KNJIŽNICA PAVLA GOLE Kidričeva 2
Občina Mirna? Upanje ostaja
* *>•.
■%..
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
3. redna seja Sveta KS Mirna je bila 29. 06. 2010
Dnevni red:
1.	Obravnava in sprejem zapisnika 1. izredne seje;
2.	dodelitev sredstev društvom in organizacijam;
3.	informacija o nakupu zemljišča Škarja -Škarja;
4.	pokopališče-potrditev cenika;
5.	strelišče v Zapužah - sprejem stališča;
6.	aktualno (prošnje, informacije),
Ktč.l.:
Pregledali smo realizacijo sklepov 1. izredne seje in potrdili zapisnik s sedmimi glasovi ZA.
Ktč.2.:
Podani so bili predlogi Komisije za razdelitev planiranih sredstev za delovanje društev, organizacij in ustanov v KS Mirna.
Člani Sveta se strinjamo in potrjujemo razdelitev sredstev društvom in organizacijam za njihovo delovanje v letu 2010,
K tč. 3.:
Obravnavali smo prispeli prošnji za odprodajo zemljišč na Mirni. Svet KS Mirna daje soglasje za odprodajo parcele 31 /3 KO Mirna v izmeri 41 m2 Damjani Papež,
Pravtako soglašamo z odprodajo parcele 31 /3 KO Mirna Meti in Bojanu Plauštajner.
K tč. 4.:
KS Mirna še ni mogla plačati zemljišča za pločnik Sv. Helena in za varno pot. Pripeljati moramo sodnega cenilca, ki bo izdelal oceno vrednosti zemljišča.
K tč. 5.:
Cene pokopaliških storitev za leto 2010 ostanejo nespremenjene.
K tč. 6.:
Podana je bila informacija o izvajanju streljanja športnih strelcev, lovcev in drugih strelskih navdušencev v okolici lovske koče in v opuščenem peskokopu v Zapužah,
Krajani Zapuž menijo, da za to dejavnost na tem področju ni nobene zakonske osnove, moti jih pokanje, ki jim zelo zmanjšuje kakovost življenja. Hočejo imeti vsaj približno take pogoje za življenje, kot jih imajo drugi Mirnčani.
Člani Sveta KS zavzemamo o teh strelskih dejavnostih enako stališče kot krajani Zapuž.
K tč. 7.:
Ob ograji Dane pred ČN je bila zamašena kanalizacija, da so sefekalije razlivale vokolje. Podjetje Komunala je moralo vsebino kanalizacije izčrpati in odpeljati na ČN Trebnje. Izvajalec čiščenja meni, da je do zamašitve prišlo zaradi premajhnega odvzema odplak na ČN Mirna.
Stanje naj še preveri komunalni inšpektor in o tem obvesti KS Mirna. S problemom ČN
Mirna naj se seznanijo tudi druge naravovarstvene organizacije in OS Trebnje.
Franci Štepic je opozoril, naj občina Trebnje v skladu s proračunom za 1.2010 izvede obljubljeno asfaltiranje ceste Cirnik do meje z občino Litijo.
4. redna seja Sveta KS Mirna je bila 23. 08. 2010
Dnevni red:
1.	Obravnava in sprejem zapisnika 3. redne seje;
2.	realizirana in planirana dela;
3.	Krajan - vsebina in cenik;
4.	poročilo o izvedbi projektov KS - župan;
5.	aktualno.
Ktč.l.
Pregledali smo sklepe 3. seje in ugotovili, da je bilsstraniobčineopravljen ogled makadamske ceste Cirnik- Litija in poškodovanega cestišča -klanec pod Cirnikom, Za ta dela je vobčinskem proračunuzagotovljenih60.000 EUR,za sanacijo ceste na Brezovici pa 40.000 EUR.
Velike in nevarne poškodbe so tudi na občinski cesti Mirna - Stan in regionalni cesti Mirna - Gabrovka ter Mirna-Sotla.
O nujnost teh popravil bomo ponovno obvestili Občino.
Zapisnik z dodatnim sklepom je bil sprejet z 10 glasovi ZA.
Ktč.2.
Lastnik spodnjega dela zgradbe, kjer so v nadstropju prostori KS Mirna, je začel z obnovo fasade in sanacijo drugih poškodb. Ker so prostori KS v lasti občine, smo jo zaprosili za potrebna finančna sredstva. Tu so nam odgovorili, da mora sanacijo etaže zgradbe KS Mirna financirati sama. Treba jezamenjati tudi okna in vrata.
Sklenili smo, da pristopimo k tej sanaciji. Komisija naj izbere najugodnejše izvajalce del.
Krajani večkrat ustno prosijo za dovoz gramoza. Zaradi planiranja sredstev za ta namen obvestimo krajane, da pravočasno (v začetku leta) dostavijo pisne vloge, ki jih bo obravnavala komisija in določila prioriteto urejanja makadamskih cest. Prednost imajo ceste, ki vodijo do stalno naseljenih hiš (ne vikendov).
K tč. 3.
Drugo številko glasila Krajan bomo izdali 20. septembra. Prispevke bomo zbirali do 25. avgusta. Vtej številki se lahko predstavijo tudi politične stranke s prispevki do 1000 znakov -1/4 strani.
K tč 4.
Župan občine Trebnje je zaprosil, naj mu vse KS opišemo in pošljemo fotografije vseh projektov, ki so bili izvedeni v mandatu 2006 - 2010. Želi tudi seznam najzaslužnejših kra-
janov, ki so pri njih sodelovali.
Člani Sveta smo se odločili, da tega poročila ne bomo dostavili, saj je bilo vse opravljeno delo sproti objavljeno v KRAJANU, zaslužnim krajanom pa podeljujemo priznanja ob našem krajevnem prazniku. Prav tako smo redno oddajali poročila ob koncu vsakega leta.
K tč. 5.
Podana je bila informacija o prizadevanjih za ustanovitev občine Mirna. Upamo, da bo DZ RS potrdil našo občino na septembrski seji. Tudi Ustavno sodišče še ni podalo odgovora na našo pritožbo. Če bo treba, bomo zadevo poslali na evropsko sodišče.
Na jesenskih volitvah bomo Mirnčani verjetno še morali voliti naše predstavnike v OS Trebnje in v Svet KS Mirna, Kandidate za svetnike lahko predlagajo posamezne politične strankeali pa jih bomo izvolili na Listi za Mirno. Pomembno je le, da izberemo poštene in odgovorne ljudi, ki bodo res skrbeli za napredek in razvoj Mirne.
Obravnavali smo problem osvetlitve športnih igrišč pri šoli. NK Mirna plačuje elektriko in ugaša luči, zato igrišča niso osvetljena. KS bo poskrbela, da se izvede preklop te elektrike k OŠ na poseben števec.
Mladince in DU bomo zaprosili za pomoč pri urejanju okolice gradu.
DU Mirna bomo poslali pobudo, da prevzame v upravljanje pohodno pot Speča lepotica, ker bi le tako lahko kandidirali za sredstva iz razpisov.
Poškodbe na cestišču na Selu nasproti hiše KIRMjetreba asfaltirati, pravtako je treba urediti varen prostor za srečanje vozil v Zapužah med »štalo« in hišo Kovačič, za kar bomo prosili Občino.
Na vsa društva bomo poslali pobudo, naj prevzamejo skrb za čiščenje ob posameznih odcepih cestišč, kot je praksa že v več slovenskih krajih.
Vsi sklepi te seje so bili soglasno potrjeni,
Svet je imel v tem času tudi dve dopisni seji, ki sta bili namenjeni prizadevanjem za Občino Mirna.
E NAŠI RAJNI 1
Marija Božič Franc Bartolj Ana Novak Frančiška Pate Jožef Anžiček Wilibald Buchberger Antonija Janežič Jožef Butara
KS Mirna je praznovala ...
Letošnje praznovanje je minilo v želji, da bi bilo to zadnje praznovanje praznika krajevne skupnosti, in z upanjem, da bi se naslednjič zbrali in podelili priznanja v samostojni občini.
Grajsko obzidje je - presenetljivo - na praznovanje privabilo številne Mirnčane, ki so s svojim obiskom počastili krajevni praznik in prejemnike priznanj. Kot običajno je na prireditvi zapel Ženski pevski zbor Zimzelen pod vodstvom Staneta Pečka, tako da »mirnska himna« ni manjkala, piko na i pa je večeru dala uprizoritev Krsta pri Savici KUD Klas Mirna. Po premieri na odru, je bila ambientalna uprizoritev novo doživetje ta ko za gledalce kot za igralce. Pod zvezdnatim nebom seje odvila ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, zaznamovana z bojem za vero in višje cilje.
Priznanja KS Mirna so prejeli: PAVLINA HROVAT, PODJETJE KREMEN D.O.O.
-OBRAT MIRNA IN KUD KLAS MIRNA.
Boj med Valjhunovo in Črtomirovo vojsko.
Za dolgoletno delo na kulturnem, socialnem in družbenopolitičnem področju in za izredno skrb in prizadevanje pri urejanju okolja prejme priznanje KS Mirna Pavlina Hrovat.
Bila je med prvimi člani KUD Svoboda Mirna in v dramski skupini odigrala kar nekaj vlog, ki sojih takratni kulturniki postavili na oder. Svoje izkušnje je pozneje s pridom uporabila pri vodenju prireditev, ki jih organizira DU Mirna s svojimi pevci in dramsko skupino. Na njeno pobudoje bila vDU ustanovljena skupina VEZI, ki združuje literarnezanesenjakinje-ustvarjalke proze in poezije. Članice Vezi pod vodstvom animatorke Pavline dvakrat letno pripravijo literarne večere z zanimivimi gosti. Predšolski otroci jo poznajo kot babico iz pravljice, varo-
vanci Doma za starejše občane pa kot prijazno prostovoljko, ki jim čas krajša zzanimivim branjem. Piše članke za številne časopise in revije in opozarja na družbene krivice.
Aktivna je v mnogih organizacijah in društvih, gotovo pa je najbolj ponosna na svoje delo v Združenju veteranov.
Pomaga ljudem v stiski, jih obiskuje in jim nudi pozornost, ki soje vse premalo deležni.
Neutrudna je pri skrbi za urejenost kraja, daje številne pobude za lepši videz Mirne, ki je zanjo »svet kraj in ga ne bi zamenjala za nobenega na tem svetu«.
Za vse to seji KS Mirna zahvaljuje, priznanje
pa naj sprejme tudi kot spodbudo za nadaljnje delo.
Za zavzemanje za okolje, ki bo človeku in drugim živim bitjem prijetno, za okolju prijazno rudarjenje in za vpetost podjetja vživljenje in delo naše KS prejme priznanje za leto 2010 Podjetje Kremen d.o.o. - Obrat Mirna.
V nahajališču Jersovec pri Mirni pridobivajo kremenovo surovino kvarcit - roženec, ki se največ uporablja za proizvodnjo ognjevarne opeke, iz katere so izdelane steklarske peči, peči vželezarnah in livarnah.
Obrat Mirna je bil ustanovljen leta 1958 in že tedaj je bil najpomembnejši nemški kupec, temu se je pozneje pridružili še češki. Nova tržišča je bilo mogoče dobiti le tako, da so
razširili način priprave kvarcita, koje že grozila nevarnost, da bo obratzamrl, Od prvotno 24 zaposlenih, ko je bilo še veliko ročnega dela, daje danes Kremen delo 15 zaposlenim, Vendar so vztrajali, prebrodili vse krize in danes lahko lezobčudovanjem opazujemo urejene objekte in okolico,
Vedno so prisluhnili potrebam KS Mirna: uredili so cesto, postavili most proti Zabrdju, bili sponzorji številnih prireditev, poskrbeli so za urejanje svoje neposredne okolice in kraja Mirne, pomagali so s stroji in peskom -tako so nas reševali tudi letošnjo zimo, ko je že zmanjkalo vsega posipnega materiala.
Prisluhnili so nam, ne glede na velike skrbi za lastno preživetje.
KS Mirna se podjetju Kremen - Obrat Mirna s priznanjem najlepše zahvaljuje in želi, da doseže kar najboljše poslovne rezultate, najde pot v stabilnejše in varnejše poslovno okolje,
Priznanje KS Mirna za obogatitev našega kulturnega življenja, za številne odrske predstave, ki so vedno napolnile našo dvorano, dobi KUD KLAS MIRNA.
KUD KLAS je bil ustanovljen leta 1999 in je v svojih vrstah zbral številne ljubitelje gledališkega ustvarjanja vseh starosti. Svojo pot so začeli z množično predstavo Pasijon, ob200-letnici rojstva Franceta Prešerna pa so odigrali predstavo v treh dejanjih Dr, France Prešeren malo drugače. Sledila je uprizoritev Veronike Deseniške na mirnskem gradu, ki si jo je ogledalo več kot 500 gledalcev, tej sodobna drama Poršija Koklin. Ko so se lotili komedije, kijih ima danes občinstvo najraje, so z Dvema nevestama tako navdušili publiko, da jih do danes ni pozabila. Njihova zadnja predstava je Krst pri Savici, ki jo je po Prešernovi pesnitvi priredila predsednica društva Petra Krnc, režiral pa,tako kotvsa dela do sedaj, neutrudni Stanko Tomšič. Poleg celovečernih predstav so pripravili tudi več literarnih večerov pod skupnim naslovom V objemu besed in priložnostno igro ob obletnici našega čebelarja Petra Pavla Glavarja.
V sklopu društva delujeta tudi sekciji Selo - za ohranjanje starih običajev z etnološko prireditvijo Mlačev na Selu in Brezljan - za ohranjanje kulturne dediščine.
Občudovanja vredno je dejstvo, da društvu uspeva poleg bolj ali manj stalne skupine članov pritegniti k delu lepo število mladih, za katere je tovrstno druženje nova kvaliteta življenja, Odrske deske imajo svoj čar, ki nikoli ne popusti, ko ga enkrat okusiš.
Za nove predstave, kijih bodo še naštudirali, in za vse dosedanje delo podeljuje KS Mirna KUD Klas Mirna priznanje za leto 2010.
Nagovor predsednice sveta KS Mirna Bariče Kraljevski ob letošnjem prazniku:
Spoštovani
Svet KS Mirna v sedanji sestavi zaključuje svoj štiriletni mandat v vročem upanju, da bomo drugo leto praznovali svoj občinski praznik. Preveč truda in naporov je bilo vzadnjem letu in pol vloženih, premočna je volja vseh naših volivcev, ki ste nas podprli z absolutno večino, da bizželjo po samostojni poti odnehali. Ševednoverjamemo, da bodo zmagala demokratična načeta in da ustavne pravice veljajo tudi za nas. Ni poslanca, na katerega ne bi naslovili pisma z našimi pričakovanju, zahvalili smo se slehernemu za njegov glas, iščemo podporo pri vseh političnih veljakih in vse, ki kaj veljajo, iz dneva v dan prepričujemo v upravičenost svojih načrtov za prihodnost. Pisarna KS seje spremenila v organizirano dopisništvo, iz katerega ekipa vztrajno in nepopustljivo odreagira na sleherno novostvDZ.Nismose vdali in se tudi ne bomo, dokler ne bomo izkoristili zadnje možnosti, ki nas lahko pripelje do tega, da bomo gospodar na svoji zemlji, da bomo sami odločali o svoji prihodnosti, izbirali, s kom bomo sodelovali in s kom ne, in sami nosili odgovornostza vsa svoja dejanja.
In verjemite, Slovenijaje na naši strani. Prejeli smo številne izraze podpore, priznanja za našo vztrajnost in izjave županov malih občin: »Če zmagate, vam ne božal.« Končno bomo imeli v prihodnosti koristtudi od tega. Marsikdo bo hotel videti, kje so doma tisti trmasti Mirnčani, mi pa imamo komurkoli kaj pokazati.
Skeptiki pravijo, da je že vse zamujeno, a vendar ni pravega časa, je le naš čas in v njem moramo doseči največ, kar je mogoče.
Pred štirimi ieti smo v KS Mirna optimistično začrtali svojo pot tako kot so to počeli že mnogi drugi pred nami. Saj je bilo marsikaj opravljenega, verjemite, pošteno in v prepričanju, da gre za dobro vseh,
pa vendar veliko premalo, da bi bili prav vsi zadovoljni. Tam, kjer smo pričakovati največ, se je najmanj spremenilo. Res smo dobili tako zelo potrebni cestno železniški prehod, posodobljeni del ceste v Sotli -na eni in drugi strani-, nov most pod Migotico, Mirna pa se še vednodušiv prometu, ker ni niti prvega kraka obvoznice, parcel za mlade družine ni, obrtniki in poslovneži se nimajo kje naseliti, med cestami so delno sanirane lejavne poti, ki so v pristojnosti KS. Z marsičem bi se sicer lahko tudi pohvalili, a vse to smo naštevali že v preteklih letih, poročila polnijo strani našega Krajana in kdor hoče videti, mora priznati, da v KS ni bilo - glede na razpoložljiva sredstva - tako malo narejenega. Začasno smo rešili problem pokopališča in pripravili dokumentacijo za njegovo širitev, urejena in osvetljena sta pločnika do pokopališča in gradu, pripravljenoje zemljišče za večnamenski dom, okolica Doma Partizan ima novo podobo, marsikaj pa je izboljšanega v njegovi notranjosti. Varna pot je postala priljubljeno sprehajališče, ribnik pod gradom je zaživel, pa avtobusna postajališča, številni hidranti, kamioni gramoza ... veliko je bilo vsega v teh letih. Tudi Speča lepotica, kjer gostujemo nocoj, je nekaj pridobila v vseh teh letih, med drugim tudi dve knjigi o gradu Mirna. Pomagali smo društvom, v preteklih dveh letih izdatneje, ko nam občinska sredstva niso bila tako skopo odmerjena.
Pa vendar se bolj in bolj zavedamo, da je samostojna pot za nas edina prava, da je naša pravica in možnost za kvalitetnejše življenje v naši skupnosti.
Dragi sokrajani, spoštovani gostje, naj vam ob letošnjem prazniku KS Mirna voščim izpolnitev naše najbolj vroče želje, vsem dobitnikom priznanj za leto 2010 pa iskrene čestitke.
Bariči in Janezu priznanji za delo
Svoj praznik je obeležila tudi Občina Trebnje. Ob tej priložnosti sta priznanje in plaketo občine za svoje delo prejela tudi dva krajana KS Mirna. Prireditev je bila na predvečer državnega in občinskega praznika, sooblikovali pa so jo med drugim tudi Ženski pevski zbor Zimzelen in Petra Krnc, zaznamoval pa jo je performans pod režisersko taktirko Draga Živadinova v čast častni občanki Ivi Zupančič.
PRIZNANJE Občine Trebnje prejme Bariča KRALJEVSKI
Bariča Kraljevski svoje znanje in ljubezen do slovenskega jezika še danes prenaša na mlade rodove, prav tako pa z lepotami slovenskega jezika seznanja tudi Rome, S svojimi pronicljivimi idejami in izvirnimi besednimi igrami je nepogrešljiva na kulturnih prireditvah na domači Ševnici, v občini in izven nje. Zanje pripravlja scenarije in jih povezuje. Kot predsednica sveta Krajevne skupnosti Mirna je presegla strankarska prizadevanja, zaradi njenega nekonfliktnega pristopa, posluha za soljudi in premišljenega načrtovanja, ki vključuje tudi žensko intuicijo, je uspešno našla pot do vseh krajanov. Ves čas pa je ostala zvesta delovanju v društvih - posebej ljub ji je gledališki oder, kamor jo je zvabil KUD Klas Mirna, obožuje petje vženskem pevskem zboru Zimzelen,
Bariča Kraljevski prejme priznanje Občine Trebnje za organizacijo kulturnih prireditev, ^ aktivno delo v društvih, opravljanje funkcije L predsednice Krajevne skupnosti Mirna ter A izjemen čut do soljudi.
m	PLAKETO Občine Trebnje
^ prejme Janez JANEŽIČ
Janez Janežič je svojo ljubezen do snemanja nadgradil po upokojitvi, ko sije kupil profesionalno kam-ero.Že več kot desetletjeje nepogrešljiv na priredrtvah v občini in zunaj nje. Kot dopisnik Televizije Novo mesto
¥4v'*ll
- Vaš kanal skrbi, da je s sliko z gospodarskih, kulturnih, športnih, političnih in zabavnih dogodkov seznanjena širša javnost. Občina Trebnje pa bolj prepoznavna na zemljevidu slovenskih občin. S kamero in fotoaparatom spremlja rast gradu Mirna, Speča lepotica. Ustvaril je številne dokumentarnefilmeožeskoraj pozabljenih ljudskih običajih, denimo Od žetve do kruha, in je avtor produkcije S kamero po Mirnski dolini. V krajevni knjižnici na Mirni ima od svojega 60. rojstnega dne svoj kotiček, kjer so razstavljene njegove nekdanje kamere, obiskovalci pa si na številnih DVD-jih lahko pogledajo posneto gradivo in objavljene prispevke, Zaradi njega naše kraje in dogodke v njih poznajo na širšem Dolenjskem, pa tudi v Posavju in Beli krajini.
Posebni pa so posnetki narave, v katerih izživi svojo umetniško žilico, v njih lahko začutimo široko dolenjsko dušo, ki pa se še razneži ob stiku s Prekmurjem, kjer je preživljal mladost. V svoj hobi je vložil ogromno prostovoljnega dela, odpovedovanja in izpostavljanja.
Janez Janežič prejme plaketo Občine Trebnje za ustvarjalno delo pri snemanju dogodkov v Občini Trebnje ter zgodovinski prispevek pri prepoznavnosti krajev, znamenitosti in ljudi v občini Trebnje.
1

I
m

IZ KS V OBČINO ...
Po vložitvi predlogov za ustanovitev novih občin v začetku leta 2009 se je v DZ začel presojanja izpolnjevanja kriterijev za ustanovitev novih občin in kasneje sam proces ustanavljanja novih občin.
Julija 2009 je parlamentarni odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj - potem ko je Vlada RS že izrazila nenaklonjenost novim občinam - dal zeleno luč osnutku odloka o izvedbi referenduma v KS Mirna in Ankaran, na katerem bi odločali o spremembah meje obstoječe in ustanovitvi nove občine.
25. septembra 2009 je Državni zbor RS odločal o osnutku odloka in ga potrdil. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS 1. oktobra.
8. novembra 2009 - referendum - volilna udeležba 68,65%, pri čemer je ZA samostojno občino glasovalo 88,24% volivcev(1306 glasov).
Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07,- odi, US, 45/94 - odi. US, 57/94,14/95, 20/95-odi. US, 63/95-obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96 - odi. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98,59/99-odi. US, 70/00,51 /02,108/03-odi. US in 72/05) v 15. členu določa: Del občine, ki obsega območje naselja ali več sosednjih naselij, se lahko izloči iz občine in ustanovi kot nova občina, če se za to na referendumu v tem delu občine odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če oba tako nastala dela občine tudi izpolnjujeta pogoje za novo občino.
3.	decembra 2009 je DZ potrdil rezultat referenduma.
11. marca 201 Oje Vlada RS obravnavala in potrdila skupni predlog zakona o ustanovitvi občin Mirna in Ankaran ter preimenovanju Občine Sv. Jurij ob Ščavnici.
23. marca2010jeObčinskisvetObčineTreb-nje še enkrat soglasno potrdil predlog zakona o ustanovitvi Občine Mirna.
30. marca 201 Oje DZ RSz39 glasovi ZA potrdil predlog vladnega zakona o ustanovitvi novih občin in preimenovanju, Že prej je odbor za lokalno samoupravo dal soglasje zakonu,
7.	aprila 201 Oje Državni svet RS podal veto na zakon o ustanovitvi novih občin Mirna in Ankaran in preimenovanju občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Z obrazložitvijo, da se veto nanaša na ustanovitev Občine Ankaran, medtem ko na Občino Mirna pripomb ni bilo.
14. aprila 201 Oje odbor za lokalno samoupravo še enkrat potrdil predlog zakona o ustanovitvi novih občin Mirna in Ankaran ter preimenovanju Sv. Jurija ob Ščavnici,
22. aprila 2010 je Državni zbor RS še enkrat glasoval o zakonu. 45 ZA, 9 proti in 11 vzdržanih. Zakon ni bil potrjen.
29. aprila 201 Oje vložena ustavna pritožba na sklep Državnega sveta RS in na izid zadnjega glasovanja v DZ RS ter absolutno prednostno obravnavo zadeve.
3. oz, 4, maja 2010 je skupina poslancev vložila ločena predloga zakonovvobravna-vo v DZ RS po skrajšanem postopku - prvega
o ustanovitvi občine Mirna in preimenovanju Občine Sv. Jurij ob Ščavnici in drugega o ustanovitvi občine Ankaran,
7.	maja 2010 je kolegij predsednika DZ RS zavrnil obravnavo predlogov zakonov po skrajšanem postopku in ju poslal v nadaljnjo proceduro po rednem postopku.
9., 10. in 11.maja 2010-zbiranje podpisov v KS Mirna, s katerimi so DZ RS, US in Vlado RS pozvali, naj v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili omogočijo ustanovitev novih občin in sodelovanje prebivalcevteh območij na letošnjihjesenskih rednih lokalnih volitvah. Na Mirni so od 2.156 volilnih upravičencev zbrali 1.452 podpisov (67,35%).
11. maja 2010 - predaja podpisov v DZ RS, na US in Vlado RS,
26. maj 2010 - DZ RS v prvi obravnavi potrdi predlog zakona o ustanovitvi občine Mirna (34 glasov ZA, 31 proti) in ga pošlje v nadaljnjo obravnavo.
9. junij 2010 - Občinski svet Občine Trebnje sprejmesklepa, da nima pripomb na predlog zakona o ustanovitvi Občine Mirna in hkrati pozove DZ RS, naj v skladu z referendumsko voljo v KS Mirna, ustanovi novo občino in zagotovi normalne jesenske volitve za obe občini.
17. junij 2010-Odborza lokalno samoupravo in regionalni razvoj v drugi obravnavi potrdi predlog zakona (6 glasov ZA, 5 proti),
8.	julij 2010 - 69. seja kolegija predsednika DZ-predlog zakona ni uvrščen na dnevni red redne julijske seje DZ RS.
23. julij 2010 - predsednik DZ RS podpiše akto izvedbi rednih jesenskih lokalnih volitev (župani in člani občinskih svetov), ki bodo 10. oktobra 2010.
26, julij 2010 - zaradi nedokončanega postopka ter neenakopravnosti je na Ustavno sodišče RS vložena ustavna pobuda za zadržanje volitev v Mestni občini Koper in Občini Trebnje.
28. julij 2010 - trebanjski občinski svet še enkrat potrdi naklonjenost Občini Mirna -pozovejo državni zbor, naj postopke zaključi. Župan sklepov občinskega sveta ne pošlje v DZ RS.
Neodvisni strokovni in operativni odbor za ustanovitev Občine Mirna še naprej delujeta in si prizadevata za uresničitev referendumske volje. Vmes smo javnost obveščali s sporočili za javnost, s katerimi smo želeli opozoriti na našo referendumsko voljo in ustavno pravico.
4. september 2010 - Ustavno sodišče RS je odločalo tudi o naši pobudi o zadržanju volitev. Sklep je na zadnji strani Krajana.
_____________DROBNE_________________
Česa vsega še nismo poskusili, da bi dobili našo občino?! Eno zadnjih dejanj je bilo konec julija, ko smo zbirali podpise za zadržanje volitev v Občini Trebnje. Nabrali smo jih, kot že tolikokrat do sedaj, 100 več, kotje bilo treba.
Najbolj pa smo bili veseli, ko seje na KStisto sredo za podpis prva s kolesom pripeljala z Gomile naša krajanka 84- letna Pavla
Višček in na vprašanje novinarke, zakaj se je potrudila do nas, kratko in odločno povedala:«Ker občina mora biti.« Njej in vsem, ki čutite podobno, smo hvaležni za vso podporo.
Konec šolskega leta ježalostno kazalo, da bo veliko število otrok - kar 45, ki sojih starši želeli oddati v varstvo mirnskemu vrtcu, ostalo brez varstva.
Ravnateljica OŠ Mirna pa je ponudila rešitev, ko je za potrebe predšolske skupine Metuljčki našla ustrezne prostore v šoli. Predlog je posredovala Odboru za družbene dejavnosti. Naši občinski svetniki so se ob podpori Sveta KS Mirna potrudili, da je problematiko obravnaval OS Občine Trebnje, potrdil odprtje dveh novih oddelkov, intako bodo zjesenjovsedmih oddelkih varno in toplo pod streho vsi naši otroci, Povejmo še, da so vsi starši, ki so prosili za varstvo v vrtcu, iz naše KS.
Nič ne pomagajo nenehne prošnje lastnikom psov, naj hodijo na sprehode z vrečkami in pospravljajo za svojimi ljubljenci. Predvsem okoli šole in pri spomeniku je vse polno neljubih sledi.
So pa tudi izjeme. Pred dnevi je deklica, ki je za sprehod izbrala Roje, prav navihano, ko jo je naša skrbnica parka povprašala, če ve, kaj mora imeti pri sebi, ko gre s psom v naravo, potegnila iz žepa vrečko.
Zanimivo, da tako drobno bitje ve, česar večina odraslih noče razumeti. Morda pa bo mladi rod drugačen.
Krajani nas sprašujete o gradnji bazne postaje v Zapužah. Povemo lahko leto, da KS in upravna enota v postopek nista bili vključeni, na občini pa so izdali soglasje za gradnjo dovozne ceste.
Ob zadnjem deževju je svojo poplavno moč spet pokazala reka Mirna. Kot že tolikokrat doslej, so se izkazali gasilci. Poplavljena območja si je s predstavniki KS Mirna ogledal tudi župan. Občanom je zagotavljal, da so interventna sredstva zagotovljena v občinskem proračunu. A račune za odpravo posledic mora po njegovem naročilu plačati KS sama. Tako kot obnovo zgornjega dela stavbe, kjer ima KS svoje prostore, ki pa so (zaenkrat še) v lasti Občine Trebnje.
POZNAMO SOSEDO?
Matilda Zupančič
Z velikim veseljem in spoštovanjem sem obiskal gospo Matildo Zupančič, ki že nekaj let stanuje pri svoji hčerki Joži Ponikvar na Rojah. Gospa, ki ima svoj dom na Selu pri Mirni, je 8. marca letos praznovala 94. rojstni dan in se v udobni sobici počuti varnejšo, saj ima hčerko in njenega moža Boža vedno na razpolago. Razumljivo je, da ji je poleg prijetne družbe dobrodošla tudi njuna pomoč pri vsakdanji negi.
»Še sama ne vem, s čim sem si prislužila toliko let življenja, saj sem bila večkrat tudi resno bolna!«, je smeje se pokomentirala mojo rojstnodnevno čestitko.
Gospa Matilda je živahna in preudarna, še posebej jo odlikuje izreden spomin, ki sega daleč nazaj v njeno rano mladost. V daljšem razgovoru mi je zaupala, da izhaja iz kmečke rodbine Golob s Sela, ki so jo poleg staršev sestavljali še štirje otroci - dve dekleti in dva fanta. Dobro se spominja težkih predvojnih časov, ko so morali predvsem fantje in možje s trebuhom za kruhom v Ameriko ali v druge prekomorske dežele. Nekateri so se vrnili ... Med njimi je bil tudi njen oče France.
»Nekaj let pred poroko je tudi moj bodoči mož služil težko prigaran kruh v Holandiji. Tri leta in polje kopal rudo 900 metrov pod zemljo. Vrnil se je s kupčkom denarja, ga vložil v cerkveno hranilnico in - izgubil! Hranilnice so namreč vloge zamrznile, vlagatelji pa so se za svoj denar obrisali pod nosom.
Še živo se spominjam takratnih govoric, ko je kmet prodal par volov, izkupiček vložil v župnijsko hranilnico in vse je šlo ... Kmet je župniku dejal: 'Veste, g. župnik, za to boste pred bogom dajali velik odgovor-. Župnik je odgovoril samo: 'Kaj pa ti veš-. Toliko o goljufijah, ki sosetakratdogajale.
Življenja v tistih časih se ne da primerjati
z življenjem danes. Spominjam se zime, ko sva s sestrično nesli žito v mlin. Bil je visok sneg, mlin pa nekaj kilometrov oddaljen v Dolini pri Grdinu. Tja je še nekako šlo, mlinar pa nama je natovoril potrl vrste moke, ki sva jo morali odnesti domov. Pred nama je bil visok hrib - Migolska gora, nekje pod vrhom sva v visokem snežnem zametu omagali. Dolgo sva klicali na pomoč, da sva ljudi že v temi le priklicali in so naju rešili. Takrat ni bilo avtomobilov, mi še konjske vprege nismo premogli. Vse je šlo peš«, je živo pripovedovala gospa Matilda.
Spomin ji je priklical dogodke iz dekliških let. »Z vašo mamo Malči sva bili prijateljici. Imela je izredno lep glas. Ko je pela na cerkvenem koru, ni smel nihče niti kihniti«, seje nasmehnila in pripomnila, da sama ni imela posebnega posluha.
Obraz je sogovornici kar zažarel, ko je omenila 23, januar 1939. Tega dne sta se z možem na Zaplazu poročila. Skromna malica in življenje v dvoje se je začelo ... Mož je bil cestar in vsak, ki je potoval po cestah, ki jih je upravljal-urejal Lojze, je vedel za njegov res urejen rajon. Že po cesti seje ena občina ločila od druge. Svoje izkušnje je s pridom uporabil tudi pri gradnji kasnejše avtoceste. Le z doto mož ni imel kakšne sreče, Dogovorili so se, da bo dobil kravo, ki je bila takrat vredna okoli 20 tisoč dinarjev. Ker je brattakoj
ni mogel oddati, je bila kasneje vredna lese 300 dinarjev, za kar pa je lahko kupil le eno srajco!
Gospa Matilda je bila vseskozi gospodinja in dninarica. Za nekoliko boljši kruh je okoliškim kmetom pomagala na poljih, spoznala pa se je tudi na vsa druga kmečka opravila.
»Davnega leta 1949 sva se z možem vselila v novo, sicer skromno hišico na Selu. Večino gradbenega materiala sva odslužila s svojim delom. Ko sem za doto dobila njivico, smo nekoliko laže preživeli. Prihajali so otroci. Pet sem jih rodila, vendar sta dvojčka že kot dojenčka - žal - umrla za pljučnico. Joži, Marija in Slavko so bili nadarjeni in odlični učenci, zato pa so tudi sicer v življenju uspešni«, je na otroke ponosna gospa Matilda.
Vesela je, ko jo obiščejo otroci in vnuki. Neizmerno ima vse rada, Petvnukovin devet pravnukov, to je pravo veselje! V svoji (pre) veliki skromnosti pa se še vedno boji, da bi bila komu odveč...
»Sedaj se imam res lepo, z vsem sem preskrbljena. Tu pri hčerki Joži je udobno in nekaj znancev, ki jih še imam, me pride vsaj nekajkrat obiskat. Vesela in zadovoljna sem, čeprav v meni še vedno tli močna želja, da bi živela na svojem domu na Selu, zavedam pa se, da to ni več mogoče... Nostalgija pač«.
Na vprašanje, kaj si poleg tega morda še želi, je gospa Matilda kratko odgovorila z znanim: »Lakote in vojne reši nas, o gospod!« in se hudomušno nasmehnila.
Gospa Matilda, želim vam še mnogo zdravih let in iskrene čestitke!
Dušan Zakrajšek
Na dan praznovanja rojstnega dne se je gospa Matilda razveselila pevcev DU Mirna, ki so ji zapeli nekaj pesmi. Po licih je od ganjenosti spolzelo kar nekaj solz. Ko imam v mislih Zupančičevo mamo, pišem besedo Žena z veliko začetnico.
EKOKOTICEK
Aprila je bila organizirana največja prostovoljna okoljska akcija	V vseslovenski čistilni akciji je na 7000 divjih odlagališčih odpadke
v Sloveniji.	čistilo najmanj 250.000 prostovoljcev. Zbrali so okoli 80000 kubičnih
Prostovoljci, ki so spomladi iskali divja odlagališča in jih locirali na metrov odpadkov, zemljevidu, so s čistilno akcijo ta divja odlagališča večinoma tudi Akcije se je v KS Mirna udeležilo 308 udeležencev, od tega 45 očistili. Poleg tega so očistili tudi	okolice šol,	vrtcev, naselij	in spre- otrok mlajših od 15 let. Sodelovali so pri čiščenju 34 registriranih
hajainih poti.	divjih odlagališč na območju KS Mirna, Posamezna društva pa
Cilji akcije so bili:	so sodelovala pri čiščenju območij, ki so si jih izbrala sama. Poleg
1.	17. aprila 2010 združiti 200.000 prostovoljcev, izpeljati	največjo	tega so učenci OŠ Mirna očistili tudi okolice šole, vrtca, naselja in
okoljsko akcijo v Sloveniji doslej,	sprehajalnih poti.
2.	izdelati digitalni register in zemljevid z lokacijami divjih odlagališč,	Skrb za čisto okolje je naša stalna obveznost.
3.	odstraniti najmanj 20.000ton odpadkov,	Predlagam,da organizacije.skupinekrajanovalidruštva, posvojijo
4.	združiti vse ekološke akcije, ki potekajo v spomladanskem času	določen odsek ceste, ulico v KS in redno skrbijo za čistočo na teh
5.	ozaveščanje in izobraževanje o izboljšanju odnosa do ravnanja z	območjih. Vse informacije dobite na sedežu KS Mirna,
odpadki.	Igor Zaplotnik
Komaj štiri mesece je minilo od vseslovenske očiščevalne akcije, a se v naravi že pojavljajo kupi raznih materialov. Dobili smo vreče in navodila za ločeno zbiranje odpadkov. Po gospodinjstvih tozbiranjekar zadovoljivo teče, kontejnerji na pokopališču in eko otokih pa so velik problem.
V zabojnikih ob pokopališču najdeš vse - od pohištva, keramike, elektromateriala, kozarcev za vlaganje in celo gospodinjske smeti in plastične posode. Velika dva kontejnerja ob pokopališču sta namenjena le biološko razgradljivemu odpadu, to so venci, ovenelo cvetje in nasadki, brez plastičnih posod. Izgorele sveče spadajo v manjša zabojnika, ampak lažein urnejeje pogorele sveče zalučati kar čezškarpovvelike kontejnerje. Vteh kontejnerjih najdeš cele vreče plastičnih steklenic, kozarcev, plastičnih kozarcev, kot da bi pokojni vsak teden žurirali. Taka dejanja onečaščajo spomin na naše rajne, kažejo pa tudi naš malomaren odnos do narave. Da pa je pogled na pokopališču včasih še bolj osupel, na marsikaterem grobu opaziš pasji iztrebek. Kakšni smo? Kaj nam je sploh še sveto, če niti materi zemlji ne pokažemo spoštovanja? Neradi upoštevamo navodila Komunale, da je treba tudi ob pokopališčih in ekoloških otokih odložene odpadke sortirati. Na ekoloških otokih ima vsak zabojnik nalepko, kjer je natančno zapisano, kaj spada kam, ampak ne! Zabojnik za papir je večkrat prazen, ker sta vanj vržena le dva velika kartona, ki žal nista razdrta, zato zavzemata veliko prostora, ostale kartone pa nekateri zložijo kar poleg kontejnerjev.
Zraven postavijo še vrečo krompirja in čeprav ni kontejnerja za električne gospodinjske aparate, najdete tam tudi mikrovalovno pečico. Zazrimo se v prihodnost in poskrbimo, da bo naša mati Zemlja okrevala in ne zastrupljajmo je z vsemi možnimi odpadki. Pustimo našim zanamcem vsaj malo čistega okolja,
Pavlina H.
Ranjeni planet
Poletno sonce svoje žgoče žarke prek utrujenih livad razlije, v hudi boli krčijo se in ječijo ožgane, rjave trave.
Suhi studenci, upadle, plitve reke prosijo in ihtijo proti sinjem nebu, njih žejne struge pa sanjajo o drobni dežni kaplji.
Rjavi bregovi
kot ožgana, utrujena telesa tonejo v slano - grenkem znoju, iz suhih ust se glas več ne izvije, življenje umira, izginja, zdihuje, oh, že e ja ... že e ja...
Človek strmi udrtih lic in brez moči skozi napol zastrta okna, kolne, moli, prosi, se sprašuje, res vrača se prekletstvo, ki Zemlji sem ga storil?
Oprosti, oprosti, sprejmi Zemlja moje to kesanje, seveda, če je to še sploh mogoče, vem, ranjena so tvoja plodna nedra, oprosti, oprosti, le človek sem, ran tvojih res prepozno se zavem.
za VEZI Ivana Kovačič
,.,,......... .J
GOSPODARSTVO
Za septembrsko številko Krajana smo želeli poiskati odgovore na vprašanja o tem, kakšna je gospodarska situacija v naši KS, kako poslujejo podjetja in katere govorice držijo ... Odgovore smo poiskali v Dani, Drogi Kolinski, v Presadu in njegovem nasledniku, podjetju AB-SAD, želeli pa smo tudi informacije iz Preventa.
Dana kljub gospodarski krizi dobro posluje
dana
Podjetje Dana uspešno zadržuje tržni delež in sledi zastavljenim strateškim ciljem. V prvih sedmih mesecih leta beležimo za tri odstotke nižjo prodajo kot v istem obdobju lani, a trdno verjamemo, da bomo leto zaključili s poslovnim izidom, ki bo na ravni leta 2009.
Veliko vlagamo v razvoj novih izdelkov. Spomladi smo na trg dali nov okus Danessokom gozdnejagode in aloe vera (0,5 L in 1,5 L plastenke) in zeliščni liker Ris, Do konca leta bomo na trg lansirali alkoholni program v novi 0,7 L steklenici in Pika premium sirupe z veliko sadnega deleža (litrske steklenice), Največja novost letošnjega leta bodo sadne pijače Dana Drink s sadnim deležem 10-20%, naravno aromo in naravnimi barvili (0,5 L plastenke s sleeve etiketo in 1,5 L plastenke),
Med večjimi investicijami letos sta ureditev regalnega skladišča surovin in nova hladilnica, ki je bila zaključena v prvi polovici leta. Trenutno intenzivno potekajo dela za modernizacijo črpališča vode in zalogovnikavodeter njegovo povezavo s polnilnimi linijami, Posodobili bomotudiopremoza etiketiranje, ki bo omogočala polepitev celotne plastenke z etiketo (sleeve). Višina investicij je ocenjena na milijon evrov, odobrenih pa imamo 0,2 milijona evrov nepovratnih sredstev.
V Dani so razlogi za zmanjšanje števila zaposlenih v starostnih upokojitvah in odpovedi iz poslovnih razlogov z možnostjo nadomestila na Zavodu za zaposlovanje RS tako, da nas je trenutno zaposlenih 110 delavcev.
Z odgovornim poslovanjem bomo še naprej strmeli k uresničevanju našega poslanstva: Živeti boljše življenje.
Dro9°K°!inska DrocaKolinska
- obrat Mirna posluje v okviru plana
Droga Kolinska se je pri svojem poslovanju omejila na pet najuspešnejših poslovnih programov: Kava, Namazi, Pijače, Prigrizki in Otroška hrana.
Proizvodna enota na Mirni sodi v poslovni program Otroška hrana. Proizvajamo otroško hrano pod blagovno znamko »BEBI«. Gre za kosmiče raznih žit in okusov za dojenčke in otroke od 4. meseca starosti dalje. Blagovno znamko BEBI uspešnotržimo na trgih Ruske federacije, Ukrajine, Belorusije, Kazahstana, in ostalih državah nekdanjeSZ, nekaj pa tudi v EU, predvsem v Latviji, Litvi in Estoniji.
Trenutno je v proizvodni enoti na Mirni zaposlenih 51 delavcev, na celotnem programu otroške hrane vSIoveniji pa sedem več.
Letošnje leto poslujemo vokviru načrta intako kot ostali nekoliko pod pritiskom svetovne gospodarske krize, katere učinki se poznajo tudi na prodaji otroške hrane. Križaje prizadela tudi trge Ruske federacije, Ukrajine in Belorusije, kjer prodamo preko 80% našega proizvodnega programa. V letu 2010 pričakujemo prodajo otroške hrane na nivoju leta 2009, oziroma nekoliko boljše.
Nedavni podpis pogodbe o prodaji Droge Kolinske Atlantik Grupi nakazuje dobre perspektive za poslovanje celotne skupine Droga Kolinska, tako tudi za proizvodni obrat Mirna. Več o konkretnih načrtih pa bo znano po zaključku procesa prodaje, predvidoma novembra letos.
Presad v stečaju, AB-SAD molči
Medtem ko je stečajna upraviteljica Presada posredovala želene odgovore, pa je bil malo manj zgovoren direktor podjetja AB-SAD Damjan Blažič, ki je na vprašanja, koliko je v podjetju trenutno zaposlenih, koliko od njih jih je iz Presada, kako je s proizvodnjo - letošnji promet, poslovanje, kakšni so načrti za prihodnje mesece, leto, kakšna
AB SAD
je »komunikacija« s podjetjem Presad oziroma z njegovo zapuščino odgovoril le: »Izjavo Vam bomo posredovali za kakšno kasnejšo številko vašega informatorja, Trenutno ne želimo dajati izjav.«
Presad d.o.o.vstečajujezdnem poteka odpovednega roka delavcem prenehal s poslovanjem. 16. aprila letos je 38 delavcev zaradi stečaja ostalo brezzaposlitve, a že maja je vse zaloge podjetja odkupilo podjetje AB-Sad d.o.o., ki je tudi zaposlilo delavce Presada. Stečajni postopek podjetja Presad d.o.o. poteka vskladu z načrtom postopka, Na podlagi sodnih cenitev se unovčuje njegovo preostalo premoženje, tako da trenutno poteka prodaja neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev (objava na portalu AJPES) ter izterjava terjatev, kar naj bi bilo zaključeno do konca leta 2010,
Znane so tudi obveznosti stečajnega dolžnika. Terjatve je prijavilo 118 upnikov v višini skupaj 9.066.420,64 evrov, od katerih so bili priznani dobri trije milijoni evrov. Dva upnika sta prijavila izločitveno pravico, ki jima je bila prerekana. Po otvoritveni bilanci je bilo premoženje stečajnega dolžnika 525 tisoč evrov, zato bodo v stečajnem postopku lahko poplačane le prednostne terjatve: terjatve delavcev in davčne obveznosti, medtem ko poplačila terjatev preostalih upnikov ne bo.
»Širša obrazložitev o poteku stečaja je razvidna iz otvoritvenega poročila stečajne upraviteljice z dne 30. 7. 2010 in rednega poročila z dne 13. 8. 2010, ki sta objavljena na portalu AJPES,« je še pojasnila stečajna upraviteljica Vida Gaberc.
0033®
okus narave
Prevent - kdo bo kupec?
Ko je vendarle padla	>
odločitev, da	VVC V C il t d.o.o. pc mirna
bo šlo pod-	'*•
jetje Prevent
avtomobilski deli v stečaj, je postala jasna tudi nadaljnja usoda mirn-skega obrata. Potem ko so zaposleni prejeli odpovedi in jim je potekel odpovedni rok, so se prijavili tudi na Zavod za zaposlovanje RS.
Sekretarka Območnega združenja Zveze svobodnih sindikatov Dolenjske, Bele krajine in Posavja Majda Marolt je povedala, da je okrog 249 delavcev podpisalo prijave terjatve za stečajno maso in oddalo vloge na jamstveni sklad, Kot pravi, se delavci predvsem sprašujejo, ali bo kdo prišel in nadaljeval proizvodnjo vrelativno novih in sodobno opremljenih objektih na Mirni. Nato vprašanje Grega Erman, stečajni upravitelj podjetja Prevent avtomobilski deli, ni podal odgovora, Povedal je, daje bil v drugi polovici septembra na sodišče posredovan predlog za razpis prodaje. Vtelefonskem pogovoru 21. septembra mi je pojasnil, da čakajo na soglasje banke kot hipotekarnega upnika, potem pa bo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu razpisalo postopek prodaje premoženja na Mirni, Sodišče je že dan kasneje dalo v prodajo tri nepremičnine ter osnovna sredstva in rezervne dele po izhodiščni ceni 3,14 milijona evrov. Kot je predlagal stečajni upravitelj, se bo Preventovo premoženje na Mirni prodajalo na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb. Dodal je še, da se bo vse prodajalo v paketu in da bo tako tudi prodano. O konkretnih imenih možnih kupcev ni želel govoriti, saj bodo pravila za vse enaka. Po objavi sklepa o podobni prodaji v Mežici je Erman pojasnil, da bo po pravnomočnosti objavljenihsklepovobjavil poziv interesentom, ki bodo za oddajo ponudb imeli dva meseca časa.
Odgovore je iskala in zbrala Petra Krnc.
Ob rob ukinitvi proizvodnega obrata »PREVENT - SPM« MIRNA
Povečmesečni agoniji, o kateri so objavljali novice skoraj vsi javni mediji, se je 20. junija 201 Otudi dejansko zgodilo: proizvodni obrat PREVENT SPM Mirna je prenehal delovati. Preostali zaposleni, za katere s predhodnimi ukrepi, kot so nadomeščanje naravnega odliva, predčasno upokojevanje, samozaposlovanje itd,, niso našli druge rešitve, ostajajo tako rekoč »na cesti«. Tako velika izguba delovnih mestnaenkratjeza kraj, kot je Mirna, ne samo udarec za nove nezaposlene, temveč pomeni tudi pravi kolaps za zaposlovanje na dolgi rok za vso Mirnsko dolino,
Pred obstoječo tovarno programerja - tehnologa Drago Škarja in Emil Toman po več kot 25 letih brez dela
V tem obratu, na tem mestu (nekdanji Zadružni dom), je bila pred več kot 55 leti ustanovljena »Tovarna šivalnih strojev Mirna«. Ta gospodarski subjekt je, skupaj z Dano in kasneje še s podjetjem GOPter Kolinska in s prenosom zavoda KPD Dob iz Maribora ter še z ostalimi sekundarnimi in terciarnimi dejavnostmi, postavil temelje gospodarskega razcveta kraja Mirna in vse Mirnske doline, Tak razvojni korak je omogočil hitro rast novih delovnih mest in vsestranski napredek. Zato in še zaradi mnogih drugih pomembnih razlogov prizadeti in krajani ne moremo molče preko tako usodne izgube delovnih mest, ki so generacijam zagotavljali pogoje za obstoj in razvoj kraja Mirna in širše.
Proizvodnja sedežnih prevlek za avtomobile Volkswagen je skoraj vsa leta v sklopu PREVENTA Slovenj Gradec dosegala dobre gospodarske in proizvodne učinke. Tehnološko seje obrat moderniziral, dosegel potrebne mednarodne certifikate, zadostil standardom trajne in stabilne kakovosti ter postal zanesljiv dobavitelj največjega evropskega proizvajalca avtomobilov VOLKSWAGEN. Vzadnjih letih je dosegal ob večjih naročilih tudi rastzaposlovanja. Tako seje leta 2009 povečalo število zaposlenih na več kot 300. Da je obrat PREVENT - SPM na Mirni dosegel omenjeni status dobavitelja, je bilo potrebnega veliko truda, znanja in spretnosti zaposlenih, ki so dosegali najvišjo stopnjo zahtevnosti specializacije v proizvodnji avtomobilske opreme za prvo vgradnjo.
Žal, sedaj vse kaže, da bo le velika sreča pomagala ohraniti to gospodarsko dejavnost na Mirni. Kolektiv in krajani Mirnske doline upajo na srečen konec zgodbe. Naj ostane še naprej zaščitni znakte dejavnosti, kot že desetletja, slika igle in niti, Simbol, povezan s šivalnimi stroji in šivanjem na Mirni!
RudiŽibert
Slogan podjetja Dana je Živeti boljše življenje.	>
Verjamemo, da lahko le aktivni ljudje živijo zdravo, zato smo se odločili, da enkrat letno organiziramo športni dan. Letos smo k udeležbi povabili tudi naše upokojence, ki so se povabilu z veseljem odzvali. Dan smo izvedli v sodelovanju z Društvom tabornikov rodu Mirne reke.
Iz našega vsakdana
Večer, poročila, dve uri pozneje še Odmevi. Poplave, plazovi, nesreče, prepiri, bitka za oblast. Lahko bi rekli vsemu, kar slišimo, le črna knjiga.
Odpuščeni delavci, delavci z nerednimi in veliko premajhnimi plačami, stiska. Kolikostiskse riše na obrazih ljudi, ki so ostali brez dela? Kam je izginilo veselje večine, ki je vladalo ob plebiscitu, ob osamosvojitvi? Kam so se izgubile napovedi in pričakovanja, kako dobro nam bo šlo, ko bomo imeli svojo državo? Je res vsega kriva recesija? Kaj pa odgovornost lastnikov, vodilnih v podjetjih, nadzornih svetih? Bodočnost velike večine mladih se ruši kot hiša iz kart. Premajhne, če sploh so, štipendije, študentsko delo, nabava učbenikov, kurjave, ozimnice sovzroki za prenekatero zaskrbljenost. Dopusti za tiste s kapitalom lepi, kaj pa tisti, ki sstrahom strmijo v meglena jutra, ki naznanjajo mraz, potrebo po toplejših oblačilih in obutvi.
Med novicami slišimo tudi, koliko otrok iz socialno ogroženih družin je šlo na morje. Kot krepka zaušnica zaboli ta novica. Ne zato, ker so otroci šli na morje, pač pa zaradi zaznamovanja, da so iz socialno ogroženih družin, Lepa gesta dobrotnikov, toda sramota za državo in njene organe, da se vse to dogaja, potrdijo, da v teh dogajanjih ni nič protizakonitega! Kdo so avtorji zakonov, ki so taki, da so omogočili vsa ta lastninjenja in nakupe tovarn? Komu in kolikim so bili pisani na kožo? Kdo preganja tiste, ki podizvajalcem ne plačajo računov, kdo preganja barabine, ki so zapravili denar, ki bi moral biti položen na račun invalidsko-pokojninskega zavoda ? O tem se ne sliši nič! Bo kdo odgovarjal? Najbrž ne. Ker je nekaterim celo prepovedano govoriti o tem, da jim ta ali oni večji podjetnik ali ustanova dolguje. Kdo je ustvaril pogoje, da so lahko nekateri dobili milijonska posojila, za kar so zastavili premoženje, ki sploh še ni bilo njihovo, Kaj pa ubogi delavec in upokojenec, ki imata manj kot petsto evrov dohodka? Verjemite, ti ljudje nimajo možnosti dobiti niti tisoč evrov kredita.
Kako resnično pomagati tem ljudem? Morda bi tudi v naši krajevni skupnosti začeli z zbiranjem dobrin in denarja za tiste, ki so na robu obupa! Stiske državljanov bi morali obravnavati resno, vprašati bi se morali tudi, kako naj si nekdo, ki ne dobi dela, ali je odpuščen ali na zavodu prisluži pokojnino s polno pokojninsko dobo. Bi moral živeti sto let, da bi zbral moški 45, ženske pa 43 let delovne dobe.
V	kakšen čas smo dobili vnuke in pravnuke, če je možnosti in pravic za vse vsak dan manj, če je vedno večje brezno med poštenjem in goljufijo. Kapital si res vsega ti kriv, ali so krivi tisti, kite imajo v lasti? Storimo kaj, da bodo življenjske možnosti vsaj znosne za vse! Boli pogled na vse, kar se dogaja, in upanje, da bo kdaj bolje, diha čedalje slabotneje, tunel, ki pelje k boljšemu, pa je neskončno dolg in še dolgo ne kaže, da bo prišla svetloba. Potrudimo se vsi, da delo zopet postane pravica in solidarnost največja vrlina. Če bomo osvojili to dvoje, bo zasvetila luč na koncu tunela,
V	oporo vsem delavcem in tistim, ki bi radi z lastnim delom skrbeli za svoje družine, pa jim to ni omogočeno.
Pavlina H.
OSNOVNA SOLA IN VRTEC MIRNA
ZANIMIVOSTI
Zdravi zobki
Učenci 1. razreda smo v lanskem šolskem ’ letu sodelovali všolskemprojektuZazdrave zobe. V projekt so bili vključeni vsi učenci od 1. do vključno 5. razreda.
Prvošolci so si vsak dan po zajtrku skrbno čistili zobe. Redno jih je obiskovala in spremljala Bernarda Sever iz ZD Trebnje. Skupaj so se učili pravilnega načina umivanja zob in si občasno nanašali na zobe zobno zaščito.
Ker smo v vsem šolskem letu posvečali zobem veliko pozornosti in časa, smo ob zaključku projekta osvojili 1. mesto. Za nagrado smo prejeli majice. Veseli smo bili zmage, najbolj pa majic. Učenci so obljubili, da se bodo drugo leto spet zelo potrudili in si vsak dan redno umivali zobe.
Dragi starši, vas pa naprošam, da svoje otroke spremljate pri rednem umivanju zob in jim pri tem pomagate, Le skupaj boste uspeli ohraniti zdrave zobe in lep nasmeh!
Razredničarka Darja Krivec
Bistroumneži
Na OŠ Mirna že drugo šolsko leto izvajamo interesno dejavnost Bistroum-nice. Namenjena je učencem 4., 5. in 6. razreda, ki imajo radi naš planet.
Med uramise pogovarjamo in raziskujemo različne naravoslovne, družboslovne in ekološke vsebine. V pomoč nam je revija National Geographic Junior.
Z učenci smo pridno delali in se odločili, da ob zaključku šolskega leta obiščemo Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Na pot smo se podali v četrtek, 10.6.2010. V muzeju smo imeli enourni vodeni ogled, Spoznali in ogledali smo si življenje in značilnosti mamuta, različne vrste kamnov, živali, ki živijo v Sloveniji, podzemni kraški svet, razvoj kontinentov na našem planetu Zemlji, kako občutimo potres, vesolje ... Z navdušenjem smo raziskovali in osvajali nove podatke in zanimivosti. Ko smo zaključili ogled, smo na hitro in ilegalno smuknili (z dovoljenjem) še v Narodni muzej, kjer smo si lahko ogledali 9 metrov dolg drvak iz časa mostiščarjev.
Izlet je bil nepozaben. Polepšal nam ga je še Jože Stare, ki nam je nudil brezplačen prevoz in priboljške v vročem dnevu. Za vse se mu iskreno zahvaljujemo.
Mentorica: Darja Krivec
ZAHVALA
Še so pošteni ljudje.
Na območju Stana sem izgubil denarnico z dokumenti in precej denarja. Našel jo je Peter POVŠE z Debenca in mi jo vrnil, ob tem pa ni hotel nobene nagrade. Za poštenost se mu iskreno zahvaljujem. Ko bi bilo na svetu več takšnih ljudi, ne bi bilo toliko gorja in nezaupanja.
J.N.
) -v m«uf
Tudi letošnje počitnice so se otroci z veseljem odzvali povabilu na ustvarjalne delavnice, ki so med počitnicami potekale na vseh enotah trebanjske knjižnice. Ustvarjali smoževjuniju,takoj po koncu šole. Pripravljali smose na morje. Julijskedelavnicesmopoimenovalisladkosnedne. Tik pred začetkom šole pa so otroci iz različnih materialov izdelovali glasbila, en dan pa je »staro postalo novo«.
Mojca Kovačič, KPGT
Vse bolj priljubljeni Dolenjci
Domača glasbena zasedba Vertum je začela leto precej energično in samozavestno, Priprave na poletne koncerte so se začele že februarja, svojo »mini turnejo«, kakor sojo poimenovali ostali mediji, pa so pričeli s samostojnim koncertom v Ljubljani konec maja.
Vikend za vikendom, delo v studiu na novih komadih, koncerti.
vaje...
Publiki so že predstavili dve novi skladbi - Tu in zdaj ter Ljubi me -poleg nežnih ritmov pa so postregli še s starim rockom na mirnskem Moto zboru Kamerad, zaigrali so Belokranjcem na Vinski vigredi, pred kratkim popestrili večerna VITI vTrebnjem. Poleg treh novih studijskih komadov se obeta še priprava fotografskega promo materiala s priznanimi slov-	____	________
enskimi ust- H||?;;; J'r:5, ■ varjalci. Mladi Mirnčani na čelu z nadarjeno pevko Viko Zore iz Mokronoga so si za letos zadali veliko ciljev, ki jim vestno sledijo na poti svojih sanj.
IZVIRI IN VODNJAKI V KS MIRNA
Vokviru raziskovalnega tabora Varstvo okolja Trebnje 2010 so dijaki in študentje v juliju raziskovali tudi vodne vire na območju naše KS. Srečanja z njimi so bila prijetna in poučna, hkrati pa smo morali za to priložnostzbrati podatke, ki utegnejo zanimati tudi vas.
Večina prebivalcev se oskrbuje iz vodovodov, kijih upravljata Dana Mirna in Komunala Trebnje. Osem vaških vodovodov pokriva vasi
-	Trbinc
-	Selo, Sojenice
-	MigolskaGora
-	Migolica
-	Cirnik, Ravne
-	Stan, Debenec
-	del Stare Gore (zajetje v Kraljevi dolini)
-	Škrjance, Sevnica.
Praprotnica in del Stare Gore sta brez vodovoda, čeprav je že pripravljena vrtina v Zabrd-ju in v sami Praprotnici. V Dolgi Njivi je Avgust Gregorčič zgradil vrtino in iz globine ISOmčrpa izredno kvalitetno vodo, s katero brezplačno oskrbuje bližnje prebivalce in obiskovalce, V dolini Polter je več izvirov, v Kraljevi dolini je vrtina za Debenec, tam izvira tudi potok Zabrščica,
Na Brezovici so zanimivi Šolarjeva Štirna, Pr peril. Lazarjeva luža in studenec v Gadni. Na Ševnici (Kmetičevi) polnijo svoj vodovod iz izvira v Močilniku, (Močevnk)VZagorici so bili trije studenci, a so zaraščeni (pri Matekljevih, pod Anžičkom, v Žlebini), prav tako sta opuščena dva studenca na Cirniku. V Gorenji vasi je usahnil izvir v Devcah, ostali so težko dostopni (Treščan, Pr korit, Pungart, Močevnk, Zagrad, pod Dobravo - dva perilnika), deluje pa še studenec sredi vasi, ki so ga imenovali Meklen, in izvirčna Patkova luža. Pod mirnskim gradom je grajski studenec, ki ga je očuvala KS in je služil za živino in hlapce (Podlog).
Na Selu izvira Lipoglavčica, ki se pri Žukovcu izlije v Mirno (perišče), na koncu vasi pa so vaščani uredili nekdanji studenec s koritom. Še delujoč je tudi studenec v vasi Sojenice. Omeniti velja tudi močan potok Homščica, ki teče pod Selško Goro, a izvira izven naše KS pod Tihabojem. Prav tako teče pod Gomilo potok Gomilščica, na meji z občino Šentrupert pa Sotlšca, ki od tam tudi priteče.
Reka Mirna priteče k nam še zelo čista, česar pa ne moremo trditi za potok Vejar.
Sam kraj Mirna se je nekdaj v veliki meri oskrboval iz vodnjaka pri gasilskem domu, ki je že dolgo povsem pokrit, izviri pa so bili tudi v Zapužah (pri Škrajnarju -hrast).
Vsekakorsezavedamo.dabotreba spodbuditi naše krajane, da vodne vire znova očistimo, uredimo in ohranimo v največji možni meri.
Bariča KRALJEVSKI
Okoli doma Partizan je po nemirni noči večkrat opaziti ostanke nočne zabave, To nam ne more in ne sme biti v ponos. Ravnajmo odgovorno do okolja in pospravimo odpadke tja, kamor sodijo,
Jurčki, jurčki!!!
Zakonca Rezka in Milan Kramarz Mirne sta se v sredo, 11. avgusta, odločila, da gresta v gozd pogledat, ali je zrasla kakšna goba. Zadovoljna bi bila s kakšno mareloali lisičko.
Vendar, glej ga šmenta, jurček, pa spet jurček, pa spet... Velikega presenečenja in sreče ni in ni hotelo biti konca. Rezka je bila uspešnejša, našla je več kot trideset jurčkov! Ob robu gozda pa so ju čakale še dežnikarice. Lepa bera »gozdnih sadežev« je zakonca, ki sicer nista vrhunska gobarja, izredno presenetila in
osrečila. Ob prijetnem dogodku pa nista pozabila na določbo zakona o maksimalnem »izvzemu« gob iz naših gozdov.
Sklenila sta, da bosta kmalu spet krenila v gozd. Skromnim jeza srečo treba le malo...
Petdeset let zakonske zveze
Na Cirniku pri Mirni sta 25. junija letos v svoji zidanici s številnimi sorodniki in prijatelji Mari in Jože Logar z Migolice praznovala 50 letnico poroke. In to na Dan državnosti! Le redkim parom je dano, da tako visok jubilej uspešno prehodijo, saj je na dolgi poti preveč »čeri«, ob katere trčita sopotnika. Oba, ali eden od njiju.
V strunjanski cerkvi ju je prijazni pater Niko ponovno poročil po vseh cerkvenih pravilih 20. februarja letos. Bila je sobota, tako kotje bila sobota točno pred petdesetimi leti. Nazdravili so s šampanjcem, ki ga je pridelal pater Niko. Da bo res držalo, je baje dejal. Mari in
njen »bivši fant« Jože, kot ga žena v šali pogosto imenuje, sta poštena, marljiva krajana, poznana po svojih aktivnostih v dobrodelnih organizacijah in društvih. Vse življenje sta rada pomagala vsem, ki so potrebovali pomoč. Na Migolici sta zgradila prijeten dom, na Cirniku pa lično zidanico, kjer so vrata vsem prijateljem vedno odprta. Najbolj se seveda razveselita kar pogostih obiskov hčere in sina združinama.
S prehojeno potjo v »jarmu« sta zadovoljna, le zdravje ne služi več tako, kot je nekoč. Svoje tegobe bi Mari najraje pozabila, zato pa »bivšemu fantu« želi čimprejšnje okrevanje po operaciji, ki jo je prestal pred kratkim.
Tudi mi, prijatelji, obema želimotrdnega zdravja!
D. Z.
Ribnik vabi
Eden od najlepših naravnih kotičkovv naši krajevni skupnosti je pravgotovotudiribnikzokolico pod mirnskim gradom, Mir, čista voda v nekdanjem kopališkem bazenu in prelep pogled na impozanten, mogočen grad je to, kar si zaželi občan po vsakodnevnem napornem delu. Pomirjujoč občutek po nenehnih skrbeh...
V ribnikje Ribiška družina Sevnica, kateri je KS ribnik dala vupravljanje, vložila kar nekajton rib, ki veselo plavajo po vodi in čakajo na ribiče, da se pomerijo v spretnosti - kdo bo koga.
Ker je ribnik komercialnega tipa, v njem lahko lovi vsak, ki plača dnevno ribolovno karto. Cena je 12 evrov, dovoljen je ulov ene velike ribe (krap, ploščič) ne glede na težo, dovoljen je tudi ulov do 30 kosov »ribjega drobiža«, kar pa izključuje lov na velike ribe. Določena je dolžina uplenjenega ploščiča - nad 35 cm. Ribnikje za lov odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7. ure do 19. ure.
Mimskemuribiču FrancuTkavcusejel9, maja letosnasmehnilasreča. Ujeljekar5,5kgtežkega krapa, ki pa gaje po tehtanju spustil nazaj v ribnik. V zahvalo mu je krap veselo pomahal z repom...
P.S.:Vnedeljo, 15.avgusta,je RDna mirnskem ribniku priredilatekmovanjevlovu ribs plovcem, Zmagal je Julij Glavan, kije izvode potegnil kar 8 kilogramskega amurja. Imel je res dober prijem! Čestitamo!
D. Z.
KOŠČKI SONCA
TONE POVHE - Mož in pol
Tako so ga poimenovali mnogi Mirnčani, ki sem jih mimogrede povprašala, kaj menijo o vodji podjetja Kremen - obrat Mirna. V teh dolgih letih smo ga vzeli za svojega in če nekdo 27 let stoji na čelu obrata, smo mu dolžni izraziti vse spoštovanje. Tudi po njegovi zaslugi si je Kremen - obrat Mirna prislužil letošnje priznanje KS Mirna.
Marsikaj mi je zaupal v najinem prijetnem klepetu: da živi na Blatu, kjer je ostal na domu, da je najmlajši od treh bratov, a največji, ker sta ga starejša večkrat nabrcala, ko so pešačili v šolo vtrebnje.
»To je bilo vedno novo doživetje, ki ga luksuz današnjih prevozov ne more nadomestiti, Veliko smo ušpičili, se zabavali, videli vedno kaj novega. Doma pa je bilo treba še kaj narediti, čeprav smo za prirejo kravice in dveh pujskov potrebovali še zemljo v najem, ker je okoli hiše le večji vrt.
Potem je prišla rudarska šola v Zagorju in tri leta življenja v internatu. Ko sem nato še šest mesecev delal v rudniku, pa sem stanoval v samskem domu.
Takrat sem pričakoval odhod na služenje vojaškega roka, zato sem se od februarja do maja 1970 zaposlil v Kremenu. Naj ti povem, zakaj, Iz Zagorja je odhod v vojsko izgledal prav žalostno. Fantje so pobasali potovalko, potočili kako solzo in se odpeljali. Pri nas na Blatu pa so mi pripravili poslovilni večer in me drugi dan z vozom svečano odpeljali v Trebnje na postajo, Tega doživetja nisem hotel zamuditi. Takrat smo JLA služili 18 mesecev in ko se za tako dolgo ločiš od doma, ni čisto preprosto.
Proti koncu vojaščine mi je mama poslala Dolenjski list in v njem sem našel razpis za delo v opekarni Prelesje in poslal prošnjo. Že drugi dan povrnitvi domov pa meje poiskal takratni direktor podjetja Kremen Piškur in me prepričal, da pridem nazaj k njim. Nikoli nisem obžaloval.
Začel sem kot prvi kopač v peskokopu, potem pa sem opravil še dodatne tečaje za težko mehanizacijo. Tedaj smo imeli še ozkotirno železnico in vse delo opravljali ročno: kopali, nakladali, vozili z rudarskim vozičkom (reklo se mu je hunt) v pralnico. 1500 kg je tehtal vsak napolnjen. Spominjam se, da smo nekega dne nakopali rekordnih 75 vagončkov in jih prepeljali v 150m oddaljeno pralnico. V eni izmeni nas je delalo osem, dva sta kopala, dva nakladala. Eh, bili smo mladi
in na začetku poti.«
Potem nadaljuje, kako težki so bili delovni pogoji v tistih časih. Pozimi jih je stiskal mraz, poleti huda vročina, Iz studenca pod Jers-ovcem je eden od delavcev, kije bil posebej določen, vsaki dve uri prinašal vodo v putrhu (naramni sodček), da so se odžejali. Malico so si nosili od doma, šele veliko pozneje so jo začeli voziti iz Dane.
Svoji strani hriba, kjer je pralnica, so rekli kar Sibirija, saj se sonce hitro skrije za Brezovico.
»Ko sem postal vodja, nas je bilo 26 redno zaposlenih, občasno pa so se pridružili še sezonski delavci. Danes nas je 15, po potrebi pa se okrepimo še z delavclki so na borzi ali pa prerazporedijo k nam posameznike iz sosednjih obratov. Sodobna tehnologija pač ne zahteva toliko delovne sile.
Takrat na začetku smo delali le z lopato in krampom, še za žeblje in žico ni bilo. Danes pa imamo moderno drobilnico in sušilnico, razširili smo plasma, prodajamo v Belgijo, Nemčijo, na Češko in občasno v Italijo. Roženca (kvarcita) ali kremenčevega peska je v Evropi veliko, vendar nas rešuje kvaliteta, saj ima naša ruda do 99 % silicija, kije ognjeodporen. Zato ga naši kupci vozijo tudi 1000 km daleč, kar pa seveda predstavlja visoke stroške prevoza, Vedno imamo na zalogi 8000 ton rude. Mimoidoči vedo, da kupi izginejo spomladi, saj zima onemogoči redno pranje.
Pred leti smo razmišljali tudi o gradnji indus-
trijskega tira, a naši kupci se nočejo vezati z večletnimi pogodbami.«
Potem mi razloži še cel kup podrobnosti in našteje spomine na deponijo vluki Koper, na skrbi za posel...
»Biti vodja pomeni veliko dela in še več odgovornosti, Nimam tajnice (se nasmeje). Organiziram delo v peskokopu, skrbim za prodajo, nakladanje, obračunavam stroške, plače, dovažam malico (to sodi med eno glavnih del), razporejam delavce ... predvsem pa skrbim za varnost, ki je na prvem mestu.«
V decembru, ko bo Tone imel tudi rojstni dan, se bo upokojil. A ne ravno z lahkim srcem.
»39 let in pol sem v tej firmi, ogromno delavcev se je zamenjalo, odšlo v pokoj, veliko jih že ni več. Ni preprosto. Veliko prijateljskih vezi seje stkalo vtem času. Če ne bi grozila nova zakonodaja, bi še vztrajal.
Poznam vse sosednje vaščane, veliko Mirnčanov, saj smotesno sodelovali. Kremen je imel vedno posluh za pomoč organizacijam, gasilcem, KS, gradu, posameznikom,«
Pravzaprav je že skoraj Mirnčan, tudi ženo ima iz naših krajev, in njegova zidanica, ki so jo na občini poimenovali vikend za oddih in rekreacijo, stoji v mirnskem Trniču.
»Če sem doma bolan, se v Trniču pozdravim. Ptički, mir-to je moj drugi dom in žena se že zdaj boji, da po upokojitvi ne bom hotel več na Blato.«
Ponosen je na svoj cviček, ki mu je prinesel že šest zlatih medalj v Kostanjevici in Novem mestu. Ponosen pa je tudi na svoji pridni hčerki Natalijo in Violeto in na oba vnuka.
A to še zdaleč ni vse, kar bi morali zapisati o njem. V svoji skromnosti ni povedal, da sta med osamosvojitveno vojno z Jožetom Govednikom iskala in odstranjevala neeksplodirane mine na Medvedjeku in tvegala življenje.
Ob slovesu pa mi je dejal:
»VDU se bom vključil na Mirni, pa Krajana bi tudi še rad dobival,«
Bariča Kraljevski
Kolofon:
Pred vami je nova številka informatorja Krajevne skupnosti Mirna. Prispevke za naslednjo, božično-novoletno številko sprejemamo do ponedeljka, 22. novembra 2010. Do takrat lahko posredujete tudi božično-novoletno voščilo bralcem in bralkam.
KRAJAN je informator. V uredništvu si zato pridružujemo pravico do neobjave nenaročenih prispevkov in do krajšanja nenaročenih prispevkov zaradi prostorskih omejitev. Vaše besedilo s fotografijo bo bolj verjetno v celoti objavljeno, če boste v njem že sami napisali najbolj osnovne odgovore: KDO, KDAJ, KJE, KAJ, celo ZAKAJ do dolžine 1500 znakov. Če želite, da so o vašem dogodku obveščeni vsi Mirnčani in Mirnčanke, potem dodajte v priponki še fotografijo V______________________________________________'_________________________
v izvirni velikosti (ne prilepljeno v wordov dokument) in vse skupaj pošljite na elektronski naslov ks.mirna@siol.net, Fotografijo poimenujte tako, da ne bo dvomov h kateremu besedilu naj jo dodamo. Hvala. V Krajanu pa ni prostora za nepodpisane (četudi polliterarne) prispevke.
Vabljeni k sodelovanju!
KRAJAN - Glasilo KS Mirna
Izdajatelj: KS Mirna; Odgovorna urednica: Bariča Kraljevski; Glavna urednica: Petra Krnc; Člani uredniškega odbora: Dušan Zakrajšek, Niko Borštnar, Edo Novak in Zoran Remic; Prelom: Špes, NM, Tisk: Kopod.o.o., Mirna, Naklada: 1200 izvodov; Glasilo izhaja po potrebi,
90 let PGD Selo pri Mirni
Resje. Kotjeomenjenože v naslovu, je naše prostovoljno gasilsko društvo, to je PGD Selo pri Mirni, letos dopolnilo častitljivih 90 let. Čeprav ima društvo v nazivu samo ime »Selo« združuje člane iz več zaselkov, in sicer iz Migo-lice, Migolske gore. Sojenic, Sela, Kozjeka in tudi z Mirne, V okviru praznovanja 90 letnice smo vdruštvuvzačetkujulija organizirali proslavo ob tem okroglem jubileju, ki se je odvijala pred našim gasilskim domom. Proslave seje udeležilo veliko društev iz gasilske zveze Trebnje, nekatera sosednja društva izgasilske zveze Šmartno in tudi nekateri vabljeni gostje, to je predsednik Gasilske zveze Trebnje g. Anton Strah, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in regijski poveljnik g. Janko Gornik, predstavnik krajevne skupnosti Mirna g. Edo Novak in pomočnik župnika g. Stane Kerin. V okviru proslave je bil organiziran tudi kratek kulturni program s pesmijo pevcev društva upokojencev Mirna in z glasbenimi vključki nekaterih naših članov. Na sami proslavi smo opravili tudi uradni prevzem novega gasilskega vozila GV-1 in podelili kar nekaj društvenih, občinskih in državnih priznanj ter zahval.
90 let je dolga doba, pa tudi če govorimo o društvu. In vtako dolgem obdobju se v društvu zgodi marsikaj, česar se moramo ob takem jubileju spomniti, V ta namen smo najprej pobrskali po naši zgodovini in poiskali tiste najpomembnejše dogodke, ki so se zgodili v društvu. Veliko jih je bilo, ki so se zgodili v teh90-tih letih. Težko je reči, kateri je važnejši, kot drugi. Morda nakup motorne brizgalne leta 1938, ali prvega gasilskega kombija leta 1975, ali selitev v nov gasilski dom leta 1993, s katerim smo člani društva prvič dobili svoj prostor. Vsak po svoje pomeni pomemben delček mozaika, ki je zgradil današnjo sliko društva. Kot zahvalo vsem našim predhodnikom, smo vse te pomembne delčke zbrali v poseben bilten, ki smo ga razdelili tudi med krajane na sami proslavi in upam, da bo nam in našim zanamcem spodbuda za nadaljnje ohranjanje in razvoj društva.
Glede na našo starost vidimo, da so se naši predniki zgodaj zavedali pomena gasilstva oziroma pomoči drugim v nesreči, seveda prostovoljno. In s tem načelom delujemo gasilska društva še danes. To seveda ne bi bilo mogoče brez zavednih in delovnih članov, članic in tudi najmlajših, ki s svojim prostovoljnim delom omogočajo normalno delovanje društva, tako operativno kot tudi organizacijsko, intakesmopri nas vedno imeli injim imamoše sedaj. Danesjesicervelikokrat težko, predvsem zaradi čedalje bolj krutega in napetega časovnega ritma in čedalje večjih zahtev, kijih postavlja država, pa vendar se trudimo po naših najboljših močeh. Še enkrat hvala vsem članom, članicam in mladim za vso dosedanjo pomoč pri delovanju društva,
NOVICE NAŠIH DRUŠTEV
Ob vse večjih nalogah pa seveda gasilci potrebujemo tudi čedalje boljšo gasilsko opremo in čedalje več znanja za uspešno izvajanje operativne dejavnosti. V ta namen smo se v lanskem letu odločili zamenjati naše dotrajano gasilsko vozilo z novim sodobnim opremljenim gasilskim vozilom GV-1, ki je opremljeno po zadnjih zahtevah oziroma tipizaciji Gasilske zveze Slovenije, Čeprav na začetku malo skeptični smo se le odločili za ta korak in ga na koncu s skupnimi močmi tudi izpeljali. Lahko rečem, da jeto ena večjih pridobitev za naše društvo v zadnjem času. Obtej priložnosti, bi se zahvalil ObčiniTrebnje, Gasilski zvezi Trebnje, Krajevni skupnosti Mirna, vsem donatorjem in botrom, vsem gasilcem, krajanom in vsem ostalim, ki so oziroma ste s svojimi prispevki pomagali pri nakupu novega gasilskega vozila. Zahvala gre tudi pomočniku župnika za opravljen blagoslov novega vozila.
Kljubtemudanasjepotzgodovine večkrat peljala po nepredvidenih poteh, so naši predhodniki intudi mi uspešno prikrmarili društvo do današnjih dni. Upam, da bomo tako uspešni tudi v prihodnje.
Na koncu pa ne morem mimo dejstva, ki je zmotilo tudi vse ostale prisotne na naši proslavi. Namreč, kljub vabilu, na proslavi ni bilo nobenega predstavnika Občine Trebnje, za kar z njihove strani do danes nismo prejeli nobenega opravičila. Menim, da bi si naše društvo in njegovi člani za svoje dolgoletno prostovoljno in humano delo zaslužilo vsaj pozornost katerega od podžupanov, Še posebejzato, kersta bila na prireditvi na Ponikvah prisotna kar oba. Kot kaže, se nadaljuje »mačehovski« odnos občine do zaselkov na obrobju. Morda pa so mislili, da smo že v drugi občini?!
Miran Križnik, GČ predsednik PGD Selo pri Mirni
Društvo invalidov Trebnje združuje člane treh občin: Trebnjega, Mokronog-Trebelnega in Šentruperta s sedežem v Trebnjem.
V društvu je včlanjenih 261 članov, ki imajo po kra-jevnihskupnostihsvoje poverjenike. Delujejože28let. Dejavnostdruštva je pestra, člani odbora se trudijo, da se vedno nekaj dogaja, kar izboljšuje počutje, zdravje in vliva voljo do aktivnega življenja.
Imajo razvite športne dejavnosti, balinanje, pikado, streljanje. Predsednik društva Franci Grebenc ponosno pove, da soženske v balinanju pribalinale prvo mesto, vpikadu imajo odlične rezultate, v strelstvu imajo celo prvaka. Veliko skrbi in aktivnosti usmerjajo vzdravstveno-social-no problematiko. Članom pomagajo z delnimi doplačili pri nakupu medicinsko-terapevtskih pripomočkov (voziček, čevlji, slušni aparat).
Moja sogovornika, predsednik Franci Grebenc in tajnik Anton Starič, sta z vsem srcem in dušo vpeta v deio, zavedata se, da je dobro opravljanje dela na podlagi sprejetega programa koristno za vse člane. Njihov koledar aktivnosti je poln, prirejajo srečanje invalidov Dolenjske in Bele Krajne, imajo pogovore in posvetovanja s poverjeniki, obiske v domovih ostarelih, medletne obiske bolnih, organizacijo piknika v naravi, kopalnih dni v Laškem ter po en kopalni dan vStrunjanu in Radencih. Orga-nizirajotudi letovanja v kapacitetah ZDIŠ.
Skrbijo za neodvisno življenje nepokretnih invalidov, posebnotistih, ki živijo v slabših socialnih razmerah, informirajo članstvo, pomagajo po težjih operativnih posegih ali nastanku invalidnosti. Delujejo tudi na ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, integriranju, skrbijo za družabno in kulturno življenje. Dosledno izvajajo začrtani program v skladu s statutom društva,
Številčno prevladujejo ženske, ki jih je petinšestdeset procentov. Razmišljajo tudi, da bi v vsaki občini imeli manjši prostor, ki bi bil dostopen z invalidskim vozičkom, kjer bi se lahko srečevali na lokalnem nivoju, glavna pisarna pa sogovornika menita, da je prav, da je blizu upravne enote Trebnje. Povesta tudi, da je sodelovanje navzven zdrugimi društvi dobro, najboljše pa sodelujejo z društvom Novo mesto.
Povesta, da bo drugo leto za društvo volilno leto. Franci in Tone sta v to dogajanje vložila veliko dela, ko je vodstvo pred njima naenkrat odstopilozaradi bolezenskih in osebnih razlogov, Dobri dve leti in pol sta se trudila in delo društva je sedaj dobro utečeno.
Naj bo kakorkoli že, obema čestitamo za delavnost, za dajanje sebe v korist drugih in močno želimo in upamo, da bosta s svojim delom nadaljevala tudi v bodoče,
Franci in Tone, hvala, da svoj čas poklanjata drugim, hvala vama tudi za pogovor in predstavitev vseh del in želja v Društvu invalidovTreb-nje. Naj vajini koraki še naprej lepšajo in boljšajo življenje vseh vaših članov.
Pavlina H.
Člani DPM »Jurček« Trebnje zelo aktivni!
V juliju smo izvajali delavnice za otroke. V tednu otroka organiziramo kostanjev piknik in obisk čarovnika, med krompirjevimi počitnicami varstvo z vodenimi aktivnostmi.
Osnovnošolci dijaki, študentje, starši, stari starši, vsi jih nestrpno pričakujemo, te poletne počitnice. Vendar nimajo vsi pestrih počitnic in se kaj kmalu začnejo dolgočasiti pred računalnikom in televizorjem. Zato smo v društvu poskrbeli za boljšo zabavo in socialne stike med otroki v okolici Mirne. Organizirali smo 3-urne delavnice za otroke na sedežu društva v prostorih TVD Partizana. Na delavnicah smo gledali zanimive filme, ustvarjali (tablice iz das mase, ogrlice in zapestnice, barvanje stekleničk ...),se igrali družabne igre ali odšli ven in bili športno aktivni. Število udeležencev narašča, tako da se nam v prihodnje le pridružite! Z delavnicam bomo nadaljevali vsako drugo soboto v mesecu do konca leta,
9. 10. 2010, (v tednu otroka) organiziramo pred TVD Partizanom kostanjev piknik za otroke vseh starosti in njihove starše, piknik pa bo obiskal čarodej, ki nam bo popestril prijetno popoldne,
Med krompirjevimi počitnicami bomo progam nadgradili z varstvom za otroke in vodenimi aktivnostmi. Varstvo je namenjeno staršem, ki nimajo blizu babic in dedkov oz. organiziranega varstva za svoje otroke, neradi pa puščajo čez dan otroke same. Varstvo bo potekalo v prostorih TVD Partizan na Mirni od 9. do 15. ure. DOLGČAS NAM NE BO!!! Več informacij o celotnem programu lahko dobite na št.: 040 757 571 (Nina - vodja programa).
Matej Zaplotnik
KULTURNA POGAČA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MIRNA
DU Mirna jezelo delovno, statistike kažejo, da je po svojih dejavnostih v samem slovenskem vrhu. Kaj vse se je zgodilo od izida zadnjega Krajana do sedaj. 16. aprila je bila petnajsta prireditev Za Mirno z ljubeznijo. V njej so sodelovali člani KUD Šavrinke iz Istre. Zanimiva pripoved o običajih in življenju istrskih ljudi seje razpletala skozi peto in govorjeno besedo. V igranih vložkih njihove predstave smo spoznavali običaje kuhanja, zdravljenja, iskanja ženinov za daleč nazaj. Šavrinke-jajčarice, so prikazale dogajanja tudi z raznimi rekviziti, kotje bilo potovanje jajčarice od vasi do vasi in do končnega kupca v mestu, pri čemer jim je pomagal včasih celo osliček, Zdravljenje z zelišči, s čarodejno močjo iskanje ženina in prihod mode , ki je v tistih časih prihajala IzTrsta in Dunaja. Izkazali so se tudi pevci, koledniki iz Bušeče vasi, ki so preko pesmi in napevov pričarali stare običaje koledovanja, vasovanja pod okni in snubljenja.
A 21.8.2010 smo se vrnili iz sedaj že tradicionalnega Letovanja otrok in mladostnikov - 6 zanimivih in polnih dni smo preživeli v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
Vsak petek med 19. in 22. uro so na Jurčku filmski, pogovorni in drugače zabavni večeri A’s ti tud not padu??? Srednješolci vljudno vabljeni!
a V\
1 S.junija je zopet potekal večer Za Mirno z ljubeznijo, kjer smo gostili MePZDUin Društva invalidov iz Mozirja, ljudske pevke Zbor podeželskih žena iz Dolenjskih Toplic, pevski zbor Vinogradniki in MePZ Kres iz Čateža. Seveda so zapeli tudi naši moški, ki jih je spremljal harmonikar Simon. Tega je zbor že vzel za svojega, Popoldne, ki seje izteklo ob prijetnem petju, pa seje zaključilo v večeru pod kozolcem pri Goranu.
27. junija smo obisk vrnili DU Mozirje. Popoldne se je odvijalo v živahnemtempukisoga polnili mozirski pevci, naša dramska skupina,, kije s svojo bosansko energijo dodobra nasmejala vse prisotne. Svoje kamenčke smo v mozaik vseh teh prireditev dodale tudi literatke Vezi. Veselje se je nadaljevalo ob jezeru, ki ga obkrožajo cvetlične grede, ki so prava paša za oči. Zabava se je v Mozirskem gaju nadaljevala s plesom in petjem, nazadnje pa skoraj še s hladno prho, ker se ob določeni uri vključijo avtomati za zalivanje gredic.
Ob krajevnem prazniku Dolenjskih Toplic smo v programu sodelovale literatke s svojimi deli, Lahko povemo, da smo bile za Interpretacije in predstavitev svojih del zelo pohvaljene.
Že je tukaj 24 julij, ko se upokojenska druščina odpravi k lovski koči v Zapuže na prijetno srečanje, Upokojenci smo res utrjeno ljudstvo, tudi plohe nas niso pregnale. Kratek humorni program avtorice Slavke Kramarje na obraze priklical nasmeh, srečelovje obogatil kupce srečk, za vsemi temi prireditvami stoji naš kulturnik Anton Kotar s celotnim upravnim odborom. Dušan Jakopin in Janez Kolenc sta pripravila nekaj družabnih iger, hec je bil velik, dobra volja pa tudi,
Kaj vsese še dogaja v upokojenskem društvu na Mirni pa člani izvemo iz društvenega obvestila.
Naj bo še dolgo lepo in veselo!
Pavlina H.
14
Ponovno odkritje in proslava
Na kraju, domačini ga poznamo pod imenom Armberk, pri Stari gori, so prizadevni člani OO Združenja borcev za vrednote NOB Trebnje, skupaj z mirnsko krajevno organizacijo ZB ponovno odkrili spominsko obeležje v spomin na delovanje 1. čete Dolenjskega partizanskega bataljona, ki jo je vodil Jože Prijatelj - Slobodan, doma s Ponikev pri Trebnjem. Prejšnje obeležje, ki je bilo postavljeno leta 1986 po zamisli znanega kiparja Sandija Leskovca z Mirne, je uničil neznani vandal. Stroške postavitve sedanje plošče je pokrila občina Trebnje, za organizacijo postavitve in odkritje plošče pa sta najzaslužnejša predsednika omenjenih organizacij Boštjan Sladič in Ivan Zupanc.
Vzačetkufebruarja 1942sta bila vKočevskem rogu formirana dva partizanska voda, ki sta se pozneje preimenovala včeti.Komandireneje bil Jože Prijatelj - Slobodan, druge pa Dušan Švara - Dule. Po nekaj spopadih z Italijani seje Slobodanova četa premaknila pod Sela pri Šumberku in v bližino Dobrniča, po razdelitvi čet Dolenjskega bataljona, v katerem sestavu je bila četa, pa seje 31. marca 1942 prebila na področje Blatnega klanca, kjerje postala jedro novih partizanskih enot. Po velikem pritoku nov-
Skupina mirnskih pohodnikov z državno zastavo in obvezno harmoniko
incevvpartizanejeSlobodan postal komandir
4.	čete istega bataljona, za komandirja 1. čete pa je okrožni komite KPS Novo mesto imenoval Janeza Marna - Črtomira, ki je kasneje prešel na okupatorjevo stran in postal kolovodja zloglasnih črnorokcev.
Po končani drugi svetovni vojni je občinski odbor ZZB NOVTrebnje med drugim ugotovil, da je bilo med aktivnimi borci 1149 prebivalcev, od teh je bilo 46 žen in deklet. Padloje372 borcev, ki so bili doma na območju tedanje občine Trebnje. Padlo je tudi 59 aktivistov OF, ustreljenihjebiloskupaj 57talcev, v italijanskih in nemških koncentracijskih taboriščih pa je trpelo339 prebivalcev takratne občine Trebnje. Umrloje 53 taboriščnikov. Visok krvni davek borcev za svobodo!
V spomin na delovanje Slobodanove čete, ustanovitve 1. Dolenjskega partizanskega bataljona in iz tega 7.5. 1942 ustanovljenega Dolenjskega odreda so člani Zveze borcev ponovno postavili spominsko ploščo. Dogodku je prisostvovaloskoraj stotnija občanov, Na mesto jezdržavnozastavo prikorakala večja skupina pohodnikovzMirne.kottudi »motorizirana enota Duletove čete« z Malkovca, ki ohranja tradicijo in spomin na hrabrega poveljnika partizanske enote Dušana Švare - Duleta.
Slavnostni govornik je bil upokojeni general, mirnski krajan Lado Kocijan, ki je tudi sodeloval v akcijah upora in oboroženega boja proti okupatorju v tistih časih. Opisal je številne do-
godke iz takratnih akcij in poudaril, da so se na našem področju med NOB pogosto zadrževali pomembni partizanski voditelji in kasnejši politični funkcionarji, Kocijan ni pozabil omeniti velikega doprinosa domačinovvpravični borbi proti okupatorju in njihovim pomagačem.
Spominsko ploščo sta odkrila skupaj s prizadevnim predsednikom Krajevnega odbora ZB za vrednote NOB Mirna Ivanom Zupancem.
Odkritja novega spominskega obeležja seje
Ob odkritju spominskega obeležja je poleg govornika Lada Kocijana nekaj besed o pomenu vzdrževanja tradicije na srečanjih, ki jih ohranja »Duletova četa« z Malkovca, spregovoril njihov vodja Janez Valant. Desno od njega so Lado Kocijan, Ivan Zupanc in Boštjan Sladič.
udeležil tudi prvoborec Bogdan Osolnik, ki je v borbah z nacisti in fašisti med NOB prekrižaril vse naše kraje.
Popoldne je bil na srečanju mladih članov borčevske organizacije s še živečimi borci -partizani na Debencu pri koči PLAZ slavnostni govornik Bogdan Osolnik, ki je med drugim poudaril, da tudi današnja mladina ne sme pozabiti na polpreteklo zgodovino in na ogromno gorja, ki ga je in ga še vedno prinaša vsaka vojna. Po kratkem kulturnem programu sta občinska in krajevna organizacija najzaslužnejšim članom in ustanovam podelili priznanja (Osnovni šoli Mirna, Pevskemu zboru DU Mirna, Krajevni skupnosti Mirna, KS Šentrupert, KS Mokronog ter nekaj posameznikom, Ivan Zupanc je za vestno delo prejel srebrno plaketo, ki mu jo je podelilo Združenje borcevza vrednote NOB Slovenije. Na srečanju so sprejeli tudi nekaj novih članov in jim podelili članske izkaznice.
Vsakoletnatradicijasrečanj članov borčevske organizacije na dan borcev 4. julija se tako nadaljuje, kar je z udeležbo potrdilo več kot tristo ljudi. Popoldanska zabava seje raztegnila pozno v noč, za dobro razpoloženjeje poskrbel ansambel ROCK N BEND in okusen »partizanski golaž«.
Dušan Zakrajšek
Živahen Rod Mirne reke
Taborniki Rodu Mirne reke smo se od aprila 2010 udeležili in pripravili kar nekaj tekmovanj. 10. maja smo se odzvali povabilu krških tabornikov in odšli na orientacijsko tekmovanje s dekleti in zasedle odlično 2, mesto.
22, maja pa smo na Mirni organizirali dolenjski območni mnogoboj. Odzvala so se vsa tri preostala društva tabornikov s po eno ali dvema ekipami, domačini pa smo imeli pripravljene tri ekipe.
Junija pa smo se odpravili na državni mnogoboj v Zreče, Med 25. in 27. junijem smo v ogenj poslali dve ekipi, ki sta bili v svojih kategorijah zelo uspešni.
Zaključili pa smo s taborjenjem 14 otrok v Dragi pri Šentrupertu od 5. do 10. julija, kjer so otroci zadnji večer prikazali, kaj vse so se naučili. Za uspešno osvojeno znanje so dobili veščine-priznanja.
Avgusta smo eno članico poslali v Bohinj na tečaj za taborniško vodjo enot.
Za naše člane bomo organizirali še kostanjev piknik, bivakiranje, luč miru, novoletno čajanko, taborniške delavnice med počitnicam skozi leto, v juliju pa najlepši taborniški dogodek- taborjenje, Udeležili se bomo tudi tekmovanj: zlata puščica-lokostrelstvo, taborniških mnogobojev ter orientacijskih tekmovanj.
Vse nove in stare člane pa vabimo, da se nam v novem šolskem letu pridružijo. Ni važno, ali ste še osnovnošolci ali že srednješolci, za vse velja: Z NARAVO K BOLJŠEMU ČLOVEKU!
Nika Starina
OD TU IN TAM
Učenje na Točki vseživljenjskega učenja Mirna
V okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Dolenjska, ki ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport, Center za izobraževanje in kulturo Trebnje v Krajevni knjižnici Mirna izvaja Točko vseživljenjskega učenja, in sicer vsak drugi torek v mesecu od 12. do 17. ure. Namen te točke je vključevanje odraslih v različne oblike neformalnega učenja in s tem spodbujanje vseživljenjskega učenja.
Na teh srečanjih smo med drugim s predavateljico Martino Korošec spoznali umetnost klekljanja, predstavila nam je postopek klekljanja in različne pripomočke, ki sejih pri tem uporablja. Tudi udeleženci sami so se preizkusili v klekljanju in nekaterimje šlo prav dobro. Dr. Marijana Klarič Kamin je predavala o motnjah spanja, menopavzi in urinski inkontinenci. Z udeleženci seje pogovorila o težavah, ki jih pestijo, svetovala, kako jih lahko omilijo in kam se pravzaprav lahko obrnejo po pomoč. S psihologinjo Zlatko Butkovec Gačnik smo razvijali veščine dobrega komuniciranja.
Na točkah vedno poteka tudi individualno učenje računalništva (Word, internet in el. pošta, spletno učenje). Prijave: Kristina Jerič, tel.: 07/34 82 108; el. naslov: kristina. jeric@ciktrebnje.si. Vabljeni vsi občani tudi na naslednja brezplačna predavanja in delavnice. Celoten program točke pa si lahko ogledate na spletni strani: www. cvzu-dolenjska.si.
Kristina Jerič, CIK Trebnje
Bi se udeležili brezplačnega usposabljanja v tujini?
Povsod po Evropi in v državah članice Efte potekajo usposabljanja, v katera se lahko vključijo starejši od 18 iet, ki niso vključeni v redno izobraževanje. Usposabljanje, ki je financirano s strani EU, se imenuje Grundtvig delavnice, ki trajajo od pet do deset dni (brezplačna udeležba na delavnici, brezplačno bivanje in prehrana, kriti so tudi stroški poti in zavarovanja udeleženca). Več kot 100 delavnic je opisanih v katalogu delavnic:
-	vizualna umetnost, glasbena kreativnost, številke, matematika, znanost in ostale teme, ki niso preveč odvisne od znanja tujih jezikov;
-	učenje jezikov - gre za jezik države, kjer je delavnica, in za jezike, ki so manj razširjeni in se manj poučujejo
-	skupine za razpravoo vprašanjih, ki so vskup-nem evropskem interesu in so namenjene
-	spodbujanju večjega zanimanja za evrop-skezadevepriodraslih.aktivnodržavljanstvo in medkulturni dialog,
Nov katalog Grundtvig delavnic za leto 2010/11 je na spletni strani www.cvzu-dolenjs-ka.si. Pomoč pri prijavi dobite v Svetovalnem središču v prostorih Knjižnice Pavla Golie Trebnje vsak ponedeljek od 13. do 16.urealipa pokličite 073934552ali 031 701191). Pomoč je brezplačna (sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in evropski socialni sklad).
Ustanovljen je debatni klub ŽUR-FIKS
Prvega aprila letos je bil v prostorih društva upokojencev Mirna ustanovljen debatni klub, poimenovan ŽUR-FIKS. Tovrstni klubi so v Sloveniji redki, je pa res, da se v zadnjem času pospešeno »rojevajo«. Pobudniki kluba so bili Rudi Žibert, dr. Marko Marin in Dušan Zakrajšek. Na ustanovnem sestanku je sodelovalo trinajst krajanov.
Debatni klub je bil ustanovljen pod okriljem UTŽO Trebnje, ki je samostojna enota Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. Osnove debate sije večina članov kluba pridobila že na debatnem seminarju, ki gaje organiziral CiK Trebnje.
Upravni odbor kluba sestavljajo: predsednik Dušan Zakrajšek, podpredsednik Igor Zaplotnik in organizatorka Petra Krnc. Sprejet je bil tudi Statut kluba ŽUR-FIKS in program dela z določenimi temami.
Člani so prepričani, da bo klub deloval po programu in da se bo razširil v močno skupino krajanov, ki bodo uživali v debatah in druženju, iz konstruktivnih debat pa se bodo lahko razvilitudi koristni dogovori in sklepi, uporabni za širšo družbeno skupnost. Resne debaterje vabijo v svoje vrste.
D. Z.
IZREDNO IZOBRAŽEVANJE
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje
S Osnovna šola za odrasle - brezplačno S Srednje poklicno izobraževanje
(gastronomske in hotelske storitve, trgovec, administrator)
Poklicno tehniško izobraževanje
(ekonomski tehnik, gastronomija)
S Srednje strokovno izobraževanje
(ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija in turizem)
S Višješolsko izobraževanje - informativni dan 15.9.
(ekonomist-izvaja ZARIS, poslovni sekretar in organizator socialne mreže - izvaja IRC)
S Tečaji
(tuji jeziki,računalništvo,usposabljanje za knjigovodska dela,usposabljanje za voznika viličarja, upravljalca TGM in dvigal)
S Priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije
(socialni oskrbovalec na domu , pomočnik kuharja, maser, knjigovodja, tajnik, voznik-tpk)
Za NPK socialni oskrbovalec na domu in pomočnik kuharja izvajamo tudi preverjanje in potrjevanje za pridobitev certifikata.______________________________
Informacije in prijave: 07/34 82 100,
___________info&ciktrebnie.si, www.ciktrebnie.si.______________________
Varnost in prevencija v našem kraju
Pred nekaj dnevi zjutraj sem se odpravljal v službo in zagledal pred stanovanjskim blokom, v katerem živim, policijski avto. Nič dobrega, sem si rekel, odšel na delo, kasneje pa izvedel, da je tiste noči pred našim blokom N,N. ukradel osebni avto. Do sedaj se v to nisem tako poglabljal, a kriminaliteta je pred našimi vrati, v kraju, kjer sem preživel večino svojega življenja in kjerto ni bil pogost pojav.
Kaj pa lahko mi naredimo? Ali ste že slišali za situacijsko prevencijo? Malo verjetno, saj ne gre za pogosto uporabljen pojem. Že iz same besede je jasno, da gre za nekakšno preprečevanje. Preprečevanje z ustvarjanjem primernih okoliščin. Namen je preprečevanje kriminalne dejavnosti oziroma varovanje ljudi in lastnine.
Poznamo več vrst prevencij:
-	Primarna - načrtovanje in oblikovanje okolja, samovarovanje v soseski, vpliv medijev na kriminaliteto in na občutek varnosti, generalna in socialna prevencija.
-	Sekundarna - napovedovanje prestopništva, preprečevanje krimi-nalitetevšoli, preprečevanje kriminaliteteindroge, vskupnostusmer-jeno policijsko delo, situacijska prevencija, učinki preprečevanja kriminalitete
-	Terciarna - specialna prevencija, onemogočanje, elektronsko nadziranje, hišni pripor in rehabilitacija.
Raziskava je pokazala, da sodelovanje policijske uprave Cheshire s skupnostjo predstavlja doberprimer, po katerem se lahko zgleduje slovenska policija, vsaj karse tiče vpletenosti skupnosti vskupno odločanje in prispevka vseh ravni skupnosti. Policija deluje kot povezovalni člen med skupnostjo in ostalimi organizacijami, kar prispeva k boljšemu upravljanju sosesk in zmanjševanju stopnje kaznivih dejanj in prekrškov na območju posamezne policijske uprave. Idejeovskupnost usmerjenem policijskem delu izvirajo prav iz Anglije, toda do prenosateh idej vprakso je marsikje prišlo šele vzadnjem desetletju. Takšen primerje prav Halton, kjersejevzadnjem desetletju sodelovanje policije s skupnostjo izkazalo za zelo učinkovito in je prispevalo k splošnemu dvigu kvalitete življenja prebivalstva na tamkajšnjem območju.
Policija tudi pri nas vsodelovanju s posamezniki in skupnostmi zagotavlja varnost ljudi in premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje kriminaliteto, zagotavlja javni red in mir.
Vvsakdanjem svetu se čedalje bolj poudarja kakovost življenja, ta pa je v marsičem odvisna od razmerij med ljudmi vsoseski in od varnosti v lokalni skupnosti. Nedvomno je stopnja varnosti in brezskrbnosti eno izmed osrednjih vprašanj, ki v današnjem času določa počutje kogarkoli. Ran-Ijivostljudi, zvarnostnega vidikaje vedno največjatam.kjerživijo. Ravno zaraditegamora policijatja usmerjati svoje delo. Soseska in skupnost pa so predvsem ljudje, ki so bodisi povzročitelji bodisi oškodovanci. Zato so predvsem ljudjetisti, ki jim je potrebno nameniti največ pozornosti.
Vsakomur želim, da se v svojem kraju počuti varnega. Višjo stopnjo varnosti pa bomo dosegli z zaupanjem v organe pregona ter z boljšo povezanostjo naše skupnosti s policijo. Vvsakdanjem življenju moramo ravnati tudi samozaščitniško in s svojim vedenjem in ravnanji prispevati k večji varnosti posameznikov in skupnosti. Ne smemo dopuščati kriminalitete vnašem kraju, usmerjeni moramo biti na uporabo "ničelne tolerance" ali "zero tolerance policy", ki pravi, da se ne sme dopuščati nobene oblike nasilja, agresivnosti, kriminalitete, na katero ne bi ukrepali,
Kotprimer navajamtudi 'teorijo razbitih oken" izl. 1982, ki stajo predstavila Wilson in Kelling.Ta pravi, da ima naša okolica zelo pomemben vplivna to.alisebomoobnašalineprimernooz.nevskladussprejetimi družbenimi normami. V skladu s to teorijo se bomo laže odločali za pisanje grafitov po stavbi, ki ima razbita okna in izgleda zanemarjena kot po lepo urejeni zgradbi včistem okolišu. Znanstveno jetorej dokazano, da urejena okolica prispeva k manj kriminala in boljšemu obnašanju ljudi. Raziskovalci harvardske univerze so venem eksperimentu ugotovili, da je imela urejenost okolice približno enak vpliv na obnašanje ljudi kot prisotnost policije.
Če povzamem, mi vsi skupaj lahko veliko pripomoremo k večji varnosti v našem kraju in vsi skupaj nosimo odgovornost za to. Če bomo delovali kot homogena skupnost in si pomagali med sabo, pa bodo naša prizadevanja nedvomno obrodila tudi sadove.
Zoran Remic
Še ena resnica o mučencu Grozdetu
Mesece in leta spremljamo po vseh medijih žalostno zgodbo o mučeniški smrti dvajsetletnega Lojzeta Grozdeta, ki so ga nesporno ustrelili partizani na začetku doline Vejar pod mirnskim gradom prvega januarja 1943.
Koje Cerkev začela vse pogosteje pisati o predhodnem strahovitem, nečloveškem mučenju osmošolca in zelo aktivnega člana in odbornika Katoliške akcije Lojzeta Grozdeta.je bila to dobro premišljena poteza katoliških aktivistov. Na vse načine so hoteli očrniti medvojne komuniste in jih prikazati kot ničvredne klavce slovenskih ljudi med NOB, S tako pogostimi pamfleti in neresničnimi trditvami so končno dosegli svoj cilj. Papež je namreč, verjetno na podlagi dostavljenih »dokazov« o mučenem Grozdetu, odobril priznanje mučeništva, nakar so ga 13. junija letos med evharističnim kongresom v Celju razglasili za blaženega.
Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bilo vtem postopku toliko neresnic, sprenevedanj, laži in prikrivanj. Seveda Cerkvi še danes težko pada dejstvo, daje bilo sodelovanje slovenske duhovščine z okupatorjem v številnih primerih pogubno za mnoge zavedne in poštene Slovence, Tudi mladi Lojze Grozde je bil njihov sodelavec. V vojni se izdaje kaznujejo. Veliko neresnic in laži je bilo objavljenih vštevilnih časopisih o grozovitem mučenju Grozdeta. Do danes se še ni javila verodostojna priča, ki bi tako mučenje potrdila. Ali pač?
Očividci mrtvega fanta sotrdili prav nasprotno! Natelesu niso zaznali polomljenih udov in ne iznakaženosti obraza, kot so trdili pisci člankov. Zanimivo bi bilo izvedeti, od kot jim taki podatki. Krajan, pošten in zanesljiv, ki je bil zaslišan pred cerkvenim sodiščem v Ljubljani, in za katerega so vedeli, daje moral skupaj zočetom pokojnega Grozdeta položiti v krstoje izjavil, da ni hotel podpisati zapisnika, v katerem so bile zapisane neresnične trditve. Kdo bo danes pokazal ta zapisnik? Na zaslišanju je bil tudi njegov sin.
Na zahtevo Cerkve in takratnega nadškofa Rodeta so strokovnjaki na šentruperškem pokopališču izvršili sodno ekshumacijoGrozdetovih posmrtnih ostankov. Po trditvah nekaterih so strokovnjaki zanikali kakršne koli poškodbe na kosteh, razen seveda sledi krogle v glavo. Zakaj ni Cerkev javno objavila teh izsledkov? In ali s tem načinom tudi svojim vernikom ne »mažejo« oči? Kolikor mi je znano, v cerkvi vernike učijo poštenja in resnice, s takim načinom pa jih, žal, ne bodo pridobili.
Mučeništvo Lojzeta Grozdeta je cerkvena farsa, sicer bi morali biti blaženi tisoči zavednih in poštenih kristjanov, ki so med vojno umirali na grozovit način. Cerkevjih ne bo proglasila za mučenike samo zato, ker so bili ti heroji na »drugi strani«.
Vtem pa je tragičnost našega naroda...
Dušan Zakrajšek
Razlika na prvi pogled
Res da se gradi že drugi most preko reke Mirne na regionalni cesti Mirna-Gabrovka-Litija, vendar pa je vzdrževanje ostalega cestišča katastrofalno malomarno ali pa ga sploh ni. Posebno od mostu v Migolici proti občinski meji z Litijo. Občutno pa je drugače takoj, ko prepelješ občinsko mejo, saj je cesta na Litijski strani zgledno vzdrževana in so poškodbe strokovno popravljene. Naj pripomnim, da gre na obeh straneh za enako kategorizacijo ceste. Vse to kaže na to, da imajo naše občinske strukture in vodstvo malomaren odnos do obrobnih krajev občine in se z upravljavcem cest ne dogovarjajo za zgledno vzdrževanje cest in ostale infrastrukture.
Pravtakojezastal projekt vodovoda iz vrtine Sajenice.zdravstvena inšpekcija pa nam grozi zzaprtjem obstoječih vodovodov Migolska gora, Migolica in Selo, kar bi prizadelo več kot 300 potrošnikov.
Pred nami so bližajoče lokalne volitve. Od kandidatovza župana in občinskih svetnikov bomo deležni megalomanskih načrtov in velikih obljubza izboljšanje življenja v naši občini. Na podlagi dosedanjih rezultatov pa bomo temeljito razmislili, ali kdo od sedanjih zasluži naš glas.
Srečko Križnik
Izenačitev veljavnosti temeljnih kvalifikacij voznikov
Spremembe in dopolnitve Zakona o prevozih v cestnem prometu med drugim prinašajo tudi novosti na področju temeljnih kvalifikacij voznikov.
Zelo koristna novostza voznike /e izenačitev veljavnosti temeljnih kvalifikacij pri voznikih, ki imajo pridobljeno kvalifikacijo tako za prevoz blaga (C kategorijo) kottudi za prevoz potnikov ( D kategorijo). In sicer se izenači tako, da se veljavnost mani časa veljavne kvalifikacije oziroma kode izenači z veljavnostjo kode oziroma kategorije, ki velia dali časa.
To pomeni, da bo UE lahko izvedla uskladitev veljavnosti kode 95 vsem voznikom, ki imajo vpisano to kodo pri C in D kategorijah, in sicerobzaključenem rednem usposabljanju. Veljavnost kode, ki velja manj časa, bodo izenačili z veljavnostjo kode, ki velja dlje,
Potovanje v Srbijo z osebno izkaznico
Državljani Republike Slovenije in ostali državljani držav članic Evropske unije ter Švice, Norveške in Islandije lahko vstopajo v Republiko Srbijo tudi z veljavno osebno izkaznico.
Imate veljavni osebni dokument za potovanje v tujino?
Pravočasno preverite, ali imate ustrezen dokument za potovanje in ali je ta veljaven in vlogo oddajte pravočasno na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji.
Osebna izkaznica
Vlogi za izdajo nove osebne izkaznice morate priložiti staro osebno izkaznico, če je bila izdana oziroma drug dokument za identifikacijo in svojo biometrično fotografijo. Za
novorojenčka je potrebno predložiti izpisek iz matičnega registra o rojstvu (rojstni list). Ol za otroka do 3. leta starosti velja 3 leta in stane 13,16 EUR, Ol za otroka od 3. do 18. leta velja 5 let in stane 13,16 EUR, Ol za polnoletno osebo velja 10 let in stane 16,70 EUR.
Potni list
Vlogi za izdajo novega potnega lista morate priložiti star potni list, če je bil izdan, oziroma drug dokument za identifikacijo in svojo biometrično fotografijo. Potni list za otroka do
3.	leta starosti velja 3 leta in stane 28,98 EUR, potni list za otroka od 3. do 18. leta starosti velja 5 let in stane 32,17 EUR, potni listza polnoletno osebo velja 10 let in stane 37,49 EUR
Vlogo za izdajo osebnega dokumenta lahko vložite zgolj osebno, za mladoletnega otroka pa vlogo vloži zakoniti zastopnik. Če je otrok starejši od osmih let, mora
OBVESTILA UPRAVNE ENOTE
biti navzoč, da se na vlogo podpiše. Ob vložitvi vloge se lahko odločite za vročitev izdelanega dokumenta na upravni enoti ali na domu s priporočeno pošto. Osebna izkaznica naj bi bila izdelana v štirih delovnih dneh, potna listina pa v sedmih od prejema vloge.
Upravna enota Trebnje ima uradne ure:
- v ponedeljek in torek od 8. do 12. in od
13.	do 15. ure;
-v sredo od 8. do 12. in od 13. do 18. ure; -v petek od 8. do 13. ure,
-prvo soboto v mesecu od 8. do 12. ure.
Prenehanje obveščanja o poteku dokumentov
Od junija UE ne pošilja več obvestil o poteku veljavnosti javnih listin, kot so osebne izkaznice, potni listi, vozniška in prometna dovoljenja. A obstaja možnost elektronskega obveščanja o poteku veljavnosti osebnih do-kumentovz uporabo spletnega opomnika na povezavi (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ opomnik/).
Dodatna usposabljanja za voznika začetnika
Od 13,avgusta velja določba MO.členaZa-kona o varnosti cestnega prometa, ki določa, da mora:
-	voznik začetnik, ki ima vRepubliki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče in je v RS opravil vozniški izpit in pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali Bin
-	imetnik vozniškega dovoljenja, ki je
skladno s citiranim zakonom pridobil slovensko vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B na osnovi veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, če je od izdaje tega vozniškega dovoljenja minilo manj kot leto dni in vdržavi.kjerje pridobil vozniško dovoljenje, ni opravil programa za voznika začetnika, opraviti program dodatnega usposabljanja,
Vsak kandidat, kije po 13. avgustu pridobil vozniški izpit za kategorijo A2 ali A ali B, bo moral opraviti dodatno usposabljanje za voznika začetnika.
Ob izdaji vozniškega dovoljenja se bo vozniku začetniku izdal tudi karton voznika začetnika za spremljanje dodatnega usposabljanja voznika začetnika, na katerega bodo izvajalci programa potrjevali opravljene obveznosti. Pravtako pa se bo tudi ob podaljšanju vozniškega dovoljenja vozniku začetniku med ostalimi pogoji za podaljšanje zahtevalo tudi potrdilooopravljenem programu dodatnega usposabljanja za voznika začetnika.
Upravni enoti Trebnje priznanje Zlata nit
Zlata nitje medijsko-raziskovalni projekt izbora najboljšega zaposlovalca, ki seje s področja gospodarstva v letu 2010 začel razvijati tudi vjavnem sektorju, in sicer kot pilotni projekt v upravnih enotah. Namen projekta je prispevati k prizadevanjem, da se javna uprava razvija v okolje, v katerem imajo zaposleni priložnost svoje znanje in delo vlagati v smeri razvoja, ki na najboljši način zagotavlja storitve za državljane.
Jedro projekta predstavlja merjenje kakovosti odnosa med organizacijo in zaposlenimi na podlagi elektronskega izpolnjevanja vprašalnika zaposlenih. Rezultati teh anket predstavljajo 80 % končne ocene po izboru najboljšega zaposlovalca. V končno oceno je tako vključena še ocena uspešnosti in učinkovitosti dela organizacije po načelu sistema uravnoteženih kazalnikov, ki je pridobljena na podlagi anketnega vprašalnika za vodstvo UE in poglobljenih intervjujev z vodstvom UE.
Med po tremi finalisti v kategoriji malih, srednjih in velikih upravnih enot je o izboru najboljšega odločila posebna komisija na podlagi poglobljenih intervjujev z vodstvom upravnih enot. Uprava enota Trebnje je bila prepoznana kot najboljša med srednje velikimi upravnimi enotami z naslednjo utemeljitvijo:
»Središče dela načelnika UE Trebnje Milana Rmana je komunikacija. Že pred leti je razvil komunikacijski model, v katerem so skupaj s sodelavci opredelili zelo jasne notranje in zunanje deležnike in postopno integrirali te pristope v delovanje enote. Morda je to eden od dejavnikov, ki UE Trebnje približajo uresničevanju trženjske paradigme »ustvarjeno s kupcem«. V upravni enoti je vzpostavljen urejen sistem ravnanja z zaposlenimi, ki zaposlenih kot ključnega dejavnika uspeha ne prepoznava samo v besedi, temveč preko vseh elementov vključevanja in razvoja talentov. V središče dogajanja postavljajo zaposlenega uradnika in uradnico, pa tudi druge zaposlene kot nosilce sprememb. Četudi jih je znanje iz okolja ter prakse, ki so bile javni upravi tuje, včasih vznemirjalo, so se naučili spreminjati sami sebe, slišati zunanje signale in razvijati navdušenje za spremembe. Rezultati takšne poslovne politike in vizije dolgoročnega razvoja so prepričljivi. Sodelavci UE Trebnje so kakovost odnosa, ki vlada v organizaciji, med devetimi finalisti ocenili z najvišjo oceno in skupaj z visoko oceno kazalnikov uspešnosti in učinkovitosti delovanja je UE dosegla tudi najvišjo končno oceno v izboru.«
Članice SD Zabrdja med najboljšimi skakalkami na svetu
Maja Vtič in Eva Logar sta se udeležili uvodnega tekmovanja za poletni celinski pokal, ki je bilo v nemškem Bischofsgrunu in Ober-visentalu. Razveseljivo je, da se je Maja po enoletnem premoruzaradi poškodbe kolena spet vrnila med najboljše, saj seje uvrstila tik za stopničkami. Eva pa je postala državna prvakinja in zasedla odlično 4. mesto v skupnem seštevku celinskega pokala, kar je največji uspeh v njeni karieri. Z odliko pa je opravila tudi maturo.
Zelo veliko dekleti pričakujeta od naslednje sezone, saj sta obe kandidatki za visoka mesta v celinskem pokalu, ki je zadnjič v takšni obliki, saj se v naslednji sezoni začne tudi svetovni pokal za dekleta. Še zlasti pa z nestrpnostjo pričakujemo svetovno člansko prvenstvo, ki bo na slovitem Holmenkolnu na Norveškem, kjer Maja velja za kandidatko za medaljo. Eva pa je kot mladinka tudi favoritinja na mladinskem svetovnem prvenstvu. Uspešno pa trenirajo tudi mladi skakalci in se pripravljajo na začetek tekmovalne sezone na plastičnih skakalnicah širom Slovenije. Upamo, da nam bo uspelo zgraditi malo skakalnico poleg osnovne šole na Mirni, ki bi bila primerna za začetnike. V svoje vrste pa vabimo vse, ki bi se radi ukvarjali s tem lepim športom. Vse informacije lahko dobite pri Blažu (031285477).
Jože Novak
TOM JUNIOR INTERNATIONAL 15. - 17. oktober 2010
FINALA: nedelja, 17. oktober 2010, ob 10.30
Na Mirni se bodo spet zbrali badmintonisti iz približno 10 držav, poleg domačih med drugim še iz Walesa, Ukrajine in Egipta. V mlajših kategorijah organizator pričakuje 200 tekmovalcev, v kategoriji do 19 let pa več kot 100. Predtekmovanja mlajših bodo v Trebnjem, polfinala in finala vseh kategorij pa v športni dvorani pri OŠ Mirna.
PRIDITE NAVIJAT!
SPORT
BADMINTONSKI KOTIČEK
Še ena uspešna sezona BK TOM Mirna
Mirnski badmintonisti so v preteklih mesecih ponovno dosegali odlične rezultate in tako uspešno zaključili še eno tekmovalno sezono. Članska ekipa je kronala sezono z naslovom članskih ekipnih državnih prvakov In tudi ekipno zmago v Mednarodni badmintonski ligi (Hrvaška in Slovenija). Prav tako so ekipni državni prvaki postali najmlajši do 13 let, Tudi posamezna državna odličja so osvajali starejši in mlajši člani Badmintonskega kluba TOM Mirna.
Naslove državnih prvakov so osvojili kar nekateri člani BK TOM, s tremi osvojenimi naslovi pa se lahko pohvalita Urban Turk do 17 let(posamezno,vfantovskihdvojicahzMitjemŠemrovim, v mešanih parih z Uršo Arih) in Domen Laznik do 11 let (posamezno, dvojice z Gašperjem Krivcem in v mešanih parih). Ema Cizelj je postala državna prvakinja med posameznicami do 13 letter v dekliških dvojicah. Luka Pungerčar pa je zmagal v mešanih parih do 15 let. V članski kategoriji je vse tri naslove osvojila Špela Silvester, vmešanih dvojicah skupaj z Alešem Murnom. Kar nekaj tekmovalcevje osvojilo tudi medalje drugačnega sijaja nedržavnih prvenstvih. Urban Turk pa je še enkrat več zmagal med posamezniki (do 17 let) na močnem turnirju v Nemčiji.
Mirnski badmintonisti pa se že znojijo na pripravah za novo sezono. Prvo je konec julija na Mirni potekal mednarodni trening kamp (Slovenija, Hrvaška, BIH, Srbija - skupaj 70 udeležencev), nato so se nekateri najboljši pripravljali v Olimpijskem centru v Planici ter kasneje še vsi člani kluba na višinskih pripravah na Rogli, Zadnji teden vavgustu pa so potekale šeskupne priprave s hrvaškim Medvedgradom iz Zagreba.
Kmalu čaka mirnske badmintoniste prvi preizkus, saj so že septembra na sporedu prva tekmovanja.
D. Skerbiš ml.
Tekmovalni september
Slovaška - Najprej so se mirnski badmintonisti odpravili na Slovaško, od koder so se prvi šolski konec tedna vrnili z dvema zlatima, eno srebrno in tremi bronastimi medaljami. Najžlahtnejši odličji sta priigrala Ema Cizelj med posameznicami do 13 let in Domen Laznik z Miho Ivaničem iz Medvod v igri dvojic do 13 let. V igri dvojic do 15 let sta bila srebrna Žan Laznik in Sebastijan Miklič, tri bronaste pa so prinesli še do 13 let Domen Laznik, do 15 let Sebastijan Miklič in do 19 let Urban Turk v igri dvojic (skupaj z Rojem iz Kungote).
Zgornja Kungota, 1. turnir do 15 in 19 let - Iz Zgornje Kungote so igralci BK Tom prinesli osem kolajn, od tegatri zlate, tri srebrne in dve bronasti. Prve zmage v novi sezoni so se veselili Sebastijan Miklič do 15 let, Urban Turk do 19 let in dvojica Urban Turk/Mitja Šemrov v dvojicah do 19 let. V dvojicah do 15 let sta bila Žan Laznik in Sebastijan Miklič druga, Urban Herman in Jan van den Broek pa tretja. Med posamezniki do 19 let je bil drugi Mitja Šemrov, med dekleti pa Urša Arih. Medvode, 1. B turnir-na prvem članskem B turnirju je bilo kar precej Mirnčanov-šest fantov od skupno 24 tekmovalcev in dve dekleti od 15 skupaj, Najbolje se je odrezal Tadej Jezernik, ki je bil tretji. V BK TOM upajo, da bo na naslednjem B turnirju Tomova udeležba še večja, rezultati paše boljši.
Podatke po spletni strani bk-tom.si povzela Petra Krnc.
Egipčani na Mirni
Junija so bili na turnirski turneji po Evropi štirje mladi igralci badmintona iz Egipta, ki so se na naslednji turnir odločili počakati na Mirni. Po mednarodnem turnirju v Medvodah so tako poiskali predstavnike mirnskega badmintonskega kluba in jih zaprosili za trening na Mirni, kjer so bili prvič na turnirju TOM Junior leta 2003. Kot je pojasnil Yehya A. Kader, trener egipčanske ekipe, se na Mirni počutijo kot doma, prav zato bodo tudi jeseni prišli na Tom Junior 2010
Kot je povedal Dušan Skerbiš ml. iz Badmintonskega kluba TOM Mirna, so bili na pripravah v našem kraju igralci, ki so v mlajših
kategorijah še lahko konkurenčni, v starejših pa ne več, ker so tehnično slabši. Je pa trening z Egipčani izziv tudi za mlade Mirnčane, ki se tudi tako srečajo z novo kulturo, religijo in jezikom.
Fotografija je nastala po predzadnjem treningu - zbrani mladi egipčanski in nekateri mirnski badmintonisti
* * *
REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-M 37/10-8
Datum: 3.9.2010
SKLEP
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Krajevne skupnosti Ankaran, Krajevne skupnosti Mirna in drugih, kijih zastopa mag. Miha Šipec, odvetnik v Ljubljani, na seji 3. septembra 2010.
sklenilo:
1.	Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št.
108/06 - uradno prečiščeno besedilo) se sprejme.
2.	Izvrševanje Akta Predsednika Državnega zbora Republike Slovenije o razpisu rednih volitev vobčinskesvetein redne volitve županov (Uradni list RS, št. 60/10) se v delu, ki se nanaša na volitve v Mestni občini Koper in v Občini Trebnje, zadrži. Organi Mestne občine Koper in organi ObčineTrebnje v času zadržanja ohranijo mandat.
3.	Zadržanje iz prejšnje točke izreka začne učinkovati z vročitvijo tega sklepa Predsedniku Državnega zbora.
Obrazložitev
A.
1.	Pobudniki izpodbijajo Zakono ustanovitvi občin terodoločitvi njihovih območij (vnadaljevanju ZUODNO), ker ne vsebuje določboobčini Ankaran in občini Mirna. Državni zbor je sprejel oceno, da območji izpolnjujeta zakonske pogoje za ustanovitev občine in na podlagi te ocene razpisal referendum za ugotovitev volje prebivalcev na teh območjih. Na obeh referendumih so prebivalci podprli ustanovitev nove občine. Na tej podlagi jeVlada Republike Slovenije vložila predlog sprememb in dopolnitev ZUODNO-G za ustanovitev obeh občin, ki pa ni bil sprejet, kasneje vložen predlog zakona za ustanovitev občine Ankaran prav tako ne, predlog zakona za ustanovitev občine Mirna paješevzakonoda-jnem postopku. Odklonitev sprejema oziroma nesprejem teh predlogov zakona naj bi pomenil kršitev načela enakopravnosti prebivalcev na teh območjih (drugi odstavek 14. člena Ustave), kršitev poštenega postopka obravnave njihovih predlogov (22. člen Ustave) ter onemogočanje pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva (23. in 25. Člen Ustave), saj zakon za tak položaj pravnega varstva sploh ne predvideva. Ker pravno stanje ni v skladu z voljo ljudi, izraženo na referendumu, naj bi izpodbijani zakon kršil tudi načelo iz 3. člena Ustave, po katerem ima oblast ljudstvo. Tako stanje naj bi protiustavno posegalo tudi v 9. in 138. člen Ustave, po katerih je v Sloveniji lokalna samouprava zagotovljena in jo prebivalci uresničujejo v lokalnih skupnostih, in naj bi kršilo tudi tretji odstavek 139. člena Ustave, po katerem se občina ustanovi z zakonom po poprej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Hkrati naj bi šlo tudi za kršitev 44. člena Ustave, ker naj bi bila izničena referendumska volja prebivalcev s teh območij in ker naj ti ne bi mogli sodelovati pri upravljanju javnih zadev na način, kot so se sami odločili v skladu zzakonom in Ustavo. Pobudniki poudarjajo, da naj bi nastanektakega protiustavnega stanja tik pred rednimi lokalnimi volitvami pomenil njegovo raztegnitev v nadaljnja štiri leta, saj morebitna kasnejša uskladitev ZUODNO sama po sebi lahko učinkuje šele na prvih naslednjih rednih lokalnih volitvah. Opozarjajo na še vedno obstoječo protiustavnost Mestne občine Koperter na odločitve Ustavnega sodišča vzvezizzavarovanjem posameznih predelov na območju Ankarana. Predlagajo absolutno prednostno obravnavo. Ustavnemu sodišču predlagajo, naj v izpodbijanem zakonu ugotovi protiustavno pravno praznino, do uskladitvezakona z Ustavo pa z načinom izvršitve odločbe zagotovi na obeh spornih območjih oblikovanje občine (sklicujejo se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-l-294/98 z dne 12. 10.1998, Uradni list RS, št. 72/98, in OdlUS VII, 185), in prav tako, da zadrži redne lokalne volitve v Mestni občini Koper inv ObčiniTrebnje, kar naj bi omogočilo njihovo izvedbo v ustavno usklajene občine.
B.
2.	Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZUODNO sprejelo (1. točka izreka). V nadaljevanju postopka bo ocenilo njegovo skladnost z Ustavo. Pri tem bo zlasti ocenjevalo pomen predhodnih odločitev Državnega zbora v postopku za ustanovitev občine in izraženo voljo prebivalcev na referendumu za izvrševanje pristojnosti Državnega zbora, da občino ustanovi z zakonom. Upoštevalo bo tudi povezanost postopka ustanavljanja občine z lokalnimi volitvami, ki pomenijo vsebinsko uresničitev postopkov v zvezi z določanjem območja občine.
3.	Hkrati je sklenilo zadržati Akt Predsednika Državnega zbora o razpisu rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov v delu, ki se nanaša na Mestno občino Koper in Občino Trebnje ter v času tega zadržanja ohraniti mandat organov v obeh sedanjih občinah. Z izvršitvijo tega Akta bi po oceni Ustavnega sodišča lahko nastale nepopravljive škodljive posledice, ker bi imela izvedba rednih volitev na območju teh občin za posledico nadaljnje vzdrževanje z Ustavo morebiti neskladnega stanja, kar že samo po sebi pomeni protiustavno in s tem škodljivo posledico. Zadržanje volitev sicer pomeni poseg v volilno pravico kot ustavno zavarovano vrednoto. Vendar je s tem zagotovljeno, da se v primeru morebiti ugotovljenega neskladja ZUODNO z Ustavo, redne lokalne volitve na teh območjih lahko izvedejo v občinah, ki bodo glede na postopek določanja območij občin v letu 2009 in 2010 skladne z Ustavo. Uskladitev območja občine z Ustavo, ne da bi bile izvedene volitve v organe občine, namreč še ne prinese uresničitve izvajanja pravice do lokalne samouprave v občini, ki je na novo ustanovljena. Ker bi odločitev Ustavnega sodišča v tej zadevi lahko vzpostavila obveznost preoblikovanja obstoječih občin, bi to v primeru izvedbe rednih volitev v teh občinah lahko pomenilo tudi poseg v na novo podeljene mandate občinskim organom. To pa bi pomenilo težji poseg v volilno pravico in v izvajanje pravice do lokalne samouprave kot krajše podaljšanje mandata organov sedanjih občin in nekoliko krajši mandat organov v novo ustanovljenih občinah in občinah, iz katerih se bi te izločile (2. točka izreka).
4.	Ustavno sodišče bo sprejeto pobudo obravnavalo absolutno prednostno.
C.
5.	Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. in 40. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 -uradno prečiščeno besedilo - ZUstS) v sestavi: predsednik JožeTratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.
JožeTratnik
Predsednik
Občina Mirna? Upanje ostaja ...
IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV
3. redna seja Sveta KS Mirna je bila 29. 06. 2010
Dnevni red:
1.	Obravnava in sprejem zapisnika 1. izredne seje;
2.	dodelitev sredstev društvom in organizacijam;
3.	informacija o nakupu zemljišča Škarja - Škarja;
4.	pokopališče-potrditev cenika;
5.	streliščevZapužah-sprejemstališča;
6.	aktualno (prošnje, informacije).
Ktč.l.:
Pregledali smo realizacijo sklepov 1. izredne seje in potrdili zapisnik s sedmimi glasovi ZA.
K tč. 2.:
Podani so bili predlogi Komisijeza razdelitev planiranih sredstev za delovanje društev, organizacij in ustanov v KS Mirna.
Člani Sveta se strinjamo in potrjujemo razdelitev sredstev društvom in organizacijam za njihovo delovanje v letu 2010.
K tč. 3.:
Obravnavali smo prispeli prošnji za odprodajo zemljišč na Mirni. Svet KS Mirna daje soglasje za odprodajo parcele 31 /3 KO Mirna vizmeri 41 m2Damjani Papež.
Pravtako soglašamo z odprodajo parcele 31/3 KO Mirna Meti in Bojanu Plauštajner.
K tč. 4.:
KS Mirna še ni mogla plačati zemljišča za pločnik Sv. Helena in za varno pot, Pripeljati moramo sodnega cenilca, ki bo izdelal oceno vrednosti zemljišča.
K tč. 5.:
Cene pokopaliških storitev za leto 2010 ostanejo nespremenjene.
K tč. 6.:
Podana je bila informacija o izvajanju streljanja športnih strelcev, lovcev in drugih strelskih navdušencev v okolici lovske koče in v opuščenem peskokopu vZapužah.
Krajani Zapuž menijo, da za to dejavnost na tem področju ni nobene zakonske osnove, moti jih pokanje, ki jim zelo zmanjšuje kakovost življenja, Hočejo imeti vsaj približno take pogoje za življenje, kot jih imajo drugi Mirnčani.
Člani Sveta KS zavzemamo o teh strelskih dejavnostih enako stališče kot krajani Zapuž.
K tč. 7.:
Ob ograji Dane pred ČN je bila zamašena kanalizacija, da so se fekalije razlivale vokolje, Podjetje Komunala je moralo vsebino kanalizacije izčrpati in odpeljati na ČN Trebnje. Izvajalec čiščenja meni, da je do zamašitve prišlo zaradi premajhnega odvzema odplak naČN Mirna,
Stanje naj še preveri komunalni inšpektor in o tem obvesti KS Mirna. S problemom ČN
Mirna naj se seznanijo tudi druge naravovarstvene organizacije in OS Trebnje.
Franci Štepic je opozoril, naj občina Trebnje v skladu s proračunom za I. 2010 izvede obljubljeno asfaltiranje ceste Cirnik do meje z občino Litijo.
4. redna seja Sveta KS Mirna je bila 23. 08. 2010
Dnevni red:
1.	Obravnava in sprejem zapisnika 3. redne seje;
2.	realizirana in planirana dela;
3.	Krajan - vsebina in cenik;
4.	poročilo o izvedbi projektov KS - župan;
5.	aktualno.
Ktč.l.
Pregledali smo sklepe 3. seje in ugotovili, da je bil sstrani občine opravljen ogled makadamske cesteCirnik-Litija in poškodovanega cestišča -klanec pod Cirnikom.Zata delajevobčinskem proračunuzagotovljenih60.000EUR,zasanacijo ceste na Brezovici pa 40.000 EUR,
Velike in nevarne poškodbe so tudi na občinski cesti Mirna - Stan in regionalni cesti Mirna -Gabrovkater Mirna-Sotla,
O nujnost teh popravil bomo ponovno obvestili Občino.
Zapisnik z dodatnim sklepom je bil sprejetz 10 glasovi ZA.
K tč. 2.
Lastnik spodnjega dela zgradbe, kjer so v nadstropju prostori KS Mirna, je začel z obnovo fasade in sanacijo drugih poškodb. Ker so prostori KS v lasti občine, smo jo zaprosili za potrebna finančna sredstva. Tu so nam odgovorili, da mora sanacijo etaže zgradbe KS Mirna financirati sama. Treba jezamenjati tudi okna in vrata,
Sklenili smo, da pristopimo k tej sanaciji. Komisija naj izbere najugodnejše izvajalce del.
Krajani večkrat ustno prosijo za dovoz gramoza. Zaradi planiranja sredstev za ta namen obvestimo krajane, da pravočasno (v začetku leta) dostavijo pisne vloge, ki jih bo obravnavala komisija in določila prioriteto urejanja makadamskih cest. Prednost imajo ceste, ki vodijo do stalno naseljenih hiš (ne vikendov).
K tč. 3.
Drugo številko glasila Krajan bomo izdali 20. septembra, Prispevke bomo zbirali do 25, avgusta. Vtej številki se lahko predstavijotudi politične stranke s prispevki do 1000 znakov -1/4 strani.
K tč 4.
Župan občine Trebnje je zaprosil, naj mu vse KS opišemo in pošljemo fotografije vseh projektov, ki so bili izvedeni v mandatu 2006 - 2010. Želi tudi seznam najzaslužnejših kra-
janov, ki so pri njih sodelovali.
Člani Sveta smo se odločili, da tega poročila ne bomo dostavili, saj je bilo vse opravljeno delo sproti objavljeno v KRAJANU, zaslužnim krajanom pa podeljujemo priznanja ob našem krajevnem prazniku. Prav tako smo redno oddajali poročila ob koncu vsakega leta.
K tč. 5.
Podana je bila informacija o prizadevanjih za ustanovitev občine Mirna. Upamo, da bo DZ RS potrdil našo občino na septembrski seji. Tudi Ustavno sodišče še ni podalo odgovora na našo pritožbo. Če bo treba, bomo zadevo poslali na evropsko sodišče.
Na jesenskih volitvah bomo Mirnčani verjetno še morali voliti naše predstavnike v OS Trebnje in v Svet KS Mirna. Kandidate za svetnike lahko predlagajo posamezne politične stranke ali pa jih bomo izvolili na Listi za Mirno. Pomembno je le, da izberemo poštene in odgovorne ljudi, ki bodo res skrbeli za napredek in razvoj Mirne,
Obravnavali smo problem osvetlitve športnih igrišč pri šoli. NK Mirna plačuje elektriko in ugaša luči, zato igrišča niso osvetljena. KS bo poskrbela, da se izvede preklop te elektrike k OŠ na poseben števec.
Mladince in DU bomo zaprosili za pomoč pri urejanju okolice gradu.
DU Mirna bomo poslali pobudo, da prevzame v upravljanje pohodno pot Speča lepotica, ker bi le tako lahko kandidirali za sredstva iz razpisov.
Poškodbe na cestišču na Selu nasproti hiše KIRM je treba asfaltirati, pravtako je treba urediti varen prostor za srečanje vozil vZapužah med »štalo« in hišo Kovačič, za kar bomo prosili Občino.
Na vsa društva bomo poslali pobudo, naj prevzamejo skrb za čiščenje ob posameznih odcepih cestišč, kot je praksa že v več slovenskih krajih.
Vsi sklepi te seje so bili soglasno potrjeni.
Svet je imel v tem času tudi dve dopisni seji, ki sta bili namenjeni prizadevanjem za Občino Mirna.
| NAŠI RAJNI 1
Marija Božič Franc Bartolj Ana Novak Frančiška Pate Jožef Anžiček Wilibald Buchberger Antonija Janežič Jožef Butara
KS Mirna je praznovala ...
Letošnje praznovanje je minilo v želji, da bi bilo to zadnje praznovanje praznika krajevne skupnosti, in z upanjem, da bi se naslednjič zbrali in podelili priznanja v samostojni občini.
Grajsko obzidje je - presenetljivo - na praznovanje privabilo številne Mirnčane, ki so s svojim obiskom počastili krajevni praznik in prejemnike priznanj. Kot običajno je na prireditvi zapel Ženski pevski zbor Zimzelen pod vodstvom Staneta Pečka, tako da »mirnska himna« ni manjkala, piko na i pa je večeru dala uprizoritev Krsta pri Savici KUD Klas Mirna. Po premieri na odra je bila ambientalna uprizoritev novo doživetje tako za gledalce kot za igralce. Pod zvezdnatim nebom seje odvila ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, zaznamovana z bojem za vero in višje cilje.
Priznanja KS Mirna so prejeli: PAVLINA HROVAT, PODJETJE KREMEN D.O.O,
-OBRAT MIRNA IN KUD KLAS MIRNA.
Boj med Valjhunovo in Črtomirovo vojsko.
Za dolgoletno delo na kulturnem, socialnem in družbenopolitičnem področju in za izredno skrb in prizadevanje pri urejanju okolja prejme priznanje KS Mirna Pavlina Hrovat.
Bila je med prvimi člani KUD Svoboda Mirna in v dramski skupini odigrala kar nekaj vlog, ki sojih takratni kulturniki postavili na oder. Svoje izkušnje je pozneje s pridom uporabila pri vodenju prireditev, ki jih organizira DU Mirna s svojimi pevci in dramsko skupino. Na njeno pobudoje bila v DU ustanovljena skupina VEZI, kizdružujeliterarnezanesenjakinje-ustvarjalke proze in poezije. Članice Vezi pod vodstvom animatorke Pavline dvakrat letno pripravijo literarne večere z zanimivimi gosti. Predšolski otroci jo poznajo kot babico iz pravljice, varo-
vanci Doma za starejše občane pa kot prijazno prostovoljko, ki jim čas krajša zzanimivim branjem. Piše članke za številne časopise in revije in opozarja na družbene krivice.
Aktivna je v mnogih organizacijah in društvih, gotovo pa je najbolj ponosna na svoje delo v Združenju veteranov.
Pomaga ljudem v stiski, jih obiskuje in jim nudi pozornost, ki soje vse premalo deležni.
Neutrudna je pri skrbi za urejenost kraja, daje številne pobude za lepši videz Mirne, ki je zanjo »svet kraj in ga ne bi zamenjala za nobenega na tem svetu«.
Za vse to seji KS Mirna zahvaljuje, priznanje
pa naj sprejme tudi kot spodbudo za nadaljnje delo.
Za zavzemanje za okolje, ki bo človeku in drugim živim bitjem prijetno, za okolju prijazno rudarjenje in za vpetost podjetja vživljenje in delo naše KS prejme priznanje za leto 2010 Podjetje Kremen d.o.o. - Obrat Mirna.
V nahajališču Jersovec pri Mirni pridobivajo kremenovo surovino kvarcit - roženec, ki se največ uporablja za proizvodnjo ognjevarne opeke, iz katere so izdelane steklarske peči, peči v železarnah in livarnah.
Obrat Mirna je bil ustanovljen leta 1958 in že tedaj je bil najpomembnejši nemški kupec, temu se je pozneje pridružili še češki. Nova tržišča je bilo mogoče dobiti le tako, da so
razširili način priprave kvarcita, koježe grozila nevarnost, da bo obrat zamrl. Od prvotno 24 zaposlenih, ko je bilo še veliko ročnega dela, daje danes Kremen delo 15 zaposlenim. Vendar so vztrajali, prebrodili vse krize in danes lahko le z občudovanjem opazujemo urejene objekte in okolico.
Vedno so prisluhnili potrebam KS Mirna: uredili so cesto, postavili most proti Zabrdju, bili sponzorji številnih prireditev, poskrbeli so za urejanje svoje neposredne okolice in kraja Mirne, pomagali so s stroji in peskom -tako so nas reševali tudi letošnjo zimo, ko je že zmanjkalo vsega posipnega materiala.
Prisluhnili so nam, ne glede na velike skrbi za lastno preživetje.
KS Mirna se podjetju Kremen - Obrat Mirna s priznanjem najlepše zahvaljuje in želi, da doseže kar najboljše poslovne rezultate, najde pot vstabilnejše in varnejše poslovno okolje.
Priznanje KS Mirna za obogatitev našega kulturnega življenja, za številne odrske predstave, ki so vedno napolnile našo dvorano, dobi KUD KLAS MIRNA.
KUD KLAS je bil ustanovljen leta 1999 in je v svojih vrstah zbral številne ljubitelje gledališkega ustvarjanja vseh starosti. Svojo pot so začeli z množično predstavo Pasijon, ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna pa so odigrali predstavo v treh dejanjih Dr. France Prešeren malo drugače, Sledila je uprizoritev Veronike Deseniške na mirnskem gradu, ki si jo je ogledalo več kot 500 gledalcev, tej sodobna drama Poršija Koklin. Ko so se lotili komedije, ki jih ima danes občinstvo najraje, so z Dvema nevestama tako navdušili publiko, da jih do danes ni pozabila. Njihova zadnja predstava je Krst pri Savici, ki jo je po Prešernovi pesnitvi priredila predsednica društva Petra Krnc, režiral pa, tako kotvsa dela do sedaj, neutrudni Stanko Tomšič. Poleg celovečernih predstav so pripravili tudi več literarnih večerov pod skupnim naslovom V objemu besed in priložnostno igro ob obletnici našega čebelarja Petra Pavla Glavarja, V sklopu društva delujeta tudi sekciji Selo - za ohranjanje starih običajev z etnološko prireditvijo Mlačev na Selu in Brezljan - za ohranjanje kulturne dediščine.
Občudovanja vredno je dejstvo, da društvu uspeva poleg bolj ali manj stalne skupine članov pritegniti k delu lepo število mladih, za katere je tovrstno druženje nova kvaliteta življenja. Odrske deske imajo svoj čar, ki nikoli ne popusti, ko ga enkrat okusiš.
Za nove predstave, kijih bodoše naštudirali, in za vse dosedanje delo podeljuje KS Mirna KUD Klas Mirna priznanje za leto 2010.
Nagovor predsednice sveta KS Mirna Bariče Kraljevski ob letošnjem prazniku:
Spoštovani,
Svet KS Mirna v sedanji sestavi zaključuje svoj štiriletni mandat v vročem upanju, da bomo drugo teto praznovali svoj občinski praznik. Preveč truda in naporov je bilo v zadnjem letu in pol vloženih, premočna je volja vseh naših volivcev, ki ste nas podprli z absolutno večino, da bizželjo po samostojni poti odnehali. Še vedno verjamemo, da bodo zmagala demokratična načela in da ustavne pravice veljajo tudi za nas. Ni poslanca, na katerega ne bi naslovili pisma z našimi pričakovanju, zahvalili smo se slehernemu za njegov glas, iščemo podporo pri vseh političnih veljakih in vse, ki kaj veljajo, iz dneva v dan prepričujemo v upravičenost svojih načrtov za prihodnost. Pisarna KS se je spremenila v organizirano dopisništvo, iz katerega ekipa vztrajno in nepopustljivo odreagira na sleherno novostvDZ. Nismo se vdali in se tudi ne bomo, dokler ne bomo izkoristili zadnje možnosti, ki nas lahko pripelje do tega, da bomo gospodar na svoji zemlji, da bomo sami odločali o svoji prihodnosti, izbirali, s kom bomo sodelovali in s kom ne, in sami nosili odgovornost za vsa svoja dejanja.
In verjemite, Slovenijaje na naši strani. Prejeli smo številne izraze podpore, priznanja za našo vztrajnost in izjave županov malih občin: »Če zmagate, vam nebo žal.«Končno bomo imeli v prihodnosti korist tudi od tega. Marsikdo bo hotel videti, kje so doma tisti trmasti Mirnčani, mi pa imamo komurkoli kaj pokazati.
Skeptiki pravijo, da je že vse zamujeno, a vendar ni pravega časa, je le naš čas in v njem moramo doseči največ, kar je mogoče.
Pred štirimi leti smo v KS Mirna optimistično začrtali svojo pot, tako kot so to počeli že mnogi drugi pred nami. Saj je bilo marsikaj opravljenega, verjemite, pošteno in v prepričanju, da gre za dobro vseh,
pa vendar veliko premalo, da bi bili prav vsi zadovoljni. Tam, kjer smo pričakovali največ, seje najmanj spremenilo. Res smo dobili tako zelo potrebni cestno železniški prehod, posodobljeni del ceste v Sotli -na eni in drugi strani- nov most pod Migolico, Mirna pa seše vedno duši v prometu, ker ni niti prvega kraka obvoznice, parcel za mlade družine ni, obrtniki in poslovneži se nimajo kje naseliti, med cestami so delno sanirane lejavne poti, ki so v pristojnosti KS. Z marsičem bi se sicer lahko tudi pohvalili, a vse to smo naštevali že v preteklih letih, poročila polnijo strani našega Krajana in kdor hoče videti, mora priznati, da v KS ni bilo - glede na razpoložljiva sredstva - tako malo narejenega. Začasno smo rešili problem pokopališča in pripravili dokumentacijo za njegovo širitev, urejena in osvetljena sta pločnika do pokopališča in gradu, pripravljenojezemljiščeza večnamenski dom, okolica Doma Partizan ima novo podobo, marsikaj pa je izboljšanega v njegovi notranjosti. Varna pot je postala priljubljeno sprehajališče, ribnik pod gradom je zaživel, pa avtobusna postajališča, številni hidranti, kamioni gramoza ... veliko je bilo vsega v teh letih. Tudi Speča lepotica, kjer gostujemo nocoj, je nekaj pridobila v vseh teh letih, med drugim tudi dve knjigi o gradu Mirna. Pomagali smo društvom, v preteklih dveh letih izdatneje, ko nam občinska sredstva niso bila tako skopo odmerjena.
Pa vendar se bolj in bolj zavedamo, da je samostojna pot za nas edina prava, da je naša pravica in možnost za kvalitetnejše življenje v naši skupnosti.
Dragi sokrajani, spoštovani gostje, naj vam ob letošnjem prazniku KS Mirna voščim izpolnitev naše najbolj vroče želje, vsem dobitnikom priznanj za leto 2010 pa iskrene čestitke.
Bariči in Janezu priznanji za delo
Svoj praznik je obeležila tudi Občina Trebnje. Ob tej priložnosti sta priznanje in plaketo občine za svoje delo prejela tudi dva krajana KS Mirna. Prireditev je bila na predvečer državnega in občinskega praznika, sooblikovali pa so jo med drugim tudi Ženski pevski zbor Zimzelen in Petra Krnc, zaznamoval pa jo je performans pod režisersko taktirko Draga Živadinova v čast častni občanki Ivi Zupančič.
PRIZNANJE Občine Trebnje prejme Bariča KRALJEVSKI
Bariča Kraljevski svoje znanje in ljubezen do slovenskega jezika še danes prenaša na mlade rodove, prav tako pa z lepotami slovenskega jezika seznanja tudi Rome. S svojimi pronicljivimi idejami in izvirnimi besednimi igrami je nepogrešljiva na kulturnih prireditvah na domači Ševnici, v občini in izven nje. Zanje pripravlja scenarije in jih povezuje, Kot predsednica sveta Krajevne skupnosti Mirna je presegla strankarska prizadevanja, zaradi njenega nekonfliktnega pristopa, posluha za soljudi in premišljenega načrtovanja, ki vključuje tudi žensko intuicijo, je uspešno našla pot do vseh krajanov. Ves čas pa je ostala zvesta delovanju v društvih - posebej ljub ji je gledališki oder, kamor jo je zvabil KUD Klas Mirna, obožuje petje vženskem pevskem zboru Zimzelen.
Bariča Kraljevski prejme priznanje Občine Trebnje za organizacijo kulturnih prireditev, l aktivno delo v društvih, opravljanje funkcije t predsednice Krajevne skupnosti Mirna ter B izjemen čut do soljudi.
PLAKETO Občine Trebnje ^ prejme Janez JANEŽIČ
Janez Janežič je svojo ljubezen do snemanja nadgradil po upokojitvi, ko sije kupil profesionalno kamero. Že več kotdesetletjeje nepogrešljiv na prireditvah vobčini in zunaj nje. KotdopisnikTelevizije Novo mesto
- Vaš kanal skrbi, da je s sliko z gospodarskih, kulturnih, športnih, političnih in zabavnih dogodkov seznanjena širša javnost. Občina Trebnje pa bolj prepoznavna na zemljevidu slovenskih občin. S kamero in fotoaparatom spremlja rast gradu Mirna, Speča lepotica. Ustvaril je številnedokumentarnefilmeožeskoraj pozabljenih ljudskih običajih, denimo Od žetve do kruha, in je avtor produkcije S kamero po Mirnski dolini. V krajevni knjižnici na Mirni ima od svojega 60. rojstnega dne svoj kotiček, kjer so razstavljene njegove nekdanje kamere, obiskovalci pa si na številnih DVD-jih lahko pogledajo posneto gradivo in objavljene prispevke. Zaradi njega naše kraje in dogodke v njih poznajo na širšem Dolenjskem, pa tudivPosavju in Beli krajini.
Posebni pa so posnetki narave, v katerih izživi svojo umetniško žilico, v njih lahko začutimo široko dolenjsko dušo, ki pa se še razneži ob stiku s Prekmurjem, kjer je preživljal mladost. V svoj hobije vložil ogromno prostovoljnega dela, odpovedovanja in izpostavljanja.
Janez Janežič prejme plaketo Občine Trebnje za ustvarjalno delo pri snemanju dogodkov v Občini Trebnje ter zgodovinski prispevek pri prepoznavnosti krajev, znamenitosti in ljudi v občini Trebnje.
4
IZ KS V OBČINO ...
Po vložitvi predlogov za ustanovitev novih občin v začetku leta 2009 se je v DZ začel presojanja izpolnjevanja kriterijev za ustanovitev novih občin in kasneje sam proces ustanavljanja novih občin.
Julija 2009 je parlamentarni odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj - potem ko je Vlada RS že izrazila nenaklonjenost novim občinam - dal zeleno luč osnutku odloka o izvedbi referenduma v KS Mirna In Ankaran, na katerem bi odločali o spremembah meje obstoječe in ustanovitvi nove občine.
25. septembra 2009 je Državni zbor RS odločal o osnutku odloka in ga potrdil. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS 1, oktobra.
8. novembra 2009 - referendum - volilna udeležba 68,65%, pri čemer je ZA samos-toj no občino glasova lo 88,24% vol I vcev (1306 glasov).
Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07,- odi. US, 45/94 - odi. US, 57/94,14/95, 20/95-odi. US, 63/95-obvezna razlaga, 9/96 - odi. US, 44/96 - odi. US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98,59/99 - odi. US, 70/00,51 /02,108/03 - od I. US in 72/05) v 15. členu določa: Del občine, ki obsega območje naselja ali več sosednjih naselij, se lahko izloči iz občine in ustanovi kot nova občina, če se za to na referendumu v tem delu občine odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če oba tako nastala dela občine tudi izpolnjujeta pogoje za novo občino.
3.	decembra 2009 je DZ potrdil rezultat referenduma.
11. marca 201 Oje Vlada RS obravnavala in potrdila skupni predlog zakona o ustanovitvi občin Mirna in Ankaran ter preimenovanju Občine Sv. Jurij ob Ščavnici.
23.marca2010jeObčinskisvetObčineTreb-nje še enkratsoglasno potrdil predlog zakona o ustanovitvi Občine Mirna.
30. marca 201 Oje DZ RS z 39 glasovi ZA potrdil predlog vladnega zakona o ustanovitvi novih občin in preimenovanju, Že prej je odbor za lokalno samoupravo dal soglasje zakonu.
7.	aprila 201 Oje Državni svet RS podal veto na zakon o ustanovitvi novih občin Mirna in Ankaran in preimenovanju občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Z obrazložitvijo, da se veto nanaša na ustanovitev Občine Ankaran, medtem ko na Občino Mirna pripomb ni bilo.
14,	aprila 2010 je odbor za lokalno samoupravo še enkrat potrdil predlog zakona o ustanovitvi novih občin Mirna in Ankaran ter preimenovanju Sv. Jurija ob Ščavnici.
22. aprila 2010 je Državni zbor RS še enkrat glasoval o zakonu. 45 ZA, 9 proti in 11 vzdržanih. Zakon ni bil potrjen.
29. aprila 201 Oje vložena ustavna pritožba na sklep Državnega sveta RS in na izid zadnjega glasovanja v DZ RS ter absolutno prednostno obravnavo zadeve.
3. oz. 4. maja 2010 je skupina poslancev vložila ločena predloga zakonovvobravnavo v DZ RS po skrajšanem postopku - prvega
o ustanovitvi občine Mirna in preimenovanju Občine Sv. Jurij ob Ščavnici in drugega o ustanovitvi občine Ankaran.
7.	maja 2010 je kolegij predsednika DZ RS zavrnil obravnavo predlogov zakonov po skrajšanem postopku in ju poslal v nadaljnjo proceduro po rednem postopku.
9., 10. in 11.maja 2010-zbiranje podpisov v KS Mirna, s katerimi so DZ RS, US in Vlado RS pozvali, naj v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili omogočijo ustanovitev novih občin in sodelovanje prebivalcevteh območij na letošnjih jesenskih rednih lokalnih volitvah. Na Mirni so od 2,156 volilnih upravičencev zbrali 1.452 podpisov (67,35%).
11. maja 2010 - predaja podpisov v DZ RS, na US in Vlado RS.
26. maj 2010 - DZ RS v prvi obravnavi potrdi predlog zakona o ustanovitvi občine Mirna (34glasovZA,31 proti) in ga pošlje v nadaljnjo obravnavo.
9. junij 2010 - Občinski svet Občine Trebnje sprejme sklepa, da nima pripomb na predlog zakona o ustanovitvi Občine Mirna in hkrati pozove DZ RS, naj v skladu z referendumsko voljo v KS Mirna, ustanovi novo občino in zagotovi normalne jesenske volitve za obe občini.
17. junij 2010-Odborza lokalno samoupravo in regionalni razvoj v drugi obravnavi potrdi predlog zakona (6 glasov ZA, 5 proti).
8.	julij 2010 - 69. seja kolegija predsednika DZ - predlog zakona ni uvrščen na dnevni red redne julijske seje DZ RS.
23. julij 2010 - predsednik DZ RS podpiše akt o izvedbi rednih jesenskih lokalnih volitev (župani in člani občinskih svetov), ki bodo 10, oktobra 2010.
26. julij 2010 - zaradi nedokončanega postopka ter neenakopravnosti je na Ustavno sodišče RS vložena ustavna pobuda za zadržanje volitev v Mestni občini Koper in Občini Trebnje.
28. julij 2010 - trebanjski občinski svet še enkrat potrdi naklonjenost Občini Mirna -pozovejo državni zbor, naj postopke zaključi. Župan sklepov občinskega sveta ne pošlje v DZ RS.
Neodvisni strokovni in operativni odbor za ustanovitev Občine Mirna še naprej delujeta in si prizadevata za uresničitev referendumske volje. Vmes smo javnost obveščali s sporočili za javnost, s katerimi smo želeli opozoriti na našo referendumsko voljo in ustavno pravico.
4. september 2010 - Ustavno sodišče RS je odločalo tudi o naši pobudi o zadržanju volitev. Sklep je na zadnji strani Krajana.
____________DROBNE__________________
Česa vsega še nismo poskusili, da bi dobili našo občino?! Eno zadnjih dejanj je bilo konec julija, ko smo zbirali podpise za zadržanje volitev v Občini Trebnje. Nabrali smo jih, kot že tolikokrat do sedaj, 100 več, kotje bilo treba.
Najbolj pa smo bili veseli, ko seje na KStisto sredo za podpis prva s kolesom pripeljala z Gomile naša krajanka 84- letna Pavla
Višček in na vprašanje novinarke, zakaj se je potrudila do nas, kratko in odločno povedala:«Ker občina mora biti,« Njej in vsem, ki čutite podobno, smo hvaležni za vso podporo.
Konec šolskega leta je žalostno kazalo, da bo veliko število otrok - kar 45, ki so jih starši želeli oddati v varstvo mirnskemu vrtcu, ostalo brez varstva.
Ravnateljica OŠ Mirna pa je ponudila rešitev, ko je za potrebe predšolske skupine Metuljčki našla ustrezne prostore v šoli. Predlog je posredovala Odboru za družbene dejavnosti, Naši občinski svetniki so se ob podpori Sveta KS Mirna potrudili, da je problematiko obravnaval OS Občine Trebnje, potrdil odprtje dveh novih oddelkov, intakobodozjesenjovsedmih oddelkih varno in toplo pod streho vsi naši otroci.
Povejmo še, da so vsi starši, ki so prosili za varstvo v vrtcu, iz naše KS.
Nič ne pomagajo nenehne prošnje lastnikom psov, naj hodijo na sprehode z vrečkami in pospravljajo za svojimi ljubljenci. Predvsem okoli šole in pri spomeniku je vse polno neljubih sledi.
So pa tudi izjeme. Pred dnevi je deklica, ki je za sprehod izbrala Roje, prav navihano, ko jo je naša skrbnica parka povprašala, če ve, kaj mora imeti pri sebi, ko gre s psom v naravo, potegnila iz žepa vrečko.
Zanimivo, da tako drobno bitje ve, česar večina odraslih noče razumeti. Morda pa bo mladi rod drugačen.
Krajani nas sprašujete o gradnji bazne postaje vZapužah. Povemo lahko leto, da KS in upravna enota v postopek nista bili vključeni, na občini pa so izdali soglasje za gradnjo dovozne ceste.
Ob zadnjem deževju je svojo poplavno moč spet pokazala reka Mirna. Kot že tolikokrat doslej, so se izkazali gasilci. Poplavljena območja si je s predstavniki KS Mirna ogledal tudi župan, Občanom je zagotavljal, da so interventna sredstva zagotovljena v občinskem proračunu. A račune za odpravo posledic mora po njegovem naročilu plačati KS sama. Tako kot obnovo zgornjega dela stavbe, kjer ima KS svoje prostore, ki pa so (zaenkrat še) v lasti Občine Trebnje.
POZNAMO SOSEDO?
Matilda Zupančič
Z velikim veseljem in spoštovanjem sem obiskal gospo Matildo Zupančič, ki že nekaj let stanuje pri svoji hčerki Joži Ponikvar na Rojah. Gospa, ki ima svoj dom na Selu pri Mirni, je 8. marca letos praznovala 94. rojstni dan in se v udobni sobici počuti varnejšo, saj ima hčerko in njenega moža Boža vedno na razpolago. Razumljivo je, da ji je poleg prijetne družbe dobrodošla tudi njuna pomoč pri vsakdanji negi.
»Še sama ne vem, s čim sem si prislužilatoliko let življenja, saj sem bila večkrat tudi resno bolna!«, je smeje se pokomentirala mojo rojstnodnevno čestitko.
Gospa Matilda je živahna in preudarna, še posebej jo odlikuje izreden spomin, ki sega daleč nazaj v njeno rano mladost. V daljšem razgovoru mi je zaupala, da izhaja iz kmečke rodbine Golob s Sela, ki so jo poleg staršev sestavljali še štirje otroci - dve dekleti in dva fanta. Dobro se spominja težkih predvojnih časov, ko so morali predvsem fantje in možje s trebuhom za kruhom v Ameriko ali v druge prekomorske dežele. Nekateri so se vrnili ... Med njimi je bil tudi njen oče France,
»Nekaj let pred poroko je tudi moj bodoči mož služil težko prigaran kruh v Holandiji. Tri leta in polje kopal rudo 900 metrov pod zemljo. Vrnil seje s kupčkom denarja, ga vložil v cerkveno hranilnico in - izgubil! Hranilnice so namreč vloge zamrznile, vlagatelji pa so se za svoj denar obrisali pod nosom.
Še živo se spominjam takratnih govoric, ko je kmet prodal par volov, izkupiček vložil v župnijsko hranilnico in vse je šlo ... Kmet je župniku dejal: 'Veste, g. župnik, za to boste pred bogom dajali velik odgovor', Župnik je odgovoril samo: 'Kaj pati veš', Toliko o goljufijah, ki so se takrat dogajale.
Življenja v tistih časih se ne da primerjati
z življenjem danes, Spominjam se zime, ko sva s sestrično nesli žito v mlin. Bil je visok sneg, mlin pa nekaj kilometrov oddaljen v Dolini pri Grdinu, Tja je še nekako šlo, mlinar pa nama je natovoril po tri vrste moke, ki sva jo morali odnesti domov. Pred nama je bil visok hrib - Migolska gora, nekje pod vrhom sva v visokem snežnem zametu omagali. Dolgo sva klicali na pomoč, da sva ljudi že vtemi le priklicali in so naju rešili. Takrat ni bilo avtomobilov, mi še konjske vprege nismo premogli. Vse je šlo peš«, je živo pripovedovala gospa Matilda,
Spomin ji je priklical dogodke iz dekliških let. »Z vašo mamo Malči sva bili prijateljici. Imela je izredno lep glas. Ko je pela na cerkvenem koru, ni smel nihče niti kihniti«, se je nasmehnila in pripomnila, da sama ni imela posebnega posluha,
Obraz je sogovornici kar zažarel, ko je omenila 23. januar 1939. Tega dne sta se z možem na Zaplazu poročila. Skromna malica in življenje v dvoje se je začelo ... Mož je bil cestar in vsak, ki je potoval po cestah, ki jih je upravljal-urejal Lojze, je vedel za njegov res urejen rajon. Že po cesti se je ena občina ločila od druge, Svoje izkušnje je s pridom uporabil tudi pri gradnji kasnejše avtoceste, Le z doto mož ni imel kakšne sreče. Dogovorili so se, da bo dobil kravo, ki je bila takrat vredna okoli 20tisoč dinarjev. Ker je brattakoj
ni mogel oddati, je bila kasneje vredna le še 300 dinarjev, za kar pa je lahko kupil le eno srajco!
Gospa Matilda je bila vseskozi gospodinja in dninarica. Za nekoliko boljši kruh je okoliškim kmetom pomagala na poljih, spoznala pa se jetudi na vsa druga kmečka opravila.
»Davnega Ietal949 sva se z možem vselila v novo, sicer skromno hišico na Selu. Večino gradbenega materiala sva odslužila s svojim delom. Ko sem za doto dobila njivico, smo nekoliko laže preživeli. Prihajali so otroci. Pet sem jih rodila, vendar sta dvojčka že kot dojenčka - žal - umrla za pljučnico. Joži, Marija in Slavko so bili nadarjeni in odlični učenci, zato pa so tudi sicer v življenju uspešni«, je na otroke ponosna gospa Matilda.
Vesela je, ko jo obiščejo otroci in vnuki. Neizmerno ima vse rada. Petvnukov in devet pravnukov, to je pravo veselje! V svoji (pre) veliki skromnosti pa se še vedno boji, da bi bila komu odveč...
»Sedaj se imam res lepo, z vsem sem preskrbljena. Tu pri hčerki Joži je udobno in nekaj znancev, ki jih še imam, me pride vsaj nekajkrat obiskat. Vesela in zadovoljna sem, čeprav v meni še vednotli močna želja, da bi živela na svojem domu na Selu, zavedam pa se, da to ni več mogoče... Nostalgija pač«.
Na vprašanje, kaj si poleg tega morda še želi, je gospa Matilda kratko odgovorila z znanim: »Lakote in vojne reši nas, o gospod!« in se hudomušno nasmehnila.
Gospa Matilda, želim vam še mnogo zdravih let in iskrene čestitke!
Dušan Zakrajšek
Na dan praznovanja rojstnega dne se je gospa Matilda razveselila pevcev DU Mirna, ki so ji zapeli nekaj pesmi. Po licih je od ganjenosti spolzelo kar nekaj solz. Ko imam v mislih Zupančičevo mamo, pišem besedo Žena z veliko začetnico.
EKOKOTICEK
Aprila je bila organizirana največja prostovoljna okoljska akcija v Sloveniji.
Prostovoljci, ki so spomladi iskali divja odlagališča in jih locirali na zemljevidu, so s čistilno akcijo ta divja odlagališča večinoma tudi očistili. Poleg tega so očistili tudi okolice šol, vrtcev, naselij in sprehajalnih poti.
Cilji akcije so bili:
1.	17.apriia2010združiti200.000prostovoljcev.izpeljati največjo okoljsko akcijo v Sloveniji doslej,
2.	izdelati digitalni register in zemljevid z lokacijami divjih odlagališč,
3.	odstraniti najmanj 20.000 ton odpadkov,
4.	združiti vse ekološke akcije, ki potekajo v spomladanskem času
5.	ozaveščanje in izobraževanje o izboljšanju odnosa do ravnanja z odpadki.
V vseslovenski čistilni akciji je na 7000 divjih odlagališčih odpadke čistilo najmanj 250.000 prostovoljcev. Zbrali so okoli 80000 kubičnih metrov odpadkov.
Akcije se je v KS Mirna udeležilo 308 udeležencev, od tega 45 otrok mlajših od 15 let. Sodelovali so pri čiščenju 34 registriranih divjih odlagališč na območju KS Mirna. Posamezna društva pa so sodelovala pri čiščenju območij, ki so si jih izbrala sama. Poleg tega so učenci OŠ Mirna očistili tudi okolice šole, vrtca, naselja in sprehajalnih poti.
Skrb za čisto okolje je naša stalna obveznost.
Predlagam, da organizacije, skupine krajanov ali društva, posvojijo določen odsek ceste, ulico v KS in redno skrbijo za čistočo na teh območjih. Vse informacije dobite na sedežu KS Mirna.
Igor Zaplotnik
Komaj štiri mesece je minilo od vseslovenske očiščevalne akcije, a se v naravi že pojavljajo kupi raznih materialov. Dobili smo vreče in navodila za ločeno zbiranje odpadkov. Po gospodinjstvih to zbiranje kar zadovoljivo teče, kontejnerji na pokopališču in eko otokih pa so velik problem.
V zabojnikih ob pokopališču najdeš vse - od pohištva, keramike, elektromateriala, kozarcevza vlaganje in celo gospodinjske smeti in plastične posode. Velika dva kontejnerja ob pokopališču sta namenjena le biološko razgradljivemu odpadu, to so venci, ovenelo cvetje in nasadki, brez plastičnih posod. Izgorele sveče spadajo v manjša zabojnika, ampak lažeinurnejeje pogorele sveče zalučati karčezškarpovvelike kontejnerje. Vteh kontejnerjih najdeš cele vreče plastičnih steklenic, kozarcev, plastičnih kozarcev, kot da bi pokojni vsak teden žurirali, Taka dejanja onečaščajo spomin na naše rajne, kažejo pa tudi naš malomaren odnos do narave. Da pa je pogled na pokopališču včasih še bolj osupel, na marsikaterem grobu opaziš pasji iztrebek. Kakšni smo? Kaj nam je sploh še sveto, če niti materi zemlji ne pokažemo spoštovanja? Neradi upoštevamo navodila Komunale, da je treba tudi ob pokopališčih in ekoloških otokih odložene odpadke sortirati. Na ekoloških otokih ima vsak zabojnik nalepko, kjer je natančno zapisano, kaj spada kam, ampak ne! Zabojnik za papir je večkrat prazen, ker sta vanj vržena le dva velika kartona, ki žal nista razdrta, zato zavzemata veliko prostora, ostale kartone pa nekateri zložijo kar poleg kontejnerjev.
Zraven postavijo še vrečo krompirja in čeprav ni kontejnerja za električne gospodinjske aparate, najdete tam tudi mikrovalovno pečico. Zazrimo se v prihodnost in poskrbimo, da bo naša mati Zemlja okrevala in nezastrupljajmojezvsemi možnimi odpadki. Pustimo našim zanamcem vsaj malo čistega okolja.
Pavlina H.
Ranjeni planet
Poletno sonce svoje žgoče žarke prek utrujenih livad razlije, v hudi boli krčijo se in ječijo ožgane, rjave trave.
Suhi studenci, upadle, plitve reke prosijo in ihtijo proti sinjem nebu, njih žejne struge pa sanjajo o drobni dežni kaplji.
Rjavi bregovi
kot ožgana, utrujena telesa tonejo v slano - grenkem znoju, iz suhih ust se glas več ne izvije, življenje umira, izginja, zdihuje, oh, že e ja ... že e ja...
Človek strmi udrtih lic in brez moči skozi napol zastrta okna, kolne, moli, prosi, se sprašuje, res vrača se prekletstvo, ki Zemlji sem ga storil?
Oprosti, oprosti, sprejmi Zemlja moje to kesanje, seveda, če je to še sploh mogoče, vem, ranjena so tvoja plodna nedra, oprosti, oprosti, le človek sem, ran tvojih res prepozno se zavem.
za VEZI Ivana Kovačič
GOSPODARSTVO
Za septembrsko številko Krajana smo želeli poiskati odgovore na vprašanja o tem, kakšna je gospodarska situacija v naši KS, kako poslujejo podjetja in katere govorice držijo ... Odgovore smo poiskali v Dani, Drogi Kolinski, v Presadu in njegovem nasledniku, podjetju AB-SAD, želeli pa smo tudi informacije iz Preventa.
Dana kljub gospodarski krizi dobro posluje
dana
Podjetje Dana uspešno zadržuje tržni delež in sledi zastavljenim strateškim ciljem. V prvih sedmih mesecih leta beležimo zatri odstotke nižjo prodajo kot v istem obdobju lani, a trdno verjamemo, da bomo leto zaključili s poslovnim izidom, ki bo na ravni leta 2009.
Veliko vlagamo v razvoj novih izdelkov. Spomladi smo na trg dali nov okus Danes sokom gozdne jagode in aloe vera (0,5 Lin 1,5 L plastenke) in zeliščni liker Ris. Do konca leta bomo na trg lansirali alkoholni program v novi 0,7 L steklenici in Pika premium sirupe z veliko sadnega deleža (litrske steklenice). Največja novost letošnjega leta bodo sadne pijače Dana Drink s sadnim deležem 10-20 %, naravno aromo in naravnimi barvili (0,5 L plastenke s sleeve etiketo in 1,5 L plastenke).
Med večjimi investicijami letos sta ureditev regalnega skladišča surovin in nova hladilnica, ki je bila zaključena v prvi polovici leta. Trenutno intenzivno potekajo dela za modernizacijo črpališča vode in zalogovnika vodeter njegovo povezavos polnilnimi linijami. Posodobili bomotudi opremo za etiketiranje, ki bo omogočala polepitev celotne plastenke z etiketo (sleeve). Višina investicij je ocenjena na milijon evrov, odobrenih pa imamo 0,2 milijona evrov nepovratnih sredstev.
V Dani so razlogi za zmanjšanje števila zaposlenih v starostnih upokojitvah in odpovedi iz poslovnih razlogov z možnostjo nadomestila na Zavodu za zaposlovanje RS tako, da nas je trenutno zaposlenih 110 delavcev.
Z odgovornim poslovanjem bomo še naprej strmeli k uresničevanju našega poslanstva: Živeti boljše življenje.
DrT.K,°Jinska DrocaKolinska
- obrat Mirna posluje v okviru plana
Droga Kolinska se je pri svojem poslovanju omejila na pet najuspešnejših poslovnih programov: Kava, Namazi, Pijače, Prigrizki in Otroška hrana,
Proizvodna enota na Mirni sodi v poslovni program Otroška hrana. Proizvajamo otroško hrano pod blagovno znamko »BEBI«. Gre za kosmiče raznih žit in okusov za dojenčke in otroke od 4. meseca starosti dalje. Blagovno znamko BEBI uspešno tržimo na trgih Ruske federacije, Ukrajine, Belorusije, Kazahstana, in ostalih državah nekdanjeSZ, nekaj pa tudi v EU, predvsem v Latviji, Litvi in Estoniji.
Trenutno je v proizvodni enoti na Mirni zaposlenih 51 delavcev, na celotnem programu otroške hrane v Sloveniji pa sedem več.
Letošnje leto poslujemo vokviru načrta intako kot ostali nekoliko pod pritiskom svetovne gospodarske krize, katere učinki se poznajo tudi na prodaji otroške hrane. Križaje prizadela tudi trge Ruske federacije, Ukrajine in Belorusije, kjer prodamo preko 80% našega proizvodnega programa. V letu 2010 pričakujemo prodajo otroške hrane na nivoju leta 2009, oziroma nekoliko boljše.
Nedavni podpis pogodbe o prodaji Droge Kolinske Atlantik Grupi nakazuje dobre perspektive za poslovanje celotne skupine Droga Kolinska, tako tudi za proizvodni obrat Mirna, Več o konkretnih načrtih pa bo znano po zaključku procesa prodaje, predvidoma novembra letos.
Presad v stečaju, AB-SAD molči
Medtem ko je stečajna upraviteljica Presada posredovala želene odgovore, pa je bil malo manj zgovoren direktor podjetja AB-SAD Damjan Blažič, ki je na vprašanja, koliko je v podjetju trenutno zaposlenih, koliko od njih jih je iz Presada, kako je s proizvodnjo - letošnji promet, poslovanje, kakšni so načrti za prihodnje mesece, leto, kakšna
je »komunikacija« s podjetjem Presad oziroma z njegovo zapuščino ... odgovoril le: »Izjavo Vam bomo posredovali za kakšno kasnejšo številko vašega informatorja. Trenutno ne želimo dajati izjav.«
Presad d.o.o.vsfečajujezdnem poteka odpovednega roka delavcem prenehal s poslovanjem. 16. aprila letos je 38 delavcev zaradi stečaja ostalo brezzaposlrtve,a že maja je vse zaloge podjetja odkupilo podjetje AB-Sad d.o.o., ki je tudi zaposlilo delavce Presada, Stečajni postopek podjetja Presad d.o.o. poteka vskladu z načrtom postopka. Na podlagi sodnih cenitev se unovčuje njegovo preostalo premoženje, tako da trenutno poteka prodaja neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev (objava na portalu AJPES) ter izterjava terjatev, kar naj bi bilo zaključeno do konca leta 2010.
Znane so tudi obveznosti stečajnega dolžnika. Terjatve je prijavilo 118 upnikov v višini skupaj 9.066,420,64 evrov, od katerih so bili priznani dobri trije milijoni evrov. Dva upnika sta prijavila izločitveno pravico, ki jima je bila prerekana. Po otvoritveni bilancije bilo premoženje stečajnega dolžnika 525 tisoč evrov, zato bodo v stečajnem postopku lahko poplačane le prednostne terjatve: terjatve delavcev in davčne obveznosti, medtem ko poplačila terjatev preostalih upnikov ne bo.
»Širša obrazložitev o poteku stečaja je razvidna iz otvoritvenega poročila stečajne upraviteljice z dne 30. 7. 2010 in rednega poročila z dne 13, 8.2010, ki sta objavljena na portalu AJPES,« je še pojasnila stečajna upraviteljica Vida Gaberc.
okus narave
Prevent - kdo bo kupec?
Ko je vendarle padla
odločitev, da	DVC V C tl t d.o.o. pc mirna
bo šlo pod-	'*■
jetje Prevent
avtomobilski deli v stečaj, je postala jasna tudi nadaljnja usoda mirn-skega obrata. Potem ko so zaposleni prejeli odpovedi in jim je potekel odpovedni rok, so se prijavili tudi na Zavod za zaposlovanje RS.
Sekretarka Območnega združenja Zveze svobodnih sindikatov Dolenjske, Bele krajine in Posavja Majda Marolt je povedala, da je okrog 249 delavcev podpisalo prijave terjatve za stečajno maso in oddalo vloge na jamstveni sklad. Kot pravi, se delavci predvsem sprašujejo, ali bo kdo prišel in nadaljeval proizvodnjo v relativno novih in sodobno opremljenih objektih na Mirni. Nato vprašanje Grega Erman, stečajni upravitelj podjetja Prevent avtomobilski deli, ni podal odgovora. Povedal je, daje bil v drugi polovici septembra na sodišče posredovan predlog za razpis prodaje. Vtelefonskem pogovoru 21. septembra mije pojasnil, da čakajo na soglasje banke kot hipotekarnega upnika, potem pa bo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu razpisalo postopek prodaje premoženja na Mirni. Sodišče je že dan kasneje dalo v prodajo tri nepremičnine ter osnovna sredstva in rezervne dele po izhodiščni ceni 3,14 milijona evrov, Kot je predlagal stečajni upravitelj, se bo Preventovo premoženje na Mirni prodajalo na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb. Dodal je še, da se bo vse prodajalo v paketu in da bo tako tudi prodano. O konkretnih imenih možnih kupcev ni želel govoriti, saj bodo pravila za vse enaka. Po objavi sklepa o podobni prodaji v Mežici je Erman pojasnil, da bo po pravnomočnosti objavljenih sklepov objavil poziv interesentom, ki bodo za oddajo ponudb imeli dva meseca časa.
Odgovore je iskala in zbrala Petra Krnc.
Ob rob ukinitvi proizvodnega obrata »PREVENT - SPM« MIRNA
Po večmesečni agoniji, o kateri so objavljali novice skoraj vsi javni mediji, se je 20. junija 201 Otudi dejansko zgodilo: proizvodni obrat PREVENT SPM Mirna je prenehal delovati. Preostali zaposleni, za katere s predhodnimi ukrepi, kot so nadomeščanje naravnega odliva, predčasno upokojevanje, samozaposlovanje itd., niso našli druge rešitve, ostajajo tako rekoč »na cesti«. Tako velika izguba delovnih mest naenkrat je za kraj, kotje Mirna, ne samo udarec za nove nezaposlene, temveč pomeni tudi pravi kolaps za zaposlovanje na dolgi rok za vso Mirnsko dolino.
.
Pred obstoječo tovarno programerja - tehnologa Drago Škarja in Emil Toman po več kot 25 letih brez dela
V tem obratu, na tem mestu (nekdanji Zadružni dom), je bila pred več kot 55 leti ustanovljena »Tovarna šivalnih strojev Mirna«. Ta gospodarski subjekt je, skupaj z Dano in kasneje še s podjetjem GOPter Kolinska in s prenosom zavoda KPD Dob iz Maribora ter še z ostalimi sekundarnimi in terciarnimi dejavnostmi, postavil temelje gospodarskega razcveta kraja Mirna in vse Mirnske doline. Tak razvojni korak je omogočil hitro rast novih delovnih mest in vsestranski napredek, Zato in še zaradi mnogih drugih pomembnih razlogov prizadeti in krajani ne moremo molče preko tako usodne izgube delovnih mest, ki so generacijam zagotavljali pogoje za obstoj in razvoj kraja Mirna in širše.
Proizvodnja sedežnih prevlek za avtomobile Volkswagen je skoraj vsa leta v sklopu PREVENTA Slovenj Gradec dosegala dobre gospodarske in proizvodne učinke. Tehnološko seje obrat moderniziral, dosegel potrebne mednarodne certifikate, zadostil standardom trajne in stabilne kakovosti ter postal zanesljiv dobavitelj največjega evropskega proizvajalca avtomobilov VOLKSWAGEN. Vzadnjih letih je dosegal ob večjih naročilih tudi rastzaposlovanja, Tako se je leta 2009 povečalo število zaposlenih na več kot 300. Da je obrat PREVENT - SPM na Mirni dosegel omenjeni status dobavitelja, je bilo potrebnega veliko truda, znanja in spretnosti zaposlenih, ki so dosegali najvišjo stopnjo zahtevnosti specializacije v proizvodnji avtomobilske opreme za prvo vgradnjo,
Žal, sedaj vse kaže, da bo le velika sreča pomagala ohraniti to gospodarskodejavnostna Mirni. Kolektivin krajani Mirnske doline upajo na srečen konec zgodbe. Naj ostane še naprej zaščitni znak te dejavnosti, kot že desetletja, slika igle in niti. Simbol, povezan s šivalnimi stroji in šivanjem na Mirni!
RudiŽibert
Slogan podjetja Dana je Živeti boljše življenje. Verjamemo, da lahko le aktivni ljudje živijo zdravo, zato smo se odločili, da enkrat letno organiziramo športni dan. Letos smo k udeležbi povabili tudi naše upokojence, ki so se povabilu z veseljem odzvali. Dan smo izvedli v sodelovanju z Društvom tabornikov rodu Mirne reke.
Iz našega vsakdana
Večer, poročila, dve uri pozneje še Odmevi. Poplave, plazovi, nesreče, prepiri, bitka za oblast. Lahko bi rekli vsemu, kar slišimo, le črna knjiga.
Odpuščeni delavci, delavci z nerednimi in veliko premajhnimi plačami, stiska. Koliko stiskse riše na obrazih ljudi, ki so ostali brez dela? Kam je izginilo veselje večine, ki je vladalo ob plebiscitu, ob osamosvojitvi? Kam so se izgubile napovedi in pričakovanja, kako dobro nam bo šlo, ko bomo imeli svojo državo? Je res vsega kriva recesija? Kaj pa odgovornost lastnikov, vodilnih v podjetjih, nadzornih svetih? Bodočnost velike večine mladih se ruši kot hiša iz kart. Premajhne, če sploh so, štipendije, študentsko delo, nabava učbenikov, kurjave, ozimnice so vzroki za prenekatero zaskrbljenost, Dopusti za tiste s kapitalom lepi, kaj pa tisti, ki s strahom strmijo v meglena jutra, ki naznanjajo mraz, potrebo po toplejših oblačilih in obutvi.
Med novicami slišimo tudi, koliko otrok iz socialno ogroženih družin je šlo na morje. Kot krepka zaušnica zaboli ta novica. Ne zato, ker so otroci šli na morje, pač pa zaradi zaznamovanja, da so iz socialno ogroženih družin. Lepa gesta dobrotnikov, toda sramota za državo in njene organe, da se vse to dogaja, potrdijo, da v teh dogajanjih ni nič protizakonitega! Kdo so avtorji zakonov, ki so taki, da so omogočili vsa ta lastninjenja in nakupe tovarn? Komu in kolikim so bili pisani na kožo? Kdo preganja tiste, ki podizvajalcem ne plačajo računov, kdo preganja barabine, ki so zapravili denar, ki bi moral biti položen na račun invalidsko-pokojninskega zavoda ? O tem se ne sliši nič! Bo kdo odgovarjal? Najbrž ne. Ker je nekaterim celo prepovedano govoriti o tem, da jim ta ali oni večji podjetnik ali ustanova dolguje. Kdo je ustvaril pogoje, da so lahko nekateri dobili milijonska posojila, za kar so zastavili premoženje, ki sploh še ni bilo njihovo. Kaj pa ubogi delavec in upokojenec, ki imata manj kot petsto evrov dohodka? Verjemite, ti ljudje nimajo možnosti dobiti niti tisoč evrov kredita.
Kako resnično pomagati tem ljudem? Morda bi tudi v naši krajevni skupnosti začeli z zbiranjem dobrin in denarja za tiste, ki so na robu obupa! Stiske državljanov bi morali obravnavati resno, vprašati bi se morali tudi, kako naj si nekdo, ki ne dobi dela, ali je odpuščen ali na zavodu prisluži pokojnino s polno pokojninsko dobo. Bi moral živeti sto let, da bi zbral moški 45, ženske pa 43 let delovne dobe.
V	kakšen čas smo dobili vnuke in pravnuke, če je možnosti in pravic za vse vsak dan manj, če je vedno večje brezno med poštenjem in goljufijo. Kapital si res vsega ti kriv, ali so krivi tisti, kite imajo v lasti? Storimo kaj, da bodo življenjske možnosti vsaj znosne za vse! Boli pogled na vse, kar se dogaja, in upanje, da bo kdaj bolje, diha čedalje slabotneje, tunel, ki pelje k boljšemu, pa je neskončno dolg in še dolgo ne kaže, da bo prišla svetloba. Potrudimo se vsi, da delo zopet postane pravica in solidarnost največja vrlina. Če bomo osvojili to dvoje, bo zasvetila luč na koncu tunela.
V	oporo vsem delavcem in tistim, ki bi radi z lastnim delom skrbeli za svoje družine, pajimto ni omogočeno.
Pavlina H.
OSNOVNA SOLA IN VRTEC MIRNA
ZANIMIVOSTI
Zdravi zobki
Učenci 1, razreda smo v lanskem šolskem ’ letu sodelovali všolskem projektu Za zdrave zobe. V projekt so bili vključeni vsi učenci od 1. do vključno 5. razreda,
Prvošolci so si vsak dan po zajtrku skrbno čistili zobe. Redno jih je obiskovala in spremljala Bernarda Sever iz ZD Trebnje. Skupaj so se učili pravilnega načina umivanja zob in si občasno nanašali na zobe zobno zaščito.
Ker smo v vsem šolskem letu posvečali zobem veliko pozornosti in časa, smo ob zaključku projekta osvojili 1. mesto. Za nagrado smo prejeli majice. Veseli smo bili zmage, najbolj pa majic. Učenci so obljubili, da se bodo drugo leto spet zelo potrudili in si vsak dan redno umivali zobe.
Dragi starši, vas pa naprošam, da svoje otroke spremljate pri rednem umivanju zob in jim pri tem pomagate, Le skupaj boste uspeli ohraniti zdrave zobe in lep nasmeh!
Razredničarka Darja Krivec
Bistroumneži
Na OŠ Mirna že drugo šolsko leto izvajamo interesno dejavnost Bistroum-nice. Namenjena je učencem 4„ 5. in 6. razreda, ki imajo radi naš planet.
Med uramise pogovarjamo in raziskujemo različne naravoslovne, d ružbo-slovne in ekološke vsebine, V pomoč nam je revija National Geographic Junior.
Z učenci smo pridno delali in se odločili, da ob zaključku šolskega leta obiščemo Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Na pot smo se podali v četrtek, 10.6.2010. V muzeju smo imeli enourni vodeni ogled. Spoznali in ogledali smo si življenje in značilnosti mamuta, različne vrste kamnov, živali, ki živijo v Sloveniji, podzemni kraški svet, razvoj kontinentov na našem planetu Zemlji, kako občutimo potres, vesolje ... Z navdušenjem smo raziskovali in osvajali nove podatke in zanimivosti. Ko smo zaključili ogled, smo na hitro in ilegalno smuknili (z dovoljenjem) še v Narodni muzej, kjer smo si lahko ogledali 9 metrov dolg drvak iz časa mostiščarjev.
Izlet je bil nepozaben. Polepšal nam ga je še Jože Stare, ki nam je nudii brezplačen prevoz in priboljške v vročem dnevu. Za vse se mu iskreno zahvaljujemo.
Mentorica: Darja Krivec
ZAHVALA
Še so pošteni ljudje.
Na območju Stana sem izgubil denarnico z dokumenti in precej denarja. Našel jo je Peter POVŠE z Debenca in mi jo vrnil, ob tem pa ni hotel nobene nagrade. Za poštenost se mu iskreno zahvaljujem. Ko bi bilo na svetu več takšnih ljudi, ne bi bilo toliko gorja in nezaupanja.
J.N.
Tudi letošnje počitnice so se otroci z veseljem odzvali povabilu na ustvarjalne delavnice, ki so med počitnicami potekale na vseh enotah trebanjske knjižnice. Ustvarjali smo že vjuniju, takoj po koncu šole. Pripravljali smo se na morje. Julijske delavnice smo poimenovali sladkosnedne. Tik pred začetkom šole pa so otroci iz različnih materialov izdelovali glasbila, en dan pa je »staro postalo novo«.
Mojca Kovačič, KPGT
V Dani že nekaj let nagrajujemo uspešne otroke zaposlenih, ki obiskujejo osnovno ali srednjo šolo, s knjižnimi nagradami.
1l
Vse bolj priljubljeni Dolenjci
Domača glasbena zasedba Vertumjezačela leto precej energično in samozavestno, Priprave na poletne koncerte so se začele že februarja, svojo »mini turnejo«, kakor so jo poimenovali ostali mediji, pa so pričeli s samostojnim koncertom v Ljubljani konec maja.
Vikend za vikendom, delo v studiu na novih komadih, koncerti, vaje...
Publiki so že predstavili dve novi skladbi - Tu in zdaj ter Ljubi me -poleg nežnih ritmov pa so postregli še s starim rockom na mirnskem Moto zboru Kamerad, zaigrali so Belokranjcem na Vinski vigredi, pred kratkim popestrili večer na VITI v Trebnjem. Poleg treh novih studijskih komadov se obeta še priprava fotografskega promo materiala s priznanimi slovenskimi ustvarjalci, Mladi Mirnčani na čelu z nadarjeno pevko Viko Zore iz Mokronoga so si za letos zadali veliko ciljev, ki jim vestno sledijo na poti svojih sanj.
IZVIRI IN VODNJAKI V KS MIRNA
V okviru raziskovalnega tabora Varstvo okolja Trebnje 2010 so dijaki in študentje v juliju raziskovali tudi vodne vire na območju naše KS. Srečanja z njimi so bila prijetna in poučna, hkrati pa smo morali zato priložnost zbrati podatke, ki utegnejo zanimati tudi vas.
Večina prebivalcev se oskrbuje iz vodovodov, kijih upravljata Dana Mirna in Komunala Trebnje, Osem vaških vodovodov pokriva vasi
-	Trbinc
-	Selo, Sojenice
-	Migolska Gora
-	Migolica
-	Cirnik, Ravne
-	Stan, Debenec
-	del Stare Gore (zajetje v Kraljevi dolini)
-	Škrjanče, Sevnica.
Praprotnica in del Stare Gore sta brez vodovoda, čepravje že pripravljena vrtina v Zabrd-ju in v sami Praprotnici. V Dolgi Njivi je Avgust Gregorčič zgradil vrtino in izglobine 180m črpa izredno kvalitetno vodo, s katero brezplačno oskrbuje bližnje prebivalce in obiskovalce. V dolini Polter je več izvirov, v Kraljevi dolini je vrtina za Debenec, tam izvira tudi potok Zabrščica.
Na Brezovici so zanimivi Šolarjeva Štirna, Pr peril. Lazarjeva luža in studenec v Gadni. Na Ševnici (Kmetičevi) polnijo svoj vodovod iz izvira v Močilniku. (Močevnk)VZagorici so bili trije studenci, a so zaraščeni (pri Matekljevih, pod Anžičkom, v Žlebini), prav tako sta opuščena dva studenca na Cirniku. V Gorenji vasi je usahnil izvir v Devcah, ostali so težko dostopni (Treščan, Pr korit, Pungart, Močevnk, Zagrad, pod Dobravo - dva perilnika), deluje pa še studenec sredi vasi, ki so ga imenovali Meklen, in izvirčna Patkova luža. Pod mirnskim gradom je grajski studenec, ki ga je očuvala KS in je služil za živino in hlapce (Podlog).
Na Selu izvira Lipoglavčica, ki se pri Žukovcu izlije v Mirno (perišče), na koncu vasi pa so vaščani uredili nekdanji studenec s koritom. Še delujoč je tudi studenec v vasi Sojenice. Omeniti velja tudi močan potok Homščica, ki teče pod Selško Goro, a izvira izven naše KS pod Tihabojem. Prav tako teče pod Gomilo potok Gomilščica, na meji z občino Šentrupert pa Sotlšca, ki od tam tudi priteče.
Reka Mirna priteče k nam še zelo čista, česar pa ne moremo trditi za potok Vejar.
Sam kraj Mirna se je nekdaj v veliki meri oskrboval iz vodnjaka pri gasilskem domu, ki je že dolgo povsem pokrit, izviri pa so bili tudi v Zapužah (pri Škrajnarju -hrast).
Vsekakorse zavedamo,da bo treba spodbuditi naše krajane, da vodne vire znova očistimo, uredimo in ohranimo v največji možni meri.
Bariča KRALJEVSKI
Okoli doma Partizan je po nemirni noči večkrat opaziti ostanke nočne zabave. To nam ne more in ne sme biti v ponos, Ravnajmo odgovorno do okolja in pospravimo odpadke tja, kamor sodijo.
Jurčki, jurčki!!!
Zakonca Rezka in Milan Kramarz Mirne sta se v sredo, 11. avgusta, odločila, da gresta v gozd pogledat, ali je zrasla kakšna goba. Zadovoljna bi bila s kakšno marelo ali lisičko.
Vendar, glej ga šmenta, jurček, pa spet jurček, pa spet... Velikega presenečenja in sreče ni in ni hotelo biti konca. Rezka je bila uspešnejša, našla je več kot trideset jurčkov! Ob robu gozda pa so ju čakale še dežnikarice. Lepa bera »gozdnih sadežev« je zakonca, ki sicer nista vrhunska gobarja, izredno presenetila in
osrečila. Ob prijetnem dogodku pa nista pozabila na določbo zakona o maksimalnem »izvzemu« gob iz naših gozdov.
Sklenila sta, da bosta kmalu spet krenila v gozd. Skromnim jeza srečo treba le malo...
Petdeset let zakonske zveze
Na Cirniku pri Mirni sta 25. junija letos v svoji zidanici s številnimi sorodniki in prijatelji Mari in Jože Logar z Migolice praznovala 50 letnico poroke. In to na Dan državnosti! Le redkim parom je dano, da tako visok jubilej uspešno prehodijo, saj je na dolgi poti preveč »čeri«, ob katere trčita sopotnika. Oba, ali eden od njiju.
V strunjanski cerkvi ju je prijazni pater Niko ponovno poročil po vseh cerkvenih pravilih 20. februarja letos. Bila je sobota, tako kotje bila sobota točno pred petdesetimi leti. Nazdravili so s šampanjcem, ki ga je pridelal pater Niko. Da bo res držalo, je baje dejal. Mari in
njen »bivši fant« Jože, kot ga žena v šali pogosto imenuje, sta poštena, marljiva krajana, poznana po svojih aktivnostih v dobrodelnih organizacijah in društvih. Vse življenje sta rada pomagala vsem, ki so potrebovali pomoč. Na Migolici sta zgradila prijeten dom, na Cirniku pa lično zidanico, kjer so vrata vsem prijateljem vedno odprta. Najbolj se seveda razveselita kar pogostih obiskov hčere in sina z družinama.
S prehojeno potjo v »jarmu« sta zadovoljna, le zdravje ne služi več tako, kot je nekoč. Svoje tegobe bi Mari najraje pozabila, zato pa »bivšemu fantu« želi čimprejšnje okrevanje po operaciji, ki jo je prestal pred kratkim,
Tudi mi, prijatelji, obema želimo trdnega zdravja!
D.	Z.
Ribnik vabi
Eden od najlepših naravnih kotičkovvnaši krajevni skupnosti je pravgotovo tudi ribnikzokolico pod mirnskim gradom. Mir, čista voda v nekdanjem kopališkem bazenu in prelep pogled na impozanten, mogočen grad je to, kar si zaželi občan po vsakodnevnem napornem delu, Pomirjujoč občutek po nenehnih skrbeh...
V ribnikje Ribiška družina Sevnica, kateri je KS ribnik dala v upravljanje, vložila kar nekaj ton rib, ki veselo plavajo povodi in čakajo na ribiče, da se pomerijo vspretnosti - kdo bo koga.
Ker je ribnik komercialnega tipa, v njem lahko lovi vsak, ki plača dnevno ribolovno karto. Cena je 12 evrov, dovoljen je ulov ene velike ribe (krap, ploščič) ne glede na težo, dovoljen je tudi ulov do 30 kosov »ribjega drobiža«, kar pa izključuje lov na velike ribe. Določena je dolžina uplenjenega ploščiča -nad35cm. Ribnikje za lov odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7. ure do 19. ure.
Mirnskemu ribiču Francu Tkavcuseje 19. maja letos nasmehnila sreča. Ujel je kar5,5 kgtežkega krapa, ki pa ga je po tehtanju spustil nazaj vribnik.Vzahvalomu je krap veselo pomahalzrepom...
P.S.:Vnedeljo, 15, avgusta,jeRD na mirnskem ribniku priredilatekmovanjevlovu ribs plovcem. ZmagaljeJulijGlavan.kijeizvodepotegnilkarSkilogramskegaamurja. Imel je res dober prijem! Čestitamo!
D. Z.
KOŠČKI SONCA
TONE POVHE - Mož in pol
Tako so ga poimenovali mnogi Mimčani, ki sem jih mimogrede povprašala, kaj menijo o vodji podjetja Kremen - obrat Mirna. V teh dolgih letih smo ga vzeli za svojega in če nekdo 27 let stoji na čelu obrata, smo mu dolžni izraziti vse spoštovanje. Tudi po njegovi zaslugi si je Kremen - obrat Mirna prislužil letošnje priznanje KS Mirna.
Marsikaj mi je zaupal v najinem prijetnem klepetu: da živi na Blatu, kjer je ostal na domu, da je najmlajši od treh bratov, a največji, ker sta ga starejša večkrat nabrcala, ko so pešačili v šolo v Trebnje.
»To je bilo vedno novo doživetje, ki ga luksuz današnjih prevozov ne more nadomestiti. Veliko smo ušpičili, se zabavali, videli vedno kaj novega, Doma pa je bilo treba še kaj narediti, čeprav smo za prirejo kravice in dveh pujskov potrebovali še zemljo v najem, ker je okoli hiše le večji vrt.
Potem je prišla rudarska šola v Zagorju in tri leta življenja v internatu. Ko sem nato še šest mesecev delal v rudniku, pa sem stanoval v samskem domu.
Takrat sem pričakoval odhod na služenje vojaškega roka, zato sem se od februarja do maja 1970 zaposlil v Kremenu. Naj ti povem, zakaj. Iz Zagorja je odhod v vojsko izgledal prav žalostno. Fantje so pobasali potovalko, potočili kako solzo in se odpeljali. Pri nas na Blatu pa so mi pripravili poslovilni večer in me drugi dan z vozom svečano odpeljali v Trebnje na postajo. Tega doživetja nisem hotel zamuditi. Takrat smo JLA služili 18 mesecev in ko se za tako dolgo ločiš od doma, ni čisto preprosto.
Proti koncu vojaščine mi je mama poslala Dolenjski list in v njem sem našel razpis za delo v opekarni Prelesje in poslal prošnjo. Že drugi dan po vrnitvi domov pa meje poiskal takratni direktor podjetja Kremen Piškur in me prepričal, da pridem nazaj k njim. Nikoli nisem obžaloval.
Začel sem kot prvi kopač v peskokopu, potem pa sem opravil še dodatne tečaje za težko mehanizacijo. Tedaj smo imeli še ozkotirno železnico in vse delo opravljali ročno: kopali, nakladali, vozili z rudarskim vozičkom (reklo se mu je hunt) v pralnico. 1500 kg je tehtal vsak napolnjen. Spominjam se, da smo nekega dne nakopali rekordnih 75 vagončkovinjih prepeljali v 150m oddaljeno pralnico. V eni izmeni nas je delalo osem, dva sta kopala, dva nakladala. Eh, bili smo mladi
in na začetku poti.«
Potem nadaljuje, kako težki so bili delovni pogoji v tistih časih. Pozimi jih je stiskal mraz, poleti huda vročina. Iz studenca pod Jers-ovcem je eden od delavcev, kije bil posebej določen, vsaki dve uri prinašal vodo v putrhu (naramni sodček), da so se odžejali. Malico so si nosili od doma, šele veliko pozneje so jo začeli voziti iz Dane.
Svoji strani hriba, kjer je pralnica, so rekli kar Sibirija, saj se sonce hitro skrije za Brezovico.
»Ko sem postal vodja, nas je bilo 26 redno zaposlenih, občasno pa so se pridružili še sezonski delavci. Danes nasje 15, po potrebi pa se okrepimo še z delavctki so na borzi ali pa prerazporedijo k nam posameznike iz sosednjih obratov, Sodobnatehnologija pač ne zahteva toliko delovne sile.
Takrat na začetku smo delali le z lopato in krampom, še za žeblje in žico ni bilo, Danes pa imamo moderno drobilnico in sušilnico, razširili smo plasma, prodajamo v Belgijo, Nemčijo, na Češko in občasno v Italijo. Roženca (kvarcita) ali kremenčevega peska je v Evropi veliko, vendar nas rešuje kvaliteta, saj ima naša ruda do 99 % silicija, kije ognjeodporen. Zato ga naši kupci vozijo tudi 1000 km daleč, kar pa seveda predstavlja visoke stroške prevoza. Vedno imamo na zalogi 8000 ton rude. Mimoidoči vedo, da kupi izginejo spomladi, saj zima onemogoči redno pranje.
Pred leti smo razmišljali tudi o gradnji indus-
trijskega tira, a naši kupci se nočejo vezati z večletnimi pogodbami.«
Potem mi razloži še cel kup podrobnosti in našteje spomine na deponijo v luki Koper, na skrbi za posel...
»Biti vodja pomeni veliko dela in še več odgovornosti. Nimam tajnice (se nasmeje). Organiziram delo v peskokopu, skrbim za prodajo, nakladanje, obračunavam stroške, plače, dovažam malico (to sodi med eno glavnih del), razporejam delavce ... predvsem pa skrbim za varnost, ki je na prvem mestu.«
V decembru, ko bo Tone imel tudi rojstni dan, se bo upokojil. A ne ravno z lahkim srcem.
»39 let in pol sem v tej firmi, ogromno delavcev se je zamenjalo, odšlo v pokoj, veliko jih že ni več. Ni preprosto. Veliko prijateljskih vezi seje stkalo vtem času. Če ne bi grozila nova zakonodaja, bi še vztrajal.
Poznam vse sosednje vaščane, veliko Mirnčanov, saj smo tesno sodelovali. Kremen je imel vedno posluh za pomoč organizacijam, gasilcem, KS, gradu, posameznikom.«
Pravzaprav je že skoraj Mirnčan, tudi ženo ima iz naših krajev, in njegova zidanica, ki so jo na občini poimenovali vikend za oddih in rekreacijo, stoji v mirnskem Trniču.
»Če sem doma bolan, se v Trniču pozdravim. Ptički, mir-to je moj drugi dom in žena se že zdaj boji, da po upokojitvi ne bom hotel več na Blato.«
Ponosen je na svoj cviček, ki mu je prinesel že šest zlatih medalj v Kostanjevici in Novem mestu. Ponosen pa je tudi na svoji pridni hčerki Natalijo in Violeto in na oba vnuka.
A to še zdaleč ni vse, kar bi morali zapisati o njem. V svoji skromnosti ni povedal, da sta med osamosvojitveno vojno z Jožetom Govednikom iskala in odstranjevala neeksplodirane mine na Medvedjeku in tvegala življenje.
Ob slovesu pa mi je dejal:
»V DU se bom vključil na Mirni, pa Krajana bi tudi še rad dobival.«
Bariča Kraljevski
Kolofon:
Pred vami je nova številka informatorja Krajevne skupnosti Mirna. Prispevke za naslednjo, božično-novoletno številko sprejemamo do ponedeljka, 22. novembra 2010. Do takrat lahko posredujete tudi božično-novoletno voščilo bralcem in bralkam.
KRAJAN je informator. V uredništvu si zato pridružujemo pravico do neobjave nenaročenih prispevkov in do krajšanja nenaročenih prispevkov zaradi prostorskih omejitev. Vaše besedilo s fotografijo bo bolj verjetno v celoti objavljeno, če boste v njem že sami napisali najbolj osnovne odgovore: KDO, KDAJ, KJE, KAJ, celo ZAKAJ do dolžine 1500 znakov. Če želite, da so o vašem dogodku obveščeni vsi Mirnčani in Mirnčanke, potem dodajte v priponki še fotograf ijo
v izvirni velikosti (ne prilepljeno v wordov dokument) in vse skupaj pošljite na elektronski naslov ks.mirna@siol.net. Fotografijo poimenujte tako, da ne bo dvomov h kateremu besedilu naj jo dodamo. Flvala. V Krajanu pa ni prostora za nepodpisane (četudi polliterarne) prispevke.
Vabljeni k sodelovanju!
KRAJAN - Glasilo KS Mirna
Izdajatelj: KS Mirna;Odgovorna urednica: Bariča Kraljevski; Glavna urednica: Petra Krnc; Člani uredniškega odbora: Dušan Zakrajšek, Niko Borštnar, Edo Novak in Zoran Remic; Prelom: Špes, NM, Tisk: Kopo d.o.o,, Mirna, Naklada: 1200 izvodov; Glasilo izhaja po potrebi,
90 let PGD Selo pri Mirni
Resje. Kot je omenjeno že v naslovu, je naše prostovoljno gasilsko društvo, to je PGD Selo pri Mirni, letos dopolnilo častitljivih 90 let. Čeprav ima društvo v nazivu samo ime »Selo« združuje člane iz več zaselkov, in sicer iz Migo-lice, Migolske gore. Sojenic, Sela, Kozjeka in tudi z Mirne. V okviru praznovanja 90 letnice smo vdruštvu v začetku julija organizirali proslavo ob tem okroglem jubileju, ki se je odvijala pred našim gasilskim domom. Proslave seje udeležilo veliko društev iz gasilske zveze Trebnje, nekatera sosednja društva izgasilske zveze Šmartno in tudi nekateri vabljeni gostje, toje predsednik Gasilske zveze Trebnje g. Anton Strah, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije in regijski poveljnik g. Janko Gornik, predstavnik krajevne skupnosti Mirna g. Edo Novak in pomočnik župnika g, Stane Kerin, V okviru proslave je bil organiziran tudi kratek kulturni program s pesmijo pevcev društva upokojencev Mirna in z glasbenimi vključki nekaterih naših članov. Na sami proslavi smo opravili tudi uradni prevzem novega gasilskega vozila GV-1 in podelili kar nekaj društvenih, občinskih in državnih priznanj terzahval.
90 let je dolga doba, pa tudi če govorimo o društvu. In vtakodolgemobdobjusevdruštvu zgodi marsikaj, česar se moramo ob takem jubileju spomniti. V ta namen smo najprej pobrskali po naši zgodovini in poiskali tiste najpomembnejše dogodke, ki so se zgodili v društvu. Veliko jih je bilo, ki so se zgodili v teh 90-tih letih. Težko je reči, kateri je važnejši, kot drugi. Morda nakup motorne brizgalne leta 1938, ali prvega gasilskega kombija leta 1975, ali selitev v nov gasilski dom leta 1993, s katerim smo člani društva prvič dobili svoj prostor. Vsak po svoje pomeni pomemben delček mozaika, ki je zgradil današnjo sliko društva. Kot zahvalo vsem našim predhodnikom, smo vse te pomembne delčke zbrali v poseben bilten, ki smo ga razdelili tudi med krajane na sami proslavi in upam, da bo nam in našim zanamcem spodbuda za nadaljnje ohranjanje in razvoj društva,
Glede na našo starost vidimo, da so se naši predniki zgodaj zavedali pomena gasilstva oziroma pomoči drugim v nesreči, seveda prostovoljno. In s tem načelom delujemo gasilska društva še danes. To seveda ne bi bilo mogoče brez zavednih in delovnih članov, članic in tudi najmlajših, ki s svojim prostovoljnim delom omogočajo normalno delovanje društva, tako operativno kot tudi organizacijsko. Intakesmo pri nas vedno imeli injim imamo še sedaj, Danesjesicervelikokrat težko, predvsem zaradi čedalje bolj krutega in napetega časovnega ritma in čedalje večjih zahtev, ki jih postavlja država, pa vendar se trudimo po naših najboljših močeh. Še enkrat hvala vsem članom, članicam in mladim za vso dosedanjo pomoč pri delovanju društva.
NOVICE NAŠIH DRUŠTEV
Ob vse večjih nalogah pa seveda gasilci potrebujemo tudi čedalje boljšo gasilsko opremo in čedalje več znanja za uspešno izvajanje operativne dejavnosti. V ta namen smose vlanskem letu odločili zamenjati naše dotrajano gasilsko vozilo z novim sodobnim opremljenim gasilskim vozilom GV-1, ki je opremljeno po zadnjih zahtevah oziroma tipizaciji Gasilske zveze Slovenije. Čeprav na začetku malo skeptični smo se le odločili za ta korak in ga na koncu s skupnimi močmi tudi izpeljali. Lahko rečem, da jeto ena večjih pridobitev za naše društvo v zadnjem času. Ob tej priložnosti, bi se zahvalil Občini Trebnje, Gasilski zvezi Trebnje, Krajevni skupnosti Mirna, vsem donatorjem in botrom, vsem gasilcem, krajanom in vsem ostalim, ki so oziroma ste s svojimi prispevki pomagali pri nakupu novega gasilskega vozila, Zahvala gre tudi pomočniku župnika za opravljen blagoslov novega vozila.
Kljubtemu, da nasje pot zgodovine večkrat peljala po nepredvidenih poteh, so naši predhodniki in tudi mi uspešno prikrmarili društvo do današnjih dni. Upam, da bomo tako uspešni tudi v prihodnje.
Na koncu pa ne morem mimo dejstva, ki je zmotilo tudi vse ostale prisotne na naši proslavi. Namreč, kljub vabilu, na proslavi ni bilo nobenega predstavnika Občine Trebnje, za kar z njihove strani do danes nismo prejeli nobenega opravičila. Menim, da bi si naše društvo in njegovi člani za svoje dolgoletno prostovoljno in humano delo zaslužilo vsaj pozornost katerega od podžupanov, Še posebej zato, kersta bila na prireditvi na Ponikvah prisotna kar oba. Kot kaže, se nadaljuje »mačehovski« odnos občine do zaselkov na obrobju. Morda pa so mislili, da smo že v drugi občini?!
Miran Križnik, GČ predsednik PGD Selo pri Mirni
Društvo invalidov Trebnje združuje člane treh občin: Trebnjega, Mokronog-Trebelnega in Šentruperta s sedežem v Trebnjem.
V društvu je včlanjenih 261 članov, ki imajo po krajevnih skupnostih svoje poverjenike. Delujejože28 let. Dejavnostdruštva je pestra, člani odbora se trudijo, da se vedno nekaj dogaja, kar izboljšuje počutje, zdravje in vliva voljo do aktivnega življenja.
Imajo razvite športne dejavnosti, balinanje, pikado, streljanje. Predsednik društva Franci Grebenc ponosno pove, da soženske v balinanju pribalinale prvo mesto, v pikadu imajo odlične rezultate, v strelstvu imajo celo prvaka. Veliko skrbi in aktivnosti usmerjajo vzdravstveno-social-no problematiko. Članom pomagajo z delnimi doplačili pri nakupu medicinsko-terapevtskih pripomočkov (voziček, čevlji, slušni aparat).
Moja sogovornika, predsednik Franci Grebenc in tajnik Anton Starič, sta z vsem srcem in dušo vpeta v delo, zavedata se, da je dobro opravljanje dela na podlagi sprejetega programa koristno za vse člane. Njihov koledar aktivnosti je poln, prirejajo srečanje invalidov Dolenjske in Bele Krajne, imajo pogovore in posvetovanja s poverjeniki, obiske v domovih ostarelih, medletne obiske bolnih, organizacijo piknika vnaravi, kopalnih dni vLaškem ter po en kopalni dan v Strunjanu in Radencih. Organizirajo tudi letovanja v kapacitetah ZDIŠ.
Skrbijo za neodvisno življenje nepokretnih invalidov, posebnotistih, ki živijo vslabših socialnih razmerah, informirajo članstvo, pomagajo po težjih operativnih posegih ali nastanku invalidnosti. Delujejo tudi na ohranjanju psihofizičnih sposobnosti, integriranju, skrbijo za družabno in kulturno življenje. Dosledno izvajajo začrtani program v skladu s statutom društva.
Številčno prevladujejo ženske, ki jih je petinšestdeset procentov, Razmišljajo tudi, da bi v vsaki občini imeli manjši prostor, ki bi bil dostopen z invalidskim vozičkom, kjer bi se lahko srečevali na lokalnem nivoju, glavna pisarna pa sogovornika menita, da je prav, da je blizu upravne enote Trebnje. Povesta tudi, da je sodelovanje navzven zdrugimi društvi dobro, najboljše pa sodelujejo z društvom Novo mesto.
Povesta, da bo drugo leto za društvo volilno leto. Franci in Tone sta v to dogajanje vložila veliko dela, ko je vodstvo pred njima naenkrat odstopilozaradi bolezenskih in osebnih razlogov. Dobri dve leti in pol sta se trudila in delo društva je sedaj dobro utečeno.
Naj bo kakorkoli že, obema čestitamo za delavnost, za dajanje sebe v korist drugih in močno želimo in upamo, da bosta s svojim delom nadaljevala tudi v bodoče.
Franci in Tone, hvala, da svoj čas poklanjata drugim, hvala vama tudi za pogovor in predstavitev vseh del in želja v Društvu invalidovTrebnje. Naj vajini koraki še naprej lepšajo in boljšajo življenje vseh vaših članov,
Pavlina H.
Člani DPM »Jurček« Trebnje zelo aktivni!
V juliju smo izvajali delavnice za otroke. V tednu otroka organiziramo kostanjev piknik in obisk čarovnika, med krompirjevimi počitnicami varstvo z vodenimi aktivnostmi.
Osnovnošolci, dijaki, študentje, starši, stari starši, vsi jih nestrpno pričakujemo, te poletne počitnice. Vendar nimajo vsi pestrih počitnic insekaj kmaluzačnejodolgočasiti pred računalnikom intelevizorjem. Zato smo v društvu poskrbeli za boljšo zabavo in socialne stike med otroki v okolici Mirne. Organizirali smo 3-urne delavnice za otroke na sedežu društva v prostorih TVD Partizana. Na delavnicah smo gledali zanimive filme, ustvarjali (tablice iz das mase, ogrlice in zapestnice, barvanje stekleničk...), se igrali družabne igreali odšli ven in bili športno aktivni. Število udeležencev narašča, tako da se nam v prihodnje le pridružite! Z delavnicam bomo nadaljevali vsako drugo soboto v mesecu do konca leta,
9.10. 2010, (v tednu otroka) organiziramo pred TVD Partizanom kostanjev piknik za otroke vseh starosti in njihove starše, piknik pa bo obiskal čarodej, ki nam bo popestril prijetno popoldne.
Med krompirjevimi počitnicami bomo progam nadgradili z varstvom za otroke in vodenimi aktivnostmi. Varstvo je namenjeno staršem, ki nimajo blizu babic in dedkov oz. organiziranega varstva za svoje otroke, neradi pa puščajo čez dan otroke same. Varstvo bo potekalo v prostorih TVD Partizan na Mirni od 9. do 15. ure. DOLGČAS NAM NE BO!!! Več informacij o celotnem programu lahko dobite na št.: 040 757 571 (Nina - vodja programa).
Matej Zaplotnik
KULTURNA POGAČA DRUŠTVA UPOKOJENCEV MIRNA
DU Mirna je zelo delovno, statistike kažejo, daje po svojih dejavnostih v samem slovenskem vrhu. Kaj vse se je zgodilo od izida zadnjega Krajana do sedaj. 16. aprila je bila petnajsta prireditev Za Mirno z ljubeznijo, V njej so sodelovali člani KUD Šavrinke iz Istre, Zanimiva pripoved o običajih in življenju istrskih ljudi seje razpletala skozi peto in govorjeno besedo, V igranih vložkih njihove predstave smo spoznavali običaje kuhanja, zdravljenja, iskanja ženinov za daleč nazaj. Šavrinke-jajčarice, so prikazale dogajanja tudi z raznimi rekviziti, kot je bilo potovanjejajčarice od vasi do vasi in do končnega kupca v mestu, pri čemer jim je pomagal včasih celo osliček. Zdravljenje z zelišči, s čarodejno močjo iskanje ženina in prihod mode, ki je v tistih časih prihajala izTrsta in Dunaja. Izkazali so se tudi pevci, koledniki iz Bušeče vasi, ki so preko pesmi in napevov pričarali stare običaje koledovanja, vasovanja pod okni in snubljenja,
A 21.8.2010 smo se vrnili iz sedaj že tradicionalnega Letovanja otrok in mladostnikov - 6 zanimivih in polnih dni smo preživeli v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
Vsak petek med 19. in 92. uro so na Jurčku filmski, pogovorni in drugače zabavni večeri A’s ti tud not padu??? Srednješolci vljudno vabljeni!

IS.junijaje zopet potekal večer Za Mirno z ljubeznijo, kjer smo gostili MePZ DU in Društva invalidov iz Mozirja, ljudske pevke Zbor podeželskih žena iz Dolenjskih Toplic, pevski zbor Vinogradniki in MePZ Kres iz Čateža. Seveda so zapeli tudi naši moški, kijih je spremljal harmonikar Simon.Tega jezborže vzel za svojega. Popoldne, ki seje izteklo ob prijetnem petju, pa se je zaključilo vvečeru pod kozolcem pri Goranu.
27. junija smo obisk vrnili DU Mozirje. Popoldne se je odvijalo v živahnem tempu, ki so ga polnili mozirski pevci, naša dramska skupina,, ki je s svojo bosansko energijo dodobra nasmejala vse prisotne. Svoje kamenčkesmovmozaikvsehteh prireditev dodaletudi literatke Vezi. Veselje se je nadaljevalo ob jezeru, ki ga obkrožajo cvetlične grede, ki so prava paša za oči. Zabava seje v Mozirskem gaju nadaljevala s plesom in petjem, nazadnje pa skoraj še s hladno prho, ker se ob določeni uri vključijo avtomati za zalivanje gredic.
Ob krajevnem prazniku DolenjskihToplicsmovprogramu sodelovale literatke s svojimi deli, Lahko povemo, da smo bile za interpretacije in predstavitev svojih del zelo pohvaljene.
Že je tukaj 24 julij, ko se upokojenska druščina odpravi k lovski koči v Zapuže na prijetno srečanje. Upokojenci smo res utrjeno ljudstvo, tudi plohe nas niso pregnale. Kratek humorni program avtorice Slavke Kramarje na obraze priklical nasmeh, srečelovje obogatil kupce srečk, za vsemi temi prireditvami stoji naš kulturnik Anton Kotar s celotnim upravnim odborom. Dušan Jakopin in Janez Kolenc sta pripravila nekaj družabnih iger, hec je bil velik, dobra volja pa tudi.
Kaj vse se še dogaja v upokojenskem društvu na Mirni pa člani izvemo iz društvenega obvestila.
Naj bo še dolgo lepo in veselo!
Pavlina H.
Ponovno odkritje in proslava
Na kraju, domačini ga poznamo pod imenom Armberk, pri Stari gori, so prizadevni člani OO Združenja borcev za vrednote NOB Trebnje, skupaj z mirnsko krajevno organizacijo ZB ponovno odkrili spominsko obeležje v spomin na delovanje 1. čete Dolenjskega partizanskega bataljona, ki jo je vodil Jože Prijatelj - Slobodan, doma s Ponikev pri Trebnjem. Prejšnje obeležje, ki je bilo postavljeno leta 1986 po zamisli znanega kiparja Sandija Leskovca z Mirne, je uničil neznani vandal. Stroške postavitve sedanje plošče je pokrila občina Trebnje, za organizacijo postavitve in odkritje plošče pa sta najzaslužnejša predsednika omenjenih organizacij Boštjan Sladič in Ivan Zupanc.
Vzačetku februarja 1942sta bilavKočevskem rogu formirana dva partizanska voda, ki sta se pozneje preimenovala včeti.Komandireneje bil Jože Prijatelj - Slobodan, druge pa Dušan Švara - Dule. Po nekaj spopadih z Italijani seje Slobodanova četa premaknila pod Sela pri Šumberku in v bližino Dobrniča, po razdelitvi čet Dolenjskega bataljona, v katerem sestavu je bila četa, pa se je 31. marca 1942 prebila na področje Blatnega klanca, kjerjepostalajedro novih partizanskih enot. Po velikem pritoku nov-
Skupina mirnskih pohodnikov z državno zastavo in obvezno harmoniko
IncevvpartizanejeSlobodan postal komandir
4.	čete istega bataljona, za komandirja 1. čete pa je okrožni komite KPS Novo mesto imenoval Janeza Marna - Črtomira, kije kasneje prešel na okupatorjevo stran in postal kolovodja zloglasnih črnorokcev,
Po končani drugi svetovni vojni je občinski odborZZB NOVTrebnje med drugim ugotovil, da je bilo med aktivnimi borci 1149 prebivalcev, od teh je bilo 46 žen in deklet. Padlo je 372 borcev, ki so bili doma na območju tedanje občine Trebnje. Padlo je tudi 59 aktivistov OF, ustreljenih je bilo skupaj 57 talcev, v italijanskih in nemških koncentracijskih taboriščih pa je trpelo339 prebivalcev takratne občine Trebnje, Umrloje 53 taboriščnikov. Visok krvni davek borcev za svobodo!
V spomin na delovanje Slobodanove čete, ustanovitve 1. Dolenjskega partizanskega bataljona in iz tega 7. 5, 1942 ustanovljenega Dolenjskega odreda so člani Zveze borcev ponovno postavili spominsko ploščo, Dogodku je prisostvovaloskorajstotnijaobčanov, Na mesto je z državno zastavo prikorakala večja skupina pohodnikovzMirne.kottudi »motorizirana enota Duletove čete« z Malkovca, ki ohranja tradicijo in spomin na hrabrega poveljnika partizanske enote Dušana Švare - Duleta,
Slavnostni govornik je bil upokojeni general, mirnski krajan Lado Kocijan, ki je tudi sodeloval v akcijah upora in oboroženega boja proti okupatorju v tistih časih. Opisal je številne do-
godke iz takratnih akcij in poudaril, da so se na našem področju med NOB pogosto zadrževali pomembni partizanski voditelji in kasnejši politični funkcionarji. Kocijan ni pozabil omeniti velikega doprinosa domačinovvpravični borbi proti okupatorju in njihovim pomagačem.
Spominsko ploščo sta odkrila skupaj s prizadevnim predsednikom Krajevnega odbora ZB za vrednote NOB Mirna Ivanom Zupancem.
Odkritja novega spominskega obeležja seje
A Ob odkritju spominskega obeležja je poleg govornika Lada Kocijana nekaj besed o pomenu vzdrževanja tradicije na srečanjih, ki jih ohranja »Duletova četa« z Malkovca, spregovoril njihov vodja Janez Valant. Desno od njega so Lado Kocijan, Ivan Zupanc in Boštjan Sladič.
udeležil tudi prvoborec Bogdan Osolnik, ki je v borbah z nacisti in fašisti med NOB prekrižaril vse naše kraje.
Popoldne je bil na srečanju mladih članov borčevske organizacije s še živečimi borci -partizani na Debencu pri koči PLAZ slavnostni govornik Bogdan Osolnik, ki je med drugim poudaril, da tudi današnja mladina ne sme pozabiti na polpreteklo zgodovino in na ogromno gorja, ki ga je in ga še vedno prinaša vsaka vojna. Po kratkem kulturnem programu sta občinska in krajevna organizacija najzaslužnejšim članom in ustanovam podelili priznanja (Osnovni šoli Mirna, Pevskemu zboru DU Mirna, Krajevni skupnosti Mirna, KS Šentrupert, KS Mokronog ter nekaj posameznikom. Ivan Zupanc je za vestno delo prejel srebrno plaketo, ki mu joje podelilo Združenje borcevza vrednote NOB Slovenije. Na srečanju sosprejelitudi nekaj novih članov in jim podelili članske izkaznice.
Vsakoletna tradicija srečanj članov borčevske organizacije na dan borcev 4. julija se tako nadaljuje, kar je z udeležbo potrdilo več kot tristo ljudi. Popoldanskazabava se je raztegnila pozno vnoč.za dobro razpoloženjeje poskrbel ansambel ROCK N BEND in okusen »partizanski golaž«.
Dušan Zakrajšek
Živahen Rod Mirne reke
Taborniki Rodu Mirne reke smo se od aprila 2010 udeležili in pripravili kar nekaj tekmovanj. 10. maja smo se odzvali povabilu krških tabornikov in odšli na orientacijsko tekmovanje s dekleti in zasedle odlično 2. mesto.
22. maja pa smo na Mirni organizirali dolenjski območni mnogoboj. Odzvala so se vsa tri preostala društva tabornikov s po eno ali dvema ekipami, domačini pa smo imeli pripravljene tri ekipe.
Junija pa smo se odpravili na državni mnogoboj v Zreče. Med 25. in 27. junijem smo v ogenj poslali dve ekipi, ki sta bili v svojih kategorijah zelo uspešni.
Zaključili pa smo s taborjenjem 14 otrok v Dragi pri Šentrupertu od 5, do 10. julija, kjer so otroci zadnji večer prikazali, kaj vse so se naučili. Za uspešno osvojeno znanje so dobili veščine-priznanja.
Avgusta smo eno članico poslali v Bohinj na tečaj za taborniško vodjo enot.
Za naše člane bomo organizirali še kostanjev piknik, bivakiranje, luč miru, novoletno čajanko, taborniške delavnice med počitnicam skozi leto, v juliju pa najlepši taborniški dogodek- taborjenje. Udeležili se bomo tudi tekmovanj: zlata puščica-lokostrelstvo, taborniških mnogobojev ter orientacijskih tekmovanj.
Vse nove in stare člane pa vabimo, da se nam v novem šolskem letu pridružijo. Ni važno, ali ste še osnovnošolci ali že srednješolci, za vse velja: Z NARAVO K BOUŠEMU ČLOVEKU!
Nika Starina
BB9H
Učenje na Točki vseživljenjskega učenja Mirna
V okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Dolenjska, ki ga sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Center za izobraževanje in kulturo Trebnje v Krajevni knjižnici Mirna izvaja Točko vseživljenjskega učenja, in sicer vsak drugi torek v mesecu od 12, do 17. ure. Namen te točke je vključevanje odraslih v različne oblike neformalnega učenja in s tem spodbujanje vseživljenjskega učenja.
Na teh srečanjih smo med drugim s predavateljico Martino Korošec spoznali umetnost klekljanja, predstavila nam je postopek klekljanja in različne pripomočke, ki se jih pri tem uporablja. Tudi udeleženci sami so se preizkusili v klekljanju in nekaterim je šlo prav dobro. Dr. Marijana Klarič Kamin je predavala o motnjah spanja, menopavzi in urinski inkontinenci. Z udeleženci seje pogovorila o težavah, ki jih pestijo, svetovala, kako jih lahko omilijo in kam se pravzaprav lahko obrnejo po pomoč. S psihologinjo Zlatko Butkovec Gačnik smo razvijali veščine dobrega komuniciranja.
Na točkah vedno poteka tudi individualno učenje računalništva (Word, internet in el. pošta, spletno učenje). Prijave: Kristina Jerič, tel.: 07/34 82 108; el. naslov: kristina. jeric@ciktrebnje.si. Vabljeni vsi občani tudi na naslednja brezplačna predavanja in delavnice. Celoten program točke pa si lahko ogledate na spletni strani: www, cvzu-dolenjska.si.
Kristina Jerič, CIK Trebnje
OD TU IN TAM
Bi se udeležili brezplačnega usposabljanja v tujini?
Povsod po Evropi in v državah članice Efte potekajo usposabljanja, v katera se lahko vključijostarejši od 18let, ki niso vključeni vredno izobraževanje. Usposabljanje, ki je financirano s strani EU, se imenuje Grundtvig delavnice, ki trajajo od pet do deset dni (brezplačna udeležba na delavnici, brezplačno bivanje in prehrana, kriti so tudi stroški poti in zavarovanja udeleženca). Več kot 100 delavnic je opisanih v katalogu delavnic:
-	vizualna umetnost, glasbena kreativnost, številke, matematika, znanost in ostale teme, ki niso preveč odvisne od znanja tujih jezikov;
-	učenje jezikov - gre za jezik države, kjer je delavnica, in za jezike, ki so manj razširjeni in se manj poučujejo
-	skupine za razpravo o vprašanjih, ki so vskup-nem evropskem interesu in so namenjene
-	spodbujanju večjega zanimanja za evrop-skezadevepriodraslih,aktivnodržavljanstvo in medkulturni dialog.
Nov katalog Grundtvig delavnic za leto 2010/11 je na spletni strani www.cvzu-dolenjs-ka.si. Pomoč pri prijavi dobite v Svetovalnem središčuvprostorih Knjižnice Pavla GolieTrebnje vsakponedeljekod 13.do 16. ureali pa pokličite 07 3934552 ali 031 701191). Pomočje brezplačna (sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in evropski socialni sklad).
Ustanovljen je debatni klub ŽUR-FIKS
Prvega aprila letos je bil v prostorih društva upokojencev Mirna ustanovljen debatni klub, poimenovan ŽUR-FIKS. Tovrstni klubi so v Sloveniji redki, je pa res, da se v zadnjem času pospešeno »rojevajo«. Pobudniki kluba so bili Rudi Žibert, dr. Marko Marin in Dušan Zakrajšek. Na ustanovnem sestanku je sodelovalo trinajst krajanov,
Debatni klub je bil ustanovljen pod okriljem UTŽO Trebnje, ki je samostojna enota Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje. Osnovedebatesi je večina članov kluba pridobila že na debatnem seminarju, ki ga je organiziral CIK Trebnje.
Upravni odbor kluba sestavljajo: predsednik Dušan Zakrajšek, podpredsednik Igor Zaplotnik in organizatorka Petra Krnc. Sprejet je bil tudi Statut kluba ŽUR-FIKS in program dela z določenimi temami.
Člani so prepričani, da bo klub deloval po programu in da se bo razširil v močno skupino krajanov, ki bodo uživali v debatah in druženju, iz konstruktivnih debat pa se bodo lahko razvili tudi koristni dogovori in sklepi, uporabni za širšo družbeno skupnost. Resne debaterje vabijo v svoje vrste.
D. Z.
IZREDNO IZOBRAŽEVANJE
Center za izobraževanje in kulturo Trebnje
S Osnovna šola za odrasle - brezplačno S Srednje poklicno izobraževanje
(gastronomske in hotelske storitve, trgovec, administrator)
S Poklicno tehniško izobraževanje
(ekonomski tehnik, gastronomija)
S Srednje strokovno izobraževanje
(ekonomski tehnik, predšolska vzgoja, gastronomija in turizem)
S Višješolsko izobraževanje - informativni dan 15.9.
(ekonomist-izvaja ZARIS, poslovni sekretar in organizator socialne mreže - izvaja IRC)
•S Tečaji
(tuji jeziki,računalništvo,usposabljanje za knjigovodska dela,usposabljanje za voznika viličarja, upravljalca TGM in dvigal)
S Priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije
(socialni oskrbovalec na domu , pomočnik kuharja, maser, knjigovodja, tajnik, voznik-tpk)
Za NPK socialni oskrbovalec na domu in pomočnik kuharja izvajamo tudi preverjanje in potrjevanje za pridobitev certifikata.	_________________
Informacije in prijave: 07 / 34 82 100, ____________infodčbciktrebnie.si, www.ciktrebnie.si._________________________
Varnost in prevencija v našem kraju
Pred nekaj dnevi zjutraj sem se odpravljal v službo in zagledal pred stanovanjskim blokom, v katerem živim, policijski avto, Nič dobrega, sem si rekel, odšel na delo, kasneje pa izvedel, da je tiste noči pred našim blokom N,N, ukradel osebni avto. Do sedaj se v to nisem tako poglabljal, a kriminaliteta je pred našimi vrati, v kraju, kjer sem preživel večino svojega življenja in kjertoni bil pogost pojav.
Kaj pa lahko mi naredimo? Ali ste že slišali za situacijsko prevencijo? Malo verjetno, saj ne gre za pogosto uporabljen pojem. Že iz same besede je jasno, da gre za nekakšno preprečevanje. Preprečevanje z ustvarjanjem primernih okoliščin. Namen je preprečevanje kriminalne dejavnosti oziroma varovanje ljudi in lastnine.
Poznamo več vrst prevencij:
-	Primarna - načrtovanje in oblikovanje okolja, samovarovanje v soseski, vpliv medijev na kriminaliteto in na občutek varnosti, generalna in socialna prevencija,
-	Sekundarna - napovedovanje prestopništva, preprečevanje kriminalitete všoli, preprečevanje kriminalitete in droge, vskupnostusmer-jeno policijsko delo, situacijska prevencija, učinki preprečevanja kriminalitete
-	Terciarna - specialna prevencija, onemogočanje, elektronsko nadziranje, hišni pripor in rehabilitacija,
Raziskava je pokazala, da sodelovanje policijske uprave Cheshire s skupnostjo predstavlja dober primer, po katerem se lahko zgleduje slovenska policija, vsaj karse tiče vpletenosti skupnosti vskupno odločanje in prispevka vseh ravni skupnosti. Policija deluje kot povezovalni člen med skupnostjo in ostalimi organizacijami, kar prispeva k boljšemu upravljanju sosesk in zmanjševanju stopnje kaznivih dejanj in prekrškov na območju posamezne policijske uprave. Idejeovskupnost usmerjenem policijskem delu izvirajo prav iz Anglije, toda do prenosateh idej vprakso je marsikje prišlo šele vzadnjem desetletju. Takšen primer je prav Halton, kjer seje vzadnjem desetletju sodelovanje policijesskupnostjo izkazalo za zelo učinkovito in je prispevalo k splošnemu dvigu kvalitete življenja prebivalstva na tamkajšnjem območju.
Policijatudi pri nas v sodelovanju s posamezniki in skupnostmi zagotavlja varnost ljudi in premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje kriminaliteto, zagotavlja javni red in mir.
Vvsakdanjem svetu se čedalje bolj poudarja kakovost življenja, ta pa je v marsičem odvisna od razmerij med ljudmi vsoseski in od varnosti vloka-Ini skupnosti. Nedvomno je stopnja varnosti in brezskrbnosti eno izmed osrednjih vprašanj, ki vdanašnjem času določa počutjekogarkoli.Ran-Ijivostljudi, zvarnostnega vidika, je vedno največjatam,kjerživijo. Ravno zaradi tega mora policija tja usmerjati svoje delo. Soseska in skupnost pa so predvsem ljudje, ki so bodisi povzročitelji bodisi oškodovanci. Zato so predvsem ljudje tisti, ki jim je potrebno nameniti največ pozornosti.
Vsakomur želim, da se v svojem kraju počuti varnega. Višjo stopnjo varnosti pa bomo dosegli z zaupanjem v organe pregona ter z boljšo povezanostjo naše skupnosti s policijo, V vsakdanjem življenju moramo ravnati tudi samozaščitniško in s svojim vedenjem in ravnanji prispevati k večji varnosti posameznikov in skupnosti. Ne smemo dopuščati kriminalitete v našem kraju, usmerjeni moramo biti na uporabo "ničelnetoler-ance" ali "zero tolerance policy", ki pravi, da se ne sme dopuščati nobene oblike nasilja, agresivnosti, kriminalitete, na katero ne bi ukrepali.
Kot primer navajam tudi "teorijo razbitih oken" iz 1.1982, ki stajo predstavila Wilson in Kelling. Ta pravi, da ima naša okolica zelo pomemben vpliv na to, ali se bomo obnašali neprimernooz. ne vskladu ssprejetimi družbenimi normami. V skladu s to teorijo se bomo laže odločali za pisanje grafitov po stavbi, ki ima razbita okna in izgleda zanemarjena kot po lepo urejeni zgradbi včistem okolišu. Znanstveno jetorej dokazano, da urejena okolica prispeva k manj kriminala in boljšemu obnašanju ljudi. Raziskovalci harvardske univerze so venem eksperimentu ugotovili, da je imela urejenost okolice približno enak vpliv na obnašanje ljudi kot prisotnost policije.
Če povzamem, mi vsi skupaj lahko veliko pripomoremo k večji varnosti v našem kraju in vsi skupaj nosimo odgovornost za to. Če bomo delovali kot homogena skupnost in si pomagali med sabo, pa bodo naša prizadevanja nedvomno obrodila tudi sadove.
Še ena resnica o mučencu Grozdetu
Mesece in leta spremljamo po vseh medijih žalostno zgodbo o mučeniški smrti dvajsetletnega Lojzeta Grozdeta, ki so ga nesporno ustrelili partizani na začetku doline Vejar pod mirnskim gradom prvega januarja 1943.
Ko je Cerkev začela vse pogosteje pisati o predhodnem strahovitem, nečloveškem mučenju osmošolca in zelo aktivnega člana in odbornika Katoliške akcije Lojzeta Grozdeta, je bila to dobro premišljena poteza katoliških aktivistov. Na vse načine so hoteli očrniti medvojne komuniste in jih prikazati kot ničvredne klavce slovenskih ljudi med NOB. S tako pogostimi pamfleti in neresničnimi trditvami so končno dosegli svoj cilj. Papež je namreč, verjetno na podlagi dostavljenih »dokazov« o mučenem Grozdetu, odobril priznanje mučeništva, nakar so ga 13. junija letos med evharističnim kongresom v Celju razglasili za blaženega.
Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bilo vtem postopku toliko neresnic, sprenevedanj, laži in prikrivanj. Seveda Cerkvi še danes težko pada dejstvo, da je bilo sodelovanje slovenske duhovščine z okupatorjem v številnih primerih pogubno za mnoge zavedne in poštene Slovence. Tudi mladi Lojze Grozde je bil njihov sodelavec. V vojni se izdaje kaznujejo. Veliko neresnic in laži je bilo objavljenih v številnih časopisih o grozovitem mučenju Grozdeta. Do danes se še ni javila verodostojna priča, ki bi tako mučenje potrdila. Ali pač?
Očividci mrtvega fanta so trdili prav nasprotno! Natelesu niso zaznali polomljenih udov in ne iznakaženosti obraza, kot so trdili pisci člankov, Zanimivo bi bilo izvedeti, od kot jim taki podatki. Krajan, pošten in zanesljiv, ki je bil zaslišan pred cerkvenim sodiščem v Ljubljani, in za katerega so vedeli, da je moral skupaj zočetom pokojnega Grozdeta položiti v krsto,je izjavil, da ni hotel podpisati zapisnika, v katerem so bile zapisane neresnične trditve. Kdo bo danes pokazal ta zapisnik? Na zaslišanju je biltudi njegovsin.
Na zahtevo Cerkve in takratnega nadškofa Rodeta so strokovnjaki na šentruperškem pokopališču izvršili sodno ekshumacijo Grozdetovih posmrtnih ostankov. Po trditvah nekaterih so strokovnjaki zanikali kakršne koli poškodbe na kosteh, razen seveda sledi krogle v glavo. Zakaj ni Cerkev javno objavila teh izsledkov? In ali s tem načinom tudi svojim vernikom ne »mažejo« oči? Kolikor mi je znano, v cerkvi vernike učijo poštenja in resnice, s takim načinom pa jih, žal, ne bodo pridobili.
Mučeništvo Lojzeta Grozdeta je cerkvena farsa, sicer bi morali biti blaženi tisoči zavednih in poštenih kristjanov, ki so med vojno umirali na grozovit način. Cerkevjih ne bo proglasila za mučenike samo zato, ker so bili ti heroji na »drugi strani«.
Vtem pa je tragičnost našega naroda...
Dušan Zakrajšek
Razlika na prvi pogled
Res da se gradi že drugi most preko reke Mirne na regionalni cesti Mirna-Gabrovka-Litija, vendar pa je vzdrževanje ostalega cestišča katastrofalno malomarno ali pa ga sploh ni. Posebno od mostu v Migolici proti občinski meji z Litijo. Občutno pa je drugače takoj, ko prepelješ občinsko mejo, saj je cesta na Litijski strani zgledno vzdrževana in so poškodbe strokovno popravljene. Naj pripomnim, da gre na obeh straneh za enako kategorizacijo ceste. Vse to kaže na to, da imajo naše občinske strukture in vodstvo malomaren odnos do obrobnih krajev občine in se z upravljavcem cest ne dogovarjajo za zgledno vzdrževanje cest in ostale infrastrukture.
Pravtakojezastal projekt vodovoda izvrtineSajenice.zdravstvena inšpekcija pa nam grozizzaprtjem obstoječih vodovodov Migolska gora, Migolica in Selo, kar bi prizadelo več kot 300 potrošnikov,
Pred nami so bližajoče lokalne volitve. Od kandidatov za župana in občinskih svetnikov bomo deležni megalomanskih načrtov in velikih obljub za izboljšanje življenja v naši občini. Na podlagi dosedanjih rezultatov pa bomo temeljito razmislili, ali kdo od sedanjih zasluži našgias.
Zoran Remic
Srečko Križnik
Izenačitev veljavnosti temeljnih kvalifikacij voznikov
Spremembe in dopolnitve Zakona o prevozih v cestnem prometu med drugim prinašajo tudi novosti na področju temeljnih kvalifikacij voznikov.
Zelokoristna novost za voznike /e izenačitev veljavnosti temeljnih kvalifikacij pri voznikih, ki imajo pridobljeno kvalifikacijo tako za prevoz blaga (C kategorijo) kottudi za prevoz potnikov ( D kategorijo). In sicer se izenači tako, da se veljavnost mani časa veljavne kvalifikacije oziroma kode izenači z veljavnostjo kode oziroma kateaoriie. ki velia dali časa.
To pomeni, da bo UE lahko izvedla uskladitev veljavnosti kode 95 vsem voznikom, ki imajo vpisanoto kodo pri C in D kategorijah, in sicerobzaključenem rednem usposabljanju. Veljavnost kode, ki velja manj časa, bodo izenačili z veljavnostjo kode, ki velja dlje.
Potovanje v Srbijo z osebno izkaznico
Državljani Republike Slovenije in ostali državljani držav članic Evropske unije ter Švice, Norveške in Islandije lahko vstopajo v Republiko Srbijo tudi z veljavno osebno izkaznico.
Imate veljavni osebni dokument za potovanje v tujino?
Pravočasno preverite, ali imate ustrezen dokument za potovanje in ali je ta veljaven in vlogo oddajte pravočasno na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji.
Osebna izkaznica
Vlogi za izdajo nove osebne izkaznice morate priložiti staro osebno izkaznico, če je bila izdana oziroma drug dokument za identifikacijo in svojo biometrično fotografijo. Za
novorojenčkaje potrebno predložiti izpisek iz matičnega registra o rojstvu (rojstni list). Ol za otroka do 3. leta starosti velja 3 leta in stane 13,16 EUR, Ol za otroka od 3. do 18. leta velja 5 let in stane 13,16 EUR, Ol za polnoletno osebo velja 10 let in stane 16,70 EUR.
Potni list
Vlogi za izdajo novega potnega lista morate priložiti star potni list, če je bil izdan, oziroma drug dokument za identifikacijo in svojo biometrično fotografijo. Potni list za otroka do 3. leta starosti velja 3 leta in stane 28,98 EUR, potni listza otroka od 3. do 18. leta starosti velja 5 let in stane 32,17 EUR, potni listza polnoletno osebo velja 10 let in stane 37,49 EUR.
Vlogo za izdajo osebnega dokumenta lahko vložite zgolj osebno, za mladoletnega otroka pa vlogo vloži zakoniti zastopnik. Če je otrok starejši od osmih let, mora
OBVESTILA UPRAVNE ENOTE
biti navzoč, da se na vlogo podpiše, Ob vložitvi vloge se lahko odločite za vročitev izdelanega dokumenta na upravni enoti ali na domu s priporočeno pošto. Osebna izkaznica naj bi bila izdelana v štirih delovnih dneh, potna listina pa v sedmih od prejema vloge.
Upravna enota Trebnje ima uradne ure:
-	v ponedeljek in torek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure;
-	vsredo od 8. do 12. in od 13. do 18. ure;
-vpetekodS.do 13.ure,
-	prvo soboto v mesecu od 8. do 12. ure.
Prenehanje obveščanja o poteku dokumentov
Od junija UE ne pošilja več obvestil o poteku veljavnosti javnih listin, kot so osebne izkaznice, potni listi, vozniška in prometna dovoljenja, A obstaja možnost elektronskega obveščanja o poteku veljavnosti osebnih do-kumentovzuporabospletnega opomnika na povezavi (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ opomnik/).
Dodatna usposabljanja za voznika začetnika
Od 13. avgusta velja določba 140, člena Zakona o varnosti cestnega prometa, ki določa, da mora:
-	voznik začetnik, ki ima v Republiki Sloveniji stalno ali začasno prebivališče in je v RS opravil vozniški izpit in pridobil vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali Bin
-	imetnik vozniškega dovoljenja, ki je
skladno s citiranim zakonom pridobil slovensko vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A ali B na osnovi veljavnega vozniškega dovoljenja, izdanega v tujini, če je od izdaje tega vozniškega dovoljenja minilo manj kot leto dni in v državi, kjerje pridobil vozniško dovoljenje, ni opravil programa za voznika začetnika, opraviti program dodatnega usposabljanja.
Vsak kandidat, ki je po 13. avgustu pridobil vozniški izpit za kategorijo A2 ali A ali B, bo moral opraviti dodatno usposabljanje za voznika začetnika.
Ob izdaji vozniškega dovoljenja se bo vozniku začetniku izdal tudi karton voznika začetnika za spremljanje dodatnega usposabljanja voznika začetnika, na katerega bodo izvajalci programa potrjevali opravljene obveznosti, Pravtako pa se bo tudi ob podaljšanju vozniškega dovoljenja vozniku začetniku med ostalimi pogoji za podaljšanje zahtevalo tudi potrdiloo opravljenem programu dodatnega usposabljanja za voznika začetnika.
Upravni enoti Trebnje priznanje Zlata nit
Zlata nitje medijsko-raziskovalni projekt izbora najboljšega zaposlovalca, ki se je s področja gospodarstva v letu 2010 začel razvijati tudi v javnem sektorju, in sicer kot pilotni projekt v upravnih enotah, Namen projekta je prispevati k prizadevanjem, da se javna uprava razvija v okolje, v katerem imajo zaposleni priložnost svoje znanje in delo vlagati vsmeri razvoja, ki na najboljši način zagotavlja storitve za državljane.
Jedro projekta predstavlja merjenje kakovosti odnosa med organizacijo in zaposlenimi na podlagi elektronskega izpolnjevanja vprašalnika zaposlenih, Rezultatiteh anket predstavljajo 80 % končne ocene po izboru najboljšega zaposlovalca, V končno oceno je tako vključena še ocena uspešnosti in učinkovitosti dela organizacije po načelu sistema uravnoteženih kazalnikov, ki je pridobljena na podlagi anketnega vprašalnika za vodstvo UE in poglobljenih intervjujev z vodstvom UE.
Med po tremi finalisti v kategoriji malih, srednjih in velikih upravnih enot je o izboru najboljšega odločila posebna komisija na podlagi poglobljenih intervjujev z vodstvom upravnih enot. Uprava enota Trebnje je bila prepoznana kot najboljša med srednje velikimi upravnimi enotami z naslednjo utemeljitvijo:
»Središče dela načelnika UE Trebnje Milana Rmana je komunikacija. Že pred leti je razvil komunikacijski model, v katerem so skupaj s sodelavci opredelili zelo jasne notranje in zunanje deležnike in postopno integrirali te pristope v delovanje enote. Morda je to eden od dejavnikov, ki UE Trebnje približajo uresničevanju trženjske paradigme »ustvarjeno s kupcem«. \/ upravni enoti je vzpostavljen urejen sistem ravnanja z zaposlenimi, ki zaposlenih kot ključnega dejavnika uspeha ne prepoznava samo v besedi, temveč preko vseh elementov vključevanja in razvoja talentov. \/ središče dogajanja postavljajo zaposlenega uradnika in uradnico, pa tudi druge zaposlene kot nosilce sprememb. Četudi jih je znanje iz okolja ter prakse, ki so bile javni upravi tuje, včasih vznemirjalo, so se naučili spreminjati sami sebe, slišati zunanje signale in razvijati navdušenje za spremembe. Rezultati takšne poslovne politike in vizije dolgoročnega razvoja so prepričljivi. Sodelavci UE Trebnje so kakovost odnosa, ki vlada v organizaciji, med devetimi finalisti ocenili z najvišjo oceno in skupaj zvisoko oceno kazalnikov uspešnosti in učinkovitosti delovanja je UE dosegla tudi najvišjo končno oceno v izboru.«
Članice SD Zabrdja med najboljšimi skakalkami na svetu
Maja Vtič in Eva Logar sta se udeležili uvodnega tekmovanja za poletni celinski pokal, kije bilo v nemškem Bischofsgrunu in Ober-visentalu, Razveseljivo je, da se je Maja po enoletnem premoru zaradi poškodbe kolena spet vrnila med najboljše, saj seje uvrstila tik za stopničkami. Eva pa je postala državna prvakinja in zasedla odlično 4. mesto v skupnem seštevku celinskega pokala, kar je največji uspeh v njeni karieri. Z odliko pa je opravila tudi maturo.
Zelo veliko dekleti pričakujeta od naslednje sezone, saj sta obe kandidatki za visoka mesta v celinskem pokalu, ki je zadnjič v takšni obliki, saj se v naslednji sezoni začne tudi svetovni pokal za dekleta. Še zlasti pa z nestrpnostjo pričakujemo svetovno člansko prvenstvo, ki bo na slovitem Holmenkolnu na Norveškem, kjer Maja velja za kandidatko za medaljo. Eva pa je kot mladinka tudi favoritinja na mladinskem svetovnem prvenstvu. Uspešno pa trenirajotudi mladi skakalci in se pripravljajo na začetek tekmovalne sezone na plastičnih skakalnicah širom Slovenije. Upamo, da nam bo uspelo zgraditi malo skakalnico poleg osnovne šole na Mirni, ki bi bila primerna za začetnike. V svoje vrste pa vabimo vse, ki bi se radi ukvarjali stem lepim športom. Vse informacije lahko dobite pri Blažu (031285477).
Jože Novak
TOM JUNIOR INTERNATIONAL 15. - 17. oktober 2010
FINALA: nedelja, 17. oktober 2010, ob 10.30
Na Mirni se bodo spet zbrali badmintonisti iz približno 10 držav, poleg domačih med drugim še iz Walesa, Ukrajine in Egipta. V mlajših kategorijah organizator pričakuje 200 tekmovalcev, v kategoriji do 19 let pa več kot 100. Predtekmovanja mlajših bodo v Trebnjem, polfinala in finala vseh kategorij pa v športni dvorani pri OŠ Mirna.
PRIDITE NAVIJAT!
SPORI
BADMINTONSKI KOTIČEK
Še ena uspešna sezona BK TOM Mirna
Mirnski badmintonisti so v preteklih mesecih ponovno dosegali odlične rezultate in tako uspešno zaključili še eno tekmovalno sezono. Članska ekipa je kronala sezono z naslovom članskih ekipnih državnih prvakov in tudi ekipno zmago v Mednarodni badmintonski ligi (Hrvaška in Slovenija). Prav tako so ekipni državni prvaki postali najmlajši do 13 let. Tudi posamezna državna odličja so osvajali starejši in mlajši člani Badmintonskega kluba TOM Mirna,
Naslove državnih prvakov so osvojili kar nekateri člani BK TOM, s tremi osvojenimi naslovi pa se lahko pohvalita Urban Turk do 17 let(posamezno, vfantovskih dvojicah zMitjemŠemrovim, v mešanih parih z Uršo Arih) in Domen Laznikdo 11 let (posamezno, dvojice z Gašperjem Krivcem in vmešanih parih). EmaCizeljje postala državna prvakinja med posameznicami do ISletterv dekliških dvojicah. Luka Pungerčar pa je zmagal v mešanih parih do 15 let. V članski kategoriji je vse tri naslove osvojila Špela Silvester, v mešanih dvojicah skupaj z Alešem Murnom. Kar nekaj tekmovalcevje osvojilotudi medalje drugačnega sijaja na državnih prvenstvih. Urban Turk pa je še enkrat več zmagal med posamezniki (do 17 let) na močnem turnirju v Nemčiji.
Mirnski badmintonisti pa se že znojijo na pripravah za novo sezono. Prvoje konecjulija na Mirni potekal mednarodni trening kamp (Slovenija, Hrvaška, BIH, Srbija - skupaj 70 udeležencev), nato so se nekateri najboljši pripravljali v Olimpijskem centru v Planici ter kasneje še vsi člani kluba navišinskih pripravah na Rogli. Zadnjitedenvavgustu pa so potekale še skupne priprave s hrvaškim Medvedgradom iz Zagreba,
Kmalu čaka mirnske badmintoniste prvi preizkus, saj so že septembra na sporedu prva tekmovanja.
D. Skerbiš ml.
Tekmovalni september
Slovaška - Najprej so se mirnski badmintonisti odpravili na Slovaško, od koder so se prvi šolski konec tedna vrnili z dvema zlatima, eno srebrno in tremi bronastimi medaljami. Najžlahtnejši odličji sta priigrala Ema Cizelj med posameznicami do 13 let in Domen Laznikz Miho Ivaničem iz Medvod v igri dvojic do 13 let, V igri dvojic do 15 let sta bila srebrna Žan Laznik in Sebastijan Miklič, tri bronaste pa so prinesli še do 13 let Domen Laznik, do 15 let Sebastijan Miklič in do 19 let Urban Turk v igri dvojic (skupaj z Rojem iz Kungote),
Zgornja Kungota, 1. turnir do 15 in 19 let - Iz Zgornje Kungote so igralci BKTom prinesli osem kolajn, od tega tri zlate, tri srebrne in dve bronasti. Prve zmage vnovisezoniso se veselili Sebastijan Miklič do 15 let, Urban Turk do 19 let in dvojica Urban Turk/Mitja Šemrov v dvojicah do 19 let. Vdvojicah do 15 let sta bilažan LaznikinSebastijan Miklič druga, Urban Herman in Jan van den Broek pa tretja. Med posamezniki do 19 let je bil drugi Mitja Šemrov, med dekleti pa Urša Arih. Medvode, 1. B turnir - na prvem članskem B turnirju je bilo kar precej Mirnčanov-šest fantov od skupno 24tekmovalcev in dve dekleti od 15 skupaj. Najbolje seje odrezal Tadej Jezernik, ki je bil tretji. V BKTOM upajo, da bo na naslednjem B turnirju Tomova udeležba še večja, rezultati pa še boljši.
Podatke po spletni strani bk-tom.si povzela Petra Krnc.
Egipčani na Mirni
Junija so bili na turnirski turneji po Evropi štirje mladi igralci badmintona iz Egipta, ki so se na naslednji turnir odločili počakati na Mirni. Po mednarodnem turnirju v Medvodah so tako poiskali predstavnike mirnskega badmintonskega kluba in jih zaprosili za trening na Mirni, kjer so bili prvič na turnirju TOM Junior leta 2003. Kot je pojasnil Yehya A. Kader, trener egipčanske ekipe, sena Mirni počutijo kot doma, prav zato bodo tudi jeseni prišli na Tom Junior 2010
Kot je povedal Dušan Skerbiš ml. iz Badmintonskega kluba TOM Mirna, so bili na pripravah v našem kraju igralci, ki so v mlajših
A Fotografija je nastala po predzadnjem treningu - zbrani mladi egipčanski in nekateri mirnski badmintonisti
kategorijah še lahko konkurenčni, v starejših pa ne več, ker so tehnično slabši. Je pa trening z Egipčani izzivtudi za mlade Mirnčane, ki se tudi tako srečajo z novo kulturo, religijo in jezikom.
P. K.
* * *
REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-l-137/10-8
Datum: 3.9.2010
SKLEP
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Krajevne skupnosti Ankaran, Krajevne skupnosti Mirna in drugih, kijih zastopa mag. Miha Šipec, odvetnik v Ljubljani, na seji 3. septembra 2010.
sklenilo:
1.	Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št.
108/06 - uradno prečiščeno besedilo) se sprejme.
2.	Izvrševanje Akta Predsednika Državnega zbora Republike Slovenije o razpisu rednih volitev v občinske svete in redne volitve županov (Uradni list RS, št. 60/10) se v delu, ki se nanaša na volitve v Mestni občini Koper in v Občini Trebnje, zadrži. Organi Mestne občine Koper in organi ObčineTrebnjevčasuzadržanja ohranijo mandat.
3.	Zadržanje iz prejšnje točke izreka začne učinkovati z vročitvijo tega sklepa Predsedniku Državnega zbora.
Obrazložitev
A.
1.	Pobudniki izpodbijajo Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (v nadaljevanju ZUODNO), ker ne vsebuje določb o občini Ankaran in občini Mirna. Državni zbor je sprejel oceno, da območji izpolnjujeta zakonske pogoje za ustanovitev občine in na podlagi te ocene razpisal referendum za ugotovitev volje prebivalcev na teh območjih. Na obeh referendumih so prebivalci podprli ustanovitev nove občine. Na tej podlagi je Vlada Republike Slovenije vložila predlog sprememb in dopolnitev ZUODNO-G za ustanovitev obeh občin, ki pa ni bil sprejet, kasneje vložen predlog zakona za ustanovitev občine Ankaran prav tako ne, predlog zakona za ustanovitev občine Mirna pa je še vzakonoda-jnem postopku. Odklonitev sprejema oziroma nesprejem teh predlogov zakona naj bi pomenil kršitev načela enakopravnosti prebivalcev na teh območjih (drugi odstavek 14. člena Ustave), kršitev poštenega postopka obravnave njihovih predlogov (22. člen Ustave) ter onemogočanje pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva (23. in 25. Člen Ustave), saj zakon za tak položaj pravnega varstva sploh ne predvideva. Ker pravno stanje ni v skladu z voljo ljudi, izraženo na referendumu, naj bi izpodbijani zakon kršil tudi načelo iz 3. člena Ustave, po katerem ima oblast ljudstvo. Tako stanje naj bi protiustavno posegalo tudi v 9. in 138. člen Ustave, po katerih je v Sloveniji lokalna samouprava zagotovljena in jo prebivalci uresničujejo v lokalnih skupnostih, in naj bi kršilo tudi tretji odstavek 139. člena Ustave, po katerem se občina ustanovi z zakonom po poprej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju. Hkrati naj bi šlo tudi za kršitev 44. člena Ustave, ker naj bi bila izničena referendumska volja prebivalcev s teh območij in ker naj ti ne bi mogli sodelovati pri upravljanju javnih zadev na način, kot so se sami odločili v skladu zzakonom in Ustavo. Pobudniki poudarjajo, da naj bi nastanek takega-protiustavnega stanja tik pred rednimi lokalnimi volitvami pomenil njegovo raztegnitev v nadaljnja štiri leta, saj morebitna kasnejša uskladitev ZUODNO sama po sebj. lahko učinkuje šele na prvih naslednjih rednih lokalnih volitvah. Opozarjajo na še vedno obstoječo protiustavnost Mestne občine Koperter na odločitve Ustavnega sodišča vzvezizzavarovanjem posameznih predelov na območju Ankarana. Predlagajo absolutno prednostno obravnavo. Ustavnemu sodišču predlagajo, naj v izpodbijanem zakonu ugotovi protiustavno pravno praznino, do uskladitvezakona z Ustavo pa z načinom izvršitve odločbe zagotovi na obeh spornih območjih oblikovanje občine (sklicujejo se na odločbo Ustavnega sodišča št. U-l-294/98zdnfi;12. 10.1998, Uradni list RS, št. 72/98, in OdlUS VII, 185), in pravtako, da zadrži redne lokalne volitve v Mestni občini Koper in v Občini Trebnje, kar naj bi omogočilo njihovo izvedbo v ustavno usklajene občine.
B.
2.	Ustavno sodišče je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZUODNO sprejelo (1. točka izreka). V nadaljevanju postopka bo ocenilo njegovo skladnost z Ustavo. Pri tem bo zlasti ocenjevalo pomen predhodnih odločitev Državnega zbora v postopku za ustanovitev občine in izraženo voljo prebivalcev na referendumu za izvrševanje pristojnosti Državnega zbora, da občino ustanovi z zakonom. Upoštevalo bo tudi povezanost postopka ustanavljanja občine z lokalnimi volitvami, ki pomenijo vsebinsko uresničitev postopkov v zvezi z določanjem območja občine.
3.	Hkrati je sklenilo zadržati Akt Predsednika Državnega zbora o razpisu rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov v delu, ki se nanaša na Mestno občino Koper in Občino Trebnje ter v času tega zadržanja ohraniti mandat organov v obeh sedanjih občinah. Z izvršitvijo tega Akta bi po oceni Ustavnega sodišča lahko nastale nepopravljive škodljive posledice, ker bi imela izvedba rednih volitev na območju teh občin za posledico nadaljnje vzdrževanje z Ustavo morebiti neskladnega stanja, kar že samo po sebi pomeni protiustavno in s tem škodljivo posledico. Zadržanje volitev sicer pomeni poseg v volilno pravico kot ustavno zavarovano vrednoto. Vendar je s tem zagotovljeno, da se v primeru morebiti ugotovljenega neskladja ZUODNO z Ustavo, redne lokalne volitve na teh območjih lahko izvedejo v občinah, ki bodo glede na postopek določanja območij občin v letu 2009 in 2010 skladne z Ustavo. Uskladitev območja občine z Ustavo, ne da bi bile izvedene volitve v organe občine, namreč še ne prinese uresničitve izvajanja pravice do lokalne samouprave v občini, ki je na novo ustanovljena. Ker bi odločitev Ustavnega sodišča v tej zadevi lahko vzpostavila obveznost preoblikovanja obstoječih občin, bi to v primeru izvedbe rednih volitev v teh občinah lahko pomenilo tudi poseg v na novo podeljene mandate občinskim organom. To pa bi pomenilo težji poseg v volilno pravico in v izvajanje pravice do lokalne samouprave kot krajše podaljšanje mandata organov sedanjih občin in nekoliko krajši mandat organov v novo ustanovljenih občinah in občinah, iz katerih se bi te izločile (2. točka izreka).
4.	Ustavno sodišče bo sprejeto pobudo obravnavalo absolutno prednostno.
C.
5.	Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 26. in 40. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 -uradno prečiščeno besedilo-ZUstS) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag^IVJarla Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.	'	,• ■
Jože Tratnik Predsednik