KATOIalSKL lalST. Danica" izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl.20 kr.. za pol leta 2 gl.20 kr.. za Cetert leta 1 gl.20 kr. Vtiskarnici sprejemana aa eelo leto 3 gl.60 kr., za pol leta 1 gl.80 kr.,za >/4leta 90 kr.,ako zadene na ta dan praznik,izide rDanica dan poprej. Tečaj XLIII. V Ljubljani, 11. mal. travna 1890. List 15. Enciklika sv. Očeta Leona XIII o dolžnostih katoličanov. (Konec.) O tej priliki naj posebno opominjamo družinske očete, da naj si prizadevajo po teli predpisih svojo bilo vravnavati in svoje otroke iz-rejevati. Sej v družini je podlaga za deržave, in po večem med domačimi stenami se goji za deržavo sreča ali nesreča. Zato tisti, ki hočejo deržave odtergati od kerščanstva, doslednje pričenjajo pri korenini in skušajo družinsko življenje okužiti. Od tega hudodelstva jih celo ta misel ne odstrasi, da s tem staršem naj večo krivico delajo. Kajti po natori je staršev lastna njih pravica, svoje otroke izrejati, in ob enem njih dolžnost, za to skerbeti, da se izreja in nauk otrok zlaga s poslednjim namenom, zarad kterega so od dobrotljivega Boga prejeli zarod. Zato se morajo starši prizadevati in truditi, da v tej reči odvernejo vse krivice, in se po vsaki ceni poganjati za pravico, da otroke, kakor je njih dolžnost, kerščansko izrejajo, in zlasti, a jih obva-rjjejo tistih nevarnih šol, kjer se je bati, da se utegnejo nalezti strupu brezbožnosti. Ako je pra-šanje za pošteno izrejo mladine, ni prevelik noben trud in nobeno prizadevanje. V tem oziru so mnogi katoličani res vsega občudovanja vredni, ker med raznimi narodi so z velikimi stroški in še z večjo stanovitnostjo vstanovili lastne šole za poduk mladine. Tako zveličavne zglede je treba posnemati, kjer koli okoliščine časa to primerno kažejo. Pri tem pa naj se derže glavnega pravila, da na domači odgoji otrok je vse skozi največ ležeče. Tam, kjer se mladina v hiši staršev vterdi v redu poštenega življenja in v spolnovanji kerščanskih čednosti, tam imajo tudi deržave veliko brambo za svojo varnost. Mislimo, da s tem smo povzeli po večem vse to, kar morajo spolnovati katoličani sedanjega časa, in tudi česar se jim je varovati. — Preostaja poskerbeti še eno. in to je Vaša naloga, častiti Bratje, to je. da se ta Naš glas razširi na vse kraje, ter vsi spoznajo, kako silo potrebno je. da se res v djanji spolnuje to. kar smo obravnavali v tem pisanji. Te dolžnosti ohraniti ne more biti nadležno in težko, ker jarem Jezusov je prijeten in njegova butara je lahka. — Ako pa bi pritežnosti nastajale, si bodete prizadevali s svojo veljavo in lastnim izgledom to doseči, da se sleherni bolj živo trudi, pritežnostim nepremagljivo serčnost protistaviti. Povejte jim, kar smo sami že večkrat opominjali, da so v nevarnosti naj imenitniše in potrebniše dobrote, za kterih ohranjenje ni noben trud pretežek: in da za vse terpljenje čaka toliko plačilo, kolikoršno naj veče kerščansko dopolnjeno življenje premore pridobiti. Drugoč pa. za Kristusa ne hoteti se vojskovati je toliko, kakor proti Njemu se vojskovati: in on sam priča, da bo vse tiste pred svojim nebeškim Očetom zatajil, kteri koli njega pred ljudmi nočejo spoznavati (Luk. 9. 26.) Kar tiče Nas in Vas vse. prav zares, dokler nam je živeti, nikoli in nikakor nočemo, da bi se Naša veljava, Naš svet, Naš trud, kakor si bodi, pogrešal v tem boju. Pa tudi ni dvomiti, da s čedo in pastirji bode posebna pomoč Božja, dokler ne bode zmaga privojskovana. Povzdignjeni s tem zaupanjem. Vam, častitljivi Bratje, duhovstvu in vsemu podložnemu ljudstvu, kot predznamnje nebeških darov in v zastavo Naše blago volj nosti prav iz serca podelimo v Gospodu apostoljski blagoslov. Leon XIII, papež. Češčenje presv. Serca Jezusovega in „zadnji časi." Kakor duhovni učenik Lansperg pripoveduje*! v svojem delu o življenji sv. Jederti, imela je ta svetnica nekega dne posebno prikazen Gospodovega ljubljenca, sv. Janeza apost. Povprašala ga je, kako je to, da ni on, ki je pri zadnji večerji na Sercu božjega Z vel i ca rja slonel, ničesar pisal o češčenju božjega Serca. S. Janez ji je čudno odgovoril: ,,Naročeno mi je bilo. pervi Cerkvi nauk o včlovečenju Besede oznanjevati: kar pa tiče nezmerne zaklade ljubezni, kateri so skriti v Sercu Sina. si je previdnost sebi prihranila, tč v zadnjih časih razodevati, ko prične ostareli svet propadati, da bi luč ljubezni, ko bo gasnila, zopet se vžgala." Menda ne bo graje vredno, če besede sv. evangelista o poslednjih časih nekoliko premišljujemo. Kot .,zadiji čas", meni o. \Vieser S. J., moremo sedanji čas s pravico zaznamovati. Ce tudi ho Gospod čisto nepričakovano prišel: vendar ne smemo dvomiti, da bo njegov prihod s časom se strinjal, v katerem bo naša zemlja namen svoje nazornosti spolnila. v katerem se bo do meje razvila, na katero je bil Gospod besede zapisal: ..Do sem in ne dalje." ko bo tedaj človeštvo, kot celota, svojo zrelost doseglo. — Je-li to odveč derzna terditev. ako sloveči kerščansko misleči možje menijo, da je človeški rod stopil že v zadnjo stopnjo svojega razvoja? Tudi noben človek reči ne more, koliko časa da bo živel. Zamorejo preteči še stoletja, morebiti veliko stoletij. zamorejo še nekatere prekucije divjati zoper kristjanstvo. predno se doverši zadnji veliki odpad in se v osebi prikaže ..mvsterium iniqui-tatis." to je. v osebi antikrista: toliko pa je znano, da vse hiti proti zadnji razvezi, naj bi ta še toliko časa zahtevala. Ce mi v tem zares raztegljivem pomenu ..zadnje čase" skušamo obračati na prerokovanje o Jezusovem Sercu, bode-li kdo to grajal ali veljavno ugovarjal? Knjiga knjig nas ne pušča čisto brez vse luči. ako se spolnitev časa preiskuje: posebno tri znamenja nam daje, iz katerih se povzema, kam da zvezde kažejo: Vera bo ginila v človeških sercih, kriva vera in praznoverstvo pa raslo. ,,Ko sin človekov zopet pride, meniš, da *) Lruisporgi vita s. Gertnulis t. 4. bode vero našel na zemlji?'1 (Luk. 18.) — Ljubezen do Boga in bližnjega bo gasnila: nasproti pa rasla ljubezen do sveta s svojim trojnim požel jenjem. „Ker se nepravičnost vse-čez razliva, bo ljubezen v mnogih ugasnila." (Mat. 24.) — Naposled pridejo huda preganjanja zoper Cerkev, ,,bridkost, kakoršne ni bilo od začetka sveta do sedaj." (Mat. 24.) Je-li duhoven, ki bi ne priznal nazočnosti pervega znamenja, ginjenja, pojemanje vere? V preteklih stoletjih bila je vera podlaga, na katero je bila postavljena (leržava, križ je pre-obseval krone knezov v znamenje, da so zastopniki Gospodovi in branitelji sv. Cerkve, človeško društvo živelo je v kerščanskem ozračji, vsi meščanski prazniki imeli so cerkveno posvečenje, kerščanstvo je bilo, katero je napolnovalo življenje posameznih ravno tako, kakor življenje množice. Morali hi mnogo govoriti, ako bi hotli le nekoliko poznamnjati nasprotje med sedanjostjo in nekdanjostjo. Morebiti se zaznamnuje vse, ako se reče. da je naš čas v tajenji zašel tako daleč, kolikor je le mogoče: kajti globokeje kakor do materijalizma, grudomolstva, se vendar ne more pogrezniti: cerkev mora z vso svojo veljavo porok biti za zadnje verske člene: vstajenje telesa, večno življenje: to je perva podlaga vseh verskih členov. — Krivoverstvo se peha z vsemi peklenskimi močmi, da bi zavezo človeštva s Kristusom zaterlo v vseh razmerah. S posvetnim zakanom loči družine od Kristusa, loči šolo od Cerkve, napravlja deržavo brez Boga, in povsodi priznava vabilni glas rovarjev: „Nolumus regnare super nos — Nočemo da bi nam gospodovala Cerkev in (leržava!" Ako bi hotel kdo v besedo seči, da tako hudo pa vendar ni: saj si veliko boljše spoznanje in z njim tudi spoštovanje vravnava pot; to le dokazuje, da se je Gospod že z vevnico prikazal v sredi človeštva, da bi skedenj osnažil in pleve od pšenice ločil. Kes je, da k ločitvi mora priti, in pripravljati se mora: če pa kdo meni, da se bodo kar o jutranji zori boljši časi prikazali, ponočne zveri in temne pošasti krivoverstva pa v vse kote se poskrile: Naj mu bode ta detinska nada! Mislimo marveč, da bode treba še veliko dela, predno ločitev duhov, prav za prav, dobro v tek pride, in da ostane glavni člen v tem čiščenji pobožnost do Jezusovega Serca. Neko izročilo pripoveduje o Longinu, kako je on ob uri, ko je Odrešenikovo Serce s svojo sulico prebodel, bil z očesno boleznijo kaznovan; dotaknil se je pa po naključbi oči z roko, katera je bila oblita s kervjo in vodo iz strani Kristu- sove, in ki je po sulici pritekla iz Serca Jezusovega. In glej! prizaneseno mu je bilo z dvojnim čudežem: telesne oči so mu ozdravele in tudi njegovo dušno oko postalo je tako jasno, da je pred vsem ljudstvom spoznal: Resnično, ta je Sin božji! Zares terda je mrena na mnogih dušnih očeh, in ako se ima sneti, mora Jezusovo presv. Serce pri tem imeti svoje delo. K Jezusovemu Sercu tedaj je treba moliti za te nesrečne! Drugo znamenje je ohlajenje, oledenje nje lj u bežni. Kaj bode iz človeka, ki čeznatorne reči taji! Kako veliko ali malo je vredno vse govorjenje o priljudnosti, o tem se lahko vsak z očmi prepriča. Apostelj Juda Tadej popisuje ljudi poslednjih časov; ako se na podobi pogreša še kak potegljej za naše dni, to nič ne spremeni naših misli, sej še ne stojimo na koncu vsih reči, morebiti so še le ,,initia dolorum," začetek bridkost, kar smo do zdaj videli. Nobena druga pobožnost pa ni tako zdravilo proti oterpnjenju serca, kakor pobožnost do Jezusovega Serca. V nobeni drugi pobožnosti se celota kerščanstva ne more tako zbrati, kakor v tej: kajti ona zbira vse žarke božje ljubezni kakor v netilni piki, da bi naše serce vnela k nasprotni ljubezni. Hitro razširjevanje serca Jezusovega pobožnosti je glasan dokaz za to, kako ta pobožnost potrebi milijonom kristjanov zadostuje in da je božje Serce resnično ognjišče, s katerega neprenehoma plamene ljubezni žarki, katere je Gospod obljubil poslednjim časom. Kot tretje znamenje poslednje stopnje sveta dajo nam razlagavci sv. pisma preganjanja, katera bo terpela sv. kat. Cerkev. Sv. Gregorij razlaga izrek (pri Mat. 24) tako, da po mnogih stiskah, po mnogih pregrehah, ki bodo predhajale, bode naznanjevana večna stiska in večna bridkost. Ako preganjanje sv. Cerkve skoraj v vseh delih sveta že napovedujejo vsesplošnje zlo, je, se ve, težko povedati. Ko bi za poterditev tega hotli kazati na brezštevilne zlobnosti, katere Cerkvi po vseh Gospodovih deželah nastajajo, in katere razodevajo vročo jezo zoper Boga in njegovega Mazi-Ijenca, bi ne bilo zadosti izgovor, da se je to v teku časa že večkrat prigodilo; kajti sovraštvo dan danes je res kaj posebnega. To je kazala tudi Brunonova slavnost v Rimu, ki je bila pravo satansko veselje nad naj geršimi pregrehami! Ali bistroumno misleči kardinal Manning tako krivično sodi, ko misli*), da je perva stopinja pri-bližajočega preganjanja malomarnost do resnice: da to je znamenje, katero bolj gotovo ko vsako drugo kaže začetek velikega preganjanja. *) Manning. ..der Antichrist und die gegen\vurtige Krisis des heiligen Stuhles", p. 88. Kakor je stari Rim vsako krivo vero sprejemal v svoje obzidje, tako vidimo, da kerščanskega sveta narodi v tem trenutku polagoma vse med seboj še tako nasprotne vere sprejemajo, so terpni, kakor to imenujemo. Nič več se prava razlika med resnico in krivico ene vere do druge ne spozna: vsako vero kar svoja pota hoditi puste! To je morebiti edini mogoči red, s katerim se navidezen red obderži. Vendar je resnično žalosten stan, če deset tisoč strupov okoli jedine resnice raste, kjer se resnica samo ter p i. (Ki tukaj do naj bolj kervavega preganjanja resnice je le en korak. Ko je starodavni Rim dovolil vsako inaliko-vanje po celi deržavi, bila je naposled le ena vera, katero so kot ,,religio" zaznamnjevali, ;-n bilo je le eno društvo, katero se je nepravi! no imenovalo društvo. Smeli so dvanajst egiptovskih bogov moliti, ali Jupitra Kapitolina. ali boginjo „Romou: niso pa smeli moliti Boga nebes in zemlje, niso smeli moliti Božjega Sinu. Imeli so mališka služabništva, kakor so bile: Cibela. Fortuna in Vesta, nahajale so se vsakoverstne mališke zaveze in bratovščine: pa le služabnike Boga resnice so iskali, da bi jih usmertili: Cerkvi Kristusovi ni bil dopuščen obstoj, le ona je bila vsem preganjanjem izpostavljena. Kako se je marsikaj tega poganstva jelo ponavljati, tega nočemo ponavljati s pojasnovanjem. Ako so bili do gotovega časa lahkoverni ljudje, kateri so prisegali k lažnjivi misli, da bode Cerkvi paradiž zacvetel, če bo živela z lažnjivim prostomišlja-štvom in zraven njega, se je pač med tem mnogo reči zgodilo, katere bi tudi najbolj priprostega njegove zmote rešiti zamogle. Naj bi pa vžiti za-vžitek še ne zadostoval, posebno ..močnim" duhovom, se utegne pa še marsikaj zgoditi. Kakor pa je bilo ranjenje najsvetejšega Serca na križu zadnje, kar je Gospod še na zemlji storiti mogel, da je pokazal svojo nezmerno da-režljivost in ljubezen brez mere za blagor svojih: tako je tudi razodenje milostnih zakladov Jezusovega božjega Serca zadnje prizadevanje, katero je Gospod storil, da bi svet, ki je brez ljubezni in merzel kakor led. s plameni svoje ljubezni zopet vnel. (Po Sendb.) Bratovščine imamo Jezusovega najsvetejšega Serca, cerkve so se zidale in se zidajo Jezusovemu Sercu, skoraj po vsem svetu so se verniki po svojih škofih in mašnikih darovali najsvetejšemu Sercu! Iščimo tedaj pomoči, zavetja, pribežališča v tem Sercu proti grehu in antikristu! Pervi pastirski list nekdanjega lavantin-skega kn. škofa Frančiška Kutnarja. Franc Xaver po milosti Božji Lavantinski škof ino First. Vsem vernim Lavantinske škofije srečo ino žegen. (Konec.) Kakor verni ino od zapoved božjih vneti pod-ložniki bodite zvesti z' odkritim ino ljubeznivim sercam cesarju, svojimu nar višimu deželskimu poglavarju, jih po otroško spoštuvaje. Bodite pokorni njih vkazain; pa tudi pravi od cesarja postavleni gosposki, ne samo iz strahu, ampak za vesti del, po nauku svetiga apostelna Pavla, ki uči, de je gosposka po pravici postavlena namestnica božja, ter veli: „Vsak človek bodi viši gosposki podložen; zakaj ni oblasti, razun od Boga ; ktira pa je, od Boga postavlena je. Kdor se torej gosposki zoperstavlja, se volji božji zoperstavi. ino sam sebi pogublenje nakople. Pokorni jim morte torej biti ne samo za vstrahvanja del, ampak tudi za vesti del." Pa tudi vi. ki imate drugim zapovedovati, ne pozabite, de niste čez nje postavleni. de bi po svoji divji volji jih gospodovali, ampak de ste le namestniki svetiga. nar ljubezniveji Boga per svojih podložnih Po izgledi božjim morte torej ljubeznivo ino dobrovoljno nad njimi gospodovati; po svojim višim stani z toljko lepšim izgledam bogaboječosti in vsake čednosti za rast njih časne sreče ino večniga izve-ličanja skerbeti. Vas, vi keršanski starši, opomnim z' svetim apostelnam I'avlam: Kojite (redite) svoje otroke, ki vam jih je Bog kakor nar dragši blago nedolžne ino skoz*) sv. kerst greha očišene izročil, katire bo tudi nekdrj iz vaših rok terjal, — izredite jih z' sveto ljubeznjo ino ljubeznivo ojstrostjo k' pobožnosti. Ne dražite jih z nespametno terdoto k' jezi, ampak redite jih z' posvarjenjam v' strahi Gospodovim. Izredite jih po tistim nauki svete včre, po katerim so otroci staršam svojim pokorni zavolj Boga, katiriga namestniki so, de ne pozabijo zapovedi božje: Spoštuj svo-jiga očeta in mater svojo: katira je perva zapoved, ki obljubo ima, de ti bo dobro in boš dolgo živ na zemli." Vaš nar imenitnej opnivk bo naj svoje otroke od pervih nog v' strahu božjim rediti, jih zaniker-nosti, ki je inati vseh pregreh, razvad ino pohujšanja obvarvati. Pošiljajte jih pridno, kakor vam je zapovedano, k' keršanskim naukam ino v' šolo, ter jih z svojim podučenjam ino poštenim zaderžanjam vne-majte po stezi Gospodovi hoditi, ino vselej storiti, kar je dobro ino prav. Vi keršarski Gospodarji ino Gospodinje, imajte svoje podložne (družino) kakor božje otroke, ter jih k' pobožnosti ino čednosti z' ljubeznjo ravnajte. Dajajte jim pravico, ki jim gre, ino jim v1 telesnih potrebah ljubeznivo postrezite, ino pomnite, kar sv. * Prepozidjo ..skoz", v prenesenem pomenu, se je rabila 111 se rabi med ljudstvom še po vsi Sloveniji, kakor tudi v druzih slov narečjih, menda do malega, in zelo jo pogrešamo, odkar so jo nam ukradli — men-la metelkovci. in jo hotli nadomestiti s prepozinjo ..po," ktera se mora pa ravno tako v prenesenem ter duhovnem pomenu rabiti, kakor ..skoz." Ako bodemo Slovenci poslušali v»a«e;n sitneža. poslednjič še ust ne bomo smeli več odpreti. tako mm I »odo slovenščino v kambe djali. apostel Pavi pravi: „Kdor za svoje ino zlasti za domače skerbi nima; je vero zatajil ino je huji od nevčrnika/ Pa tudi vi podložni, služite zvesto svojim prej postavlenim; vbogajte jih v' vsih pravičnih reččh, ne le na oči, ljudem dopasti, ampak z1 preprostim sercam iz strahu božjiga. Storite svoje dela kakor Gospodu, ne kakor ljudem, ter včdite, de bote za to od Gospoda plačilo deleža (večniga) prijeli, kakor služabniki Jezusa Kristusa. Vsaki izmed nas, preljubi moji, strezi tistej službi, katiro mu je Bog odločil z' resnično včrnim sercam ino z1 dobro vestjo, ker je Bog vsakimu ravno za to moč ino potrebne lastnosti dal. Prizadevajte si, moje preljube ovčice. de bote kristjanom podobni, ki se z' živo vero v' sveto voljo božjo podajo, kakor jih od svetiga Duha razsvetlen apostel Pavi popiše, rekoč: „Milost Gospoda našiga Jezusa Kristusa nas uči, de se odpovemo hudobiji ino bogaboječe živimo na tim sveti." Stanovitni bodite v' veri in po njenih naukih živite, ter se vstavljajte grehu ino vsimu grešnimu napeljevanju: vsem hudobnim navadam; vadite se pa vsih čednost, ki so pregreham nasproti. Dajte vsakimu, kar mu gre, storite bližnimu to, kar po pameti sami želite, naj bi ve,m storil. Ino če v' vsim svojim djanji druziga ne jišete, kakor storiti vse k* veči božji časti, posvečovati ino hvaliti božje presveto ime, tako bote obogateli na svetih čednostih ino dobrih delih za večnost. Z' ljubezni polnim sercam vas kakor oče opominjam ino prosim, de po nauku apostelna za vse ljudi molite, posebno pa za tiste, ki imajo per vas kako službo, čast ino oblast. Molite za sveto rimsko katolško cSrkuv, preljubo mater našo, naj jo Bog po vsem sveti v' lepim miri ino v' edinosti vere ohrani, čedalje bolj razšira, ter njej vse duhovske vojske ino težave veličastno premagati da. Molite tudi za našiga nar viši pastirja Gregorja XVI, naj jih Bog ohrani, obvarje ino poterdi, katerim so vse cerkve ino ker-šanske soseske izročene, de za nje v' visoki modrosti ino nepremaklivi zvestobi skerbijo. Prav pobožno molite za našega presvetliga cesarja Ferdinanda I, naj jih Bog z' svojo pomočjo vselej podpera, mogočnih ino po obilnosti svojiga blagra srečnih stori, vsake nesreče ovarje, ter jim pomaga ljub mir stanovitno ohraniti. Molite za celo cesarsko familijo, naj lepo raste do konca sveta, premagavši vse sovražnike, naj se z1 hvaležnim sercam do Boga nje blagiga zavetja veselimo. — Molite za vso duhovsko ino de-želsko ^sposko, naj njo Bog razsvetli ino močno stori naravnati vse, kar je k" božji časti, k' vesolnimu miru, k1 sreči ino zveličanju vsiga keršanstva. Naj bi se besede tiga mojiga pastirskiga pisma vašiga serca ravno tak ljubeznivo prijele, kakor iz serca vašiga viši pastirja izvirajo, ki vas v' resnici ljubi. Vsak dan povzdigam svoje serce ino roke k' Bogu, ter vas v' svoji molitvena misli imam, naj si ravno še vsih ne poznam. Želim z' božjo pomočjo vas vse v1 prihodno viditi, vas v' vaših cerkvah ob-jiskati ino po svoji dolžnosti vse k' vašimn izveli-čanju pripomoči; se pa tudi vaše žive vere, pokor-šine ino pobožnosti oveseliti, ino si tak z' notranjo tolažbo težo svojiga pastirstva polajšati. — Bog naj te moje očetne besede, ki jih pišem vsem svojim ljubim ovčicam, z' svojo posvečejočo gnado požegna (blagoslovi). Vsigamogočni Bog naj mene ino vse moje pomagavce v' svoji sveti službi — kakor vse ude moje meni izročene čede v' edino pravi, samo izveličanski, rimsko katolški veri tako poterdi, de bo po tej živi veri vse naše živlenje prava, Bogu dopad-liva služba, ki nas srečno v' vččno izveličanje božjih otrok popelji! Milost Gospoda našiga Jezusa Kristusa in lju-bčzn božja, pa delčžnost svetiga Duha bodi z' vami vsemi. Amen. Per svetim Andreji v' Lavantinski dolini 19. sušca 1844. Franc Xaver, Lavantinski škof. Ogled po Slovenskem in dopisi. Adrijanopol, 2. aprila 1890. Preč. g. kanonik! Menda Vam kak nebeški poslanec naznanja, kdaj smo v skrajni in naj veči potrebi. 0 kako dobro nam je zopet došla Vaša misijonska miloščina 79 gld. 10 kr., ktere smo včeraj prejele z naj večim veseljem (Nasledujejo besede zahvale.) Te dni sem prejela tudi 24 gld.. ktere ste pred nekaj časom poslali po čč. oo. Kristusovega vstajenja. Hvala tisuč-tisučevkrati' Z velikim veseljem naznanjam, da štiri naših ubogih „bugarkinja (bivših v razkolstvu) bodo ta teden opravile pervo sv. spoved, in da zdaj imamo vse katoliške. Bog daj, da bi bile stanovitne! Četertega svečana smo zgubile našo ljubo sestra Antonijo (rojeno bulgarko); uzela jo je „influenca.u Hvala Bogu! umerla je prav dobro pripravljena. — 23. sušca je ljubemu Bogu dopadlo, tudi našo naj boljši in naj pobožniši siroto k sebi vzeti. O kako mirna in zveličavna je bila vendar smert tega ljubega otroka!.. Umerla je vsled „influence." Ta bolezen v Adrijanopolu skoraj nikomur ni prizanesla. Res, ljubi Bog nas vse tepe. Zdaj imamo le eno sestro hudo bolno, kteri so zdravniki življenje že odpovedali. Pri nas je zdaj že zelo vroče in vse v naj lepšem cvetji. Od mesca julija smo danes četertič imeli deževen dan. Snega ni bilo to zimo skoraj nič. Vendar je po vertih prav lepo, ker ljudje imajo tudi po hišah vodotoče, in tudi vode: Tundja, Marica in Arda tek6 prav blizo mestu. — Zahvala. Prav vesela Aleluja! Angela Poje, prednica. Vprašanja pri duhovskih poskušnjah v Terstu od 25. sveč. dalje: E theologia dogmatica: 1. Quomodo demostramus, Ecclesiam divinitus accepisse potestatem independentem atque supremam sanciendi per leges exteriorem disciplinam, cogendique fideles ad earum observationem, et coercendi salutaribus poenis devios et contumaces? 2. Ostendatur, cultum sacratissimi Cordis lesu, prout ab Apostolica sede probatus est, atque in Ecclesia Catholica frequentari consuevit, pium esse, et ab omni superstitionis labe immunem. 3. Quibus argumentis probamus, matrimonium christianurn esse unum et indissolubile, refellentes adversarios ? E theologia morali: 1. Quotupliciter potest sumi poenitentia? Quid poenitentia ut virtus, quid ut Sacramentum? Quaenam est materia remota et proxima Sacramenti' poenitentiae ? 2. Quid et quotuplex est censura ecclesiastica? Quid est et quotuplex est excommunicatio ? Iterum quid est et quotuplex est suspensio? Quid est et quotuplex est interdictum? 3. Quot et quae sunt virtutes cardinales? Detur definito singularum. E iure ecclesiastico: 1. Quibus dotibus praediti sint necesse est, qui ad beneticia curata aspirant tam respectu culturae intellectualis, quam respectu vitae conservationis? Quaenam sunt praecipua officia parochorum vel curatorum? 2. Data definitione impedimenti matrimonii ex-ponatur tenor et ambitus impedimenti afHnitatis. Antonius matrimonium contraxit cum Anna, cum qua procreavit filium Ioannem; mortua Anna aliud init matrimonium cum Bertha vidua, quae ex ante-riori matrimonio cum Antonio nune defuneto habet filiam Franciscam. Quaeritur an inter Ioannem Fran-ciscam existat impedimentum affinitatis ? 3. Quinam sunt libri parochiales et quaenam officia ineumbunt paroeho circa eos. Ex homiletica: Exaretur homilia maior in pericopam Evang. Dominicae II. Ouadragesimae (Matth. XVII). Exordium et epilogus per extensum. reliqua synoptice. R. D. Petr. Franceschini, tentamine feliciter su-perato, ad sexennium adprobatus est Razgled po svetu. Dopis med sv. Očetom Leonom XIII in nemškim cesarjem Viljemom v prid delavcev. Oziroma na berlinski mednarodni posvet v prid delavcev je nemški „Reichs- und Staatsanzeiger4 prinesel imeniten dopis med papežem in nemškim cesarjem. Cesar Viljem iz Berlina 8. sušca 1890 pisal Leonu XIII v Rim: Prevzvišeni naj višji Pastir! Lepi občutki, s kakoršnimi ste. Sveti Oče. vsaki čas skazovali svoj vpljiv v prid ubozih in zapuščenih, mi dajejo upanje, da mednarodni posvet (konferenca, pogovor), kteri se na moje povabilo snide 15. t. m. v Berlinu, bode zanimivost Vaše Svetosti nase obračal, in da bode Vaša Svetost sočutno spremljala obravnave, ktere merijo na zboljšanje delavskega stanu. Iz tega ozira si štejem v dolžnost, Vaši Svetosti doposlati spored, kteri ima biti podlaga za delovanje omenjenih posvčtovanj. Vspeh pa bi se posebno zlajšal, ako bi Sveti Oče človekoljubnemu početju, za ktero se Jaz prizadevam, Svojo blagodejno podporo podeliti blagovolili. Povabil sem toraj knezoškofa Bratislavskega, ki vem, da je ves prešinjen blazih misel Vaše Svetosti, da naj se kot Moj pooblaščenec posvčta vdeležuje. Radostno se poprimem te prilike, da Vaši Sve tosti obnovim zagotovljenje Svojega spoštovanja in" Svoje osebne vdanosti. Na to cesarsko pismo so Leon XIII odgovorili Veličanstvo! Zahvalo naznanjamo Vašemu Veličanstvu za pisanje, ki ga je Vaše Veličanstvo blagovolilo Nam poslati, ter Našo zanimivost obračati na posvet, ki se snide v Berolinu. da poišče pomočkov, kako bi se pomagalo delavskemu stanu. Drago Nam je pred vsem, čestitati Vašemu Veličanstvu, ker ste se s toliko iskrenostjo poprijeli tako blage, resnega ozira tako vredne in vsemu svetu zanimive zadeve. Ta reč je tudi Nam pri sercu. in od Vašega Veličanstva pričeto delo se zlaga z eno naših naj priserčniših želja. Že pred kaj časom, kakor se spominja Vaše Veličanstvo, smo naznanili Svoje misli o tej zadevi, in s Svojo besedo smo se tej reči v korist sklicevali na nauk katoliške Cerkve. Kakor njen poglavar smo ravnokar o novi priliki zopet ta nauk v spomin klicali. In v brambo koristi delavnega ljudstva smo vsim in vsakemu, tudi vladam ob enem, razložili dolžnosti in zapovedi, ki jih vežejo. Čisto gotovo bode zedinjeno vladarsko djanje močno pomagalo, da se tako vroče zaželjeni namen doseže. Zedinjenje misel in postavodajstev bode vsaj v toliko, kolikor dopušča stanje krajev in dežel po njih razmerah, za moglo to vprašanje prav zelo približati pravnemu in primarnemu rešenju. Tudi bodemo zamogli prav gorko podpirati vse posvetovanja, ki merijo na zboljšanje okoliščin delavskega stanu; tako na primer moč»'m. starosti in spolu slehernega bolj primerno razdeljen je dela, — pokoj v dan Gospodov in sploh vse, kar je zmožno odverniti, da se delavec ne zlorabi krkor orodje za prodaj brez ozira na njegovo človeško vrednost, njegovo nravnost in domače okoliščine. Vaše Veličanstvo pa dobro pomni, da srečno rešenje tako težkega prašanja razun modrega po-sredvanja deržavne oblasti zahteva tudi mogočne verske dobrodelne cerkvine pomoči. Zares, verski občutek sam je zmožen, postavam zagotoviti ves vsph. in evangelij je edini zakonik (postavska knjiga), v kteri so načela resnične pravice, nauki nasprotne ljubezni, ktera zedinja vse ljudi kakor otroke ravno tistega Očeta in ude ravno tiste družine. Vera tedaj bo delodajavca učila, v delavcu spoštovati človekovo čast in ž njim delati pravično in dostojno; delavcu pa bo v v»*st vsadila občutek dolžnosti in zvestobe, in delala ga bo nravnega, treznega in spoštljivega. Kavno ker je družbinstvo zanemarilo in zaverglo verska načela, se zdaj nahaja pretreseno v svojih temeljnih podlagah. Ta načela obuditi in jim zopet moč dati. to je edini pomoček, s kterim se more družbinstvo v svojih temeljnih podlagah zopet postaviti in mu zagotoviti mir. rčd in vspčh. — Je pa ravno poslanje Cerkve, po vsem svetu ta načela in te nauke oznanovati. razširjati. Cerkvi gre torej velik in rodoviten vpljiv na rešenje socijalne naloge. Ta vpljiv smo Mi rabili in ga bomo še dalje, posebno v blagor delavskih stanov. Škofje in višji pastirji s pomočjo svojega duhovstva bodo enako delali po svojih zadevnih škofijah; in upamo, da ta blagovita cerkvena delavnost, ne le da ne bo zadevala na zopervanje pri civilnih oblastih, temveč da v prihodnje bode nahajala še pomoč in brambo. Porok Nam je za to po eni strani zanimanje, ktero vlade razodevajo pri tem resnem prašanji. in po drugi strani blagovoljni klic, do Nas ravnokar poslani od Vašega Veličanstva. Zdaj pa naj priserčniše želimo, da bi delo tega posvetovanja doseglo prav blagovite vspehe, ter naj bi popolnoma zadostovalo splošnjemu pričakovanju. In pred končanjem tega pisanja, želimo izraziti še radost, ki smo jo občutili pri naznanilu, da Vaše Veličanstvo je k vdeleženju pri konferenci kot Svojega odposlanca povabilo Monsignora Kopp-a, knezo-škofa bratislavskega. Gotovo se bode s tem znara-njem visokega zaupanja, ktero mu Vaše Veličanstva skazuje pri tej priliki, čutil prav zelo počeščenega. Iz Vatikana, 14. sušca 1890. Leon XIII, papež 1. r. Rim. Kakošen blagoslov imajo spominki cerkvenih sovražnikov, kaže par primerljejev v Rimu. Že pred leti so plenivci sv. Cerkve sklenili, da hočejo kralju „poštenovičua — Viktor -Emanvelu postaviti spominik v Rimu na Kapitolu. Že so posejali sedem milijonov, pa še do temelja niso prišli! Sej ga tudi ni treba; če ga pa tudi kdaj postavijo, bo delo Nabu-hodonoserjevo, kteremu se „Danielovci' ne bodo nikoli poklanjali. — Tudi staremu zakletniku Maciniju so grabeži namenili spominik, za kterega je sardinski kralj Humbert podpisal sto tisuč frankov. Umberto je smel misliti, naj obljubim, sej bo tako javaljne kaj iz tega... Naj luciferju tudi po vsi zemlji postavijo spominke, njega samega in njegovih sužnjev s. tem ne bodo rešili iz pekla, in ne zmanjšali terpljenja černim dušam ! Napuhnjeni prostomišljaški svet. je neumen in butast, kakor satan sam Samostanski rop. Pod tem naslovom piše solno-graški cerkveni list: Ko so bili 1. 18G0 Piemončani bruhnili v Perudžjo, je vladni komisar Pepoli določil, da starodavni ondotni benediktinski samostan mora izmreti; ber? ko ima manj kot 3 menihe, pride v last deržavi z vsim svojim premoženjem — čez 5 milijonov vrednosti. To je zdaj nastopilo, ko je opat umeri. Merlič je bil še gorak. že je bil vladni komisar v samostanu, ter je vse v imenu deržave v oblast vzel. Brezštevilni ubožni in bolniki so bili dozdaj oskerbljevani od samostana. To, se ve, zdaj odpade; torej veliko žalovanje po vsi Perudžji. Pa kaj praša ledeno-merzlo frajmavrarstvo za to? Še živa patra sta vlado zapravdala zarad tega samosilstva, ker vlada ni le vzela vsih 1. 18»>0 pričujočih posestev, ampak tudi, kar je bilo med tem darovanega ali pa z delom kot osebna lastnina pridobljenega... Kaj pa bo rekel večni Sodnik, ki je zapovedal. da tat in ropar mora poverniti tudi zadnji vinar, ako hoče odpuščanje zadobiti? Sv. Oče Leon XIII se pri vsi svoji starosti vedno pečajo z meddružbinskimi in narodno-gospodarskimi prašanji, kakoršne zdaj kipijo med občinstvom. Močno skerbijo, da bi se stan delavski zboljšal in zlajšal po postavni poti. kar se more doseči le s sodelanjem sv. Cerkve. Zato so sv. Oče duhovstvu že večkrat naročevali. da naj se skerbno peča z globokejimi študijami socijalnih premišljevanj. Razodeli so veselje, da katoliški knezi in inašniki segajo v to reč in kerščanski narod podučujejo, kakor kardinal Maning. škof Kopp Bratislavska idr. Judovski listi pa se nad tem jezijo, njim je rhetzkaplan", kdor na politiškem polji svoj glas povzdiguje. Nemško. Ne le po Nemškem, ampak daleč po svetu je bilo te dni veliko šuma zarad odstopa ali odpuščenja Bismarka iz vsih mogočnih služb. Bila sta menda s cesarjem v tehtnih političnih in med- družbinskih rečeh nasprotnih misel. Katoličani gotovo ne bodo za njim solz točili, ker bil je dolga leta njih najhujši nasprotnik. Pokazalo se je pa, da njegovo počenjanje zoper katol. Cerkev ni nič opravilo. Veselo znamnje je, da ravno ob času Bismarkovega odstopa se nemški cesar kaže tako prijaznega do papeža, do knezo-škofa Kopp-a. do delavskega stanu. Menda cesar spoznava, da Bismarkova politika ni bila prava. Kultusminister je v zbornici obljubil boljše postopanje do katoličanov in govori se tudi na Pruskem o zedinjevanji kerščanskih veroizpovedanj zoper prekucuhe in zoper brez vero. Sicer se Bismark precej hudo kuja. Cesar mu je odmenil velika odlikovanja pri odstopu, pa Bismark ni nič sprejel in tudi njegova sinova sta zapustila deržavne službe. — Mednarodni delavski posvet se je bil pričel 15. sušca pod predsedstvom tergovinskega ministra Berlepša, Izvoljeni so bili trije odbori: za rudokop-stvo, nedeljski pokoj, in za delo ženstva. mladine in otrok. Pri drugem odboru je bil predsednik knez in škof Kopp. Delajo si veliko upanja o tem shodu. Bog daj! 28. sušca se shod je doveršil. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva Nameni za mesec april (mal. traven), a) Glavni namen: Spomin na vclocecenje Kristusovo. *(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) (Konec.) To je ljubezen naredila, pravi sv. Bernard; ljubezen je ta sklep modrosti iznašla ter vresničila v skrivnosti včlovečenja; ljubezen do nas ljudi, kajti zarad nas ljudi in zarad našega zveličanja se je to zgodilo. Se ve, da se kaže tudi v tem pred vsem božja slava in čast, ki se mora v resnici v vsakem njegovih del naj pervo razodevati. Ali slava in čast bi mu bila tudi ostala, ko bi nas bil v svoji jezi pogubil. slava in čast njegove pravičnosti; toda zarad nas ljudi in zarad našega zveličanja hotel je izvoliti to drugo pot ter čast. slavo, veličastvo razodeti v obilnosti in bogastvu svojega usmiljenja in svoje ljubezni. In mi smo ljubezen, s ktero nas Bog ljubi, spoznali in verujemo v njo (1. Jan. 4. 16). Vera v skrivnost včlovečenja. t. j., v Jezusa Kristusa, Sina živega Boga, ki je za nas človek postal, je temelj kerščanskega življenja. Da, še več; ker je Jezus Kristus človek postal za vse ljudi, da bi vse ljudi na sv. Križi odrešil in zveličal, je ta vera tudi središče vesoljne človeške družbe in zgodovine sploh; ta vera je vprašanje našega časa in vseh časov, vprašanje vprašanj. Da bi se to vprašanje rešilo, moramo pred vsem moliti, da Gospod v nas pomnoži vero, ki jo imamo v skrivnost njegovega včlovečenja; ter potem nas vžge v ljubezni, spominjajoč se na to dobroto. V vsakdanjem življenji naj se kaže vera v delih ljubezni, in če kerščansko živimo, tedaj bomo Jezusovemu Sercu poplačevali ljubezen, ki ga je napotila k nam. Pridna vaja so pobožnosti Serca Jezusovega zlasti budi neprenehljiv spomin na skrivnost včlovečenja, ki obsega v sebi vso neskončno, božje-človeško ljubezen Jezusovega Serca. Tudi molitveno apostoljstvo ne pczna druge naloge, kakor da popolno vresniči namene božjega Serca Jezusovega v njegovem včlovečenji. Prosimo tedaj Gospoda, da nas po skrivnosti svojega včlovečenja reši vsega hudega; prosimo Očeta z besedami sv. Cerkve, ..da vlije svojo milost v naša serca, da nas. ki smo po angeljevem oznanjenji spoznali včlovečenje Kristusa, njegovega Sina, njegovo terpljenje. njegov križ pripelje k veličastnemu vstajenju;" molimo za popolno vresničenje namena včlovečenja z besedami Gospoda samega: Pridi k nam tvoje kraljestvo! b) Posebni nameni: 22. S. A d al bert. Češko, Poljsko. Ogersko. N.-k-r-ščanska narodnost, da se spremeni v kerščansko. Več velikih grešnikov. 23. S. J nri j. IVrvoborilci za dobro stvar. Vojaki. Vojaške zadeve. Važne preskušnje 24. S. F i d č l Siguiarinšk i. buli zaničevanja sveta. Pridno obiskovanje službe božje — tudi ob delavnikih. Vse-učiliščni dijaki in pravniki. 25. S. Marka. Duh molitve. Odvcrojenje nalezljivih bolezni. Zdravniki. Vee ženinov in ue\vst: vee zakonikih. 26. Marija D. dobrega sveta. Kerščanska modrost. Marijini vstavi. Vee poslov in takih, ki so brez službe. 27. Varstvo sv. Jožeta. Pomnoženje česčeiija sv. Jožefa. Zadruga pobožnih delavcev. Delavsko vprašanje. 28. S. Peter Kanci j. Mladina, ktere vera in mav-nost je v nevarnosti. Nova visoka šola v švicarskem Frei-burgu. 2'.». S. Ditger. Južna Neuicija. Več redovniškili občin in njih predniki. Društva rokodelskih pomočnikov in učencev. 30. S.Katarina Si jen s k a. Pnspeševatelji limlitv.*-nega apostoljstva. Pridigarji mesca majnika. Vse poslane, pa še ne uslišane zadeve. Mesca aprila umerli iu pa «ni udje molitvenega apostoljstva iu Sena Jezusovega bratovščiue, ki bodo umerli mesca majnika. II Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. »-b, pred nekaj časom priporočenih za pristop k pravi veri. je zdaj na potu k temu. za kar se priserčno za-hvalnje N. Ij. <»«spej presv. Serea, in priporočene so ob enem prav živo še nadalje, da se to srečno doverši. Listek za raznoterosti. Dijaška miza — hudi davek! Za mesec sušeč nam je za 113 mladenčev pobrala 177 gld. 88 kr. samo v ljudski kuhinji, drugod in za druge pa čez blizo 40 gld. Zdaj pa pritiska še šolnina, tista šolnina. Bog živi dobrotnike, Bog jim plačuj z vsestranskim blagoslovom! Prelepa enciklika sv. Očeta o dolžnostih katoličanov je v današnjem listu dokončana. Kakor so lahko opazili blagi čitatelji, smo v začetku skušali dati le posnetek; toda ves pomen je tako jedemato in stisnjeno č ve rs t, da se s samim posnetkom skoro ne da kaj opraviti. Zato smo s posnemanja zlagoma prestopili na prestavo. Ker pa Vincencijeva družba želi nektere stotine iztisov za svoje družbenike, toraj bomo skusili še enkrat predelati, kar je posnetka in kar bo moč. še bolj lahko in razumljivo vravnati za občinstvo, da se potem tako natisne za omenjeni namen. Ako pa bi se kje drugej že pripravljala taka za ljudstvo dobro razumljiva izdaja, pa prosimo, nam naznaniti, da se delo in trud prihrani. Vr. V Terstu je 2. t. m. umeri prečast. gosp. Jan. ev. Dukič, kan. zlatomašnik itd., star 81 let. Bil je mašnik izgledno-lepega življenja. R. I. P. V fti™ so se o. t, m. z dunajskimi romarji vred iz Terbiža odpeljali čč. gg.: Andrej Karlin, Peter Bo-hinec in Jož. Meglič. V Ameriko je zopet odpotovalo več Kranjcev; nekteri pa so bili prideržani in kaznovani, ker so se hotli vojaščini odtegniti, kakor se poroča Slovencu* z Dunaja. — Izseljevavci mnogokrat blezo tudi to okoliščino premalo prevdarijo, kako težko jim je v tujem svetu svoje verske dolžnosti spolnovati, večkrat celo nemogoče, n. pr. kar tiče božjo službo ob nedeljah in praznikih, prejemanje ss. zakramentov. kerščanska odgoja otrok itd. Pač je treba take reči dobro premisliti. Duša je in ostane vekomaj več kot telo, večnost čez vse več kot časnost. Na Dunaju v predmestji Novem Lerchenfeldu je je bil s. t. m. zvečer vstal roparsk in tolovajsk hrup, ki ga je moralo vojaštvo ukrotiti, z razbijanjem in pokončavanjem imetja itd. Naj gledajo tisti, ki naj huje rujejo zoper vero, cerkev, očitni red itd., da ravno njih na zadnje naj huje ne zadene. Zahvalnico prevzvišenemu gospodu knezu in škofu oziramo na prizadevanje za versko šolo pripravlja ljubljanska dekanija in jo ima v kratkem izročiti, kakor se sliši iz zanesljivega vira. Solnograški kn. nadškof Eder je že pred več tedni hudo zbolel, razpisane so očitne molitve zanj, in bojč se. da so mu ure štete. Nedeljsko posvečevanje. Zdaj, ko se med katoličani in drugoverci po Nemškem, Angleškem in povsod toliko govori in dela za posvečevanje dne Gospodovega, se pa v odločno katoliškem glavnem mestu napoveduje politiški shod o taki uri dopoldne, ko so po cerkvah naj imenitniše službe Božje! V Zemun-u (Zemljinui bodo zidali veliko bolnišnico, ktero bo mesto izročilo usmiljenim sestram sv. Vinc. Pavljanskega. Poglavarstvo je že poterdilo dogovor, ki ga je mesto sklenilo s preč. g. Hoepergerjem v ta namen. Dobrotni darovi. Za opravo u b o ž u i h cerkev naše š k o t i j e: Iz Starega loga pri Kočevji 38 gld. — Iz Šmarije na Dolenjskem 20 gld. — Iz Sent-Jurja pri Smariji 37 gld. — Iz Cirknice 37 gld. — Iz Smartna pri Litiji 19 gld. 20 kr. — Z Blok 40 gld. - Z Vojskega Iti gld. 20 kr. - Iz Semiča 75 gld. — S Černega verha nad Idrijo 20 gld. — Iz Černuč 24 gld. — Od sv. Katarine 20 gld. — M. Zupan 1 gld. — Iz Preserja 16 gld. — Z Dražgoš 17 gld. 50 kr. — Iz Zagradca 22 gld. 70 kr. — Iz Ribnice 34 gld. 70 kr. Za dijaško mizo: Č. g. Fr. Onušič 4 gld. — G-^ Velkaverh 3 gld. — Fr. Stermok v Dražgošah 5 gld. „za pirhe in kolač pridn. dijakov." — Prelat pn. Andr. Čebašek 5 gld. — Msr. M. P. 10 gld. — Č. g. župnik M. Narobe 10 gld. in malo poprej 5 gld. — Č. g. župn. Lor. Krištofih 1 gld — J. J. 1 gld. — Č. g. župnik M. Saje 1 gld. „da bi molili za-me iu se pridno učili!" — Čast. g. župnik Fr. Vohinec 3 gld. — č. g. župn. Fr. Dolinar 3 gld. — Neimenovan 2 gld. — Iz sp. Bernika 2 gld. „za pridne dijake.- Za sv. Detinstvo: Po č. g. Fr. Onušieu 5 gld. — Čast. g. Fr. Perpar, župnik v Zagradeu, 10 gld. 40 kr. — Č. g. Alojzij Kumer, župnik na Berdu, 7 gld. 10 kr. Za v a rh e Božjega groba: Fara Senožeče 1 gld. 80 kr. — Fara Stanga 1 gld. 50 kr. — S Kovora 1 gld. č. g. župn. L. Krištotič. — Iz Zagradca čast. g. župnik Fr. Perpar 4 gld. 39 kr. — St. Rupert 5 gld. — Neimenovan 5 gld. Za sv. Očeta: Iz Žuženberga 30 gld. (in za druge dobre namene 20 gld.) Za družbo sv. Bonifacija: Neimen. 2 gld. Za družbo sv. Leopolda: Neimen. 2 gld. Za cerkev Jezusov, presv. Serca v \Veimaru. Neimenovan 4 gld. Za razne misijone: Čast. g. župnik M. Narobe 5 gld. Za amerikanski misijon: Č. g. župn. M. Narobe 1 gld. (in 1 gld. za afrik. mis ) Za odkup zamurskih otrok: Gosp. Fr. Omejie 1 gld. Za Marijanišče: Msr. M. P. 10 gld. Za hišo katol. rokodelskih pomočnikov: Msr. M. P. 10 gld. Za misijone v Bulgariji: Msr. M. P. 10 gld. Za misijone vMacedoniji: Msr. M. P. 5 gld. Za misijone na Jutro vem: Msr. M. P. 5 gld. Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v LjubljaDi.