PoStnlne olatane v cotovln* leto LVII.
V Uublianl. v oetek. dne 22 marca 1929
St. 68 2. Izdala st. 2 o»r
Naročnin«
Dnevna izdajo
za državo SHS
meaet.no 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
me«ecno 40 Din netle lskn zdnjo cetole no v Jugo-slavili 120 Din, za Inozemslvo 140 D
SCOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrira.nl Slovenec«
Cene oglasov
t stolp, peili-vrst« mali oglasi po l'30 in 2 D. vefili oglasi nad 43 mm villne po Din 2-30, vellld po 3 in 4 Din. v uredniškem delu vrstica po 10 D Id n Pr vcCictn o naročal oopual Izide ob 4 zluir«) razen pondellk® ln dneva do orožniku
l/reanttiKo /e i Kopuurieui ulici ii. fiJIl Rokopisi se ne vrata!o. netranklrana pisma se ne sprelemalo * Vreantšlva telelon it. 2050. unraiinlStvo it. 2328
Za novo nemško vlado
Od izstopa nemškega centruma se berlinska vlada nahaja v stalni, latentni krizi. Dasiravno centrum ni šel v skrajno opozicijo, marveč lojalno sodeluje v parlamentu in celo glasuje za številne vladne predloge, je vendar položaj vlade vsak dan težavnejši. Tega ne taji niti ono časopisje, ki je odločno za vlado. Med zastopniki političnih strank pa se že vršijo živahni razgovori za ustvaritev novega, 3igurnejšega položaja.
Dobro voljo za to, da se sestavi nova vlada na čim bolj širokem temelju, je opažati predvsem pri voditeljih centruma, soci-alnodemokratih in demokratih. Največje težave vladi in tudi tem načrtom dela samo velekapitalistična nemška ljudska stranka, oziroma njen poslanski klub.
V tej stranki se že dolgo časa vršijo notranji boji med dvema strujama. Ena zagovarja zmerno, konservativno, republikansko politiko in jo vodi sedanji zunanji minister dr. Stresemann. Druga skupina se približuje skrajnim nacionalističnim elementom. Zahteva revizijo weimarske ustave v smislu popolnega centralizma, to je vzpostavitve »Ein-heitsstaata«. Je proti demokratičnemu izvajanju parlamentarizma in je popolnoma odkrito protisocialna ter zahteva ukinitev številnih pridobitev na polju socialne zakonodaje. To njeno stališče je razumljivo, kajti ona je podpirana od nemške težke industrije in mora zato tudi v javnem življenju zastopati in ščititi njene interese. V kulturnem pogledu je izrazito svobodomiselna. Kar se tiče zunanje politike zahteva takojšnjo izpraznitev zasedenih pokrajin, definitivno določitev vojne odškodnine, vrnitev vseh kolonij in priključitev Avstrije. Ta skupina je na poslednjem občnem zboru zaupnikov dobila večino v vodstvu stranke, v poslanskem klubu pa ji pripadajo skoraj vsi člani na čelu s predsednikom kluba dr. Schotzem, ki tudi vodi to skupino.
Lahko se torej reče, da je nemška ljudska stranka skoraj v celoti ravno v zunanje političnem pogledu v odkritem nasprotju s svojim ustanoviteljem in načelnikom dr. Stre-semannom, ki kljub temu že več kot tri leta vodi zunanjo politiko Reicha. Ravno iz vrst lastne stranke pa so pričele padali ostre besede na račun njegove zunanje politike.
Objektivno presojajoč delovanje dr. Stresemanna kot zunanjega ministra pa je treba priznati, da so te kritike iz vrst nemških strank pretirane. Pod njegovim vodstvom je Nemčija na dostojanstven način po porazu v svetovni vojni bila zopet sprejeta v krog drugih narodov in si v Društvu narodov z modro in miroljubno politiko pridobila lep sloves in ugledno mesto. Njemu gre velika zasluga za Locarno. Ravno ta odločnost dr. Stresemanna pri izvajanju miroljubnega programa, ki je Nemčiji pridobila v svetu novih simpatij, pa je bila povod najhujšim napadom od njegovih ljudi. Še bolj ogorčeni so nastali ti napadi po slabem rezultatu nastopa dr. Stresemanna za manjšine na zadnjem zasedanju Sveta Društva narodov. Časopisje njegove stranke je brez rezerve zavzelo odklonilno stališče napram njegovi taktiki, na eni od zadnjih sej pa so tudi v poslanskem klubu p&dle pikre besede na njegov račun.
Razdalja med načelnikom in stranko postaja vedno večja in množijo se glasovi, da bo dr. Stresemann ustanovil novo stranko ali pa da se bo priključil demokratom. Slednji so najbolj zvesto podpirali njegovo zunanjo politiko in ne prikrivajo, da bi dr. Stresemanna radi videli na čelu svoje stranke, ki po svojih kapitalističnih ciljih itak daleč ne zaostaja za ljudsko stranko.
Misel ustanoviti novo veliko republikansko stranko že dolgo kroži po nemški javnosti. Stranka bi bila faktično samo razširjena demokratska stranka, h kateri naj bi pristopili pristaši iz drugih strank. Njen program bi bil absolutno republikanski in demokratski, v zunanji politiki za nadaljevanje dr. Strese-mannove, v gospodarski konservativen, v kulturni liberalen. To misel že dolgo časa zagovarja močno razvito časopisje demokratske stranke, ki hoče izkoristiti tudi sedanje spore v ljudski stranki v prilog te zamisli.
Dr. Stresemann, ki se sedaj nahaja na dopustu, molči. Vendar se zdi, da njegov čas še ni prišel in da so preuranjene kombinacije, ki se delajo z njegovo osebo.
T.iuHfikn stranka na ie med tem nod vod-
-—j——----- — ■ — » •	»
stvom dr. Stresemannovih nasprotnikov nadaljevala z dvolično taktiko. V vladi sedita dva njena predstavnika, poslanci pa glasujejo
Li pravu /c vt%.opuarievi ui.41.6 » čekovni račun: Liubliana Stev. IO.SSO In 10.34« xa Inseiate, SaralevoSt.7303, Zagreb St. 39.011, Prago In Du na' St. 24.797
Delovni program vlade
Seja kronskega sveta - Vlada predložila Nj. Vel. kralja svoj delovni program
Reltfrad. 21. marra. fTel. »Slov.«l Danes oek itd 7 7ntrm n nnliriii nn nntrehah linrfsh/a ti»riti orlavni nampni ar>- irhnlieanu« ri<»narn«» in
Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov «) Danes se je vršila v dvoru seja vlade pod kraljevim predsedstvom. Seja je bila najvažnejša od vseh sej po 6. januarju. Imela je namen, da vlada Nj. Vel. kralju predloži svoj program. Zato se je s to sejo počakalo, dokler se ni izvršila končna redakcija proračuna, da se je videlo, s kakšnimi sredstvi vsako ministrstvo razpolaga. Vsak minister je govoril k proračunu in o programu svojega ministrstva kakih 10 minut. V poročilih so nanizali eks-cerpte o reformah in delu, ki ga nameravajo v tem letu izvesti. Kot resume iz skupnega programa se je nato izdal komunike, ki je prvi, odkar je sedanja vlada od 6. januarja pričela s preosnovami.
Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Danes od pol 6 do pol 9 se je vršila seja vlade pod kraljevim predsedstvom. Na seji sta se potrdila in sprejela proračun in finančni zakon za 1. 1929-30. Seji je prisostvoval tudi namestnik zunanjega ministra Kumanudi. Posamezni ministri so razvili program in politiko svojega resora.
Notranje ministrstvo je postavilo kot glavno načelo depolitizacijo notranje politike, izbero osebja, korenito zakonitost ter uvedbo uprave, ki bo jamstvo za mir in osebno varnost v državi. V ta namen bo izdalo notranje ministrstvo:
1. Zakon o ustroju notranje uprave, ki bo določil tudi delokrog oblasti, položaj in nazive upravnega osebja, povišanje nagrad osebju, kakor velja to za sodno stroko, disciplinarni posto-
pek itd. 2. Zakon o policiji po potrebah ljudstva in časa. Ta zakon bo izenačil vse obstoječe policijske zakone. 3. Zakon o prestopkih, ki je potreben kot dodatek h kazenskemu zakoniku, ki prestopkov ne vsebuje.
Pravosodno ministrstvo bo izdalo tele zakone: 1. Zakon o ministrski odgovornosti kot sestavni del zakona o vrhovni državni upravi. 2 Pravilnik o državnih sodiščih. 3. Zakon o vrhovni državni upravi. Znižanje števila ministrstev,-Ta zakon bo izhodna točka za preosnovo državne uprave. 4. Revizija uradniškega zakona. 5. Zakon o civilno sodnem postopku. 6. Konkurzni red. 7. Zakon o zaščiti kreditnih odnošajev. 8. Trgovinski zakon 9. Zakon o pomorskem pravu. 10. Zemljiško-knjižni zakon za vso državo.
Prosvetno ministrstvo bo izdalo zakon o ureditvi prosvetnega ministrstva, o glavnem prosvetnem svetu, o ljudskih, srednjih šolah, o vseučiliščih, učnih knjigah, o učiteljiščih, gledališčih, umetniških šolah, o muzejih, o zaščiti avtorskih pravic, o knjižnicah in o ustanovah prosvetnega ministrstva.
Ministrstvo za vere bo izdalo zakon o ureditvi pravoslavne cerkve in njeni ustavi. Sklenilo bo konkordat z Vatikanom, izdalo zakon o muslimanski verski zajednici in židovski cerkveni organizaciji.
Zdravstveno ministrstvo bo izdalo vrsto zakonov o zatiranju bolezni in o zaščiti ljudskega zdravja.
Finančno ministrstvo bo izdalo zakone, ka-
terih glavni nameni so: izboljšanje denarne in fiskalne politike, državnega kredita in carinskega postopka. Izvršene so vse priprave za zakon o stabilizaciji dinarja, ki bo izdelan v sporazumu z Narodno banko na podlagi šolanjega dinarskega kurza. Zasigurana bo tudi konverzija bankovcev Narodne banke. Carinska politika se bo po stavila na nove temelje. Revidirali se bodo carinski tarifi v mejah trgovinskih pogodb. Osnovno izvajanje programa in politike finančnega ministrstva je razumno varčevanje
Zunanje ministrstvo bo vodilo mirovno po litiko. Diplomatska služba se bo preosnovala iu je tozadeven zakon že pripravljen. Zunanje ministrstvo bo delalo na zaščiti naših narodnih pravic v inozemstvu.
Vojno ministrstvo bo ostalo na dosedanjem programu in politiki.
Prometno ministrstvo bo izvršilo revizijo tarifov glede na kvalifikacijo blaga na podlagi dobljenih podatkov z ozirom na pravilno izko riščanje delovnih sil in materijala. Po finančnih možnostih se bodo gradile nove železnice.
Gozdarsko-rudarsko ministrstvo bo izdelalo gozdni zakon. Ministrstvo za agrarno re formo bo izvedlo svoja dela do konca.
Vladni program je v splošnem iizdelan v duhu načel kraljevega manifesta. Ministrski svetsvet je na današnji seji odobril kredite za nakup semen za pomladansko setev. Sklenilo se je, ustanoviti privilegirano kmetijsko banko s temeljno glavnico 300 milj. Din, ki se 'ahko zviša na 1 miljardo. Glavnica jc zasigurana.
Dva nova zakona sankcionirana
Kralj podpisal zakon o šerialskih sodiščih in sodnikih ler zakon
o državnih pravdnikih
Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Danes je Nj. V. kralj podpisal zakon o šerijatskih sodnikih in sodiščih in državnih pravdnikih. O zakonu o državnih pravdnikih smo bistvene določbe že prinesli. Pri okrajnih sodiščih se lahko zastopstvo državnega pravdništva poveri, ali sodniku pristavu, ali sodnemu pripravniku, ali kaki osebi upravnega značaja, ki jo določi pravosodno ministrstvo Pri okrožnih sodiščih ostanejo državni pravdniki in namestniki. Pri apelacijskem sodišču ostane višji državni pravdnik in namestnik Pri ka-sarijskem sodišču je vrhovni državni pravdnik, čegar mesto bo šele ustanovljeno. Do takrat ostane v Sarajevu, Novem Sadu in Zagrebu pri oddelku A državni nadodvetnik kot dosedaj. V sebi bodo združevali vrhovnega in višjega državnega pravdnika.
Pri oddelku B pri Stolu sedmorice v Zagrebu, ki je vrhovno sodišče v Dalmaciji in Sloveniji, postane vrhovni državni pravdnik
starešina oddelka vrhovnega državnega pravdništva, ki se bo šele ustanovilo, in je izenačen s kasacijskimi sodniki. Njegov namestnik je izenačen z namestniki višjega državnega pravdništva.
Zakon vsebuje splošne predpise disciplinarnega značaja in občih državnih zakonov, v katere lahko posega državni pravdnik. Vrhovni državni pravdnik se izenači s kasacij-skim podpredsednikom, namestniki s kasacijskimi sodniki, višji državni pravdnik s podpredsednikom apelacijskega sodišča. Državni pravdnik dobiva 300, njegov namestnik 200 Din doklade.
V bistvu določa zakon isto, kar je določal načrt bivše narodne skupščine. Vsi državni pravdniki kakor tudi njihovi namestniki, so izenačeni s sodniki okrožnih sodišč. Sef državnega pravdništva na sedežu apelacijskega sodišča je izenačen z apelacijskimi sodniki.
Jesenice postale mesto
Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) S kraljevim ukazom od 20. marca 1929 so bile Jesenice proglašene za mesto. Njih okoliš obsega dosedanji trg Jesenice in vasi Sava in Plavž.
Za male žage
Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Vprašanje malih žag se je uredilo. Dosedaj se male žage niso mogle udeleževati licitacij iz državnih gozdov radi premajhnega kapitala, ker so jih v tem pogledu lahko izpodrinile velike žage s pomočjo velikega kapitala. Sedaj se je odredilo, da ilobijo male žage les iz državnih gozdov brez licitacije.
proti številnim vladnim predlogom in na agi-tucijskih shodih ostro kritizirajo sedanjo koalicijo. Samo vsled lojalnega zadržanja in nastopanja centruma je vlada v parlamentu v najvažnejši proračunski debat" mogla vzdržati svoje pozicije.
Gotovo pa je, da bo takoj po veliki noči nastopila formalna kriza. Dosedanji napori voditeljev so šli za tem, da bi se takoj po praznikih sestavila vlada tako zvane velike koalicije. Ker doslej ni najboljših izgledov, se vršijo vzporedno s tem pogajanja med cen-trumom, socialdemokrati, demokrati in bavarsko ljudsko stranko za sestavo koalicijske vlade eventualno brez nemške ljudske stranke. Pogajanja potekajo zelo ugodno iu ne bo posebnih težkoč
Kalodjera ni več škof
Zagreb, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršil sabor starokatoliške cerkve tistega dela, ki je protiven biskupu Marku Kalodjeri. Na saboru se je razveljavilo izvolitev Kalo-djere za biskupa starokatoliške cerkve, ker je bil Kalodjera dne 21. januarja 1924 še član rimskokatoliške cerkve in splitski kanonik. Takrat namreč, ko je bil izvoljen za staro-katoliškega biskupa, še ni bil sprejet v staro-katoliško cerkev. Radi tega ni bila mogoča izvolitev nečlana starokatoliške cerkve za njenega biskupa. Kalodjera je preslepil člane tedanjega cerkvenega zbora, da so ga izvolili za škofa. Medtem se je ugotovilo, da je on šele dne 4. februarja 1924 v Splitu podal ostavko na okrajnem glavarstvu na svoje mesto v rimskokatoliški cerkvi in javil svoj vstop v starokatoliško cerkev. Danes ga je slarokatoliška cerkev izključila kot škofa in izključitev prijavila ministrstvu za vere. Zagrebška starokatoliška cerkev je izvolila za škofijskega upravnika župnika Cerovskega.
Zagrebške vesli
Prvi osebni vlak na liški progi je danes odpeljal v Split po 55 dnevnem odmoru
Kongres arhitektov se vrši dne 23. do 25. marca v Zagrebu. Obravnavali bodo o svi-jetn priročniku »Graditelj«., novem obrtnem zakonu, tehniški šoli, davkih in taksah. Kongresa sc bodo udeležile delegacije iz Belgrada, Zemuna, Osijeka, Sarajeva, Splita, Sušaka, Ljubljane in Maribora.
Delo zahonod. sveta
Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) O sej! vrhovnega zakonodajnega sveta je izdan ta-le komunike: »Seja je trajala od 3.15 do 7. Obravnaval se je zakon o zlorabah v državni službi. Debata o predlogu je končana. V imenu ministrstva je poročal dr. Ajzner. Prihodnja seja bo jutri ob 3.30. Dnevni red: pravilnik o ugoto vitvi zdravstvenega stanja državnih uradnikov, zakonski načrt o državnem svetu.«
Ureditev predvojnih francoskih dolgov
Ze več dni razpravlja vlada zelo intenzivno vprašanje francoskih predvojnih dolgov. Po številnih konferencah posameznih ministrov, zlasti voditeljev gospodarskih resorov, je bila v sredo seja finančno-gospodarskega odbora ministrov. Vsled važnosti vprašanja so se seje udeležili tudi min predsednik gen. Živkovič, minister Uzunovič in guverner Narodne banke Bajloni. Na seji je prišlo do važnih sklepov, ki pa se zaenkrat še niso sporočili javnosti. Naši strokovnjaki za končno rešitev tega perečega vprašanja so dobili potrebna navodila. Se naprej pa bodo posamezni ministri obravnavali posamezne podrobnosti. Po povratku dr. Kumanudija pa bo vlada definitivno izdelala svoje stališče, ker se je dr. Kumanudi pogajal v Ženevi z zastopniki francoskih upnikov. Na vsak način se bo skušalo doseči sporazum še pred zasedanjem mednarodnega sodišča v Haagu in s častnim sporazumom likvidirati to težko vprašanje.
Belgrajske vesti
Belgrad, 21. marca.
Ob smrti francoskega maršala Focha je
poslala naša vlada francoski vladi brzojavne sožalje. Obenem je poslala prav tak brzojav bclgrajska občina s Savčičevim podpisom.
Načrt uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin je v ministrstvu za socialno politiko iz-gotovijen.
Konferenca ministrov Uzunoviča, Sver-Ijuge in Savkoviča se je vršila v kabinetu Uzunovičevega ministrstva. Obravnavali so načrt zakona o javnih potih.
Uredbo o besedilu prisege, ki jo naj položijo tisti, ki so dobili nanovo naše državljanstvo, je podpisal notranji minister general Peter Živkovič.
Preiskava o gospodarstvu bivše narodne skupščine je končana. Dosedanji uradniki, ki so dobili akontacije, so vrnili okrog 130.00C dinarjev.
Promet na Donavi se je z današnjim dnem zopet otvoril.
Dunajska vremenska napoved: Se bolj toplo, radi dovajanja jugozapadnega zraka. Oblačnost negotova, najbrže le majhna.
izjava zun, ministra Burova
Dopisniku »Exportateur Francaise« je dal bolgarski zunanji minister Burov daljšo
in politično važno izjavo. Za nas je posebno važen oni del izjave, ki govori o Jugoslaviji. Ta del izjave se glasi:
»Sigurno in brez obotavljanja morem reči, da se je v zadnjih mesecih balkanska atmosfera zelo razčistila. Tej činjenici se imamo zahvaliti, da smo mogli začeti preliminarne razgovore, ki nas bodo, kakor upam. v kratkem privedli do pogodbene ureditve trgovinskih odnošajev med balkanskimi državami. Ta ureditev ima za nas posebno važnost, ki presega okvir medbalkanskih odnosov. Poznate našo metodo, da najprej uredimo vsa sporna vprašanja z našimi sosedi in potem šele z bolj oddaljenimi državami. Sele potem, ko uredimo trgovinske odnošaje z balkanskimi državami, bomo mogli pričeti s sklepanjem trgovinskih pogodb z drugimi deželami.
Kar se tiče Jugoslavije, smo prišli v preliminarnih pogajanjih 'že zelo daleč. V tem je zlasti srečna modifikacija mednarodne politike in pomirjenje, o čemer sem že prej govoril. Bolgarsko-jugoslovanska meja je bila zaprta poldrugo leto, ker je brez primere v evropskih diplomatskih analih in kar je naravno preprečevalo vsako koristno delo med obema deželama. Eno od prvih dejanj nove jugoslovanske vlade je bila odprava teh odredb. Nato je sledila druga srečna gesta: sklicanje konierence v Pirotu, ki dela in sicer pod najugodnejšimi znaki, da likvidira vsa vprašanja lokalnega obmejnega prometa. Zlasti pa, da ustvari stalen in trajen bolgarsko-jugo3lovan-aki organizem, ki naj prepreči ponovitev takšnih eventualnosti, katere so povzročile za-tvoritev meje. Samo posebi se razume, da bb-do potem, ko bo obstojal med Bolgarsko in Jugoslavijo poseben mešan organizem, ki se bo avtomatično bavil z vsem kar se dogaja na meji, silno zmanjšani vsi obmejni incidenti in ne bi več motili diplomatskih odnošajev med obema deželama.
Kakor hitro dovrši pirotska konferenca svojo nalogo, bo mogoče pričeti pogajanja za trgovin, pogodbo z Jugoslavijo. Mi bomo pri tem iniciativni ter povabili jugoslovansko delegacijo, da pride v Sofijo.
Pogajanja z Grčijo še niso tako napredovala. Ali ko bodo rešena vprašanja zasebnih interesov, prideio na vrsto trgovinska pogajanja. Z Romunijo moramo najprej urediti vprašanje bolgarskih sekvestrov in potem začnemo takoj trgovinska pogajanja. S Turči-fe pa je trgovinska pogodba že podpisana. Na splošno moram reči, da bo leto 1929 pri- i neslo definitivno konsolidacijo naših trgovin- ! •kih odnošajev s sosednimi državami. Nato i pa bomo pričeli z ureditvijo trgovinskih odnošajev z oddaljenejšimi državami.
Premagani uporniki
Newyork, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Generala Jezusa Aguirre, voditelja vstašev v Veracruzu so vladne čete po kratkem boju vjele južno od Veracruza, kjer se je v džungli skrival s svojimi pristaši, med katerimi so tudi trije generali. Postavljen je bil takoj pred vojno sodišče. Pričakovati je, da bo po par urah .ustreljen. Čete vstaškega generala Mon-za, ki prodira v pokrajini Sinalta, so dosegle pristanišče Mazatlan in so sedaj v boju z maloštevilnimi četami vladnega generala Carilla, ki se je izven mesta zakopal v strelske jarke in odklonil ponudbo Monza, da se uda brez boja. Zasledovanje vstaškega generala Esco-barja, ki se umika proti severu, je zelo te-Savno, ker je pred umikom rekviriral velike množine dinamita iz ameriške tovarne v Tor-reonu, s katerim sedaj za seboj sistematično ruši železniške proge in mostove.
Vodja mehiških vstašev ustreljen. Vjetj general Jezus Aguirre je bil danes popoldne po obsodbi ustreljen po prekem sodu.
Nasprotne informacije
London, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Reuter-feve vesti iz Mehike poročajo, da hoče general Escobar, ki se je umaknil v Jimenez, zvabiti Callesovo vojsko na sever v vstaško ozemlje, da bi jo tam obkolil in napadel. Že sedaj ogrožajo Callesa za hrbtom vstaši iz držav Na-, yarit, Guanajuato, Zacatecas in Jalisco. Escobar poroča, da so njegove čete razdrle Calle-Bove železniške in brzojavne zveze za hrbtom.
Nemški kandidat za Južni Tirol
Rim, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Kandidat za Južno Tirolsko baron Radio je imel v Meranu in Boznu volivne govore v nemškem jeziku. Izjavil se je za lojalnega italijanskega podanika in za zastopnika posebne skupine podanikov. Poročal je tudi o svojem razgovoru z Mussolini-jem, ki ga je pozval, da mu večkrat poroča o željah prebivalstva v provinci Bozen.
Priprave za sprejem Kara pa nosa
Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Za sprejem grškega zunanjega ministra, ki pride v nedeljo v Belgrad, se vrše slovesne priprave. Na kolodvoru ga bo sprejel namestnik sunanjegs ministra dr K»mantidl. ki se je vrnil v Belgrad in višji uradniki zunanjega ministrstva. Grški zunanji minister bo več dni gost naše vlade.
Davčne osnove novega zemljiškega davka
V Sloveniji bo za male posestnike nižji, za srednje dosedanji, za veleposestnike pa višji - Ves zemljiški davek bo dal 700 milijonov
Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Ob priliki izdelave zakona o neposrednih davkih se je najbolj poudarjalo vprašanje davčne osnove, ki naj bi služila kot temelj lamljiškemu davku. Temelj zemljiškega davka je katastrski čisti donoe. V tisiih krajih, kjer je dosedaj obstojal, je bil že ugotovljen pred leti v tedanji valuti. Tako se je pokazala potreba valorizacije in revidiranja z ozirom na spremenjene gospodarske razmere, produkcijo, rentabilnost in drugo. Radi tega je bilo treba ugotoviti količnik, s katerim je treba pomnožiti dosedanji čisti katas.rski donos, da bi se mogel zemljiški davek določevati na podlagi novega zakona. ■
Že v bivši narodni skupščini se je o tem razpravljalo. Določilo se je, da naj posebna komisija prouči to vprašanje. Dala so se ji navodila, kako naj ugotovi končni količnik za posamezne pokrajine. Komisija še ni končala svojega dela.
Bosna, Hercegovina, Črna gora in Srbija šc nimajo določenega donosa in količnika. Za ostale pokrajine pa smo te količnike že objavili. Toda te številke niso izzvale potrebne pozornosti, ker se ni vedelo, v kateri višini se bo določila davčna postavka (stopa). Na ta način te številke niso povedale nill, koliko bo stvarno v posameznih pokrajinah znesel "zemljiški davek. To je pa ravno najvitalnejše vprašanje za kmete in posestnike. V zakonu
o neposrednih davkih se je določila postavka zemljiškega davka z 12%, ki naraste z dopolnilnim davkom na 2494. številke so dobile praktičen značaj. Vsak kmet bo lahko izračunal zemljiški davek. Količniki, ki so se izračunali, so sledeči:
Slovenija 20 (Slovenjgradec 18), Prekmurje 30, Srem 32, Osijek 30, podonavska 29, posavska 29, Zagreb 29, Slavonija 27, zagorska 26, krajiška 26, liško-primorska 24, medji-murska 27, Sombolj 32, Bačka, Banat 34, Ba-ranja 27, kninska 20, dalmatinsko-primor-ska 24.
Količnik je bil torej najbolj zvišan v najplodnejših krajih Srema in Vojvodine. Stalna komisija je, če sodimo po rezultatu, prišla do tega, da stari rezultati niso pravilni. Zato je prišlo do teh navidezno nerazumljivih razlik, k: na prvi pogled ustvarjajo čudno sliko. Stalna komisija je imela na razpolago vse podatke o katastru.
Glede Slovenije je treba poudarjati, da bo za male posestnike zemljiški davek odslej nižji, za srednje bo ostal isti, za veleposestnike pa nekoliko višji. Komisija, ki dela dalje, je ugotovila vsaj približno čisti donos za Bosno in Hercegovino v tuzlanskem in sarajevskem okraju. Za Bosno in Hercegovino bo delala še kakih 14 dni. Nato pride na vrsto Srbija. Po proračunu bo dal zemljiški davek okrog 700 milijonov Din,
AJ ar od časti umrlega velikana
Pariz, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Pogreb maršala Focha bo šele v nedeljo, da se omogoči inozemskim delegacijam potovanje v Pariz. Truplo bodo v soboto zvečer položili na oder pod slavnostnim lokom ob strani groba neznanega vojaka. Od tam bo šel v nedeljo pogreb v notredamsko cerkev, kjer se bodo vršile cerkvene svečanosti, nato pa v invalidski dom, kjer bo maršal Foch pokopan.
Pariz, 21. marca (Tel. »Slov.«) Na javnih poslopjih so zastave spuščene na pol droga. Velik del listov je izšel s črnim robom in v dolgih člankih slavi zasluge maršala Focha. V hiši žalosti, okoli katere se neprestano zgrinjajo številne množice ljudstva, so se poslovile od umrlega zmagovalca vse oficielne osebnosti. Maršal leži zaenkrat še v svoji smrtni sobi. Oblečen je v navadno poljsko uniformo. Na desnih prsih ima veliki križ častne legije, ki mu ga je včeraj zvečer pripel pariški guverner general Gourand. Na levi strani prs pa ima vojno medajlo in nad njo tri vrste odlikovanj, ki so mu jih dali zavezniki kot vrhovnemu poveljniku vseh zavezniških čet. Danes bodo položili truplo na oder v pritličju njegove hiše, da se bo moglo od njega posloviti tudi pariško občinstvo. Med prvimi je prišel danes v hišo žalosti predsednik republike Doumergue v spremstvu bivšega ministrskega predsednika Clemenceau-a. Potem pa je prišla vsa visoka generaliteta, diplomatski kor in zastopnik vojnih zvez, Obenem s papeževim nuncijem je prišel tudi
maršalov brat, jezuitski pater Foch. Oba duhovna sta skupno blagoslovila pokojnika.
Pariš, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Belgijski kralj je danes za dve uri prišel v Pariš, da izkaže maršalu Fochu zadnjo čast.
Poslanska zbornica je dovolila 300.000 fr. za pogreb, ki bo z ozirom na inozemske udeležence šele v torek. Maršal Foch bo pokopan v Invalidskem domu nasproti Napoleonu. V nedeljo opoldne ga bodo položili na oder pri slavnostnem grobu neznanega junaka. Pri tem ga bodo stražile delegacije vseh francoskih polkov. Po želji pokojnika se bo pri pogrebu odklanjalo vsako cvetje. Na dan pogreba bodo zaprta vsa gledališča in trgovine.
Rim, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Italijanska vlada bo poslala k pogrebu maršala Caviglia z dvema častnikoma kot zastopnika vojske, kamor bo prišla tudi ena četa alpincev. Italijanski vojaški ataše je izrazil vojnemu ministru Painleve-ju sožalje v imenu italijanske vlade in položil venec na krsto. Tudi Mussolini je poslal sožal-no brzojavko.
London, 21. marca (Tel. »Slov.«) Angleški listi pišejo pokojnemu maršalu Fochu dol- I ge, prisrčne posmrtnice. Angleško armado bo j pri pogrebu zastopala deputacija, ki jo bo vodil feldmaršal Clumer.
Atene, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Venizelos in vojni minister sta francoskemu vojnemu ministra Painleveju poslala brzojavno sožalje k smrti maršala Focha.
Kongregacijski zakon bo sprejet
Pariz, 21. marca. (Tel. -Slov.«) Poslanska zbornica je na današnji seji, na kateri se je nadaljevala debata o naknadnih kreditih za I. 1925., odobrila predlog vojnega ministra, da se dovoli 120,000.000 frankov za zboljšanje prehrane francoske vojske. Proti naknadnim kredilem, katere je zahtevala vlada za ekspe-dicijski kor na Kitajskem, so socialisti ostro protestirali in Poincare je mogel zmagati šele
potem, ko je zahteval zaupnico, za katero je glasovalo 342, proti pa 233 poslancev. Popoldne se je nadaljevala razprava o kongregacij-skih zakonih. Po včerajšnjih temperamentnih govorih Brianda in Herriota ni pričakovati senzacij in postopanje radikalno socialnega tiska kaže jasno, da se je stranka ie sprijaznila z mislijo, da sprejme te zakone.
500 rudarjev zasutih
Velika nesreča v Ameriki - Dva ekspresna vlaka trčita
Številne žrtve
Newyork, 21. marca. (Tele!. »Slov.«) V Parnasu. Pensilvanija, je nastala v rudniku silna eksplozija, ki je pokopala okoli 500 rudarjev. Dosedanja reševalna dela so ostala brezuspešna. Eksplozija se je pripetila kmalu potem, ko so nastepili delo dnevni delavci. Zaenkrat še ni znano, ali so nočni delavci že odšli od dela, ali pa se nahajajo še v jami. Število zasutih se ceni med 300 do 500. Ogenj, ki je nastal v jami takoj po eksploziji, onemogoča, da bi šlo reševalno moštvo v jamo. Do sedaj so potegnili iz jame samo 5 mrtvecev.
Uprava rudnika poroča, da so razen 85, rešeni vsi rudarji in da upa, da bo mogoče rešiti tudi teh 85 rudarjev, ki se nahajajo še v rovih. Nesrečo je povzročila iskra motorja za dvigalo, ki je vžgala plin.
Newyork, 21. marca. (Tel. Slov.«) Pri Parrysoundu v državi Ontario je včeraj na enotirni progi med vožnjo trčil zapadni eks-pres v vzhodni ekspres, ki je prihajal nasproti z zamudo. Dosedaj so potegnil izpod razvalin 29 strašno razmesarjenih trupel, 4 železniških uradnikov in potnikov iz spalnega vagona. ki ie bil pripet za lokomotivo. Ostale vagone so hitro odpeli in tako preprečili, da ie razširi ogenj, ki je izbruhnil v spalnem vagonu. Radi pokvarjene brzojavne proge in
velikega snega je prišla pomoč šele več ur pozneje. Število ranjencev še ni znano
Pariz, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Nad letališčem pri Marakešu v Maroku sta v zraku v polnem letu trčili skupaj dve letali in padli na tla. 4 piloti so mrtvi, 2 pa težko ranjena.
Egiptska vlada ne vrši svojih obvez
Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Naša trgovinska pogodba z Egiptom je stopila v veljavo že davno. Kljub temu pa egiptovske carinarnice še niso dobile potrebnih navodil o novih tarifnih spremembah. Nasprotno je šla egiptska vlada za tem, da izvede nove postavke svojih tarifov. Med tem so se izvozniki, ki pridejo iz naše države za Egipt v poštev, zlasti izvozniki cementa, obrnili na bel-grajsko centralo, da urgira, da se v Egiptu uveljavijo v trgovinski pogodbi določene tarifne postavke, ker bi sicer zlasti naS cement izgubil najvažnejši trg za izvoz.
Dvoje stališč o upravi pravoslavne cerkve
Že za vlade dr. Korošca je ministrstvo za vere izdelalo nov projekt zakona o pravoslav. ni eerkvi, katerega je sv. Sinod srbske pravoslavne cerkve v Sr. Karlovcib odobril. Na pod-lagi tega projekta je zbor srbskih škofov « patriarhom na čelu izdelal novo upravno ustavo srbske pravoslavne cerkve, katera pa je pri prečanekih, zlasti pri bosansko-hercegov-skih pravoslavnih Srbih naletela na precejšen odpor. M*d sv. Sinodom in pravoslavno cerkvijo Bosne in Hercegovine je zadnje tedne nastal celo spor, ki zavzema vedno večje dimenzije. Povod temu sporu sta dali dve temeljni točki novoizdelane ustave srbske pravoslavne cerkve, namreč centralizacija hierarhije in odredba, da pravoslavna cerkev v svojem delokrogu sama opravlja svojo imovino.
Nova ustava hoče izločiti iz cerkvene uprave vsak vpliv laikov. Vsa oblast se koncentrira v rokah posameznih škofov, odnosno arhierejskega sabora. Župnika ne voli več ljudstvo, postavlja ga škof. Župnik je predsednik cerkvene občine, a ne od naroda izbran laik. Tudi okrožnega proto (po naše dekana), ne voli več ljudstvo z duhovništvom, marveč ga postavlja škof. Škofu pripada v škofiji vsa oblast. Po novi ustavi je izločen iz cerkvene uprave vsak laiški element.
Prav tako odpravlja nova ustava tudi vse privilegije, ki so jih imeli dosedaj nekateri laiki, zlasti v Besni in Heroegovini, pri upravi cerkvene imovine.
Opozicijo proti novoizdelani ustavi srbske pravoslavne cerkve vodi Vojislav šola, nekdanji član bosanskega sabora, bivSi zastopnik Bosne v začasnem narodnem predstavništvu. Pred kratkim je pod njegovim vodstvom deputacija iz Bosne in Hercegovine predložila svoje opozicionalne zahteve raznim ministrstvom. Razen tega je Vojislav Šola 8 pomočjo belgrajskega časopisja razvil zadnji čas proti novi cerkveni ustavi veliko kampanjo, hoteč sv. Sinod prisiliti k umiku. Proti lej kampanji opozicije je sv. Sinod odgovoril s sledečo zanimivo izjavo: »Člani sv. Sinoda odklanjajo mišljenje delegatov iz Bosne in Hercegovine, da svečenike voli narod. Od strani naroda se je namreč bati, da bodo ob priliki svečeniških volitev izvoljeni za duhovnike ravno oni, od katerih narod sam ne bo imel koristi. Razen tega bi na ta način prišlo do nezaželjenih dogodkov, celo do podkupovanja od strani posameznih svečenikov. Malokatera volitev bi se izvršila brez pijančevanja in pretepa. Verjetno je tudi, da bi ne bili izvoljeni oni, ki bi narodu koristili. Vse to pa se prepreči, če nasavlja duhovnika škof. Zato so je mogel osvojiti samo ta način. — Pr-avtako neupravičena je bojazen glede razpolagalni z imovino. Vsaka cerkev bo tudi zh naprej svobodno razpolagala s svojo imovino. Težnja ^rre samo za tem, da se odstrani vpliv laikov na cerkev, da se ne bo dogajalo, da bi v cerkvi odločevali trgovci in rokodelci. Glavna želja je, da se v cerkvi ohrani red, da ostane ona na višini, na kateri je od nekdaj bila...«
Koliko bo versko ministrstvo upoštevalo želje bosensko-hercegovske deputacije, bomo videli. Saj zakon o pravoslavni cerkvi še ni uzakonjen.	M. M
Proti korupciji na Poljskem
Varšava, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Polj« ski sejm je po 11 urni burni seji t 240 glasovi proti 126 glasovom sprejel predlog ustavnega odbora, da se odstopivši finančni minister čehovič izroči državnemu sodišču radi nedovoljenega prekoračenja državnega proračuna v zadnjih letih za okoli pol milijarde zlotov. Socijalist Liebermann je v svojem obtožilnem govoru prečital pismo, ki ga je naslovil namestnik finančnega ministra na kabinet in v katerem tako kot odstopivši finančni ministet načelno označuje prekoračenje proračuna za nezakonito. Svoj govor je moral prekiniti, ker so ministri, ki so bili zbrani polnoštevilno, pod vtisom govora želeli sejo ministrskega sveta, v kateri so sklenili, da vlada, ki je med seboj needina, v tej stvari ne sme dati noben« parlamentarne izjave.
Varšava, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Član kmetske stranke senator dr. Miklačevski je danes izvršil samomor radi neke podkupoval-ne afere, ki ni bila popolnoma pojasnjena, po. litično pa se je zelo izrabljala proti njemu. Bil je na vodilnem mestu velike varšavske banke in kot tak je imel opravka pri nakupu Vzhodne plinske družbe po državi. Ko se je o tem razpravljalo v sejmu, je neki drugi kmetski poslanec izjavil, da je eden njegovih tovarišev dobil po Miklačevskem iz pristojnega odbora znatne finančne koristi s tem, da mu je bil preplačan paket akcij, za kar se je moral zavezati, da bo glpsoval za nameravano kupno pogodbo. Obtoži telj sam je bil takoj osumljen, da je tudi on dobil od Miklačev-skega podkupnino za svoje postopanje pri nakupu, ki pa mu ni zadostovala. Stvar je bila takoj izročena maršalskemu sodišču sejma, ki je že začelo zasliševati udeležence.
Preosnova porote v Avstriji. Avstrijska vlada je danes predložila narodnemu svetu predlog o preoenovi porotnih sodišč v mešana sodišča po nemškem vzorcu.
Koroški proračun. Finančni minister Je vkv žil ugovore proti koroškemu deželnemu proračunu. Zahteva prihranke za 1,500.000 šilingov s tem, da se ustavijo dela za regulacijo rek, za ceste in melioracije, kakor tudi, da se prekine zidanje zdravilišča za bolne na pljučih v Laasu.