■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Boks • Danes bo šlo v Tivoliju zares: Martinez izziva Zavca!
O Stran 16,17
Nogomet • Zelja: končno zmagati doma
O Stran 15
Politika
Žetale • Zakon o razvojni pomoči tudi za Haloze?!
O Stran 3
Gospodarstvo Ptuj • Perutnina doslej dobro skozi krizo
Z> Stran 4
Po mestni občini Ptuj • Dediščino poškodujejo, posledice nosi lastnik
O Stran 5
Ptuj, petek, 9. aprila 2010 letnik LXIII • št. 28 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Končno toplejše vreme
Njive in vrtovi spet zaziveli
Po neobičajni praznični ohladitvi se je vreme spet nekoliko popravilo, tako da lahko kmetje in vrtičkarji spet nadaljujejo spomladanska dela na zemlji.
Čeprav je staro slovensko ime za april tudi mali traven, je letos zaradi nedavne vremenske ohladitve in slabega vremena narava ozelenela kasneje kot sicer. Pa je vendarle zmagalo sonce, tako da se je vreme spet nekoliko umirilo, vsaj čez dan je topleje in lahko kmetje in vrtičkarji veselo nadaljujejo vsa nujna dela na njivah in vrtovih.
Čeprav so med vrtičkarji še vedno nepogrešljiva orodja mo-tika, lopata in grablje, je vse več takih, ki si pomagajo z motornimi frezami, kot par na posnetku včeraj na vrtu pod jezom v Markovcih. Sicer je treba precej moči tudi za ta strojni pripomoček, a prekopavanje in obdelava vrta sta zagotovo hitrejša in predvsem enostavnejša. Kakorkoli že, vsi hitijo, da bi postorili čimveč, kajti aprilskemu vremenu nihče ne zaupa. A mnogi še verjamejo starima aprilskima pregovoroma, ki pravita: Če malega travna grmi, slane več se bati ni; ali pa: Če je malega travna presuho, ni kmetu kaj ljubo!
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Zobozdravstvo
Podlehnik • Protestni shod
Zdravje se začne v ustih s travnika v Ljubljano
in na magistralko
Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, obeležujejo v Zdravstvenem domu Ptuj in Vrtcu Ptuj na poseben način - s projektom S pravljico do čistih zob ob 30-le-tnici zobozdravstvene dejavnosti v ZD Ptuj.
Zdravje ljudi kot eden glavnih ciljev vsake družbe je pokazatelj socialnega in ekonomskega stanja družbe, zdravje otrok, ki predstavlja-
	
	POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE. — . !<> ¿s)
	Vaši podatki: - rojstni datum
	- telefon:
	- e-mail naslov
	Več informacij boste našli na strani 30.
	
jo ranljivo skupino, pa ima pri tem prav posebno mesto. Zobozdravstvena preventiva in z njo povezana prosvetna dejavnost je ena temeljnih dejavnosti na področju otroškega zobozdravstva, usmerjena predvsem k osveščanju mlade populacije, utrjevanju zdravja in preprečevanju bolezni.
Na Ptujskem so pričeli načrtno zobozdravstveno preventivo natanko pred 30 leti, je povedala vodja Zobozdravstva Tanja Tantegel. Na tem področju je ledino orala prim. Jožica Reberc s sestrami za zobozdravstveno vzgojo in prosveto, brez katerih si danes ni mogoče predstavljati učinkovite zobozdravstvene preventive.
O Stran 10
Podlehniška civilna iniciativa, ki skupaj z Zupanom Markom Maučičem zahteva upoštevanje predlogov občanov glede umestitve avtoceste in z njo povezanih ostalih cestnih rešitev do Gruškovja, je po popolni zavrnitvi zadnjih štirih zahtev v torek popoldne organizirala prvi protestni shod občanov na lokaciji podlehni-škega zaselka Nova cerkev.
Sicer mirni shod jeznih občanov so najprej nameravali izvesti na lokalni cesti z njenim zaprtjem, a jim ptujska upravna enota v tako kratkem času ni mogla izdati ustreznega dovoljenja, zato se je nekaj čez 100 občanov in članov iniciative zbralo na travniku med lokalno in magistralno cesto. Pismo z negativnim odgovorom okoljskega ministrstva na zahteve občine je župan namreč prejel šele na velikonočni petek opoldne. Takoj ko je z vsebino odgovora seznanil vodstvo in člane Civilne iniciative, so se skupaj odločili za prvi korak nestrinjanja - mi-
ren protestni shod.
V pisnem odgovoru okolj-skega ministrstva na protestno pismo občine (o katerem smo že poročali v začetku marca in je bilo poslano okolj-skemu ministrstvu in ministrstvu za ceste ter premierju) so bili namreč v celoti zavrnjeni
štirje predlogi občanov: glede prestavitve dveh nadvozov, zahteva po ureditvi krožišča za smer Podlehnik-Gorca in zahtevek za zmanjšanje velikosti zahodnega počivališča za tovorna in osebna vozila.
O Stran 6
Foto: SM
Ormož • Zgraditi trajni uspeh ob angažiranju vseh zaposlenih
Želijo si zadovoljne zaposlene
Pred kratkim so me poiskali zaposleni v P&F Jeruzalem Ormož in želeli z menoj govoriti o razmerah v njihovem podjetju. Seveda sem, tako kot smo v gospodarstvu navajeni, pričakovala kritike in negativnosti. Namesto tega so me zaposleni presenetili s pohvalami na račun novega vodstva. Izpostavili so predvsem izjemen odnos do vsakega posameznega delavca, na kar so nekateri čakali vso svojo delovno dobo. Pa sem se odpravila do prvega človeka P&F Jeruzalem Ormož Boštjana Klemenčiča.
Bil je presenečen skoraj tako kot jaz in ni si takoj opomogel. Povedal je, da je njegova naloga združiti dosedanji konkurentki - ormoško in ljutomersko klet, ki imata skupnega lastnika - na področju prodaje, marketinga in obdelave vinogradov. Vsaka od kleti ohranja svojo samostojnost, vendar kleti po novem sodelujeta.
„Kadar pride novi direktor, je to za zaposlene šok, ki ga je potrebno obrniti v pozitivno smer. Iz vodenja sprememb izhaja, da je potrebno ljudi, ki se jih spremembe tičejo, vključiti v same spremembe. Doslej smo na sestankih skozi pogovor predstavili težave in skupaj poiskali odgovore, kaj narediti. Skupaj smo prišli do rešitev in potem ljudje niso več proti spremembi - pa če-
prav bi jih lahko izpeljali tudi s trdo roko. Zaposleni smo v službi najlepši del dneva, in če se takrat nimamo dobro, se to odraža tudi na odnose doma. Zato so odnosi v službi tako pomembni.
Doslej sem spoznal vse zaposlene, z vsemi sem se rokoval, imen pa si sicer še nisem vseh zapomnil. Ko se srečamo, jih pozdravim, vprašam, kako so kaj. Začutiti morajo, da smo vsi del tega podjetja, in če ne bomo sami ponosni na to, kar proizvajamo, potem nam nič in nihče ne more pomagati. Počasi se začenjamo zavedati, da imamo vrhunske izdelke. Rad bi, da se ljudje zavedajo, kako pomembno je potruditi se in biti ponosen na svoje delo," je po začetnem presenečenju povedal Kle-menčič.
Komunikacija mora biti čista in hitra
Takoj ob prevzemu kleti je novi lastnik Vladimir Pu-klavec naznanil, da ne bo nobenih odpuščanj, in tega se namerava držati tudi direktor Klemenčič. Čeprav je ob sodelovanju dveh kleti, združevanju funkcij in posodobitvah procesa nujno pričakovati presežke delavcev.
„Kar nekaj časa smo se ukvarjali s tem, kaj narediti s tistimi, ki bi ob tem lahko izgubili delo. Odločili smo se, da jim bomo ponudili delo v vinogradih in na ta način razširili proizvodnjo. Po navadi se v takih trenutkih osebje krči, pri nas pa se bo proizvodnja širila, kar je dodatna obveza. Namreč treba bo prodati vse to, kar bomo proizvedli. Če bi razmišljali drugače, potem
zaposlenim lani ne bi izplačali božičnice, sedaj bomo začeli izplačevati regres.
Ob martinovanju se je družina Puklavec srečala z vsemi zaposlenimi iz obeh podjetij in to tradicijo bomo nadaljevali. Prav je, da zaposleni vidijo, da tistemu, ki je najvišje na lestvici, ni vseeno. In res mu ni, saj je bil na sejmu ProWein Vladimir Puklavec na naši stojnici in se je trudil tako kot jaz in vsi drugi. Zelo sem vesel, da imamo lahko takega človeka za vzgled," je povedal Klemenčič.
Tudi sam je uvedel srečanja z zaposlenimi, ki služijo več namenom. Želi si, da je komunikacija v podjetju čim bolj čista in hitra. Zaposleni morajo informacije dobiti pri viru, z delavci se želi Klemenčič na zborih srečevati vsake tri mesece, da jim predstavi njihovo
skupno delo in kakšni so načrti za v naprej. Tako je lahko vsak zaposlen seznanjen in razume, za kaj si prizadeva vodstvo in kakšen je njihov skupni cilj.
Okrepiti se mora identiteta podjetja
„Vpeljal bom sistem promocije, kar pomeni, da ko se izprazni delovno mesto v podjetju, ne bomo iskali delavca na zavodu, ampak bomo pogledali po obeh podjetjih, ali imamo koga, ki bi lahko to mesto zasedel. Uveljavil bom sistem stimulacije po učinku, ki je bil včasih samo za prodajni oddelek, sedaj pa bodo vsi zaposleni nagrajevani po lastnem učinku. Prav je, da se pri denarju pozna, ali se preseže norma. Pomembna bo tudi ocena vodje, zato moramo zgraditi vodje, ki bodo znali opravljati svoje delo, kot je treba. Vodje se bodo morali ukvarjati s svojimi zaposlenimi. V pripravi je tudi osebni letni načrt izobraževanja in usposabljanja, ki bo narejen za vsakega delavca, tudi za proizvodne delavce. Pripravil se bo načrt, kaj želimo z njim doseči. Zaposleni si bodo tako ogledali, kako delajo v drugih podjetjih, se udeleževali sejmov, izobraževanj in podobno," načrtuje Klemenčič.
Delček načrtovanega se je nedavno tudi udejanil. Delovodje in nekaj proizvodnih delavcev so se udeležili sejma v Stuttgartu, nato pa so skočili še v Düsseldorf, kjer so si ogledali tudi stojnico svojega podjetja v družbi najboljših in največjih.
„Treba je sprejeti dobre prakse od drugod in si širiti obzorja. Dobro je bilo, da so videli našo stojnico, to jih je lahko navdalo s ponosom. Hkrati pa so se lahko tam na kraju dogajanja prepričali, da je tudi v marketingu treba delati, kajti pogosto v podjetjih velja prepričanje, da zaposleni v drugih oddelki delajo manj," pove Klemenčič.
V času, ko podjetja v svoje zaposlene ne vlagajo več in se ne zavedajo, da so dobro usposobljeni in zadovoljni zaposleni lahko njen kapital, je razmišljanje direktorja P&F Jeruzalem Ormož zares osvežujoče: „Želim, da se okrepi identiteta podjetja tudi s tem,
ko zaposleni vidijo, da se v njih vlaga. Dober glas o nas se mora širiti najprej od nas samih. Želim, da so pri nas zaposleni zadovoljni ljudje. Čez 200 jih je zaposlenih v obeh podjetjih in vsak dan v svojih zasebnih kontaktih producira-jo informacije o podjetju, vsak dan lahko znancem povejo kaj dobrega ali slabega o nas. Da bodo zaposleni bolje informirani, bomo v posameznih obratih namestili oglasne deske, na katerih bomo objavljali informacije iz drugih obratov, da bo sadjar lahko spremljal, kaj se dogaja v kleteh, v vinogradih, na sejmih."
Čez 5 milijonov za investicije
V	podjetju so si postavili ambiciozne načrte. Sedanja struktura prodaje kaže, da kar 80 % vina prodajo doma. V doglednem času želijo doseči, da bo prodaja v tujini dosegala 80 % proizvodnje, vendar nameravajo doma obdržati že dosežene količine, prodaja v tujini pa mora torej sorazmerno narasti. Podjetje je leto končalo v rdečih številkah, zato si direktor želi, da bi čimprej s svojimi sredstvi pokrivali obratne stroške.
V	letošnjem letu imajo v načrtu tri investicije. Najpomembnejša je vpeljava nove polnilne linije v ormoški kleti. Gre za vrhunsko tehnologijo, vredno 2,4 milijona evrov, ki jo nameravajo predati namenu prihodnji mesec. S to polnilnico bodo lahko napolnili 6000 steklenic v uri, zagotovljena pa bo najvišja kakovost polnitve. S pomočjo nove polnilnice si obetajo lažji prodor na tuje trge. Nato nameravajo zgraditi fermentacijsko halo z manjšimi sodi, investicija naj bi veljala 1,8 milijona evrov. Tretja investicija pa ni prioritetne narave - želijo si postaviti novo stiskalniško hišo. Skupaj naj bi letošnje investicije znašale 5,4 milijone evrov.
Klemenčič je zadovoljen, da jih lastnik pri njihovih prizadevanjih podpira, skrbi, kako bo s financiranjem. Ker računajo tudi na sredstva iz različnih skladov in ker je trenutna situacija na kmetijskem ministrstvu takšna, kot je, pričakujejo, da bi se nekateri projekti lahko tudi zavlekli.
Viki Ivanuša
Uvodnik
Smetimo, da bi drugi čistili?
Vsak dan bliže smo največji akciji čiščenja okolja v zgodovini Slovenije, ki poteka pod geslom: Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Samo v MO Ptuj naj bi okolje čistilo 2800 prostovoljcev, ki bodo skušali iz okolja pobrati, kar se da največ smeti. Pri tem pa ne bo šlo samo za čiščenje, temveč tudi ločevanje odpadkov na terenu samem. Tako bi moral ravnati že vsak človek doma, da bi se na deponijo odpeljalo in odložilo le ostanke odpadkov.
Če bi tako delali že doslej, verjetno naša vzorčna deponija ne bi bila že polna, smeti pa ne bi bile poligon za obračunavanje, ker smetimo vsi, ne le izbranci. Prvič v svoji zgodovini bo naša država dobila tudi register črnih odlagališč, da se bo v bodoče mogoče uspešneje spopasti z vsemi onesnaževalci. V MO Ptuj so jih do tega trenutka evidentirali že skoraj 200.
Četudi se bodo v soboto, 17. aprila, trudili tisoči Slovencev, v glavnem ozaveščenih, ni pričakovati, da se bomo že v kratkem srečevali z okoljem, v katerem ne bo takšnih in drugačnih odpadkov. Žal je tako, da je treznjenje Slovencev mogoče le z visokimi kaznimi, ki pa včasih niso učinkovite, ker se vedno najdejo takšni, ki znajo obiti vse pravne poti. Predvsem si to lahko privoščijo bogati.
Slovenija bi po vsem, kar se ta trenutek dogaja v njej, morala najprej doseči duhovno očiščenje, človeške vrednote postaviti na vrh vseh vrednot. Če bi bilo duhovno pred naravnim, bi bila tudi narava čista, predvsem pa bi bili ljudje v medsebojnih odnosih bolj človeški kot v tem trenutku, ko dobesedno teptajo drug drugega. Tudi zato je letošnja zgodovinska akcija čiščenja okolja v Sloveniji svojevrsten preizkus vrednot. Očiščevalni namen pa bi dosegla v celoti, če bi vsak poskrbel za čiščenje pred svojim pragom. Zdaj je še vedno tako, da eni poskušajo čistiti, drugi pa smetijo, ker je to ta trenutek (še) njihova folklora, brez katere ne morejo.
Majda Goznik
Pomladno vino je iz ormoške kleti
Skupina gostink Spominčice vsako leto za dobrodelne namene izbere pomladno vino. Letos to prihaja iz kleti podjetja P&F Jeruzalem Ormož.
Prva pokušnja vina je potekala v zidanici Malek na Jeruzalemu, predstavitev pomladnega vina 2009 pa se je odvijala v gostišču Delalut na Ravnah na Koroškem in je pomenila hkrati tudi zaključek projekta Pomladno vino iz preteklega leta, s katerim so Spominčice zbrale 2.100 evrov. Izkupiček od prodaje pomladnega vina 2008 so namenile socialno ogroženi družini iz Koroške in za zdravljenje deklice, ki je obolela za rakom. Tudi prihodnje leto bodo zbrana sredstva namenile za ljudi v stiski.
Letošnje pomladno vino 2009 je postala zvrst sovinjona in sivega pinota iz ljutomersko-ormoške kleti. Od vsake prodane steklenice tega vina bo 1,50 evra namenjeno za dobrodelne namene. Boštjan Klemenčič, direktor P&F Jeruzalem Ormož in P&F Ljutomerčan, je ob tej priložnosti dejal, da so veseli in počaščeni, da letos pomladno vino prihaja iz njihove kleti. V februarju so napolnili 3000 steklenic in potrudili se bodo, da jih vse prodajo ter z zbranim zneskom naslednjo pomlad prispevajo sredstva za družine in posameznike v stiski.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Žetale • Z javne tribune SDS o kmetovanju
Zakon o razvojni pomoči tudi za Haloze?!
Kaj posebno novega na javni tribuni z naslovom „Kmetovanje v omejenih pogojih in kmetovanje kot dopolnilna dejavnost", ki je imela SDS-ovsko politično obarvano ozadje, ni bilo slišati, razen morda ideje, da bi zakon o razvojni pomoči, kot ga je vlada sprejela za Pomurje, bil še kako potreben tudi Halozam.
Poslanec Branko Mari-nič, ki je bil med (bolj redko posejanimi) slušatelji v dvorani, je dal vedeti, da je o takšnem zakonu že razmišljal, vendar bo težko doseči soglasje oz. podporo znotraj poslanske skupine, saj bo zelo verjetno vsak poslanec lobiral za tovrsten zakon za območje, s katerega prihaja. Njegov poslanski kolega Robert Hrovat, ki je tokrat sedel za mizo govornikov, pa je približno dvema ducatoma udeležencev vseeno svetoval, da podajo čimveč informacij in podrobno opišejo problematiko kmetovanja v Halozah, ker nameravajo na eni izmed prihodnjih sej odbora za kmetijstvo v DZ, katerega član je tudi sam, obravnavati Haloze kot posebno točko dnevnega reda: „Seveda ne moremo pričakovati sprememb čez noč, toda več in glasneje, kot se bo govorilo o težavah v Halozah, več bo izvedela tudi javnost in lažje bo doseči vsaj nekaj izboljšav."
Le 4 % kmetij ima dopolnilno dejavnost
O bolj kot ne katastrofalnem stanju v kmetijstvu je najprej spregovoril Franc Sušnik, predsednik odbora za kmetijstvo pri strokovnem svetu SDS. Med drugim je povedal, da dopolnilne dejavnosti na slovenskih kmetijah niso zaživele tako, kot bi morale, da so registrirane le na 3000 od približno 75.000 še živih kmetij, kar predstavlja le bore 4 odstotke, kot glavni razlog za to pa je navedel absolutno prenormiranost oz. prestrogo zakonodajo, ki je neprimerljiva z zakonodajo sosednjih držav in zato postavlja slovenske kmete v nekonkurenčen položaj. Po njegovih besedah je eden
izmed razlogov, da se kot dopolnilne dejavnosti niso bolje in v večji meri registrirale predvsem predelava mesa in mleka, tudi v izjemno dragem zakolu živine, ki pri nas v velikih klavnicah dosega ceno tudi 150 evrov, medtem ko v sosednji Avstriji kmet plača za zakol med 20 in 25 evri.
Sušnik je govoril tudi o nujnosti ohranjanja malih kmetij, ki so bistvenega pomena za ohranitev krajine in življenja v takšnih hribovitih območjih, kot so Haloze, kjer je potrebno veliko dela še vedno opraviti ročno, zato se velike, intenzivne kmetije ne bodo širile. Kot možnosti dopolnilnih dejavnosti na kmetijah pa je navedel proizvodnjo energije, ki je pri nas še v povojih, pa tudi urejanje okolja v smislu pluženja in vzdrževanja občinskih cest ipd. Vendar je Sušnikove predloge kaj hitro na realna tla postavila Petra Plajnšek, ki je povedala, da razpisov in državnega denarja za energetske projekte za kmeta kot fizično osebo ni, glede urejanja okolja pa mora občina po novi zakonodaji podeliti koncesijo, za katero pa kmetje realno ne izpolnjujejo pogojev.
Slovenija si sama ostri (kmetijske) zakone
O tem, da za dopolnilne dejavnosti pri nas vendarle ne veljajo tako nemogoči zakoni, pa je slušatelje skušal prepričati Marko Jaklič, svetovalec in pospeševalec ekološkega kmetovanja: „Dejstvo je, da so cene kmetijskih pridelkov prenizke, zato je toliko bolj ključnega pomena predelava; ta namreč daje ogromno dodatne vrednosti!"
Jaklič je nato pojasnjeval, da so bili leta 2006 sprejeti posebni pravilniki, s kateri-
mi so se glede dopolnilnih dejavnosti precej znižale zakonske zahteve, seveda ob količinskih omejitvah; tako lahko kmetje manjše količine domačih izdelkov brez registracije prodajajo na domu, možna pa je tudi registracija manjše klavnice doma, ki ni posebno zahtevna, omogoča pa omejene količine klanja manjših živali letno, pa tudi predelavo vseh vrst domačih živali.
Boštjan Štefančič, kmetijski inšpektor iz Ormoža, je bolj kot konkretne nasvete med zbrane podelil vsesplošno kritiko stanja v slovenskem kmetijstvu: „V našem kmetijstvu se tiste službe, ki bi morale pomagati kmetom tako z informacijami kot s konkretnimi projekti, ukvarjajo z administracijo in predpisi. Slednji so neživljenjski, polni neumnosti in nesmislov in v praksi sploh niso izvedljivi. Posledice pa vedno nosijo kmetje, ki so premalo povezani in tudi premalo agresivni. Samo govoriti in opozarjati na težave, ki jim ni konca, ne pomaga nič, treba bo narediti kaj več od tega. Izgovarjanje na strogo evropsko zakonodajo je brezpredmetno; evropska kmetijska zakonodaja je zelo ohlapna, vsaka država si piše svoje zakone. Slovenija si sama ostri zakone in sama predpisuje sankcije. Kaže, da se danes v Sloveniji srečujemo z istim odnosom do kmetijstva, kot smo se po drugi vojni, ko je bilo treba uničiti vse dobre kmetije."
Hrovat je Štefančičeve razlage le dopolnil z opisom trenutnega stanja v kmetijski politiki: „Kot veste, se trenutno zaradi krize vodstva ne dogaja popolnoma nič, eden najpomembnejših resursov še vedno nima ministra, vse skupaj je zdaj ena sama velika zmeda! Ni razpisov, ne izvaja
se program razvoja podeželja, glede področja dopolnilnih dejavnosti pa v dveh letih ni bilo narejeno nič! Tudi samo ministrstvo v tem mandatu razen neke splošne strategije razvoja kmetijstva, ki je eno samo leporečje, ni naredilo nič. Pač, sprejeti so bili štirje zakoni, od tega so trije nepomembni, saj gre le za prilagajanje evropskim zakonom, en zakon pa se nanaša na Sklad kmetijskih zemljišč. Žal smo člani SDS v opoziciji, naše predloge se zavrača kot po tekočem traku, razen poslanskih vprašanj, ki pa so lahko zelo konkretna, ne moremo narediti kaj veliko, lahko le opozarjamo."
Eno je teorija, drugo je praksa ...
Po enournem uvodu so se v razpravo lahko vključili zbrani s svojimi vprašanji in predlogi ali mnenji, iz katerih je bilo v prvi vrsti jasno razbrati to, da je v kmetijstvu velik razkorak med zapisano teorijo in življenjsko prakso in da kmetje nikakor ne morejo poznati vseh (spreminjajočih se) podzakonskih členov, pravilnikov in podčlenov, ki bi jih morda lahko izkoristili za kakšno dejavnost ali se vsaj izognili kaznim.
Še največ je bilo slišati kritike na dejstvo, da se načrtno uničuje malega kmeta v hribovitih območjih, kjer je večino dela treba opraviti ročno, da so v razpisih vsi kmetje izenačeni, kar ni prav, saj kmetujejo v zelo različnih pogojih, da tudi ni prav, da kmetje v Halozah ne dobijo višinskega dodatka za košnjo strmih travnikov in za mleko, ker je kot spodnja meja določena nadmorska višina 490 metrov, ki je pač ne dosegajo (gre za nekaj metrov razlike).
Slišati je bilo tudi negodovanje zaradi rušečega se sistema zavarovanj kmetijskih pridelkov in dvome o možnostih obstoja kmetijstva, če se bodo subvencije po letu 2013 znižale ali celo ukinile, padla pa je tudi kritika na možnosti zakola domačih živali pri nas - ne samo zaradi cene, ampak tudi zaradi dejansko prestroge zakonodaje ureditve vaških klavnic in velikih kazni inšpektorjev za najmanjše napake. Jaklič je na to zadnjo kritiko sicer odgovarjal, da problem malih vaških klavnic ni toliko v zakonodaji kot verjetno v ekonomičnosti dovoljenih kapacitet klanja, da pa nekaj takšnih vaških klavnic že deluje, res pa so v „popolni medijski blokadi", saj so trn v peti velikim klav-niškim obratom in mesno-predelovalni industriji ...
Butolen: Problem je prostorsko planiranje
Za konec se je na vse slišano oglasil še župan Žetal Anton Butolen: „Lobiji so povsod, ne samo v politiki, tudi v kmetijstvu, in dejstvo je, da imajo moč v svojih rokah veliki kmetje! Eden bistvenih problemov, ki pri nas še vedno ni rešen in se v veliki meri navezuje na kmetijstvo, je vprašanje pozidave in prostorskega načrtovanja. Danes se pozidava najboljša kmetijska zemlja v nižinah, pri nas pa se praktično prepoveduje vsako novo pozidavo. Kako pa naj se ohranja kmetijstvo in okolje, če ne bo ljudi, ki bi tu živeli? Kje je tu logika? Konkretno, v naši občini imamo 70 pobud za gradnjo hiš, vsega skupaj gre za en hektar potrebne zemlje, pa tega ne moremo in ne moremo dobiti, ker bojda gre za zaščitena
kmetijska zemljišča. Toda te družine, ki bi si zgradile hišo in za to porabile nekaj arov, bi lahko obdelovale več hektarjev zemlje! Mladi ljudje, pari, bodo seveda odšli, kdo pa bo potem tu kaj obdeloval? Nihče, vse se bo še bolj zaraščalo, kot se že zarašča.
Drugi problem, s katerim se srečujemo, pa je še Natura 2000, ki se razteza na kar dveh tretjinah območja naše občine. Natura naj bi pomenila zaščito rastlinskih in živalskih vrst, takšnih, kot jih imamo. Vendar pa, če se bodo ljudje izselili, bo vse to propadlo in danes zaščitenih rastlin živali ne bo več. Če hočemo ohraniti sedanje stanje, moramo obdržati ljudi, ki lahko to stanje ohranjajo in vzdržujejo. S takšno politiko glede poseljevanja tega ne bomo dosegli. Očitno pri nas ni nobena politika tako močna, da bi upala stroki reči, da ne dela prav, ali pa se za stroko celo skriva!"
Franc Sušnik (pa tudi zbrani v dvorani) se je z Butole-novim razmišljanjem popolnoma strinjal: „Bojim se, da se tudi za prostorskim planiranjem skriva močan lobi, ki zdaj lahko drži visoke cene zemljiških nepremičnin, če bi bilo zazidljivih parcel več, bi cene lahko zelo padle. Da se v Halozah in na podobnih območjih tako striktno prepoveduje gradnja zdaj, ko je narejen vodovod in izboljšana cestna infrastruktura, je res nesmisel. Kar se tiče Nature, smo pa Slovenci itak posebnost v evropskem merilu, saj smo edina država, ki je v Naturo uvrstila kar 33 odstotkov svojega ozemlja. Druge države imajo v Naturi med 8 in 9 odstotkov ozemlja. Menim, da bo resnično potrebna revizija območij v Naturi!"
SM
Ptuj • Perutnina doslej dobro skozi krizo
»
Najtežje je v Srbiji
«
Po besedah generalnega direktorja in predsednika uprave PP Romana Glaserja se kljub že dalj časa trajajoči vsesplošni gospodarski krizi za uspešnost poslovanja ptujskega in slovenskega živilskopredelovalnega giganta ni bati.
»Preteklo poslovno leto so občutno zaznamovale posledice globalne finančne krize, ki so se intenzivno prevesile tudi v letošnje leto. Vseeno nam je z aktiviranjem in uresničevanjem različnih ukrepov, prilagojenih trenutnim razmeram, uspelo obdržati nivo poslovanja, kot je bil pred pojavom krize, in izpeljati vse ključne in strateške zastavljene investicije, s katerimi si gradimo in utrjujemo pozicijo na vseh trgih. Tudi strategija za tekoče leto je pripravljena v okviru pričakovanja posledic ekonomske krize z nekaterimi stalnicami, ki neposredno vplivajo na poslovno uspešnost.
V	doseganju poslovnih ciljev se bomo zanašali predvsem na našo inovativnost v določanju prehrambnih trendov in tradicionalnem zadovoljevanju potreb in okusov potrošnikov. V preteklem letu smo s priljubljenimi prehranskimi stalnicami in novitetami na svetovnem nivoju, kot sta liniji Poli Snack in Poli Pate, pokazali svojo vizijo zadovoljevanja prehranskih, kulinaričnih in gastronomskih zahtev. Za letos pa načrtujemo v kontekstu rasti in osvajanja novih trgov ustrezno povečanje poslovnega rezultata,« je optimistično vizijo letošnjega poslovanja na kratko povzel direktor Glaser.
Odpuščanje zaposlenih ni predvideno
V	kontekstu povedanega v Skupini Perutnina tudi ne načrtujejo morebitnega odpuščanja zaposlenih: »Skupina Perutnina Ptuj je sistem z izrazitim socialnim čutom in ima s svojimi zaposlenimi vzpostavljen zanesljiv
partnerski odnos. Trenutno na nivoju Skupine Perutnina Ptuj zaposlujemo preko 3.200 ljudi, s katerimi načrtujemo dolgoročno sodelovanje. Vse dejavnike vedno v največji meri in sproti prilagajamo aktualnim razmeram na področju živilskoprede-lovalne industrije, ker pa je trend potrošnje perutninskega mesa kljub aktualnim razmeram na večini tržišč še vedno ugoden, posebnih sprememb pri upravljanju s kadrovskimi potenciali zaenkrat ne pričakujemo.«
Seveda pa povedano ne pomeni, da krize v družbi sploh ne občutijo - nasprotno. Vendar kot je prepričan Roman Glaser, slednja ne bo omajala vizije PP, da postane najpomembnejši pridelovalec perutninskega mesa in perutninskih izdelkov iz srednje in jugovzhodne Evrope, pri čemer bodo stavili na lastne potenciale, znanje, izkušnje in kvaliteto: »Perutnina Ptuj je prehrambni sistem, ki s svojimi 19 družbami z varnimi, kakovostnimi, zdravimi in okusnimi živili oskrbuje več kot 20 različnih trgov. Tako kot v preteklih letih, ko smo uspešno vzpostavili integrirane procese pridelave živil na najvišjem nivoju, se bomo tudi v prihodnosti temeljito opirali predvsem na lastne potenciale, znanje in izkušnje. Najzanesljivejši elementi poslovanja so namreč naš kadrovski potencial, vrhunska kakovost živil kot komparativna prednost in internacionalizacija poslovanja. Če temu dodamo še naše bogate izkušnje na domačem in regijskem trgu ter zunaj njega, potem dobimo zanesljivo kombinacijo dejavnikov uspešnosti, s katerimi bomo tudi v letošnjem letu uresničevali in utrdili vizijo in poslanstvo Perutnine Ptuj - postati najpomembnejši pridelovalec perutninskega
mesa in perutninskih izdelkov iz srednje in jugovzhodne Evrope. Tako se naša vizija in strategija v letu, katerega prvi kvartal smo že končali, praktično ne spreminjata, le razpršenost aktivnosti je še večja kot v preteklosti.«
Kolaps cen v Srbiji
Posebno pozornost bodo sicer letos v okviru poslovanja Skupine PP posvetili utrjevanju poslovanja svojih hčerinskih družb v Srbiji, BiH in na Hrvaškem. Glaser o tem pravi: »Gre namreč za države, v katerih imamo prav tako kot v Sloveniji vzpostavljen vertikalni sistem vzreje, obdelave in priprave živil na osnovi perutninskega mesa, vsakokrat domicilnega porekla. Poleg surovinskih osnov v teh državah uporabljamo tudi celotno domicilno infrastrukturo in velik del sodelavcev. Le nekaj članov me-nedžmenta je v teh državah iz Slovenije. Kriza ni zaobšla južnih trgov, zaostrene razmere se sicer čutijo povsod, kjer poslujemo, med manj problematična pa zaradi številnih aktivnosti spadata bosanski in hrvaški trg. Bistveno težje je na območju Srbije, kjer posluje naše največje
hčerinsko podjetje Topiko iz Bačke Topole in kjer je prišlo zaradi velikega deleža sivega trga in številnih drugih okoliščin v tej državi do kolapsa na področju cen perutninskega mesa. Te so danes v tej državi najnižje v Evropi, na Balkanu in Bližnjem vzhodu.«
Letos nove naložbe na južnih trgih
Ne glede na nadaljevanje kriznega obdobja pa v Perutnini tudi letos načrtujejo nove naložbe: »Letos načrtujemo logistično-distribucijski center v Zadru, posodobitev voznega parka na Hrvaškem, izgradnjo kompleksa sodobnih farm za vzrejo piščancev v Srbiji, ustanovitev hčerinskega podjetja v Makedoniji, vzpostavitev novega ekspe-dita in hladilnice v BiH. Nadaljnje investicije bodo še na področju izobraževanja zaposlenih, tehnološkega posodabljanja na vseh nivojih predelave hrane in razvoja novih živil, pakiranja, dizajna, implementacije SAP v druge družbe Skupine Perutnina Ptuj.
Sicer pa v Perutnini z viri že tradicionalno upravljamo razumsko in prilagojeno
Generalni direktor in predsednik uprave PP Roman Glaser: »Za letos načrtujemo v kontekstu rasti in osvajanja novih trgov ustrezno povečanje poslovnega rezultata.«
razmeram. V preteklem letu smo izvedli za preko 20 milijonov evrov neposrednih naložb; največje med njimi so Tovarna proteinskih koncentratov na Ptuju, tehnološka posodobitev Ptujske kleti, distribucijski center v Zagrebu, certifikacija poslovanja v BiH, vzpostavitev učinkovitega integriranega procesa pridelave živil v Srbiji ter informacijski sistem za upravljanje podjetniških virov SAP, s katerim bomo optimizirali upravljanje poslovnih sistemov na področju Skupine. Nekatere naložbe, ki smo jih aktivirali v preteklem letu, pa bomo zaključili v tekočem
poslovnem letu in so ravno tako posledica premišljene in prilagojene naložbene politike. Na enak način bomo pristopali tudi k naložbam, ki že potekajo in bodo dokončno realizirane ob najprimernejšem času,« je še povedal direktor Glaser ter na vprašanje glede termina izgradnje bioplinarne v Dražencih pojasnil: »Neposredno realizacijo bomo začeli takoj, ko bo v celoti zaključena projektna dokumentacija in ko bomo končali vse postopke za izkoriščanje možnosti pridobitve nepovratnih sredstev na tem področju.«
SM
Središče ob Dravi • Pred. 56. občinskim praznikom
Praznični mesec občine Središče
Praznovanje 56. občinskega praznika v Središču ob Dravi je pospremljeno z obilico športnih, kulturnih in drugih prireditev. Praznovanje se je začelo 27. marca in bo trajalo vse do 24. aprila, ko bo zadnja izmed prazničnih prireditev - mednarodni oldtimer tour 2010 po Prlekiji, na katerem pričakujejo veliko obiskovalcev.
Skupina Perutnina se srečuje s kolapsom cen perutninskega mesa v Srbiji, kljub temu pa načrtujejo letos v tej državi zgraditi kompleks sodobnih farm za vzrejo piščancev, gradili pa bodo tudi distribucijski center v Zadru, ustanovili še eno hčerinsko podjetje v Makedoniji itd.
Za pokal občine so se že potegovali tekmovalci v odbojki, namiznem tenisu, šahu, streljanju in vrtnem kegljanju. Na Strasu pa je na velikonočno soboto potekala tudi Vuzmenka, na kateri so se ob kresu srečali krajani.
Osrednje prireditve bodo potekale danes in jutri, 9. in 10. aprila. Danes med 11. in 13. uro bodo odprta vrata muzeja NOB. Ob 12. uri bo, kot vsako leto, svečanost pri spomeniku žrtvam NOB, ob 13. uri pa bo v Sokolani odprtje razstave pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož, Središče skozi čas. Gre za stalno zbirko, ki bo začasno v Sokolani, kasneje pa jo bodo preselili v muzej.
Jutri popoldne bo svečana seja in podpis listine o pobratenju z občino Mislinja. Za ta korak sta se občini odločili spodbujeni z dobrim sodelovanjem obeh turističnih društev, ki sodelujeta že 10 let. To so si obljubili že leta 2007 v Mislinji, letos pa bodo dogo-
vorjeno tudi zares udejanjili. Med 17. in 19. si bo mogoče ogledati muzej NOB. Ob 17. uri se bo s kulturnim programom domačih osnovnošolcev odprla razstava Ročno izdelani okraski in rože v vaškem domu Grabe. S svojimi izdelki bodo sodelovala številna prijateljska društva in institucije, s katerimi sodeluje domače turistično društvo. Razstavljavci želijo prikazati delček bogate kulturne dediščine svečarstva, ki je doma prav v teh krajih. Razstava bo naslednji dan odprta od 9. do 11. in od 14. do 17. ure ali po predhodni najavi.
Osrednja proslava ob občinskem prazniku bo ob 19. uri v Sokolani, kjer bodo podelili tudi občinska priznanja. V kulturnem programu bo nastopil godalni kvartet Feguš in ženska pevska skupina Jua.
Za starejše občane bodo njihovo vsakoletno srečanje pripravili v nedeljo, 11. aprila. Načrtujejo, da se bo zbralo okrog 120 do 150 občanov, starejših od 70 let, ki pa jih je v
občini vseh skupaj okrog 400. 17. aprila skupaj z Združenjem vojnih veteranov vojne za Slovenijo pripravljajo pohod Po poteh braniteljev Slovenije, ki poteka od Koga do Središča ob Dravi. Zaključna prireditev bo med 14. in 15. uro v Sokolani, kjer udeležence čaka kulturni program in pogostitev. Zvečer ob 20. uri pa bo v Obrežu tradicionalna prireditev Pokaži,
kaj znaš. V nedeljo, 18. aprila, bo ob 10. uri na Strasu turnir v balinanju za pokal občine.
Med 9. in 18. aprilom bo po predhodni najavi (041 474 122) mogoč tudi ogled razstave Središče skozi stoletje.
Župan je povedal, da je za izvedbo praznika v proračunu predvideno okrog 6000 evrov.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Zupan Jurij Borko in predsednica Turističnega društva Središče ob Dravi Dragica Florjanič sta predstavila prireditve 56. občinskega praznika.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Zgodba Černezlovih z Jadranske 16
Dediščino poškodujejo drugi, posledice nosi lastnik ...
Po odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj iz leta 1989 je stavba na Jadranski ulici 16 kulturni spomenik. Meščanska hiša, ki ima fasado iz srede 19. stoletja, je nastala v 16. stoletju. V njej sta stanovanje in lokal, a so ga najemniki zaradi vlage zapustili.
Zaradi malomarnosti izvajalcev del, ki so pred leti obnavljali telekomunikacijsko omrežje v Jadranski, je prišlo do poškodb objekta in do nujne sanacije, zaradi katere pa je sedaj prišlo do vrste težav. Zanje naj bi bil kriv Boštjan Černezel, ki so ga v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor označili kot eklatantnega kršitelja in uničevalca kulturne dediščine, je povedal. Ker z Zavodom ni našel komunikacije, je bil prisiljen poiskati pomoč advokata.
Boštjan Černezel je obupan, hkrati z njim pa cela Černezlo-va družina, ki je lastnica hiše v Jadranski ulici 16 že 70 let in jo želijo ohraniti. Spomenik čuvajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi. V tem času niso bili deležni popolnoma nobene pomoči, še najmanj pa si želijo, da bi nekdo načrtno uničeval njihovo lastnino. Trpijo in nosijo posledice zaradi nekoga, ki je pred leti malomarno opravil svoje delo. Pri polaganju in obnavljanju TK-omrežja v Jadranski ulici se je Telekom pridružil izvajalcem, ki so že izvajali gradbena dela (izkop za plinovod in ulično razsvetljavo) za položitev telefonskih kablov in KTV, so neuradno izvedeli Černezlovi. Ker je nekdo zaprl pot fekalnim in meteornim vodam, neuradno naj bi šlo za Telekom, se je hiša pričela rušiti. V teh letih naj bi pod hišo nateklo pet milijonov litrov vode in pripeljalo do nujne sanacije.
Ker je bilo potrebno hitro ukrepati, so sanacijo začeli brez kulturnovarstvenega soglasja, ki v nujnih primerih niti ni potrebno. Za stanje stavbe v Jadranski 16 so krivi zavod in njihovi pogoji ter pomanjkanje nadzora ob kopanju, so prepričani Černezlo-vi. Če bi bil nadzor takšen, kot je pri sedanji rekonstrukciji javnih stranišč, se to ne bi zgodilo, pravi Boštjan Černezel.
Zaradi težav s kanalizacijo začel sam iskati napake
Boštjan Černezel se je v stanovanje v zgornji etaži Jadranske ulice 16 preselil konec leta 2007. Težave s kanalizacijo so se kmalu pokazale. V lastni režiji jih je začel iskati, da bi se preprečila nadaljnja škoda. Ugotovil je, da je vzrok težav malomarna položitev kablov Telekoma: dela so potekala na cesti, pri čemer so prerezali dotočno fekalno cev in jo s svojimi kabli popolnoma zaprli. Vsa leta je fekalna in meteorna voda iz spodnjih prostorov izpirala te-
Jadranska 16 od zunaj
melje oziroma zamakala zidove, ki so zaradi tega izgubili trdnost, nosilnost in so se pričeli posedati. Razpoke so več kot vidne. Ob odkritju te malomarnosti so skupaj s Komunalnim podjetjem Ptuj obvestili Telekom Slovenije in zahtevali odpravo napake. Pre-točnost kanalizacije so zagotovili in tudi plačali potrebne stroške, s tem pa je Telekom priznal svojo krivdo, si razlagajo Černezlovi. Močna vlaga v spodnjih poslovnih prostorih je v začetku leta 2009 odgnala najemnike.
Po vsakem dežju pa se je stanje še naprej slabšalo. Ponovno je bil prisiljen ukrepati in poiskati vzroke težav. Potem ko je odko-pal notranji zid, je ugotovil, da je prekinjen tudi meteorni odvod s strehe. Tudi za to nosi odgovornost Telekom Slovenije, pove. Sedaj je meteorna voda speljana na cesto, saj je poškodovana pot do javnega kanalizacijskega omrežja. Ker je Jadranska 16 kulturni spomenik, je Černezlova mama Jožica Černezel, obiskala gradbeni inšpektorat na Ptuju in ga prosila za nasvet oziroma za pravilno izvedbo postopka nujno potrebne sanacije. Ta je svetoval, naj sanacijo opravijo na lastne stroške, ker je neizogibna, saj se stavba lahko poruši, po opravljeni sanaciji pa naj civilno tožijo Telekom. Kot poudarja Boštjan Černezel, so upoštevali nasvete gradbenih strokovnjakov: hiša je
podzidana, na novo temeljena in hidroizolirana. Za zaključek sanacije pa bo potrebno še veliko dela, zato so predlagali Zavodu za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor, da pripravijo potrebne elaborate in finančno podporo, v celoti jim prepuščajo in zaupajo obnovo objekta, ki naj jo kasneje poplača Telekom Slovenije, optimalno rešitev pa naj bi poiskali na skupnem sestanku predstavnikov zavoda, Telekoma, Jožice in Boštjana Černezla.
Konservartorka prisiljena podati ovadbo ...
Konservatorka Marlena Ha-bjanič z Zavoda je šla mimo Černezlove stavbe in videla, da se nekaj dela, zato je bila prisiljena, kot je povedala Černezlo-vim, podati prijavo gradbenemu inšpektorju. Če bi izvedla inšpekcijski nadzor, bi se lahko o marsičem prepričala, pa tega ni storila, čeprav bi morala, poudarja Černezel. Potem ko si je 20. avgusta lani ogledala stavbo, si je Černezel drznil nekatere stvari zapisati in jih poslali v mariborski zavod, ker se je želel izogniti novim nesporazumom. Pričakoval je, da bo prejel zapisnik. Kon-servatorko Marleno Habjanič je na obisku spremljal statik, ki bi temelje v celoti podkopal in na novo podbetoniral, zaradi česar
bi se po Černezlovem prepričanju hiša zagotovo porušila. Zato je zaprosil, da bi čim prej dobil natančna pisna navodila strokovnjaka glede celotnega podkopa temeljev.
Odgovora na dopis Černezlo-vi niso prejeli, med 20. in 31. avgustom 2009 je Boštjan Černezel Marleno Habjanič dvakrat obiskal, potem pa se njune poti niso več križale. Prejel pa je dopis s kulturnovarstvenimi pogoji z datumom 31. avgust 2009, v katerem so ga presenetili pogoji za obnovo zgornjega stanovanja, za kar pa vloge sploh ni nikoli napisal, saj ga niti ni mislil obnavljati, ker za to trenutno nima denarja.
Boštjan Černezel je zaradi vsega, kar se dogaja, 5. januarja letos vložil pritožbo na Direktorat za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo. V pritožbi je predstavil neupoštevanje zakona OE ZVKD Maribor, kršitve členov zakona o varstvu kulturne dediščine in drugih zakonov ter posledice, ki so nastale na objektu samem. Globoko je razočaran nad zavodovim delom, saj svoje primarne naloge, ohranja-
nja kulturne dediščine, ne opravlja. Sprašuje, kako to, da nihče ne odgovarja za napake. On in njegova družina s svojimi posegi zagotovo nista ogrozila kulturnega spomenika, to je storil nekdo drug, ki pa se ga po mnenju zavoda oziroma Marlene Habjanič ne splača tožiti, ker lahko izgubijo hišo ...
Pritožbi ugodili ...
Na pritožbo mu je Direktorat odgovoril, da so 21. januarja letos prejeli dokumente prvostopne zadeve od mariborskega zavoda. Zdaj naj bi bila vloga popolna, mu je odgovorila Sergeja Bogunič, univ. dipl. pravnica z Direktorata za kulturno dediščino. 2. februarja je Černezel Boguničevi napisal novo pismo, v katerem se čudi, kako to, da je lahko sedaj vloga popolna, če pa so pridobili samo zavodovo mnenje, njemu pa na tri dopise niso popolnoma nič odgovorili. Tudi sam je želel zadevo pojasniti z obsežnim gradivom in fotografijami, izjavami in mnenji, zato je tudi zaprosil za termin osebnega
srečanja. Černezel se sprašuje, ali smo prebivalci Ptuja res tako drugačni, da imamo stalne težave z zavodom, ali problem tiči kje drugje. Pričakuje, da bo v najkrajšem možnem času prišlo do ogleda objekta. »Pri ogledu naj po potrebi sodelujejo izvedenci gradbene stroke, ki lahko ocenijo škodo, da se bo našel način povračila nastalih stroškov, lahko pa se tudi pogodimo glede odkupa nepremičnine v zdajšnjem stanju, saj je kulturni spomenik državnega pomena, kot so se izrazili v zavodu in ki je bil do pred pol leta moj dom, zdaj pa je razvalina,« pove Černezel.
Černezlovi so dočakali kazen za uzurpacijo prostora, čeprav rešujejo spomenik pred propadom. Za dela, ki bi jih moral opraviti zavod, bodo sedaj plačali odvetnika. Te dni pa je Boštjan Černezel dobil tudi odgovor na svojo pritožbo, ki jo je podal na Direktorat za kulturo: pritožbi so ugodili, zdaj gre zadeva v ponovno odločanje. Znova postopek, ki je po Černezlovem nerazumljiv. Kot so nerazumljivi, predvsem pa »nekaznovani« številni posegi v zaščitenem mestnem jedru, ki so se zgodili v vidnem območju, medtem ko sanacija v Jadranski ulici 16 poteka v notranjosti objekta po krivdi nekoga, ki je svoje delo opravil malomarno in brez ustreznega nadzora, krivca pa naj poišče družina Čer-nezel sama in naj se sama bode s sodnimi mlini, ki bodo trajali desetletja, medtem pa bo hiša propadla, Boštjan pa ostal brez stanovanja.
V zvezi z Jadransko 16 na Ptuju pričakujemo tudi odgovore Zavoda za varstvo kulturne dediščine - OE Maribor.
MG
Podlehnik • Protestni shod zaradi neupoštevanih zahtev
S travnika v Ljubljano in na magistralko
Podlehniška civilna iniciativa, ki skupaj z županom Markom Maučičem zahteva upoštevanje predlogov občanov glede umestitve avtoceste in z njo povezanih ostalih cestnih rešitev do Gruškovja, je po popolni zavrnitvi zadnjih štirih zahtev v torek popoldne organizirala prvi protestni shod občanov na lokaciji podlehniškega zaselka Nova cerkev.
Zbrane občane je nagovorila predsednica Civilne iniciative Danica Kurež in napovedala še ostrejše oblike nestrinjanja; od protesta pred parlamentom do zaprtja magistralne ceste.
Podlehničani opozarjajo, da ne bodo sprejeli najcenejših variant izvedbe avtoceste s priključki v svoji občini, saj so že doslej zaradi takšnega odnosa države prešteli preveč smrtnih žrtev prometnih nesreč.
Foto: SM
Foto: SM
Sicer mirni shod jeznih občanov so najprej nameravali izvesti na lokalni cesti z njenim zaprtjem, a jim ptujska upravna enota v tako kratkem času ni mogla izdati ustreznega dovoljenja, zato se je nekaj čez 100 občanov in članov iniciative zbralo na travniku med lokalno in magistralno cesto. Pismo z negativnim odgovorom okolj-skega ministrstva na zahteve občine je župan namreč prejel šele na velikonočni petek opoldne. Takoj ko je z vsebino odgovora seznanil vodstvo in člane CI, so se skupaj odločili za prvi korak nestrinjanja - miren protestni shod.
V pisnem odgovoru okolj-skega ministrstva na protestno pismo občine (o katerem smo že poročali v začetku marca in je bilo poslano okoljskemu ministrstvu in ministrstvu za ceste ter premierju) so bili namreč v celoti zavrnjeni štirje predlogi občanov; glede prestavitve dveh nadvozov, enega pri Novi cerkvi in drugega v Stanošini, prav tako je bila zavrnjena zahteva po ureditvi krožišča za smer Podlehnik-Gorca (predvideno je navadno štirikrako križišče), kot neure-sničljiv pa je bil zavrnjen tudi zahtevek za zmanjšanje velikosti zahodnega počivališča za
tovorna in osebna vozila.
»To je le prvi korak, s katerim želimo pokazati naše nezadovoljstvo s predvidenimi rešitvami v državnem lokacijskem načrtu za ta odsek avtoceste. Naši občani so sprejeli dejstvo, da se bo gradila avtocesta, vendar tudi vsi skupaj želimo, da bo navezujoča cestna infrastruktura čim manj posegala v življenje ljudi v negativnem smislu. Naši predlogi so v celoti uresničljivi in za naš kraj oz. občino tudi boljši od predlaganih rešitev. Če nam ne bo uspelo doseči uresničitve naših predlogov, bomo nadaljevali s protestom v Ljubljani pred
parlamentom, v zadnji fazi pa bomo zaprli ne le lokalno cesto, ampak tudi magistralko, ki vodi do mejnega prehoda Gru-škovje,« je napovedal župan Marko Maučič, ki je v svojem nagovoru zbranim občanom pojasnil vse dosedanje korake in naprezanja občinskega vodstva, da bi doseglo uresničitve predlaganih rešitev.
Zbrane protestnike, ki so s seboj prinesli tudi številne panoje z zanimivimi vsebinami in pozivi, je nagovorila tudi predsednica iniciative Danica Kurež: »Občani smo se aktivno vključili v postopke razgrnitve in obravnave prostorske-
ga načrta za avtocestni odsek Draženci-Gruškovje in podali številne pripombe, ki so bile večinoma upoštevane. Žal pa se niso upoštevale štiri ključne pripombe oz. predlogi, ki so za naše občane izjemnega pomena. Občani Podlehnika odločno zahtevamo, da se te štiri ključne pripombe upoštevajo, saj se počutimo izigrani, ker so zaenkrat predvidene državne rešitve za nas neugodne in tudi
niso varne, prav tako ne zagotavljajo kvalitetnega življenja občanov. Ta današnji protestni shod je miren, če pa država ne bo upoštevala naših pripomb, smo v prihodnje pripravljeni na stopnjevanje ukrepov, tudi z zaprtjem magistralne ceste!«
Protestni shod so vsi zbrani zaključili s podporo odločitvi, da se takoj pošlje pisna zahteva premierju Borutu Pahorju za osebni sprejem župana Mar-
ka Maučiča in vodstva civilne iniciative, na katerem naj bi se dogovorili o drugačnih (od sedaj predvidenih) rešitvah. »Menim, da je trenutno, glede na situacijo, edina možna varianta za upoštevanje naših zahtev le pogovor s premierjem. Z drugimi akterji DPN za AC se ne bomo mogli dogovoriti nič,« se jez odločitvijo strinjal in jo podprl tudi župan Maučič.
SM
Velika Nedelja • 12. občni zbor ZLD Ptuj-Ormož
Maja velik lovsko-kulturni dogodek
V lovskem domu LD Velika Nedelja je nedavno potekal 12. občni zbor Zveze lovskih družin (ZLD) Ptuj-Ormož. Posamezne družine so bile zastopane preko sovjih predstavnikov.
V okviru zveze delujejo komisije za finance in gospodarjenje, za lovsko strelstvo in orožje, lovsko kulturo in izobraževanje, za priznanja in odlikovanja, za odnose z javnostmi in obveščanje in za gospodarjenje z domom ZLD Ptuj-Ormož, ki so podale svoja poročila in načrte za prihodnje delo.
Predsednik zveze Milan Tra-fela je v kratkem pogovoru poudaril, da je z delovanjem v minulem letu zadovoljen in da so bili lovci uspešni: »Veliko dela je bilo postorjenega na področju varstva in gojitve divjadi. Odstrel je bil nekoliko nižji, ker želimo v loviščih obdržati tisto število divjadi, ki je dobra osnova za trajno gospodarjenje. Veliko težav pa imamo z neodgovornimi lastniki psov, ki pse pustijo, da se prosto gibljejo. Na kmetijah jih ponoči spustijo z verige in škoda, ki jo naredijo, je velika predvsem na srnjadi. Samo na območju ZLD Ptuj-Ormož je bilo lani raztrganih okrog 90 kosov srnjadi.« Potožil je, da so lovci pri tem nemočni, saj zakon v
zadnji verziji prepoveduje odstrel klateških psov. Vsa odgovornost je na lastnikih, ki jih lovci lahko le opozarjajo. Zato so lovci prepričani, da bi bilo potrebno zakon v tem delu spremeniti in dopolniti, saj je ugotavljanje lastnika takšnega psa praktično nemogoče, kakor tudi pridobiti dokaze za povzročeno škodo.
Na območju delovanja Zve-
ze lovskih družin Ptuj-Ormož sta nastali dve novi lovski družini - LD Dornava-Polenšak in LD Vitomarci, ki pa nista članici ZLD Ptuj-Ormož, sta pa članici ptujsko-ormoškega lovsko-upravljavskega območja in članici volilnega okoliša Ptuj-Ormož. Članica ZLD je tudi LD Kog, ki sicer nima lovišča v upravljanju, člani pa so hkrati vključeni v LD Vinski vr-
hovi-Miklavž pri Ormožu, kot združeno LD.
Lovci v sovjih loviščih ohranjajo vso malo divjad, vendar ob splošnem trendu padanja divjadi ni na tem območju nobenih ogroženih vrst. Lovci so v lovišču prisotni tudi pri zaščiti divjadi, postavljajo krmišča in remize, kamor se divjad laliko zateče.
ZLD Ptuj-Ormož je letos pre-
vzela organizacijo 37. srečanja lovskih pevskih zborov in rogi-stov, ki bo 29. maja. Centralno srečanje bo na Ptuju, ostalo dogajanje pa bo razdeljeno na štiri lokalna prizorišča. Srečanja se bodo odvijala tako še v Ormožu, Podlehniku, Cirkovcah in Juršincih. Pričakujejo okrog 500 udeležencev, ki bodo popoldne skupno nastopili na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju. Tega dne bodo slovesno proslavili tudi 20-le-tnico uspešnega delovanja ro-
Foto: Viki Ivanuša
Milan Trafela, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož
gistov ZLD Ptuj-Ormož. Svojemu jubileju v čast bodo rogisti posneli lastno zgoščenko.
Lovci so se odločali tudi o usodi doma ZLD, ki je v lasti vseh 24 lovskih družin. Takšen objekt je potreben nenehne obnove. V lanskem letu so zamenjali žlebe, pločevinaste zaščite okrasnega cimsa in okenske police. Uredili so tudi zunanjo podobo doma in zasadili okolico z okrasnim drevjem. Skupni znesek vzdrževanja doma je lani znašal 5.139 evrov. Letos pa nameravajo pristopiti k renoviranju doma. Prenova naj bi potekala v etapah, čaka pa jih menjava oken in lesenega dela, fasada in oplesk. Dela naj bi skupaj stala okrog 20.000 evrov.
Milan Trafela z zadovoljstvom ugotavlja, da je v zadnjem času povečano zanimanje za lovstvo med mladimi. Ocenjuje, da je to delno tudi pripisati aktivnemu delu lovcev v vrtcih in šolali, kjer predstavljajo svoje poslanstvo pri skrbi za divjad in ohranjanje ravnovesja v okolju. V zvezi je kar 24 kandidatov za lovce, stari pa so okrog 30 let.
Tudi po finančni plati je zveza lansko leto dobro zaključila, saj so prihodki lani znašali 56.263 evrov, odhodki pa 47.110. V letošnjem letu pa si iz različnih članarin obetajo okrog 37.485 evrov dohodka.
Viki ivanuša
Slovenija • Za večjo varnost motoristov
Ne spreglej, trikrat poglej!
S toplejšim vremenom se je pričela tudi nova motoristična sezona, zato so policisti skupaj s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravili preventivno akcijo, ki je namenjena predvsem večji varnosti voznikov enoslednih motornih vozil, motoristov.
V okviru nacionalnega programa varnosti poteka po vsej državi od 22. marca do 18. aprila prometno-preventivna akcija za večjo varnost motoristov. Akcijo koordinira Ministrstvo za notranje zadeve, v njej pa sodelujejo slovenska Policija in sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, v njenem okviru pa so pripravili vrsto ukrepov, od povečanega nadzora policije in inšpekcijskih služb do okroglih miz, izobraževalnih in preventivnih predavanj ter srečanj motoristov, vse skupaj pa so podprli tudi z ustrezno medijsko kampanjo.
Poleg knjižice pod naslovom Ne spreglej, hitrost, so pripravili nov slogan: Ne spreghlej, 3 x poglej!, ki smiselno nadaljuje lanskoletnega. Pripravili so tudi televizijski spot in več radijskih spotov, več velikih obcestnih plakatov, spletne pasice in tudi tiskane oglase.
Poleg tega bodo po srednjih šolah pripravili več brezplačnih prometnih delavnic, ki jih bodo izvajali za to posebej usposobljeni moderatorji, usmerjene pa bodo predvsem
Po uradnih podatkih Policije se je v letu 2009 na slovenskih cestah pripetilo 20.592 prometnih nesreč, kar je za 10 odstotkov manj kot predlani. Zaradi posledic prometnih nesreč je lani umrlo 171 udeležencev ali za dobrih 20 odstotkov manj kot predlani, med mrtvimi pa je bilo lani 28 motoristov, medtem ko je leto poprej, leta 2008, na naših cestah umrlo 38 motoristov. Stanje se za sedaj sicer počasi izboljšuje. Žal pa je prejšnji teden na območju Policijske uprave Maribor umrl že prvi motorist v letošnjem letu.; lani je na območju PU Maribor umrlo 5 voznikov motornih koles!
na varno ravnanje motoristov in voznikov koles z motorjem, obvezno uporabo čelade in zaščitne opreme.
V okviru omenjene akcije so člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj skupaj z inštruktorji avtošole Prednost in motorističnim klubom Kurent minulo soboto, 3. aprila, na poligonu ob Dornavski cesti izvedli brezplačen trening varne vožnje, ki se ga je udeležilo okoli 100 motoristov.
Nasveti motoristom
Za vse novopečene motoriste pa nekaj osnovnih napotkov:
- pred vožnjo preverite zrač-
ni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte; - motoristično čelado si takoj in pravilno za-pnite. Čist vizir vam omogoča vidljivost. Ne pozabite na oblačila s ščitniki;
-	motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi udeleženci lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo lahko drugi pravočasno opazili, pa tudi vi njih;
-	pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava tudi meter globoko na vozišču za nasprotni promet;
-	hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prila-
Foto: M. Ozmec
S toplejšim vremenom se je na naših cestah pojavilo spet več motoristov, zato je akcija Policije in svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu namenjena prav njim.
godite v prvih minutah dežja;
-	če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah;
-	izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno, predvsem v ovinkih;
-	reakcijski čas v normalnih
pogojih je 0,6 do 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več;
- zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km na uro kar 40 m, pot ustavljanja pa je seštevek reakcije in zavorne poti;
- ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, prishoaktivna zdravila ali če ste utrujeni, kajti to lahko postane vaša zadnja vožnja!
Za vse motoriste bo zagotovo pametna in varna poteza, če si bodo ogledali spletno stran www.vozimo-pametno.si.
-OM
Ptuj • Lovce skrbi padec števila nizke divjadi
V naravo spustili 60 gojenih samic fazana
Ker je zaradi porušenega naravnega ravnovesja število nizke divjadi močno upadlo, najbolj ogrožen pa je fazan, so člani Lovske družine Jožeta Lacka Ptuj kupili 60 odraslih samic fazana in jih v torek zvečer na svojem lovskem gojitvenem območju izpustili v naravo.
V Lovski družini Jožeta Lacka Ptuj, kjer bodo letos slavili 60-letnico, je trenutno povezanih 62 članov, med njimi sta tudi dve članici ter en lovski pripravnik. Kot je pojasnil starešina lovske družine Mirko Brlek, se je po novi lovski zakonodaji njihovo lovsko-gojitveno območje nekoliko zmanjšalo, v njem pa imajo največ nizke divjadi, torej fazana in zajca, med visoko divjadjo pa prevladuje srnjad.
Lovsko-gojitveni načrt izvajajo lovci v skladu s petletnim planom, ki ga določa Zavod za gozdove v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom. Čeprav je že več let nazaj njihova glavna skrb namenjena divjadi in ohranjanju ravnovesja v naravi, zaskrbljeni ugotavljajo, daje nizke divjadi, predvsem fazana in zajca, vsako leto manj. Vzroke za to pripisujejo raznim škropivom in sodobnim agro-živilskim in drugim ukrepom v sodobnem kmetijstvu, uničujočim poletnim neurjem, ki so zadnji dve leti udarila ravno v času, ko so gnezdile fazanke, pa tudi povečanemu številu
lisic, ptic ujed, vran in srak, ki odnašajo jajca in mladež.
Ker so ocenili, da so med najbolj ogroženimi prav fazani, so se odločili za nakup odraslih fazank. Z lastnimi sredstvi so od Lovske družine
Križevci pri Ljutomeru kupili prvih 60 v voljerah vzgojenih fazanjih samic, ki so jih prejšnji teden izpustili v naravo nekje na svojem lovsko-gojitvenem območju. Treba je dodati, da je bil celoten strošek nabave
fazank, prevoza in dodatnega krmljenja precej visok, saj je znašal blizu 1000 evrov.
Ob tem pa je bil gospodar lovske družine Adolf Meglic še vedno zaskrbljen, saj žal ugotavljajo, da ostajajo lovci pri svo-
Foto: M. Ozmec
Na izpust fazank so se lovci pripravili ob sončnem zahodu, iz transportnih kletk pa so jih zaradi varnosti ptic izpustili šele v temi.
Foto: M. Ozmec
Starešina lovske družine Mirko Brlek: »Če bo učinek pozitiven, bomo prihodnje leto vložili še več fazank in fazanov.«
jih prizadevanjih za povečanje števila divjadi popolnoma osamljeni. Občina in država ne prispevata niti centa, lovska družina mora državi letno plačati 1000 evrov koncesnine.
Stanje pa je resnično zaskrbljujoče, za primerjavo je navedel podatek, da so v šestdesetih letih v tej lovski družini odstrelili letno okoli 1000 fazanov in okoli 400 zajcev. V lanskem letu pa so odstrelili le 17 fazanov in dva zajca. Poleg
tega so evidentirali, da je pod kolesi avtomobilov ali v rokah krivolovcev končalo 62 srnja-di, nekaj srn pa so pokončali tudi vse bolj agresivni potepu-ški psi.
Zaskrbljujoče pa je tudi močno povečanje števila lisic, kar je po vsej verjetnosti posledica zaščite in rednega cepljenja proti steklini. Tudi lisice vse bolj ogrožajo nizko divjad, zato so samo v prvih treh mesecih letošnjega leta uplenili že 41 zvitorepk.
Sicer pa bodo člani Lovske družine Jožeta Lacka tudi v letošnjem jubilejnem letu ves čas pridno skrbeli za dvig števila male divjadi in srnjadi, po svojih močeh si bodo prizadevali predvsem za zmanjšanje nepotrebnih izgub. Osrednjo slovesnost ob 60-letnici svoje zelene bratovščine načrtujejo v prvi polovici septembra letos, ob tej priložnosti pa naj bi izdali tudi jubilejni bilten, v katerem bodo v besedi in sliki predstavili svojo zgodovino in razvoj.
M. Ozmec
Slovenska Bistrica • Dobrodelna akcija za Majino sobo
Da bi kljub nesreči živela dostojno življenje
Na pragu samostojne življenjske poti je danes šestindvajsetletni Maji Kostov iz Oplotnice odpovedalo srce. Zgodilo se je nepričakovano, v trenutku. Dolge tedne, ki so sledili, je bila Maja v komi. Ne spominja se bolečin, ne ve, kaj se je dogajalo z njo, zato pa so strah, bolečina, nemoč, čakanje in druge podobne občutke v borbi za njeno življenje doživljali njeni najbližji. In nato se je rodilo novo upanje.
Foto: Bistriške novice
Maja pred fotografiranjem sprva okleva, nato privoli. Tako kot na vseh njenih fotografijah pred nesrečo tudi sedaj izžareva optimizem in toplino. Družbo ji dela njihov hišni ljubljenček.
Foto: Bistriške novice
Družina Kostov ob podelitvi Majine diplome - od leve: brat Dejan, sestra Biljana, Maja, mama Rada in oče Mile.
Po skoraj treh mesecih se je prebudila iz kome in za njo se je začelo novo življenje, vendar se je morala učiti vsega od začetka. Poleg tega vidi samo sence, loči le svetlobo od teme.
Po poldrugem letu rehabilitacije v Soči in Dornavi so posledice še vedno hude, povsem je odvisna od drugih, priklenjena na voziček. Koliko lahko Maja še pridobi z rehabilitacijo, ni mogoče napovedati. S pomočjo njenih domačih, njihovo neizmerno ljubeznijo do Maje in njene trdne volje do življenja napreduje korak za korakom.
»Živim v redu. Čakam, da bom zdrava. To je moj prvi cilj - zdravje. Vse drugo nato še pride. Vsak moj dan je lepši, boljši,« nekoliko počasneje, a odločno, besedo za besedo, pove Maja.
Dan začne s tabletami. »Za srce, proti bolečinam, za želodec, skupaj pet tablet,« našteje Maja. Sledi oblačenje, zajtrk in potem telovadba oziroma razgibavanje rok in nog. Desno roko že lahko počasi dvigne, nekako do višine čela. Z levo še ne gre toliko. Tudi noge je še ne ubogajo. Mama Rada pojasni, da jo čez nekaj mesecev verjetno čaka operacija stopal. Potem bo lahko obula čevlje in poskušala hoditi. Vendar nobena vaja, nobena terapija Maji ni prenaporna, če le lahko to potem naredi sama ali s pomočjo drugih.
Med tednom je Maja na rehabilitaciji v Dornavi, kjer so
V Pošti Slovenije že lep čas ugotavljajo, da z več kot 1000 avtomobili in 1500 dvokolesi, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem, zaradi narave in obsega svojih storitev obremenjujejo okolje. Čeprav sodobne tehnologije še ne omogočajo popolnega ekološko prijaznega nadomestka, pa Pošta sledi sodobnim trendom zelenih tehnologij.
delovne terapije intenzivnejše, ob koncu tedna pa pride domov v Oplotnico. Tu je ves čas ob njej družina, še posebno mama Rada, na obisk pa prihajajo prijateljice in sodelavke, kar ji po svoje še krepi voljo do življenja in željo po zdravju. Maja je resnično izjemna borka.
Družina Kostov se je v Oplotnico preselila iz bližnjih Zreč, potem ko je stanovanje v bloku postalo pretesno za petčlansko družino. Otroci so odraščali in potrebovali so več prostora. Našli so ga lučaj iz Oplotnice, na Gmajni, kjer so kupili cenovno dostopno hišo z velikim vrtom. Pot do zreškega Uniorja, kjer sta zaposlena oba starša, oče Mile in mama Rada, od tu ni bila predolga. Stanovanje v Zrečah so prodali in najeli še kredit. Bilo je ravno dovolj, da so lahko nekoliko prenovili leta 1953 zgrajeno hišo in se preselili vanjo. Zdaj
Prvi avtomobili na električni pogon, ki jih je začela družba redno uporabljati 31. marca letos, so tri lahka dostavna vozila Pia-ggio porter, namenjena dostavi hitre pošte in paketnih pošiljk v mestnih središčih Celja, Kopra in Ljubljane.
»Pošta Slovenije s tem sledi ekološkim prizadevanjem širše družbe in krepi okoljsko zavest vseh uporabnikov poštnih sto-
so v njej že deveto leto.
V svojo sobo Maja doma ne more, saj je v zgornjem nadstropju, do tja pa vodijo strme stopnice, zato so ji posteljo uredili v dnevni sobi, a tudi do tja ni tako enostavno. Treba je premagati nekaj stopnic, hodnik je ozek, voziček pa je precej širok in okoren, ko ga premikajo iz sobe do kuhinje ali do veže pred vhodnimi vrati, kjer se Maja lahko naužije svežega zraka in sonca. Hiša pač ni grajena za bolnika, tudi kopalnice ni mogoče preurediti niti povečati. Zato bi ob hiši radi zgradili prizidek, kjer bo imela Maja svojo sobo, kopalnico in teraso. Tam bo lažje premagovala zahtevno pot do okrevanja. Lažje jo bo negovati v njej prilagojenih prostorih in tako ji bo omogočeno tudi do-stojnejše življenje.
Maja, ki je v januarju dopolnila 26 let, je najstarejša od treh otrok. Štiri leta mlajša
ritev. Hkrati s tem izpolnjujemo tudi zaveze, ki smo jih dali s sodelovanjem v PostEurop, kjer smo se zavezali, da bomo do leta 2020 obseg ogljikovih izpustov zmanjšali za 20 odstotkov glede na raven iz leta 2008,« je ob začetku uporabe prvih električnih vozil dejal Aleš Hauc, generalni direktor Pošte Slovenije
Novo vozilo na električni pogon je izdelek firme Piaggio porter, sicer pa gre za majhno dostavno vozilo, ki lahko prevaža 460 kg tovora v 3 kubične metre velikem tovornem prostoru in ga poganja elektromotor z močjo 11 kW. 2 enim polnjenem akumulatorja, ki traja 8 ur, lahko vozilo v urbanih naseljih prevozi do 90 km dolgo pot in doseže največjo hitrost do 60 km/h, zaradi okretnosti in ekološke sprejemljivosti pa je zlasti primerno za mestna središča.
-OM
Biljana in dvajsetletni Dejan sta še študenta: sestra je izbrala študij angleščine in sociologije, brat pa strojništva.
Majo pa je že od nekdaj vleklo k otrokom. Po srednji zdravstveni šoli v Celju si je izbrala študij predšolske vzgoje. Diplomirala je in dobila pripravništvo v Vrtcu Otona Župančiča v Slovenski Bistrici. Kmalu je postalo jasno, da ji je delo vzgojiteljice pisano na kožo, saj se je tudi sama med otroki iz vrtca počutila nadvse dobro. Kot izredno obetavno vzgojiteljico jo je opisala tudi ravnateljica Vrtca Ivana Leskovar, saj je Maja v nekaj mesecih dela pustila pri vseh, otrocih, starših in zaposlenih, izjemen vtis. Izkazala se je tudi kot zborovodkinja vrtčevskega pevskega zbora. Tudi sama sicer še nekoliko počasi pove, da je bilo delo v vrtcu z najmlajšimi super.
Dobrodelna akcija za Majino sobo
»Maja je kot poklicana za poklic vzgojiteljice,« pripoveduje dalje ravnateljica Ivana Lesko-var. »V času, ko je bila pri nas in se je vsakodnevno srečevala z otroki, starši, sodelavkami, smo jo vsi neizmerno spoštovali in jo še vedno. Zato želimo, da bi z dobrodelno akcijo omogočili Maji normalno življenje, v katerem bo lahko samostojna in kjer bo lahko o sebi odločala sama.«
V projektnem biroju IDEAL Projekt, Podjetje za inženiring in projektiranje, d. o. o., iz Slovenske Bistrice so se že odzvali povabilu za sodelovanje. Mojca Kraševac je donatorsko pripravila vodilno mapo za prizidek. Točne ocene stroškov še ni, v grobem pa ocenjujejo na 25 do 30 tisoč evrov.
Ta denar poskušajo zbrati na več načinov. Bistriški Rdeči križ je odprl poseben račun,
kjer se zbirajo prispevki za Majo, osnovne šole v okolici pa so pozvali k solidarnostnemu zbiranju starega papirja. Na akcijo so se že odzvali mnogi posamezniki, njihov seznam je vedno daljši, nekateri podjetniki so pri gradnji obljubili pomoč v materialu in delu, celo organizatorji različnih prireditev izkupiček namenjajo za pomoč Maji. Pa še to! Gradnjo bodo začeli predvidoma v sredini tega meseca.
Na pobudo Vrtca Otona Župančiča se v kratkem obeta še ena velika dobrodelna prireditev v Slovenski Bistrici. Tamkajšnji Zavod za kulturo prireja 15. aprila dobrodelno dražbo slik za Majino sobo, ki so jo imenovali »Srček srčku« (po istoimenski sliki Jane Viz-jak, ki bo prav tako naprodaj). Dražbo bo vodil upokojen nekdanji dolgoletni urednik Dela in prav tako znan dražitelj številnih dobrodelnih dražb Mitja Meršol. Pri zbiranju
umetniških slik sta sodelovala Galerija Grad in dr. Ferdo Šerbelj. Svoja dela so na dražbo ob že omenjenih podarili še naslednji priznani slikarji: Marija Bersan Maršuk, San-di Červek, Bogdan Čobal, Stojan Grauf, Jože Kotar, Ana Marija Krušič, Nikolaj Maršukov, Franc Mesarič, Janez Pirnat, France Slana, Tomaž Šerbek, Simona Šuc in Franc Vozelj.
Umetniška dela bodo pred dražbo na ogled v predporoč-ni dvorani bistriškega gradu. Vsak kupec katerekoli od štirinajstih slik, njihove izklicne cene se gibljejo od 150 do 3000 evrov, bo s svojim prispevkom obenem omogočil izgradnjo prepotrebnega prizidka za Majo. V njem bo gibanje z vozičkom dosti lažje in pot do Majinega okrevanja manj naporna.
Vida M. Topolovec
Foto: Arhiv Pošte Slovenije
Prve tri mini dostavnike na električni pogon Piaggio porter so dobili poštarji v Ljubljani, Celju in Kopru.
Vsak prispevek je dragocen
Pomagate lahko tudi vi. Prispevek nakažite na TRR, ki ga je Območno združenje Rdečega križa Slovenska Bistrica odprlo pri Novi KBM, PE Slovenska Bistrica. Naslov računa: OZ Rdečega križa, Partizanska ul. 21, 2310 Slovenska Bistrica, TRR: 0443-0000-0433-025. Sklic: 400. Namen: humanitarna pomoč za Majo Kostov.
Majina hiša - v prizidku, ki bo zgrajen ob hiši, bo imela Maja svojo sobo in kopalnico. Tu bo gibanje z vozičkom veliko lažje in pot do Majinega trdnega cilja - da ponovno shodi - nekoliko manj naporna.
Pošta Slovenije • Ekološko odgovorno ravnanje
Dostava na električni pogon
Da bi čimbolj zmanjšali vplive škodljivih emisij v okolje in s tem prispevali k varovanju okolja, so v Pošti Slovenije pričeli uvajati avtomobile na električni pogon.
Ptuj • Še o 37. seji mestnega sveta
Pri kabelski kmalu nič več črnih lis
Ptujski mestni svetniki imajo še vedno veliko vprašanj in pobud za reševanje mestne problematike, tudi bližina konca mandata jih ne utruja. Nekatere njihove pobude pa so že dobile naziv »večne«, ker jih ne rešujejo oziroma jih rešujejo prepočasi, zato jih svetniki ponavljajo. Med takimi temami so odlaganje odpadkov, staro mestno jedro, promet, Panorama, grajski hrib, urejanje potokov, mestna fontana in še kaj bi se našlo.
V imenu svetniške skupine DeSUS pri mestnem svetu je Albin Pišek predlagal, da se pripravi model in načrt upravljanja s premoženjem in dejavnostmi MO Ptuj v starem mestnem jedru Ptuja, da bi se uresničil ambiciozen in hkrati realno zastavljen program turističnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega razvoja starega mestnega jedra. Model naj bo sestavljen tako, da bo privabil zainteresirane domače in tuje vlagatelje kapitala.
Svetnik Nove Slovenije Peter Pribožič se je s svojo pobudo zavzel za spremembo pravilnika o tarifnem sistemu za obračun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju MO Ptuj. Po njegovem je potrebno pravilnik spremeniti tako, da bo stimuliral tiste, ki strogo ločujejo odpadke in v posode za odpadke dejansko odložijo zanemarljivo količino le-teh. Za to pobudo se je odločil zaradi občana, ki mu je predstavil svoj način ravnanja z odpadki: te strogo ločuje, tako da je njegova posoda v bistvu prazna, zato jo je pri Čistem mestu odjavil. Pričakoval je, da položnic ne bo več, a jih še vedno dobiva, zaradi neplačevanja pa je sedaj v sodnem postopku. Veljavni pravilnik ne stimulira ozaveščenih ljudi in tudi ne daje možnosti, da bi gospodinjstva, ki dosledno ločujejo odpadke, plačevala manj. Pri-božič je prepričan, da zmanjševanja količine odpadkov, ki
se odlagajo na deponijo, ne bo mogoče doseči samo s kaznovanjem, temveč tudi s podporo ozaveščenih občanov oziroma doslednega ločevanja in odlaganja odpadkov.
Mirjana Nenad je v okviru svetniške skupine SD podala pobudo, da MO Ptuj letno podeli eno ali dve štipendiji študentom zaključnih letnikov medicinske fakultete z namenom, da štipendisti podiplomske obveznosti opravljajo v ptujski bolnišnici in se tam zaposlijo za določen čas. Lokalna skupnost mora biti zaradi pomanjkanja zdravnikov in zobozdravnikov tako kot Splošna bolnišnica Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj, Zdravniška zbornica in Ministrstvo za zdravje zainteresirana za reševanje te problematike.
Po brvi iz term do mitreja
Maks Ferk je posredoval pisno pobudo glede umestitve novega mostička (brvi) čez potok Studenčnico na novi lokaciji, ki bi služil le peščcem in kolesarjem. Sam predlaga njegovo postavitev tako, da bi povezali III. mitrej na Bregu s Termami, za to se pa zavzemajo tudi v tem ptujskem turističnem kompleksu. V okviru projekta EPK 2012 bi lahko s tem rešili problem dostopa do III. mitreja, ki je sedaj težko dostopen za motorizirane obiskovalce, saj bi ti lahko vozila, če bi postavili novo brv, parkirali pri Termah in se peš sprehodili čez Studenčnico do mitreja. Zdajšnji mostiček (brv) čez Studenčnico pri Koroščevem
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki niso nikoli v zadregi, ko gre za pobude, predloge in vprašanja.
mlinu uporabljajo mnogi krajani ČS Breg kot pešpot, za sprehode in kolesarjenje, ker je to najkrajša pot v mesto. A mosti-ček je zasebna last, sestavni del nekdnjega Koroščevega mlina, in je bil ob lanskem neurju močno poškodovan.
V MO Ptuj svetniku odgovarjajo, odgovor je pripravila Danica Hren, da bo pri umeščanju mostička v prostor in povezave do mitreja potrebno sodelovati z zavodom za varstvo kulturne dediščine, ker se območje šteje za kulturni spomenik državnega pomena (arheološko najdišče), pri prečkanju potoka Studenčnica pa bo potrebno sodelovati tudi z vodarji in naravovarstveniki, lastniki zemljišč in drugimi.
Ptujski mestni svetniki so na 37. seji razpravljali tudi o osnutku odloka o ustanovitvi
javno-vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ dr. Ljudevita Pivka. Na predlog odbora za družbene dejavnosti, ki ga vodi Lidija Majnik, bodo v odlok pri nazivu šole dopisali Ptuj, do priprave predloga odloka pa bodo ponovno preverili pripravljenost občin glede soustanovi-teljstva - štiri občine so sedaj namreč pogodbenice. Prav tako bodo preverili, zakaj je med dejavnostmi zavoda navedeno srednješolsko, poklicno in strokovno izobraževanje.
V razpravi o sklepu za potrditev investicijskega projekta za nabavo gasilskih vozil je Mirjana Nenad (SD) opozorila ne nekatere pomanjkljivosti projekta, ki so ga pripravili v PGD Ptuj, zato ga bo potrebno dopolniti. V letošnjem letu naj bi PGD kupilo tri gasilska vozila (za tehnično reševanje,
za nevarne snovi in za prevoz večje količine gasilskih sredstev - avtocisterne) v skupni vrednosti dober milijon evrov, pri čemer bo sofinancerski delež MO Ptuj znašal nekaj več kot 344 tisoč evrov.
Je kdo ustavil razvoj kabelske TV?
S sklepom za posodobitev in dograditev kabelsko-ko-munikacijskega sistema ter novogradnjo sistema v ostalih naseljih MO Ptuj, kjer ga še ni, mestni svet ugotavlja, da je oboje potrebno. Kot ustanoviteljica je MO Ptuj pooblastila družbo KKS, da postopek izpelje skladno s predpisi. Zaradi načela gospodarnosti je potrebno ohraniti vrednost premoženja, ki ga ima MO Ptuj v družbi KKS, d.d. Ne glede na
sodbo (sodišče je lastništvo na sistemu priznalo štirim tožnikom, ostalih 5540 bo moralo, žal, z ustreznimi dokumenti in tožbo lastništvo še dokazati), MO Ptuj bogati infrastrukturo občine kot lastnica. Gre za javno pravno osebo, in če ne bi že doslej »na črno« vlagali v ta sistem, bi bil vreden le še dve topli pivi, je odgovoril župan na vprašanje Janeza Rožmarina (N.Si), ki vsa leta vrta z vprašanji glede kabelskega sistema. Ko je postal občinska lastnina, se je marsikaj obljubilo, kako bodo zadeve kar se da transparentne, vlagalo se bo v razvoj, ljudje bodo dobili toliko želeno kakovost po nižji ceni, o tem pa bo odločal mestni svet. Občutek je, kot da je nekdo razvoj ustavil, ugotavlja Rožmarin. Širokopasovna optika je bila marsikje položena, je odgovoril župan in ponovno zatrdil, da ima vse, kar delajo na sistemu, pravno veljavo in je legitimno.
Petra Pribožiča (N.Si) pa je zanimalo, zakaj bi za namene dograditve in novogradnjo kabelskega sistema morali pooblastiti KKS, če pa ima MO Ptuj svoje javno podjetje. Kdo po podelil koncesijo in komu: MO Ptuj KKS ali KKS izvajalcu?
Ker gre za gospodarsko dejavnost, lahko vse to opravi le pravna osebna na trgu, to pa je KKS, je odgovoril župan.
S pritožbami glede na sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju naj bi se v tem trenutku po neuradnih virih ukvarjalo sodišče druge stopnje, svetniki pa o sodnih poteh ptujskega kabelskega sistema nimajo informacij.
MG
Ptuj • Občina po meri invalidov
Z odpravljanjem ovir bodo pridobili vsi
Mestna občina Ptuj bo v letu 2011 kandidirala na razpisu za pridobitev listine Občina po meri invalidov. Gre za projekt, ki ga vsako leto razpisuje Zveza delovnih invalidov Slovenije, je povedala predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Zdenka Ornik.
Projekt je Zveza invalidov pričela v letu 2005, doslej pa so listino že prejele MO Velenje, Ljubljana in Slovenj Gradec, občine, Trbovlje, Radovljica, Hrastnik, Radlje ob Dravi, Zagorje bo Savi in Rogaška Slatina ter sedem društev invalidov, ker gre v bistvu za skupen projekt invalidskih organizacij in lokalnih skupnosti.
Na okrogli mizi, ki bo 20. aprila v prostorih Mestne hiše na Ptuju, se bodo ob predstavnikih MO Ptuj in zainteresiranih društev, ki so se že odločila, da se bodo v projekt vključila (Sonček, Soži-
je, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj, podružnica gluhih in naglušnih Ptuj, DU Ptuj, podružnica multiple skleroze), dogovorili za pripravo analize stanja oziroma problematike invalidov v MO Ptuj, na osnovi katere bodo pripravili izhodišča za izdelavo akcijskega načrta, s katerim se bo občina prijavila na razpis. V načrtu bodo predvsem izpostavili gradbene in konstrukcijske ovire, izobraževanje in zaposlovanje invalidov ter zagotavljanje socialne varnosti oziroma možnosti za vključevanje invalidov na področju kulture, športa in v drugih segmentih
Foto: Črtomir Goznik
Zdenka Ornik, predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj
družbenega življenja in dela.
Kot je povedala Zdenka Ornik, je cilj, da bi se vtem projektu povezali vsi, ki se srečujejo s problematiko invalidov vseh kategorij, oziroma bolniki v MO Ptuj.
Pobudo za vključitev v projekt so v MO Ptuj dobro sprejeli. Listin je izraz priznanja lokalni skupnosti za prizadevanja na tem področju, s katerim ustvarja nove možnosti za kvaliteto življenja, za socialno vključenost in nediskriminacijo invalidov . Z njo je odgovornost sveta MO Ptuj, njegovih delovnih teles in zlasti župana za uresničevanje akcijskega načrta prepoznana v
dejanjih. MO Ptuj bo kandidirala na razpisu v letu 2011. Listino naj bi prejela 3. decembra 2011 ob dnevu invalidov, če bo se s projektom za izboljšanje kakovosti življenja vseh občanov izkazala. To pa je šele začetek uresničevanja aktivnosti na področju zmanjševanja arhitekturnih in drugih ovir v življenju in delu invalidov, ki prejemnico listine še kako obvezuje. Na nek način bo obeležila tudi Evropsko prestolnico kulture 2012, saj je izboljšanje komunikacije s svetom prav tako ena od pomembnih kulturnih pridobitev vsakega okolja.
MG
Ptuj • 30 let zobozdravstvene vzgojne dejavnosti v Zdravstvenem domu
Zdravje se začne v ustih
Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, obeležujejo v Zdravstvenem domu Ptuj in Vrtcu Ptuj na poseben način - s projektom S pravljico do čistih zob ob 30-letnici zobozdravstvene dejavnosti v ZD Ptuj. O tem smo se pogovarjali z vodjo organizacijske enote Zobozdravstvo Tanjo Tantegel, dr. dent. med., spec. pedontologinjo, in direktorico JZ ZD Ptuj Metko Petek Uhan, dr. med., spec. splošne medicine, s preventivnima medicinskima sestrama Heleno Seidl-Stefanovic in Brigito Jureš ter ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž.
Zdravje ljudi kot eden glavnih ciljev vsake družbe je pokazatelj socialnega in ekonomskega stanja družbe, zdravje otrok, ki predstavljajo ranljivo skupino, pa ima pri tem prav posebno mesto. Zobozdravstvena preventiva in z njo povezana prosvetna dejavnost je ena temeljnih dejavnosti na področju otroškega zobozdravstva, usmerjena predvsem k osveščanju mlade populacije, utrjevanju zdravja in preprečevanju bolezni.
Na Ptujskem smo pričeli načrtno zobozdravstveno preventivo natanko pred 30 leti, je povedala vodja Zobozdravstva Tanja Tantegel. Na tem področju je ledino orala prim. Jožica Reberc s sestrami za zobozdravstveno vzgojo in prosveto, brez katerih si danes ni mogoče predstavljati učinkovite zobozdravstvene preventive.
»Že pred 30 leti smo bili v ptujskem zobozdravstvu prepričani, da sistematična preventiva učinkovito deluje predvsem tam, kjer mlada populacija živi in deluje v skupinah, torej v vrtcih in šolah, zato smo tam tudi začeli. Dobili smo podporo in razumevanje pri ravnateljici Vrtca Ptuj Boženi Bratuž ter pri ravnateljicah in ravnateljih osnovnih šol na Ptujskem, ki so verjeli v naše delo. Tako že 30 let skupaj uspešno delamo za ustno zdravje naših otrok,« z zadovoljstvom ugotavlja Tanja Tantegel. To zahtevno dejavnost se trudijo približati otrokom in njihovim staršem, saj so starši v prvi vrsti odgovorni za zdravje svojih otrok in na svoje otroke prenašajo svoje življenjske vzorce in navade. V treh desetletjih dela jim je uspelo spremeniti miselnost staršev, da so se zavedli pomena temeljitega čiščenje zob in pomena zdrave prehrane za zdravje zob. V tem času so starši in otroci »osvojili« potrebo po svojem zobozdravniku. Obisk ordinacije je danes v veliko primerih le preventivne in svetovalne narave. V ordinacije prihajajo starši z otroki, ki imajo skrbno očiščene in očuvane zobe. Zdravo zobovje predstavlja staršem in otrokom ne le estetsko vrednoto, temveč danes vedno
bolj tudi ekonomsko kategorijo. Še vedno pa se najdejo starši, ki skrbi za zobno zdravje svojih otrok ne jemljejo dovolj odgovorno, slaba ustna higiena in nezdrava prehrana povzročata propadanje zob, otroci se srečujejo z zgodnjim zobobolom.
Preventivo skušajo predstaviti primerno otrokovi starosti in sposobnostim. V tem okviru je zastavljen tudi letošnji projekt S pravljico do čistih zob. Skupaj so ugotovili, da je okolje vrtca in šole neprecenljiva podpora zdravju. V projekt vedno skušajo vnesti nekaj novega: v letošnjega so vključili tudi nemški jezik, ki se ga učijo otroci v Vrtcu Ptuj. Vprašali so se, kako si otroci v Nemčiji čistijo zobe, ali tudi tam hodi zobomiška in podobno. Otrokom, ki so vključeni v letošnji projekt, bodo podarili zobomiško, kamor bodo shranjevali svoje izpadle mlečne zobke.
Zavidljivi rezultati zobne preventive
Pokazatelj ustnega zdravja je indeks KEP (število kari-oznih, izpuljenih in plombiranih zob). V letu 1980 so dvanajstletniki imeli okvarjenih 7,32 zob, danes je povprečje 2,37, petnajstletniki so pred 30 leti imeli v povprečju okvarjenih 9,32 zob, danes 4,6, osemnajstletniki so imeli v povprečju v letu 1980 okvarjenih 12,30 zob, danes 5,82. Na sistematske preglede vabijo otroke že pri enem letu starosti, po triletni statistiki je 52 odstotkov otrok brez zobnega kariesa. Pred 30 leti tega še niso delali, zato nimajo primerljivih podatkov. Želja pa je, da bi bilo otrok brez kariesa čim več; ne plombiranih in zdravljenih zob, temveč zob brez kariesa.
Metka Petek Uhan, direktorica JZ ZD Ptuj, je prepričana, da ptujski zdravstveni dom in z njim vse območje, na katera gravitira, na najboljši možni način praznujeta letošnji svetovni dan zdravja, ko obeležujeta 30 let organizirane zobozdravstvene vzgojne dejavnosti z dosežki, ki sodijo v sam državni vrh. Preventiva za vse zdravje je vedno večjega pomena, zdravje pa se začne že v ustih, v povezavi s prehrano, načinom prehranjevanja in
nego v ustih. Veliko bolezni, opominja Uhanova, se lahko začne tudi zaradi nepravilne nege v ustih. Ustna votlina je lahko vnetno žarišče marsikatere bolezni. Direktorica ptujskega zdravstvenega doma je prepričana, da so na vseh področjih preventive na pravi poti, na področju zobozdravstvene preventive pa, kot rečeno, izstopajo s svojimi dosežki tudi v državnem merilu. Žal pa se je lani zgodilo to, da se je plačevanje zobozdravstvene preventive izenačilo na območju cele Slovenije. Temu so se glede na dosežen visok nivo uprli, skušali ga bodo obdržati, čeprav nekaterih storitev po novem nimajo plačanih. To je prav gotovo žalostno, upa pa, da bo država spoznala, da je treba preventivo plačevati, ker bo s tem na dolgi rok privarčevala veliko več, kot če bo denar usmerjala predvsem v kurativo.
Doslej so na zobozdravstveni preventivi delale štiri sestre, po uvedenem
plačevanju povprečja pa je prišlo do tega, da so v bistvu vzeli denar tistim, ki so doslej na tem področju dobro delali. Pravzaprav so denar le prerazporedili, ničesar pa niso dodali, da bi že doseženo obdržali. Ne glede na to bodo še naprej ostali vzor na področju zobne preventive v Sloveniji, poudarja Urah-nova. Nasploh pa so v ptujskem ZD odločeni, da bodo preventivo še širili, tako da bodo s preventivo srčno-žil-nih bolezni vstopili v podjetja in četrtne skupnosti.
Ugnali 'zobojede črvičke'
»Naša osnovna naloga je poučevanje ljudi, da bodo znali ohraniti oziroma izboljšati ter sami skrbeti za lastno zdravje, to našo največjo temeljno vrednoto. Metode in oblike dela, s katerimi želimo motivirati otroke k boljši ustni higieni, so prilagojene na posamezna starostna obdobja. V vzgojno-preventivni
proces morajo biti vključeni vsi otroci in njihovi starši, vzgojitelji in učitelji, da je mogoče slediti zobozdravstvenemu vzgojnemu programu, katerega cilj je zdrav, sproščen otroški nasmeh,« pravita preventivni sestri iz Zobodzravstvene vzgoje Ptuj Helena Seidl-Stefanovic in Brigita Jureš.
Načinov, kako predstaviti in pomagati otroku razume-ni pomen čistih zob, je veliko. V sodelovanju z Vrtcem Ptuj so se v ptujskem zobozdravstvu lotili celoletnega projekta S pravljico do čistih zob. Začeli so ga že z novim šolskim letom 2009/10, vanj pa vključili 258 otrok v starosti pet in šest let iz devetih enot Vrtca. To je ravno obdobje menjalnega zobovja, ko izraste prvi stalni zobek. Tokratna pravljica je spodbujala k vsakdonevnemu rednemu in pravilnemu čiščenju zob, njen cilj pa je bil, da se čimprej pridobijo in obvladajo osnovne higienske navade, s tem pa tudi odgovornost do lastnega zdravja.
»Zabavali in igrali smo se, hkrati pa veliko naučili in ustvarili. S pravljicami smo na razumljiv in preprost način spodbujali otrokovo domišljijo, ob tem pa premagali marsikatero oviro in strahove. Skupaj smo ugotovili, kaj se zgodi zobem, če so neumiti, zato so si otroci v vrtcih vsakodnevno umivali zobe, da so ugnali 'zobojede črvičke1. Ob prehranski piramidi so otroci spoznali pomen vpliva zdrave prehrane na zobe, koliko in kakšno hrano lahko pojemo, da
bomo ostali zdravi, za žejo pili vodo in jedli čim bolj raznovrstno prehrano. Otroci so izdelali številne čudovite izdelke - plakate, risbice, pesmice, lutke -, ki so razstavljeni v I. nadstropju šolske zobne ambulante v Ptuju. Da pa je lahko nega zob tudi zabavna in izpadanje mlečnih zob veliko pričakovanje, so v okviru skupnega projekta k sodelovanju povabili zobo-miško, ki govori tudi nemški jezik,« sta o letošnjem projektu Vrtca Ptuj in ptujskega zobozdravstva, ki ima še poseben pomen, saj z njim obeležujejo 30 let zobozdravstvene vzgojne dejavnosti v ZD Ptuj, povedali Helena Seidl-Stefanovic in Brigita Jureš. V zobozdravstveni vzgoji Ptuj uspešno sodelujejo tudi z drugimi vrtci. Za letošnjo pomladno podobo ambulant so poskrbeli malčki iz Vrtca Sonček v občini Videm.
»Lahko rečem, da smo svetel primer dobrega sodelovanja, sodelujemo že 30 let. Skupaj s preventivnim zobozdravstvom in vsemi vzgojitelji iščemo poti, kako bi otroku privzgojili lasten odgovoren odnos do zdravja v celoti in še posebej do zdravja zobk, kako bi jim z igro in različnimi zgodbicami ter pripovedkami predstavili skrb za zobe kot lepo dejavnost, da se ne bi bali in da bi radi hodili k zobozdravniku,« je ob letošnjem projektu, posvečenem tudi svetovnemu dnevu zdravja, 7. aprilu, povedala Božena Bratuž. Skozi različne vsebine so otrokom privzgajali odgovornost za čiste, zdrave zobke, da si redno, še posebej pa po sladki hrani umivajo zobe, da sodelujejo z vsemi medicinskimi sestrami, ki skrbijo za zobno zdravje, in vzgojiteljicami. Vse te vsebine so otroci zelo intenzivno doživljali in jih tudi izrazili skozi najrazličnejše izdelke, ki so na ogled v prostorih zobozdravstvenih ambulant in v enotah Vrtca Ptuj. »Na skrb za zdrave zobke naših otrok smo na Ptuju lahko zelo ponosni,« poudarja ravnateljica Božena Bratuž, »ker jo negujemo kot stalno nalogo enega in drugega zavoda. Povsod tam, kjer tega niso znali, se s takimi rezultati ne morejo pohvaliti.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zobozdravnica Tanja Tantegel, vodja Zobozdravstva, in zdravnica Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj
Ormož • Še vedno preveč uporabnikov na eni izkaznici
Izposoja se povečuje, število članstva pa ne
Celotna zbirka knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož obsega okrog 83.000 enot gradiva, od tega 10.000 enot neknjižnega. Vsako leto zbirko nadgrajujejo in dopolnjujejo, vendar so lani nabavili malo manj kot prejšnja leta, ker se je povprečna cena knjig povečala, kriza pa se čuti tudi v knjižnični dejavnosti. Tako so lani nabavili okrog 3700 kosov knjižničnega gradiva, ki zajema knjižno in neknjižno gradivo. Neknjižnega gradiva je v celotnem prirastu okrog 12 %, njegova izposoja pa vedno bolj narašča.
Kot je povedala direktorica Milica Šavora, skušajo novosti nabavljati v razmerjih, kot jih v svojih standardih in normativih zastavlja stroka: 40 % leposlovja, 60 % strokovne literature, po drugi strani pa 30 % mladinskega gradiva, ostalo pa za odrasle uporabnike. Pri nabavi se skušajo držati tega načela in graditi celotno knjižnično zbirko na tem razmerju. Pri tem je potrebna selekcija, ker se je produkcija v zadnjih letih močno povečala.
Glavno vodilo za nakup gradiva je nabavljati tisto, kar si bo bralec dejansko izposojal. Seveda je v zbirki treba imeti tudi dela temeljne zbirke, ki se ne izposojajo preveč pogosto, vendar knjižnica brez njih preprosto ne more biti. „Res je, da kupujemo leposlovje v manj izvodih, kot smo ga nekoč, ko še ni bilo tolikšne produkcije. Vendar če je veliko povpraševanje, nabavimo dodaten izvod in oblikujemo čakalno listo na temelju dneva rezervacije gradiva," je povedala Milica Šavora. V knjižnici so ponosni tudi na to, da je več kot 75 % vsega gradiva bilo izdanega po letu 1990, skoraj polovica pa v zadnjem desetletju.
Na eno izkaznico bere več bralcev
V knjižnici so zadovoljni ob podatku, da se je izposoja gradiva v zadnjih treh letih povečala za 28 %. Lani so na dom izposodili 102.680 enot gradiva. Povečano izposojo
direktorica pripisuje tudi dobremu delu zaposlenih, saj se morajo zelo truditi, da so uporabniki zadovoljni z njihovimi storitvami in pri tem ne čutijo kadrovske podhranjenosti, ki je prisotna v knjižnici.
Vsako leto sestavijo tudi lestvico najbolj branih knjig. V lanskem letu so na njej zelo različne knjige - od lahko-tnejših naslovov do slovenskih avtorjev: Pepel v vetru (Kathleen E. Woodiwiss), Vreden ljubezni (Kathleen E. Woodiwiss), Antigona (So-foklej), Čefurji raus! (Goran Vojnovič), Da Vincijeva šifra (Dan Brown), Rizling polka (Štefan Kardoš), Nevesta (Julie Garwood), Dar (Julie Garwood), Neuničljiva (Kathleen E. Woodiwiss) in Razkošje časti (Julie Garwood). Prvih pet med mladino: Matilda (Roald Dahl), Košarkar naj bo! (Primož Suhodolčan), Solzice (Prežihov Voranc), Majnice, fulaste pesmi (Tone Pavček) in Tajno društvo PGC (Anton Ingolič) ter prvih pet med cicibani: Slovenske ljudske pravljice, Grdi raček, Pravljice za vse otroke, Miška se igra s številkami in Vesel sem, ker si moj prijatelj (Guido van Genechten).
Knjižnica ima 2564 članov, kar je tudi njen problem. Pa ne zato, ker ljudje ne bi brali, ampak zato, ker si pogosto celotna družina izposoja knjige na otroško izkaznico. „Seveda smo veseli, da ljudje berejo, ampak tako ne gre več naprej. Poskušamo biti čim prijaznejši, saj je uporabniku težko reči, naj si vendar že uredi svo-
Foto: Viki Ivanuša
Direktorica knjižnice Milica Savora: „Moja največja želja je, da bi uspeli urediti krajevni knjižnici v Središču ob Dravi in pri Sv. Tomažu."
jo lastno izkaznico. Ampak ne bo šlo drugače, ker se obseg sredstev za nakup knjig omejujejo ravno na podlagi števila aktivnih članov. Zato pozivam vse, naj se vpišejo. Novembra smo ponujali tudi vpis z brezplačno članarino, ta pa je že itak najnižja v Sloveniji, saj polna članarina pri nas znaša 6,30 evra, po drugih knjižnicah pa je povprečno okrog 15 evrov," pravi Šavorjeva, ki želi povečati članstvo.
Številke ji dajejo prav, kajti število izposojenih enot na posameznega člana je daleč višje od povprečja, ker jasno kaže, da na eno izkaznico bere več ljudi. Lani je zabeležila knjižnica 33.800 obiskov.
Poleg klasičnih nalog sledi-
jo tudi sodobnim potrebam bralcev in zahtevam okolja, tako da prirejajo veliko knjižničnih prireditev, od literarnih večerov, delavnic in strokovnih predavanj do prireditev za mladino in bi-bliopedagoških ur v vrtcih. V knjižnico pa redno prihajajo na obisk tudi skupine otrok različnih starosti. Zanje ponujajo projekt Rastem s knjigo, ki je namenjen zlasti učencem 7. razreda osnovne šole. V njem želijo za knjigo ponovno navdušiti bralce, saj jim v tej starosti zanimanje za knjižnico upade. Mladostnika je potrebno na novo navdušiti in morda tudi usmeriti v izposojo kvalitetnejšega branja.
Našli prostor za krajevni knjižnici
V	strateškem načrtu knjižnice od 2009 do 2013 je po posvetu z župani treh občin zapisano tudi odprtje krajevnih knjižnic v Središču ob Dravi in pri Sv. Tomažu.
V	Središču so se lani želeli prijaviti na razpis za sredstva za obnovo Orlane, zbirali so tudi prostovoljna sredstva krajanov za prekritje objekta, v katerem bo bodoča knjižnica. Tudi pri Sv. Tomažu so prostore že našli, in sicer v bloku, kjer je bil včasih vrtec. Prostor je lep, a ga bo treba malo urediti.
Ormoška knjižnica je z gradivom precej natrpana, veliko je dvojnic, po katerih ni več toliko povpraševanja. Seveda pa ne more biti krajevna knjižnica odlagališče za starejše knjige, direktorica razmišlja, da bo takrat potrebno voditi malo drugačno nakupovalno politiko kot doslej: „Sedaj se trudimo kupiti predvsem čimveč naslovov, takrat pa bo treba imeti v mislih tudi gradivo za obe krajevni knjižnici. Knjižnice naj bi bile odprte dvakrat tedensko, ob upoštevanju vseh normativov. Tako bi svojo dejavnost in knjige najbolje približali prebivalstvu, predvsem starejšemu in nemobilnemu, ki mu je pot v Ormož otežko-čena, saj je javni prevoz bolj skromen. Imamo precej starejših uporabnikov, tudi čez 90 let, ki še vedno sami prihajajo v knjižnico. Najbolj mi je
v spominu starejši gospod iz Krčevine, ki že težko hodi, a prihaja v knjižnico vsak mesec s taksijem in komaj prinese zajetno vrečko s knjigami po stopnicah. V spomladanskem času pa nas razveseli tudi s prvimi narcisami."
Knjiga ima pri mladih vedno močnejšo konkurenco, vendar je kljub temu obisk mladih v predšolskem obdobju v porastu, kar kaže na dobro knjižnično vzgojo, ki jo izvajajo starši in stroka. Kljub temu pa je internet resna konkurenca, saj je bilo včasih za pripravo seminarske naloge treba iti v knjižnico, danes pa je dovolj internet. Opažajo tudi, da je manj otrok, generacije so manjše, več želeli bi si tudi več obiska gimnazijcev.
V knjižnici je zaposlenih osem delavcev. Prostori so vedno tesnejši, prav tako nimajo prostora za prireditve. Zato so toliko bolj veseli, da občina vedno prisluhne njihovi stiski in jim za prireditve odstopi viteško dvorano. Še vedno pa jim manjka prostor za arhiv. Letos imajo med prednostnimi nalogami urejanje zbirke in signalizacije. Prav tako pa nameravajo na zadnji meter prazne stene pritrditi dodatne knjižne police.
Direktorica Milica Šavora je opozorila tudi na to, da se je začelo branje za letošnjo bralno značko za odrasle; nanjo obiskovalce opozarjajo panoji s knjigami in bralne mape.
Viki Ivanuša
Cirkulane • Z občnega zbora Društva za oživitev gradu Borl
Želijo prostor za stalno zbirko v gradu
„Pred nami je jubilejno leto 2010, saj bomo decembra praznovali peto obletnico ustanovitve društva. V letošnjem letu je pred nami tudi kar precej aktivnosti in projektov, ki se nadaljujejo iz lanskega leta," je ob ponovnem imenovanju za predsednika Društva za oživitev gradu Borl (DgB) za dobo dveh let povedal Peter Belšak.
Čeprav članom društva ni uspelo poglavitno - oživitev haloškega grajskega mogotca -, so lahko po besedah Belša-ka z doseženim in opravljenim delom zadovoljni: „Glede gradu Borl res ni spodbudnih novic. Najemnika namreč še vedno ni, na lokalnem nivoju pa tudi ne najdemo načina oz. smo pri tem zelo omejeni, kako bi na gradu organizirali redne prireditve in privabljali turiste, medtem pa bi lahko lastnik, kulturno ministrstvo, grad postopno obnavljalo."
Kaj se pravzaprav dogaja okoli (ne)obnove gradu Borl, bi moralo biti bolj jasno že v teh dneh, saj se je iztekel za-
konski rok za odgovor ministrice Majde Širca na poslansko vprašanje glede evropskih sredstev in kandidature.
V	DgB pa bodo letos nadaljevali različne aktivnosti: „Med prvimi bo gotovo vseslovenska čistilna akcija 17. aprila, v katero se bomo vključili tudi člani DgB s čiščenjem okolice gradu Borl. V začetku maja pa bomo nato skupaj z občino Cirkulane izvedli še akcijo urejanja grajskega okolja, seveda ob soglasju kulturnega ministrstva in po navodilih Zavoda za kulturno dediščino Slovenije.
V	načrtu letošnjega dela imamo tudi pripravo širše pro-
Peter Belšak je bil za naslednji dve leti ponovno imenovan za predsednika Društva za oživitev gradu Borl (DgB), ki bo letos praznovalo pet let delovanja.
blemske konference na temo revitalizacije gradu Borl in njegovega pomena za turizem v Halozah. Prav tako je naš cilj dokončanje dokumentarnega filma o profesorju Vladimirju Bračiču in izdelava spletnih strani o njem, nadaljevanje in zaključek projekta o kulturni dediščini Haloz s poudarkom na gradu Borl in rodbini Sauer ter izdelava monografije, v kateri bosta predstavljeni obe študiji. Seveda se bo leto zaključilo z organizacijo Barbar-nega 2010, ko bo omenjena monografija predstavljena, hkrati pa bo letošnje Barbar-no namenjeno tudi praznovanju pete obletnice DgB."
Trajna naloga Društva za oživitev gradu Borl pa ostaja zbiranje in popisovanje predmetov, ki predstavljajo kulturno dediščino Haloz: „Ob tem seveda upamo, da bomo dobili ustrezen prostor za stalno razstavo te zanimive zbirke, ki jo bomo tako lahko pokazali širši javnosti. Jasno je, da bi bila najustreznejša lokacija za tovrstno zbirko na gradu Borl, kjer bi za ta namen želeli pridobiti prostor, zato bomo tudi nadaljevali postopke za dosego tega cilja," je še povedal stari in novi predsednik DgB Peter Belšak.
SM
Foto: SM
Ptuj • Uspešne učenke Glasbene šole Karola Pahorja
Tri flavtistke s tremi priznanji
Sredi marca se je z učiteljico flavte Lijo Frajnkovič in korepetitorjem Marjanom Pačijem v Beograd podala skupinica treh mladih flavtistk Mojca Podgoršek, Lana Mohorič in Nika Levanič, vse učenke ptujske glasbene šole Karola Pahorja, in se na beograjski glasbeni šoli Davorina Jenka udeležila mednarodnega tekmovanja mladih glasbenikov.
Skupaj je v vseh kategorijah tam nastopilo več kot 800 glasbenikov, prav tekmovanje flavtistk pa je bilo (poleg klavirja) med najbolje zastopanimi: v predkategoriji je nastopilo 34, v kategoriji A pa 22 flavtistk in flavtistov. Ptujčani so bili v Beogradu del pisane zasedbe tekmovalcev s celotnega področja bivše Jugoslavije, Slovenijo so zastopali še glasbeniki iz Celja, Maribora, Murske Sobote, Gornje Radgone in Šentjurja.
Vse tri učenke glasbene šole Karola Pahorja Ptuj so se predstavile v dobri luči, čeprav se tekmovanj udeležujejo šele kratek čas (Mojca drugo, Nika in Lana prvo leto). Tako si je 12-letna Lana Mohorič v kategoriji A priigrala zlato priznanje (97,33 točke), 13-le-tna Mojca Podgoršek pa je v isti kategoriji osvojila srebrno priznanje (94 točk). Podobno uspešna je bila tudi 10-letna Nika Levanič, ki je osvojila srebrno priznanje v najštevilčnejši predkategoriji (94,67
Foto: Jože Mohorič
Lija Frajnkovič in Marjan Pači s tremi flavtistkami: Mojco Podgoršek (prva vrsta), Niko Levanič in Lano Mohorič
točke).
Pot v Beograd je bila za vse tri mlade glasbenice nagrada za dosedanje delo, visoki rezultati pa obenem odlična popo-
tnica za nadaljnje delo. Nastop v Beogradu je obenem pokazal veliko povezanost med učenkami in učiteljema; slednja sta v zadnjih mesecih žrtvovala
veliko prostega časa za vaje in pripravljalne nastope svojih varovank - uspehi niso izostali.
39. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov - TEMSIG
Z osvojenimi zlatimi priznanji na regijskem tekmovanju v Murski Soboti v februarju, so si tri flavtistke ptujske glasbene šole Karola Pahorja zagotovile vstopnico za nastop na državnem tekmovanju - TEMSIG-u v Celju, ki je potekale sredi marca.
V tekmovalnem smislu je bila najboljša 14-letna Taja Meznarič v kategoriji 1. c (učiteljica Violeta Ozvaltič, korepe-titor Tom Hajšek), ki je tudi v Celju osvojila zlato priznanje. Prvič sta nastop na TEMSIG-u okusili tudi Lana Mohorič in Nika Levanič, ki sta v kategorijah 1. b oz. 1. a prejeli srebrni priznanji.
JM
Ptuj • KPŠ izbral štiri prijavljence na razpis
Denar športnikom in kulturnikom
Konec marca se je zaključil prvi razpis Kluba ptujskih študentov za sofinanciranje projektov mladih v Upravni enoti Ptuj. Razpisna komisija, ki ji je predsedoval Andrej Čuš, bo tako 1000 evrov nepovratnih finančnih sredstev razdelila med štiri projekte.
»Za ta razpis smo se odločili, ker ugotavljamo, da imajo mladi na Ptuju in v okolici ogromno dobrih projektnih idej, pri njihovem uresničevanju pa žal velikokrat pride do pomanjkanja sredstev. Želeli smo se približati društvom na tem območju in vzpostaviti sodelovanje z njimi,« je povzel novost Kluba njegov predsednik Andrej Čuš.
Na razpis se je prijavilo šest društev in posameznikov, izmed katerih je šestčlanska komisija izbrala štiri, ki bodo sofinancirana v višini 250 evrov: Društvo MIA - Mladi in aktivni za projekt Športni tabor MIA 2010, Športno društvo Kenguru za projekt Veter v laseh, s športom proti drogi, šport je življenje, Tekaški klub Maraton za projekt 9. Ptujski triatlon in Mladinsko kulturno društvo Osti Jarej za projekt Thank you for the Music - vol. 2.
Z odzivom na razpis so bili KPŠ-jevci zadovoljni, izbira
najboljših pa je bila težka, saj so bili prijavljeni projekti kakovostni. »Za dobro ocenitev so morala društva posredovati reference, finančne in vsebinske postavke projekta ter čas njegovega izvajanja. Prav tako so morala opredeliti svojo vizijo delovanja ter njihova povezovanja z mladimi in Klubom v
prihodnje. Le tako smo se lahko prepričali, da smo izbrali res najboljše,« je poudaril Čuš.
Med temi so po njegovem taki, ki so poznani mladim in javnosti ter nudijo stalne dobre projekte. »Izbranci spadajo med nosilce mladinske dejavnosti na svojem lokalnem območju, angažirani so pri pro-
mociji aktivnega preživljanja prostega časa, vsebina njihovih prijavljenih projektov pa je bila zelo raznolika in predvsem kakovostna,« je razložil vodja komisije in še dodal, da bodo premislili o izvedbi ponovnega takega razpisa, saj se nove ideje porajajo vsak dan.
Polona Ambrožič
Foto: Črtomir Goznik
Med izbranimi je tudi projekt mladinskega kulturnega društva Osti Jarej; mladi pevci pod vodstvom Dejana Rihtariča ravno to soboto ob 19. uri v ptujski gimnaziji s koncertom praznujejo petletnico uspešnega delovanja.
Tednikova knjigarnica
Nove knjig(r)ice
Z besedo knjigrice sem pred leti poimenovala oblike knjig za najmlajše, za cicibane rosnega predbralnega obdobja (v publikaciji Predšolski otrok danes, 2003). V pomanjševalnico za knjige je vrinjen »r« in tako se v knjigicah znajdejo tudi igrice, temu pa so takšne hkrati knjigam in igračam podobne nosilke informacij tudi namenjene.
Knjigrice imajo osnovne atribute prave knjige, torej platnice in liste, a so lahko narejene iz za knjige nenavadnih, manj običajnih materialov, kot so tkanina, plastika, les. Kartonka (udomačeno, a slovarsko in leksikalno zanemarjeno poimenovanje slikanic iz tršega, debelejšega papirnega izdelka - kartona) je najpogostejša in najstarejša oblika knjigrice. Pogosto imajo kartonke obliko leporela, to so »knjigrice na harmoniko« (listi niso vezani na eni strani, marveč so zloženi, zgibani).
Knjigrice, ki so običajno namenjene malčkom do petega leta, so navadno manjšega knjižnega formata, nasprotno pa so slikanice večjega knjižnega formata.
Knjigrice se v estetskem, doživljajskem, bralnem smislu samostojno ne dotikajo odraslega bralca oziroma ne nudijo osebnega knjižnega ugodja. Ravno nasprotno so vrhunske, umetniške slikanice likovni in literarni monoliti brez starostne omejitve bralca - gledalca (česar stroka žal ni umestila v javno, splošno zavest).
Še pred dobrim desetletjem so bile knjigrice redko med prvimi otroškimi igračami, saj so bile tudi redkost na domačem knjižnem trgu. Danes je mogoče prikupiti knjižne oblike z listanjem po medvedkih in kravicah iz blaga, z njimi je moč plavati, knjigrice imajo živalske podobe, lahko so to prevozna sredstva, živalce takšne in drugačne, realistične ali pa povsem domišljijske preobleke živih bitij. Knjigrice lahko pojejo, mežikajo, svetlikajo, mijavkajo, brundajo ... Lahko so videti kot prave knjige, lahko pa so videti kot povsem običajne igrače (punčke, medvedki, psički, ladjice, balončki, blazinice, avtomobilčki, rakete ...).
Pravkar je zelo mlado založništvo (z letnico 2009, doslej 16 izdanih naslovov) Mettis Bukvarna (v Knjigarnici je bila minulo leto predstavljena njihova izdaja vrhunske slikanice, ilustrirane pesmi Boba Dylana Za zmeraj mlad) izdalo »ven-ček knjigric« iz bogate ponudbe firme Small World Creations Ltd., ki se ukvarja izključno s knjigricami vseh sort. Knjigriški menendžmet navedenega podjetja ne opravlja založniške dejavnosti, kot jo pojmujemo pri nas, marveč povezuje avtorje, založnike, tiskarje, izvaja prodajo, vabi avtorje z idejami in jih pomaga realizirati ... Med ilustratorji omenjene produkcije sem (na spletu) zasledila tudi dve domači ilustratorski imeni (Polona Lovšin, Andrea Petrlik) ter velikansko število knjigric vseh sort, oblik, glasov, pravljičnih in poučnih .
Račka Rozi, Medved Marko, Muc Mrnjav in Pingvin Pino so naslovi ličnih živalic iz šestih debelejših, plastičnih, z ilustracijami na lepenki opremljenih listih, k čemur sta šteti tudi naslovna iz zadnja platnica. Le-ta je debelejša, saj ima na skriti osi vpeti zgornji okončini posamezne živalice. Tako lahko knjigrica miga in je še vabljivejša za malčke. Račka, medved, muc in pingvin lahko samostojno stojijo, če pa jih postavimo na glavo (tokrat je to knjižni hrbet), se listi knjigrice nekoliko ali povsem razprejo, tako knjigrica postane bolj jasna knjigica. Navedene knjigrice odpiramo (listamo) pri tačkah (spodaj), bolj ali manj posrečeno besedilo v verzih (avtorica Cath Jones, prevod Jana Kolarič) teče menjaje zgoraj in spodaj na posamezni ilustraciji. Likovno so to ilustracije (Caroline Williams) po merilih za najmlajše gledalce: čiste barve, jasna kompozicija, stilizacija, ponavljanje oblike in barve. Skratka: predstavljene knjigrice priporočam za igranje in branje otrokom od sedmega meseca dalje, če predvidevam, da ne vsebujejo otrokom strupenih barv in drugih snovi (tiskane so na Kitajskem in imajo oznako CE).
Liljana Klemenčič
Urška Vučak Je	A\fA »A8A
10. in 18. aprila v Mestnem gledališču Ptuj
informacije in rezervacije OZ/749 32 50
Ptuj • Politična podoba občine v luči družbenogospodarskih razmer (3.)
Mestna občina Ptuj med obema vojnama
Nadaljevanje iz prejšnje številke
poznale trni 3 komumatko -iriadiamu-Jloro» ki j a bila čle-nica~koninwtične_akadeEBke-^g&aizaci je 4 Rote 3turienton~ Gruppe ' na Duaaju, k» ter s je tudi-znanka .obdolženca /au-erber^_Izake in jo-obdolžanki tudi izročila naslov za latami ? Ljubijaai~/-<HUli> /.
Obdolžonka.. se. ja,po--prihodu t -Ljubi janor'zaras_tudi —agLaailfi^pri ?suerb«rgu Izaku.
IkvadaaaLrOkolnoati -potrjujejo sum, da je bila zveza obdol'žanke L5s Blank« z Duna-jskimi"1!omnieti -t njenim aodelovanjao vpoBtavljant in da je torej zaveetno zagrešila oČitanct ji dajanje.
Jd 16 do 28, B r e t k o Ivan, Zentrich Mirko» Potrč Ivan, K v e d e r Dušan, LnidarIČ inton, J 1 e c Rudolf, Spolenak Ivan , K o g e j Jožef, D o e t a 1 Seno, K u r e i Peter, Kuhar Ifarko, 7 n u k Jožef, K o j e franc .
K» Ptujaki gimnaziji je v Sol.letih 1931 - 32 - 33. obstojala dijaško literarno društvo J Oton Župtnčii " • ki je izdejalo moj liat 8 Rast Oaroi urednik te^ lista je bil maadnje Bratko Ivan, tadaj dijak 8. gia. razreda. Ker ao ae množila pritožba gldtie vsebin» tega lista, ki je bila ateistična in je cikala na koramizem, je ravnateljstvo ginmazije v mesecu februarju 1933 društvo razpustilo 5n list zaplenilo. De je bil ta ukrep zares na maatu, priče n.pr. že vsebina 3-4 številke ■ Ifesti • za 1. 1933/33» alaati vsabina draaatakegi prizora ' Mlada kri ki ga je Bpiaal Bratko Ivan. Kot pori š£e tega prizora ae nadeja " lokal dijaškega izobfaže-valnefiB- društva Lenin *. Ideja je komunistična, kar kaze zla a ti aladeči pesus iz tags. prizora :
* Jaz mislim, da vera - teka kot je - živi le še na rsčun nevednosti in zaostalosti ! Ta pa je kriv današnji družabni red s tardunoo vzgajati hlapoe hlapce*, . Ko bo t.o pokopano, takrat bo ..... vsa drugo. Hliniti ae na bo treba nikomur, nasičen bo vsak. *
Po. razpustu teg». društva - kar je bilo olje na Ogenj za prizadete dijake - so uata«>vili obdolžani Bratko Ivan, lentrich Ilir ko, Poteč Ivan, Kvader I>išan in
»•M
Arhiv Republike Slovenije
Po januarski popisni in listkovni akciji leta 1934 so bili med ob-dolženimi komunističnega delovanja tudi nekateri ptujski dijaki. Obtožnica razkriva njihovo dejavnost.
Ob volitvah v mariborsko oblastno skupščino januarja 1927. leta, ko je klerikalna SLS dosegla v političnem okraju 71,6% volilni uspeh, je od 83 % volilnih udeležencev v ptujski mestni občini stranko podprlo 28,9 % volivcev (na Bregu 56,6 %). Sorazmerno dosežen višji odstotek strankarskih glasov v občini je bil rezultat podpore Nemcev in radikalov. Liberalne pozicije Samostojne demokratske stranke (SDS) so se pokazale v rezultatu 42,4 % pridobljenih glasov (na Bregu le 11,2 %). Ostale stranke so v mestni občini požele neznatno število glasov (SKS le 0,9 %). Šibkost delavskega gibanja se je kazala v skromnih odzivih volivcev. Socialisti (tokrat z drugimi delavskimi strankami) so dobili največjo podporo v mestni občini (23 %) in primestnih občinah (na Bregu 27,1 %, v Rogoznici 16,5 %). Omenjeni dosežki pa so hkrati opozarjali, da se je delavstvo pod vplivom posameznih komunistov (Ferdinand Zechner, dr. Jože Potrč) prebujalo iz krize. Delavsko-kmečko povezovanje v Delavsko-kmečki republikanski blok (DKRB) je postalo temeljna usmeritev levičarjev. Oblasti so odgovorile z ukrepi, kar se je pokazalo še istega leta v protikomunistični agitaciji ob državnozborskih volitvah.
Predloženih osem kandidatnih list ob volitvah v Narodno skupščino septembra 1927 je potrjevalo nadaljnjo politično neenotnost. V volilni boj so se aktivno vključili ptujski Nemci, saj so jim družbenoekonomske razmere ob gospodarski krizi zagotavljale uspeh. Nemško kandidatno listo sta zastopala sreska kandidata Valerian Spru-schina in tovarnar ter poznejši podžupan Paul Pirich. Nemci so dosegli največjo podporo v ptujski mestni občini (41,5 %); višji odstotek glede na prejšnje volitve si razlagamo z odvisnostjo slovenske delovne sile od nemških delodajalcev.
Znova se je potrdila prevlada SLS na podeželju. Liberalna SDS se je v političnem okraju opirala na večja središča (v mestni občini je pridobila 26 % volivcev). Hkrati so volitve nakazale rast glasov za delavske stranke. DKRB je le malenkostno zaostajal za socialisti, ki so sicer imeli že prej večjo oporo v mestni občini (namestnik sreskega kandidata na socialistični listi Franc Gabriel, ptujski uradnik in predsednik Delavskega prosvetnega društva Svoboda). Sodeč po rezultatih, so se delavski glasovi omejevali predvsem na mestno in primestne občine: v ptujski
mestni občini so socialisti dobili 7,2 % in (komunistična) DKRB 4,5 % glasov, socialisti na Bregu 8,9 % in DKRB 7,3 % glasov; v Rogoznici in pri Sv. Urbanu so volivci podprli le DKRB (posledica delovanja dr. Jožeta Potrča).
Ob bližajoči se svetovni gospodarski krizi in zaostrenih političnih odnosih v državi so oddani glasovi za DKRB ponujali možnost nadaljnjega dela komunistov. Novi premiki so se pokazali leta 1928 ob ločevanju levičarjev od oportuni-stičnih desničarjev. Opazno je bilo organizirano delo med množicami. Omeniti velja delavsko prvomajsko akademijo v Mestnem gledališču leta 1928, nadalje delo DPD Svoboda in ustanovitev prve celice KP v Železniških delavnicah na pobudo dr. Jožeta Potrča ter Ivana Spolenaka, kovaškega delavca v mariborskih železniških delavnicah.
Pričeto organizirano delo med delavstvom je pretrgala kraljeva diktatura. Izteklo se je drugo desetletje prejšnjega stoletja, ki je ptujsko mestno občino zaznamovalo kot čas medstrankarskih prerekanj in obdolževanj. Slednje so potrjevale tudi različne društvene dejavnosti in prireditve. Primer je spet svečanost ob 20. obletnici septembrskih dogodkov leta 1928, ko so se manife-
stacijskega pohoda na Ptuju udeležili poleg cirilmetodijcev še sokoli in akademiki "trigla-vani". Občinski oblastniki so tedaj "abstinirali" prireditev z utemeljitvijo, da svečanost ne bi bila "naperjena" proti kakšni stranki ali "naciji" (mišljena nemška manjšina). Tako tudi magistralni balkon ni bil na voljo za nagovor na "splošni narodni slovesnosti". Občinski vrh se je torej oportunistično uklonil ptujskemu nemštvu, ki mu je slovenska neenotnost prihajala prav.
V pojasnilo dodajmo, da se je popoln razkol v občinskem vrhu pokazal že leta 1927, ko je opozicija (predvsem SLS) obtoževala občinsko vodstvo gospodarskih nepravilnosti, demokrati pa so očitali socialistom in zastopnikom SLS, da so prispevali k oživljanju nem-škutarstva v mestu. Zaostritev odnosov je dovedla do posredovanja velikega župana Mariborske oblasti in prenehanja dela mestnega sveta. Januarske občinske volitve leta 1928 so samo razkrile večji vpliv nemške stranke, ki si je pridobila v mestnem svetu osem odbor-niških mest; županske posle je prevzel zastopnik SLS, posestnik Mihael Brenčič. Novi koaliciji so se upirali demokrati in socialisti.
Čas šestojanuarske diktature in svetovne gospodarske
krize je pomenil za ptujsko območje čas hude revščine na podeželju in brezposelnosti; draginja je pestila socialno ogrožene. Predsednica Zveze delavskih žena in deklet Ana Podlaha je januarja 1933 terjala od Mestnega načelstva, da se zaradi povišanja cen kruha in moke odločno zavzame za "obubožano ljudstvo", ki je izpostavljeno "neopravičenemu izžemanju". Mestni magistrat se je sicer že leta 1931 lotil protidraginjskih ukrepov in oblikoval aprovizacijski odbor za preskrbo z živili, a so cenovna neskladja ostala; kriza se je poglabljala. V takih razmerah je bilo v mestni občini ponovno zaznati narodnostni nemir, saj so oblasti strpno ravnale z nemško manjšino. To dokazuje tudi dopis Kraljevske banske uprave Sreskemu in Mestnemu načelstvu leta 1931, da "ni treba ovirati dela oseb", ki so zbirale podpise za nemško manjšinsko šolstvo.
Spremenjene politične razmere v državi so se seveda odrazile v podobi mestne občine. Ob državnozborskih volitvah v novembru 1931, ko je bila vložena le ena, Živkoviceva volilna lista, je bila ob abstinenci opozicijske SLS dosežena v ptujskem političnem okraju le 38,72% volilna udeležba. Ker pogoste menjave odbornikov niso bile v prid razvoja mestne občine, naj bi občinsko vodstvo zapolnili s "sposobnimi", režimsko naravnanimi odborniki. Navzven je kazalo, da so se strankarska nesoglasja v občini umirila. Toda sloven-sko-nemška nasprotja so še vedno tlela, kar kaže tudi dopis "Gremija trgovcev v Ptuju" pod vodstvom Franca Lenarta. V dopisu leta 1931 je namreč trgovsko združenje zahtevalo od župana spremembo narodne sestave mestnega sveta in med drugim zapisalo: "Iz stališča slovenskega značaja mesta Ptuja, naj se število nemških odbornikov, ki po najnovejših podatkih predstavlja slabo desetino prebivalstva, zmanjša na dva ali tri." Toda sestava mestnega sveta, ki ga je od oktobra 1931 vodil finančni inšpektor v pokoju Ladislav Jer-še, kaže, da je bilo v svetu še vedno pet nemških odbornikov, med njimi gostilničar Ignac Reich, Ivan Studte st., dr. Sixt Fichtenau, Herman Kersche ter podžupan Paul Pirich. Taka sestava je v glavnem obveljala tudi v naslednjih letih, le režimska naravnanost občinskih svetnikov se je spreminjala.
Nadaljevanje prihodnjič Dr. Ljubica Šuligoj.
Od tod in tam
Ptuj • Razstavljata Marjana Tkalčec in Nada Ivančič
Foto. M. Ozmec
V prostorih gostilne Pri stari pošti je bila v petek, 1. aprila, krajša slovesnost, na kateri so odprli razstavo likovnih del Marjane Tkalčec in Nade Ivančič, članic likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. Avtorici in njuno ustvarjalnost in likovna dela, v glavnem gre za portrete in nekaj pejsažev v oljni in akvarelni tehniki, je predstavil predsednik sekcije Franc Simonič. Krajšo oceno razstavljenih del je podala tudi mentorica likovne sekcije Rozina Šebetič. Slovesnosti ob odprtju razstave, ki bo na ogled do četrtka, 6. maja, so se udeležili številni ptujski slikarji iz omenjene likovne sekcije, za prisrčen kulturni program (na posnetku) pa sta poskrbeli kar avtorici razstave sami.
-OM
Ptuj • Vina Vipava 1894
Foto: Črtomir Goznlk
Drugi marčevski večer v Primusovih vinskih zgodbah, ki je bil 26. marca, so zaznamovala vina iz doline ob Mrzli reki, iz kleti Agroind - Vipava 1894. Koordinatorju Primusovih vinskih zgodb Janezu Vrečerju sta se pridružila Matjaž Trošt, komercialist iz kleti Agroind Vipava, in prva vipavska vinska kraljica Nika Gregorič. Za kulturne utrinke sta poskrbela Dejan Rihtaričza klavirjem in vokalistka Katja Černi-vec. Vinoljubci so ob tej priložnosti pokusili zelen v več različicah in ugotovili, da so lahko posamezne različice iste sorte zelo zanimive. Na vinski karti sta bili tudi pineli, merlot in kabernet sovijon. Letošnje Primusove vinske zgodbe se bodo svečano zaključile v petek, 9. aprila.
MG
Leskovec • V šolskem sadovnjaku
Foto: Polona Vlndiš
Šola Leskovec se ne ponaša samo z nazivom leskovška lepotica in s prekrasnim okoljem, v katerem znanje pridobivajo haloški otroci, ampak tudi z lastnim sadovnjakom. Ta se razprostira na griču za šolo 33 arih, kjer raste 250jablan. Ker pa je potrebno tudi sadovnjake vsakih nekaj let obnoviti, so se na šoli v letošnjem letu odločili, da pripravijo delovno akcijo. Tako so se 18. marca zbrali učenci, starši in učitelji ter z združenimi močmi obrezali sadno drevje, prazna mesta zasadili z mladimi, odpornimi sortami jablan, zasadili pa so tudi nekaj jagodičevja. Ker je bilo delo kar naporno, je gospodinjski krožek z mentorico Marjano Notersberg za pridne delavce pripravil okusno pogostitev.
Manja Vinko
Iz Ptuja v mesta tuja • Marko Pleskonjic o Nizozemski
Izkušnja, ki te spremeni
Absolvent prava Marko Pleskonjic iz Vidma pri Ptuju se je odločil zadnje leto študija preživeti nekoliko drugače. Avgusta lani je tako svoj mariborski hram znanja zamenjal za fakulteto v Nijmegnu, ki velja med nizozemskimi pravnimi za najboljšo. Vse do julija bo tako še živel in študiral v najstarejšem mestu Nizozemske, zraven pa predvsem s pomočjo košarke, ki jo trenira tudi na tujem, še naprej spoznaval druge kotičke te zanimive dežele.
24-letni Videmčan je tako kot mnogi študentje svojo pot v svet ubral s pomočjo programa Erasmus. »Za študentsko izmenjavo sem se odločil, ker sem želel pridobiti mednarodno izkušnjo, preizkusiti svojo samostojnost in iznajdljivost v tuji državi, spoznavati nove ljudi, izpopolniti znanje angleškega jezika (in se po možnosti naučiti še kakšnega zraven) ter popestriti zadnje leto študentskega življenja,« je razložil.
Takšna izmenjava se mu zdi tudi odlična referenca pri iskanju zaposlitve po končanem študiju: »Potencialni delodajalec namreč vidi, da se ne bojiš izzivov, da rad spoznavaš nove, zanimive ljudi, pomaga pa seveda tudi ugled tujih univerz.«
In prav zaradi ugleda tamkajšnje fakultete si je sam izbral šolanje v Nijmegnu, pa tudi na splošno se mu zdi bivanje v tej deželi koristno za želeno kariero. Po študiju želi namreč delati na področju mednarodnega gospodarskega oziroma zasebnega prava, za kar je Nizozemska kot tradicionalna trgovinska in tranzitna država odlična izhodiščna točka. »Pri odločitvi za kraj izmenjave so nedvomno pomagala priporočila kolegov, ki so že bili tukaj, eden od kriterijev je bilo prav tako normalno komuniciranje v angleščini (kar je, recimo, malo težje v državah, kot so Španija, Francija, Italija in podobne), iskal pa sem tudi kraj, v katerem še nisem bil,« je pojasnil vzroke, ki so pomagali pri odločitvi za omenjeno državo, v kateri stanuje v študentskem kompleksu na obrobju mesta.
Veliko tudi potuje, saj so letalske povezave v tem delu Evrope zelo dobre. V druge države se tako odpravi z letalom, po sami Nizozemski pa z avtomobilom: »Ker sem že od malih nog treniral košarko, sem se tukaj pridružil prvi ekipi košarkaškega kluba Trajanum Nijmegen, s tem pa mi je bila dana edinstvena priložnost potovati in spoznavati celo Nizozemsko ob igranju košarke.«
Proost in smakelijk!
Seveda se je, preden se je odpravil na to zanimivo pustolovščino, pozanimal vse o opravljanju izpitov na tujem in nato o njihovem priznavanju doma: »Pred začetkom izmenjave se med gostiteljsko in domačo univerzo sklene sporazum o izpitih, ki jih nameravaš opravljati v tujini. Ovrednoteni so z ECTS točkami, za vsak semester pa jih potrebuješ 30. Po vrnitvi v Slovenijo se izpolni končno poročilo o opravljenih izpitih v tujini, nakar koordinator skupaj z nosilci predmetov pregleda učni načrt in vsebino predavanj. Na
Kolesarjenje po glavni ulici v središču mesta
podlagi tega se potem odločijo, ali se bo izpit priznal.«
Sedaj, ko je preizkusil šolanje tako na domačem kot tujem terenu, ugotavlja, da mu bolj ustreza nizozemska organizacija študija. »Vse fakultete in podporna infrastruktura (knjižnice, univerzitetni športni center, kopirnice, knjigarne ...) se nahajajo v samem kampusu, večja je interakcija med študenti in profesorji ... Predavanja potekajo v angleščini in manjših skupinah (podobno kot v srednjih šolah). Veliko je tudi predavanj tujih gostujočih profesorjev in strokovnjakov. Odlično imajo prav tako rešeno naročanje zapiskov - vse namreč poteka prek spleta, nato pa samo prevzameš gradivo,« je opisal nekaj prednosti študent.
Če govoriš angleško, lahko na Nizozemskem tudi dokaj hitro najdeš delo, je pa seveda vse veliko lažje, če poznaš njihov jezik.
Tudi sam se je sedaj že naučil nekaj osnovnih fraz. »Angleščino sem izpilil, nemščino posku-
šam spraviti na višji nivo predvsem v pogovorih z nemškimi študenti. Španci in Francozi so me začeli učiti tudi ta dva jezika, pri čemer napreduje španščina veliko hitreje in bolje kot francoščina (smeh). Seveda pa so redno na urniku tudi učne ure slovenščine (smeh),« je dejal in dodal tudi nekaj po nizozemsko: »Hoe gaat het? (Kako si?); Proost/Op je gezondheid (Na zdravje); Smakelijk (Dober tek); Gelukkige verjaardag (Vse najboljše za rojstni dan).«
Visoki Nizozemci in semaforske zabave
Nizozemsko sogovornik opisuje kot odprto in tolerantno državo z zelo blago priseljeval-no politiko: »Zanima jih kvaliteta in ne kvantiteta - ni važno, kdo si, kaj si, od kod si, glavno je, da to, kar delaš, delaš dobro in vestno, tvoje osebno življenje jih ne zanima.«
To je očitno precej drugače, kot zna biti včasih na Ptuju, s
Foto: arhiv Marka Pleskonjica
Slovenska večerja, sestavljena iz krvavic, pečenic, zelja, repe in haloškega vina, med »erasmusovci« na Nizozemskem
Foto: arhiv Marka Pleskonjica
katerim pa je njegovemu nizozemskemu kraju bivanja skupna starost. Nijmegen, ki leži na vzhodu države, je namreč star približno toliko kot naša zakladnica tisočletij in je najstarejše mesto na Nizozemskem. Oba pa sta povezana tudi z rimskim cesarjem Trajanom.
»Prav ta je namreč v prvem stoletju pred našim štetjem ustanovil Nijmegen, ki leži v provinci Gelderland, tik ob nemški meji, in tudi predstavlja najvišjo geografsko točko Nizozemske. Velik je približno kot Maribor in ima okoli 180.000 prebivalcev. Slovi kot študentsko mesto (v njem je namreč skoraj 18.000 študentov) in je tako kraj s povprečno zelo visoko izobrazbo. Skoraj 40 odstotkov populacije je mladih ljudi,« je predstavil svoj začasni »domači kraj«.
Pri Nizozemcih mu je prvo padla v oči njihova visoka rast: »To je ena redkih držav, kjer ne "štrlim" iz množice, ker sem tudi sam visok (smeh). Na splošno se sprva zdijo zadržani, ko jih ogovoriš, pa postanejo zelo pri-
Praznovanje Markovega rojstnega dne na tujem
Foto: arhiv Marka Pleskonjica
jazni in radi pomagajo. So zelo točni, in prva stvar, ki so nam jo povedali na uvodnem predavanju, je bila, da se moramo držati urnika - bolje priti pet minut prej kot kasneje. So zelo tolerantni, obstoječa pravila pa se spoštujejo zelo dosledno. Sam sicer ne preživim veliko časa z njimi, temveč z ostalimi tujimi študenti, predvsem Španci, Škoti, Italijani in Francozi(-njami) (smeh).«
Do sedaj se je seveda tako že »naučil« tudi nekaj o tem, kako se na Nizozemskem zabavajo mladi. Pravi, da podobno kot na Ptuju: »S tem, da so zabave pogostejše, torej skoraj vse dni v tednu, saj je Nijmegen študentsko mesto. Veliko imajo zabav s tematiko, recimo Angels and Demons (obiskovalci so oblečeni v beli ali rdeči barvi), Traffic Light Party (kar pomeni, da so gostje v zelenem samski; v rdečem zasedeni; za rumeno pa je težko reči), zabave v maskah in podobno, kar je meni bilo nekaj novega. V mestu lahko najdeš lokale s specifičnim glasbenim repertoarjem, od balkanske in etno glasbe do jazza in elektronike.«
Po strmini navzdol s predrtim kolesom in brez zavor
Od vsega pa so ga najbolj fascinirala kolesa. »Vedel sem, da dosti kolesarijo in da je na Nizozemskem veliko koles, ampak število teh je enormno. Denimo, samo glavna kolesarnica pred univerzo lahko shrani 500 koles, potem je tu še tista v športnem centru ter več manjših po celem kampusu, pa vendar se moreš pošteno potruditi, če želiš najti prosto mesto za svoje kolo. Ljudje kolesarijo po soncu, dežju, snegu, ledu, vetru, skratka v vseh mogočih vremenskih razmerah,« je bil presenečen Marko.
Ker jih samo v Amsterdamu ukradejo 50.000 letno, ima vsako kolo najmanj dve ključavnici. »Moje ima tri,« je še v smehu dodal.
S tem prevoznim sredstvom je povezano tudi veliko anekdot: »Mislim, da ima skoraj vsak študent, ki je tu na izmenjavi, na zalogi kako kolesarsko anekdoto, od kraje kolesa do padca (navadno po kaki zabavi) ... Sam sem, na primer, imel prvi večer, ko sem dobil kolo, dokaj adrenalinsko izkušnjo. Pri vožnji navzdol po strmi ulici mi je najprej odpovedala zadnja zavora, nato sprednja, nakar mi je vodilo, na katerem so zavore, predrlo sprednje kolo ... Tako sem drvel navzdol s predrtim kolesom in brez zavor. Na srečo se je vse srečno končalo, zahvaljujoč mo-
jemu spretnemu manevriranju (smeh).«
Kar se nizozemske hrane tiče, so ga navdušili njihovi tipični »stroopwaffelsi«, neke vrste va-flji s karamelo, medom ali maslom. »Odlični so zjutraj zraven kavice ali čaja, ko ni veliko časa za pripravo obroka,« je ugotovil Videmčan.
Neprecenljiva izkušnja za vse življenje
Sicer pa se mu tamkajšnja hrana in pijača ne zdita nič posebnega razen nekaj izjem.
»Imajo veliko izbiro odličnih sirov, krokete z raznoraznimi polnili (šampinjoni, zeljem, mesom, sirom ...), »pomfri« z raznimi variacijami naše majoneze (Nizozemci ji rečejo "fritsaus"), brez katerega tukaj očitno ne gre. Vedno je prisotna tudi zelenjava, kuhana ali sveža, neodvisno od letnega časa,« je na kratko predstavil nizozemsko kulinariko in v smehu pristavil: »Kuhamo pa si večinoma sami. Jaz v tem zelo uživam, pa še posode mi ni treba pomiti, ker to ni delo kuharja!«
Na splošno se je bivanja na tujem privadil hitro in brez nevšečnosti. »Nepoznavanje jezika ne predstavlja problemov, ker skorajda vsi, stari in mladi, govorijo tekoče angleško. Na začetku sem imel nekaj težav z nepoznavanjem mesta (nekajkrat sem se izgubil, zato je predvidena pot trajala precej dlje), ampak zdaj ga poznam enako dobro kot Ptuj,« je povedal sogovornik, ki pa ga včasih vseeno zagrabi do-motožje: »Pogrešam pogled na ptujski grad in panoramo Ptuja. Seveda pogrešam tudi starše, sorodnike in prijatelje, ampak vsak, ki je v tujini, študent ali delavec, je v istem položaju.«
Pri premagovanju domotožja mu pomagajo obiski iz Slovenije; prijatelji so ga, recimo, presenetili ob rojstnem dnevu, ko so ga obiskali povsem nenapovedano. »Starši pridejo poleti, po koncu študija, potem pa bomo šli na potovanje po Nizozemski. Težko je pričakovati redne obiske, saj je razdalja med državama relativno velika, zato se tudi sam vračam domov, navadno na tri mesece ob večjih praznikih in rojstnih dnevih za teden ali dva,« nas je seznanil 24-letnik, ki takšno izmenjavo priporoča vsem študentom z željami po osebnostni rasti in spoznavanju sebi podobnih iz drugih držav. »Izmenjava ni namenjena nekemu posebnemu tipu ljudi. Ko se je namreč udeležiš, spoznaš (in postaneš) čisto nov tip človeka, torej "erasmusovec" - ta izkušnja pa je neprecenljiva in neponovljiva ter ti ostane za celo življenje,« je zaključil.
Polona Ambrožič
Boks
Danes bo šlo v Tivoliju zares!
Stran 16, 17
Boks
Na lestvici velterske kategorije 76 »gavčev« Stran 16
Boks
»Rodolfo bo spoznal trdo slovensko pest«
Stran 17
Rokomet
Domačini presenetili na velikonočnem turnirju Stran 18
Šolski šport
Slovenijo na EP zastopali ptujski gimnazijci Stran 19
Strelstvo
S. Simonič za zaključek dvakrat 100 krogov!
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Želja: končno zmagati tudi doma
Na evropskem klubskem prizorišči smo lahko v četrtfinalu Lige prvakov spremljali bleščeče nogometne predstave, ki so vse po vrsti postregle z dramatičnostjo in za nameček s fenomenalnimi individualnimi potezami igralcev. V polfinalu bomo tako lahko spremljali tekmi Barcelona - Inter in Bayern - Lyon, od nadaljnjih bojev pa so se poslovili Arsenal, CSKA Moskva, Manchester United in Bordeaux. Prvič po sedmih letih v izločilnih bojih ne bo predstavnikov angleškega nogometa, glavno vprašanje pred zaključkom pa ostaja: kdo lahko zaustavi Barcelono, ki z Lionelom Messijem na čelu koraka k novemu naslovu evropskega klubskega prvaka?
Klubi v 1. SNL se ubadajo s povsem drugačnimi problemi; pred njimi je zadnjih sedem krogov v prvenstvu in polfinale pokalnega tekmovanja (13. 4.: Maribor - Celje; 14. 4: Nafta
-	Domžale). V sobotnem, 30. krogu ni posebnega derbija, zato pa lahko pričakujemo različne manjše obračune, ki s sabo prinašajo svoje zanimivosti. Ena takšnih tekem je Nafta
-	Maribor, ki tradicionalno privabi lepo število navijačev. Varovanci Darka Milaniča morajo za ohranitev šampionskih ambicij nujno zmagati, Lendav-čani pa imajo na drugi strani svoje načrte - trenutno so na visokem 3. mestu, kjer bi radi tudi ostali, za njimi pa štirje tesni zasledovalci ... Vodilni Koper ne bi smel imeti pretežkega dela z Interblockom; verjetno je bil remi z Dravo v
1. SNL
Pari 30. kroga: sobota, 10. aprila: ob 14.00: Nafta - Maribor; ob 16.00: Labod Drava - CM Celje, Interblock - Luka Koper; ob 18.00: Rudar - Olimpija, HIT Gorica - Domžale.
1.	LUKA KOPER 29 17 9 3 45:26 60
2.	MARIBOR 29 16 4 9 52:38 52
3.	NAFTA 29 12 5 12 43:45 41
4.	RUDAR VELENJE 29 13 7 10 37:43 41
5.	HIT GORICA 29 11 7 11 51:48 40
6.	CM CELJE 29 11 6 12 43:49 39
7.	OLIMPIJA - 2 29 11 6 12 39:28 37
8.	DOMŽALE 29 10 6 13 39:48 36
9.	INTERBLOCK 29 9 5 15 33:43 32
10.	LABOD DRAVA 29 6 8 15 28:44 25
Labod Drava - CM Celje,
sobota, 10. 4., ob 16.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Zanimiva druščina nogometašev Laboda Drave: Sead Zilič (trenira po posebnem programu), Gorazd Zajc (v soboto ne bo igral zaradi prejetega rdečega kartona) in kapetan Zoran Pavlovič.
preteklem krogu dovolj veliko opozorilo, da vsako podcenjevanje odpade.
Ptujčani bodo v soboto precej oslabljeni pričakali Celjane, saj zaradi kartonov ne bodo smeli igrati pordečeli Gorazd Zajc in porumenela Marko Balažic in Doris Kelenc. Če k tem prištejemo Seada Ziliča in Tončija Žiliča, ki trenirata po posebnem programu, in Er-mina Rakoviča, ki si je proti Kopru poškodoval gleženj in je njegov nastop močno vprašljiv (ta teden je obiskoval terapije), potem bo naloga, osvojitev točk, vse prej kot lahka. "Ne
bom rekel, da tokrat moramo' zmagati, saj se takrat, ko to izrečem, vedno nekaj zaplete. Raje bi napovedal, da moramo za ugoden rezultat vsi skupaj pokazati vse svoje nogometno znanje. Seveda lahko to rečem samo zase, drugi morajo o tem razmisliti pri sebi. Na Ptuj sem prišel pomagat, vendar sem vedno manj prepričan, da si vsi v klubu, tako igralci kot določeni ljudje okrog kluba, to res želijo. Trener in nekaj igralcev je za dosego ciljev premalo, potrebna je homogena ekipa, ki diha za isti cilj," je bil kritičen do razmer v ekipi kapetan Zo-
Bojan Prašnikar na klopi Rudarja
Bojan Prašnikar (na fotografiji spodaj), najuspešnejši slovenski trener, ki je nazadnje vodil nemškega prvoligaša Energie Cottbus, bo vsaj do konca sezone dirigiral ekipi Rudarja. Prašnikar je po Marijanu Puš-niku in Franciju Oblaku tretji trener Velenjčanov v tej sezoni. Novica je kar nekoliko presenetljiva, saj so Velenjčani v zadnjih dveh tekmah dosegli dve zmagi (Labod Drava in Maribor, obe v gosteh), nekdanjega slovenskega selektorja pa so precej bolj povezovali z Olimpijo, kjer sicer igra njegov sin Luka. Sobotna tekma Rudar - Olimpija bo tako vsebovala zanimiv interni (Prašnikarjev) dvoboj ...
Foto: Črtomir Goznik
ran Pavlovič, ki je pojasnil še status Seada Ziliča in Tončija Žiliča: "Nista suspendirana, sta le odstranjena iz ekipe in trenirata po posebnem programu. Takšno odločitev smo sprejeli v strokovnem štabu na podlagi videnega in to je za zdaj zaključeno."
Zadnja tekma s Koprom in osvojena točka pa je vendarle prinesla določene pozitivne vidike. "Igralcem lahko za njihovo borbenost v tej tekmi samo čestitam, bila je na primernem nivoju. Samo upam lahko, da bodo tudi tisti, ki bodo dobili priložnost v soboto proti Celju, pokazali podobno voljo in znanje," je zaključil Pavlovič.
Podobnega mnenja je tudi vratar Gregor Fink, ki je v spomladanskem delu prvenstva zagotovo najboljši posameznik Laboda Drave. "Točka proti Kopru je zagotovo okrepila našo samozavest, vendar nas to ne sme uspavati. Proti Celju nas znova čaka težka tekma, za nas pa nekaj šteje le zmaga. Upam, da se ne bodo ponavljale napake iz prejšnjih tekem, ko smo prejeli preveč poceni zadetkov. Vseeno je potrebno razumeti, da smo v tej zasedbi skupaj le nekaj mesecev in časa za uigravanje praktično ni bilo. Tekme si sledijo v hitrem tempu, nad nami pa je pritisk obstanka, zato se takšne stvari pač dogajajo. Upam, da jih bo čim manj," je povedal Fink.
V ekipo se po odsluženi kazni zaradi prejetega rdečega kartona proti Olimpiji vrača Ogu John.
Jože Mohorič
Nogomet • NZS
Pričakovan rezultat glasovanja na izredni skupščini NZS
Proti koncu kvalifikacij za nastop na SP v JAR 2010 se je porušila idila med repre-zentanti in vodstvom NZS in prišlo je do medsebojnega obtoževanja v medijih. Vzrok: višina nagrad, ki so si jih re-prezentanti zaslužili za uvrstitev na SP. Zaradi tega je predsednik NZS mag. Ivan Simič pred mesecem ponudil svoj odstop. Delegati medobčinskih nogometnih zvez ga na izredni skupščini, ki je potekala v sredo, pričakovano niso sprejeli. Za Simičev odstop je glasovalo pet delegatov, proti jih je bilo 21. Simič bo tako nadaljeval delo na položaju predsednika NZS, ki ga je začel lani februarja, ko je zamenjal dolgoletnega predsednika Rudija Zavrla.
Skupščine se niso udeležili predstavniki MNZ Ptuj, ki sicer poleg MNZ Murska
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Ivan Simič je tudi po sredini izredni skupščini ostal na čelu NZS.
Sobota in Lendava odkrito nasprotujejo Simičevim metodam dela.
JM
Rokomet • MIK liga
Ormožani v Zlatorog
Tekme 4. kroga Lige za prvaka bi že lahko dale odgovor o novem državnem prvaku, saj imajo vodilni Celjani v soboto na sporedu tekmo proti Jeruzalemu, v nedeljo pa v Kopru sledi derbi kroga med Cimosom in Gorenjem. V primeru zmage celjskih Pivovarjev in porazu Gorenja na Bonifiki bi varovanci Zvonimirja Serdarušica že z eno roko držali pokal za naslov državnih prvakov. Zanimivo bo tudi v Ligi za obstanek, kjer se bosta v Krškem udarila neposredna tekmeca za izpad iz lige - Krško ter Slovenj Gradec; za ekipo Krškega pride v poštev le zmaga.
Napovedi:
Celje PL - Jeruzalem; naš
tip: 1; Celjani v tem prvenstvu ne blestijo, ampak redno zmagujejo. Kar štiri tekme so dobili z le golom prednosti in ob tem štirikrat remizirali. Vse niti igre v svojih rokah v celjskih vrstah drži Uroš Zorman, ki z igro, žal pa ne z obnašanjem, dokazuje, da gre za najboljšega igralca slovenske rokometne lige. Ormožani v Zlatorog odhajajo neobremenjeni v želji po dobri igri in po dokazovanju. Slovenski selektor na klopi Celja se bo s prve roke lahko prepričal o kvaliteti novopečenega reprezentanta Roka Žurana in v taboru Jeruzalema upajo, da bo Žurka dokazal svoj napredek v zadnjih letih. V letošnjem
prvenstvu so Celjani v rednem delu Ormožane dvakrat ugnali, in sicer 29:25 v Celju in 33:27 v Ljutomeru.
Cimos - Gorenje; naš tip: 1; Derbi kroga. Cimos je razočaranje letošnjega prvenstva, saj bi glede na ekipo moral resneje napasti naslov državnih prvakov. Tudi menjava trenerja na klopi obalnega rokometnega kluba ni pomagala in že se trese trenerski stolček Frediju Radojkoviču. Koprčani bi ob novem spodrsljaju ostali tudi brez 2. mesta. Gorenje je zaključilo evropsko sezono in se zdaj mirno lahko osredotoči na zaključek državnega prvenstva. Ob zmagi bi Gorenje ostalo v boju za prvaka, saj imajo še zaostalo tekmo s Trimom in dva obračuna s Celjani. V želji po čim bolj napeti končnici državnega prvenstva upamo na zmago Gorenja na Bonifiki.
Slovan - Trimo; naš tip: 1; Slovan je ostal edini slovenski predstavnik v Evropi, saj je napredoval v polfinale tekmovanja Challenge cup, kjer jih čaka portugalski Sporting iz Lizbone. Dvoboj dveh enakovrednih ekip, kjer pa bo odločilno vlogo odigral domači teren. Ljubljančani so bližje zmagi, čeprav se s tem ne bo strinjal Sebastian Skube, ki lahko s svojo simultanko uniči katerokoli ekipo v elitnem razredu.
UK
Boks • Pred dvobojem Zavec - Martinez, 9. aprila v Ljubljani
Danes bo šlo v Tivoliju zares!
V torek je bil v Ljubljani pester spored dogodkov, ki so se navezovali na petkov boksarski večer v dvorani Tivoli. Najprej je v konferenčni sobi Petrolove poslovne zgradbe potekala tiskovna konferenca, na kateri so bile predstavljene podrobnosti v zvezi z organizacijo, prvič pa sta se iz
oči v oči srečala tudi oba osrednja zvezdnika Obračuna v zmajevem gnezdu: Dejan Zavec in Rodolfo Ezequiel Martinez.
»Posnetkov si nisem ogledal ...«
Dejana smo srečali že ob pri-
hodu pred stavbo; iz avta Tomi-ja Jagarinca je kot po navadi izstopil nasmejan in pripravljen za šalo. »Ptujčani v Ljubljani? Kaj se pa dogaja?« je začel. »Nič posebnega, samo en Haložan bo znova nekoga premagal v boksu, pa smo prišli pogledat, koga,« mu nismo ostali dolžni. Dobro voljo je ohranil tudi ob srečanju z Martinezom, ki je
s trenerjem in managerjem že čakal v dvorani. »Kako ste? Ste dobro potovali? Kako vam je všeč Slovenija?« je vrelo iz njega. Argentince je prijaznost sprva nekoliko presenetila, nato pa so hiteli odgovarjati o lepotah Slovenije in o navdušenosti nad našo deželo. »Le potovali smo zelo, zelo dolgo, kar 28 ur,« je potarnal Martinez,
Več kot 120 akreditiranih novinarjev
»V organizacijskem smislu vse poteka po načrtu, do petka bomo uredili še zadnje podrobnosti za nemoteno predstavo. Še posebej smo veseli zaradi izrednega zanimanja novinarjev iz številnih držav; skupaj je akreditiranih več kot 120 novinarjev, ki poleg Slovenije prihajajo še iz 20 drugih držav. To kaže na pomembnost dvoboja, saj gre za eno najbolj zanimivih kategorij v svetu boksa,« je povedal promotor dvoboja Franc Nani Matjašič.
Fntrv Hrtnmir Hnznik
Rodolfo Ezequiel Martinez in Dejan Zavec - prvič iz oči v oči
nato pa povedal še več o pričakovanjih: »Nisem naredil tako dolge poti, da bi prišel po poraz, zmagati hočem! Odlično sem pripravljen in storil bom vse, da domov odnesem šam-pionski pas, o katerem sanjam že vse od začetka boksarske kariere. Hvaležen sem Argentini in Bogu, da se mi je ponudila takšna priložnost.« Nadaljeval je njegov trener: »Rodolfo je bil zadnja dva meseca 'zaprt v kletki': je samo jedel, spal in seveda treniral. Komaj čaka na petek, ko bo lahko stopil v ring. Najraje bi bil, da bi to bilo že zdaj.« Dejana to seveda ni zmedlo: »Tudi sam si tega želim ...«
Zanimiv je bil tudi Martine-zov odgovor na vprašanje, kaj si misli o boksanju Dejana Zav-ca: »To me ne zanima, saj sem se osredotočil le na svoje boksanje. Nisem si ogledal nobenih posnetkov njegovih prejšnjih borb, tudi z Mirando se nisem posvetoval, saj živiva več kot 1000 km narazen. Vse bom pokazal v petek v ringu.«
»Nikakor mu ne nameravam prepustiti naslova!«
Dejana je sedma sila seveda imela v svojem objemu dalj časa, saj smo želeli izvedeti čim več o občutkih in pričakova-
njih pred petkovim dvobojem. »Tudi sam sem odlično pripravljen, vse težave s poškodbami in bolečinami so pozabljene, čeprav ne do konca pozdravljene. Od januarja, ko so se začele priprave na ta dvoboj, sem res imel nekaj težav, a je predvsem zaključni del uspel maksimalno. Prav na tem temelji moj optimizem, saj so bili sparing partnerji izredno težki, tako da smo uspeli fizično moč pripeljati na maksimum,« je povedal Dejan, ki ga v petek čaka prva obramba naslova svetovnega prvaka velterske kategorije verzije IBF. Do uradnega tehtanja je moral shujšati le še dva kilograma, kar je precej manj kot običajno.
Zanimalo nas je tudi njegovo mnenje o tekmecu. »Martinez slovi kot obrambni boksar, a se ne gre zanašati zgolj na takšne pavšalne ocene. Dejstvo je namreč, da on ni prišel v Slovenijo branit naslova, ampak želi tisto, kar je moje - pas svetovnega prvaka. In tega ne more dobiti brez napadov. Sam mu naslova nikakor ne mislim prepustiti, zato imamo pripravljenih več variant poteka borbe. Vsekakor bo več znanega po začetku prve runde: včasih sta si boksarja takoj kompatibilna in se lahko razvije pravi boksarski spektakel, včasih pa ni tako in je potrebno več taktičnega boja, čakanja na pravo priložnost ..." je povedal Dejan.
Nadaljevanje na str. 17
Na lestvici velterske kategorije kar 76 Argentincev!
Dejanov tokratni izzivalec prihaja iz dežele, ki ima bogato boksarsko tradicijo. Dokaz temu je kar 76 boksarjev, ki so uvrščeni na lestvico velterske kategorije; ni treba posebej poudarjati, da je Dejan edini Slovenec ... Najvišje je med gavči uvrščen Hector David Saldivia, ki je po točkovni beri zelo blizu našega šampiona.
Prav zaradi tega ni toliko presenetljivo dejstvo, da je Martinez v dosedanjih šestih letih profesionalne kariere zbral že
več kot 40 borb: v Argentini so te na sporedu vsak konec tedna! Tekmeci so vedno na dosegu roke, saj so Argentinci zaradi svoje nizke rasti najštevilčnejši prav v tej kategoriji (do 66,7 kg).
»V vsakem primeru je treba biti zaradi tega dejstva še posebej previden, saj se lahko v takšni množici boksarjev na površje prebijejo le najboljši. Razmere za življenje v veliki večini Argentine niso najbolj prijazne, zato je za precej mla-
deničev boks možnost za dokazovanje in izhod v boljše življenje. Poleg tega imajo prirojeno vzdržljivost, zato vsakršno podcenjevanje tekmeca z moje strani odpade. Glede Martine-zove statistike pa lahko rečem, da veliko dvobojev v tej koloni zmag še zdaleč ni bilo na takšnem nivoju, kot ga čaka nocoj,« je povedal Dejan Zavec.
Sicer so na lestvici velterske kategorije najštevilčnejši Američani (293) in Mehičani (228), Argentinci so (šele) tretji.
^_.__j
Rodolfo Ezequiel Martinez in njegov trener sta na uradnem treningu skrbno »skrivala« pripravljenost: do nekai nakazanih udarcih sta se urno preselila med gledalce ...
Boks • Pred dvobojem Zavec - Martinez, 9. aprila v Ljubljani
Svetovnega prvaka si je potrebno ogledati v živo!
Znova bodo pomembno vlogo odigrali gledalci, ki jih tudi tokrat v Tivoliju ne bo manjkalo. Precej avtobusov se bo v prestolnico napotilo iz našega konca, iz Ptuja, Leskovca in Juršincev. Nekateri izmed teh navijačev niso manjkali niti na Češkem, v Nemčiji, na Poljskem, jasno je, da ne bodo zamudili priložnosti za spodbujanje Dejana v Ljubljani, kjer se nam bo prvič predstavil v vlogi svetovnega prvaka. „Tem navijačem želim resnično pripraviti pravi boksarski spektakel, saj si to zares zaslužijo. Lahko jim samo obljubim, da bom dal vse od sebe. Jasno pa je, da lahko veliko pripomorejo k mojemu uspehu, predvsem
proti koncu borbe, ko obema začne zmanjkovati sil. Takrat z vsako vzpodbudo dobiš novih moči in to je lahko odločilnega pomena."
Druženje z novinarji se je končalo tako, kot se je začelo, s smehom. Ko je Dejan potrepljal po rami Martineza in se nato napotil k nam, je fotograf Črto pripomnil: „Kaj si mu obljubil samo interni oddelek in ne intenzivne nege v KC, da je odšel tako zadovoljen?"
Popoldne še uradni trening v City parku v BTC-ju
Popoldan je bil na programu še uradni trening pred gledalci v BTC v Ljubljani. Martinez je prišel nanj točno, oblečen v majico argentinske nogometne
reprezentance (jasno, s številko 10 na hrbtu), tik za njim še Dejan s svojo ekipo. Medtem ko sta oba boksarja podpisovala avtograme in se slikala z navijači, smo na stran potegnili Dirka Dzemskega in ga povprašali za njegovo mnenje pred dvobojem. „Zaenkrat je vse pod kontrolo, zato sem precej miren. Nekoliko sem se bal vsega pompa okoli dvoboja in tega, da ne bomo imeli pravega miru, a je Dejan zares zrela oseba in mirno prenaša ves ta pritisk. Res pa je tudi, da sedaj tukaj v Ljubljani ne treniramo več na polno, ampak se ukvarjamo samo še z manjšimi podrobnostmi, predvsem v tehničnem in taktičnem smislu. Nič napornega skratka," je povedal Dejanov trener, ki je bil še pred nekaj leti sam aktiven boksar.
Gledalcem se je prvi predstavil Denis Simčič, ki je s
trenerjem Dzemskim pokazal nekaj prvin boksarskega treninga. Za njim je prišel v improviziran ring Martinez s svojim trenerjem. Tudi ta sta za fotografe in snemalce nakazala nekaj udarcev, a res zgolj nakazala. Po natanko treh minutah je manager teatralno vzkliknil: „Time" (čas) in predstava se je končala. Jasno je, da nismo pričakovali kakšnega posebnega razkazovanja taktike ali česa podobnega, a takšne skrivalnice so vendarle precej otročje.
Zadnji je prišel na vrsto naš šampion, ki je na blazine stopil oblečen, kot da je temperatura vsaj minus 10 stopinj. To seveda nima nobene povezave s temperaturami, ampak zgolj z izgubljanjem kilogramov: pri polni obremenitvi izloča iz telesa velike količine znoja,
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je v torek podpisal novo sponzorsko pogodbo s podjetjem Petrol. »Petrol in Dejan Zavec imata podobne cilje, ki segajo proti vrhu,« je ob podpisu povedal Roman Dobnikar, član uprave Petrola, odgovoren za trženje in prodajo.
zaradi debelih trenirk še precej več kot običajno. Dejan je nekaj udarcev izvedel „na polno moč", Argentinci pa so to opazovali z brezizraznimi
obrazi. Kaj so si ob tem mislili, pa je že drugo vprašanje. Lažje zaradi videnega zagotovo niso spali ...
Jože Mohorič
Fotozapis • Uradno tehtanje
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tiskovne konference, na kateri so bili prisotni Dejan Zavec, trener Dirk Dzemski, kondicij- V četrtek je v Avtocentru Delta v Ljubljani potekalo uradno tehtanje pred današnjim dvobojem. Teht-
ski trener Tomi Jagarinec, promotor Nani Matjašič in glavni organizator Ivan Hrženjak.
nica se je pri obeh borcih ustavila pri 66,5 kg (dovoljenih je 66,678 kg). Dvoboj torej bo!
Boks • Tomi Jagarinec, kondicijski trener
Spored celotnega boksarskega večera v dvorani Tivoli (petek, 9. 4. 2010, od 19. ure dalje):
1.	težka kategorija, do 90,7 kg, 4 runde: Juergen Frank (Nemčija) - Dušan Pašic (Srbija);
2.	težka kategorija, do 90,7 kg, 6 rund: Gonzalo Oscar Basile (Argentina) - Ladislav Slezak (Slovaška);
3.	super srednja, do 76,2, 8 rund: Stjepan Božic (Hrvaška) - Gyula Gaspar (Madžarska);
4.	super velter, do 69,8 kg, 6 rund: Christina Hammer (Nemčija) - Edita Lešnik (BiH);
5.	lahko težka, do 79, 4 kg - 6 rund: Denis Simčič (Slovenija) - Marko Angermann (Nemčija)
6.	velter, do 66,7 kg, 12 rund: Dejan Zavec (Slovenija) - Rodolfo Ezequiel Martinez (Argentina)
Poleg osrednjega dvoboja večera med Zavcem in Martinezom bo zanimivo še v nekaterih predborbah. V prvi bo v ring stopil Juergen Frank, ki je s svojimi 217 (!) cm najvišji boksar na svetu, višji celo od ruskega orjaka Valujeva. Gledalci v dvorani Tivoli si bodo lahko ogledali tudi ženski dvoboj med Christino Hammer in Edito Lešnik, slovenskim gledalcem pa se bo predstavil tudi Slovenec Denis Simčič. Ta je sin slovenskih izseljencev in že od rojstva živi in dela v Nemčiji. »Slovenskim gledalcem se želim predstaviti v najlepši luči in upravičiti vlogo favorita v tem dvoboju,« je na uradnem treningu povedal Denis Simčič (na fotografiji s trenerjem Dirkom Dzemskim).
Foto: Črtomir Goznik
»
Rodolfo bo spoznal trdo slovensko pest«
Tomi Jagarinec je eden tistih, ki Dejana najbolje pozna; poleg tega, da skrbi za njegovo kondicij sko pripravo, pozna tudi njegove tehnične in taktične sposobnosti. Njegovo mnenje zato precej šteje. Ob njem smo se pogovarjali o gledalcih, Dejanovih tehničnih sposobnostih, o tekmecu ...
To bo za Dejana povsem drugačna borba, kot je bila tista v Johannesburgu; ena od bistvenih razlik bodo gledalci.
„Če bi imel Dejan 22 let in za sabo dve ali tri borbe, bi me pred takšnim dvobojem skrbelo. Po vseh izkušnjah in v zrelih boksarskih letih pa je to zanj samo dodatna spodbuda in motiv. Publika bi lahko kakšnega mlajšega borca ponesla do neracionalnih potez, a je Dejan z mislimi popolnoma osredotočen na nalogo, ki ga čaka, zato takšna bojazen odpade. Lahko pa publika v kritičnih trenutkih, ko je izčrpanost že na nepredstavljivi ravni, veliko pomaga in zaradi tega bo Dejan v Tivoliju zagotovo v veliki prednosti."
Kako pojasnjuješ dejstvo, da Dejan še nikoli ni bil no-kavtiran?
„Po mojem mnenju to priča o njegovi odlični obrambi, o kateri se doslej sicer ni veliko govorilo, pa je sedaj za to pri-
meren trenutek - Dejan sedaj namreč prvič brani titulo. Tisti, ki ga spremljamo dalj časa, vemo, da ima briljantno obrambno tehniko, njegovo pokrivanje telesa je kot iz uč-
benika boksa - na najvišjem možnem nivoju. To je zagotovo zanj velik psihološki plus."
Martinez prihaja iz izrazito boksarske dežele.
„In ker je v tej državi Mar-
Foto: Črtomir Goznik
Tomi Jagarinec: »Tisti, ki Dejana spremljamo dalj časa, vemo, da ima briljantno obrambno tehniko, njegovo pokrivanje telesa je kot iz učbenika boksa - na najvišjem možnem nivoju.«
tinez pri vrhu, nam je vsem lahko jasno, da prihaja svetovnega prvaka izzivat kvaliteten borec. V Sloveniji nimamo toliko vseh boksarjev skupaj, kot je v Argentini profesionalcev. Boks je tam izredno popularen in iz velike mase ni težko izluščiti kvalitete. Za nameček Rodolfo veliko boksa na telo', s takim borcem pa Dejan še ni imel opravka. Omeniti je potrebno še eno podrobnost: Argentinci zvečine trenirajo na večji nadmorski višini, zato je Rodolfo tukaj na nek način v prednosti. A tudi mi nismo stali križem rok, trdo smo delali in lahko mirni pričakujemo dvoboj. Tega pa v končni fazi vedno odloči skupek kondi-cijskih, tehničnih in taktičnih sposobnosti in v tem je Dejan v prednosti. Iz naše strani zaradi vsega naštetega zagotovo ne bo niti kančka podcenjevanja, veliko več pa bo jasnega že po nekaj korakih v ringu."
Tvoja napoved je jasna: zmaga ostaja doma!
„Če bo vse teklo tako, kot mora, in če se ne bodo vsi bogovi zarotili proti Sloveniji, potem zmaga zagotovo ostaja doma. Rodolfo je imel doslej opraviti le z južno- in severnoameriškimi boksarji, tokrat bo prvič spoznal trdo slovensko pest!"
JM
Mini rokomet • Osmi velikonočni turnir Ormož 2010
Domačini presenetili
Rokometni klub Jeruzalem je bil na velikonočni ponedeljek organizator tradicionalnega turnirja v mini rokometu. To je bila že osma izdaja tega turnirja, kjer so imeli pravico nastopa letniki 2000 in mlajši. Nastopilo je 10 ekip iz šestih klubov: Rudar Trbovlje, Radovljica, Drava Ptuj, Jeruzalem (fantje in deklice) in iz Hrvaške Varteks Varaždin ter San sport Čakovec. Nastopilo je več kot 100 mladih rokometašic in rokome-tašev, ki so skupaj na dveh igriščih v Športni dvorani na Hardeku odigrali 29 tekem. Največ uspeha so imeli Ormožani, ki so presenetili z novo turnirsko zmago. V velikem finalu, ki je bil sila dramatičen, so Ormožani z 12 : 11 ugnali najboljšo slovensko ekipo pri letniku 2000 v mini rokometu - Rudar Trbovlje. Pri neodločenem rezultatu 11 : 11 je ormoški vratar Žan Firšt Šeruga zaustavila kazenski strel nasprotnika, po izteku igralnega časa pa je prelepi zmagoviti zadetek preko živega zidu dosegel
Anže Notersberg in poskrbel za nepopisno veselje mladih Ormožanov. Med Ormožani sta bila v idealno peterko turnirja izbrana vratar Žan Firšt Šeruga in Anže Notersberg. Na turnirju so nastopila tudi dekleta letnika 2000 rokometne šole Jeruzalem. Slednja so presenetila z igrami in se dokaj enakopravno borila s fanti. Zabeležila so dve zmagi, en remi ter tri poraze, kar je na koncu zadostovalo za šesto mesto. Ormoške mini rokometaše do konca sezone čaka udeležba še na nekaterih turnirjih v Sloveniji in tujini, prav tako bodo pri rokometni šoli Jeruzalem poskrbeli za še en rokometni direndaj, ki se ga je nazadnje udeležilo preko 50 otrok iz občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče. Rezultati: Jeruzalem (fantje): Jeruzalem (fantje) - Jeruzalem (dekleta) 11:10, Jeruzalem - Radovljica I 15:12, Jeruzalem - Varteks II 11:11, Jeruzalem - Rudar II 16:7; polfinale: Jeruzalem - San sport
Nogomet m Štajerska liga
Ormožani do zmage minuto pred koncem
V ponedeljek sta bili na sporedu še dve srečanji v Štajerski ligi. V Ormožu so domačini naleteli na močan odpor nogometašev izpod Pohorja, ki ga je šele minuto pred koncem tekme z zadetkom strl Borut Zadravec in poskrbel za veselje domačinov, ki tako še naprej zaostajajo samo tri točke za AHA EMMI Bistrico. V nasprotju z Ormožani pa so Bukovčani izgubili pomembno srečanje za obstanek proti ekipi iz Slovenj Gradca, čeprav so po prvem polčasu vodili 2:1. Za poraz je bilo odločilnih zadnjih deset minut, ko so prejeli dva zadetka v razmiku samo dveh minut. Poraz je samo še poglobil rezultatsko krizo nogometašev iz Bukovcev, ki so trdno na predzadnjem mestu prvenstvene razpredelnice.
BUKOVCI - KOROŠKE GRADNJE 2:4 (2:1)
STRELCI: 1:0 M. Meznarič (29),
1:1 Bilič (31), 2:1 Habrun (36), 2:2 Krel (57), 2:3 Novotnik (81), 2:4 Sto-pajnik (82)
BUKOVCI: Golc, Kokot, M. Meznarič (od 73. Poštrak), Vajda, Herga, Habrun, Bratec, Antolič, Rajh (od 82. Mulej), Kozel, Bejšak. Trener: Rudi Habjanič.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - PARTIZAN FRAM 2:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Trantura (41. avto-gol), 1:1 Debevec (67), 2:1 Zadravec (89)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Ko-
cen, Mihalič (od 89. Strmšek), Šti-berc, Piberčnik, Kozar, Mlinarič (od 55. Kolarič), Habjanič, Zorman (od 79. Košnik), Novak, Zadravec, Pra-potnik. Trener: Aleš Jurčec.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
Člani: v finalu Zavrč in Aluminij
Do samega zaključka pokalnega tekmovanja na področju MNZ Ptuj so se prebili nogometaši Zavrča in Aluminija. Zavrčani so gostovali v Pod-vincih in s petimi doseženimi zadetki ugnali domačega štajerskega ligaša. Nekoliko tesneje je bilo v Ormožu.
CARRERA OPTYL ORMOŽ - ALUMINIJ 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Djokič (14), 0:2 Krajcer (66)
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnaj-der, Mihalič, Štiberc, Piberčnik, Kozar, R. Mlinarič (od 84. Hanželič), L. Mlinarič, Zorman (od 63. Košnik), Novak (od 70. Strmšek), Zadravec, Druzovič. Trener: Aleš Jurčec.
ALUMINIJ: Sagadin, Toplak (od 46. Rešek), Topolovec, Bingo, Krajcer, Bajlec (Rotman), Milec (od 59. Krajnc), Mehič, Djokič, Vračko (od 59. Kmetec), Medved (od 46. Dra-škovič). Trener: Bojan Flis.
PODVINCI - ZAVRČ 0:5
(0:1)
STRELCI: 0:1 Marinič (14), 0:2 Čeh (50), 0:3 Lenart (61), 0:4 Murat (78), 0:5 Murat (89)
PODVINCI: Šeruga, Šebela, B. Kuserbanj, Benko, Bezjak, Lah, M. Marinič (od 81. Slodnjak), Novak, Mori (od 67. Juršek), Petrovič, Toplak (od 46. Požegar). Trener: Damjan Bezjak.
ZAVRČ: D. Golob, Gabrovec (od 81. Fruk), Šterbal, Lenart, Rumež, Frangež, R. Marinič, Čeh (od 77. Brat-kovič), Šnajder (od 63. Galun), M. Golob (od 67. Murat), D. Kuserbanj. Trener: Miran Emeršič
Mladinci: pokal v Kidričevo
NŠ POLI DRAVA - ALUMINIJ 4:5 (1:1, 0:1)
STRELCA: 0:1 Perger (27), 1:1 Ljubec (81); strelci z 11 m: 1:2 Puč-
Zmagovalna ekipa Jeruzalema Ormoža
Čakovec 15:8;
tekma za 1. mesto: Jeruzalem - Rudar I 12:11.
Za Jeruzalem (fantje) so nastopali: Žan Firšt Šeruga, Blaž Zadravec, Aljoša Munda, Anže Notersberg, Teo Šulek, Matej Vrankovečki, Gašper Hebar, Niko Sovič, trenerja Mladen Grabovac in Niko Klemenčič. Jeruzalem (dekleta): Jeruzalem (dekleta) - Jeruzalem (fantje) 10:11, Jeruzalem - Varteks II 10:14, Jeruzalem - Rudar II 8:7,
Jeruzalem - Radovljica I 10:15;
polfinale za 5.-8. mesto: Jeruzalem - Varteks I 16:6;
tekma za 5.-6. mesto: Jeruzalem - Varteks II 10:11 po kazenskih strelih.
Za Jeruzalem (dekleta) so nastopale: Nika Polič, Monika Lukman, Eva Štampar, Ivanuša, Ana Škor-janec, Amalija Ozmec, Urška Rodi, Nuša Kolmančič, Eli Hergula, Minea Kolenko, trenerka Tjaša Brumen.
ku
Nogomet • Ligi MNZ Ptuj
1. LIGA MNZ PTUJ
MARKOVCI - ZAVRČ 0:5 (0:2) STRELCI: 0:1 M. Golob (6), 0:2 Šnajder (36), 0:3 Lenart (47), 0:4 Čeh (64), 0:5 Šnajder (74) APAČE - GORIŠNICA 3:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Šterbal (17), 0:2 Mar (50), 0:3 Purgaj (59), 1:3 Tram-šek (73), 2:3 Verlak (72), 2:4 Mar (84), 3:4 Verlak (87)
HAJDINA - ROGOZNICA 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Stanet (15), 0:2 Cin-gesar (76), 0:3 Zorko (85) OPLOTNICA - VIDEM 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Ozimič (24) LOKOMOTIVA PRAGERSKO -SREDIŠČE 0:0 SKORBA - VIDEM 2:2 (1:2) STTELCI: 1:0 Krajnc (22), 1:1 Bel-šak (24), 1:2 Cvetko (39), 2:2 Novak (83)
2. LIGA MNZ PTUJ
SLOVENJA VAS - HAJDOŠE 3:2
(1:0)
STRELCI: 1:0 Zupanič (14), 2:0 Ornig (51. z 11 m), 3:0 Zupanič (55), 3:1 Veber (67. z 11 m), 3:2 Koželj (89) SPODNJA POLSKAVA - LESKO-VEC 4:1 (2:1)
STRELCI: 0:1 Zavec (10), 1:1 Vi-drih (24), 2:1 Špes (44), 3:1 Tropan (70), 4:1 Jevšenak (81)
PODLEHNIK - TRŽEC 0:1 (0:1) STRELEC: 0:1 Krajnc (12) GRAJENA - MAKOLE 2:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Ilek (10. z 11 m), 1:1 Strelec (30), 1:2 Kotnik (45), 1:3 Stojnšek (69. z 11 m), 2:3 Rojko (79), 2:4 Jug (88)
ZGORNJA POLSKAVA - LOVRENC 2:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 Pepelnik (50), 1:1 Pe-čovnik (59), 2:1 Mesiček (70. z 11 m) Danilo Klajnšek
ko, 2:2 Wagner, 2:3 Medved, 3:3 Ljubec, 3:4 Vindiš, 4:4 Kajzer, 4:5 Zajc.
NŠ POLI DRAVA: Kocen, Vinkovič, Pukšič, Roškar, Hauptman, Krajnc (od 80. Kajzer), Kajtazi, Ljubec, Pau-ko (od 46. Wagner), Matjašič, Kurež. Trener: Tomislav Grbavac.
ALUMINIJ: Zajc, Rumež (od 72. Pulko), Ostroško, Holcman, Polajžer, Medved, Vindiš, Petek, Perger (od 46. Horvat), Pučko, Čeh. Trener: Bojan Špehonja.
Torek je bil v znamenju mladinskega nogometa; na Ptuju sta se v finalnem srečanju pokala MNZ Ptuj pomerila ekipi NŠ Poli Drava in Aluminij. Gledalci so prišli na račun, saj so videli kvalitetno nogometno predstavo, v kateri so nastopali kar štirje reprezentanti: pri Ptujčanih sta to Marko Roškar in Jure Matjašič, pri
Kidričanih pa Rok Medved in Timotej Petek. Ob tem je potrebno omeniti tudi trenerski »dvoboj«, saj sta si nasproti stala bivša sodelavca - Bojan Špehonja in Tomislav Grbavac. MNZ Ptuj je za nameček poskrbela za sodnike najvišjega ranga.
Sicer pa je bilo srečanje zanimivo in dinamično. Prvi so zadeli v polno mladinci Aluminija, ki so dolgo časa držali to minimalno vodstvo, in sicer do 81. minute, ko je dravašem uspelo izenačiti. Ker se do konca rezultat ni več spremenil, so o zmagovalcu odločili streli z enajstih metrov, kjer so bili srečnejši mladinci Aluminija. Veliko zaslug za njihovo zmagoslavje ima vratar Denis Zajc, ki je ubranil dva strela, na koncu pa uspešno izvedel še zadnji, odločilni strel. S to zmago so se mladinci Aluminija uvrstili v četrtfinale pokala NZ Slovenije, kjer bodo 21. aprila igrali z zmagovalcem iz srečanja pokalnih prvakov MNZ Murska Sobota - MNZ Lendava.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Vratar Aluminija Denis Zajc je bil junak mladinskega finala pokala MNZ Ptuj.
Četrtfinale veteranskega pokala
Veterani na področju MNZ Ptuj igrajo ob rednem ligaškem tekmovanju še pokalnega. V četrtfinalu so bili doseženi naslednji izidi: Leskovec - Ormož 0:5, Drava - Pragersko 4:0, Polskava - Zgornja Polskava 6:5 (2:2), po streljanju 11-me-trovk, Skorba - Dornava 4:2.
DK
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 30. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Nafta - Maribor: SOBOTA ob 16.00: Labod Drava - CM Celje, Interblock - Luka Koper; SOBOTA ob 18.00: Rudar Velenje - Olimpija, HIT Gorica - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Dravinja Kostroj - Aluminij; NEDELJA ob 16.30: Primorje - Krško, Triglav Gorenjska - MU Šentjur, Bela krajina - Livar, Mura 05 - Garmin Šenčur.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Zreče - Tehnostroj Veržej, Tehnotim Pesnica - Koroška Dravograd: NEDELJA ob 16.30: Stojnci
-	Mons Claudius, Čarda - Malečnik, Simer šampion - Paloma, Šmartno - Kovinar Štore, Odranci - Tromejnik G Kalamar.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30: GIC Gradnje Rogaška - KIV Vransko, AHA EMMI Bistrica - Bukovci, Koroške gradnje - Boč Poljčane, LKW Jack Gerečja vas - Carrera Optyl Ormož, Partizan Fram - Peca, Pohorje - Šoštanj; NEDELJA ob 16.30: Podvinci - Šoštanj.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Zavrč - Pragersko, Rogoznica
-	Oplotnica, Središče - Hajdina; NEDELJA ob 10.30: Videm - Skorba; NEDELJA ob 16.30: Dornava - Apače, Gorišnica - Markovci.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Makole - Cirkulane, Tržec -Slovenja vas, Hajdoše - Spodnja Polskava; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc
-	Podlehnik; NEDELJA ob 16.30: Leskovec - Grajena.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA: PARI 8. KROGA - PETEK ob 17.00: Pohorje Oplotnica - Zgornja Polskava, Boč - Pragersko, Lovrenc - Prepolje, Polskava - Hajdina.
VZHODNA SKUPINA: PARI 8. KROGA - PETEK ob 17.00: Dornava
-	Podvinci, Markovci - Stojnci, Gorišnica - Ormož, Grajena - Bukovci. SKUPINA CENTER: PARI 8. KROGA - PETEK ob 17.00: Skorba - Podlehnik; NEDELJA ob 10.30: Tržec - Leskovec.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
23. KROG: NŠ Poli Drava - Maribor Branik (nedelja ob 16.00), Triglav
-	Aluminij (sobota ob 16.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
23. KROG: NŠ Poli Drava - Maribor Branik (nedelja ob 14.00), Triglav
-	Aluminij (sobota ob 14.00)
LIGA U - 14 VZHOD
22. KROG: NŠ Poli Drava - Nafta, Aluminij - Nissan Ferk Jarenina
-	obe tekmi v soboto ob 11.00.
Futsal
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 2. KROGA: FC Krona bar Ptuj - Sevnica (petek ob 20.00 v športni dvorani Center), Glin Nazarje - Tomi Press Bronx.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA (LIGA ZA PRVAKA)
PARI 4. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož (nedelja ob 18.30), Slovan - Trimo Trebnje, Cimos Koper - Velenje.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARI 4. KROGA: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj (petek ob 19.00), Zagorje GEN I - Olimpija, Krka - Celeia Žalec.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 19. KROGA: Sevnica - Moškanjci Gorišnica, Ajdovščina - Radeče MIK Celje, Grosuplje - Krka, Šmartno 99 - Alples Železniki, Istrabenz plini Izola - Grča Kočevje, Sviš Pekarna Grosuplje - Celje Pivovarna Laško B.
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA (LIGA ZA PRVAKA)
PARI 6. KROGA: Velika Nedelja - Mokerc Ig (sobota ob 19.00), Brežice - Cerklje, Škofljica - Dobova, Mitol Sežana - Dol TKI Hrastnik.
2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA (od 9. do 14. mesta)
PARI 6.KROGA: Drava Ptuj - Radovljica, Arcont Radgona - Jadran Hrpelje 2009.
Strelstvo
Od 9. do 11. aprila bo na olimpijskem strelišču Gaj pri Pragerskem potekalo tekmovanje za GP Bereta.
Namizni tenis
EKIPNO MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO
V soboto in nedeljo bo Namiznoteniški klub Ptuj organizator finala v ekipnem delu mladinskih ekip v moški konkurenci. V tekmovanju, ki se bo pričelo v soboto ob 12.30 in nadaljevalo v nedeljo s pričetkom ob 9. uri, bodo ob ekipi mladincev NTK Ptuj nastopile še ekipe: NTK Hrastnik, NTK Iskra Avtoelektrika, NTK Kema Puconci, PPK Rakek, NTK Sobota, NTK Logatec in NTK Križe.
Danilo Klajnšek
Tenis: vpis v tečaje tenisa
TK Terme Ptuj vabi k vpisu v tečaje tenisa otroke od šestega leta starosti dalje. Vsi zainteresirani starši in otroci se lahko oglasijo vsak dan popoldan na igriščih v Termah Ptuj. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številki 040 304 897 (Luka).
Uradno odprtje poletne teniške sezone
V TK so letos precej pohiteli in že pred dvema tednoma pripravili zunanja igrišča, ki jih že pridno uporabljajo domačini in tudi gostje iz drugih krajev (na Ptuju pogosto trenirajo predvsem Mariborčani). V soboto, 10. aprila, pa se bo na igriščih v Termah Ptuj tudi uradno začela poletna sezona, zato ob tej priložnosti vabijo vse ljubitelje tenisa, da se udeležijo tega dogodka. Posebno povabilo velja starejšim igralkam in igralcem, ki so v prejšnjih letih precej pripomogli k razvoju TK Terme Ptuj.
JM
Nogomet m 1. SML, SKL, U-14
Tri zmage Aluminija, trije porazi NŠ Poli Drava
1. SML
REZULTATI 22. KROGA: Aluminij - Slovan 2:0, Domžale - NŠ Poli Drava 3:1, Luka Koper - Nissan Ferk Jarenina 3:0, Bilje Renče - Triglav 0:5, Simer šampion - HIT Gorica 3:1, Maribor Branik - CM Celje 2:0, Mura 05 - Interblock 1:1. ALUMINIJ - SLOVAN 2:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Pučko (44), 2:0 Pučko (90. iz 11 m)
DOMŽALE - NŠ POLI DRAVA 3:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Bešič (53), 2:0 Zidar (63), 3:0 Zidar (81), 3:1 Ljubec (82. iz 11 m)
1. SKL
REZULTATI 22. KROGA: Aluminij - Slovan 4:0, Domžale - NŠ Poli Drava 3:0, Luka Koper - Nissan Ferk Jarenina 2:2, Bilje Renče - Triglav 2:0, Simer šampion - HIT Gorica, Maribor Branik - CM Celje 9:0, Mura 05 - Interblock 0:1.
Bowling • Podjetniška liga
Rezultati 6. kroga: Tames - DaMa-Fin 8:0, Ilkos Candles - MP Ptuj 6:2, Talum - PSS 8:0, Mestna občina Ptuj - DaMoSS 4.4, Bowling center Ptuj - VGP Drava 2:6, Čisto mesto Ptuj - Garant zavarovanje 5:3, Saška bar - Elektro Maribor 7:1. Srečanje Radio-Tednik Ptuj - db Transport je bilo odigrano kasneje.
1.	VGP DRAVA	6	2878 37 169,7
2.	TAMES	6	2721 35 168,9
3.	SAŠKA BAR	6	2623	34 163,4
4.	MESTNA OBČ. PTUJ	6	2619	32 153,9
5.	DAMOSS	6	2606 30 165,1
6.	TALUM	6	2600 29 161,7
7.	BOWLING CENTER	6	2548 28 161,3
8.	ILKOS CANDLES	6	2427	25 149,7
ALUMINIJ - SLOVAN 4:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Korpar (19), 2:0 Sagadin (27), 3:0 Vujisič (61), 4:0 Kobale (80)
DOMŽALE - NŠ POLI DRAVA 3:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Salihi (15), 2:0 Ce-rar (46), 3:0 Bezjak (73. avtogol)
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 21. KROGA: Dravograd - Aluminij 0:2, Pobrežke Gradis
-	NŠ Poli Drava 3:0, Dravinja - Simer šampion 2:2, Tehnostroj - Maribor Branik 1:2, Brežice - Rudar Velenje 0:1, Nafta - Železničar 2:1, CM Celje
-	Mura 05 0:1.
DRAVOGRAD - ALUMINIJ 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Špehonja (28), 0:2 Debeljak (53)
POBREŽJE GRADIS - NŠ POLI DRAVA 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Lorbek (21), 2:0 Kušnik (33), 3:0 Mršič (55)
Danilo Klajnšek
9.	PSS	5 2503 19 150,6
10.	RADIO-TEDNIK 5 - 18 153,1
11.	DB TRANSPORT 4 - 17 165,7
12.	GARANT ZAVAR. 5 2367 15 143,0
13.	ČISTO MESTO PTUJ 6 2345 14 136,9
14.	MP PTUJ 6 2269 12 141,4
15.	ELEKTRO MB 3 2147 6 132,7
16.	DA-MA-FIN 6 2114 1 121,8 Skupni seštevek - posamezniki:
1. Aleš Korošec (db Transport) povprečje 190,6, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 187,3, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 181,7, 4. Andrej Vajda (DaMoSS) 181,3, 5. Dušan Ko-stanjevec (DaMoSS) 179,8.
Pari 7. kroga: 12. 4., ob 19.00: Tames - VGP Drava, Čisto mesto
Najboljši posamezniki 6. kroga: 1. Robert Šegula (Tames) 797, 2. Branko Kelenc 796, 3. Blaž Ivanuša (oba VGP Drava) 776, 4. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 759, 5. Andrej Vajda (DaMoSS) 752, 6. Franc Malek (vGP Drava) 743, 7. Danica Šegula (Tames) 732, 8. Robert Merlak (Talum) 731, 9. Bogdan Zelenik (Saška bar) 723, 10. Aleš Hvalec (Garant) 700.
Ptuj - PSS, DaMoSS - Ilkos Candles, Talum - db Transport; 13. 4., ob 19.00: Bowling center Ptuj - Garant zavarovanje, Saška bar - MP Ptuj, Mestna občina Ptuj - Radio-Tednik Ptuj, Da-Ma-Fin - Elektro Maribor.
JM
Šolski šport • EP dijakov na Portugalskem
Slovenijo zastopali ptujski gimnazijci
Kot smo v eni od prejšnjih številk Štajerskega tednika že napovedali, so se ptujski gimnazijci udeležili svetovnega prvenstva v rokometu za dijake letnik 93/94. Prvenstvo je pod okriljem Svetovne športne organizacije za šolski šport -ISF, potekalo na Portugalskem. Neposredna prizorišča so bila mesta Braga, Guimaraes in Fafe. Na prvenstvu je nastopilo 24 ekip iz sveta, tako v moški kot ženski konkurenci.
Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine, Slovenci pa smo v moški konkurenci nastopili v močni skupini s Francozi, Hrvati, Ciprom, Italijani in domačini Portugalci. Prvenstvo smo začeli z zmago nad Ciprom, ki se je predstavil kot izredno močan nasprotnik. Še bolj odločno smo krenili v boj z domačini, vendar nam je ta tekma očitno pobrala preveč moči za večerni dvoboj s Hrvati. Tretji dan prvenstva smo se pomerili z drugimi sosedi, Italijani, in doživeli hladen tuš, saj smo z najslabšo ekipo v skupini izvlekli zgolj neodločen izid in tako
Ekipo ptujske gimnazije so zastopali:
dijaki: Jan Koštomaj, Aljaž Kotnik, Nejc Janžekovič, Jan Maroh, David Verdenik, Jani Zolar, Žan Pukšič, Miha Žu-ran, Nejc Benčič, Matic Leben, Nace Zavrtanik, Primož Zem-ljič, Aljaž Toš, Renato Kenda;
vodja odprave: Branimir Ro-kavec; vodja moštva: Tomaž Zemljič; trener: Marko Kac; zdravnik: Aljoša Toš.
zapravili možnost za uvrstitev od 1. do 8. mesta. Peta tekma naslednji dan s Francozi ni odločala več o ničemer. Kljub dobri predstavi smo izgubili proti favoriziranemu nasprotniku, ki je v skupini brez izgubljene točke zasedel prvo mesto.
V drugi del prvenstva smo tako krenili v boj od 9. do 16. mesta. Naši nasprotniki so bili najprej Čehi, nato ponovno domačini in ekipa Belgije. Prvi del prvenstva je očitno zahteval prevelik davek, saj je ob moči popustila tudi koncentra-
cija. Iz tekme v tekmo smo prikazali slabšo igro in na koncu zasedli 16. mesto.
Sicer pa prvenstvo ni bilo namenjeno samo tekmovanju. Na tem velikem športnem festivalu so se dogajale tudi druge pomembne stvari, kot so predstavitev in spoznavanje sodelujočih držav, druženje, predvsem pa so se stkala nova prijateljstva in poznanstva.
Ob koncu še nekaj besed o Portugalski in Portugalcih: tako Portugalska kot njeni ljudje so se prikazali v izredno prijazni luči, čeprav jim je organizacija na marsikaterem področju šepala. S svojo dobrodušnostjo in prijaznim nasmehom so kljub temu pustili dober vtis, ki bo marsikateremu udeležencu ostal v spominu do konca življenja.
Čisto ob koncu pa še zahvala vsem staršem dijakov (nekateri so nas vzpodbujali tudi na Portugalskem), sponzorjem, donator-jem in seveda naši gimnaziji, ki so imeli posluh za naše športno udejstvovanje in so nam omogočili to nepozabno doživetje.
Tomaž Zemljič
Strelstvo • Finale mednarodne First lige 2009/2010
Simon Simonič za zaključek dvakrat 100 krogov
V nedeljo, 28. marca, se je v Ormožu s 7. turnirjem zaključila jubilejna deseta sezona mednarodne First lige v streljanju z zračno pištolo. Že davno pred zaključkom v Ormožu je bilo znano, da bo prvo skupno ekipno zmago slavila ekipa SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, ki se je tako v desetih letih in po uvodni prvi sezoni, ko je bila druga, drugič uvrstila med najboljše tri. Skupno ekipno zmago pa so strelci iz Miklavža na zadnjem turnirju vedli dobro proslaviti, saj so na zaključku prav vsi trije člani nastopili z odliko in dosegli še ekipni rekord First lige s 1731 krogi (!), takšen rezultat pa je za en krog višji tudi od slovenskega državnega rekorda, ki je bil postavljen leta 1999 v Rušah. Ekipa iz Juršincev je v Ormožu s 1697 krogi ponovila rezultat iz predhodnega turnirja in osvojila drugo mesto, takšno uvrstitev pa je dosegla tudi v skupnem seštevku in se kot najuspešnejša ekipa mednarodne First lige še desetič uvrstila na stopničke! Juršin-čani so tako v desetih letih postali petkrat prvaki, trikrat so sezono končali na drugem in dvakrat na tretjem mestu. Ptuj-čani, ki v ligi sodelujejo šele četrto sezono, so za zaključek dosegli 1682 krogov in osvojili tretje mesto, ki jim je pripadlo
tudi v skupnem seštevku s 87 točkami. V štirih letih pa se lahko pohvalijo s štirimi uvrstitvami na stopničke, saj so zraven letošnjega tretjega mesta trikrat zapored postali podprva-ki. Od ostalih ekip je največje presenečenje pripravila druga ekipa SK Ptuj, ki je sezono končala z letos rekordnimi 1650 krogi in osvojila dobro šesto mesto, v skupnem seštevku pa je z 52 točkami osvojila deveto mesto. Najboljše letos se je na
domačem strelišču odrezala tudi druga ekipa SD Jožeta Ke-renčiča in s 1647 krogi osvojila 8. mesto, skupno 10. Dornav-ska ekipa je bila s 1591 krogi 12., skupno 13., druga ekipa SD Juršinci pa je s 1578 krogi osvojila 13. mesto, skupno 14.
Med posamezniki je tako pred zaključkom ostalo odprto vprašanje skupnega zmagovalca, kjer sta doslej najbolj izenačen dvoboj v desetih letih bila moštvena kolega iz ekipe Jože-
ta Kerenčiča Boštjan Simonič in Aleksander Ciglarič.
Slednji je na zadnjem turnirju znova zaostal za B. Simoničem za en krog in s 576 krogi osvojil tretje mesto, v skupnem seštevku pa je to, po odbitku najslabšega rezultata, pomenilo, da sta se strelca popolnoma izenačila s 3458 krogi po sedmih turnirjih! Zmagovalca je tako odločilo šele pravilo preštevanja notranjih centrov od tretjega turnirja naprej, kjer je bil boljši
Foto: Simeon Gönc
Priznanja najboljšim trem ekipam v skupnem seštevku (1. SD Jožeta Kerenčiča, 2. SD Juršinci in 3. SK Petlja Ptuj) je v prijetnem ambientu avle trgovskega centra Holermus v Ormožu, kjer smo lahko tudi v živo spremljali prenos tekmovanja na velikem zaslonu iz strelišča v kletnih etaži, podelil koordinator in idejni oče First lige Štefan Balaško.
Ciglarič s 77:68 in tako osvojil še šesti naslov posamičnega prvaka mednarodne First lige. Na zadnjem turnirju pa smo le dočakali to, kar smo potihoma pričakovali celotno sezono, prvič v sezoni se je zgodilo, da je kateri od strelcev dosegel popolno serijo 100 krogov, in to celo dvakrat! Na zadnjem turnirju je to uspelo tretjemu strelcu iz Miklavža Simonu Simoniču, ki je s 578 krogi zmagal in na najlepši možen način z dvema stoticama v zadnjih dveh serijah zaključil sezono! Tretja večja odločitev zaključnega turnirja pa je padla v boju za tretje mesto, kamor se je v skupnem seštevku uspelo prebiti lanskoletni posamični prvakinji Ptujčanki Majdi Raušl. Ta je v Ormožu s 575 krogi osvojila četrto mesto in za 10 krogov prehitela svojega najresnejšega konkurenta Madžara Miklosa Tatraia, ki je v skupnem seštevku zaradi skromnih 565 krogov na zadnjem turnirju zaostal tudi za juršinskim strelcem Simonom Simoničem ml., ki je s 569 krogi osvojil peto mesto, v skupnem seštevku pa za stopničkami zaostal za šest krogov. Na zadnjem turnirju je najboljše v sezoni s 568 krogi na šestem mestu nastopil drugi jur-šinski strelec Mirko Moleh, v prvo deseterico pa sta se s 560
in 558 krogi prebila tudi Ludvik Pšajd iz Juršincev in Alojz Trstenjak iz Miklavža. Ptujča-ni so zraven domačinov Jožeta Kerenčiča na zadnjem turnirju dosegli imeniten ekipni uspeh, saj se je vseh sedem strelcev uvrstilo med najboljših 26, svoj posamični rekord pa je dosegla ptujska strelka Mateja Pešakovic s 547 krogi na 24. mestu. Med strelci iz Dornave je najvišjo uvrstitev s 543 krogi na 27. mestu dosegla mladinka Staša Simonič.
Simeon Gonc
Končne uvrstitve strelcev		
Spodnjega Podravja:		
1. Aleksander Ciglarič, JKM	576	3458
2. Boštjan Simonič, JKM	577	3458
3. Majda Raušl, PTUJ	575	3427
4. Simon Simonič ml., JUR	569	342l
5. Miklos Tatrai, ZAL B	565	34l9
8. Simon Simonič, JKM	578	3367
9. Matija Potočnik, PTUJ	558	3366
12. Ludvik Pšajd, JUR	560	3359
13. Mirko Moleh, JUR	568	3359
17. Zlatko Kostanjevec, PTUJ	549	3322
19. Miholič Miran, JKM	555	33l4
21. Simeon Gonc, PTUJ	556	33ll
24. Robert Šimenko, PTUJ	550	3289
26. Alojz Trstenjak, JKM	558	3276
30. Mateja Pešakovic, PTUJ	547	3l99
Končne ekipne uvrstitve:		
1. SD JK MIKLAVŽ A	l73l	l05
2. SD JURŠINCI A	l697	93
3. SK PETLJA PTUJ	l682	87
4. SD ALZAS	l658	80
5. PLE ZALAEGERSZEG A	l655	74
6. REGION SUD AUT	l650	74
9. SK PTUJ B	l650	52
10. SD JK MIKLAVŽ B	l647	39
13. SD DORNAVA	l59l	l6
14. SD JURŠINCI B	l578	9
Mojca Pišek • Jadralna padalka
»Odkar sem jadralna padalka, sem zanesljiva oseba
«
Mojca Pišek se je že kot majhna deklica spogledovala z oblaki in letenje jo je neustavljivo privlačilo. Sanjala je o tem, da bo nekoč lahko letela s pticami. Z jadralnim padalstvom je uresničila svoje otroške sanje in letenje je postalo del njenega življenja. Med oblaki je našla svojo ljubezen in začutila draž svobode. S trdim delom in v nenehnem lovu za lepim vremenom, ki jo požene v zrak, je v treh letih napredovala od zanesenjaške rekreativne jadralne padalke do tekmovalke, ki sega po kolajnah. Jadralno padalstvo jo vsak dan preseneti z novo izkušnjo. Odkar je padalka, je Mojca odgovorna oseba, saj visi njeno življenje na nitkah pod padalom. Zanese se lahko samo nase.
Pred tremi leti si enostavno odkorakala na vzletišče na Donački gori in se predala temu športu. Kdaj si se pričela zavedati te želje?
M. Pišek: »Sprva je bila samo želja in nisem vedela, kaj bom ob prvem poletu dejansko občutila. Lahko bi čutila strah in te izkušnje ne bi več želela ponoviti, a pri prvem poletu, ki sem ga opravila v tandemu s prijateljem, sem občutila neizmerno svobodo in užitek. Tako se prične moja zgodba o ljubezni in predanosti letenju. Pred vzletom sem čutila nekoliko strahu. Ta strah ali tremo pred vzletom čutim še danes in mislim, da je pozitivna. Zaradi strahu in treme ostane človek trezen in osredotočen. Brez tega bi bili preveč pogumni in lahko bi se končalo s posledicami.«
V zrak tudi z »vitlo«
Si članica Jadralnega društva Žetale, ki je bilo ustanovljeno leta 2002. Kakšni so pogoji v društvu. Je namenjeno le rekreativcem ali tudi profesionalnim jadralcem?
M. Pišek: »Sem članica dveh klubov. Jadralno društvo Žetale je bilo ustanovljeno za rekreativne in družabne namene. V društvo so včlanjeni tudi takšni, ki ne letijo, pa jim je ta šport všeč. Organiziramo skupna letenja, nekajkrat letno pa tudi piknike in na najrazličnejše načine poskrbimo, da se imamo fajn'. Je pa tako, da društva, ki so namenjena re-kreativcem, običajno niso člani Letalske zveze, kar pa je pogoj, ki ga mora klub izpolnjevati, če želi svojim članom omogočiti udeležbo na tekmovanjih. Prav zaradi tega sem včlanjena tudi v društvo Lintvar, ki ima svoj sedež v Šentjurju in združuje pilote s tekmovalnimi ambicijami.«
Katera vzletišča v okolici Ptuja uporabljate?
M. Pišek: »Donačka gora, Mariborsko Pohorje in Ravna gora na Hrvaškem. To so najbližja vzletišča. V klubu Lintvar smo pred nedavnim nabavili poseben pripomoček, t. i. vi-tlo, ki omogoča vzlet na ravnini. Pripomoček pripnemo na avtomobil, ki dvigne padalo v zrak.«
Katere osebnostne karakteristike naredijo iz človeka jadralnega padalca?
M. Pišek: »Jadralni padalec je človek, ki ljubi svobodo in ceni naravo. Rad je sam s seboj
Ob Črnem morju v Turčiji
in rad drži vse niti v svojih rokah. Lahko bi rekla, da je jadralni padalec izjemno odgovorna oseba in ima sposobnost hitrega odločanja. Prava reakcija ob pravem času je ključ do naše varnosti. Zahteva zrelost in razum, po drugi strani pa pio-nirstvo in željo po odkrivanju drugačnega.«
Kako na kvaliteto letenja vpliva pravilna izbira padala in kakšne vrste padal uporabljate?
M. Pišek: »Imamo več vrst padal. Jadralni padalec izbere padalo glede na svoje zahteve in glede na znanje, ki ga ima. Začetniki uporabljajo šolska padala, ki so zelo varna, počasnejša in nezahtevna. Rekre-ativci uporabljajo rekreativna padala, ki zahtevajo že malo več pilotovega sodelovanja. To padalo je zahtevnejše za letenje, ima pa boljše letalne sposobnosti. Zahteva torej več znanja. Naslednji tip padal se uporablja za prelete in z njimi lahko opravimo tudi več 100 km preleta, lahko pa jih upravlja le bolj izkušen pilot. Profesionalna tekmovalna padala so namenjena predvsem tekmovalcem. So hitra in zahtevajo veliko znanja. Menim, da jadralno padalstvo ni iskanje adrenalina, temveč je namenjeno predvsem uživanju, zato ne razumem, zakaj se toliko pilotov odloča za zahtevne modele padal. S tem po nepotrebnem tvegajo. Če danes pogledam nazaj, moram priznati, da sem najbolj uživala v letenju z rekreativnim padalom.«
Veliko jadralnih padalcev prisega na vzletišče v Lijaku. Kaj je na tem vzletišču tako posebnega?
M. Pišek: »Vzletišče se nahaja v neposredni bližini Nove Gorice in ima obliko lijaka. Na Lijak hodimo predvsem v zimskem času, saj so temperature precej nad ničlo in ta posebna mikroklima nam tudi v zimskem času omogoča čudovito letenje. Če letiš v smeri proti Ajdovščini, zaokrožiš na Nanos in se vračaš nazaj proti Ajdovščini, narediš 60 km preleta. Prav zaradi tega je Lijak tako zelo priljubljen. Termika je na tem področju zaradi bližine morja optimalna in Lijak je prav gotovo vzletišče, ki se
odlikuje z največjim številom letalnih dni v letu.«
Zaupaj nam svojo zgodbo o ljubezni izpod oblakov?
M. Pišek: »Z Damjanom Čretnikom naju je združila ljubezen do letenja. Zdi se mi, da je zelo pomembno, da imata partnerja skupne hobije, saj se le tako lahko podpirata in sta razumevajoča drug do drugega. Damjan ima v Šentjurju tudi svojo šolo jadralnega letenja. Posledično je tudi moj trener in mi tako pomaga na športni poti. Brez njega ne bi v tako kratkem času dosegla vseh teh dobrih rezultatov.«
Lani peta na SP na Hrvaškem
Po treh letih trdega dela si se prebila v sam vrh jadralnega padalstva. Na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem si v letu 2009 osvojila peto mesto. Kaj je bilo vzrok tako hitremu vzponu tvoje športne poti?
M. Pišek: »Rezultati so vedno plod odrekanja in izkušenj, ki si jih pridobiš z velikim številom poletov. Podobno je kot pri šofiranju avtomobila. Ko narediš izpit, še ne pomeni, da si dober voznik. Izkušnje prinesejo svoje. Seveda pa vsega tega ne bi dosegla, če ne bi bila zaljubljena v letenje. Če se resnično predaš športu, potem rezultati ne morejo izostati.«
Ali je šport tudi dobra možnost za potovanja po
svetu in pogled nanj iz druge perspektive?
M. Pišek: »Zelo rada potujem. Morate vedeti, da v tem športu ni veliko denarja, zato udeležbo na tekmovanjih po večini financiramo sami. Tako nekako združiš potovanja in šport. Najlepše spomine imam na Turčijo. Leteli smo cca. 300 km severno od Istanbula, v majhni vasici. Dolina je bila povsem neobljudena, in ko sem letela, sem imela občutek, da bom pristala na Luni. Čutila sem celo nekoliko strahu, saj si nisem predstavljala, kako bi me našli, če bi pristala sredi tega neprijaznega in neoblju-denega kraja. Prek športa sem spoznala prijatelje, ki so me povabili na ogled Carigrada, a sem se opravičila, saj me je čakal let domov. A usoda je premešala svoje štrene in z Damjanom sva zamudila let. Ostala sva na letališču in takrat sem se spomnila prijateljev. To, kar sva doživela v teh nekaj dneh, se sploh ne da opisati. Razkazali so nama mesto in z nama ravnali tako, kot bi bila eminentna gosta. Bilo je res nepozabno in še danes vzdržujemo stike.«
Študiraš pravo. Kakšna je vizija tvoje osebne poti. Se prepleta s športom?
M. Pišek: »Ne vem, kam me bo peljala pot. Pravzaprav se ne vidim v pravu, a želim dokončati študij. Morda bi ga lahko prepletla s športom. Ta stvar v Sloveniji sicer še ni tako pogosta, a tudi šport potrebuje dobre pravnike. Se pa nedvomno vidim v športu. Jadralno padalstvo mi je spremenilo življenje in postalo nepogrešljiv del njega.«
Pravijo, da si lovec na lepo vreme, saj za letenje izkoristiš prav vsako priložnost, ki se ponuja. Kako ti uspe uskladiti zasebno in športno življenje?
M. Pišek: »V jadralnem padalstvu se naučiš, da ne smeš in ne moreš vztrajati za vsako ceno, a če je vreme ugodno potem izkoristim vsako priložnost. Če želiš doseči dobre rezultate, potem pač moraš izkoristiti vsak prosti trenutek za letenje. Trenutno nisem zaposlena za poln delovni čas, zato lahko usklajujem oboje.«
Ali lahko leti vsak, ki ima željo? Je potrebno prej pridobiti kakšno licenco?
M. Pišek: »Vsakemu, ki si želi leteti z jadralnim padalom, bi priporočala, naj tega ne počne na lastno pest. Zelo pomembno je namreč, da se v začetku posvetuješ z inštruktorjem le-
Mojca Pišek je v marcu 2010 na državnem prvenstvu na Lijaku dosegla prvo mesto v natančnosti pristajanja. V svoji karieri ima:
-	najdaljši let: 98,9 km
-	ur letenja: 247,7 ure
-	seštevek preletenih km: 2839,9 km
-	število letov: 205 letov
tenja, ki te postopoma uvede v ta šport. Velikokrat se je zgodilo, da so ljudje zaradi pomanjkanja izkušenj in začetniške korajže doživeli zelo negativno izkušnjo, kar jih je za vedno odvrnilo od letenja. Ko se enkrat odločiš, da se boš ukvarjal s tem športom, je nujno poskrbeti tudi za licenco.«
Pravijo, da je med klasičnimi padalci in jadralnimi padalci takšna razlika kot med motoristi in kolesarji. Kaj želi povedati ta prispodoba?
M. Pišek: »Klasičnemu padalu je jadralno padalo podobno le na videz, sicer pa med njima obstaja velika razlika. Medtem ko klasična padala omogočajo upočasnjeno padanje, pa nam jadralno padalo omogoča, da lahko izkoriščamo termična in pobočna dviganja, s čimer katerih nam je omogočeno, da se lahko v zraku zadržujemo dalj časa in občudujemo naravo. Jadralni padalec se običajno želi dvigniti nad vzletišče, klasični padalci pa živijo za adrenalin in prosto padanje.«
Nevihtni oblaki jadralca »posrkajo«
Strah vsakega padalca je, da bi zašel v oblak, saj je takšno izkušnjo skoraj nemogoče preživeti. Kako pa je s tvojimi strahovi?
M. Pišek: »Padalstvo ti po eni strani daje izjemne občutke, po drugi strani pa ti pokaže, kako krhko je človekovo življenje in kako vsemogočna je narava. Tvoje življenje dobesedno visi na nitkah, ki povezujejo pilotov sedež s padalom. To je zelo močna izkušnja, ki popolnoma spremeni tvoje dojemanje sveta. Nekako se zaveš svoje majhnosti. Tudi hierarhija vrednot se ti postavi na glavo in odgovornost je tista, ki odloča, ali boš tudi jutri letel. Dejstvo je, da so nevihtni oblaki zelo nevarni, saj jadralca dobesedno posrkajo v oblak. Dviguješ se s hitrostjo 20 metrov na sekundo in dosežeš lahko
Slovenska reprezentanca s predstavniki Letalske zveze Slovenije pri predsedniku republike dr. Danilu Türku
tudi do 8 km višine. Na tej višini je preživetje skoraj nično, saj mimo tebe švigajo strele in toča. Temperatura je cca. 30 oC pod ničlo in zmanjkuje ti kisika. Neko nemško padalko je v Avstraliji potegnilo v oblak, in ko je opisala svojo izkušnjo, je bilo skoraj težko verjeti. Na srečo je njen obraz prekrila plast ledu, kar je bila naravna zaščita pred mrazom. Je ena redkih, ki je preživela takšno izkušnjo. Tudi sama sem imela v začetku precej negativno izkušnjo, saj se mi je zaradi neznanega vzroka zaprla kupola padala. Takrat še nisem imela izkušenj in stvar mi je pognala kar precej strahu v kosti. Takrat sem celo razmišljala, da bi nehala leteti.«
Kaj je variometer in čemu služi GPS?
M. Pišek: »Variometer je inštrument, ki pilota opozarja o tem, ali se dviguje, ali pada. Deluje na pisk, tako po zvoku oceniš, kaj se dogaja s padalom. Drugi instrument pa je navigacijska naprava, t. i. GPS in je podoben navigacijski napravi, ki jo uporabljamo v avtomobilu. Dejansko nam ta pripomoček kaže smer in beleži naš let. Ko končam let, napravo priključim na osebni računalnik in svoj let prijavim na mednarodni forum za prijavljanje letov. Na prijavi, imenovani OLC, lahko nato shraniš vse svoje lete, jih analiziraš. Če svoj let daš v prosto rabo, potem ga lahko ocenijo in komentirajo tudi drugi jadralni padalci. Na tem sistemu se tvoji leti tudi točkujejo in tako veš, kakšna je tvoja forma. Vse skupaj še najbolj spominja na Facebook, tako bi lahko naš forum poimenovala kar Flyingbook (smeh).«
Zapri oči in nas popelji pod oblake. Naj s teboj po-doživimo to neizmerno svobodo dvigovanja in padanja.
M. Pišek: »Letenje je težko ubesediti. Opisala bom svoj polet v Posočju. Veter mi piha v obraz, in ko se ozre,m okoli sebe vidim beloglavega orla, kako leti vzporedno z menoj. To je povsem drugačen svet, kjer sem sama s seboj in svet je brez zvokov. Slišim samo piš vetra in opazujem reko Sočo. Stopim se z naravo. To je nepozabno doživetje.«
Aleksandra Jelušič
Ptuj • Z rednega zbora članov LAS Bogastvo podeželja
Preveč administracije za (pre)malo denarja
Člani podravskega društva LAS (Lokalna akcijska skupina) z imenom Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah, ki ga od ustanovitve vodi Vladimir Korošec, so se konec marca zbrali na rednem letnem zboru ter pregledali dejavnost društva v preteklem letu in določili smernice dela za letos.
V minulem letu je društvo uspešno izvedlo drugi in tretji poziv za nabor projektov in njihovo ocenjevanje, pripravilo letna izvedbena načrta (LIN) za leti 2009 in 2010 in pripravilo zahtevke za že izvedene projekte ter zahtevke za delovanje LAS. Prav tako so po besedah vodstva veliko pozornosti namenili pripravi reklamnega materiala o lastnem delovanju, bili so soorga-nizatorji mednarodnega posveta o razvoju podeželja, ki je bil na Ptuju, ob tem pa so izvajali tudi svoje projekte ter izvedli natečaj za izbor spominka na območju, ki ga društvo s svojim delovanjem pokriva.
Seveda so se tudi v LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah srečevali (in se še srečujejo) s podobnimi težavami, kot se srečujejo vse LAS v državi. Med najbolj perečo problematiko, ki precej zavira iniciativo društev in posameznikov za čr-
Predsednik LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah Vladimir Korošec je z delom društva zadovoljen, želi pa si več iniciative in regionalnih razvojnih projektov, ki bi jih lahko sofinancirali iz programa Leader.
panje denarja preko razpisov LAS, so gotovo dolgotrajni in nepregledni postopki za črpanje denarja iz programa Leader, prenizka vrednost oz. višina sofinanciranja za izvajanje projektov, izjemno dolg postopek potrjevanja, nadziranj a in financiranj a prijavljenih projektov, slišati pa je bilo tudi kritiko na neuveljavljen sistem javno-za-sebnega partnerstva na lokalni ravni ter neizdelano strategijo slovenskega kmetijstva in podeželja. Posledica takšnega stanja je nizka stopnja motiviranosti za izvajanje projektov, pa tudi nezaupanje v učinkovitost programa Leader. Tako v društvu opozarjajo na pomanjkanje projektov, ki bi krepili gospodarske in druge razvojne možnosti, zlasti na medobčinski ravni, pogosto pa se pojavlja tudi problem neusklajenosti občinskih proračunov s programi razvoja podeželja.
V letošnjem izvedbenem načrtu je potrjenih pet projektov: projekt
interaktivnih informacijskih točk na podeželju (gre za skupen projekt), projekt Inovativna revitalizacija rimske dediščine (nosilec so Terme Ptuj), projekt Od pridelka do izdelka - od mleka do sira (KGZ Ptuj), projekt Mreža podeželskih muzejev (Občina Sv. Andraž) in projekt Približajmo podeželje in ljudsko pesem mestu (Mestna občina Ptuj).
Sicer pa bodo v društvu LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah letos ponovno objavili javni poziv in izbor projektov za izvedbo v letu 2011, spremljali in nadzirali izvajanje že odobrenih projektov, izvajali bodo tudi lastne projekte, sodelovali z LAS-i v regiji in zunaj nje ter se še nadalje trudili za večjo angažiranost in sodelovanje lokalnih skupnosti, društev in posameznikov ter podjetij v smeri priprave in prijave razvojnih projektov.
SM
Foto: SM
Daniel Zorko • Štajerec v Ameriki (9.)
Vroči avgust
Čeprav smo se pretežno gibali na nadmorski višini, ki je krepko presegala 2000 metrov, je bilo vse dni res vroče. Zanimivo je bilo to, da smo kljub vsemu živeli v dolini, okrog nas so bili namreč sami hribi, s katerih je včasih sicer malce zapihalo, predvsem avgusta pa je vročina dosegla svoj vrhunec.
Foto: Daniel Zorko
Prav v začetku avgusta je ves park pretresla tragična novica. Eden izmed tujih študentov se je namreč v naselbini Canyon, ki se tako imenuje zaradi preko 300 metrov globokega mlajšega brata velikega Grand Ca-nyona, vrgel s skalnate police v slap in naredil samomor. Eden izmed mojih kolegov je možaka poznal osebno in odpravili smo se na to zloglasno območje, da ga skupaj počastimo. Šli smo kar precej zgodaj, saj so bile tam vseskozi prisotne trume turistov in smo želeli priti tja pred vsemi njimi. A usoda je hotela drugače. Do tega kanjona bi v normalnih okoliščinah prispeli v dobrih dveh urah, a nam je po slabe pol ure pot prekrižal nihče drug kot stric bizon. V parku je bilo namreč tako, da je obstajala zgolj ena prometnica, in če se je na njej kaj zgodilo, so nastajale kilometrske kolone. Tako je bilo tudi z nami. Kar od nekod se
Foto: Daniel Zorko
Kanjon
je narisal in brezbrižno korakal po cesti več kot eno uro. V taki situaciji človek ne more narediti nič, saj do njega ni varno stopiti, vse troblje in hrup pa mu ne pridejo do živega, tako da smo pač počasi capljali za njim. Močno sumim, da je pri teh zastojih šlo vedno za eno in isto žival, saj bizoni ponavadi živijo v čredah, ta 'diverzant' pa je vedno taval naokrog sam samcat. Ko se je končno
umaknil, smo odbrzeli naprej, a ne preveč daleč. Na poti smo namreč dohiteli čredo bizonov, bilo jih je gotovo več kot sto, ki so se brezbrižno pasli na obeh straneh ceste. Zares čudovit pogled in človek si kar ne more predstavljati, da je pred sto in več leti tu kraljevalo na tisoče bizonov in divjih konjev, ki so se brez težav prosto gibali po divjini.
No, ko smo končno prispeli do kanjona, smo kar pozabili, zakaj smo pravzaprav prišli. Dih jemajoča pokrajina z rumeno-rdečim kanjonom, ki je vijugal med skalami nekam v daljavo, nikogar ni pustila ravnodušnega. Vseeno smo šli pogledat osovraženo skalo in tam je bilo zarisanih kar precej križev, kar je verjetno pomenilo, da si je na tem mestu kar precej ljudi vzelo življenje. Kar zmrazilo nas je in po hitrem postopku smo se odpravili. Tokrat brez zastojev.
Avgust je v Yellowstonu vedno poseben čas. Da človeška domišljija ne pozna meja, priča 25. avgust, dan, na katerega so se vsi prebivalci in zaposleni v parku odločili praznovati -božič! Ja, prav res. Zadeva je namreč taka, da pozimi zaradi obilice snega in neprevoznosti v tej pokrajini ni nikogar razen nekaj vzdrževalcev in tako park nikoli ne more praznovati božiča. Zato se je nekdo že pred časom spomnil, da bi ga lahko praznovali avgusta, ko so vsi tu. In običaj se je zares prijel. Šli smo v nabavo po smrekico - seveda v trgovino, ker če bi posekal katerokoli drevesce v parku, bi lahko božič praznoval kje za rešetkami. Pa ne samo enega ...
Vsi smo dobili božične kape, v kuhinji sta se sukala dva orjaška purana, ki niti slutila nista, da ne bosta dočakala jeseni, pripravili smo si darila, obiskal pa nas je tudi kdo drug kot sam Božiček. Prav špasno
Božič 25. avgusta
je izgledalo vse skupaj. Našo bajto smo zaprli že pozno popoldne in mimoidočim turistom ni bilo nič jasno, kaj za vraga počne štirideset našemljenih pajacev na mizah in šanku. Da je bilo vse po protokolu, smo si pripravili tudi kulturni večer, kjer smo recitirali, peli, plesali in projicirali slike. Ker je moral vsak pripraviti neko točko, nisem vedel,
kaj jim naj pripravim. Latinoameri-čani so jih učili salso, pa vsi so nekaj peli in imeli govore, jaz pa sem se odločil, da jih naučim plesati. In to ne karkoli, ampak polko. In le katera skladba bi bila za to primernejša kot Avsenikova Golica? Še danes mi marsikdo od njih potarna, kako se mu je vrtelo. In prav je tako.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
»Stal je, stoji in ni vrag, da ne bo spet vstale
Petek, 16.4., in četrtek, 29.4., ob 19.30 v Klubu Gemina XIII.
Cena vstopnice na osebo znaša 10 €.
nStand up« monokomedlla srbskega komika SifllanaJovanovIča
Skupinska teropija/Grupna terapija. Četrtek, 22.4., ob 19.30 v Klubu Gemina XIII. Cena vstopnice na osebo znaša 10 €.
Celodnevna vstopnica za odrasle za kopanje, savno, fltnes in malico,
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 €
Posebna ponudba za upokojence do 20.4.2010:
50 % popust na celodnevno vstopnico za kopanje v Termalnem Parku do 20.4.
Sezonska vstopnica za kopanje v Termalnem Parim
Otroške vstopnice v predprodoji že od 99 €1 Več informacij na www.termeftuj.si
NOVO V ORANO HOTELO PRIMOS
Programi za oblikovanje postave (kavitacijski programi) Informacije: 79 94 150 in na wellness@terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
GEMINA «fr
GEMINA
K* L * U * B
» 1 y	^
I
Termalni *ark ~
TfcwePitç o t S
' '<	oí"
Termalni rti J
TfcwtiPttç °
A I
Grand Hotel Primus 3
Kmetijska svetovalna služba
Kalitev krompirja
Pridelovanje krompirja
Krompir si več kot očitno zasluži nekaj besed. Beseda krompir ima vsekakor več pomenov: nekomu lahko pomeni osnovno živilo, znanstvenik si krompir razlaga kot gomolj rastline, ki spada v družino razhudnikov, spet tretji pa si besedo krompir razlaga na popolnoma drugačen način, kot sinonim za srečo in uspeh.
Krompir pa poleg tega, da je sinonim za srečo, velja tudi za četrto najpomembnejše živilo na svetu. Več je pridelanega le riža, pšenice ter koruze. Leta 2003 je bilo na svetu pridelanega več kot 220 milijonov ton krompirja, dve leti kasneje pa se je število povečalo na magičnih 319 milijonov
Pridelovalci krompirja morajo upoštevati primernost izbora sort, izbor primernih herbicidov in spremljanje zalog dušika in k temu pravilno količino gnojenja z dušikom.
Kolobar
Krompir prenese marsikaj, vendar naj bo zaradi nematod presledek med ponovno saditvijo na isto njivo 3 - 4 leta. Dober pred-posevek krompirju so ozimine. V tem primeru mu v jeseni pred oranjem damo hlevski gnoj. Krompir lahko uvrstimo tudi za deteljo in lucerno. Manj primerna predhodnica je koruza v primeru neustrezne uporabe nekaterih herbicidov in poznega spravila pridelka, ko razmočena tla zbijemo s težkimi
Krompir potrebuje ves čas svoje rasti rahla in vlažna tla. Tla morajo biti rahla, brez stlačenih, trdih plasti. Sadimo v najboljša globoka srednje težka rodovitna tla z urejenim vodno-zračnim reži-
mom. Na plitvejših peščenih tleh in na območjih z manj padavinami krompir namakamo.
Krompir potrebuje največ vode v času tvorbe in polnjenja gomoljev, nekoliko manj v času saditve in vznika, najmanj pa ob dozorevanju. Listi krompirja vsebujejo kar 90 % vode, gomolji pa od 75 do 80 %.
Če krompirju gnojimo s hlevskim gnojem, ga moramo navo-ziti in raztrositi čim enakomerneje pred oranjem v jeseni. Orjemo 20
-	30 cm globoko. Na tleh, kjer se je naredila plazina, moramo tla podrahljati. Zorano njivo pustimo čez zimo v odprti brazdi.
Pred rahljanjem spomladi običajno potrosimo vsa mineralna gnojila. Lahka tla pripravimo 8
-	15 cm globoko in težka vsaj 8 -10 cm. Za lažja tla zadoščajo za ravnanje in rahljanje predsetve-niki, za težja tla pa brane, katerih delovni elementi so gnani preko priključne gredi in so globinsko uravnavane.
Priprava semena
Siljenje ali nakaljevanje krompirja sodi med obvezne ukrepe v tehniki pridelovanja krompirja. S siljenjem mu podaljšamo rastno dobo oziroma vplivamo na skrajšanje časa od sajenja do vznika za 7 do 14 dni. Vznik nakaljenega krompirja je hitrejši, enakomernejši, vpliva na bujnost in dolžino rasti cime ter s tem na količino in kakovost pridelka. Krompir začne hitreje nastavljati gomolje, tako se izognemo pomanjkanju vlage v začetku poletja, ko nastavlja gomolje.
Rezanje krompirja vzpodbudi rast, če so semenski gomolji preveliki. To opravimo vsaj 8 do 10 dni pred sajenjem. Rezanje semenskih gomoljev pred saditvijo je lahko pomemben ukrep proti suši, čeprav ga zaradi možnosti prenosa bolezni v običajnih razmerah ne priporočamo. Razrezani kosi imajo manj očes, zato kali manj stebel in se tvori manj
Sajenje
Tačke in repki
Težave z bolhami in klopi
V aprilu smo, mesecu, ki prinaša toplejše sončne dneve, mesecu intenzivne rasti vegetacije in prebujanja narave po zimski otopelosti in počitku. Kot vsako leto v tem času bom opozoril na najbolj bistvene težave, na katere moramo kot lastniki malih živali biti pozorni, in kako lahko preventivno ukrepamo, da se izognemo večjim težavam pri svojih ljubljenčkih.
Aprila je že skrajni čas, da poskrbimo za ustrezno zaščito zoper bolhe in klope. Bolhe so najpogostejši povzročitelji alergij pri majhnih kosmatincih, prav tako pa so vpletene v razvojni krog trakulje, ki je nevarna tudi za ljudi. Bolha se hrani s krvjo gostitelja in pri tem vbrizga v kožo posebno substanco, ki preprečuje strjevanje krvi. Prav ta snov je odgovorna za burno reakcijo gostitelja, psa ali mačke, saj je močno alergena, kar pomeni, da na mestu pika bolhe povzroči alergično reakcijo. Koža tam pordi in začne močno srbeti, žival pa se začne močno praskati ali gristi po tem mestu. Pri tem intenzivnem praskanju oziroma grizenju si živali kožo poškodujejo, tako se ta okuži z bakterijami, kar pa vodi v pravo vnetje kože z vsemi neugodnimi posledicami, izpadanjem dlake, ekcemi, nervozo živali, ki se vedno
huje praskajo in tako še povečujejo rane po koži - in krog je zaprt. Žival moramo peljati k veterinarju, da prekine alergično reakcijo in uporabi pro-tivnetna zdravila, saj se lahko v nasprotnem primeru en sam pik bolhe sprevrže v pravo katastrofo.
Za klope vemo, da prenašajo vrsto nevarnih bolezni, npr. boreliozo, erlihiozo, babezio-zo, meningitis. Klopi v smislu alergije niso nevarni tako kot
Foto: Emil Senear
bolhe, vendar so bolezni, ki jih prenašajo, smrtne, če jih prepozno ugotovimo ali spregledamo začetne simptome.
Za zaščito proti bolham in klopom je dobro poskrbljeno, saj so pri nas na voljo vsa kvalitetna zaščitna sredstva kot drugje po svetu. Kupimo lahko tudi preparate, ki delujejo proti klopom in bolham in še proti zunanjim in notranjim zajedavcem. Najpogosteje so v uporabi ampule, katere vsebino iztisnemo na kožo živali; poudarjam: na kožo in ne na dlako. Dlako moramo s prsti razmakniti in iztisniti vsebino ampule na kožo, saj le tako lahko pričakujemo ustrezno delovanje preparata. Postopek moramo ponoviti po mesecu dni. Svetujem uporabo ampul vsaj 3 do 4 mesece zaporedoma. Ampule so različnih velikosti oziroma koncentracij, prilagojene za različno težke živali. Pozor, nekaterih ampul proti bolham in klopom za pse ne smemo uporabiti pri mucah, saj so za njih lahko smrtno nevarne. Za zaščito muc in psov lahko uporabimo tudi posebne ovratnice, ki delujejo do
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
3 mesece, potem jih je treba zamenjati. V zadnjem času vse več strank poroča o uspešni zaščiti proti klopom in bolham z elektronskimi repelentnimi obeski. Obeske lahko tudi kombiniramo z ostalimi vrstami zaščite. Kljub raznovrstni zaščiti pa moramo svoje živali redno pregledovati in najdene klope ročno odstraniti. Za to lahko uporabimo posebne klešče za klope, ki nam delo olajšajo. V primeru, da ostane glavica od klopa v koži, mesto namažemo z antibiotično kremo. Če mesto močno oteče ali se pojavijo okoli mesta, kjer je bil klop, koncentrični krogi, obiščemo veterinarja.
Lastnikom malih kosmatinč-kov svetujem, da ustrezne preparate kupujejo tam, kjer so deležni tudi strokovnega nasveta, kako preparat uporabiti.
Zaščita proti bolham in klopom ter redna uporaba zdravil proti parazitom je zelo pomembna za zdravje našega ljubljenčka, ne podcenjujmo in ne zanemarimo je.
Emil Senčar, dr. vet. med.
težja, kot so tla, in višji, kot so grebeni, tem plitveje sadimo. Če pričakujemo sušno obdobje, grebene oblikujmo takoj po saditvi. Grebeni naj bodo zgoraj ravni ali rahlo izbočeni ter dovolj veliki.
Gnojenje
gomoljev, ti pa so debelejši. Nože pri rezanju razkužujemo v 96% alkoholu, gomolje pa tretiramo s fungicidom.
Za saditev uporabljamo samo zdrave in dobro nakaljene gomolje.
Sadimo, ko se tla ogrejejo na 6 stopinj Celzija. Optimalni čas setve niha iz leto v leto glede na vremenske razmere. Na našem območju je to v posameznih letih že zadnje dni marca oziroma začetku aprila. Minimalna temperatura tal za kaljenje je 8 - 10 0C, optimalna pa 15 - 16 0C.
Medvrstna razdalja sajenja je odvisna od mehanizacije na posamezni kmetiji in je v našem pridelovalnem območju 70 ali 75 cm. Sadimo srednje globoko (2 - 5 cm). To velja tudi pri manjši medvrstni razdalji in pri sortah, ki nastavljajo gomolje plitvo. Čim drobnejši so semenski gomolji,
Gnojimo na podlagi analize zemlje. Za krompir je dovolj 150 do 170 kg dušika, 120 do 140 kg P2O5 in 200 do 300 kg K2O na ha. Pri gnojenju z organskimi gnojili na sušnih območjih ne uporabljamo svežega hlevskega gnoja, saj pospešuje pojav navadne krasta-vosti.
Mineralna gnojila v celoti dodajamo pred saditvijo ali ob saditvi, le na zelo peščenih tleh je smiselno z dušikom gnojiti v dveh ali več obrokih.
Najprimernejši in tudi najučinkovitejši način dodajanja mineralnih gnojil je s sadilnikom ob saditvi. Pri tem gnojila polagamo v vrsto 7 cm diagonalno vstran in navzdol od sadilne linije. Tako so hranila rastlinam najhitreje na voljo, rastline imajo bujnejšo rast in so manj občutljive za sušne razmere.
Varstvo
Krompir napada vrsta škodljivcev in bolezni. Krompirjeva plesen kot najnevarnejši uničevalec krompirja v času intenzivne rasti krompirja povzroči v dobrih pogojih večjo škodo na posevkih. V času rasti se pojavlja bolezen padavica kalčkov in sadik. Okužene rastline odstranimo. Na sadikah se pojavlja še peronospo-ra, virusne bolezni in trohnoba gomoljev. V sušnih razmerah se močno poveča nevarnost okužbe s črno listno pegavostjo. Bela noga zmanjša pridelek debelih gomoljev in povzroča različne oblike zmaličenja gomoljev. Navadna krastavost gomoljev se v sušnih razmerah močno razširi in poslabša videz in kakovost gomoljev.
Koloradskega hrošča moramo učinkovito zatreti že v prvi generaciji. Ker so sušne razmere pogosto povezane z višjimi temperaturami, se pri nas razvijejo tudi tri generacije koloradskega hrošča. Od škodljivcev se pojavljajo še listne uši, bela mušica, prši-ce, listne sovke in bolhači. Te škodljivce zatiramo s ustreznimi insekticidi.
Za ugotavljanje in zatiranje
talnih škodljivcev poskrbimo že pred saditvijo. Predvsem strune, pa tudi sovke v sušnih razmerah povzročijo največ škode, saj napadejo gomolje prav zaradi iskanja vlage.
Izkop
Krompir tehnološko dozori v drugi polovici avgusta ali v začetku septembra. Ob hudi suši krom-pirjevke ne uničujemo kemično, saj lahko poškodujemo gomolje v tleh. Če jo uničimo kemično, mora v petih dneh pred škropljenjem pasti skupaj vsaj 13 mm dežja.
Izkopljemo ga klasično z uporabo izkopalnikov ali kombajnov.
Skladiščenje
Najprimernejše je v temni in hladni kleti, kjer se krompir popolnoma umiri.
V Evropi se dandanes krompir največkrat uporablja za pečenje, postrežen z maslom ali margarino. Vendar pa tega ne moremo trditi za celotno Evropo. Na zahodu je najbolj priljubljen ocvrti krompirček, v Italiji pa ga največkrat postrežejo v priljubljeni jedi, imenovani gnocchi. Srednja ter vzhodna Evropa prisegata na kuhan krompir ali krompirjev pire, največkrat postrežen z različnimi vrstami mesa. Zanimiv je tudi podatek, da je imela leta 2007 prav Nemčija največjo porabo krompirja na osebo. Veliko se ga uporablja tudi za vzrejo živine, predvsem prašičev.
Imeti krompir -imeti srečo
Kot zanimivost ob koncu tega kratkega prispevka lahko dodam tudi znan slovenski pregovor: »Neumen kmet ima debel krompir.« Tega pa seveda ne smemo jemati dobesedno. Pomeni namreč to, da ima lahko tudi tisti z najmanj znanja največjo srečo pri pridelavi krompirja. Krompir je lahko torej tudi sinonim za srečo oz. uspeh. Anton Horvat, ing. kmet.
Pogled na krompirjeva polja
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prerrmim j
Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju nudi »:> * * * « jj
za vas in vaše hišne ljubljenčke: j
POMLADNO-POLETNO KOLEKCIJO!
Lastniki ribnikov - POZORI Ponujamo vam super PREMIUM hrano, pripravke za pripravo vode, nasvete ter vse potrebno za vale ribnike ter ribice v njihl
A IX/* | I A, s tem kuponom vam nudimo 10% popust I JAi pri nakupu v naši prodajalnil
Krvodajalci
8. marec - Dejvis Pahor, Bolgarska 6, Maribor; Marija Šterbal, Kukava 44; Petra Jenko, Žerovinci 12; Andrej Slana, Zagorci 6; Vladimir Zagoršek, Dornava 145; Branka Munda, Bod-kovci 2 a; Božena Kmetec Friedl, Orešje 85; Marija Pintarič, Gradišča 137; Janez Klinc, Do-lane 25; Zdenko Plohl, Podvinci 115; Zvonko Auer, Mihovce 12; Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Danica Kunčnik, Markovci 45; Robert Štampar, Brecetova 2, Središče ob Dravi; Boštjan Bedenik, Breg 30, Majšperk; Edvard Jurgec, Lancova vas 68; Bojan Pučko, Žerovinci 12; Stanko Zupanič, Gorišnica 100 b.
15. marec - Renata Jurgec, Lokavci 67 a, Ljutomer; Mitja Strelec, Jastrebci 42 a; Boris Vuk, Strmec 16 a; Katja Pastva, Gregorčičeva 6, Radenci; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Darja Mlinarič, Kajžar 67, Trzin; Alen Štrucl, Dravinjski Vrh 2 b; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Marija Voda, Dolič 10; Alen Hodnik, Arbajterjeva 1, Ptuj; Majda Petrič, Dolič 15; Andrej Trunk, Mo-škanjci 46 c; Miran Gradič, Na Boč 24, Poljčane; Slavko Visenjak, Moškanjci 75; Žarko Markovič, Volkmerjeva 57, Ptuj; Radivoj Dovečar, Strjanci 33; Robert Majcen, Grlinci 37 a; Natalija Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Zlatko Štrucl, Dravinjski Vrh 2 b; Štefka Arnuš, Dornava 56 c; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Miloš Ličina, Ormoška cesta 59, Ptuj; Ivan Teskač, Zg. Jablane 5; Vinko Simonič, Dornava 3; Alenka Valentin, Vodova 10, Ptuj; Andrej Horvat, Gorišnica 95; Robert Bračko, Prešernova ulica 23 b, Ptuj; Ivan Božičko, Tržec 46 c; Branko Korez, Stogovci 22; Ivo Baklan, Orešje 198, Ptuj; Peter Caf, Gomila 11; Slavko Mar, Strelci 13 a; Martin Horvat, Dornavska c. 15, Ptuj; Jelka Petek, Dornava 142 a; Sonja Pleč-ko, Brezula 58, Rače.
18. marec - Janko Zadravec, Vičanci 7 a; Albin Belšak, Koračice 22; Robert Potočnik, Veliki Brebrovnik 57; Sebastjan Sladnjak, Podgorci 64; Jožef Kump, Moravci v Slovenskih Goricah; Gregor Kosi, Presika 8, Ljutomer; Roman Štih, Lukavci 43, Kričevci pri Ljutomeru; Borut Prapo-tnik, Ptujska 2 a, Ormož; Bojan Borko, Dravska 15, Središče ob Dravi; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52 a; Danilo Lukavečki, Ob gozdu 19, Lenart; Maks Gajšek, Krčevina pri Vurbergu; Doris Kristl, Cankova 72 b; Marta Rajh, Dragovič 40; Mitja Fideršek, Tržec 34; Branimir Komel, Krčevina pri Vurbergu; Aleš Vindiš, Dragonja vas 8 a; Aleš Lukman, Slovenska c. 37, Središče ob Dravi; Danijel Bedrač, Hajdoše 91; Uroš Klinc, Cirkulane 39; Jože Bezjak, Mestni Vrh 88 g; Janez Vidovič Stanovn, Gregorčičev drevored, Ptuj; Franc Kojc, Finžgarjeva 8, Ptuj; Emil Kvar, Dolga ulica 28, Miklavž na Dravskem polju; Zvonko Medved, Majšperk 22 c; Gregor Muršec, Juro-vska 33, Lenart v Slovenskih Goricah; Milan Še-gula, Podvinci 91 a; Slavko Klajderič, Cirkulane 46; Jožef Kozel, Zg. Gruškovje 18; Martin Stojn-šek, Kupčinji Vrh 36; Vlado Žgeč, Strejaci 10; Ivo Kozel, CMD 5, Ptuj; Dragan Radolič, Soviče 7 a; Dejan Kavkler, Mostečno 19; Ivo Belec, Čakova 4 b, Sveti Jurij; Mojca Kmetec, Jurovci 24; Janez Rojko, Volkmerjeva cesta 30, Ptuj; Damijan Kle-menčič, Mihovci 60; Jana Balažic, Nedelica 43, Turnišče; Branko Horvat, Kraigherjeva ulica 1, Lenart v Slovenskih goricah; Damijan Vajnhandl, Spodnja Velka 5, Zgornja Velka; Kristijan Dogša, Pavlovci 6 b; Primož Horvat, Obrež 8 a; Damjan Soršak, Ogljenšak 16 c, Zgornja Polskava; Daniel Vrtačnik, Zabovci 29; Tjaša Medved, Ulica 5. pre-komorske, Ptuj; Janez Kramar, Frasova 13, Ptuj; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Robert Matja-šič, Hajdoše 26; Lidija Štelcl, Zasadi 2, Križevci pri Ljutomeru; Dragica Gajšek, Vintarovci 73 a; Franc Gabrovec, Gorca 69, Podlehnik; Jožef Pla-ninc, Ptujska Gora 87; Monika Klobasa, Žitence 34, Jurovski dol; Boštjan Kokot, Hrastovec 4 b, Zavrč; Janez Kocmut, Žabjak 59; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Janez Reberc, Zamušani 50 a; Sašo Zelenik, Podvinci 2 c; Robert Ovčar, Cankarjeva
9,	Ptuj; Jelka Kolarič, Gomilci 12; Štefan Samec, Jiršovci 31; Marija Šprah Jelen, Podlehnik 12 a; Milan Potrč, Žabjak 65; Florijan Felicijan, Melinci 14 a, Beltinci; Srečko Arnuš, Pacinje 27, Dornava; Samo Turčin, Zgornji Duplek 53 b; Gregor Bezjak, Gorišnica 20; Borut Kristovič, Markovci 8; Ivan Žunkovič, Vinarski trg 7, Ptuj; Stojan Vin-kler, Dežno pri Podlehniku; Peter Kosi, Vrtna 7, Ljutomer; Jožef Kmetec, Osojnikova c. 21, Ptuj; Ivan Pšajd, Vintarovci 35; Danica Horvat, Dravci
10,	Videm; Tomi Cvetko, Zavrč 9; Franc Čuček, Podvinci 38; Tanja Lamot, Trnovec 1; Simon Belna, Ihova 56, Benedikt; Marjan Vrtič , Gajev-ci 11 a; Stanislav Jelen, Podlehnik 12 a; Jožefa Berlak, Dornava 105; Tina Otili Medved, Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj; Milena Čuš, Dornava 91 b; Tomaž Munda, Kolodvorska cesta 2, Ormož; Dejan Boj, Slovenska cesta 35, Središče ob Dravi; Aleš Meško, Hranjigovci 17; Slavko Vodušek, Ža-henberc 14 c, Rogatec; Ivan Auer, Pobrežje 151 a; Franc Horvat, Muretinci 27; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Jožef Šumenjak, Gorišnica 108 a; Ivan Drevenšek, Kraigherjeva ul. 26, Kidričevo; Dušan Vučko, Žižki 116 a, Črenšovci.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Sreča
Vprašanje: V življenju nisem imela preveč sreče, pa tudi moji otroci ne. Kako bo v bodoče?
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, najprej bi vas srčno pozdravil in vam zaželel veliko prijetnih trenutkov pomladnega hrepenenja. Definicija sreče je jasna in vsak jo pozna. V duhovnem smislu je vedno tako, da ni srečen tisti, ki ima veliko, ampak tisti, ki zna uživati
v	majhnih trenutkih. Ste se že kdaj vprašali, kaj je za vas sreča in kje bi jo lahko našli? Odgovor je preprost: sreča je tisto notranje dojemanje hrepenenja in zadovoljstva. Koliko ljudi ima manj na tem svetu kot vi in so zadovoljni! Vaš problem se skriva v tem, da ste se svoj čas v veliki meri trudili in ohranjali upanje. Z leti si človek nabere vedno več preizkušenj in težav. Vaš problem je v tem, da pri tem ne uvidite nič lepega in da ste pozabili, da ste si s težkimi situacijami nabrali modrost in da je čas, da s te izkušnje delite z drugimi. Toda
vi	ste svojo energijo usmerili v lastno nemoč in menite, da niste pretirano srečni. Verjemite v to, da ima vsak začaran krog nek izhod in omenjeno boste morali najti sami. Bolje bo, da boste na življenje pogledali s svetle plati in našli nekatere odgovore na svoja vprašanja. Vsak dan bi se morali odpraviti v naravo in resnično uživati. Vaši otroci so odrasli ljudje, ki so vsak zase odgovorni za svoje življenje. Tako se z njimi ne smete pre-
tirano bremeniti in jim lahko pomagate z nasveti. Pred tem morati najti v sebi svetlo stran, ki vas bo razveselila in rešila večne teme. Ključnega pomena je tudi vera in da imate določeno zaupanje v nevidno roko, ki vas varuje in vam pomaga v težkih trenutkih življenja. Pomembno je, da svoje mnenje izoblikujete jasno in glasno. Povejte tisto, kar vas boli, na umirjen način in tako boste našli moč in se soočili s tistim, kar vas bremeni in vam je tuje. Če boste pričeli razmišljati pozitivno, boste v sebi našli tudi moč in energijo. Zastavljenim projektom boste tako šli lažje pot. Celo svoje življenje ste morali trdo delati in zdaj najdite v sebi moč, da zasijete s tistim, kar vam je dano. Narava je naravni eliksir mladosti in vedno vam povrne tudi izgubljeno energijo. Imate še en problem, to je osamljenost. Ptički so poleteli iz gnezda in vi ste tako sami. Pravilno je, da se odpravite tudi v družbo in med ljudi. Pogovori so duhovna hrana, ki prinesejo notranji mir in ravnovesje. Tehtanje sreče je jalovo početje, kajti sleherni na tem svetu jo nosi globoko v sebi. Največkrat je tako, da je pravo bistvo prikrito in skrito tujim očem. Ko boste
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
najbolj žalostni, si vzemite v roke kakšno knjigo in prebirajte. To je način, da boste ugotovili, kako srečni ste lahko - da so ravno izkušnje neprecenljiv zaklad in bistvo za dobro življenje. Vsak človek nosi svoj križ; čeprav je težak, je njegov, in srečen je tisti, ki ga nosi pogumno. Imejte se radi in uživajte!
Šifra: Skrivnost
Vprašanje: Kakšno vlogo bo v mojem življenju odigrala oseba, ki jo zdaj poznam eno leto?
Odgovor: Moram priznati, da ste v osnovi zelo modri in da v veliki meri poslušate sebe in svojo intuicijo. Tako je tudi pravilno in to je dobra popotnica, da najdete lastno srečo in izpolnitev. Jasno je tudi, da je tista oseba prišla v vaše življenje z namenom, da vas nečesa nauči. Naj vas takoj opozorim, da ni pretirano zaželeno, da razvijete čustven odnos. Kajti tako boste porušili določeno ravnovesje in skladnost. Mnogo bolje je, da pri sebi postavite določene meje in omejitve in se jih držite. Resnica je, da vam bo omenjena oseba pomagala
Slovenija • Izšle nove poštne znamke
Od Planice do Izole
Pošta Slovenije je v marcu izdala dva sklopa znamk, ki so posvečene prazniku v Planici, butaram in poticam, slovenskim divjim nageljčkom, potonikam, kartuzi-janskemu samostanu in obmorskemu mestu Izoli.
Letošnji praznik v Planici so zaznamovali z izdajo priložnostne znamke, ki je izšla na dan pričetka svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, 18. marca. Znamka je tiskana v bloku, na desnem robu bloka pa je kot posebnost perforiran napis PLANICA 2010, kar je novost pri izdaji slovenskih znamk.
Obdobje velikonočnega časa zaznamujejo številne šege in navade. Na cvetno nedeljo blagoslavljajo v šope, butare in druge oblike povezano spomladansko cvetje. Med njimi so najbolj originalne butare ali potice iz Ljubnega pri Savinji, ki so jih predstavili na dveh rednih poštnih znamkah s črkovno oznako nazivne vrednosti B in D. Znamki sta namenjeni predvsem pošiljanju velikonočnih voščilnic po Sloveniji in v tujino, na poštah pa sta v prodaji od 18. marca. Tiskani sta v po-lah po 50 znamk na samolepil-
nem papirju.
V	seriji Rastlinstvo so tokrat izdali dva sklopa znamk, in sicer slovenske divje nageljč-
ke in potonike. Malokdo ve, da je med slovenskimi divjimi nageljni kar nekaj pravih dišečih lepotcev, čeprav so z manjšimi cvetovi in le s petimi venčnimi listi. Na znamkah so prikazali štiri vrste slovenskih divjih nageljčkov: krvavo rdečega, sternbergovega, deltastega in navadnega. Navadni nageljček je tiskan v bloku z eno znamko, ostali trije pa vsak zase v polah po 25 znamk.
V	drugem sklopu serije Rastlinstvo pa predstavljajo dve vrsti potonik, ki so razširjene v zmernih do stepskih pasovih Evroazije in Severne Amerike: navadno potoniko, ki je naša kraška potonika, katere cvetovi so za naše razmere precej veliki, atraktivni in škrlatno rdeče barve, ter rockovo potoniko, ki je doma iz goratih predelov srednje zahodne Kitajske in je bila razglašena za neuradno nacionalno cvetico Kitajske.
Znamki sta natisnjeni v polah po 25 znamk in v bloku z dvema znamkama. V seriji Turizem želijo prika-
Duševno zdravje
Ko se ti podre svet
Ivan in Renata sta skupaj skoraj tri desetletja. Svojo skupno življenje sta začela kmalu po zaključku srednje šole, tudi študijska leta sta preživela skupaj. Zdaj že odrasla sinova sta ju razveselila s štirimi vnuki. Pred nekaj meseci pa je Renata čisto po naključju izvedela za Ivanovo kratkotrajno romanco z eno od sodelavk, ki se je sicer vroče začela, a zelo hitro končala. Čeprav naj bi bil oče sodelavkinega otroka neznan, pa se šušlja, da naj bi bil Ivan oče njenega sina. Renati se je podrl svet, ne more razumeti, kako se je to lahko zgodilo.
Za marsikatero ženo se podre svet, ko spozna, da jo mož vara ali jo je varal. Vendar to ni prav. Namesto da se vdaja občutkom nemoči in zagrenjenosti, naj se raje zamisli nad možnimi vzroki. Lahko se je zanemarila, bila za moža manj privlačna. Ta privlačnost pa ni zgolj v kozmetičnih preparatih, je mnogo več, vključuje tudi način vedenja, govorjenja, širših interesov, značaj, skratka celotno osebnost.
Renati svetujem, da se ne odziva z ljubosumnimi izbruhi, ne uprizarja scen in naj ne začne kontrolirati vsakega moževega koraka, pa četudi se je že zgodilo pred leti.
Ob primernem trenutku naj se z njim raje mirno pogovori o tem, kaj je storiti, da bi v zakonu prišla še oba na svoj račun, četudi je res, da je Ivan oče sodelavkinega otroka iz kratkotrajne avanture, ki jo je Ivan imel pred leti.
Če pa ne najdeta več nič skupnega, se lahko odločita za razvezo in zaživita vsak svoje življenje.
Mag. Bojan Šinko
in stala ob strani v najtežjih trenutkih življenja. Seveda bo nekaj časa prisotna in bo odšla, a se bo zopet vrnila. V čustvenem življenju vas čaka sreča šele tedaj, ko si boste priznali, kaj vas veseli in kaj vas moti. Odkleniti morate
tudi svoje srce. Svoje notranje občutke si zapisujte in tako vam bo lažje, tako boste našli svojo moč in dodatno energijo!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Ce tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
zati čimveč lepih in zanimivih krajev naše lepe dežele, po treh znamkah s planinsko tematiko pa tokrat predstavljajo obmorsko mesto Izola. Na drugi znamki iz serije Srednjeveški samostani pa tokrat prikazujejo kartuzijanski samostan v Jurkloštru, ki ga je okoli leta 1170 ustanovil škof Henrik.
Naslednji letošnji sklop poštnih znamk bodo izdali 28. maja, in sicer iz serije Europa, Slovenska mitologija ter Lutke. Svetovni prvenstvi v nogometu
in košarki bodo obeležili z izdajo dveh znamk okrogle oblike. Še pred tem datumom pa bodo 23. aprila izdali dve razglednič-ni dopisnici: prvo posvečeno 10-letnici izvajanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami CITES, druga pa bo posvečena Ljubljani - svetovni prestolnici knjige.
-OM
i*-
Navaditi naeeljček
%in^
i) luiklnšmi^^
Foto: arhiv SDM
Nove poštne znamke so posvečene Planici, butaram in poticam, divjim nageljčkom, potonikam, Izoli in kartuzijanskemu samostanu.
Slo POP novice
v
Konec marca je bilo v norveškem glavnem mestu Oslu žrebanje vrstnega reda nastopov na Pesmi Evro-vizije 2010. Slovenski predstavniki, ansambel Roka Žlindra & Kalamari, bodo s pesmijo Narodnozabavni rock nastopili kot enajsti v drugem predizboru, ki bo 27. maja v dvorani Telenor Arena v Oslu. V vsakem od predizborov bo nastopilo sedemnajst držav. S kombiniranim sistemom glasovanja (50 odstotkov strokovna žirija, 50 odstotkov gledalci in poslušalci s telefonskim glasovanjem) se bo deset najbolje ocenjenih iz vsakega predizbora uvrstilo v finalni izbor, ki bo 29. maja. V finalni izbor se je tudi letos neposredno uvrstila tako imenovana velika četverica, ki doprinese največji finančni delež za organizacijo in izvedbo prireditve (Velika Britanija, Nemčija, Španija, Francija) in seveda lanskoletni zmagovalci, domačini Norvežani. Naši predstavniki bodo v Oslo krenili 18. maja, saj jih dan kasneje že čaka prva samostojna vaja na velikem odru dvorane Telenor Arena.
iiiiii
Izjemen glasbeni dvojec, ki si je nadel ime Fusionpop, sestavljata Martin Štibernik in Janez Grabrijan. Najnovejša skladba iz njunega čisto svežega albuma nosi naslov Barve. Rahel retro prizvok je obdan z izjemno produkcijo in naborom najboljših slovenskih studijskih glasbenikov, ki so odlično avtorsko delo še dodatno začinili. Skladba Barve je poklon pomladi in ljubezni. Kot pravi besedilo: »Vparku tisoč rož cveti, ljubezen sije iz oči, vzemi vse, kar se ponuja, življenje nikoli ne zamuja, vzemi vse, kar ponujeno je...«
MZ
Glasbeni kotiček
D 1
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ČUKI - STO NA URO 9. NESSY - LJUBILA BOM NA GLAS 8. ŽANA - DOKLER BIJE MI SRCE 7. KINGSTON feat. DANIJELA - ORIGINAL 6. JADRANKA JURAS - ČE NE BOMO SAMI 5. ROCK PARTYZANI - 1. MAJ 4. ROK FERENGJA - LJUBI ME 3. JAN PLESTENJAK - DVA VULKANA 2. ZLATKO feat. NINA PUŠLAR - V ISKANJU SREČE 1. ALYA - NON STOP
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Žana z novo pesmijo o večni ljubezni
Pevka Žana je zagotovo ena bolj vročih slovenskih izvajalk, ki se ji je z uspešnico Druga violina uspelo prebiti v sam vrh slovenske glasbene scene.
tnerja neizmerno rade, lahko zapele ali posvetile to pesem svojemu izbrancu.«
Pevka trenutno pripravlja material za svoj naslednji album, predvsem pa se na odre vrača z novo uspešnico in še bolj atraktivna. Njena glasba je moderna, ritmična in spevna, z rahlim prizvokom orientalskega duha. Najnovejša Žanina skladba, tokrat je to balada, je naslovljena Dokler bije mi srce. Besedilo pesmi je pevka napisala kar sama, posvetila pa ga je svojemu partnerju, s katerim deli skupno srečo, kar je zaznati tudi v besedilu pesmi.
Žana navdušenja nad novim izdelkom ne skriva: »Pomeni mi ogromno, saj sem jo napisala za svojega partnerja in mu s tem povedala, da bova skupaj do konca! Zato mislim, da bo tudi poslušalcem zelo všeč, saj bodo vse ženske, ki imajo svojega par-
Filmski kotiček
Alica v čudežni deželi
Sicer pa je pevka Žana v zadnjem času nekoliko zamenjala svojo ekipo. Ponosna
je, da je njen novi producent Milan Saje, ki je svoje glasbene začetke označil z igranjem harmonike, nato pa se je zaljubil v bobne. V Nemčiji je osnoval svojo prvo glasbeno skupino, se naučil igrati kitaro, po letu 1979 pa je začel kot zvokovni asistent delati v svetovno znanem Bauer Studiu. Od leta 1988 naprej je Milan Saje lastnik svojega studia. Kot remikser, producent ali studijski mojster je sodeloval s svetovno znanimi imeni, kot so Tina Turner (2000 Millenium Club Remixes), Jimmy Sommerville (album Coming Home), Chris Norman - Smokie (Breath Me In), Wim Wenders, Vanilla Ninja, Bad Boys Blue, Carlos Ponce in številnimi drugimi.
MZ
Vsebina: 20-letna Alice se z mamo odpravi na veliko vrtno zabavo, a ne ve, da gre v resnici za njeno zaročno zabavo. Zaprosil jo bo Hamish, razvajen in neprivlačen sin bogatega lorda, ki ima za nameček še težave s prebavo. Alica ob tem ubeži v gozd, kjer naj bi premislila o poroki, a pri tem pade v navidez neskončno zajčjo luknjo in pristane v Čudežni deželi, kjer je vse drugače in narobe. Videti je, da jo prebivalci te nenavadne dežele poznajo že od prej, toda Alica se svojega prvega obiska ne spomni. Nič zato, občestvo namreč pričakuje, da bo Alica tista, ki bo s sveta spravila hudobno Rdečo kraljico in njenega zmaja, in
Alice in Wonderland
Igrajo: Mia Wasikowska, Johnny Depp, Helena Bonham Carter, Anne Hathaway
Scenarij: Linda Woolverton po knjigah Lewisa Carrolla Režija: Tim Burton Žanr: fantazijski Dolžina: 108 minut Leto: 2010 Država: ZDA
tako izpolnila starodavno prerokbo ...
Preden se lotimo filma, dve opozorili: zaradi otročjih razprtij med distributerji in pri-kazovalci je film na ogled le v kinematografih Tuš, v katerih pa izbrani 3D standard prikaže temnejšo sliko, kot jo ima film v resnici. Ker so Burtonovi filmi že tako ali tako temačni, je ogled Alice v 3 D vizualno precej osiromašeno doživetje, saj se zdi, da se ves čas dogaja v zelo oblačnem vremenu, tudi ponoči in v zaprtih prostorih, do točke, da je film že skoraj negledljiv. Druga stvar so podnapisi, ki so tokrat časovno usklajeni čisto po ameriško in ne po evropsko. To pomeni tako hitro šviganje podnapisov, da jih ne boste utegnili prebrati, zato je za razumevanje filma dobro znanje angleščine nujno.
Tim Burton je nedvomno režiser v najboljših letih. Na vrhuncu ustvarjalnosti, hkrati pa finančno dovolj zanimiv, da ima na voljo dovolj velike proračune za svoje trčene vizije. Knjigi o Alici sta kot nalašč za njegovo čudaško senzibilnost,
tudi zato, ker je struktura knjig izpovedno precej preprosta: namesto zaključenega zgod-bovnega loka imamo le niz prizorov, v katerih Alica tava od ene čudne zadeve do druge in pri tem srečuje še bolj čudne like, vse skupaj pa je videti kot blažja oblika LSD-blodenj. Takšen književni žanr, kjer se junaku v tujem svetu stvari dogajajo, namesto da bi jih »dogajal« junak, je bil pred 100 let dokaj priljubljen, medtem ko je danes na srečo bolj v ozadju. A Burtonu je ravno ta preprostost pisana na kožo, saj se je tako lahko v celoti posvetil vizualni plati filma, ki je zaradi najnovejše računalniške grafike res osupljiva. Tako lepo ni izgledal še noben fantazij-
ski film in lepo je videti, kako daleč je ta žanr napredoval v zadnjih 10 letih, ko je nove standarde postavil Gospodar prstanov.
A kot rečeno, je po vsebinski plati film večinoma brez trdnejše zgodbe, le na koncu postreže z obvezno, a nepotrebno bitko, ki je najbrž le v funkciji psihološke izgradnje lika Alice iz negotove punce v samozavestno žensko. Kot bi se v zadnjem trenutku avtorji ustrašili, da bo zgolj halucino-geno potovanje po Čudežni premalo, zato so film na koncu mrzlično (in nepotrebno?) spremenili v dramo o odraščanju.
Matej Frece
Foto: arhiv
* SHERLOCK
H	[gT	L:	■»odrta?* M	ES
Trm officia r mövie game				
IV tej fantastični igri, ki je uradna spremljevalka novega filma, boš obul čevlje najbolj | znanega svetovnega detektiva, Sherlocka Holmsa. (Published by Gameloft)
Pošlji: TD HOLMES na 3030
Prevzami vlogo najboljšega ninje v zgodovini in se podaj na pot maščevanja v tej noro napeti akcijski igri! Napadaj z različnimi orožji in uporabljaj posebne ninja spretnosti, da se rešiš iz nevarnih situacij. Boš ostal zadnji od vseh 99 ninja bojevnikov? (Published by Glu)
Pošlji: TD NINJA na 3G3G
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
VZKLIK PRI BIKOBORBI
NEMŠKI FILOZOF (LORENZ)
IT. POLITIK (PIETRO)
JOKASTIN SIN
PEVKA SUMAC
MADŽARSKI FILOZOF
NAŠ FOTOGRAF (MARJAN)
PARK V ANGOLI
ANTON DERMOTA
SODOBNA BOLEZEN
ARTHUR (KRAJŠE)
UDAREC PRI NOGOMETU
IT. NAFTNA DRUŽBA
KIPEC
ZASTRAŠUJOČE SANJE
KLASIČNI TRIATLON
JAMBSKI VERZ
UMAZANIJA, NEČISOČA
ANEMIČEN BOLNIK
STAVBNO KRILO
AMERIŠKI PEVEC (CHRIS)
FIŽOLOVKA, PREKLA
TELIČKA (NAR.)
PREBIVALEC ČEČENIJE
INDUSTRIJSKA RASTLINA
VIT. SOK RADENSKE
BIVŠE ITALIJANKE
STARA PALESTINA
Ugankarski slovarček: ALMASI = madžarski filozof (Miklos, 1932-); IONA = narodni park v Angoli; IRONMAN = klasični triatlon; ISAAK = ameriški pevec (Chris, 1956-); MOEN = norveški tekač (Geir, 1969-); OKEN = nemški filozof (Lorenz, 1779-1851); STERNTOR = mestna zvezna vrata v Bonnu; VOLEY = udarec pri nogometu, volej.
■U909Q 'ijv 'pejSN 'ZS 'KIP! '^J 'euogeo 'in
'e|>|ej 'euo| '¡ueojuj^ 'ue| '9>|9jujs 'joiujsis 'eisnieis 'eded 'eposn '^waue '¡wiy 'ejoujo>j '¡seusi 'pejuo>| 'dl3V 'eílsd 'eujA 'oías '¡uusn '31 'isopwsuo 'usjo>| ||e|/\| 'eu|AO|oujs :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,20 I04T3MHZ
SOBOTA, 10. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gaj-šek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
NEDELJA, 11. april:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
PONEDELJEK, 12. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramdida Country glasba po izboru glasbenega redaktorja 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). TOREK, 13. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje).
SREDA, 14. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). ČETRTEK, 15.april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škr-lec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PETEK, 16. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Ra-jžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
Horoskop
OVEN
Ljubezen prinaša ravnovesje in čustveno skladnost. Zdi se, da bo vtem tednu na delu Amorje-va puščica in da se bodo stvari uredile. Pomladno hrepenenje bo v ospredju. Spremljala vas bo povečana sreča in harmonija. Ne pozabite si vzeti časa zase in za tisto, kar vas veseli.
Sn BIK
Življenje boste zajemali z veliko žlico. Umetnost vas bo sprostila.
Veselo bo tudi na delovnem mestu. Zdi se, da se bodo zadeve odvijale drugače od pričakovanega. Narava bo naravni vir energije in možnost za harmonijo. Veselo in razigrano bo tudi v ljubezni.
DVOJČKA
Raziskovali boste tiste dejavnosti, ki v sebi skrivajo skrivnosti. Notranji nemir bo posledica stresa. Primerno bo, da se boste umirili in našli moč za naprej. Na delovnem mestu se boste morali izogibati lažjih poti. Pomembno bo, da boste znali na pravilen način reči bobu bob.
RAK
Narava bo vaša zaščitnica in zaupnica. Hrepeneli boste po tistem, karje novo in drugačno. Čas bo namenjen temu, da se vam bodo odprle nove poti in številne priložnosti. Ključno vlogo bo igralo skupinsko delo in duh prijateljstva. Čas bo ugoden za pogovore in izmenjavo mnenj!
LEV
Blesteli boste na delovnem mestu, a boste imeli veliko obveznosti. Prejeli boste tudi pohvalo ali priznanje. Oddajali boste magnetično energijo in tako boste s svojim znanjem lahko pomagali drugim. Ne pozabite biti kreativni in se ustvarjalno lotiti novih idej.
DEVICA
Vaš adut bo v tem, da boste znali opazovati. Tako boste v sebi našli ključ uspeha in ugotovili, kako pomembno je znanje. Privlačile vas bodo vse tiste dejavnosti, ki bodo vezane na tujino. Fizična energija vam bo še nihala, varujte se stresa. V prostem času bodite športno aktivni.
TEHTNICA
Korak za korakom boste bližje svojim sanjam. Romantična doživetja vam bodo koristila v ljubezni. Ne bodite pretirano površni, ampak berite med vrsticami. Svoje srce boste morali uporabljati doma in razum na delovnem mestu. Ne iščite lažjih poti in sledite svoji resnici!
ŠKORPIJON
Če ste rojeni oktobra, bo sreča na vaši strani. Na splošno bo veljalo, da se boste borili. Z svojim znanjem in izkušnjami boste blesteli na delovnem mestu. Svoje mnenje boste povedali odločno. Vendarle beseda ni konj - zato bodite previdni. Poslanstvo drugih ljudi bo, da vam bodo ogledalo.
STRELEC
Označevalo vas bo delo in postali boste marljivi. Daleč v ospredju bo optimizem, tako da boste kos zastavljenim nalogam. Sprejeli boste neko novost. Popazite v zdravstvenem smislu in vključite v vsakdanjik zdrav način življenja. Zelenjavna dieta vas bo samo polepšala.
KOZOROG
Svoja načela boste ostro zagovarjali. Edina izjema bo ljubezen, kjer boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Na delovnem mestu boste zopet našli paradnega konja in tako boste blesteli. V prostem času boste veliko v naravi. Družabna srečanja bodo balzam za vašo dušo.
VODNAR
Najaktivnejši boste doma. Kovali boste načrte in novosti. Družili se boste z ljudmi, ki so dinamični. Pomembno se bo zavedati, da vam bodo lahko tudi učitelji. Ne iščite lažjih poti, lahko, da se boste opekli. Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim kot tudi vezanim.
RIBI
Morje strasti bo valovilo. Brezpogojna ljubezen vas bo vodila in vam podarila upanje. Veliko priložnosti bo za pogovor in krajše poti. Skupinska opravila bodo prinesla plodne rezultate. Umetniške dejavnosti vam bodo pomagale in našli boste svojega paradnega konja. _ Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Povejte svoje mnenje. Od ponedeljka do petka ob 14.40!
_EPILO. KLE.
Iščete svoj stil
Klavdija v športni podobi rjavo-roza odtenkov
Klavdija Horvat je 31-letna gospodinjska tehnica, zaposlena v Boxmarku kot kontrolorka usnja. Doma je v Jiršovcih v občini Destrnik. V prostem času se rada sprehaja, rola, veliko pa se posveča tudi urejanju stanovanja. Njene želje so povezane z družino in otroki. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama.
Pri Klavdiji so v kozmetičnem salonu Neda ugotovili mastno kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji uredili še obrvi. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje in skrbno nego kože doma, še posebej v tem spomladanskem času. Suh zrak in zaprti prostori, ki jim je bila koža izpostavljeni pozimi, so jo izsušili, zato ji je potrebno v tem času dodajati veliko več, da se ji bo povrnil zdrav in svež videz. Koža je ogledalo naše duše, zato je potrebno skrbeti zanjo. Zelo blagodejne učinke nanjo ima navadna voda, veliko bomo naredili, če jo bomo redno pili. Kozarec vode na tešče in dva tri kozarca čez dan bodo kožo pomagali očistiti in ji povrnili mladostni videz.
V frizerskem salonu Stanka je za Klavdijino pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Po posvetovanju ji je naravne blond skodrane lase v zadnjem delu ostrigla na bob linijo, sprednji pa so ostali
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Klavdija prej ...
... in pozneje
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FíU2£ííSCVC z Slomškova 22
10 % popust v aprilu
daljši. Ker so bili po barvanjih poškodovani, jih je obarvala z negovalnimi prelivi. Zaradi predhodnih pramenov se barva preliva v blond bakrenih tonih. Lase je oblikovala v naravne kodre, utrdila pa s peno za kodre.
Vizažistka Minka Feguš je najprej celoten obraz prekrila s pudrom, nato pa veke poudarila s sivo vijoličnim tonom, od notranjih delov proti zunanjim pa jih je osenčila v svetlo roza tonu. Ustnice so zasijale v roza rdeči šminki, na ličnice je nanesla nežno rdeč ton.
Klavdija je že ob prvem srečanju oddajala zelo pozitivno energijo. Njene igrive oči in
skuštrani lasje so energijo le še povečali, je uvodoma povedala Sanja Veličkovic, ki je tudi tokrat poskrbela za stilsko preobrazbo kandidatke. „Odločila sem se za športni videz v svetlejših odtenkih. Oblačila sem izbrala v trgovini Oviesse. Načeloma pri Klavdiji ni problem izbira barve, saj ji prav vse lepo pristojijo, kar pomeni, da si glede na različne priložnosti lahko omisli kakršnekoli barvne odtenke. Oblekla je oblačila v svetlih odtenkih rjave barve v kombinaciji z močnejšo roza. Bombažna bluza enostavnega kroja je malo daljša, kar pomeni, da jo lahko nosimo čez krilo ali hlače in preko nje zapnemo
usnjen rjav pas ali pa kratko malo skrijemo pod krilo ali hlače. Klavdija je oblekla športno platneno svetlo rjavo krilo in pleteno jopico v bež barvi. K popolnemu športnemu videzu in hitremu koraku bi prav gotovo pripomogle balerinke v odtenku torbice, vendar jih v trgovinah, kjer izbiramo oblačila, obutev in torbico za naše kandidate, nismo našli. Tudi balerink v enem od rjavih odtenkov ni bilo, zato je morala obuti nešportne čevlje v barvi starega zlata, ki sem jih našla v svoji omari.
Brez nakita tudi letos ne bo šlo, lesen nakit v rjavih odtenkih bo najbolj zastopan. Klav-dija si je nadela kar tri različne verižice rjavih barv, ki so dopolnile celotno preobrazbo," je Klavdijino novo podobo predstavila stilistka Sanja Ve-ličkovic.
Klavdiji so v kozmetičnem studiu Olimpic opravili pedi-kuro. Zanjo se je odločila ob gledanju televizijske oddaje, tokrat pa jo je imela možnost preizkusiti v živo. Temelji na osnovni negi nog, ki so naše edino naravno transportno sredstvo. Zajema striženje ter oblikovanje nohtov, odstranitev odvečnega sloja porožene-le kože in sproščujočo masažo
stopal. Občutek je enkraten, enkrat mesečno, je povedala počutje boljše. Pedikura se vodja studia Silva Čuš. izvaja redno, priporočamo jo	MG
Foto: Črtomir Goznik
Klavdija je v pomlad stopila v novi podobi, z oblačili Oviesse
Slovenija • Slovenski vojaki doma
Varno prispeli iz Afganistana
Po skoraj šestih mesecih so se v petek, 2. aprila, v domovino vrnili pripadniki Slovenske vojske, ki so svojo dolžnost opravljali v Afganistanu. Lani 10. oktobra se je na 6-mesečno misijo odpravilo šestdeset vojakov 12. kontingenta Slovenske vojske in v petek, 2. aprila, so se srečno vrnili domov.
Odpravili so se z mariborskega letališča, kamor so jih pospremili svojci, ki so se s težkim srcem ločili od svojih dragih. Polet z ameriškim transportnim letalom je trajal dobrih osem ur in je bil direkten do Herata - do baze Arena. Nastanjeni so bili v italijanskem delu baze, saj z njimi sodelujejo. Je pa bilo v bazi Arena tudi več drugih vojsk, saj je delovala vsaka na svojem območju.
Slovenski vojaki so opravljali naloge tako izven baze kot v njej, sodelovali pa so praktično z ramo ob rami z Italijani. Ker so imeli naloge tudi zunaj
baze, so bili veliko v stiku z domačini. Ti so zelo prijazni in topli ljudje, kot pravijo pripadniki SV, čeprav so praktično brez vsega, se pa v njihovih očeh zrcalita upanje in vera v življenje. Razmere so resnično slabe, saj so domačini napol bosi, so brez tekoče vode, brez oken na hišah iz blata, brez kurjave, nikjer ni videti mize, kjer bi družina lahko skupaj jedla. Vsak otrok, bos in umazan, pa jim je poklonil nasmeh iz srca. Včasih so morali biti naši vojaki zelo močni in trdni, da jih ta revščina ni preveč prizadela.
Nekaj domačinov je delalo	bili naši vojaki presenečeni,
tudi v bazi in so bili polni upa-	ko jih je kak domačin pozdra-
nja, želeli so si odkrivati nove	vil z besedami: »Dobro jutro,
stvari. Naučili so se tudi nekaj	prijatelj, kako si.«
slovenskih besed in večkrat so	Tudi nomadi, ki živijo v ta-
Foto: zasebni arhiv
Večer v Afganistanu
borih, so nekaj običajnega za Afganistan in kar nekaj jih je bilo v okolici Herata. Pot jih je večkrat vodila mimo njih, tesnih stikov z njimi pa niso imeli.
Imeli pa so srečo, da so se na misijo odpravili v zimskem času, saj se temperature poleti tam dvignejo do 50 stopinj in potem so razmere še hujše. Tudi temperaturne razlike med dnevom in nočjo so velike, saj se podnevi dvignejo do 25 stopinj, ponoči pa padejo pod ničlo.
Čeprav so imeli primerno opremo za razmere na tem območju, so bili vedno v pripravljenosti, saj se nikoli ne ve, kje te čaka nevarnost. Pravijo, da je pomembna sreča, saj če te ta zapusti, oprema nima kaj dosti vrednosti. Tako vsaj razmišljajo pripadniki Slovenske vojske. So pa se včasih morali malo sprostiti in so kak večer posedeli ob pijači z drugimi vojaki, seveda predvsem z Ita-
lijani, saj so jih vodile podobne naloge in ista usoda. Ostali vojaki cenijo pripadnike naše vojske, saj so poznani po delavnosti, prilagajanju in profesionalnem opravljanju nalog, kar vsekakor so. To prepričanje imajo tudi vojaki drugih narodov, saj so si med sabo morali pomagati, da so preživeli, in čeprav je včasih prišlo do manjših nesporazumov, so jih uspešno reševali.
Pripadniki naše vojske so imeli italijanskega kuharja in so se njihovi hrani kaj hitro privadili. Imeli so tudi nekaj svoje hrane in si tako popestrili jedilnik.
Naši vojaki so se srečno vrnili v petek, 2. aprila. Imeli so direkten let Afganistan - Madžarska, ki je trajal osem ur in pol. Nato jih je čakalo še pet ur z avtobusom do Maribora in nato v Celje, od koder je večina pripadnikov tega kontingenta.
Nevenka Anžel
Foto: zasebni arhiv
Foto: zasebni arhiv
Foto: zasebni arhiv
Pokopališče
»Dobro jutro, prijatelj, kako si.«
Življenjske razmere so resnično slabe.
Literarno kolo (78) • Janez Menart - 2
Knjiga meseca
Gregor Rezman:
crux.ansata
Pisatelj Gregor Rezman je dokaj novo ime na slovenskem pisateljskem nebu. Po nekaj objavah v slovenskih revijah, predvsem pa na nekaterih spletnih forumih, ki mu predstavljajo pomembno mesto v ustvarjanju, je zmagal na natečaju Urška, za nagrado pa dobil možnost natisa prvenca. Ta je izšel lani, v obliki dnevniškega »romana« crux.ansata pri JSKD, reviji Mentor, pod spremno besedo pa se je podpisal Jože Štucin.
Avtor, ki je nekoč izjavil, da ga motijo ločila v slovenskem pravopisu in da ne mara velikih začetnic, je na ta način crux. ansato tudi napisal. Tako je postavil pravopis v novo luč in dokazal, da ta izgublja moč in pomen v svetu spleta in elektronskih komunikacij, predvsem pa dobiva nove pomene in razsežnosti. In če je jezikovno pikolovskim bralcem tako branje sprva celo nemogoče, se kaj hitro navadijo, brez težav pa se v tako obliko zapisa prebijejo tisti, ki jim razne oblike elektronskih komunikacij niso tuje.
»Roman« je poseben tudi zaradi oblike, ki prej spominja na kako modernistično poezijo, ki želi s posebnim postavljanjem povedi vzbujati pozornost. Vendar je avtor tudi tako dosegel posebni, ne le vidni učinek, temveč celo vsebinski. Vrstice, ki »skačejo« malo na desno, malo na levo stran, učinkujejo dialoško. Kot dva, ki »četata« med seboj. To so največkrat prazni pogovori, ki jih ob posebni jezikovni podobi določajo še številni računalniški simboli, znaki in okrajšave, zato ne presenečajo naslovi posameznih enot oz. »poglavij«, kot na primer prvo med njimi: //ankh.
Avtor je želel celo elektronsko izpisana ime in priimek: gregor.rozman. Nekakšna elektronizacija vsega živega v delu, ki ga je po nekaterih plateh možno imeti za roman, spet po drugih se temu spretno izmika, je temeljna prvina ansate. Pripovedovalec je kot robot, ki sicer razmišlja, ki celo čustvuje, a vse skupaj je kot kvaliteten računalniški program. Nad prvoosebnim pripovedovalcem in vsemi, ki vstopajo v literarne odnose z njim, je še »nekaj/nekdo«, program/programer. In vse teče, kot si je ta zamislil.
Ker pripovedovalec ni dejanski izvor tistega, kar počne, nima nobenih moralnih norm, za nič se ne čuti odgovornega, kot da ser zaveda, da je zgolj produkt nekega računalniškega programa, zato je njegova pripoved neposredna in povsem neobremenjena. Mestoma celo zelo mesena, surova in nečloveška. Nikomur ne prizanaša. Celo lastni knjigi ne, ki jo odkrito zaključi z besedami: »knjiga nikoli ni dokončana...«
Med začetkom in koncem pa se razgali zgodba praznega posameznika, ki ga določajo dolgočasne urbane zgodbe, izpraznjeni dialogi med ljudmi, katerih čustveni števec je skoraj na ničli. Človek je crux.ansati nemalokrat zgolj tujek, strdek kosti in mesa, nepomembno število med vsemi števili.
Tako je pojmovana tudi ženska, ki ima posebno mesto v tem delu. Pripovedovalec, pentljasti vitez, kot imenuje sebe, menjuje ženske kot rjuhe na postelji. In jih analizira skozi različne odtenke odnosov, od bežnih pogledov, do bolečega sadizma, ki ga v knjigi prav tako ne manjka. Vmes pa se dolgočasi - gre v kino, na pijačo, se zapleta v brezciljne gostilniške pogovore; in tako mu čas neusmiljeno teče.
A noben računalniški program ni stoodstoten in povsem varen pred hekerji in virusi, ki prežijo v svetovnem spletu. Tudi v spletu njegovega »romana« je tako. Med hladnimi vrsticami robotskega pripovedovalca, ki je povsem zasužnjen programskim shemam tistega višjega in mogočnejšega, se razpira sijajna računalniška saga sodobnega sveta in posameznika v njem, ki obstaja na več ravneh. Kot na mnogih forumih, kot sta Netlog in Facebook, na številnih blogih, in spletnih straneh, kjer so na monitor prilepljene fotografije nekoga, s katerim si malo prej kramljal na ulici ali sodeloval v službi.
Toda crux.ansata ob zanimivem branju povleče za seboj še grozljivi vprašanji: Kaj pa če smo le računalniški virusi, ki si nas vesolje močno želi izbrisati iz svojega programa? In koliko časa nam je še ostalo, da bo to pritisnilo na zadnjo tipko usodne tipkovnice?
David Bedrač
Srednji vek po novoveško
»Našla sta se v beznici tik starih mestnih vrat. / Bila je lajdra ona, on bil je konjski tat. / Pijan jo je zasnubil. Zvestobo je prisegla. / Pijan jo je poljubil in ona se je ulegla. /... / Potlej sta kradla skupaj. Obšla sta mnogo mest. / Bila je ona zvesta in on ji bil je zvest,« so verzi iz pesmi Ljubezen, ki je del svojevrstne pesniške zbirke Srednjeveške pridige in balade.
Zbirka, ki je nenavadna po tematiki, ki jo prinaša, a po svoje prav zato zelo dragocena. Gre za pogled sodobnega pesnika na srednjeveški čas in dogajanje v njem. Ne gre pa zanemariti, da je branje te knjige zahtevno opravilo. Pa ne zaradi pesniške govorice, ta je dovolj jasna in prepričljiva v izpovedovanju posameznih »pesniških zgodb«, pač pa je potrebno veliko vedeti o zgodovinskih okvirjih, ki so avtorja vodili pri pisanju posamezne pesmi. Tako avtorjeva odločitev, da doda h knjigi obsežno spremno besedo, ob njej pa še enote s pojasnili, opombami in literaturo, ni presenetljiva. Celo nujna je - za nemoteno in celovitejše branje, predvsem pa za razumevanje zgodovinskega zaledja pesmi. Ker to le ni knjiga liričnih izpovednih pesmi, ki bi jih srkali kot pijačo verzov in misli, interpretacijo pa povsem osvobodili lastnim potrebam, željam in počutju. To so pripovedne pesmi, ki imajo vlogo nekakšnih v verze preoblikovanih zgodovinskih dokumentov.
Pesnik je o svoji odločitvi v spremni besedi zapisal: »Zavedam se, da je pisanje in izdajanje pripovednih pesmi dan danes, milo povedano, precej nenavadno in celo izjemno. Vendar v mojem primeru nikakor ne gre za zablodo iz nevednosti. Če nič drugega, sem na univerzi študiral svetovno in slovensko književnost in že iz tega vira vem, kako stvari stojijo; kaj, kako in od kdaj se kje piše in kam in v kaj so usmerjeni današnji pesniški tokovi. Zato o tem vprašanju, vsaj kolikor se tiče tuje književnosti, ne bi izgubljal preveč besed. Le mimogrede bi pripomnil, da bi tudi literarno veliki narodi lahko s pridom in smislom še zmerom pisali tudi pripovedno poezijo, vsaj toliko časa, dokler kljub vsej resnični častitljivosti in izjemnemu bogastvu svojih književnosti,
(Stoker-King)
Med sodobnimi avtorji literarne groze gotovo izstopa ameriški pisatelj Stephen King, ki se je rodil 21. septembra 1947, znan pa je predvsem po pisanju grozljivk in znanstvenofantastičnih zgodb. Čeprav ga nekateri uvrščajo na polje trivialne literature, je napisal veliko izjemnih del, ki imajo gotovo močno izpovedno in sploh literarno moč.
King je sicer širšim množicam bolj znan po naganjanju strahu v žile v kinodvoranah, saj je večina njegovih romanov doživela tudi filmsko upodobitev.
v njih ne premorejo vsestransko tako popolnih pripovednih pesmi, kot sta na primer Prešernov »Uvod h Krstu pri Savici« ali pa tudi brezhibna »Turjaška Rozamunda«; prebral sem namreč veliko zelo dobrih in imenitnih pesmi v teh in onih jezikih, ampak tako popolnih v svoji zvrsti še nikjer.«
V isti spremni besedi pa Menart doda še nekaj pomembnih misli za razumevanje te imenitne pesniške knjige: »Po izidu »Srednjeveških balad« so me večkrat vprašali, kaj me je zvabilo v to, da sem šel pisat o preteklih časih. Poleg razlogov, ki sem jih omenil že tudi v tej spremni besedi, sem v raznih intervjujih navedel tudi nekaj takihle odgovorov«. In potem nadaljuje: »Srednji vek mi je bil všeč že kot otroku, zelo verjetno zaradi knjig, ki sem jih bral, in to »veselje do vitezov« mi je ostalo vse do danes«.
Da je pesnik za nastanek Srednjeveških pridig in balad potreboval veliko zgodovinskega znanja in da je le-tega dodobra izpopolnil in da je imel očitno obsežne priprave, pričajo Opombe, ki so dodane k zbirki. V njih so razložena nekatera zgodovinska dejstva, ki so pesnika vodila pri pisanju, razložene so nekatere letnice, osebe, dejanski zgodovinski dogodki, pa tudi besede in besedne zveze, s katerimi bi bralec utegnil imeti težave pri razumevanju.
In kakšen je srednjeveški svet skozi oči novoveškega človeka?
Nekaj je nesporno dejstvo -Menart je bil lahko tudi tokrat zgolj oddaljeni opazovalec iz sedanjosti v preteklost. Edini most med obema časoma je bilo dokumentirano znanje in zgodovinski viri, s katerimi je imel očitno opravka.
Srednji vek po novoveško je tako dovolj aktualen - če se oddaljimo od podob vitezov, kmetov, obrtnikov in srednjeveške pameti - tudi za dana-
To je ob gojenju žanra grozljivke še ena skupna točka s Stoker-jem, skupno pa jima je tudi, da znata v svojih delih bralca zelo vznemiriti in razburkati glavo z grozljivimi podobami iz njune domišljije.
Med prevodi Stokerjevih romanov v slovenščino gre omeniti romane: Mačje pokopališče, Cujo, Hujšaš!, Izterjevalec, Skrivno okno in Zelena milja.
Svojo ustvarjalnost pa je King v vseh teh letih še razširil. Tako se je lotil še številnih scenarijev, produkcij in celo režije. Nekatera njegova besedila, ta-
šnji čas, saj prinaša zgodbe ljubezni, hrepenenja, žrtvovanja, strasti, skratka vse tisto, kar ljudi določa tudi danes.
Subjekti Menartovih balad in pridig so tako razpeti med revščino in bogastvo, med nevednost in razum, med življenje in smrt. Pesmi slikajo maščevalnost, upore, pobijanja, in množična kaznovanja, ki so bila v tistih časih zelo »v modi«, slikajo pa tudi človeško prevzetnost, zaljubljenost, iro-ničnost in posmeh nekaterim situacijam.
Zdi se, da tudi v tem primeru Menartov pesniški subjekt ni mogel povsem ubežati globokemu hrepenenju. Čeprav se je umaknil daleč v preteklost in v pripovedniško pesništvo, je med njim in pesmijo ponovno nekakšna stena, ki mu ne omogoča seči tja prek, temveč le gledati in po pesniško beležiti vse, kar se mu odvija pred očmi.
In pri tem nastajajo nekakšne življenjske statve, kot je pesnik naslovil eno svojih zbirk: Statve življenja. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo ob besedi statve razlago, da gre za stroj ali pripravo za tkanje.
Kakor koli že tudi pesnikovo življenje se je tkalo z vzorci njegovega življenja. Prva, omembe vredna tkalska poteza je bila 29. septembra 1929 v Mariboru, ko se je rodil. Odraščal je v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo, zatem klasično gimnazijo, študiral pa je slovenistiko in primerjalno književnost. Po opravljenem služenju vojaškega roka se je zaposlil kot lektor in dramaturg pri Triglav filmu, kjer je bil odgovoren za lutkovni oddelek. Za tem je deloval kot urednik pri Mladinski knjigi, več let pa tudi kot samostojni književnik in prevajalec.
In če smo se že dotaknili prevajalstva, je prav, da omenimo, da je slovenski kulturni prostor oplemenitil z nekaterimi pomembnimi prevodi; prevajal je Byrona, Coleridgea,
kšnih in drugačnih žanrov, ki so doživela filmske uprizoritve, so gotovo nepozabna. Bodisi v knjižni obliki bodisi v filmski, ki je sledila.
V to skupino gotovo sodi nepozabna Misery, ki obravnava fanatično oboževalko slavnega pisatelja. S podobno tematiko se ukvarja v delu Sijanje, v katerem glavni lik, ta je ponovno pisatelj, zblazni in nazadnje s sekiro zalezuje svojo ženo in sina v ogromnem hotelu. Ob fenomenu ukvarjanja s pisateljem kot osrednjim likom pa Kinga zanimajo še mnoga druga področja. Zato ne preseneča, da je paleta tem, ki jih v svojih delih obravnava, tako pestra.
Večini oseb v njegovih delih je skupno, da so skrivnostne, hladne, pogosto fanatične. Da živijo na robu človeškega razu-
Shakespeara, Preverta, Villo-na, Hugoja in še nekatere. Za svoje leposlovno ustvarjanje, prevajanje in sploh kulturno udejstvovanje je prejel več vidnejših nagrad - nagrado Društva slovenskih književnikov za zbirko Časopisni stihi, nagrado mesta Ljubljane za prevod Shakespearovih sonetov, Sovretovo (dvakrat) in Župančičevo nagrado, ter Prešernovo, ki jo je prejel leta 1979 za celotni pesniški in prevajalski opus.
Pesnik, ki je svojo zadnjo potezo na statvah napravil 22. januarja 2004, ko je preminil v Ljubljani, je o pesnjenju nekoč dejal: »Poezija je odblesk tistega, kar vsakdo čuti, a ne zna nihče povedati. Tisto neizra-zljivo »nekaj« se izlije iz srca, otrdi v črke in se spet omehča v svojo prvobitnost, ko pride skozi oči in možgane v drugo srce. A dveh enakih src ni na svetu.«
In prav zaradi razlik med vsemi srci tega sveta je Menart pisal. Razlike, ki imajo vendarle nekaj skupnega -biti ljubljen.
A na poti tega iskanja se je pesnik iz življenja večkrat hudomušno ponorčeval. Tako je v svoji sijajni pesmi Deset človeških zapovedi med drugim zapisal: »Veruj le v tistega boga, / ki v banki svoj oltar ima. /.../Spoštuj rodbinske in druge zveze, / ker le po njih se kam prileze. /... / Ne ubijaj, ker boš slabe volje, / da drugi znajo mnogo bolje. / . / Ne laži! Svet je sit reklame / in še resnic več ne verjame. / Ne želi bližnjega žene - / kaj drugim lajšal bi gorje!«
Ali ni to podoba sveta, v kakršnega se zbujamo vsak dan in v kakršnem zvečer zaspi-mo?
In morda nam prav Menar-tovi verzi pomagajo razumeti kaj in kako, zato ni odveč kdaj pa kdaj stopiti v knjižnico in pol za šalo pol zares zaklicati: Gospod knjižničar, eno Me-nartovo zbirko, prosim!
David Bedrač
ma in da s svojimi dejanji pri bralcu vzbujajo srh in grozo. To King povzroči v bralcu (gledalcu) postopoma, kot se za dobrega pripovedovalca grozljivih zgodb spodobi. Z odkrivanjem resničnega obraza osrednjih književnih oseb pa se stopnjuje tudi napetost v bralcu.
Stoker in King, priimka na literarnem zemljevidu človeštva, ki sta oba pustila nekatere nepozabne vrstice ljubiteljem grozljivk, sta, čeprav živeča vsak v svojem času, imela isti cilj: prestrašiti!
In ta strah lahko razumemo vsaj na dva načina - kot strah, takole za zabavo, da nam požene kri po prestrašenih žilah, ali pa strah, ki nas predrami in nam odpre oči ter nas tako vsaj za trenutek približa resnici.
David Bedrač
Literarni dvojčki - 34
Prestrašene žile
Podravje • Ustanovitev novega medobčinskega društva
Za kvaliteto življenja oseb s posebnimi potrebami
V sredo pozno popoldne so v prostorih ptujske Ljudske univerze uradno ustanovili društvo za kvaliteto življenja oseb s posebnimi potrebami Ptuj-Ormož. Prvi predsednik novoustanovljenega društva, sicer tudi pobudnik nastanka le-tega, je direktor Zavoda dr. Marijana Borštnarja Milenko Rosic.
»Dejstvo je, da se skrb za osebe s posebnimi potrebami zadnjih šest desetletij res dokaj dobro razvija, vendar za vse potrebe še zdaleč ni poskrbljeno. S stanjem, zlasti z možnostmi razvoja, danes tako nismo zadovoljni ne v stroki, ne starši ali skrbniki teh oseb in ne uporabniki Povedano posebej velja za področje vzgoje in izobraževanja, obravnave, socialne dejavnosti, zdravstva, zaposlitev .... enostavno manjka usklajenost med vsemi temi dejavniki in kontinuirano delo s temi osebami. Enostavno povedano: obstajajo razlike med deklariranim in dejanskim stanjem. Že pri zgodnji obravnavi osebe oz. otroka s posebnimi potrebami je potreben interdisciplinarni pristop, celovit in stalen, tako za otroka kot za starše. Pri nas pa je tak pristop še vedno omejen samo na določene segmente, in to ne velja le za Ptuj ali Podrav-je, ampak za celotno državo. Nujno je potrebno obliko-
Prvi predsednik novonastalega društva Ptuj-Ormož za kvaliteto življenja oseb s posebnimi potrebami je Milenko Rosic.
vati celovit in kontinuiran sistem obravnave na bazi individualnega programa za vsako osebo. Prav tako je zanimiv in še kako potreben program izobraževanja odraslih oseb s posebnimi potrebami. Veliko je še pomanjkljivosti tudi na področju povezanosti staršev, otrok in stroke; vse to je namreč
tisto, s čimer se lahko in lažje dosega integracija in socializacija teh oseb v družbo in okolje. Vsemu temu je namenjeno tudi društvo, ki smo ga ustanovili danes,« je o razlogih za nastanek tovrstnega društva povedal predsednik Rosic. Ideja o takšnem društvu je sicer nastala že kar nekaj časa nazaj, približno štiri mesece pa je veččlanski iniciativni odbor potreboval za ustanovni občni zbor društva, v katerega so vabljeni vsi, od strokovnih delavcev s tega področja, staršev, otrok, uporabnikov itd. Društvo bo delovalo na območju Spodnjega Podravja s sedežem na Ljudski univerzi. Njegov namen je povezovanje staršev, otrok, strokovnih delavcev in izvajalcev storitev od predšolske vzgoje do vključevanja v delo. »V bistvu je društvo namenjeno trem skupinam oseb s posebnimi potrebami in njihovim svojcem; to so osebe z motnjami v duševnem razvoju vseh kategorij in vseh starostnih
skupin, osebam, ki imajo duševne bolezni ali motnje, ki se kažejo v vedenjskih težavah, in otrokom oz. staršem otrok z avtizmom.«
Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo lepo število ljudi, na njem pa so ob ustanovitvenih aktih in organih društva predstavili tudi plan dela za letos. Za začetek bodo seveda oblikovali pravila in načrte dela za vse pododbore in interesne odbore, kot osrednji dve nalogi pa bosta sledili izdelava analiz potreb staršev glede vrste pomoči in podpor in načrt izobraževanja staršev in svojcev. »V skladu z ugotovitvami potreb članov bomo nato seveda pripravili tudi različna izobraževanja domačih in tujih strokovnjakov glede na izbrane teme, ki bodo namenjena bodisi staršem ali odraslim osebam, lahko pa bodo sodelovali tudi člani društva s svojimi pogledi in znanjem,« je še pojasnil Milenko Rosic.
SM
Dravinjski Vrh • Postavitev in blagoslov križa
Po 40 letih ponovno na svojem mestu
Na eni najlepših haloških lokacij, drobcenem hribčku tik nad Marohovo zidanico v osrčju Dravinjskega Vrha, se od velikonočne sobote med skrbno obdelano gorico ponovno bohoti lično izdelan lesen križ z božjima kipcema, ki ga je po 40 letih dala postaviti družina Maroh.
»Nekoč je na tem hribu že stal križ, vendar ga kar štiri desetletja ni bilo. Da bi ga postavili nazaj, sem razmišljal že precej časa, vendar sem to idejo lahko uresničil šele potem, ko sem po kar dolgotrajnem pogajanju lahko odkupil ta hrib od Sklada kmetijskih zemljišč in deloma od videm-skega župnišča,« je najprej povedal ponosni lastnik novega križa, gospodar Franc Maroh.
Pri izdelavi in dokončni po-
dobi križa iz hrastovega lesa je Marohu pomagalo kar nekaj prijateljev: »Preden sem se lotil izdelave križa, je steklo kar nekaj pogovorov in usklajevanja okoli tega, kakšen naj bo, saj sem želel čimbolj avtentično podobo; upošteval sem priporočila župnikov, veliko pa je pomagala tudi stara fotografija nekdanjega križa, ki jo je imel Franc Mlakar. Križ smo tako postavili na istem mestu, kot je stal nekoč, in prav tako
je obrnjen v smer proti Do-nački gori, kot je bil nekoč. Za sakralna kipca na križu je tudi poskrbel Mlakar, restavriral pa jih je Srečko Vrabl, zaščitno strešico iz bakra na vrhu križa pa je izdelal Janko Merc. Prav vsem, ki so pomagali pri izdelavi križa, se res najlepše zahvaljujem,« še pravi Maroh, sicer znan vinogradnik z domačim vinotočem sredi dravinjskih goric.
Blagoslova križa, ki je pote-
Župnik Slavko Stermšek je v soboto popoldne pri Marohovih opravil dva blagoslova - velikonočnih jedi in novega križa.
Družina Maroh je po 40 letih ponovno dala postaviti križ na nekdanjo lokacijo na vrhu hriba, ki mu domačini pravijo Pohoršek.
kal hkrati z velikonočnim blagoslovom jedi, se je udeležilo izjemno veliko domačinov, približno 200, tako zaradi zanimivosti in spomina kot zaradi tega, ker je edino ta blagoslov jedi v videmskem območju potekal izven cerkve, na prostem. Da je bil dogodek še veličastnejši, so poskrbeli pokači s starinskimi pištolami, ki so ob streljanju dodobra zakadili okolico, župnik Slavko Stermšek je blagoslovil križ in jedila, Franc Mlakar je zbranim povedal nekaj o zgodovini križa, okoli katerega se sicer pletejo prav zanimive zgodbe in eno od ljudskih izročil celo pravi, da je bil križ v smeri proti Donački gori postavljen v davni preteklosti, ko je strela ubila veliko videm-skih romarjev v cerkvi pod Donačko goro. Številno družbo je z odlično odpeto pesmijo En starček je živel prikoval ob tla še znani operni pevec Janez Lotrič, gospodar Franc Maroh pa je nato vse povabil še na pokušino domačih dobrot in dobrega vina iz lastne kleti.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Gobec in godca za Ptujčane
Foto: arhiv
V okviru koncertnega cikla Društva za glasbeno umetnost Arsana se danes ob 20. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu obeta zanimiva kulturna poslastica: nastopila bosta godca - multiinstru-mentalist Boštjan Gombač in kontrabasist Žiga Golob, gobec pa bo predstavljal vrhunski govorni interpret Jure Longyka. Skupina Gobec in godec se je prvič predstavila pred tremi leti na Pripovedoval-skem festivalu, pozneje pa so izvedli več predstav za otroke in odrasle. Takrat so v gledališkem listu zapisali: »Ljudsko in umetno pravljično izročilo še nikoli ni zvenelo tako sodobno!« Umetniki namreč z besedo in glasbo na domiseln način predstavljajo slovensko ljudsko izročilo (pravljice, pripovedke, povesti, šege, basni in ljudske pesmi), ki ga prilagodijo sebi, poslušalstvu, svojemu času in svojemu načinu pripovedovanja. Dogajanje spremljajo z mnogimi glasbili in najrazličnejšimi zvočili.
Polona Ambrožič
Pobrežje • Ob materinskem dnevu
Foto: Tanja FridauerTrafela
Ljubezen do mame je na cvetno nedeljo, 28. marca, zbrala v vaškem domu Pobrežje na že tradicionalni prireditvi ob materinskem dnevu, ki jo je organiziralo Folklorno društvo Pobrežje, otroke in njihove mame, babice, tete. V programu, ki sta ga pripravili Vesna Sodec Grula in Tanja Fridauer Trafela, seje predstavilo veliko nastopajočih, med katerimi je bila najmlajša stara dve leti in pol, najstarejša pa čez 60 let. Uvodoma so se nam s skečem predstavile članice KD Videm, sledile so pesmi in recitali, glasbene in plesne točke. Program so popestrili tudi ljudski pevci iz Folklornega društva Pobrežje, ljudska pevca Rafko in Katica Svenšek ter Katarina Trafela.
Andrejka Horvat
Kidričevo • Humanitarna prireditev
Naredite nekaj dobrega
Danes, v petek, 9. aprila, ob 18. uri, bo v restavraciji PAN v Kidričevem humanitarna prireditev pod naslovom Naredi nekaj dobrega. Organizira jo Društvo za medgeneracijsko sodelovanje Kidričevo, častni pokrovitelj prireditve pa je predsednik državnega zbora Pavel Gantar.
Kot je pojasnila predsednica Društva za medgene-racijsko sodelovanje občine Kidričevo Nežika Šešo, je njihov glavni namen povezati čimveč generacij, zato želijo s svojimi aktivnostmi izboljšati kvaliteto življenja ljudi vseh generacij. Na srečanjih so s pomočjo aktivistov Rdečega križa ter Društva upokojencev Kidričevo ugotovili, da je med njimi vse več ljudi, ki so potrebni pomoči, saj se komaj preživljajo. In ker je osnovni namen društva predvsem pomagati vsem generacijam za lepše preživetje, so se odločili za organizacijo humanitarne prireditve, s katero želijo zbrati čimveč sredstev ki jih bodo namenili socialno ogroženim v občini Kidričevo - otrokom, mladini in starejšim, ki so pomoči dejansko potrebni. K sodelovanju so pritegnili predstavnike krajevnih odborov Rdečega križa Kidričevo in Cirkovce ter njuna podmladka v osnovnih šolah in predstavnike projekta Društva upokojencev Kidričevo „Starejši za starejše". Na humanitarni prireditvi Naredi nekaj dobrega, ki bo nocoj v dvorani restavracije v Kidričevem, bodo nastopile tri generacije folklore, tri generacije pevskih zborov, tamburaški orkester Cirkovce, pevca Peter Januš in Moira.
-OM
Ljubljana • Rez Trstenjakove trte
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
RACUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
%milumed
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www.Milumed.si.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 041 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. SALON BARBI, Mala vas 1 b, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www. porocnisalonbarbi.com.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Cernesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
NUDIMO vsa slikopleskarska dela, kitanje, beljenje notranjih prostorov, pleskanje napuščev, izdelava toplotnoizolacijskih fasad - kvalitetno in poceni. Sli-kopleskarstvo Karl Horvat, s. p., Mestni Vrh 54 b, 2250 Ptuj. Tel. 040 253 343.
KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, creato-nom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
HERCOG - krovstvo, trgovina in storitve, d. o. o, Hermanova ul. 3, Ptuj; 02 787 88 30, 031 500 598; e-mail: robert.hercog@ siol.net. Prodaja gradbenega lesa, pokrivanje vseh vrst streh, žlebovi in kleparski izdelki, izgradnja sončnih elektrarn in izdelava lesene embalaže.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
Nastopili tudi Podlehnicani
Konec marca je bila v Ljubljani ob Ustanovi dr. Antona Trstenjaka tradicionalna rez Trstenjakove vinske trte, ki vsako leto poteka v sodelovanju z Združenjem vitezov vina iz Ljubljane.
Znamenito vinsko trto je mestu Ljubljana pred leti podaril akademik dr. Anton Trstenjak.
Najprej je obiskovalce nagovoril predsednik uprave Ustanove dr. Antona Trstenjaka mag. Milan Lovrenčič, nato pa ambasador Združenja sloven-
skega reda vitezov vina -omizje Ljubljana Milan Kneževič. Rez je opravil vinogradnik Milan Hlebec s Koga v Slovenskih goricah, kulturni program in ponudbo na stojnici pa so pripravili člani Turističnega društva Podlehnik.
Zdenka Golub
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
FASADE, novogradnje, ometi, tlakovanje splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica, tel. 070 292 326.
KMETIJSTVO
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055, 051 325 033.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa. Po želji drva razrežem in dostavim. Tel. 041 375 282.
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM visoko breji telici. Tel. 031 848 466.
PRAŠIČE, težke od 25 do 80 kg in od 120 do 160 kg, ugodno prodamo, po dogovoru tudi očistimo. Tel. 041 978 309.
PRODAM traktor Steier, 18 KM, letnik 1959, oldtajmer, v zelo dobrem stanju. Tel. 041 708 817.
PRODAM balirko Welger 41 in predsetvenik širine 2 m. Tel. 031 422 043.
PRODAM kosilnico Gorenje Rapid, obnovljeno, v odličnem stanju, in več motorjev Lambordhini za kosilnice Gorenje Muta. Telefon 051 376 732.
KUPIM motokultivator, trosilnik hlevskega gnoja, predsetvenik in traktorsko rotacijsko kosilnico. Tel. 051 336 879.
ODDAMO v najem gorico z 900 trsi, mešano, v Placarju pri Ptuju. Inf. na tel. 031 576 261 ali 031 235 422.
PRODAM štiri klaftre hrastovih drv. Tel. 031 222 569.
PRODAM kravo simentalko, brejo 5 mesecev, pregledano, staro 5 let, pašno. Tel. 031 840 282.
PRODAMO mlade nesnice, rjave in grahaste, v začetku nesnosti. Tel. 02 790 03 51 ali 041 409 465.
PRODAM semenski krompir dezire. Pleteršek, Pleterje 24, Tel. 790 72 21.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja Sip. Telefon 031 324 255.
PRODAM brejo telico v devetem mesecu, simentalko, pašno. Telefon 031 788 502.
PRODAM odojke od 20 do 30 kg in prašiče od 30 do 130 kg. Telefon 041 233 704.
SEME mnogocvetne ljuljke - tetra florum - prodam. Telefon 02 790 7221.
PRODAM kozji gnoj. Gomilci 5, Destrnik.
Tilika Fric,
PRODAM rotacijsko kosilnico Sip 135. Telefon 051 202 424.
PRODAM škropilnico Agromehani-ka, 340-litrsko, in traverzo za ravnanje njiv, 2,60 m. Telefon 031 207 156.
MOTORNA VOZILA
PRODAM osebni avto znamke Golf, letnik 98, dizel, štirka, možna menjava za gozd. Tel. 031 532 785.
NEPREMIČNINE
PRODAM trisobno stanovanje, 70 m2, prvo nadstropje, na Ptuju, cena 89.000 €. Tel. 051 337 677 ali 031 416 922.
HRVAŠKA, Vir, prodam nov apartma, 62 m2, terasa, dnevna s kuhinjo, soba za štiri osebe, WC s tušem, do morja 150 m, peščena in kamnita plaža, elektrika, vodovod, klima, urejeno lastništvo. Tel. 041 748 327.
V DVOSTANOVANJSKI hiši oddam dvosobno stanovanje. Tel. 02 751 21 51 in 051 22 00 17.
DVOSOBNO stanovanje v drugem nadstropju, 58,5 m2, v Ulici 5. prekomorske, cena 1250 €/m2, prodam. Tel. 041 647 745.
PRODAM ohranjeno, lepo vzdrževano in takoj vseljivo trisobno stanovanje v pritličju v Kidričevem po zelo ugodni ceni. Tel. 051 431 556, možnost dogovora.
PRODAM dve gradbeni parceli v Podlehniku na lepi lokaciji. Tel. 031 305 696.
DOM-STANOVANJE
VIR PRI ZADRU, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, 150 m do morja, apartma je v pritličju, s teraso, TV-sat, parkirišče, žar, prosto do 3. 7. in od 16. 8. 2010. Tel. 031 742 714.
HRVATSKA, Vir, oddam v najem apartma, 35 m2 in 70 m2, do morja 150 m, peščena in kamnita plaža, vodovod in elektrika, klima, kontakt. Tel. 041 748 327.
ZA DALJ ČASA vzamem v najem stanovanje do 50 m2, možen kasnejši odkup v Ptuju, v okolici Rdečega bloka, v pritličju ali prvem nadstropju. Tel. 041 317 385.
MANJŠO hišo, cca. 40 m2, dam v najem, na relaciji Ptuj-Maribor. Tel. 031 222 569.
V NAJEM oddamo opremljeno dvosobno stanovanje z vrtom v Kidričevem. Tel. 041 915 645.
NA PTUJU oddam v najem enosob-no opremljeno stanovanje. Tel. 051 356 346.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ~
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Prireditvenik
Petek, 9. april
11. 00 do 13.00 Središče ob Dravi, muzej, odprta vrata muzeja NOB
13.00 Središče ob Dravi, Sokolana, odprtje razstave pokrajinskega muzeja Ptuj, enote
Ormož »Središče skozi čas« 14.00 do 19.00 Ptuj, minoritski samostan, 20. jubilejno ocenjevanje vin 15.00 Makole, Dom kulture, 20. ocenjevanje vin
Ptuj, Mestno gledališče, Baletna produkcija glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, za izven
Kidričevo, restavracija Pan, humanitarna prireditev Naredi nekaj dobrega, organizira Društvo za medgeneracijsko DMS Kidričevo Ormož, Dom kulture, veseloigra v treh dejanjih Pevske vaje pri Lepi vdovi, pripravlja Kulturno-športno društvo Dobrava s sodelovanjem moškega zbora Dobrava
Ptuj, CID, koncert EJQ II
Ptuj, slavnostna dvorana gradu, čarovnija pripovedovanja zgodb, zabeljene z glasbo, Gobec in godec
Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za abonma Drama vikend 2 Maribor, SNG, balet, Watching others - gledati druge, VelDvo, za abonma Opera in balet in izven
Ptuj, razstavišče Mercatorjeve blagovnice, na ogled je razstava Pastelov Ptujske slikarke Rozine Šebetič
Ptuj, Termalni park, vadba za dojenčke in malčke
17.00
18.00
19.30
20.00 20.00
20.00 20.00
Sobota, 10. april
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Baletna produkcija Glasbene šole iz Ptuja 10.00 do 12.00 Maribor, Umetnostna galerija, Strossmayerjeva 6, otroška ustvarjalnica
ob razstavi iz zbirke UGM 12.00 do 19.00 Ptuj, Minoritski samostan, 20. jubilejno ocenjevanje vin 14.00 do 18.00 Sveti Tomaž, dvorana, premiera komedije Mama je umrla dvakrat, v
izvedbi dramske sekcije KD Frana Ksavra Meška 17.00 in 19.00 Središče ob Dravi, odprta vrata muzeja NOB 18.00 Skorba, Dom krajanov, gledališke urice za otroke, 2. del 19.00 Ptuj, dvorana Gimnazije Ptuj, koncert ob petletnici delovanje pevcev in pevk
mešanega mladinskega pevskega zbora Osti Jarej 19.00 Kidričevo, dvorana restavracije Pan, pomladanski koncert Pihalnega orkestra Talum Kidričevo
19.00 Ptuj, CID, predstavitev učencev, ki se učijo igranja na bas kitaro pri Luku Gai-
serju in bobnarji, ki znanje pridobivajo pri Alešu Zorcu 19.00 Majšperk, večnamenska dvorana OŠ, proslava ob počastitvi 60-letnice delovanja PD Majšperk
19.00 Kamnica pri Mariboru, komedija Čaj za dve, v izvedbi KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, monokomedija Prava baba, za izven 19.30 Ormož, Dom kulture, veseloigra v treh dejanjih Pevske vaje pri Lepi vdovi, pripravlja Kulturno-športno društvo Dobrava s sodelovanjem moškega zbora Dobrava
Nedelja, 11. april
9.00 Slovenska Bistrica, Bistriški tek
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, predavanje na temo Božanska komedija v sodelovanju
z Ljudsko univerzo Ptuj 10.30 Ptuj, dom kulture Muzikafe, otroška predstava Drevo sem srečno 11.00 Maribor, umetnostna galerija, Strossmayerjeva 6, javno vodstvo po zbirki UGM
Ponedeljek, 12. april
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 11.15 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 15.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 18.00 Hajdina, prosvetna dvorana, promocija CD-plošče z narodnimi in ljudskimi
pesmimi, DU Hajdina 18.00 Breg, Dom krajanov Ivana Spolenaka, brezplačno predavanja o zdravem življenju
19.00 Slovenska Bistrica, glasbena šola, oddelčni nastopi
Torek, 13. april
11.00 Majšperk, v podjetju Albin Promotion, 5. mednarodni glasbeni sejem Majšperk 17.00 Ptuj, Mestno gledališče, območna revija plesnih skupin Pozdrav pomladi, za izven
19.00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola, oddelčni nastopi
19.00 Ptuj, Miheličeva galerija, prireditev na muzejski sceni, gostja bo dr. Darja Koter
-	Ptuj, Minoritski samostan, javno ocenjevanje vin - Vino Ptuj 2010
Kino Ptuj
9., 10. in 11. april, ob 17.00 Princesa in žabec (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.00 Na robu teme - triler. Ob 21.10 Art program: Vampirska ljubezen - romantična srhljivka.
Foto: ZG
PAN
KUHINJE
V salonih Panles kuhinje mesec april za vas mesec največjih daril.
7)
^ût MUi^e. ^iouiafc, ujL.
Salon Maribor
Tržaška cesta 65, Maribor gsm: 00 386 31 365 246
Salon Murska Sobota
Obrtna ulica 26, Mur. Sobota gsm: 00 386 31 365 199
Salon Ptuj
Belšakova 2, Ptuj
gsm: 00 386 41 233 645
^à .............
Akcija velja za program kuhinj Panolija
Za podrobnosti akcije kliknite našo
spletno stran
iles-kuhinje.si
ali nas obiščite v vašem najbljižjem
Panles.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Posvet o delovanju skupnih občinskih uprav v Sloveniji. Priprave na vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo. Rez vinske trte v Mestnem vinogradu. Tretje tradicionalno
srečanje nadarjenih učencev. Skupščina zveze kulturnih društev Ptuj. Likovna razstava slikarske Helene Bauman v Miheličevi galeriji. Literarni večer v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Spoznajmo Gano skozi objektiv Slavka Podbrežnika. Odbojka na mivki, športni dogodek in velika priložnost za promocijo Ptuja. Mednarodno prvenstvo v Judu za Pokal Ptuja 2010. Priprave na regato Ptujčanka v polnem teku. Ptuj na filmskem platnu.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Darinka Ranfl, dr.dent. med. Na Tratah na Ptuju
ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Ljiljana Pehareda Ivic, blizu Varaždina, Nova ul. 1, Nedeljanec. Vse vrste kakovostnih stomatoloških storitev, po zelo ugodnih cenah. Delovni čas ordinacije vsak dan in po dogovoru. Tel. 003B5 9890 264 B7, www.stomatoloska-ordinacija-peharda4vic.hr
KMIIDDT
m®
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu \j
SPORED ODDAJ
PETEK 9.4.
8.00 Občina Gorlšnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Občina Gorlšnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorisnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 10.4.
8.00 Dan vrtca Maitovcl
9.10 Srečanje ljudskih pevcev 10.00 Lenart - Koncert godbe na pihala 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 18.00 Pod žldano marelo 19.00 Iz domače skrinje - Markovci 20.00 Kronika Občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 11.4.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Materinski dan v OŠ in Dražencih 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Revija folklornih skupin 13.00 Oddaja iz občine Dornava 15.00 Gorisnica - Iz naših krajev 17.00 Revija folklornih skupin 18.30 Kronika Občine Lenart
PONEDELJEK 12.4.
8.00 Materinski dan v Pobrežju 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 18.00 Revija folklornih skupin 20.00 Kronika Občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Avte
/O pMiklavža*
ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL PREPISI. KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A6 AVANT 2.7 TDI	2005	15.500,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 316 i	2001	5.540,00	AVT. KLIMA	SREBRN
CHRYSLER SEBRING CABRIO	2003	9.990,00	KUMA	ČRNA
FIAT GROMA 1.9 JTD	2007	9.780,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES A140 D CLASSIC	2002	5.750,00	KUMA	KOV. T. SIVA
MERCEDES SIK 200 RODSTER	1999	6.700,00	KUMA	KOV. T. MODRA
OPEL ASTRA GTC 1.616 V	2008	9.450,00	AVT. KLIMA	SREBRN
OPEL ZAFIRA 2.0 DTI	2004	5.880,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 2061.41	2003	3.680,00	KUMA	KOV. ZLATA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI CONF.EXPRE.	2006	9.350,00	AVT. KLIMA	ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2002	3.850,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
RENAULT MODUS 1.5 DCI	2006	6.980,00	KUMA	BELA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMUZINA	2008	11.950,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	8.790,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRN
VW PASSAT 1.9 TDI BLUEMOT..KARAV.	2007	13.270,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega
Dušana Lundra
upokojenega tržnega inšpektorja
se zahvaljujemo vsem, ki so mu pomagali v boju proti hudi bolezni, mu v težkih trenutkih stali ob strani in nam ustno ali pisno izrekli sožalje.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene
Marije Dvoršak
IZ MARKOVCEV 84
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter mi izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujem sosedama Marici in Ivanki za nesebično pomoč, pevcem za odpete žalostinke, gospe Prelog za besede slovesa, g. župniku za pogrebni obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči mož Miha
OSMRTNICA
Umrl je dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat
Jože Eberl
STOGOVCI 6, PTUJSKA GORA
Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 9. aprila 2010, ob 14. uri na pokopališču na Ptujski Gori. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v korist cerkve na Ptujski Gori.
Vsi njegovi
Na zalogi preko 40 vozil.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cm%	Oprema	Barva
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI ELEG. COMBI	2005	8.300,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI SKY.	2007	9.500,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061,11 MISTRAL	2002	3.050,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
SSANGYONG EXECUT. REXTON II 2,7 XDI AVT.	2006	15.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
SEAT CORDOBA 1,4 MPI STELLA	2001	3.990,00	PRVA REG. 2002	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1,6WAG0N	1999	2.760,00	KLIMA	KOV. B. RDEČA
SEAT CORDOBA 1,6 ISTELLA	1999	2.690,00	PRVA REG. 2000	KOV. VIŠNJA
VOLKSWAGEN LUP01,0	1999	2.340,00	PRVI LAST.	RUMENA
FORD MONDEO 2,0 TDCIKARAV.	2000	3.390,00	KLIMA	MODRA
PEUGEOT 2061,4 IX-LINE	2003	4.100,00	KLIMA	KOV. ZELENA
OPEL CORSA 1,216V	2000	2.750,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
CHEVROLET KALOS 1,416V SX	2004	3.900,00	KLIMA	KOV. SV. MODRA
BMW3161LIMUZ.	2000	4.930,00	AVT. KLIMA	MODRA
BMW316ILIMUZ.	2001	5.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN PICASS01,816V	2002	3.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD MONDEO 2,0 TDI KARAV.	2001	3.800,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI EXPR.	2007	8.790,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 1061,0 i COCTAIL	1999	1.320,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN PA5SAT1.9TDI COMFORT.	2000	4.250,00	AVT. KLIMA	KOV. PEŠČENA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.340,00	SERV. KNJIGA	ZELENA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	6.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
SEAT CORDOBA VARI01,6	2000	2.950,00	SERV. KNJIGA	K0V.VU0LA
HONDA HR-V 1,6 4X4 AVT.	1999	5.500,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI GW	1998	3.360,00	SERV. KNJIGA	K0V.B0RD0

D D D D D D D D D D D D D D D D D D
PRODAJNO SERVISNI CENTER
Alta
:: Avtostekla:: Servis:: Vulkanizerstvo :: Rabljena vozila :: Nadomestni deli od A do 2
Audi A4 Avant 2.0 TDI DPF Multitronic Audi All road quattro 3.0 V6 TDI DPFTiptronic BMW 730d Avtomatik BMW 525d touring BMW 320i BMW 320d BMW 320d touring Chrysler Voyager 2.5 SE Daewoo Nexia GL Fiat Stilol.9 JTD Actual Ford Fiesta Budget 1.3i Mercedes-Benz A-Razred A180 CDI Classic Mercedes-Benz ML-Razred ML 270 CDI Mercedes-Benz B-Razred B 180 CDI Opel Zafira Cosmo 1.9 CDTI Peugeot 307 CC Dynamique 1.6 16V Renault Laguna Grandtour 1.9 dCi Renault Laguna Break RT 1.8
2006	13.990 €
2007	47.990 €
2003	14.990 €
2004	14.990 €
1991	790 €
1999	5.490 €
2003	7.990 €
1994	890 €
1995	490 €
2003	4.490 €
1998	790 €
2005	9.700 €
2003	15.990 €
2006	13.990 €
2006	9.790 €
2007	14.990 €
2006	7.490 €
1997	990 €
	
nivft r
^OB REDNEM SERVISU VOZILA & VAM PODARJAMO ^	KUPON
ZA BREZPLAČNO KOSILO
prodaja vozil: 02/ 788 13 80, rezervni deli: 02/ 788 13 81 servis: 02/788 13 82, faks: 02/788 13 85, mobi: 051 708 031
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
PSC Alta d.o.o.. Ob Dravi 3a, Ptuj e pošta: pscalta@siol.net
www.radio-tednik.si
Veš, da je vse tako, kot je bilo v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, le da korak tvoj, ata, se nič več ne sliši...
SPOMIN
8. aprila mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Konrad Bezjak
IZ MARKOVCEV 61
Hvala vsem za prižgano svečko in lepo misel v njegov spomin.
Tvoji najdražji
Življenje tvoje je bilo preprosto in delovno je bilo, a dobrote tvoje so ostale, nepozabne so.
V SPOMIN
Štefan Podgajski
ŽABJAK 52, PTUJ
6. aprila 2010 mineva žalostno leto dni, ker nas je za vedno zapustil dragi sin, brat in stric.
Tvoji najdražji
Tisti, ki so bili tisto jutro s teboj, so povedali, da te je peljala sreča, da se je v tebi veselilo življenje, da je vrelo in da si bil v sebi najmočnejši, prepričan, nepremagljiv in najverjetneje - neomajen.
Svet je bil Tvoj in vsi okrog tebe - del tebe.
ZAHVALA
Poslovili smo se od našega dragega
Danijela Trbovica
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste ga tistega sončnega popoldne, dne 24. 3. 2010, pospremili na njegovi zadnji poti in ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala družini za vso podporo ter pomoč. Prav tako se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sodelavcem iz Ptujske tiskarne, ZRSZ OS Ptuj za tolažilne besede, darovano cvetje in sveče.
Njegovi najdražji
Leto dni že v grobu spiš, v srcih naših še živiš, ni ure, dneva, ne noči, da te z nami ni, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rožice krasijo in sveče v spomin gorijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naš sreča.
SPOMIN
10. aprila mineva leto žalosti, ko si nas za vedno zapustila, draga žena, mama, babica, sestra, tašča in teta
Dragica Pučko
IZ NOVINCEV 12, VITOMARCI
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji: mož Franc, sin Danilo z družino, hčerka Vida z družino, sin Franci z družino in brat Srečko z družino
Ormož • Sodišče tudi uradno potrdilo
Obtožen direktor medobčinske uprave
Kar se je sprva le šušljalo, se je v preteklih dneh izkazalo za resnično: v obsežni preiskavi, ki jo je izvedla specialna kriminalistična policija, potem ko je skoraj leto dni opazovala kriminalno združbo, je bil pridržan tudi Boris Novak, vodja medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.
Podatek nam je potrdil župan občine Ormož Alojz Sok, ki je te dni z mariborskega sodišča prejel tudi uraden dopis, ki sporoča, da je uslužbenca Borisa Novaka 30. marca zjutraj pridržala kriminalistična policija. V krajšem sporočilu je zapisano tudi to, da je obtožen po 1. odstavku 161. člena Kazenskega zakonika RS, ki govori o posedovanju prepovedanih substanc, tako mamil kot tudi nedovoljenih pripravkov v športu.
Župan je potrdil, da mu je znano, da se je Novak ukvarjal
s fitnesom, česa drugega pa ne ve. Stikov z Novakom, odkar je ta pridržan, še ni navezal. Ker pa je Boris Novak vodstveni delavec, ki se je ukvarjal s pomembnimi projekti, želi župan priti čimprej do njega, da se o tem tudi pogovorita. Župan je menda že zaprosil, da mu dovolijo obisk v priporu. Sicer pa župan o svojem uslužbencu zna povedati le najbolje in nikakor ne more verjeti, da bi bil lahko kriminalec:
»Boris Novak je bil eden boljših delavcev, čez njegovo delo nimam pripomb. Vse je bilo narejeno v rokih, pogosto sem ga na občini srečeval po-
Foto: Viki Ivanuša
Boris Novak je bil v minulih dneh uradno na dopustu.
zno, ko so drugi zaposleni že odšli, on pa je v svoji pisarni delal in planiral.« Novaka na delovnem mestu pogrešajo; del njegovih nalog je prevzel župan sam, nekaj pa jih je razdelil med druge sodelavce in tako bodo nekaj časa poskušali primanjkljaj nadoknaditi.
Po Ormožu se je tudi govorilo, da naj bi kriminalisti zasegli občinski strežnik, a je župan zadevo zanikal: »Verjetno se bodo kmalu pojavile informacije, da so tudi mene priprli, pa sem še vedno tukaj in tudi nobene preiskave ni bilo na Občini.«
Viki Ivanuša
Kidričevo • Živahno na več gradbiščih
Končana kletna etaža športne dvorane
V občini Kidričevo je v teh dneh živahno na več gradbiščih; v samem naselju Kidričevo, kjer gradijo sekundarno kanalizacijo in novo večnamensko športno dvorano, precej delovišč pa je odprtih tudi večini od 18 vasi in zaselkov na območju občine.
Ko smo predvčerajšnjim obiskali občino Kidričevo, smo med dopoldanskim delovnim pogovorom zmotili župana Jožeta Murka z obema podžupanoma Jožetom Medvedom in Francem Planinškom. Kmalu smo izvedeli, da so sredi analize vseh aktualnih investicij v občini, zato so veliko zanimivega zaupali tudi nam.
Tako smo izvedeli, da v naselju Kidričevo prav te dni končujejo izgradnjo prvega dela sekundarne kanalizacije v spodnjem delu starega blokovskega naselja. Kanalizacija je že položena, tako da so na delu urejevalci okolja in zelenic. Pripravljajo pa se že na nadaljevanje izgradnje sekundarne kanalizacije v drugem delu blokovskega naselja, v četvorčkih. Izgradnjo sekundarne kanalizacije so pričeli tudi v naselju Strnišče, sicer pa v teh dneh nadaljujejo izgradnjo primarnih kanalizacijskih vodov po vseh 18
vaseh in zaselkih na območju občine Kidričevo, saj je rok za dokončanje obsežne investicije, ki so jo pričeli leta 2006, konec tega leta.
Do sedaj so na novo centralno čistilno napravo v Apačah priključeni v naselju Kidričevo ter v vaseh Apače, Lovrenc, Župečja vas in Pleterje. Celotna investicija, ki sodi v sklop obsežnega projekta zaščite podtalnice Dravskega polja, vanjo pa sodi tudi izgradnja čistilne naprave in obnova dela vodovodnega sistema, oziroma zamenjava azbestnih cevi, bo v občini Kidričevo veljala okoli 9,5 milijona evrov. Urejen in s komunalno infrastrukturo v celoti opremljen je tudi center Župečje vasi, kjer se pripravljajo na proslavo ob 100-letnici vaške kapele, ki stoji sredi značilnega vaškega trikotnika. Na novo so položili vse električne, vodne in kanalizacijske vode, zgradili pa tudi pločnike in cestno razsvetljavo ter zelene površine
in sprehajalne poti. Osrednja slovesnost ob 100-letnici omenjene kapele bo v okviru občinskega praznika 20. junija letos, ko bo v Župečji vasi tudi veliko vaško slavje.
V	naslednjih dneh se bodo po vaseh pričeli tudi sestanki komasacijskih odborov za izvedbo komasacijskega postopka Dravsko polje III, ki zajema kar 580 hektarov zemljišč, občino Kidričevo bo veljal blizu 600.000 evrov, dokončan pa naj bi bil še do konca letošnjega leta.
V	občinski upravi so razpisali tudi dela za ureditev pločnika v centru Cirkovc, v izdelavi pa je že tudi projekt za celostno ureditev centra Cirkovc, ki naj bi ga pričeli urejati že to jesen.
Tik ob Osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem pa pospešeno in po predvidenem terminskem planu potekajo tudi dela pri izgradnji nove večnamenske športne dvorane. Delavci gradbenega podje-
" -_
Foto: M. Ozmec:
Center Zupečje vasi s 100 let staro vaško kapelo na sredini ima povsem drugačen videz, saj so po položitvi komunalne infrastrukture zgradili tudi pločnike ter uredili zelenice in sprehajalne steze.
tja Granit iz Slovenske Bistrice, ki je glavni izvajalec gradbenih del, te dni zaključujejo že izgradnjo spodnjega oziroma kletnega dela etaže, ki bo visoka okoli 4,5 m, tako da je sedaj že lepo vidna tlorisna oblika bodočega dvoranskega kompleksa, sama dvorana pa v osnovah meri 55 x 40 m. Na
spletnih straneh občine Kidričevo in tudi sicer je že objavljen javni razpis za dobavo športne in druge opreme za novo večnamensko dvorano, ki naj bi bila dokončana do konca letošnjega leta, skupaj z opremo vred pa naj bi veljala okoli 4,5 milijona evrov.
M. Ozmec
Roman ZemuariC s.r Dornava 59, 2252 Dornava PE RajSpova uuca 1,2250 PniJ 1EL: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INr0@ZER0X.SI
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Črna kronika
S štirikolesnikom v vinograd
3. aprila ob 16.15 je 28-letni moški iz bližine Ormoža vozil šti-rikolo Bashan ATV 300S-18 po lokalni cesti skozi naselje Vinski Vrh iz smeri Jeruzalema proti Miklavžu pri Ormožu. Ko je pripeljal po klancu navzdol, hitrosti vožnje ni prilagodil svojim sposobnostim in stanju ceste, zaradi česar je izgubil oblast nad vozilom. Štirikolo je pričelo zanašati, nato je zapeljal levo izven vozišča in trčil v betonske stebre vinograda. Voznik med vožnjo ni uporabljal čelade, v prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan, 8-letni sopotnik pa lahko. Z reševalnim vozilom sta bila odpeljana v SD Ptuj.
Pijan, brez vozniške, nepripet ...
3.	aprila ob 13.30 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Žabljeku ustavljali 17-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Poljčan. Voznik ni upošteval znakov policistov, ampak je zapeljal naprej. Policisti so se zapeljali za njim in ga s pomočjo zvočnih in svetlobnih signalov ustavili v Razgoru pri Žabljeku. V postopku so ugotovili, da je v cestnem prometu vozil motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja in da je v vozilu prevažal še šest oseb. Med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,11 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Spet alkohol
31. marca ob 20.15 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Slovenski Bistrici ustavili 55-letnega voznika osebnega avtomobila iz Slovenske Bistrice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,22 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
4.	aprila ob 2.45 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica na Zgornji Ložnici ustavili osebni avtomobil 18-letnega voznika začetnika iz okolice Slovenske Bistrice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,02 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Vlomi, tatvine
V noči z 2. na 3. april je neznan storilec iz dveh tovornih avtomobilov, parkiranih na Ptuju, odtujil okoli 2400 litrov nafte. Premoženjska škoda znaša okoli 2600 evrov.
Palestinci ilegalo v Slovenijo
3. aprila ob 9.25 so policisti Postaje mejne policije Središče ob Dravi v neposredni bližini mejnega prehoda Ormož imeli v postopku štiri Palestince. Ugotovili so, da so ponoči ilegalno prestopili državno mejo, njihove identitete pa ni bilo moč preveriti. Policisti so jih namestili v Centru za tujce.
Napoved vremena za Slovenijo
Foto: M. Ozmec
Kletna etaža nove športne dvorane, ki raste za kidričevsko osnovno šolo
Danes bo povečini sončno, v vzhodnih in ponekod v osrednjih krajih občasno zmerno oblačno. Predvsem v notranjosti Primorske bo pihala šibka burja. Popoldne se bo oblačnost od severa povečala. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, najvišje dnevne od 14 do 19, na Primorskem okoli 20 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo spremenljivo, ponekod tudi pretežno oblačno. Občasno bodo krajevne padavine, deloma plohe. Hladneje bo, na Primorskem bo pihala šibka burja.