središčih, n. pr. Bled, Maribor, Ljubljana, Plitvička jezera, Split, Dubrovnik, Zagreb, Belgrad itd. 5. Prehrano, ki je organizirana povsod, kjer je zavetišče in za katero izda Ferijalni Savez vsako leto Din 100.000. 6. Letovanje v kolonijah Počitniške zveze, ki bodo lelos v Lescah, Škof ji Loki, Mijačici, v Bosni, v Milni in Bolu na Braču. Starši, ako hočete, da bodo vsi otroci prijetno, a vendar koristno prebili počitnice, ako hočete, da bodo prinesli s potovanj nebroj lepih vtisov, ki se jih bodo radi spominjali vse življenje, potem upi-šite še danes svojega otroka v Počitniško zvezo in poravnajte članarino, ki znaša kljub vsem velikim neštetim ugodnostim le Diii 35. Vpisovanje se vrši do konca šolskega leta na gimnazijah, po sklepu šole pa na trgovski akademiji v Ljubljani, Blei-weisova cesta III. nadstropje. — Počitniška zveza. Oglas št. 2 Matho Razberger izročen sodišču Ljubljana, 4. junija. . Ljubljanska policija je sedaj zaključila preiska-sa in moral bi slišati očetovo palico. Ko sem pa odprl oči, jo bilo vse drugače, kakor sem bii domnevni C„/.>i oe je že malce polastil prostora. Tain ob zidu žubori še nepoškodovani studenec. Zakasnel kos žvižga svojo pesem, ki so meša s šumljanjem studenca, da zveni in odmeva, šipkov grm je obrastel studenec in ena izmed lip še tudi živi, četudi je že brez krone. Na eni strani je že gola. Na drugi, zvesti, dobri strani pa visi tisočero rumenih šopkov. To je vonj po domu! Gozdar me vede skozi kamniten nasip, katerega je bil sam zgradil, do mesta, kjer so na pol zgoreli tratili, ki so bili popadali na zemljo, napravili neke vrste streho. Pred nama stena iz neotesanih desk in tam zadaj vrata! Prikaže sc grajska soba, v kateri so nekdaj posedovali hlapci. Ta veliki in visoki prostor s svojim četverim globokim okniščem je neokrnjen. Pred okni so seveda ležale ruševine. Takrat šc, daues jih ni več tam. Peč iz zelenih peČnic še sloji. Miza, dolge klopi, nekateri stari predmeti iz kositra so ludi še tu. Poleg velike sobe še kamrica, ki je služila nekoč stražarju ognja, ln tu najdem še prastaro posteljo in zelenološčen umivalnik. Tega sem sc takoj polastil, ga napolnil pri pojočem studoncu ter si z njegovo vodo mnogo, zelo mnogo splak-nil s srca. Gozdar je zadnjo zimo vse to iznenadn našel, ko je oprezoval za lisico. Smatral jc lo kot svoje odkritje. Proti njegovi volji sem ostal lu.< "/Jaz hočem tudi slišati tvoj zveneči studenec. Vzemi me s seboj!« ^ >No. če si vse to slišala, dušica, potem poslušaj še mojo skrivnost! Mislil sem, da spiš. Co bi ljudje lo slišali, kako bi se posinehovali razva-linskemu grofu! Že prvo noč. ko sem počival na slari hlapčevski postelji, sem prišel na to. Kdoi ima takšen dom, kakršnega imam jaz, ki je tolikim prednikom pomenjal najdražje, za katerega so krvaveli v premnogih bitkah, kjer so se igrali njihovi otroci, v čigar senci so legli k večnemu počitku, ta gn ne srne zapustiti, se mu ne sme izneveriti. On mora kar najbolj za to skrbeti, da ti, ki pridejo za njim, prevzamejo to čudovito posest svojih prednikov. MALI OGLASI V malib oglasih velja vsaka beseda Din 1'—;ženl> tovanjski oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 11)-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu — Pri oglasib reklamnega inafaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'5Q. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. rra IN O * BflffB ULlJI i81J Bi Gustav Frohlich ln Heil Flnken»etler v prekrsnetn fllniu Srce podzemeljske železnice ■Hrairaai Svetislav Petrovič, Leo Slezsk ln Bortense Ran y v prekrasni filmski opereti Ženski raj Glasba: Robert S olz Luis Tieaker v vellčastvenl llubavnl romanci Condottieri v gl. vlog slavni italjanskl pe»ec Titto Gobbl NalnovelSi turnali: Svetovna pariška razstava 1.1, d., 1. c. d. Predstave danes ob 1916 In 21-16 url. Trgovski sotrudnik vojaščine prost, verziran v vseh strokah, zanesljiv in posten, želi namešče-nja. Nastopi takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober prodajalec« št. 8854. (a) ilužbodobe Vezilje ki znajo vezati z zlatom in Nadelmalerei event. krajenje — se Iščejo za Novi Sad. Zglase naj se v hotelu »Slon«. (b) Prodajalka za knjigarno ln trgovino s papirjem dobi službo. Ponudbe s prepisi sprlče-^U in event. sliko, je poslati upravi »Slovenca« pod »Papir 1937« 8889. b Biagajničarka s trgovsko Izobrazbo se sprejme takoj v podeželskem mestu. — Prednost imajo one iz kmečkih družin. Stanovanje in hrana v hiši. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Poštenost« 186/kr. (b) Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v LJubljani, Krp' iv tre 10, tel. 87-62 Hranilne vloge raznih denarnih zavodov vnovčuje, delnice ln vrednostne papirje nakup ln prodajo Izposluje najbolje proti gotovini takoj kon-cesljonlrana tvrdka AL. PLANINSEK, LJubljana, Beethovnova ulica 14/1., telefon 35-10. (d) : nj-iig ~iiIJ^rn_■ -V II i r*i ■ 'i * i * ■ Revmatiki 1 Vsi, ki trpite na prebavilih, na išiasu, na posledicah poškodb, živčno bolni itd. — Priporočamo Vam obisk termalnega zdravilišča SORELLE NIONI NUOVE SORGENTI ABANO-PADOVA i i Vse leto odprto. Izredno milo podnebje. Lastni vroči vrelci do 87° C. Blatne kopeli in obloge. - Nizke cene. — Najboljša postrežba. — Zahtevajte prospekte! Zdravilišče zvezano po električni železnici s Padovo. Na ital. železnicah 50% popusta. ■ Kipe in tlike Srca Jezusovega za mesec junij v vseh velikostih kupite najceneje v trgovini H. Ničman, Ljubljana Kopitarjeva ulica 12 + Umrla je gospodična Tončka Kuhar Pogreb bo v soboto, dne 5. junija 1937 ob štirih popoldne iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti. Ljubljana, dne 4. junija 1937. Žalujoče rodbine: Kuhar, Zcleznik, Jager. Posojila dajemo državnim In privatnim nameščencem v LJubljani v gotovini ln blagovnih bomb Hermea. Informacije . Tavčarjeva S. (d) Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40 vam v n o v čl V L O G B vseh denarnih zavodov najboljše. ■ Obrnite ee le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti za Din S.— znamk, GESS^O SBS3wBiaHWUHKSn ceneje ln boljše si nabavite vse vrste oblek ln perila pri Presker, Sv. Petra o. 14. »Cornik« kosilnico malo rabljeno — proda Foltyn, ključavničar, Za-puže, St. Vid. (1) ** Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik Bohoričeva S Telefon 30-5S ESggffll Trgovsko hišo ali slično, v večjem mestu, na prometnem kraju, brez Inventarja, v vrednosti 300—400.000 Din — kupim. Hiša mora biti v dobrem stanju. Prevzame se tudi hipoteka. Prevzem 1. oktobra 1937. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Rentabilnost 187/kr«. (p) Kunaver Ludvik gradbeno • strokovno na-obraženl posredovalec. Cesta 29. oktobra 6, telefon 37-33 • ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščen graditelj In eodnl cenilec ca nasvete brezplačno na razpolago. (p) Širite »Slovenca«! 5000 m' zemljišča proda na Celovški cesti v Sp. Šiški Mlškee Mirko, brusllnlca stekla ln ogledal, Ljubljana VII, Medvedova 38, tel. 35-75. (p) Stanovanja IŠČEJO: Štirisobno stanovanje kompletno, v I. nadstr., v bližini kolodvora, iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »štirisobno« 8841. ODDAJO: Dvosobno stanovanje parketlrano, se ugodno odda. Zalokarjeva ulica št. 13, pritličje. (č) Lepo sobo v centru oddam solidni osebi. — Ogled od 12. do 14. ure. Gledališka ulica 16/VI —■ vrata 21. (s) STRDOi Razni stroji: a) 1 kombiniran mizarski stroj s tračno žago, vrtalnim ln freznim strojem ter clrkularko, spojen z elektromotorjem, v najboljšem stanju; b) 1 tračna žaga 800 mm premera, skoraj nova; c) 1 stiskalnica z vijakom — 100 mm premera, velikost plošče 100 X 66 cm, močne konstrukcije, s polžastim pogonom; d) 1 ekshaustor za visoki pritisk, primeren za odvajanje žaglnlh ali sllčnlh odpadkov, di-' rektno spojen z elektromotorjem, skoraj nov. Na ogled pri Brcar & Co., Ljubljana, Kolodvorska 35 STROBEL specialni šivalni stroji za: krojače za pikiranje Icrzrtarje za šivanje kakor tudi za pikiranje krzna na Ltubltanshem velesejmu v paviljonu G B. Magdič Zagreb, Radišlna U IG I Prostovolj. dražba košnje na »Morostu« Tlnčkovlh travnikov v Rakovi jelši bo v nedeljo 6. junija 1937. Zbirališče do 10 pri »Koscu«. (o) I Oglejte si elektr. varenje na velesejmu pred E paviljonom zunaj. D. Fur-lan, Črnuče pri Ljubljani. Celuloidne Ščite za vrata! naročajte pri FR. ZRNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 Priloga »Teden v slikah« se pošilja le onim naročnikom, ki so jo posebej naročili. Stane na mesec 2 Din. Novim naročnikom postrežemo lahko še z vsemi izišlimi številkami. Toliko vnovič v pojasnilo onim naročnikom, ki bi jo radi še naročili. Priloga se najenostavneje plačuje obenem z naročnino za list. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je danes, previden s tolažili sv. vere, izdihnil svojo blago dušo naš dobri soprog, skrbni oče, gospod Karol Železnikar sprevodnik-vlakovodja v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 6. junija ob 4 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 4. junija 1937. Žalujoči: FRANČIŠKA, soproga; MARIJA in ANICA, hčerki. VODNE TURBINE dobavlja in izvršuje načrte turbinskih naprav Tehnična pisarna Ing. O. Borštnar, Ljubljana, Pražakova ul. 8 Zahtevajte povsod nas list! RapIt Al avtomatske in industrijske tehtnice ter stroji za D 6rK6l narezek in gnjat Kafasta električni mlini za kavo ^ na LJUBLJANSKEM VELČSEJMU v paviljonu G B. MAGDIČ . Zagreb - RadlSina 11 Kupujte pri naših inserentih 99 V nedeljo 6. junija 1937 odprem tvojo novo gostilno Boštjanov hotel" pri Sv. Križu nad Jesenicami ™ Vabim obiskovalce Golice, ljubitelje narcis I na prileten obiski Mirnega oddiha potrebne pa obveščam, da imam zanje na razpolago 8 sob s 14 postellaml s tekočo vodo, elek-^ triko ter kopalnico. Celodnevna oskrba 46 do 66 Din. Za junij na razpolago Se nekaj sobi Dobrodošli ste ob vsaki priliki! Potrudil se bom> da se boste pri meni kar najbolje počutUl- BEICIJAN BOŠTJAN ¥ Ljubi Bog je poklical k Sebi predobro mojo ženo in ljub' ljeno našo mamo FRANCO Odšla je, pokrepčana s sv. zakramenti, po svoje plačilo v noči od 3. na 4. junija, mi pa smo ostali tako sami. Suha pri Kranju, dne 4. junija 1937. V globoki žalosti ANTON BASAJ in otroci. + V neizmerni žalosti javljamo, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, gospod FRANC HAFNER posestnik, glavnikarski mojster in občinski odbornik danes ob tričetrt na 11 dopoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo, dne 6. junija ob 8 dopoldne na lamo pokopališče v Staro Loko. Stari dvor, dne 4. junija 1937. JERA roj. ŽONTAR, soproga; VINKO in ALOJZIJ, sinova; FRANČIŠKA in IVANKA, hčeri; FRANČIŠKA roj. JENKO, snaha; VINKO, FRANC in MARKO, vnuki. Brez posebnega obvestila. Za Juooslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Čenči*