AKTUALNO VPRAŠANJE Sezona kopanja se jc začela. Na blejskem kopališču je v teh zadnjih vročih dneh, posebno še ob nedeljah, Polno kopalcev. Kopalci prihajajo iz bližnjih in oddaljenejših krajev, med njimi je tudi nemalo gostov in turistov iz drugih držav. Vrata blejskega kopališča so letos odprli, ne da bi kopališče pred sezono dobro uredili. Tu in tam je sicer opaziti nekatera manjša popravila, vendar so zidovi vrhnjepa nadstropja še vedno brez kabin, precej ležalnih desk manjka, nekatere pa so polomljene in razbite. Zgornja plast ometa pri zidanem delu, kjer so kabine, je razdrobljena in odstopa od podlage. Kabine niso popravljene. Skratka, kopališče je vsako leto v slabšem stanju. Ker blejsko kopališče ni samo ozkega lokalnega pomena za Bled in bližnjo okolico, smo povprašali direktorja Komunalnega podjetja kopališča Bled tovariša Jožeta Zupana, od kdaj kopališče že ni bilo renovirano in kdaj ga nameravajo urediti in zavarovati pred razpadanjem. Tov. Zupan nam je po telefonu odgovoril samo tole: »Kopališče je bilo zadnjič obnovljeno leta 1927 oziroma 1933. V vseh kasnejših letih so bila opravljena le manjša popravila. V letih po vojni kopališče še ni bilo temeljito popravljeno. Letos je bilo vloženega v kopališče 40 kub. metrov lesa. Kopališča nismo temeljito popravili letos zato, ker čakamo, da bo potrjen idejni načrt, ker brez tega ne moremo popravljati oziroma graditi.« Na posebno vprašanje nam je tovariš Zupan odgovoril, da na idej. načrte čakajo že dve leti in — da bo idejni načrt morda sprejet letošnjo jesen. Vprašamo se — ali tako delo pri razvoju turizma ni malomarno in neodgovorno? Lj. AKTUALNO VPRAŠANJE PREMALO SEZNANJENI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ŠT. 52 — CENA DIN 10.— Kranj, dne 4. julija 1957 Nova uredba o delitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij sicer — predvsem iz objektivnih razlogov — še ne predstavlja idealne ureditve plaonega sistema ki stimuliranja podjetij za umnejše gospodarjenje, vendar pa pomeni začetni korak v to smer. Toda uredba sama ob sebi pomeni le mrtve črke. Njena stimulativnost ni avtomatična, marveč je odvisna od tega, kako znajo podjetja uporabljati njene elemente. Pri tem je prvo in poglavitno to, da se pror izvajalci in upravljavci seznanijo s tem, kakšne možnosti je uredba prinesla, kaj bo podjetje in vsak posameznik imel od boljšega dela in gospodarjenja. Naše uredništvo je zato poskusilo z majhno anketo, da bi zvedelo, kako so v posameznih podjetjih že seznanili kolektiv z uredbo, in pa to, kakšen učinek bo imela uredba za posamezna podjetja. Ugotovitve te ankete niso zadovoljive. Od devetih podjetij tako imenovane ii. skupine, na katere, smo se obrnili, so odgovorila le štiri. V nekaterih podjetjih o uredbi sploh še niso razpravljali in zato seveda le-ta še nič ne vpliva na njihovo gospodarjenje, drugod pa še niso sestavili izračunov o tem, kakšen bo učinek nove delitve dohodka, ker so podrobnejša navodila iz- šla šele te dni. Za razprave o tej problematiki a a večini konferenc pri občinskih ljudskih odborih je značilno to, da so v njih sodelovali le direktorji in le v nekaj primerih (Kranj, Radovljica, Tržič) tudi predstavniki delavskih svetov In upravnih odborov. To kaže, da tudi organi samoupravljanja niso še seznanjeni z učinkom uredbe. Tudi o ukrepih, ki bi ne jih podjetja na osnovi uredbe že lotila, je slišati le iz nekaj podjetij (n. pr. iz škofjeloškega avtoprevoz. podjetja »Transtu-rist«). V ii. skupini podjetij so se z uredbo razmeroma še najbolj seznanila trgovska podjetja. Naslednja značilnost dose-damjih razprav je ta, da večina podjetij opozarja predvsem na tiste elemente uredbe, ki zmanjšujejo učinek novih instrumentov. Potrebno je, cvi opotzarjamo na pomanjkljivost in slabe plati uredbe, hkrati pa je treba vedeti, da je to šele začetek, samo prvi korak v smeri izdatnejšega stimuliranja podjetij in posameznikov. Organizacije SZDL, sindikalna vodstva, organi delavskega upravljanja in uprave podjetij v pogledu tolmačenja uredbe in uporabljanja njenih stimulativnih elementov torej še niso zadovoljivo opravili svojega dela. Z. V kranjskem okraja se je povečala proizvodnost dela v prvih štirih mesecih letos za 9-9 % glede na lansko leto Ugodna preskrba z električno energijo, reden dotok surovin in reprodukcijskega materiala je pripomogel podjetjem in gospodarskim organizacijam doseči v letošnjem letu — v prvih štirih mesecih —■ taik vzpon, ki ga brez dvoma nismo pričakovali. To velja ne le za področje kranjskega okraja, marveč domala za vso državo. Skupna proizvodnja — brez kmetijstva — se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta v naši državi poveva kar za 23 % glede na isto obdobje lanskega leta. Najbolj pomembne Uspehe je dosegla industrijska proizvodnja, ki se je povečala letos v odnosu na lansko leto za 21 % in celo «a 25 %, če bi upoštevali prve štiri mesece 1955. leta. To brez dvoma ni slučajno. Ce pa upoštevamo, da je Industrija dobro založena z reprodukcijskim materialom in' da so splošni Pogoji proizvodnje in tržišča ugodni, lahko pričakujemo še njen nadaljnji dvig. Prav na podlagi teh pokazateljev lahko trdimo, da smo v teh mesecih dosegli precej velik uspeh glede povečanja proizvodnosti dela, saj le-ta Enaša v našem okraju 9,9% v primerjavi z lanskim letom. To moramo na Gorenjskem pripisati predvsem večji skrbi za probleme organizacije dela v podjetjih, katerim so tako organi delavskega samoupravljanja kot oblastni organi, posvetili letos precej večjo pozornost kot vsa prejšnja leta. — Vse kaže tudi, da bomo proizvodnost dela še zvi-fievali. Nedvomno na to vpliva ugodnejši in pravilnejši plačni sistem, ki omogoča delavcem za večjo storilnost tudi večje prejemke. Povečanje proizvodnosti dela ne velja zgolj za industrijo, temveč v večji ali manjši meri tudi za druge gospodarske panoge. Četudi smo glede izvoza dosegli predvsem v razdobju januar—marec velik porast, glede na isto obdobje preteklega leta, pa je bilo čutiti v aprilu in maju določeno nazadovanje. To nas opozarja, mimo toga, da so se hkrati pojavile tudi večje potrebe po uvozu reprodukcijskega materiala in drugih dobrin, da je potrebno v naslednjih mesecih izvoz nenehno povečevati, da bi v letošnjem letu dosegli čim manjši primanjkljaj v naši plačilni bilanci. Zaradi tako povečanega obsega proizvodnje in s tem večjega priliva sredstev je čutiti, tako v zveznem merilu kot v okrajnem, precejšen pritisk na investicijske sklade. ,Višina investicij za prve štiri mesece letošnjega'leta se je v zveznem merilu povečala za 12% glede na isto obdobje preteklega leta. Tendenca za povečevanjem investicij pa se še posebno kaže v mesecu maju. Grmadenje prostih sredstev za investicije pa lahko v precejšnji meri vpliva na neuravnovešenje blagovnih in denarnih skladov, ki posredno lahko vplivajo na znižanje življenjske ravni naših državljanov. Ko so analizirali stanje gospodarstva na Gorenjskem za prve štiri mesece letošnjega leta in ugotovili napredek, so direktorji podjetij in predstavniki (Nadaljevanje na 2. strani) Dne 4. julija 1941 je C K KPJ sprejel proglas o oboroženi vstaji jugoslovanskih narodov prof i fašističnim okupatorjem - Ta zgodovinski dogodek slavimo vsako leto na „Don borca" J w naš razgovor »ŽELIM SI POCENI MENZO« V kranjskih tovarnah in drugih podjetjih je zaposlenih približno 1500 delavcev, ki se hranijo bolj ali manj priložnostno. Večina teh je navadno tudi brez zajtrka in njihova prehrana je precej neredna. Vzroki, zaradi katerih si ti delavci sami kuhajo, so različni. Ko smo pred dnevi povabili na razgovor delavko Marijo Franko iz tovarne »Planika« Kranj, nam je svoj način prehrane takole obrazložila: »V »Planiki« delam že šesto leto. Pred tem sem bila zaposlena v Industriji obutve Ljubljana. Stanujem v Kranju v 'zelo majhni skromni sobici, kjer zase tudi kuham.« »Kako to, da se ne hranite v menzi?« »To bi preveč stale. Denar hranim predvsem za obleko in druge potrebe.« »Koliko zaslužite na mesec?« »Ce delam osem ur, potem znese to mesečno približno 8000 dinarjev. Da dosežem oziroma presežena normo, pogosto delam tudi nadure.« »Kakšno delo pa opravljate?« »Pribijam notranjke. Dela je za eno preveč, za dve pa premalo, in prav zaradi tega včasih podaljšam svoj delovni čas.« »Kdaj imate kosilo, kadar delate tudi popoldne?« »Šele ob šestih ali ob pol sedmih zvečer, ker sem tedaj navadno do petih v tovarni.« »Je to vaš edini topli dnevni obrok?« »Pravzaprav je, ker zjutraj samo nekaj malega spi j em.« »Se poslužujete med delovnim časom tudi tovarniškega bifeja?« »Včasih že, ker to okrepčilo ni drago.« »Kakšno je vaše mnenje glede ustanovitve tovarniške menze?« »Prepričana sem, da je ta zamisel zelo koristna. Ce bomo imeli v podjetju menzo, ki bo nudila delavcem poceni in okusno hrano, se bom prav gotovo takoj abonirala. S tem bo podjetje ustreglo tudi ostalim delavcem, saj j.lh je veliko med njimi, ki se neredno in pomanjkljivo hranijo.« »Se vam zdi potrebno ustanoviti tudi krpalnico in pralnico?« »Vsekakor, čeprav se jaz teh uslug ne bi posluževala. To bi bilo koristno predvsem za poročene žene in samske moške,« je dejala tovarišica Frankov a. ZGORAJ: Takšen je pogled na kokrški most z novo urejenega sprehajališča v kanjonu Kokre, ki ga bodo še ta mesec odprli. — ZGORAJ DESNO: niti leto dni ni od tega, ko smo objavili slike prvih del na gradbišču »Tiskanine« v Stra-žišču — zdaj pa stojijo tam že takile bloki. — DESNO: ni vse zlato, kar pride od zunaj; tudi tuji turisti si radi poiščejo primeren prostor za camping, kjer lahko poceni letujejo. 559994 •LJUDJE JN DOGODKI A V središču zanimanja svetovne javnosti je te dni nedeljski intervju predsednika Tita po ameriški televiziji in radiu. Intervju so ponoVno predvajali v f/redo zvečer. Vsi večji ameriški časopisi objavljaj,* na prvih straneh velike Titove slike in obširne odlomke iz intervjuja. »NEW YORK HERALD TRIBUNE« piše pod naslovom »Tito prepričuje Sovjetsko zvezo in ZDA o koeksistenci«, da je jugoslovanski predsednik poudaril prednosti miroljubne koeksistence in da je" v sedanjem položaju nujno potrebno poiskati čim več elementov, ki nas zbližujejo. »DAILY MIRROR« objavlja izvlečke iz razgovora pod naslovom »Kocksistenca je Titova osnovna misel na televiziji«. »DAILY NEWS« objavlja članek pod naslovom »Tito se po ameriški televiziji zavzema za aktivno koeksisten-co«. — Kot je znano, je bil prvi tuji državnik, ki je po ameriški televizijski mreži govoril desetinam milijonov Američanov, prvi sekretar CK KP SZ Nakita Hruščov, drugi pa je bil predsednik Tito. A ' Letos poleti bo bržkone prišel na obisk v našo državo predsednik Demokratične repuflike Vietnama Ho Si Minh. A Predsednik Indonezije Sukamo je v govoru v Djakarti dejal, da bi Indonezijci kmalu radi pozdravili predsednika Tita kot svojega dobrodošlega gosta. A Tri motorizirane pehotne divizije nove zahodno-nemške vojske so v začetku tega tedna- prešle pod poveljstvo Atlantske zveze. Vsaka teh divizij šteje nad 12.000 vojakov in oficirjev. Ob tej priložnosti je bila v Bonnu posebna vojaška svečanost. A V Belgiji se je začela stavka metalurških delavcev. Stavkajoči zahtevajo, da morajo biti delavci plačani za vseh štirinajst dni letnega dopusta, medtem ko so doslej prejemali plačo samo za prvi teden dopusta. A V Franciji so podražili poštne in telefonske storitve. Cene bodo poskočile približno za tretjino, medtem ko so se cene nekaterim prehrambenim predmetom, zlasti zelenjavi, povečale od lani za dvakrat do šestkrat. A Skupina nad 2300 francoskih znanstvenikov je zahtevala takojšnjo opustitev poskusov z atomskimi bombami. To je v zadnjih štirinajstih dneh drugi poziv francoskih atomskih strokovnjakov, naj bi opustili atomske poskuse. A V Ženevi se je začelo zasedanje ekonomsko-socialnega sveta Organizacije združenih narodov. Jugoslovansko delegacijo vodi stalni predstavnik Jugoslavije v OZN dr. Jože Brilej. Na zasedanju, ki bo trajalo pet tednov, bodo obravnavali vrsto zelo važnih vprašanj, izmed katerih so najvažnejša finansiranje razvoja nerazvitih dežel, izkoriščanje energetskih virov za gospodarski razvoj, tehnična pomoč, blagovna menjava in vprašanje svetovnih zalog hrane. A V Zahodni Nemčiji so predvčerajšnjim splo-vili v morje prvo zahodnonemško povojno podmornico. A Pri dviganju japonske ladje, ki je bila v minuli vojni potopljena v pristanišču Okinava, je nastala eksplozija, pri čemer je bilo ubitih 32 ljudi. A V Nevadi je eksplodirala nova ameriška atomska bomba. A V Nepalu razsaja lakota. Vlada je sklenila kupiti od Indije in Burme okrog 15.000 ton riža. A V predmestju maroškega glavnega mesta Rabata je izbruhnil požar, ki je upepelil okrog 800 hiš. Brez strehe je 4000 prebivalcev. Štirje ljudje so hudo ranjeni. A Po vsem Alžiru se nadaljujejo srditi boji. Prišlo je do novih uporniških napadov na francoske vojaške kolone. Ubitih je bilo 32 francoskih vojakov in oficirjev, 7 vojakov pa so uporniki ujeli. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 475, 307 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 800 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Predsednik TITO na ameriški televiziji Nekaj milijonov Američanov je v nedeljo ob 9 zvečer po jugoslovanskem času pozorno spremljalo razgovor znanega in priljubljenega televizijskega komentatorja Edwarda Murrovva s predsednikom Titom. Intervju pred televizijskimi kamerami se je nanašal na razna vprašanja o Jugoslaviji in na najvažnejše mednarodne probleme. Na vsa zastavljena vprašanja je predsednik Tito izčrpno odgovoril in podrobneje razjasnil stališča jugoslovanske vlade. Za milijone ameriških, gledalcev televizijskega programa družbe »Columbia Broadcasting Svstem« je bila to izredna priložnost, da se prek neposrednih izjav samega predsednika jugoslovanske republike seznanijo z zunanjepolitičnimi gledišči in notranjim položajem nove Jugoslavije. Ze to dejstvo samo zase dovolj zgovorno priča, kako koristna so lahko taka radijska in televizijska posredovanja in menjava tujih stališč in problemov za nadaljnji razvoj razumevanja in sodelovanja med državami in ljudstvi teh držav. Pred kratkim se je na televizijskem platnu iste ameriške družbe pojavil prvi sekretar CK KP SZ Nikita Hruščev. Njegov intervju je zbudil po vsem svetu, zlasti pa v ZDA velikansko zanimanje, razburkal pa je javno mnenje in politične kroge. Kljub nasprotovanju nekaterih je vendar velika večina z odobravanjem sprejela prvi drzni poskus uvajanja »televizijske diplomacije«, čeprav ni nujno, da bi se strinjala s Hruščevimi stališči. Prišlo je celo tako da- leč, da so nekatere vodilne ameriške osebnosti, med njimi sam zunanji minister Dulles, napol uradno predlagale SZ redno mesečno menjavo televizijskih razgovorov vodilnih državnikov obeh držav. Čeprav ta zamisel morda ni preveč realna in četudi bi se uresničila, ne bi prinesla kdo ve kakšnih koristi, je vendar značilna kot simptom ublaževanja mednarodne napetosti in zboljšanja svetovnega položaja. Kaj takšnega si v času »hladne vojne« niti misliti ni bilo mogoče! Če je bil govor Hruščeva, kot najvidnejšega predstavnika Vzhoda sprejet z zanimanjem v ZDA, je intervju s predsednikom Titom, enim najuglednejših pristašev miroljubnega sožitja in nevključevanja v blokovsko politiko, nedvomno deležen izredne pozornosti. Odmevi na razgovor s predsednikom Titom po ameriški televiziji pa so dvovrstni: pozitivni in negativni. Večji del političnih krogov, zlasti pa velika večina ameriškega ljudstva je z odobravanjem sprejela nastop in izjave predsednika Tita. V tem prepričanju se je znani komentator Edward Murrow tudi lotil dela. Toda tudi on sam se je dobro zavedal, da bo v nekaterih krogih togih in s predsodki blokovske politike in hladne vojne obremenjenih ljudi popularizacija jugoslovanske politike naletela na hladen sprejem ali celo na »ogorčen vik in krik«. Toda kaj drugega s te strani ni bilo nikoli pričakovati, saj bi v tem primeru ti reakcionarni krogi prenehali biti reakcionar- ni. Nič čudnega, če so jih jasne In nedvoumne besede predsednika Tita razjarile, saj so postavile na laž marsikatero njihovo zlohotno tolmačenje jugoslovanskih teženj po neodvisni politiki, ki so jih doslej nemoteno širili med nezadostno poučenim ameriškim ljudstvom. Predsednikove izjave pa so po drugi strani utrdile v pozitivnem prepričanju vse tiste, ki si prizadevajo doseči prijateljsko zbližanje z Jugoslavijo, ali jo skušajo vsaj iskreno in nepristransko razumeti. Za obe strani, pa naj gledata tako ali drugače na jugoslovanska stališča, so izjave predsednika Tita potrditev že znanih jugoslovanskih pogledov na vsa važnejša mednarodna in notranja vprašanja. V njih ni senzacionalnih odkritij prav zato, ker v jugoslovanski politiki ni presenetljivih preobratov, ampak je venomer dosledna svoji načelni politiki aktivnega sožitja. Prednost sedanjega televizijskega razgovora pa je v tem, da je milijonske množice v ZDA na jnc posred ne je seznanil V MRTULKU SE JE ZAČEL SEMINAR ZA PREDSEDNIKE IN SEKRETARJE DELAVSKIH ORGANIZACIJ LMS Gozd Mrtulek, 1. julija. Danes se je začel v Gozd Martuljku prvi seminar za predsednike in sekretarje mladinskih delavskih osnovnih organizacij. Seminarja se udeležuje 59 predsednikov in sekretarjev delavskih organizacij LMS z Gorenjske. Na prvem predavanju je govoril član Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Jaka Kvas o delavskem gibanju in razvoju socializma v svetu. Predvidena) so še predavanja o delavskem upravljanju, organizaciji dela, strokovni vzgoji in tarifni politiki, odnosih podjetja do komune, o sistemu dela delavskih svetov, komercialni politiki v .podjetjih, društvenem in zabavnem življenju mladine, o vzgojnih, moralnih in ostalih problemih mladine, o delu mladine v podjetju in o vlogi mladine v družbenem sistemu. Seminar bo trajal do 10. julija, ko bo v Gozd Martuljku okrajno posvetovanje klubov mladih proizvajalcev. L). v___J GERARDOVA TURBINA, KI SE VRTI V ELEKTRARNI »SAVA« V KRANJU, ZE OD LETA 1891 Med modernimi elektrarnami in zastarelim omrežjem V našem elektrogospodarstvu so sedaj nastopila nekatera nasprotja. Medtem ko že proizvajamo precej električne energije, nastaja vprašanje redne dobave električne energije potrošnikom in naročnikom. To postaja aktualno zaradi tega, ker je električno omrežje večinoma zastarelo. Naglo naraščajočemu odjemu električne energije po osvoboditvi prenosna mreža na Gorenjskem ni več kos. Zato je slišati zelo veliko pritožb potrošnikov zaradi slabega toka. »Kako težko ali pa sploh nemogoče je ljudem dopovedati, da podvajsetorjeni odjem električne energije povzroča velike padce napetosti v vodnikih. Z njihove strani pa je slišati samo pripombe — češ, čimveč elektrarn imamo, tem manj toka je,« pravijo razpečevalci električne energije pri nas. Res je. Potrošniki vemo samo to, da ža>rnice dostikrat le brlijo in da tako zaželenih kuhalnikov gospodinje večkrat ne morejo uporabljati. V tem oziru so na Gorenjskem zlasti prizadeta industrijska središča, kajti tu je električno omrežje najbolj obremenjeno, da ne more dovajati dovolj močnega električnega toka. Na Jesenicah je ta stvar izredno pereča. Železarna sodi med največje potrošnike tega področja. Mimo nje je v jeseniškem okolišu še 3372 drugih potrošnikov- Zavoljo tako velike obremenitve je problem slabega toka tu še posebno občuten. Izgube po omrežjih in daljnovodih, zaradi dotrajalosti, znašajo 29,3%. Samo lani je »šlo v ndč« 2,462.046 kilovatnih ur... Temu bo treba odipomoči. Delavski svet podjetja »Elektro-Zirovnica« si je kot eno prvih nalog zadal — preskrbeti potrošnike s kakovostnim električnim tokom. Toda za jeseniško električno mrežo bi potrebovali 74 milijonov dinarjev investicija Predvsem je treba zgraditi na Jesenicah razdelilno trafo postajo, kar bodo naredili s sredstvi Elektrogospodarske skupnosti, del kred.ita pa so najeli tudi iz okrajnega inveticijskega sklada. Nič boljše ni na področju podjetja »Elek-tro-Kranj«. Električne naprave že ne dohajajo rastočih potreb. Samo v letih 195? do 1966 je porasla potrošnja električne energije za 50% in to predvsem za široko potrošnjo. Tako povečana obremenitev električnega omrežja pa je nujno poslabšala kakovost električnega toka. Jasno je ,da nastajajo zavoljo tega tudi precejšnje izgube. To predvsem velja za tako imenovane pavžaliste. Zgolj, denimo, v Šenčurju, kjer je 147 pav-šalistov in 282 Števcev, znašajo te izgube več kot 30%. Tudi v Kranju ni nič bolje. Bati se Je bilo, da bo, nasprotno, iz dneva v dan še slabše, 6aj se je v zadnjih letih stanovanjska izgradnja močno razmahnila. Zato je podjetje najelo iz občinskega stanovanjskega sklada 20 milijonov dinarjev, s katerim bo zgradila tri tipske kabelske postaje. Nekateri elektrcigc6.poda.rski strokovnjaki, so nam zadnjič, ko smo si ogledovali razne trafo postaje, hudomušno dejali, da predstavlja razdelilna trafo postaja na Polici pri Kranju v nekem smislu že pravi pravcati tehnični« kriminal., In res. Z rastočimi potrebami se do danes v tej majhni razklopni postaji, ki je bila zgrajena 1926. leta, ni prav nič spremenilo. Skozi njo prihaja električni tok osmih daljnovodov ter dveh kabelskih izvodov. Žice se v tem majhnem prostoru med seboj dobesedno prepletajo, kar se nikakor ne bi smelo dogajati. Zaradi tega sta uslužbenca v stalni življenjski nevarnosti. In pravijo, da ne bi bilo nič čudnega, če bi zdaj zdaj prišlo do nesreče. Zaradi tolikega števila odvodov je ta postaja tako natrpana, da ne morejo v redu opravljati niti običajnih remontnih del, ne da bi v celoti odklopili trafo postajo. Notranjih prostorov ne morejo pobeliti. To bi povzročalo zelo velik izpad energije, ki je za industrijo neprecenljive vrednosti. — Sedaj je v načrtu nova razklopna postaja na La-borah . . . Kot je bilo slišati na zadnji seji Upravnega odbora Elektrogospodarske skupnosti Slovenije v Ribnem, bo treba začeti misliti • bolj na naše električno omrežje in morda nekoliko manj na samo gradnjo elektrarn. Anomalijo, ki se kaže v novih modernih elektrarnah in slabem električnem omrežju, bo treba vsekakor odpraviti. To je seveda v prvi vrsti dolžnost Elektrogospodarske skupnosti, komune pa bodo morale na svojem območju tudi tem vprašanjem posvečati več pozornosti. Popularna narodna popevka: »Ce mi lučka ne gori, pa mi mesec sveti...« noj bi bila samo popevka v razigranih družbteah in čim manjkrat stvarnost... i. A, SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRZlC V petek 28. 6. je zasedal občinski ljudski odbor v Tržiču, ki je potrdil zaključni račun finančno samostojnih ustanov, skladov in proračuna za leto 1956, dalje je potrdil bilance vseh finančno sa>-mostojnih zavodov za leto 1957, sklenil je nabavo gasilskega avtomobila pri TAM v Mariboru za 3,388.000 din in se bo zanj plačalo letos iz proračuna 500.000 din, ostanek pa v naslednjih dveh letih. Gradnjo 16-stanovanjskega bloka je prevzela Uprava stanovanjske skupnosti ObLO Tržič, kateri je odbor iz proračuna dodelil 1,377.000 din za 5% lastno udeležbo, seveda pa bo navedeni Upravi ljudski odbor dodelil vsa za gradnjo potrebna sredstva. Na seji je odbor sklenil jamčiti za bančne kredite nekaterim gospodarskim organizacijam in Planinskemu društvu ter priznal 192.000 din odškodnine iz proračuna za gradnjo Cankarjeve ceste Vinkotu Koširju. NOV MOST V RADOMLJAH Zelezobetonski most čez Kamniško Bistrico na cesti, ki veže Jairše in Radomlje, je že zgrajen. Prejšnji leseni mo6t je bil v tako slabem stanju, da so ga morali zapreti za promet, ki je po tej cesti zelo živahen. Zdaj so zgradili nov zelezobetonski most, kakršen je bil pred leti zgrajen na Duplici. Sloni na treh betonskih opornikih. Med Homcem in Radom ljami so pogiobili strugo Bistrice, bregove pa zavaTovali s kamenitim zidom, tako da je odstranjena vsaka nevarnost poplav. Ob desnem bregu Bistrice zdaj gradijo novo cesto, ki bo povezala Homec z Rad orni jami, tako da bo leseni most na Homcu nepotreben. Dela pri mostu je solidno opravil »Projekt« iz Kranja. 15 TISOČ OBISKOVALCEV RAZSTAVE »POT V POKLICE« V KRANJU Nadve zanimiva in poučna razstava »Pot v poklice« v Kranju, ki je bila zaključena preteklo nedeljo, je privabila nad 15 tisoč obiskovalcev mladine in odraslih. Samo v nedeljo, 23. junija si je ogledalo razstavo 4250 ljudi. Razstavo so si ogledali poleg drugih tudi obiskovalci iz ostalih krajev Slovenije, dalje iz Zagreba in Beograda, pa tudi mnogi inozemski turisti, zlasti iz Italije in Nemčije. Razstava je vzbudila precej zanimanja tudi med udeleženci seminarja psihologov — poklicnimi svetovalci iz vse Slovenije. KAKIH 80% LJUDI PREŽIVI DOPUST DOMA Po podatkih, ki jih je zbral Okrajni sindikalni svet Kranj, večina podjetij ne skrbi dovolj, da bi zaposleni čimbolj koristno lahko uporabili svoj letni dooust. Mnogi drobijo svoj dopust na majhne obroke po dva, tri dni, kar jim seveda ne omogoči, da bi se duševno in telesno sprostili in osvežili. Kakih 80 % zaposlenih preživi svoje dopuste doma; od teh se 45% ljudi ukvarja med dopustom z raznimi priložnostnimi deli. Le 8% zaposlenih na Gorenjskem preživi dopust v raznih počitniških domovih in šotorih. Hkrati pa se obdobje dopustov čedalje bolj krči samo na poletne mesece, kar seveda vpliva na neenakomerno gibanje proizvodnje. Gospodarske organizacije naj bi po svojih močeh poskrbele, da bi omogočile čim več ljudem dopust v počitniških domovih pod šotori in podobno. NA JESENICAH ZIDAJO Na Jesenicah letos precej gradijo. Za šolo predvidevajo, da bo prišla na vrsto v avgustu, ko bodo poslali načrte iz revizije. V bližini železniške postaje zidajo tako imenovano bivalnico za približno 100 ljudi. Namenjena je železničarjem, ki pridejo službeno na Jesenice, da bodo lahko v njej prespali. Za železničarje gradijo na Plavžu tudi stanovanjski blok. Železarna je en blok pravkar dokončala, zdaj pa gradi še dva. Tudi stanovanjski blok pri Bolnici je bil pred kratkim do-graien. V bližini gimnazije bodo sezidali stanovanjski blok s poslovnimi prostori v pritličju. Letos nameravajo nakrmit.! tudi temelje za tržnico, če bodo načrti pravočasno pripravljeni in pregledani. Za komunalne gradnje (vodovod, ceste) je Občinski ljudski odbor Jesenice letos namenil 25 milijonov dinarjev. Ta-denar bodo črpali iz stano-' vanjskoga sklada. -«y ZGRADILI BODO SE EN BLOK NA ZAPRIČATI Stanovanjski blok, ki ga gradi podjetje »Kamnik« na Zapričah, že sega v drugo nadstropje. Podjetje bo v letošnjem leta zgradilo še en podoben 9-stanovanjski blok, prav tako na Zapričah. Oba bloka bosta vseljiva prihodnje leto. Z. PRIPRAVE NA TURISTIČNO SEZONO 1958 Upravni edibor Gorenjske turistične podzveze je v sredo razpravljal predvsem o pripravah na turistično sezono 1S58, kar je treba spričo dosedanje prakse vsekakor pozdraviti. Gostinska podjetja so žo pripravila orientacijska cene storitev v prihodnjem letu. Te so v glavnem na isti višini kot letos, le da so v predsezoni in po njej znatno znižane. Razpravljali so tudi o dotacijah za posamezne turistične prireditve. ' i- A. POJASNILO V 49. številki našega lista sta bili v prispevku »O hišnem svetu in zavesah« omenjeni Sivčeva in Korenova gospodinja, ki pa v resnici nimata nič skupnega s tovar.išico Sivčovo in Korenovo z Jesenic. Do enakih imen je prišlo čisto slučajno. Uredništvo ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. MALI OGIA fHSfll ■HM Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: Preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12 din od besede. — Naročniki imajo 20% popusta. TELEFONSKA ŠTEVILKA NAROČNIŠKEGA IN OGLASNEGA ODDELKA JE: Kranj 190. Od Trgovine z usnjem do Merkurjevega skladišča sem izgubil pokrivalo (ploho) za prikolico pri motornem kolesu. Najditelja naprošam naj jo proti nagradi vrne na LM Kranj ali lastniku Jenko Janezu, Sr. vas ?9, Šenčur. Iščem prazno sobo. — Nudim nagrado. Naslov v upravi, Izgubljena je bila drap jopica od Most do Žirovnice okrog 14. ure. Najditelja naprošam, da jo proti nagradi vrne Velušček Alfonzu, Cernivec 22, Brezje. Prodam 6 železnih skoraj novih postelj in več drugega raznega pohištva. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam varilni aparat z garnitura, pripravno za mehanika aH ključavničarja. — Vidovič Vojko, Litija 99. TVD »PARTIZAN« Ljubno prireja v nedeljo 7. julija 1957 VELIKO TOMBOLO s pričet-kom ob 15. uri pred društvenim domom. Glavni dobitki so: Mo-ped-Tomos, šivalni stroj, moško kolo, žensko športno kolo, moško kolo, žensko športno kolo, radijski sprejemnik, električni kuhalnik, vreča sladkorja, moška ura in patentni likalnik. Poleg tega pa je še preko 250 lepih in praktičnih dobitkov. Po tomboli bo velika vrtna zabava, sodeluje priznani kvartet Veseli Kranjci. Zahvaljujem se Skodlar Janezu, kamnoseškemu mojstru v Kranju, ker me je iz dobre službe spravil na slabšo. Naslov v oglasnem oddelku. Preklicujem v pijanosti izrečene žaljivke o Pečnjak Marinki iz Sr. vasi 4 in se ji zahvaljujem, ker je odstopila od tožbe. — Plantan Peter. čevljarski stroj cilinder za popravilo čevljev ugodno naprodaj. Globok otroški voziček, skoraj nov, tudi naprodaj. Crn pes, nemške pasme, zvest čuvaj se poceni proda. — Bistrica 67, pri Tržiču. V soboto sem na Savskem bregu našel žepno uro. Naslov v oglasnem oddelku. Hotel »Evropa« potrebuje za Gorenjski sejem več strežnega in pomožnega osebja. — Interesenti naj se zglasijo osebno v pisarni Hotela »Evrope« do 10. julija. — Uprava. ZAPORA MOSTU CEZ KOKRO V KRANJU Uprava za ceste LRS, Tehnična sekcija Ljubljana sporoča, da bo predvidoma od 10. t. m. in do preklica zaprta Jezerska cesta v Kranju 11/319 vsled popravila mostu čez Kokro. Promet bo preusmerjen: — Iz smeri Ljubljana—Jezersko po Golniški cesti preko Predoselj in obratno. — Iz smeri Kranj — Kamnik isto po Golniški cesti preko Predoselj na Šenčur in Kamnik. — Iz smeri Kamnik — Kranj na Šenčur, Primskovo, Predos-lje in Kranj. Pešpromet in kolesarjenje se bo vršilo preko mostu pod tovarno Sava in preko mostu Mala Rupa — Primskovo (pri Ovčanu). »STORŽlC« KRANJ, 5. in 6. Ju- Lija, amer. barv. film »DVA TEDNA LJUBEZNI«, ob 17.30 in 20. ur.i; 7. julija, švedski film »KRADLJIVEC LJUBEZNI« ob 9.30 uri, ameriški film »SODNIK TIMBERLEN« ob 14. uri in amer. barv. film »DVA TEDNA LJUBEZNI« ob 16., 18. in 20. uri. LETNI »PARTIZAN« KRANJ, 5. julija, amer. film »VZHODNA ZAHODNA STRAN« ob 20.30 uri; 6. julija dvojni program: Pisan večer melodij glasbe in baleta ter premiera švedskega filma »KRADLJIVEC LJUBEZNI« — pričetok ob 20.30 uri. V slučaju slabega vremena isti spored naslednji dan; 7. julija premiera amer. filma »SODNIK TIMBERLEN« ob 20.30 uri. »SVOBODA« STRAŽIŠCE, 6. julija amer. film »SODNIK TIMBERLEN« ob 18. in 20. uri; 7. julija ameriški film »VZHODNA ZAHODNA STRAN« ob 16., 18. in 20. uri. NAKLO, 6. julija, ameriški film »VZHODNA ZAHODNA STRAN« ob 20. uri; 7. julija švedski film »KRADLJIVEC LJUBEZNI« ob 17. in 20. uri. »RADIO« JESENICE, 5. julija amer. barv. film »POT V HO-LIVOD« ob 18. in 20. url; 6. in 7. julija premiera ameriškega barv. filma »ZVEZDA INDIJE«. V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — ob 10. uri matineja jug. filma »ESALON DR. M«. »PLAVŽ« JESENICE, 5. julija, ital. barv. film »DEKLE Z REKE« ob 18. in 20. uri; 6. in 7. julija, amer. barvni film »POT V HOLIVOD«, V soboto ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — ob 11. uri matineja jugoslovanskega filma »ESALON DR. M«. »ŽIROVNICA«, 6. in 7. julija, ital. barv. film »DEKLE Z REKE«. V soboto ob 20.30 uri, v nedeljo ob 17. in 20. uri. iscemo agilne in sposobne AKVIZITERJE Časopisno založniško podjetje »gorenjski tisk« kranj, koroška c. 6 Zaradi izčrpanih sredstev v letošnjem letu ne bomo mogli reševati nobenih prošenj raznih društev in organizacij za eventuelne podpore in pomoči izdekov Kranj DOVJE MOJSTRANA, 6. in 7. julija nemški barvni film »kamenito srce«. v soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 17. in 20. uri — ob 15. uri matineja jug. filma »esalon dr. m«. KOROŠKA BELA, 6. lin 7. julija, amer. barv. film »zvezda indije«. v soboto ob 19. uri. v nedeljo ob 17. in 19. uri. • LJUBNO, samo v soboto 6. julija, amer. film »vihar« ob 20. uri. »SORA«, SK. LOKA, od 5. do 7. julija, amer. barvni film »Človek izza puške«. »KRVAVC« CERKLJE, 6. in 7. julija, ameriški barvni film »lili«. v soboto ob 20 30 uri. V nedeljo ob 16. m 20. uri. TRZNI PREGLED V KRANJU Zadnje dneve je v trgovinah primanjkovalo solate, na trgu pa je je vsakokrat dovolj po 25 dinarjev kg. Jajčk ni več toliko, zato jih prodajalci kar držijo po 16 din. Kolerabice gredo dobro v denar po 8—12 dinarjev komad. Zelo so drage borovnice, kar po 80 din liter. O domačih češrrjah letos ni sledu. Kaže, da je vse uničila slana. Ostale cene: čebula 50 din kg, fižol 60 din liter, ajdova moka 70 din liter, surovo maslo 460 din kg, kisla smetana 200 din liter, peteršilj in zelena v šopkih 5—10 din, zgodnje zelje 50 dinarjev kg. v Skofji loki Rodile so: Pavla Vrbovec — deklico; Frančiška Fojkar — deklico; Štefanija Božič — deklico; Ana Habjan — dečka; Marija Golob .— deklico; Gi-zela Emberšič — deklico; Ana Stiglic — dečka; Stanka Ber-čič — dečka. Poročili so se: Ciril Starman, strugar in Ana Vidmar, šivilja; Marjan Stefančič, kovač in Gabrijela Košenina, bolničarka; Jakob Dolinar, mesar in Terezija Sajovic, gosp. pomočnica; Janez Pintar, poljski delavec in Ivana Kožuh, poljska delavka; Alojzij Kožuh, predilniški delavec in Julijana Zeleznik, predilka; Andrej Bradeško, čevljarski pomočnik in Marija Ger-gek, snemalka; Ludvik Grohar, ind. delavec in Neža Triller, gosp. pomočnica; Pavel Oblak, vrvarski pomočnik in Terezija Setničar, predilka; Pavel Podobnik, avtomehanik in Marta Paulus, bančna uradnica; Stanislav Bohinc, finomehanik in Majda Dejak, uslužbenka; Martin Pižent, mizar in Marija Zbogar, predilka; Anton Kna-pič, poljski delavec in Katarina Triller, poljska delavka; Pavel Arhar, kmetovalec in Antonija Erbežnik, poljska delavka; Ciril Pleško, zobotehnik in Breda Marguš, uslužbenka; Alojzij Kular, grobar in Ana Viner, perica; Pavel Uršič, mizar in Frančiška Pintar, lesna delavka. Umrli so: Antonija Koprivec; Jožefa Golob; Andrej Frelih; Franc Ravnihar. V TRŽIČU Umrli so: Pavla Ahačič, roj. Gaberc, tovarniška delavka. V KRANJU Rodile so: Kristina Podgornik, tov. delavka — dečka; Marjeta Dolenc, tov. delavka — dečka; Martina Peric, kuharica — deklico; Silva Bohinc, gospodinja — deklico; Ana Korenjak, gospodinja — deklico; Marija Kociper, snažilka — deklico; Bla-ženka Košmelj, nameščenka — deklico; Vida Grilc, tov. delavka — deklico; Ivana Oblak, gospodinja — dečka; Rozalija Malovrh, gospodinja — deklico; Lucija Homer, gospodinja — dečka. Poročili so se: Janez Porenta, poljedelec in Marija Rupar, poljedelka; Marijan Hafner, str. ključavničar in Danijela Ličer, tkalka; Janko Zibler, tekstilni tehnik in Marija Zepič, nameščenka; Jože Saje vic, kmet in Frančiška Mrak, poljedelka; Marijan Starman, kmet in Ana Fajfar, poljedelka; Jože Smel-cer, delavec in Marjeta Lopuh, delavka; Jože Grašio, tov. delavec in Mihaela Križaj, tov. delavka; Franc Kern, kolairski po- močnik in Ana Kurnik, poljedelka; Ciril Batič, posestnik in Ana Juhant, gosp. pomočnica. NA JESENICAH Rodile so: Božidara Zenz, u-službenka — deklico; Sonja Križan, gospodinja — deklico; Pavla Mudronja, uslužbenka' — deklico; Terezija Vari, gospodinja — dečka; Florijana Zimic, kun. pomočnica — dečka; Jožefa Ba-loh, tov. delavka — deklico, Anica Zupan, gospodinja — deklico; Marija Kavčič, delavka — dečka; Stanislava Gluhar, usl. — dečka; Irena ing. Kajfež, inženir kemije — deklico; Marta Malavašič, tov. delavka — dečka. Poročili so se: Tomaž Ertl, uslužbenec in Justina Krničar, bol. strežnica; Janez Kastelec, tov. delavec in Marija Toma-ževec, roj. Justin, tov. delavka. Umrli so: Ana Cufar, rojena Kerstein, druž. upokojenka. §§ S SODIŠČA OJ, TA MLINAR ... E. V. iz Reteč je zaposlen ▼ nekem mlinskem obratu v bližini Tržiča. Kot odgovorni mlinar bi morć;rt skrbeti, da se izdela moka, ki odgovarja predpisom jugoslovanskih standardov. Proti koncu preteklega leta pa so organi tržne inšpekcije ugotovili, da so v tem mlinu izdelali in prodali najmanj 1600 kilogramov moke, ki ni odgovarjala po svoji kvaliteti predpisanemu jugoslovanskemu standardu. Sodišče je ugotovilo, da je do tega prišlo zaradi nepravilnega mletja, za kar je odgovarjal E. V. in ga zaradi raz-pečavanja slabih izdelkov obsodilo, predvsem ob upoštevanju njegove predkaznovanosti, na 11 dni zapora. PAZI, KAJ KUPIŠ! Nekateri posamezniki so pri nakupu raznih predmetov od nepoznanih oseb precej lahkomiselni ter kupujejo razne stvari, za katere bi po vseh okol-nostih lahko sklepali, da so bile pridobljene s kaznivim dejanjem. Tako je F. S. iz Vižmarij že predčasno kupil od nekega nepoznanega moškega v Kranju okvir za moško kolo. Ugotovili pa so, da ta okvir iahaja od ukradenega kolesa. Kupec bi po vseh okornostih lahko domneval, da okvir ni pošteno pridobljen. Sodišče ga je obsodilo zaradi prikrivanja na 1 mesec dni zapora pogojno za dobo dveh let. Prav tako pa so še nekateri drugi proti koncu leta 1956 na svojih domovih kupili od nekega nepoznanega moškega razno tekstilno blago, zA ka-foi-o so dognali, da ie bilo ukradeno v neki kranjski tekstilni Vuvarni. Sodišče je tudi v teh primerih prišlo do zaključka, da bi kupci tega tekstilnega blaga po okolnostih, v katerih je ta neznani moški prodajal blago, lahko prišli do zaključka, da je blago sumljivega izvora, odnosno pridobljeno s kaznivim dejanjem. Vse kupce je sodišče obsodilo na razne denarne kazni. S PESTMI PO GLAVI J. Z. iz Zg. Brnikov je spor z I. C. obravnaval na precej oster način. Nasprotnico je brcnil s čevljem v desno nogo, jo udaril s stolom po levi roki, nato pa jo še s pestmi tolkel po glavi in ostalem telesu ter ji tako prizadejal lažje telesne poškodbe. Sodišče je prišlo do zaključka, da je glavni vzrok napada na oškodovanko v vinjenosti in sovraštvu obdolženca do oškodovanke. Ob upoštevanju precejšnje surovosti je obsodilo J. Ž. na 10 dni zapora pogojno za dobo dveh let. F. P. iz Kamnika pa se je pokazal nasproti mladoletniku J. V. še bolj surov. Dne 25. 2. t. 1. ga je na njegovem stanovanju v Kokri večkrat udaril s stolom preko hrbta in rok. Udarec s klopjo po hrbtu oškodovanca je bil zelp močan in bi lahko povzročil še hujše poškodbe pri oškodovancu, alli pa mu tudi hudo pokvaril zdravje. Ob upoštevanju, da je bil obdolženec že predkaznovan in da je bil v povratku, bo moral za ta izpad proti J. V. presedeti 21 dni v zaporu. 90 TISOČAKOV ZARADI NEPREVIDNE VOŽNJE Tudi vozniki traktorjev včasih z nepravilno vožnjo ogrožajo javni promet. Tako jo lani v oktobru F. G. z Visokega vozil s traktrjem proti Kranju. Upoštevajoč mokro cesto in obteže-nost prikolice je vozil s preveliko brzino. Poleg tega tudi na prikolici ni določil zavirača. Zato v trenutku, ko je z nasprotne strani pripeljal poltovorni avto, ni mogel zanesljivo obvladati traktorja. Zaradi nagle uporabe zavor je traktor s prikolico zaneslo na levo stran ceste ter je zdrknil v jarek, s prikolico pa je zadel v sprednji del poltovornega avtomobila. Na traktorju in prikolici je škode za kakih 35.000 din, na tovornem avtomobilu pa za 62 tisoč din. Zaradi nepravilne vožnje ga je sodišče obsodilo na 14 dni zapora pogojno za dobo 1 leta. Državnemu zavarovalnemu zavodu v Ljubljani pa bo moral na račun odškodnine za izplačano zavarovalnino traktorja in tovornega avtomobila plačati 92.745 din. Z NOŽEM V PODLAHT J. Z. iz Olševka je bil nekega večera v aprilu v gostilni y Predosljah. Tam se je spri z J. G. in ga v pretepu zabodel z žepnim nožem v levo ped-labt ter mu tam prizadejal precej dolgo rano. 14 dni zapora za to kaznivo dejanje bo J. Z. spametovalo, da bo v bodoče spore urejal na miren način. S. Is naših NASTOP GOJENCEV GLASBENE IN BALETNE SOLE IZ DOMŽAL Prejšnji teden so gojenci glasbene in baletne šole iz Domžal priredili koncert v prostorih DPD Svoboda Domžale. Nastopajoči so pokazali lepo znanje. Občinstvo so navdušili predvsem — gojenki 7-letnika klavirja Marija Vavpetič in Jerica Savnik, gojenec 5-letnika harmonike Edi Sameja in drugi. Zaključno točko je izvedel orkester učencev. Prireditvi je prisostvoval tudi skladatelj Matija Tome. Tudi učenci baletne šole so, za kratek čas svojega vežbanja, pokazali lep napredek, t Frank USPEL KONCERT SVOBODE ŽIROVNICA-BREZNICA V začetku letošnje gledališke sezone, so ustanovili pri DPD Svoboda »France Prešeren« na Breznici, mladinski mešani pevski zbor. Vabilu Svobode se je odzvalo dovolj mladih pevk in mladih pevcev, ki so pričeli pod strokovnim vodstvom jeseniškega pevovodje Poldeta Uiage pridno študirati. Med sezono so že nastopili na nekaj proslavah, v soboto večer pa so se predstavili domačinom na Brezni-škem odru s celovečernim koncertom, ki je obsegal borbene, delavske, umetne in narodne pesmi. Program sta izvajala mladinski mešani in mladinski ženski pevski zbor. Dobro izbran in zahteven program je bil podan dovršeno, četudi je zbor razmeroma mlad in je imel pevske vaje le enkrat tedensko. Zbor ima veliko prednost v sve-žosti glasov, ubrani harmoniji in dobri interpretaciji. Zaradi mladosti je morda nekoliko šibak v sopranih, ki še ne zmorejo višine, pa tudi v basih, ki nimajo prave nižine, sta pa alt in tenor naravnost odlična. V teku nadaljnjega študija pa bo z načrtnim delom tudi ta, sicer malenkostna hiba odstranjena. Ker razpolaga zbor z odličnim tenor-solistom in nič slabšo so-pran-solistko, ima možnost velikega napredka. Ze danes lahko zapišemo, da je žirovniški pevski zbor najboljši mladinski mešani zbor na vsej 'Gorenjski, ki pr-av iz tega razloga zasluži vso pozornost s strani domačinov, pa tudi s strani občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice in okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev v Kranju. Pravilno bi bilo, da bi dobil zbor z novo sezono rednega pevovodjo, ki bi imel možnost ustvariti s sedanjimi pevci in še nekaterimi, ki stoje ob strani zbor, ki bi prav lahko zaslovel daleč naokrog. Svobodi Zirovnica-Breznica priporočamo, da organizira pričet-kom prihodnje sezone z naštu-diranim programom par gostovanj. Ta bodo dala pevskemu zboru elana za še resnejše in še kvalitetnejše delovanje. Koncert mladinskega mešanega pevskega zbora Svobode »France Prešeren« Žirovnica - Breznica, ki je bil v soboto večer, je prav gotovo kulturni dogodek Bree-nice, ki ga velja zapisati v zgodovino pevske dejavnosti na Breznici z velikimi črkami. h. B. SPET MOTO DIRKE NA JEZERSKEM Gorske hitrostne dirke na Jezersko, ki bodo v nedeljo, 7. julija, bodo hkrati veljale za republiško prvenstvo. Na startu, ki bo pri »Kanonirju«, bodo najboljši slovenski tekmovalci. — Prireditelj je poskrbel tudi za gledalce. V nedeljo zjutraj bodo iz Kranja že ob petih zjutraj pričeli voziti avtobusi na Jezersko. Celotna proga b« ozvočeita, kar bo gledalcem brc« dvoma koristilo. Ob desetih dopoldne bodo ha startu tekmovalci z naslednjimi kategorijami motorjev: 125, 250, 350 in 500 cem ter prikolice. — Priredite* bo brez dvoma nudila gledalcen* lep športni užitek. B. T. NAJBOLJŠI STRELCI SO TABORILI V nedeljo je bilo na Jesenicah zaključeno enotedensko taborjenje najboljših gorenjskih strelcev, ki ga je organiziral OSO Kranj z namenom, da se ti strelci temeljito pripravijo za letošnje okrajno in republiško strelsko prvenstvo, ki bo 13. in 14. julija na Jesenicah z vojaško puško in pištolo, v Tržiču pa z malokalibrskim orožjem. Taborjenje je bilo hkrati združeno s terenskim tečaj ern> na katerem so tečajniki mnogo pridobili, tako v praktičnem kakor tudi teoretičnem znanju-Tečaj je zelo dobro uspel, zlasti dobro pa so se na tečaju izkazale mladinke in mladinci, vsled česar se pričakuje, da bo letošnje okrajno prvenstvo prinesl* v strelstvo novih presenečenj od mlajših strelcev in strelk-Presenečenj tudi zato, ker ]• letos OSO Kranj razdelil med najboljše strelske družine nf-kaj preciznega in navadnega malokalibrskega orožja, ki g* je prejel od SZS. Z razdelitvi]0 tega malokalibrskega orožja }• zaenkrat ublažilo najnujnej^ potrebo po tem orožju na Gorenjskem vsled česar verjetno letos ne bo več prišlo do tako nezdravih pojavov in izpado* kakor je bilo to še lani, ker .s* to orožje imele le tri strelsk* družine na Gorenjskem. Tež* orožja pa še vedno primanjkuje, ker je sedaj mogoče dobiti I ne"->mejeno količino malokalibrskega orožja, po drugi strani pa je to orožje zelo drago, zl** , sti precizne male kalibrske pu' ške, saj ena sama stane tudi P* več sto tisoč dinarjev. Tečajniki bodo sedaj lah*' svoje znanje prenašali tudi o* ostale strelce, vsled česar ** pričakuje na splošno boljših rC zultatov. Cr. STRELCI S PRIMSKOVEGA ŽE DRUGIČ OSVOJILI POKA* ZVEZE BORCEV Za Dan borca 4. julija je Olj činski odbor Zveze borcev že * lanskem letu pripravil prehod' ni pokal njihove organizacij* za najboljšo strelsko družin^ ki so tekmovale v počastite* tega praznika. V lanskem let* je ta pokal osvojila Strel s*9 družina s Primskovega. Za letošnji praznik je bi-1^ ponovno organizirano meddrU' žinsko tekmovanje 16 družin z* prehodni pokal Zveze borce*' Družine so tekmovale na stre' lišču v Struževem od 28. junij' do 1. julija z vojaško puško n* razdaljo 200 m v vseh treh P0', ložaj.ih. Tudi letos je pokal z3'j služeno osvojila ekipa srtrelsK*) družine s Primskovega s $ krogi pred strelci iz Predo;^' ki so dosegli 379 krogov. Na*" slede »Tiskan'na« Kranj SMJ »Iskra« Kranj 319, Huje 237, N3' klo 178, »Sava« Kranj 175, Cm če 174 od 750 možnih itd. GJ posameznikov je bil najbolj* mladinec Sergej Cerne s Prii*1' skovega, ki je dosegel 116 kr^ gov pred Francem PeterneK"* iz »Save«, ki je dosegel 113 M3' gov od 150 možnih. Zastopnik Občinskega odb0, ra ZB je v četrtek zjutraj \ Zabnici podelil prvoplasiraf ekipi prehodni pokal, drugo I tretje plasirani pa diplome 0V činskega odbora ZB. Cr-LOCANI POLFINALIST1 1 V torek pozno popoldne I bila v Tržiču nogometna t&m za pokal maršala Tita, ki ^ odloči gorenjskega polfinflli5^ — Odločile so enajstmetrovk' kajti tekma se je v regularne^ času končala 2:2 (1:0). Za do**1" čine sta bila uspešna Mežek I Krašovec, za Ločana pa Jaz" f in Zontar. Igra je bila ostra, ^A* momente groba, iz igre pa * bil izključen Mežek, ker je u^ ril nasprotnega igralca, ko ni imel žoge. — Publika se > tudi od časa do časa nešp°rU^ vedla. 12402210 ALV 7336 BOGATA ŽETEV na Glasbeni šoli v Kranju Vzporedno z ostalimi učnimi zavodi le tudi Glasbena šola v Kranju pred kratkim zaključila s poukom. Ob tej Priliki je bila popisana tudi zadnja stran kronike 48. šolskega leta, ali do^-kičneje povedano: še dve leti in glasbena šola bo slavila 50-letnico ustanovitve in plodnega dela na torišču glasbene kulture v Kranju. Zelo zanimivo bi bilo prelistati celotno kroniko tega zavoda, vendar se bom tokrat omejil le na kroniko pravkar minulega šolskega leta. Namen pričujočega sestavka torej zgolj v tem, da se kronistično zabeleži konec šolskega leta, niti ne gre «a nadrobno zaporedje vseh internih in. javnih nastopov,, ki jih prireja zavod ob zaključku vsakega šolskega ■leta, pa tudi glasbena literatura, ki je bila izvajana na teh glasbenih nastopih, nas ne bi toliko zanimala. Važnejša utegne biti osvetlitev nekaterih važnih momentov, ki dajejo delu glasbene šole dovolj jasno podobo, in ki hkrati pričajo, da je zavod v primerjavi lanskih in letošnjih učnih uspehov, opravil začuda bogato glasbeno žetev. — Pa tudi gole (številke nam utegnejo marsikaj povedati. V minulem šolskem letu je obiskovalo pouk v oddelkih za klavir, godala, solo petje, pihala in trobila ter teorijo 252 gojencev. S tem številom je bila hkrati dosežena skrajna meja, ki jo zmore kapaciteta zavoda, upoštevajoč pri tem zmogljivost prostorov ,in glasbil ter število glasbenih pedagogov. Glasbena šola je v drugi polovici šolskega leta priredila 12 internih in Pred zaključkom šolskega leta še štiri javne glasbene nastope. Razen tega so se gojenci zavoda udeležili še javnih nastopov v Ljubljani, Kropi in na Reki. Ce pa hočemo spregovoriti o uspehih in priznanju, ki so ga bili deležni ob teh prilikah, ne smemo prezreti sodelovanja mladinskega godalnega orkestra in nekaterih solistov glasbene šole na festivalu Bratstva in enotnosti v Slavonskem brodu, saj nobena kulturna skupina ni zabeležila za svoje izvajanje toliko pohvalnih superlativov, kot prav gojenci Glasbene šole iz Kranja. Na splošno je 'moč trditi, da je glas-, ena nadarjenost gojencev zavoda ze-0 d°bra. Zlasti med najmlajšim naraščajem je opaziti več vidnih talen-*°'vi katere bo moč s požrtvovalnim delom in sodobnimi učnimi metodami izoblikovati v odlične glasbenike - re-prodiuktivce. Semkaj sodijo zlasti 8-letni Miha Pogačnik, 9-letna Majda Fajonova, oba violinista iz 3. razreda in nekoliko starejši gojenec - violinist Domink Gašperšič iz 5. razreda. Šolsko leto je bilo zaključeno z majhno svečanostjo v zgornji dvorani Sindikalnega doma, kjer se je zbralo lepo število gojencev, staršev in ostalih ljubiteljev glasbene kulture, ki z zanimanjem spremljajo glasbeno rast naše mladine. — Ob tej priliki so bile razdeljene tudi pohvale najmarljivej-Sim gojencem in spričevala. O uspešnem delu zavoda pričajo tudi naslednji uspehi: z odličnim uspehom je izdelalo 63 gojencev, s prav dobrim 97, z dobrim 62, z zadostnim 8, medtem ko razreda ni izdelal le en gojenec. Neocenjenih je bilo 12 gojencev. Nedvomno gre del zaslug za doseže- r :—^ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE IZ KRANJA GOSTOVALO V KOČEVJU Na »Teden rudarjev«, ki so ga te dni praznovali v Kočevju, sta uprava rudnika Kočevje in DlPD »Svoboda« Rudnik povabila na gostovaije Prešernovo gledališče iz Kranja. Uprava gledlišča se je ljubeznivemu vabilu kaj rada odzvala. V soboto, 29. junija so kranjski gledališčniki gostovali v Salki vasi pri Kočevju z Rem-čevo dramo »Magda«, v nedeljo Pa so uprizorili na odru DPD »Svoboda« Rudnik v Kočevju Ingeovo dramo »Avtobusna postaja«. Prisrčni sprejem ob prihodu in pozornost, kakršne so bili člani iPG deležni med bivanjem med kočevskimi rudarji, bosta ostala kranjskim gledališčnikom Se dolgo v spominu. Zlasti jih bo spominjal na to srečanje kipec rudarja, ki so ga izročili rudarji Prešernovcem kot zahvalo in spomin na to gostovanje. Da so bili vtisi, ki jih je nabral ansambel PG med kočevskimi rudarji zares lepi, ni treba posebej poudarjati. — Ob tej Priliki so si ogledali tudi rudniške naprave. S. k. ne uspehe tudi posrednemu vplivu 9-članskega šolskega odbora, ki je zabeležil v dveh letih sedem plodnih sestankov. In kakšne so perspektive v naslednjem šolskem letu? — Vsekakor se obeta trdo delo, ki ga bodo tudi poslej narekovale najrazličnejše, zlasti še organizacijske težave. — Ze ob bežnem pogledu teh težav se moramo za hip pomuditi pri neustreznih prostorih, ki močno zavirajo nemoteno delo šole. Od tega je tudi odvisno število novo sprejetih gojencev, ki tudi v prihodnjem šolskem letu ne bo preseglo letošnjega števila — to je 250 — pa čeprav se jih je priglasilo mnogo več. Razumljivo in povsem opravič Ijivo je, da bo prav pri sprejemu novih gojencev odigrala odločilno vlogo selekcija. Sprejeti bodo le gojenci, katerih nadarjenost obeta uspešno glasbeno šolanje. Ce pa že govorimo o uspešnem glasbenem šolanju, tedaj ne smemo zaobiti inštrumentov, katerih vrednost, po dolgih letih intenzivne uporabe, ne ustreza več idealnemu pouku. Prejkoslej bo treba misliti na nabavo nekaj klavirjev, pa tudi serija pihal in trobil ni popolna. Ce pa smo v tem naštevanju dosledni, ne smemo prezreti važnega faktorja sodobnega pouka: magnetofona. Sodobna metodika glasbene šole ga namreč uvršča med najvažnejša učila slehernega glasbenega zavoda. Levji delež vseh učnih uspehov pa je pripisovati predvsem ravnatelju Petru Liparju in požrtvovalnem glasbenim pedagogom tega zavoda. Učnih moči je 15, od tega je stalno nastavljenih predavateljev 8, honorarnih pa 7. Njihovega uspešnega dela ne bi podrobneje analiziral, saj doseženi uspehi glasbene vzgoje dovolj jasno vrednotijo njihova pedagoška prizadevanja. In če k temu dodamo še pohvale znanih glasbenih pedagogov z Akademije za glasbo iz Ljubljane, profesorjev Julija Betetta, Leona Pfei-ferja in Antona Ravnika, ki so ob zaključku šolskega leta, na zahtevo Sveta za prosveto in kulturo LRS, pregledali delo oddelkov za klavir, godala in solo petje, tedaj smemo z zaupanjem gledati na bodočnost glasbene šole v Kranju, ki bo tudi poslej z uspehom vzgajala mlade glasbenike - reproduktivce in širila ljubezen do glasbene kulture med ostalim prebivalstvom. s. s. Jtimi.Mfik plodoma »ATOMSKA BOMBA NAD HIROSIMO« je japonski film v črno-beli tehniki, ki na dovolj zgovoren način prikazuje strahote in usodne posledice atomske vojne, ki jo je preživelo leta 1945 japonsko mesto Hirošima. V trenutku, ko je bila odvržena atomska bomba, je izgubilo življenje 247 tisoč ljudi. Film ima sicer prizvok dokumentarnosti in učinkuje zaradi nekaterih razvlečenih prizorov imesSoma zelo ohlapno — to pa še vedno ni vzrok za razvrednotenje vseh kvalitet*. Film je zlasti aktualen v sedanjem času, ko ves napredni svet protestira proti poskusnim eksplozijam atomske bombe in njene uporabe' v vojne namene. Filmski jezik je dovolj zgovoren, da se gledalec ob pogledu filma zamisli, s tem pa je tudi slavni namen filma dosežen. »MOŠKI SO TAKSNI« je francoski film v črno-beli tehniki. Je nekakšna parodija na Don Juana in moSki svet pod skupnim imenovalcem: ljubezenske pustolovščine, pri čemer tudi ženski lahkovernosti in žeji po ljubezni ni prizane-šeno. Razen dinamike in nekaterih posrečenih domislic v situacijski komiki, ni v filmu ničesar, kar ne bi ocenilo zgodbe kot povprečno filmsko burko. Nekateri prizori so v svoji pretirani komiki privzdignjeni do tolikšne mere, da postanejo celo za najnezahtevnejšega gledalca neužitni. Se vedno pa velja pravilo, da slaba zgodba ne more roditi dobrega filma. Več sreče pa so imeli ameriški producenti MGM z barvno glasbeno komedijo »DVA TEDNA LJUBEZNI« ki jo smemo prištevati med najboljše filme tovrstnega žanra, ki smo jih gledali na platnu v zadnjem času. Film nima drugega namena kot zabavati, kar se je scenaristu, režiserju in igralcem v polni meri tudi posrečilo. Na filmski trak so posneli zgodbo o mladih ljudeh, o- njihovi sončni mladosti, polni zanesenjaških sanj, o prvih nerodnih korakih v svet ljubezni in iluzij. Nobena mladost pa ni tako sončna — tudi ta ne v filmu — da je ne bi bridka vsakdanjost in nerazumevanje starejših, ki so v srcih, čeprav se tega ne zavedajo, še vedno mladi, zagrenili. Film — čeprav smo podobne že gledali — ima v svojem izraznem jeziku toliko svežine, da ga lahko mirne duše ocenimo kot dobrega. Vsekakor pa nudi prijetno razvedrilo. aa OBISK v MUZEJU v RADOVLJICI Občine Bled, Bohinj in Jesenice nimajo razumevanja za ohranitev kulturnih spomenikov na svojih področjih Sredi Radovljice, v stavbi, ki ima eno najlepših fasad na Slovenskem, v bivši graščini grofov Thurnov, deluje eden- najmlajših in najmanjših slovenskih muzejev, Pokrajinski muzej v Radovljici. Upravnika radovljiškega muzeja Štefana Eržena sem našel zej ima etnografsko zbirko, kul-turno-zgodovinkso zbirko, foto-teko kulturnih spomenikov, zbirko NOB, strokovno knjižnico in prirodopisno zbirko. Zdaj urejajo prostore — tri sobe — v katerih bodo poskusili urediti stalne razstave nekaterih predmetov iz teh zbirk. Lesena baročna plastika iz Lesc gradiva, mimo tega pa je v lanskem letu priredil devet občasnih razstav. Zdaj pripravljajo slovenski čebelarji v zvezi z Glavno zadružno zvezo Slovenije republiški čebelarski muzej, ki bo v sklopu radovljiškega muzeja. Sredstva za čebelarski muzej je dala na razpolago Glavna zadružna zveza. mm IZ ZBIRKE NOB: del vislic iz Kamnika, žara s pepelom iz dachauskega krematorija, jetniška obleka iz Dachaua, nemške polioijske lisice, najdene v Radovljici in ostanki krogel, s katerimi so streljali talce v Dragi pri Begunjah precej slabe volje. Zato se je sprva otepal, ko sem ga prosil, naj mi pove kaj o delu muzeja — potem pa se je počasi le otajal in mi tudi razložil, zakaj je tako slabe volje: proračun za muzej je bil odobren šele junija, zato je javno delo muzeja počivalo od Linhartove razstave v lanskem letu do zdaj. ' Kljub temu pa ni počivalo delo v muzeju samem, pri urejevanju zbirk, zbiranju novih muzejskih predmetov itd. Mu- li etnografske zbirke radovljiškega muzeja Ahilova peta radovljiškega muzeja je — kot pri večini kulturnih ustanov na Gorenjskem — proračun. Muzej je bil ustanovljen sredi leta 1955 kot pokrajinski muzej za bivši okraj Radovljica. Po ukinitvi okraja je muzej vzela v svoj proračun radovljiška občina, ki pa mu seveda ne more nuditi tolikšnih sredstev, kot bi jih muzej potreboval za uspešno delo na teritoriju občin Bled, Bohinj, Jesenice in Radovljica. Nerazumljivo je, da druge tri občine bivšega radovljiškega okraja ne prispevajo nobenih sredstev niti za tista dela', ki jih muzej opravlja na njihovem terenu! Blejska, bohinjska in jeseniška občina bi morale prispevati vsaj minimalna sredstva za vzdrževanje kulturnih spomenikov na svojem območju, kajti popolnoma razumljivo je, da radovljiška občina nima denarja za to. Kljub vsem kroničnim težavam pa muzej le ne spi, kot bi bilo pričakovati zaradi omejenih sredstev, ki jih ima na razpolago. Nadaljuje z zbiranjem Kol, ob katerem so v Lanco-vem streljali talce. V višini oči se v kolu jasno poznajo sledovi svinčcnk „Svoboda" v Škof ji Loki je zaživela Pretekli teden so se člani KUD »Tone Sifrer« v Skofji Loki zbrali na občnem zboru. Ugotovili so, da so sekcije društva zabeležile v loško kulturno kroniko vrsto pomembnih uspehov. Ze \i bežnega pregleda tega dela je moč razbrati, da je temu res tako. Gledališče je^letos že v drugo razpisalo abonma s sodelovanjem Prešernovega gledališča iz Kranja. Pripravili so šest premier z 32 predstavami in 4600 obiskovalci. Priredili so 3 koncerte in izdali 5 številk gledališkega lista. Lutkovna sekcija je bila ustanovljena šele lani decembra, a je naštudirala tri premiere in imela 29 predstav. Godba in orkester sta sodeloval/a na vseh pomembnih prireditvah in proslavah. Razen tega je orkester naštudiral tudi Schubertovo opereto »Pri treh mladenkah«. Ženski pevski zbor in balet sicer nista bila tako uspešna, a sta vendarle popestrila delo društva. — Delo knjižnice pa je bilo tako obsežno, da bo treba govoriti o njej ob drugi priliki. Glasbeno šolo tega društva je letos uspešno končalo 22 učencev. To skopo naštevanje nam govori o prečutih nočeh, o žrtvovanju osebnih koristi, ne moremo pa zanikati številnih problemov, ki hrome večjo razgibanost društva. Prvo in ne zadnje: prostori ne ustrezajo zahtevam kulturnega dela. Razbitost po sekcijah ne druži članov, temveč jih razdvaja. Vsa aktivnost sloni na nekaj ramah, ki morajo prenašati pretežko breme, obenem pa se z združevanjem dela v eni roki, hromi samoiniciativa drugih. Poseben problem tare godbo na pihala, ki doživlja dokaj težke čase prav zaradi nesoglasja, ki zadobi še posebno močan poudarek v skupnem amaterskem delu in v osebnih koristih članov. Istočasno tudi ni moč prezreti dejstva, da društvo svojim članom ni nudilo osnovnega, kar zahteva sodobnost: kulturno-družabno življenje. Od 170 članov je bilo le 39 delavcev. Tudi to razmerje je ob bogati delavski tradiciji dokaj boleče. . Spričo teh problemov, ki nujno vodijo k propadu, so člani na občnem zboru zahtevali, da se njihovim kulturno - prosvetnim stremljenjem utere nova pot. Dvanajstletno delo prosvetnega društva »Tone Sifrer« je z letošnjim občnim zborom končano. Novo ustanovljena »Svoboda« v Skofji Loki pa naj zaživi. Z oslonitvijo na delavce, na novo organizacijo z borbenimi tradicijami, naj postane kulturni dom — družbeni dom, kjer bo vsakdo našel svoje zadovoljstvo in družbo. K. J. * Praktično za taborjenje ob morju Za camping je najbolj važno, da smo praktično oblečene. Pod šotorom je tudi julija in avgu-ta pogosto vlažno, zato ne pozabite vzeti s seboj volnenega puloverja ali jopice. Najbolje se boste počutile v bluzi in krilu. Bluze naj bodo pralne, prav tako kratke hlače in krilo, ki se ne sme preveč mečkati. Za deževne dneve si pripravite ozko ravno krilo. Kadar odhajate taborit, ne pozabite vzeti s seboj žepne baterije, vžigalic, lonca in še ene posode za kuhanje, grelca z gorivom v tabletah, jedilnega pribora, šivalnih potrebščin in skromne apoteke. Vse te stvari imejte spravljene v polivintfastih vrečicah, da ne bodo vlažne. • ■ V Poljanski dolini je največ rahitičnih otrok Zdravstvena zaščita otroka se pričenja takoj po rojstvu in traja do konca šolanja. Za otroke do 7. leta so posebne posvetovalnice in dispanzerji, kamor prinašajo matere otroke po šestem tednu starosti. Pa tudi potem matere precej redno obiskujejo posvetovalnice, zlasti v večjih središčih, kjer so bolj seznanjene z vlogo teh ustanov. V kranjskem okraju je bilo lani na 2614 rojstev v posvetovalnicah 14.878 pregledov, obiskov na domu pa so zabeležili 2717. Zdravstveni delavci ugotavljajo v našem okraju precej obolenj in otroških nalezljivih bolezni. V Poljanski dolini, posebno v Sovodnju, Kladjah, Hotavljah in še nekaterih dru- gih krajih je zelo razširjen ra-hitis. Tudi drugje na podeželju je zaradi zakoreninjenih slabih navad v pogledu prehrane precej te bolezni. Celo v neposredni blizini Kranja, na Visokem, v Šenčurju, Voklem, Trbojah in Predosljah marsikje nimajo niti koščka zemlje zasajenega z zelenjavo. V teh predelih bi morale zlasti kmetijske zadruge posvetiti več pozornosti zdravi prehrani, prirejati tečaje in predavanja, na katerih bi se žene seznanile s sodobno prehrano in nego dojenčka. Dokazano je, da je nad 80% smrti novorojenčkov in dojenčkov do 12 meseca starosti povzročila pomanjkljiva pomoč pri porodu in higiensko neustrezna nega dojenčka, pa tudi slabi higienski pogoji matere v času nosečnosti. Povprečna umrljivost dojenčkov v letu 1956 je bila v kranjskem okraju 4,36%. Čeprav smo v republiškem merilu na tretjem mestu, s tem ne smemo biti zadovoljni. V primerjavi z naprednimi deželami, kjer do- SONCNE PEGE LAHKO RAZ-BARVAMO Žene, ki so nagnjene k pegam, si morajo že zgodaj spomladi zaščititi kožo pred sončnimi žarki. V ta namen uporabljamo razne zaščitne kreme. Ce pa so pge že tu, jih poskušamo razbarvati tako, da obraz zjutraj in zvečer namažemo s 15-odstotno belo precipitatno mastjo. Pri uporabi precipitatnega mazila moramo biti previdne, ker občutljiva koža marsikdaj reagira z vnetjem. Zato je priporočljivo, da precipitatno mazilo in vsako drugo čistilno sredstvo preskusimo najprej na majhnem delu kože. Domače sredstvo proti pegam je limonin sok. seže umrljivost dojenčkov komaj 2%, je ta odstotek umrljivosti še vedno zelo velik. Najvišji procent je v Cerkljah, v Zireh, v Tržiču in na Jesenicah. Za zaščito otrok je treba neprestano delati, zato je nujno potrebno, da v velikih središčih kot so Jesenice, Radovljica in Tržič, ustanovijo dispanzerje. Tudi tovarne lahko pri zdravstvenem nadzoru matere prispevajo svoj delež, saj s tem posredno zaščitijo tudi otroka. Podjetja »Iskra« Kranj, Predilnica Tržič in »Tiskanina« Kranj že uvajajo ginekološke preglede vseh žena, ki so tam zaposlene. Dobro bi bilo, če bi jih posnemala tudi ostala podjetja, saj bi tako zdravstveno zaščito matere in otroka lahko precej izpopolnili. Verjetno bi bil potem odstotek mrtvorojenih novorojenčkov manjši. ENOBARVNA OBLEKCA BO BOLJ PRIKUPNA, CE JO OKRASIMO Z VEZENJEM. — VZOREC, KI GA VIDITE NA SLIKI DESNO, JE ZELO PREPROST. LAHKO GA UPORABITE TUDI ZA TORBICO RECEPTI JEDILNIK Zelenjavna omaka s kruhovimi cmoki. Čokoladno pecivo. 10 dkg suhe slanine, četrt kg paprik, četrt kg paradižnikov, četrt kg gob, osi, osminko Ltra vode, poper, čebula. Slanino zreži na majhne koščke in jo z drobno zrezano čebulo opraži na masti, dodaj na rezance zrezano papriko, gobe in zrezan paradižnik, duši z nekoliko vode do mehkega. Iz 6 žemelj, treh osmink litra mleka, drobne čebule, 2 jajc, soli, sesekljanega peteršilja, 12 dkg moke in malo popra napravi majhne zmoke, zloži na omako in jih kuhaj z omako vred. Čokoladno pecivo: 20 dkg margarine, četrt kg sladkorja, 3 jajca, 20 dkg orehov, četrt kg moke, pol pecilnega praška, 10 dkg čokolade, mleko po potrebi. Margarino, sladkor, rumenjake penasto umešaj, dodaj sneg 3 beljakov, zmlete orehe, moko s pecilnim praškom in potrebno količino mleka. Končno dodaj še zdrobljeno čokolado, napolni pekač in peci tričetrt ure v precej vroči pečici. praktični nasveti Madeže od navadnega črnila, ki ne vsebuje anilinskega barvila, čistimo, če so na belem bombažnem blagu, z vročo oksalno kislino, -nato pa s hladno 5 % solno kislino. Bombažno blago pobarvano s trpežnimi barvili, čistimo s citronovo kislino, nebarvano volno z razredčeno solno kislino, barvasto pa z vročo oksalno ali s citronovo kislino. Mastne madeže na belem bombažnem perilu čistimo z milom, na barvanem blagu iz bombaža ali umetne svile z mlačno milnico in nato previdno z bencinom ali etrom, na barvani volni z mlačno milnico ali z mrzlim, srednje močnim salmiakovcem. W«1B ČERKESKA PRAVLJICA Nekoč je ukazal sedmeroglavi ljudožerec Dalbegen osi: »Piči vsako živo bitje na zemlji in mi potem povej, čigavo meso je najslajše.« Osa ga je ubogala. Odletela je na zemljo in pikala vse po vrsti: psa, mačko, tigra, konja, zajca, kravo, jelena in tudi človeka. »Oh,« je zapela. »Človek je najslajši, človek je najslajši!« »Draga osa,« so jo prosili ljudje. »Nikar ne povej tega Dalbegenu, sicer nas vse požre.« »Človek je najslajši, človek je najslajši!« je pela osa, ne meneč se za prošnje ljudi. Saartak-Peri pa se je razjezil, zgrabil je oso za krila in ji iztrgal jeziček. Tako se je vrnila osa k ljudožrcu brez jezika. »Čigavo meso je najslajše?« jo je vprašal Dalbegen. Osa pa je samo brenčala: »M-m-m-m-m-m-m-m- ...»« In se danes ne more govoriti. v @rni muren »Crni muren, dober -dan! Mar še vedno si zaspan? Sonce sije, kje le ždiš, moje sence se bojiš? Ce pa tak si mi junak, da te splaši vsak korak, ti pomagati ne vem, raje dalje v polje grem. Čakaj, prej še s slamico dregnem v tvojo jamico.« Pa se slamice je zbal, brž iz luknje pribežal. MARTINA BIDOVEC Miha Klinar ga zelo pustošili in leta 1636 je Ferdinand II. prepovedal v njem sekati les, ker je zvedel, da ne prizanašajo niti mlademu drevju in da pasejo v njem živino. Kršiteljem ni zagrozil samo z denarno in telesno kaznijo, ampak tudi z odvzemom živine in voz. Leta 1667 je prešel gozd v last grofov Auerspergov. Ker pa ni bilo mogoče brzdati kmečke sekire, so leta 1804 razdelili gozd med 28 vasi, kranjsko (Kiesel-stein), brdsko in glavniško graščino ter faro v Naklem in Kranju. Udin boršt je nudil svojčas okoličanom varno zavetišče proti raznim napadom, v njem so člo-movali zloglasni rokovnjači, zelo važno vlogo pa je odigral v zadnji narodno-osvobodilni vojni, kot smo to že omenili. 25 LU O O CD 0l < m < t/i i tu O ti) > i—i Q o o o i O * I 97. Skočili so kot bi jih kdo pičil in stekli k obali, ki je bila nasproti mesteca. Razmaknili so grmovje in kukali čez vodo. Mali parnik je bil približno kilometer pod mestecem in plul je s tokom po vodi. Zdelo se je, kot da je na krovu polno ljudi. Cela vrsta čolnov je bila v bližini parnika, vendar dečki niso mogli videti, kaj delajo ljudje v njih. 98. Zdaj se je parniku iz boka izvit bel dim in ko se je razširil, se je dvignil v neznaten oblak in do njih je spet segel zamolkli grom. »Zdaj vem,« je zaklical Tom. »Nekdo je utonil!« »Tako je,« je potrdil Huck. — »Presneto! Rad bi bil z njimi na krovu,« je dejal Joe. —» »Tudi jaz,« je pristavil Huck, »dal bi ne vem kaj, če bi vedel, koga iščejo.« Nenadoma pa je Tom vzkliknil: »Fantje, vem, kdo je utonil! — Mi!« 99. Zmagoslavje jih je prevzelo. Pogrešajo jih. Žalujejo za njimi. Zaradi njih se lomijo srca. Tako so si mislili. Najbolj imenitno pa se jim je zdelo, da je o njih — izgubljenih dečkih, govorilo vse mesto in da so bili predmet zavisti vseh fantov. »Sijajno,« so vsi v en glas zaklicali. »Končno se je le obneslo postati pirat!« Tako so zrli kdove koliko časa v parnik. , 100. Ko se »je začelo mračiti, je odšel parnik na svojo običajno pot, čolni pa so izginili. Naši »pirati« pa so se vrnili v taborišče. Slavili so ponosno zmagoslavje spričo nemira, ki so ga povzročili v mestecu. Nalovili so rib, skuhali večerjo, pojedli in nato ugibali, kaj neki mislijo in govorijo o njih. Kmalu jih je prevzel spanec, počasi pa sta Joe in Huck omahnila in zaspala, le Tom ...