Varčujte, varčujte, varčujte in kupujte, kupujte, kupujte vojnovarčevalne znamke! ImHm/m vsak din ruen nedelj ln pritnlkov. glasilo slovenske narodne podporne jednote LETO—YEAR XI. Enter«! ■•eond-cUas matUr J«nu*ry 1*10. »t the poat-offtc »t Chirsfo, Illinois, under the Aet of t'ongr«»a of March >, U7». CHICAGO, ILL., ČETRTEK 27. JUNIJA (JUNE) 1918. STEV.-NUMBER 180. —. PubU^1 "" *"ra,'tw (W- '«> V'-* a.. .. nigi oficirji menijo, da bibi pametno, če bi kma, kdo prvi " '»ni argumentirajo, da je vred-"•»m načrta odvisna od ameriških "al za ponočno bombardiranje in <> ameriški piloti križajo ocean. Začetni poizkus ne sme biti stran-Sirski, ampak popolnoma umeri-podjetje. je rekel senator, da ima Francija prosto roko pri novačenju Poljakov v njih borbi bo osvoboditev izpod nemškega jarma. Predlog, ki je bil sprejet, določa ustanovitev slovanske legije iz Jugoslovanov, Čehov, Slovakov in Rumnncev. Predlog za veibanje vseumeriške armade v Združenih državah, določa, da ae lahko vež-bajo v Združenih državah Britje, bila letalska | Kanadčani, Italijani in Francozi, napravi po- Predlog odpira pot južnoameriškim republikam, da ne udeleže vojne proti Nemčiji. AMERIKA POSLALA ULTIMA TUM TURČIJI. VVashington, 96. jun. — Državni tajnik Lansing je včeraj poslal skozi švediko vlado noto Turčiji, v kateri zahteva vlada Združenih držav, d« mora turška vlada tskoj pojasniti dogodek v Tibrizu, kjer no turške /'•ete vlomile v ameriški konzulat in »plenile tamošnjo h - DOLOČBE ZA ODMERJENJE GOVEDINE Chieago, 111. — S prvim juli-J'iu stopijo v veljavo stroge od-'••'lUc z« nerviranje govedine v ho- lib in restavracijah. Po prvem I roeriško bolnišnico. J111 • j 11 bo vsaka oeeba dobila le tri Uradniki v državnem ''"it«- sladkorja na me*cc jmentu pravijo, lz ene divizije se je razvila velika armada. V ENEM LETU JE NARASLA SKORAJ DO MILJONA MOŽ Vojni Ujnik Baker je s temi ua. pehi zadovoljen 229,000 mož poklicanih v narodno armado. PRVEGA AVGUSTA BO TRI MILJONE MOŽ V ARMADI Država New York bo dala v pri hodnjem mesecu najved mož. depsrt -da se Amerika ne akeijo no podvzeli hotelir- šali in da bo takoj sledila najni - rent n v ra ter ji po apelu mr.'v?d vojne, ako turška vlada ZdruJ^riih držav in njenih zaver. Waahington, D. 0. — Prva djJ vizija ameriške armade se je izkrcala pred enim letom na Fran-coskem, ali osemnajst dni kasneje, ko jc general Pershing wtopil ua francoska tla. Minilo jc dvanajst mesecev in iz prve divizije se je razvila velika armada, ki ho okoli prvega julija štela en miljott mož. Za tem miljonom mož je pripravljen drug miljon mož v vojnih taboriščih, opremljen r. vsem potrebnim, ki komaj čaka, du odrine onkruj morja. Trelji miljon mož bo kmalu napolnil vrzeli doma, ko divizije druga zu drugo oddidejo na fronto. Vojni tajnik Baker ceni, da je f>5 dp 70 odstotkov od unnade ua Francoskem bojevnikov, ki so moderno izvežlmni in opremljeni iu se jih klasificira med prve bojne čete. Prva divizija se jc razvila v bojno silo 650,000 mož, za katero stoji vojaška organizacija broječa okoli 250,000 za transport i ran je opreme in izvrševanje drugih važnih opravil za bojno fronto. Jasno je, {ia general Perahing zapoveduje prvi poljski armadi z oeem na jut imi pehotnimi divizijami in vsemi potrebnimi pomožnimi četami. Iz došlih poročil je spoznati, da do sedaj še ni bilo prilike, da se'Urntflria fnrtnir* kot narodna enota. Vsa ameriška sila se veŽ-ba in dan ni mogoče več daleč, da general Pershing združi svojo prvo armado, ki bo tvorila bojno četo izkušenih in starih vojakov. Ameriške čete branijo zdaj sekcije razne daljave najmanj na šestih krajib bojne črte. Da se uata-vi nemški naval, so vzeli ameriške čete iz pokrajine, ki jim je bila formalno odkazana in sloje zdaj sovražniku nasproti ob .Marni, v Pikardiji in Flandriji. Prave ameriške uekcije no na desnem krilu velike bojne fronte. Od kjer se vidi švicarska meja, tam stoje na nemški zemlji, in skoraj do trdnjave Verdun ho a-meriške čete v zakupih. Do sedaj niao še nikdar uradno naznanili, da se Američani v zelo velikem številu udeležujejo bojev, toda s«daj je jasno, da a meriške čete vrše veliko iu važno nalogo na bojišču. Pa razpredeljenju ameriških sc kcij je soditi, da so Američani na deniiem krilu, britske armade nn levem, v središču mo pa Francozi, kjer vodijo pota v Pariz. , Vojni tajnik Baker je h weda-njimi uspehi zelo zadovoljen, kajti ameriške črte no morale napraviti :if(HM> milj dolgo pot na oceanu med Združenimi državami iu evropskimi pristani. Po tej poti odhajajo armade, oprema in po trelwčine na fronto, od morja do fronte je bilo treba pripraviti že-letnice za tečno transport aH jo. in vae to drlo je bilo izvršeno v enem letu. Američani lahko mimo gle dajo bodočnost v obraz, k« ji i zmaga j* zanesljivo na «»r*ni Washington, D. 0. — (leneral Crovvder je podvael nadaljne korake, tla bodo Združene države imele prvega avgusta .1,000,000 moi v armadi. Izdal je |>oxiv na guvernerje, tla med 22. in 25. julijem poaovejo 220,(KM) novincev v arma-slo. Državi Illinois in Arizona ni M a prizadeti pri tem pozivu, kei sta dali pri prejšnjih pozivih veliko število mož. Ta poziv bo skoraj popolnoma pobral može in fante iz prvega razreda, kajti poleg 220,000 novincev ho v juliju pozvanih še 23,411(1 mož, ki jih pošljejo v šole. Skupaj jih odide v armado 241,43« mož. V sedanjem pozivu je drŽava Ne\v York na prvem mestu. Dala bo 22,241 mož, lowa je na drugem modu s 17.H40 možmi in VViseon-rtin nn tretjem mestu s 111,000 mož-/»i Številke zn 800,000 fantov, ki so ke registrirali dne 5. junija t. I., ao vlekli v sredo v tistem protro ru senatnega poslopja, kjer st) pred enim letom izžrebali narod fio armado. Povabila za vlečenje številk so bila dostavljena važnim vladnim uradnikom. liani je bilo 10,500 listkov v žari in številke sti vlekli sedemnajst Vaak rt-gk*l riranee', ki bo dode ljen prvemu razredu, bo kmalu poklican v armado. Italijani pognali Avstrijce deset mili od Piave. Avstrijci se umikajo od Ptave v neredu. Očividci pravijo, da so Avstrijci isgubUi 250,000 moi. Rim, 26. jun. — Državni sena tor Ootillo ia New Yorka, ki ae mudi v Rimu po uradnih poslih, je danea obvestil italijanske oblasti, da bodo ameriške tete aa iU-janski fronti prve dni julija. Ta veat, da bodo AmeriAaai direktno priaoatvovali italijanski ofen aivi, kl je ie sdaj v teku, je pov- iroftila v Rimu veliko navduše-aJ'' • Rim, 2*1. jun. — Avstrijske čete ho Še vedno na vzhodni strani IMa-ve. Velik del avstrijskih Čet, kl vrše akeijo kritja v ozadju glav* ne aovražne armade, Je bil včeraj zajet In sovražnik se je podat. Narasla voda še xdaj ui splahtilla in kolikor toliko ovira tudi Italijane, ki bi radi spravili večjo armado z artilerijo vred čez reko za napad na vzhodni strani. Italijani so pognali Avatrijee osem do deaet milj daleč v are-dišču fronte ob nižji Plavi. Na tej črti in v gorah je bilo vfieraj v Je '•»•vt-rje, naj *e brani h konzu- pošlje zadovoljivega odgovora. „j|cov "m »ovčjega meNa. - I'1 če no goveje meso, hladno aH ktah pri obedih " dnevu. s'»*Hki" in bamiiurški zrezek •'jo nn miz4i ob četrtkih '»t. nedeljah, torkih in peikin ' pntie g«ive težko ranjenlb In dva lahko, avst ro-ogrske vrste sedam jib ps pogrešajo. Avstrija je te dni spravila na Mornarska pehota Ima V današ-bojišče zadnje rezerve, Usr jih l j njem seznamu ftO izgub, kl ao |H»* ma, da ustavi Itslijane in organi-; razdeljene 44i mož iddllb v bojil, zlrn avoje razbite srmstle v rednljdva sta umrla za ranami In dva črti. Na ofenzivo ui teč mkditi lu Nt* t«žfco ranjena. Avsirijs ne muči. kako bi ne »»lirs ! - nila večji- nesreče. Ameriški avtjattk iatarairaa f Včerajšnje svstrij».kt» poročila z Iriel Duiisja je aopet namenjena lačne Varif, 7$. jun, — Ameriški avi-mu in rehelnrmu prebivalstvu, j,nk, ^i j« krmaril franeoakl 4vo-kajti vsebuje vm- |m»Iiio laži. tJi«»l krovni, je bil vsled puAkodbe le-ae namreč, ds m, Avstrijel vjell t«|,dka |»rlmoran »pustiti ae na čer 80.0(k) Italijanov 15 ' t In v Avlei, kjer ao ga potem In- Kupujte vo j nesrar6evalaa ke v tam tedna in pomorščakom volilno pravico Ti vojaki in pomorščaki m- lx»do lahko udeležili že jenennkih voli te v vim Mili > Ml dvakrat otn-.ieii ni •odišče /a (HHivno obravnavo^-ve vialb-e, ker jr »J^lirsl na višjf MMlišče za poiMzvno obravnave nI j«, vštevšl I.UKt častnikov, ln da skupne italijanske l/gol)«' za črtka ofenzive znašaj« mož. ITHMNSI teruirali za dolm vojne. Zračni napad aa KaHaraha. ti Jun — fredne jav Na drugi atrani pa pravijo očl lljajn, ds «o angleški letalel V tO-videl, da ,o svatrijake lagal* ..a 'rek obl.ksll Nemčijo In n*Ull raa le IU na 250^1 mol Sama vtton.b. na Mlaaatfke kolodvare, __lenem okolišu -o Italijani o.^bo |tovarne ln vojaške barake v VREME jdlll 2,0fW vjetlb rojakov in dobili Karlarnhe, Ka.rbrue^ena in Of- I)«ne« lepo vreme, v .empar.n, Lazaj 72 ......... . - J»|' »H"'«' "< ......sprememb; rs pa Avatrijci prve dni ofenzive ^ ^ ^^ IW-i lino /h |/etalei so dobro -;..........- -........- i.....iZ^t^T dol vetrov, I " .. * __ ^ „,f,M<|l| neoiškl letalel In V Kol učni vahttd ob 5 I« •olčoi /jiJmmI ob H w p III V voj novar6evalnJb zna >e denar najboljše nalošen m obupno l»erači ............... ____ ško pomoč, .ikU NVmčlj. meml. zra, ..em Ih.ju -ta |Mdla dva neai* U ni obljubila ničraar ir ei,o«ia» šk- ereplaos I rije ai.glMkl letal« ikah neg« vzroka, krr potem bi liiorala m ah* rr\ blirsti svojo ofenzivno kamp* 1 (Dalje na 3 r., 1. 9*.) Nalagajte denar v »opo^rievJnih znamkah in pomagajte . tom Ameriki do z PB0SV1T1 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja nadeli In likov. IA SLOVENSKI NA KODNE POD PORNE JEDNOTE C#na ogleeov p« dogovora. Kokopfad M m vretaja. _ Naročnina; Zadinjana driava (Isvan Obira**) in tl 1,0 sa pol lata in 76« ca tri maeaaa; Chleege ln taoa« Ml sa pol lata, 91.lt ca tri mnm. ioocemrivo^94.B0 na tata, k vsa, kar lasa stik a Itslsas« "PROSVETA" ENUCHTENMENT" lavaata Nattaaal Baaaftt S "THE sfttal Issuetntii» agentov, ki so vohunanli po Ameriki in ščuvali ljudstvo ,ignaliairal atrojevodju, da naj proti vladi. uetavl. Vaol jo a aaho piliifcst o- Cl.n,k "Wr ZHtunge" dok«,«.. .1. v Berlinu J^ še niso ozdravili oHh»MM je, vračali domov. Gonpodje v llerlinu se nočejo nikakor PJ vtakTTjS^rS sprijazniti z resnico, dn pora* za centralno sile že i>rihaja prilgal je aamovftifalae nit. Ra fis ena taka žalostna avstrijska ofchzrra ns italijanski fronti in avtokratični gospodje v Berlinu in na Dunaju bodo pričeli spoznavati, da zanje prihaja zadnja ura. Pametni ljudje se še pred vojno niso vozili semintje po ocesnu, ker niso prihajali v Ameriko zato, da bi s težko prisluženhn ddharjem pitali nemške in avstrijske škrice, ampak so ostali v Ameriki in si tukaj ustanovili svoje domove. Takih pametnih ljudi je vedno več, kajti mnogim je posebno sedanja vojna odprla oči, da so spregledali in spoznali veliko razliko med Združenimi državami in Nemčijo in Avstrijo. In preden, bo vojna končana bo število takih pametnih ljudi tako naraslo, da ne bo skoraj nobenega več skominjalo, da se naseli v Evropi, kajti Amerika bo z gospodarskega stališča prav lahko prenesla posledice vojn«. Za Ameriko ni nevarnosti, da se bodo ljudje po vojni vračali domov, kajti ona bo preobložena z delom, da zaceli rane, ki jih je vojna zadala Evropi! Nekaj let po vojni bo morala, prehranjevati Evropo, skrbeti bo morala s siro-vinami in industrijskimi izdelki, da zgrade mesta, trge, vasi, ceste, železnice, mostove itd. v Evropi. Poleg se pa ameriška vlada že sedsj peča z velikimi problemi, da bo prehod iz vojne v normalne čase brez vsakih zlih posledic za gospodarstvo. Urednikom "Weser Zeitunge" ni treba prav nič skrbeti, kakšne bodo razmere v Ameriki po vojni, kajti ameriška vlada in ameriško ljudstvo rešita ta problem zanesljivo in povoljno brez kajzerjevih nasvetov. Z.- Ali |e strojevodji spal. Ohioago, 111. — Mnogi aedaj vprašujejo, le je atrojevodja apal, ki je treščil a praznim vojaškim vlakom v cirkuški vlak, dnigi trdijo, da bi bil strojevodja videl gotovo eno ali drugo var-nostnjo znamenje, če ne bi bil spal. Tretji pravijo, da ae je mogočo atrojevodja nahajal v ata-nju, v katerem človek ne vidi in sliši. V tako stanje pride človek, če je preveč- truden, in je skozi več let izvrševal mehanična gibanja. V tem atanju lina človek oči odprte, njegove roko delajo mehanično, njegovi možgani so osredotočeni le na eno misel, človek defa kot avtomat in ne sliši in ne vidi nič. V Uko stati je pridejo železničarji in tudi np>r-narji, Čo več ur naporno delajo i" niso imeli spanja in so silno trudni. Policijski In oblastveni organi preiskujejo v kakšnem stanju se jo nahajal strojevodja ob Času nezgode. Strojevodja so aretirali in formalno obtožili uftoja. Odnali »o ga na polic^eko postajo v Ka-lainnzoo. Na stavljena vprašanji nI odgovarjal, ampak je moltial kot zid. Vrhovni železniški ^ ravnatelj McAdoo jc odredil atrogo preiskavo, da se doženejo pravi vzroki nezgode. Preiskava je dosedaj prav malo dognala, kar že ni znanega. Mrliško ogledniška preiskava Jc bila obdržavana na domu mrliškega oglednika dr. J. A. Gre-liuma v llammondu. Dr. Grehain jc v vladni alu/bi in pri prciakn-, vi ga je nadomestil njegov pomočnik llarrv C. Green. Navzoč je laat tudi Charles J. McFadden, vrhovni pravdnik Mlchigan Central železniške kompanije. Dejal je, da ac udeleži preiskave i namenom, da dožene vaa fakta. Navzoči ho bili tudi zaatopniki meddržavne trgovske komiaije in komisije za javne potrebe v Indiani. Prvi jc bil zaaliian Curtla Avst, znvirnč ne cirkuškem vlaku. O njega so izvedeli prev malo nove-ga. Osear Timln, zavirač, ki je vr- gel samovllgalno nit v prihajajočo lokomotivo, je bil bolj zgovoren. Po formalnih vprašanjih ao Tinina vpralali. % "Ali ste delalt na cirkulkem vlaku v soboto zjutraj dne 22. junija t "Da." 4* Kakino je bilo vale delo na cirkulkeiu vlaku!" "Zadnjega aavirača." "takaj ae je vlak votavilf" "Osna puščice je poetele v ro- je lokomotiva dodrdrala mimo ujega, je vrgel gorečo nit na vla kohmotivo. Mialil je, da je strojevodja mrtev ali da spi. "Kako daleč ste bili od vlaka, ko ste vrgli nit T" "Od 600 do 800 čevljev." "Ali mlatite, da ste lahko tekli 600 do 800 čevljev dale* v dveh minutah t "Da." "Kako hitro je vozil vojaški vlak t" "Okoli pet in dvajset milj v uri." "Ali ste imeli rdeča znamenja na cirkulkem vlaku f" "Da, dve.' "Kako daleč je bil vojaški vlak, ko se je vstavil vaš vlak? "Cenim, da dve milji." "Kako daleč je bil, ko sfe ga prvič vjdeli!" "Okoli ene milje." "Kakšno je bilo vreme T" "Jasno, pihal je močan, mrzel veter od severa " "Kje ste bili, ko ste tekli po pnogif" "Sredi proge, tako je bilo mogoče videti rdečo vžigalno nit iz obeh oken sprevodnikovega vosa." "Katere osebe od vojaškega vlaka ste videli?" "Po nezgodi sem videl kurjača, sprevodnika ln oba zavirača." Prihodnja jfriča je bil R. W. Johnson, sprevodnik na cirkuškem vlaku. Na vprašanja je odgovarjal, jasno in določno. Zanimiva je bila izpoved kurjača Gustava Klausa, ki je bil na lokomotivi vojaškega vlaka. Izpovedal je, da je v petek dne 21. junija pritrjeval zaponske svetilke v Doise parku v Michigan Cityju. Delal je od dveh do 5:30 popoldne. Povedal ni, kedaj jc vstal, ampak o polnoči je Ael na delo na ponesrečeni vlak. Bil je pomožen kurjač. To službo oprav* Ija od oktobra ltl7. Pravdniki Michigan Central železnice ao po-jasnili, da q}a strojevodja in sprevodnik bila na. vlaku is Ka-lainazooa, Mich., in da ao menjali le kurjača v Michigan Cityju. vlak je zapustil Micigan Citv ob 2:46 a. m. "Kedar ate doživeli nearelo, tedaj. veate, kaj se je »godilo tik pred njo. Ali ste razmiiljnli o temf" "Ne." Morali bi, ali ae spominjate signalov!" "Na." n 41 Na čigavi strani ao bila ana-menja,, na Vali ali strojevodje !" "Na njegovi strani." "Kaj sto atorili po nezgodi!" "iti aem doli na atrani prH mano ln ae vlagal." "Na kateri atrani!" "Na levi atrani, ki vodi v Chi- Kurjač je izpovedal dalje, da je vlak vozil a hitrico 35 milj v uri, lokomotivo je vodil atrojevodja Sargent in da ne ve, kdo je bil sprevodnik na vlaku. Kurjač Klaus je bil edina oee-ba poleg atrojevodja na lokomotivi. On pravi, da je trdo delal iu je prav v aadnjem trenotku zakli-cal strojevodju, de je nevarnoet pred njiha, toda ne ve, če ga je strojevodja slišal. Willock, Pa. — "Zora puca bit če "dana." Tisti, ki smo preživeli leta da naše srednje starosti v domovini onkraj morja, vemo, kako je bilo politično ih kulturno delovanje naših strank v slovenskih pokrajinah. BiH smo liberalci, klerikalci, socialni demokratje in potem smo ae zopet delili v različne frakcije. Masa našega naroda jc po ogromni večini kmečka in delavska, ki se jo je vsled politične ga neznanja zelo lahko zavajalo od strani političnih vodij. Ta masa si je osvojila stranko, dasiravno ni vedela njenega pomena, za avo jo, pa je šla čez drrt in strn za njene interese. Boljše razumevanje za take politične razmere so pa imeli njihovi "bosi" župniki, kaplani, ŠultaršlČi, Tavčarji, me-šetarji Božiči, itd . Ti ljudje so dobro vedeli, da so stranke, kakor-šne so si začrtali, dober vir njihovih dohodkov. Po kmetih so se ljudje tožili za vsako malenkost, pa tudi med "inteligentnejšimi" sloji ni .bilo boljše. Dobiček je pa šel v žepe advokatov in. drugih ljudi,, ki so bili z njimi, v zvezi. Soeed je srečal soseda, pa sta ae podala v pogovor o politiki: Konec pogovora je bil kreg in potem-tožba. Eden je dejal:'"Gospod kaplan so rekli, da ste liberalci in socialni demokrat je sami brezverci." Drugi aeveda ai molčal, pa je dejal; "Meni je poveda ta in ta advokat, da ate klerikalci sami farftki petolizniki." de isti dan se je navadno podal "užaljeni" trpin v farovž, sabo je pa vael za gospoda en par piAčanoev,),. nekoliko jajc in svežega maala, zato da bo dobil od gospoda nasvete, kako vložiti to£-bo proti nasprotniku. Drugi je še seveda takoj k advoka-tu po infor muci je in tudi on ni šel prazen, kajti v žep je dejal teleta, zamenjanega v bonkovce. Tretji ali četrti dan ao bile že tožbe v tiru. Vae to je že tako mizeme razmere še bolj pospeševalo, farovški ljudje, gostilničarji in advokat je so pa bogateli. V takih razmerah se je vodila politika v domovini. Zanjo ao počasi kolovratila kulturna društva, ki so bila seveda tudi strankarska. Ena so vlekla ljudi na desno druga na levo, nazadnje pn je bila ničla povsod. Kadar ao bile volitve poslancev, najaibode v deželni aH državni zbor, ao se jih udeležile vae stran ke. Rezultat je bil navadno eden ln tati. Na kmetih so zmagali kle rikalci, v mestih in trgih pa li boralci in tu pa tam je tudi kak socialist postal poslanec. (Na Slovenskem dosedaj socialna demokratična stranka še ni nobenkrat prodrla a svojim kandidatom deželni ali državni zbor, pač pa semintja v kak občinski zaatop Op. urad.) . Ko so ti poelanci nantopili avoje alužbe, najei bo že v deželni ali državni zbornici, l>i morala biti njihova naloga delovati aa interese vaega ljudatve in ea tako deb>-vanje je potrebna pkupnoet. Toda atrankaraki razdor ao nntli aeboj v zbornico. Ljudatvo je pa moralo trpeti poaledtae. Nemška klike ae je aeveda smejala, kajti take razmere ao bile kakor voda j na mlin njihovi zatiralni politiki j Pomagale ata jim tudi alovenaki j vodilni atranki, kajti aedaj ao ' zvezali s nemškimi klerikalci, da t 99 ***** Poh in organlaaeijako gibanj«, ^ tako razcepljeni in IntaaJl različnih imen naših organi« kot Indijanci pred par sto Ko sem bdi svoječasno na skem Printerju, sem na zavoj vžigalic dobil navadno J Zora puca bit če dana," Ko premišljeval o tem napisu, < aori, tedaj sem prišel do ka: Da, tu pri v*s "pUCa « da bi kedaj tudi na Kranj nimam upanja. (Tudi na H skem niso bile "vzorne" | re in napis na zavojčkih zal lice ne more izbrisati žaloatnil litičidh razmer med hrvat strankami v banovini. Op. ; Tcda bil sem v zmoti. bruhnila evropska vojna 1914, je pričela "pucati zora di med Slovenci, oziroma med vani na Jugu. Politični vod. pričeli spoznavati, da s svojo diralno politiko vodijo cago.'H "Kakino številko ima lokoiao-l • *«*<> »veao uničile liberalce in če tlva!" |so Nemcem obljubili liberalci bolj- - :t4H:Y ' še pogoje.*oo ae svezali z liberal- "Kolike čaaa ate lelalt na lovi M P™** alovenakim klerikalcem, atrani f Ali ate videli ranjence!" Tako amo bili v atari domovini Mogoče ao bili ranjenci, zene reacepljeni v političnem ln kultur- ajMvo ne tem." "Ali eto videli li«!" kakino rdečo >tem življenju In aa vee to ao bili odgovorni voditelji, ker ntao imeli nikake ljubezni za ljudatvo, ne- "Mialim, da aem videl nit. Ne(g» «o videli pred aeboj le avojo o-vem, kako daleč pred mano -.jaehne ln strankafake, oziroma po- kollko m prod man*. Sodim, da Mitične Intereee svojih strank mtpnfi oeem — mogoče niti toli- (povem, da ntamo fttovenei v ko/'T; -Irikl nič na Ce N ljudstvo v propast. Spoznal so tudi, da se prepada ne bo goče izogniti drugače, kot r len jem tistih malih politih strank, katere so izigravali proti drugi. Tako vidimo, da je danes kot ena združena n na sila proti akupnemu sovra ku. To je delo zore, delo dn Na Dunaju je pa ta zora, to u ženje napravilo veliko zmeSn m tpdi v Berlinu se razširji strah, češ, kaj bo, če tudi|| "švabi" prične "pucati zora. Kot je lahko vaem znano h ročil, je zora napravila precej delo med narodom v domov Njen glavni akt je združenje rodovih aii za skupni boj, za ak no obramb^. Tudi med našim narodom v meriki se kažejo znaki" zoi Naj prvo je pričela svetiti v Fo Oityju, Pa., pri društvu sv. I bare, potem pa v Conemaughu 3DPZ. Kot že znano, sta se ti ganizaciji združili. Sedaj je precej odločno pričela "zora cat" na Elyjut Minn. pri JS Tudi tam hočejo združenja. S< da so ljudje, ki se združenja z| mi štirimi branijo, kajti na ra« lago imajo še močne utrdbe.^ Tudi črka "K" igra tu pr< znameniurvlogo. Trdnjave v F ju, New Yorku, in drugod »e W branile do skrajnosti v»aki združenja, toda ljudska zavest bo premagala. Prijatelj mi je pravil, da l»o koj, ko ee uredi združenje in društvi sv. Barbare in SDPZ. čela "pucati zora" tudi proti lietu in Chicagi in jaz mu to veHamem, ker vidim, da /a ar riške Slovence ni druge poni kot združenje nafijh narodnili či v eno celoto, drugače se 1»< še bolj porazgubili kot Indija ki danes sami zase ne vedo kje so. Žalostno je, da se med nal narodom tako malo propagira treba edinstva. Tistim, ki d( jo po rudnikih in tovarnah ni i goče pisati in tudi nimamo m noeti za taka dela. Imamo pa nami ljudi, kot naprimer tr« ce in druge uradnike, ki nam na papirju in dejansko lahko koliko boljše slikali potrebo Šega združenja za bodočnost. Kot pričenjam, tako tudi I čam: "Zora puca bit če dan r John Fatui Pt. Biokmond, Cal. - Videli popravek v številki 138. Pro« Hi ga je poalal dr. Vošnjak, i da on ni izjavil na shodu v i Franctacu, o katerem sem j»* Klal avoje poročilo v Pnavet«, med SRZ. in SNZ. nobene r like. Jas tu ponovno konštetlrs«. odgovoril na vprašanje, W ™ je raalika med omenje«« organizacijama, da ni nobene like. . . Ko aem ga Še vprašal, »kaj temtakem naaprotujejo »» ao« dobil odgovora, kajti avoj I vor je zaključil in pričelo * opisovanje članov v njihoro | družinieo. . Peter Stert je šna 2SNA UBILA «VOJ*OA žA. __iTl Ans dom« «'m prepir« m mola. Po aretaciji/u isnovedala, ds r ' Ona ga je amerjaia. tbil nol ia i« »0«................................................ čs&m&mm EDmAVVIK - BP10IALIET EA BLOVOOI 411—4th Avenuc (VA iPEOTI POiTE) Pittsburgh, Pa. RAD BI it VEDEL ra mojo sveeto prijatelji™ Karo-lino Refren In aieer valed aelo veftnlh aadev. Cenjene rojake u-ljudmi proalm *e kdo ve aa njen aedaujl naalov naj ml ga naanani. »II pe Ae bode aaiua to tjtal* naj ae ml prijavi Alm preje mo-go/*. Moj naalov je; A. Merkulln Orehov, M K. Perry Ave., Detrolt, Mlch. Prek li« ujem In Ikjevljem, d* Pranjo Url nI tega ttoril o Aemur ee ljudje tnkej pogovarjajo, da je atorll in lajevljem, da je to le navadna obrekljivo«!, Jfledenl* > polten. To Itievljani ja*, g«>\al je svoja zijava »Mia na smeh, kakor da bi ue verjel prav tej sod nikovi obljubi. Opazoval |»« je svojega tovari&«. kajti vedel je dobro, ds če jr Ir komu, »nano je (lorieku Knafljevo *krl\al »At r in pn novica o ccr kljanshem gbom. (loriček se je sprva skoro prc«tm&il Črevljsr-čkovegs poročila in odgovoril je nekaj, kar ni bilo niti bev niti mev, potem ps dejal "Pet ato arebrnjakov, pravU Kriškar, ohlju-lnija Kramar?" "AH bt gs ti bdal, Kriškar. ko ki hH latesa aoe m Knafljer prijatelj?" "Zakaj pa ar? Ko bi la vedel saaj! Vei. « nrhemh je sa enega Isterasrs lalika plačila, aa kor sa drvet in mu, da vem sa Knaflj« ali da ae poUkoaaane titfih pet sta sitnnrikev." "Kaj Hfdaš ti, gnva nezaupljiva* Kaj m-alaš, da bom »am meh: r nerarnsm staril in jfik*' val, kar ni nič? Jaz le tako govorim, da ha nilo dobro za naja, ker ara reveža aha. ka bi aaagta pole« drugega plačila še tndi nekaj grošer seeeda na skrimess, zaslužiti." Poslednje besede sa Gorička popolno«« omamile Verje! je sdaj vse in v ogenj M bil V! ra resnico crevljarčkavik besed. "Kako dolga šivaš nocoj?" vpraša potem Kr, "^'"Kolikor laaa kalna. Jezi me U berači js kvr-drsk«. da bi jo že sdaj v Bistrico sanesel in tr-e orodje z njo. Nil ni dandanaa s šivanjem, ti p* vem, Ooričea. Bolje je beračiti ali pa knufi, i pravim." "Posli torej in pojdi s menoj! Povedati li imam minikaj," pravi (loriček b izpije zada>> kapljo žganja. Kriškar re ne U dvakrat prariti. J«>«» -jr bilo, da ve (loriček za Knaflja in da je pn volji ga izdati. Zaradi tega vrže šivanj« pod klop, ure d i nekoliko svoje orodje, skrivajo pa ntakre sv j nož krivec, s katerim sicer podplate obrezuje isi svinjake kože razdeluje, za srajco ter rele krPme*-jn Ooltesu, ki ravno vstopi v sobo: "fflaho olje al prilU nocoj leščerbi. (Iregs > vidim vel prav mašiti luknje na kvedrini; tan*'\ lega pospremim nekoliko svojega prijatelje pro i Ksmnikn. »a. da Milko Vogrin. (Nadaljevanja) aati je takoj je Olgina iajava je torej, da še hči alednjič dhali. aka jo mati v druščino, kttm re ne saara. "Kaj pa kalem storiti, Olga?'* rprašs nevaljno mali. "Jaz vam le eden ia i* je, da pride Rihard k Ker se am, kakor si mi rekla, o-četb o najinem zadnjem pogovorn pmala, pni »a dane« in gs pro«, naj mi poflje brata Kiharda «em. Z njim bodem potem hodila kamor bom hotela, in se tudi lshko Bo Vrt o« e druščine izogibala." Mati je hčerinem besedam pn- bave že baron ohašre. TI pa bodi prati njemu pri-in se ga nalaič ne ogibljl tedaj pomisli, da je nai gost, a s gosti ae saaraaaa vselej vesti pn* Ijudno" Deklica je sicer vae to materi aMjabila. ali jrjene misli so bile zdaj pri bratu, aH bode brzo pri-^•1. mlaj pri Milku Vogrinu, ali jih oa z grofom Kouarakim v kratkem oblice. Pri vsem tem pa si je vedne le želela, da bi barona Roberta ne bilo, ter se bala njegovega prihoda. v torek dne 4. julija stopil je nadporočnik baron Benda prvič na slovenska tla v Poročali. Videlo se mu je, da ni iz našega kraja. Ogrski tip si mu bral takoj z njegovega obličja. Zavihane brke poj nosom, zagorele lica, nekaj al raa* trdila, a ne hi imela Olga druščino in lo varila na svojih izlet ii. temvel jaaao ji je bilo, da bi se ne spodobila, aha bi ju povsod le baron Bobe rt - premi jal in bil on edini moški v ,. ju »ti družbi. Saj ne ve idaj, kaj «e prihodnost prinese, ako iskr* Olgine ljubezni do Vogrina ne u-ame? To bi deklici škodilo in vaaj rodbini. Tudi Robert bi menda postajal drznejb s svojimi tir jat vami ter bi se ie bolj vsiljeval; ko bi zvedel, da ga Olga ne tisam. Same torej ne morete ost a viti, bij je njen sklep, in še isto nedeljo je poslala očetu pismo s i prošnjo, naj jima na vssk način Kiharda v Poreče pošlje, sicer bi >e morala ona sama vrniti z Olg« domu. Natanko in obširno je očetu dokazala, da potrebuje tuknj, ako pride Robert, še druge, m t« domače moške osebe, in najbolj-ie, bi bilo, da pride Rihard k nji- zaradi lega, di nih potez v obrazu^ črnožareča ze ma. DKSKTO POOLAVJS. , Tema je bila kakor v rogu, ko stopita naa.i znanca (loriček in Kriškar na plan in ubereta ko lovozen pot proti Kamniku. Nekaj čaaa hoditi molče, potem pa pravi (lorilek: "Veš, prijatelj, da je vendar le grdo izdajati prijatelja, ki mi ni storil žalega nikdar. Meni f.-kar srce krči, ko pomislim, da bi znali Knaflja' v resnici obesit, ko bi *ga prodala midva Kramarju "Ka) boš ongavil takisto, kar ni nič?" po< zame zdajci liailji Kriškar pre priča vši se, da ima avojega tovariša v kleščah kakor zaplato pri šivanju in da ga bode stiskal in nategoval toliko časa, da bode mehak in voljen kakor hruška pečena Zatorej rele: "(lorilek, ti si katoličan, je-lif K spovedi hodiš in k obhsjilu po cerkveni postavi. Daj u/i roko, da je res, kar mislim o tebi, atoprav potem ti morem zaupsti nekaj važnega!' Tresel ue je (loriček in mrzel pot mu jc leztl po hrbtn pri tem vprašanju, «aj je vedel, k^Uo j i z njegovo vero, s izusti se ni tipal hudobnemu Kriškarj«, zaradi tegs mu pod« desnico v znamenje, da je dober katoličan. "In vaš, prijatelj, ksj veleva cesarska posta-vs vsskemu pravoveren, ki izve kaj o luteram ili / Naznaniti In ovaditi ga mora gosposki, sko nc, ja kaznovan *am s večletnim zaporom." Htresla sc je pri teh besedah Goričkovs desnica v tovaritavi, , kar je dobro čutil poslednji ter nadaljevsl potem: "Oarilek, jas ti na nosu berem, ds veš za Knafljevo akrivališle in dober katoličan si, ksr trdiš sam; torej stori, kar je tvoja dolžnost, če ne, storim jas, ksr je mojs." Te baaede je izgovoril črevljarček e hudim glssom, in Š« bolj «e gs je ustrašil Goriček, kajti žal mu jo bilo, da se je isdal Uko daleč tovarišu, da mu skoro več uiti ne more. Domislil se je tudi, ds je neumnost pripovedovati sdaj Kriškarju o Knafljevem skrivstišču; saj mu tn na prostem več škodovati ne more, povrh bi pa še moral deliti ras-piasno nagrado s njim, le bi ga ekupno izdala. Lakomnost do denarja ga je zopet opogumila, da je rekel precej osomo: "Jas nil ne vem, Kriiksr, tudi je grdo izdajati ljudi, ki nam niso storili nil žalega." "Kaj?" zakrilal je sdajei črevljarček razburjen. "Tri sto kopit, pa tvoja garjeva glava bode mene za no« vodila sem v noči? Kaj miališ, da Nem jas oči izposodil tedaj, ko ri s Htobejko k Itobku v Pod gorje zahajsl, ti ščetina luteransks, »daj mi hodefc p« I« ga I in o poštenosti In dajal krivM poduke?" Molčal je (loriček pri tem besedah, le aarne jeze je prišel jezik: ksjti prepričal ae je, da ni z u|lni odkritosrčen črevljarček, da ga pelje morda a«m h Kramarju in ga ekupno s Knsfljem izda Trdno aklene torej (loriček (znebiti ae gs nocoj na vsak nsčin, naj valja kar bol«. Zdaj jamo tirno je stopati In trdi vedno raajarjenjemu tovarišu, ds aa moti in krivo sodi Na dolgo in široko mu tndi razjasi jnje, da je Knafelj akrit v Podgorju pa da gs gresta še nocoj oba s biriči lovit itd. Kriškar »vila glsvs pa je urno pretuhtal, da laše tovariš, in opaail je tudi, da stopa bližje ob llUtriri, kakor je potrebno. VahudHa se mu je »rej misel, ds ga hoče (lorilek pogubiti; ssradi '•■ga je hodil par stopinj sa tovarišem ln je atianil č«ev'jarski krivec, vaemli ga na tihem hrpod srajce v |»ent Kmalu potem posti (lorilek avoje pokrivalo a glave pasli, da «e sva!! po bregu v Hi-»Irleo in aaklilet (Dalja sledi). "Jsz upam, da nama ole hartla že v nekaterih dneh aam po-ilje," pravi mati avoji hčeri, ka trte nerfi sprehajaje ša pismo na poftto Do njegovega prihoda pa t niea v očeh: to vse je ovajalo gov nemir in sanguinično nrav. V husaraki uniformi in z ježno ši-biee v roki Ao« k kopeja ter hi-X\M izhodn. Ponosnim pogledom meri svet okoli sobe ter sleda, ali ga kdo pričakuje. Vsi obrazi so mu tnji. T«dl jezik, ki ae govori, ni mu >** pet al milo na uho, bil je nemški. Ali slušaj, "misli si aam pri sebi, kakšen jezik je pa to? Ali ni niadjsrskj?" In zdaj obstane ter vlale posamezne besede nase, a vendar ni mogel ničeaa razumeti: ta jetik je bil mili jezik alovetiski, a ne msdjsraki!!! Zmagonosuo je hodil -potein sen m tjs pred kolodvorom, a njegov sluga Janoš pa je znsial skupaj razne zaboje. Že je začel baron Benda nemiren postajati, ter sa mega sebe popraš^vati, kaj to po rneni. da ni Skendovskih po njega, nf fko vidi hipoma proti kolodvoru kreniti gosposko kolijo, v kateri jc Kcdela Skcodov^a. Takoj po prvem navadnem po-sdravu vpraša baron Robert, kako da ni tadi 01* a. kaludvw ^^^.»jehilaa, Tpr~l®t' u Pn pravila ter JJ^J •• 0%a daaas dab« p^i "Že nekaj dni aem" nadalk go«pa, "boleha Olga in aenič^j ne veseli žMjenja v premi n*^ UzrA temu je pač," ^ *' Robert naglo v besedo, - d« ni^ pravega raavedrenj« Jaz ^ ^ že razvedril, da bo vnel* Ona nima družbe, in zatorej ji ^ kaj manjka; to pa del« slabega in njemu ae adi. da bok mm. i (iovpa Skenovska in Robert * nista mogla zdaj dolgo razgov.r. jati. Hitro je obstala kočija tam kjer je bilo za barona in njegovi-ga slugo stanovanje pripravljeno. Gospa gs Še povabi, naj pride zve-čer na čaj in na kratek pogovor, ter ar poslovi Roberte je bilo a pna din.iL da gi""ni prišla tudi Olga prtfak* vat, ali on se hitro pololsii." "Za dekle mi ni nič", misli « »dzfTttm pri sebi, glodaj«' * t zrcalu, "Vesele je lahko, da do-bi tako zalega moža in povrh k barona. Očetu njenemu ae itak m-ce kar radosti poskakuje, ako «li-ši, da bode njegova hči. moja i*-na, baronka. Zatorej da Še rajši vt čjo doto s hčerjo, in meni veda je ta najljubša. Potem Ito-dem gospodaril na svoji grajšcini, kakor «e mi bode ljubilo; živel detn po zimi na Dunaju ali v Bu-da pest i, ona pa lahko ostaja na gra jščini avoji nrnteri, saj te s tem že dovolj raluje, da je — baronka, iena madjarekega kavalirja! Ta ent pa, da bode živela po zimi sama brez mene doli na Ogrskem, goji morda že sedaj ter se pripravlja'tla samoto, kajti ie to biva rada sam« in se eelo mene isogili- Ija/ (Dalje.) EVERT ONE OF U5 'M IS IMVESTIH6 IN | THBIFV * waa SRVMCS STaNPS » lepak, ki ga dobi družina, ie j« obljubila, da bo ^ av JV icpnii, ni ga UWI ui vv j-------f --, član kupoval vojno-hraniine mamke. Upak obeti druiina v oknu, o» £ aad j« vidijo, da va člani v družini pomagajo s prihranki, da znrn§* m ok rac ija nad pruajaitvom in railitarionom. Tak lepak gpodbuja tudi aoaade, da kupujejo vojno-hranilne mamke. Slovenskim družinam prav toplo priporočamo, če jim ičajo, da vsi člani v družini store obljubo, da bodo kupovali vojnoHW ne znamke in jih tudi kupujejo po storjeni obljubi.