KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IX. letnik Ljubljana 1961 3. zvezek Vsebina tretjega zvezku: P. B 1 a z n i k : Enote kmetskih gospodarstev na Slovenskem — Stran 129 VI. Valenčič: Gradbeni razvoj Ljubljane od dograditve Južne železnice do potresa 1. 1895 — Stran 135 J. Curk: Razvoj mariborske mestne vedute — Stran 145 I. S 1 o k a r : Zgodovina ljubljanskih opekarn od XVI. stoletja do leta 1731 — Stran 157 I. Z e 1 k o : Soboški jobagioni — Stran 160 K. K o b e : Iz zgodovine Bistre — Stran 165 I. Pirkovič: K topologiji freisinškili posesti na Dolenjskem — Stran 174 P. Petru: Zametki ljubljanskega gradu — Stran 182 M. P i v e C - S t e 1 e : Vodnik leta 1834 o Sloveniji — Stran 188 J. Š e d i v y : Prispevek o revolucionarnih dogodkih na vzhodnem Slovenskem leta 1848 — Stran 190 ZGODOVINSKO BRANJE: S. Kranjec: Zgodovinske marginalije — Stran 191 B. Marušič: Bukovica—Volčja draga v boju za svobodo — Stran 192 J. Som: Branko Marušič, Pregled delovanja organizacije Rde- čega križa Slovenije v goriškem okraju (1944—1960) — Stran 192 Na ovitku: Maribor (Foto M. Vidmar) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino. Predstavnik Jože Sorn. Tiska tiskarna >Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg št. 27/11 (Mestni arhiv). Tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski št. 600-12/606-1-3-75. Letna naročnina 400 din, posa-, mezna številka 150 dinarjev i ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK IX. LJUBLJANA 1961 ZVEZEK 3 ENOTE KMETSKIH GOSPODARSTEV NA SLOVENSKEM PAVLE BLAZNIK Sloveaiska podeželska naselja so v teku dolgih stoletij doživljala preobraizbe, ki so bile na zunaj marsikje niaiij zaznavne, drug- je pa taiko močno razgiibane, da so lunoigc vasi poMsem spremenile svojo staro podob«. Medtem ko ise je v nekaterili odmaiknjenih naselbinah obdržalo staro lice skoraj v po- \Tsem prvotni obliki, se je drugje zunanji izraz tako temeljito predrugačil, da se je Ireba krepko potruditi, če hočemo brez pri- tegnitve ustreznih pripomočkov ločiti prvot- no naselbinsko jedro oid kasnejših prirasit- kov in staro vaško polje od kasnejših kulti- viranj. V nelkaterih primerih je taika rekom- strukcija mogoča edino na podlagi ustreznih virov, med katerimi so najvažnejši urbarji iu kataisdrske mape, ki so temeljneg-a pome- na za študij o razvoju socialne strukture v našem kmetskem podeželju. Rekonstrukcija naselitvene sliike iz davnih dni je omogočena zlasti v tistih predelih, za katere so ohranjeni urbarji iz najrazličnej- ših dob. Medtem ko podajajo starejši urbarji, ki segajo posamezni celo v XII. stoletje, le surname podatke za posamezna naselja, omo- gočajo nazoren vpogled v raznovrstne enote kmetskih gospodarstev zlasti reformirani urbarji, ki potekajo od konca XV. stoletja dalje im se bavijo v vsaki posamezni nasel- bini podrobno s slehernim podložnikom. Ohranjeni reformirani uribarji zajemajo velik del slovenskega ozemlja. Ker segajo v čas, ko so se začela kmetska gospodarstva marsi- kje po slovenskem ozemlju že precej močno diferencirati, sii je mogoče že samo na pod- lagi le-teh ustvariti precej jasno sliko o raz- voju kmetskih enot v starejšem razdobju. Poleg urbarjev je najvažnejiši vir za pre- učevanje družbenih razmer na slorvenskem podeželju najstarejša talco imenovana fran- ciscejska katastrska mapa, ki zajema pre- težni del slovenskega ozemlja in kaže stamje iz dvajsetih let XIX. stoletja; le za Prekmur- je smo navezani na maipe iz dobe po 1860. Sicer je treba upoštevati, da iz katastrskih map reducirana osnovna oblika poljske raz- delitve in talnega načrta naselij ne pred- stavlja vedno najstarejšega prvotnega stanja^ ob ustanovitvi selišča, marveč da je prišlo iz raznih vzrokov postopno v posameznih fazah ali naenkrat ob popolni preureditvi naselja do bistvenih, večjih sprememb. Toda rezultati do sedaj opravljenih rekonstrukcij jasno pri- čajo, da se parcelacija po komčani načrtni srednjeveški kolonizaciji v svoji osnovi ni %eč bistveno spreuLinjala. Ob pritegnitvi raz- položljivih urbarjev omogoča katastrsika mapa pri slehernem naseljn ugotoviti prvot- no vaško jedro tako glede talnih načrtov kot glede poljsike razdelitve, ki sta navadno moöno povezana med seboj. Naši predniki so se ob preselitvi v novo domovino gotovo v znatni Jiieri ukvarjali z živinorejo, saj je bilo živino ob preseljeva- nju še najlaže premeščati iz kraja v kraj. Kljvü> temu je bila že ob preselitvi najvaž- nejša gx>spodarska panoga poljedelstvo, ki so mu bile na razpolago obsežne obdelovalne površine. Posestno strukturo naših predni- kov je ob čaisu naselitve v novi domovini spričo pomanjkanja ustreznih virov mogoče z večjo ali manjšo verjetnostjo seveda le predpostavljati. Z gotovostjo je mogoče sikle- pati, da njive spočetka še niso bile ustaljene. Določene komplekse so obdelovali le nekaj let, naito so jih uporabljali za travnik ali pašnik, njive pa so na novo urejali v bliž- njem dotlej zarastlem sosedstvu. V teku časa so se njive polagoma ustalile, spričo česar je bil omogočen razvoj obdelovalnih enot, ki so jih obdelovale zadruge. Te površine so bile že podobne kmetijam. Njihov obseg je bil različen, ustrezajoč sorazmerni velikosti zadrug.' Do izrazitejšega gospodarskega prevrata je prišlo z nastopom frankooske oblasti, s katero je povezan nastanek zemljiških go^ spostev. Slovenska zemlja je postajala vse bolj laist najrazličnejših velikašev, ki so že- leli napraviti našo zemljo čim bolj donosno. Slovenske zadružne kmetije so začele pro- padati. Namesto njih so raistli deloma go- spoščinski dvorci, kamor je zemljiški go- spod pritegnil k obdelovanju nesvobodne podložnike. Preostali del zemljišč so pa zem- ljiški gospodje že zgodaj začeli raizdeljevati 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO med druge podložnike, ki so jim nalagali posebne obveznosti tako v dajatvah kot v tlaki. Spričo takega naseljevanja je bilo treba odmeriti zemljiške enote, ki naj bi služile zemljiškemu gospodu kot Oisnova za urejevanje razmerja med gospostvom in podiložniki. Te zemljiške enote so imenovali hübe, katerih nasledniki so današnji grunti. Pod tem pojmom je treba razumeti ustrezna stanovanjska in gospodarska poslopja, obde- lovalno zemljo in pravice do skupne zemlje. V individualno obdelavo so bile namreč hu- bam največkrat dodeljene le poljske površi- ne, drugi kompleksi so pa v splošnem pri- padali v skupno uživanje srenji, ki je bila v marsičem dedič nekdanjih rodovnih in zadružnih enot in je bila kot celota seveda tudi podrejena zemljiškemu gospodu. Med- tem ko so si zemljiška gospostva del gozdov povsem pridržala zase, so na drugih površi- nah podložnikom odmerjala določene pra- vice, ki jih označujemo s servituti. V hubno ureditev torej niso bila priteg- njena samo zemljišča, ki jih je dalo zemlji- ško gospostvo na novo kultivirati, marveč tudi stara kmetska naselja, ki so se vse bolj preurejala iz zadružnih vasi v hubne. To preurejevanje seveda ni bilo opravljeno pre- ko noči. Hube se na našem ozemlju prvič omenjajo v IX. stoletju, zemljiiška gospostva 90 pa še v naslednjih stoletjih dobivala ozem- lja, ki dotlej še niso pripadala nobenemii gospostvu in je torej tam prebivalstvo še vedno živelo v starih razmerah. Toda v teku stoletij je bil pretežen del vključen v go- spostva, ki so hubni sistem do kraja izdelala. V času načrtne kolonizacije so v XIIT. in XIV. stoletju rasila številna nova naselja na ozemlju, kjer so se prej razprostirali obsežni gozdovi. Hubni sistem je tedaj zajel tudi vse take predele. Izven hubne ureditve je ostalo predvsem le polje, ki so ga zemljiška igospostva obdelovala v lastni režiji in ki je vse bolj kopnelo, ter ozemlja, kjer je bil razvit kolonat. V Istri, v okolici Gorice in v Goriških brdih ter v Beneški SWeniji so se hübe v tem razdobju le redko pojavljale. Tod je gospodar oddajal zemljo kolonu in sicer ne v obliki trdne enote, marveč v gib- ljivem obsegu, katerega velikost se je rav- nala po delovni sili, spričo česar kmetska gospodarstva v sistemu kolonata niso pred- stavljala ustaljene celote, marveč so se zdru- ževala in razdruževala. Obseg hub je možno približno rekonstrui- rati zlasti v področjih, ki so bila kompaktno v posesti istega zemljiškega gospoda in v katerih se je obdržalo prvotno število hub do nastanka katastrskih map. Pri rekon- strukciji je treba seveda odbiti vse površine, ki so bile v skupni lasti, obenem je pa pri polju treba dognati, kaj je prvotnega, kaj je bilo pa kultiviranega naknadno šele v kasnejših stoletjih. Doslej opravljene rekon- strukcije kažejo, da so starejše hübe v glav- nem manjše kot mlajše, kar gre na račun boljše zemlje, ki so jo prvi kolonisti laže izbirali. Vendar je ponekje razlika v izmeri tako očitna, da je ni mogoče tolmačiti dru- gače kot z različnim postopanjem zemljiške- ga gospostva do posameznikov. Zemljo 90 delili na zelo različne načine, kar je očitno predvsem iz časa načrtne ko- lonizacije v XII. do XIV. stoletju. Spričo cele vrste različnih oblik^ je mogoče v osno- vi ločiti dva različna tipa poljske razdelitve. Kolikor ima kmetija polje v enem kom- pleksu, govorimo o celku, kjer gre za par- cele nepravilnih oblik, ali o sklenjenih pro- gah, kjer pripada kmetiji enotna, dolga proga, kakršne najdemo na slovenskem ozemlju najbolj izrazito v dolgi vasi Žabnica- Bitnje na Sorskem polju. Drug tip pred- stavlja v parcele razkosano polje, ki je raz- drobljeno preko vaškega konipeksa. Največ- jo razdrobljenost izkazuje razdelitev na del- ce, kjer je celotno vaško polje razdeljeno na vrsto kompleksov, v katerih je imel vsak star gruntar prvotno svoj delež. Nastanek različnih tipov poljske razdelitve ni vezan na določen čas, saj so razne oblike nastajale tudi istočasno na ozemlju s podobnim geo- grafskim položajem; vendar je treba nagla- siti, da so v dobi od XVI. stoletja dalje v splošnem na novo kolonizirali ozemlja le še v obliki celkov, ki jih pa sicer srečamo na slovenskih tleh že v XH. stoletju. Tesno povezani s poljsko razdelitvijo so različni tipi naselij. V območju celkov so se razvijale samotne kmetije in razložena na- selja. Razdelitev na sklenjene proge je več- krat narekovala nastanek obcestnih in vrst- nih vasi. S sistemom razkosanih poljskih parcel so pogosto povezana naselja, kjer so domačije postavljene brez pravega reda. Ob uvajanju hubnega sistema je imel pra- viloma vsak na hubi naseljen podložnik po eno hubo. Kolikor srečamo že tedaj kopiče- nje hub v enih rokah, gre v največ primerih za posamezne gospoščinske uslužbence, pred- vsem župane. Ti so namreč zlasti v starejši dobi imeli dvohubno žiipo, s katero je go- spoiščina hotela po vsej verjetnosti poplačati starešino, ki je imel nalogo, da preuredi za- družno vas v hubno in nadzoruje novo go- spodarstvo.ä Sicer pa naletimo izjemoma že v srednjem veku tudi na podložnike, ki so obdelovali po tri ali celo po štiri hübe. Ko- 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA pičenje so deloma pospeševale pustote, ka- kor imenujemo neobdelane hübe in kakršne srečujemo v urbarjih v XIII., v še večji meri pa v XIV. in XV. stoletju. Ponckje so opu- stele cele vasi, kar je pač posledica raznih naravnih nesreč, kužnih bolezni in vojnih nadlog, v nemajhni meri pa tudi prenag- ljena kolonizacija, ki je premalo upoštevala naravne pogoje. Medtem ko so nekatere pustole postale trajno nenaseljene, so bile mnoge druge le prehodnega značaja; po ne- kaj letih jih je gospostvo spet gospodarsko dvignilo z novimi naselniki. Mestoma so se pa z njimi okoriščali sosednji podložniki ter si tako večali svojo zemljo. V dosti večji meri je šlo že v srednjem veku za drobljenje hub. Tako srečamo pri freisinškem loškem gospostvu v koroškem uradu, ki je obsegal ozemlje v vzhodnem delu Poljanske doline, kmetije, ki so jih podložniki smeli brez nadaljnjega deliti na polovice, oziroma celo četrtine. V splošnem 90 pa gospostva delitve zavirala, ker so se bala, da ne bi podložniki ob drobnih po- sestvih zmogli obveznosti do njih. Ko je bua končana načrtna kolonizacija slovens'kega ozemlja v XIV. stoletju, je bila Slovenija za takratne pojme že toliko na- sičena s kmetskim prebivalstvom, da ni hiio tod več prostora za obsežnejša naseljevanja podložnikov na hubah. Sicer je število hub mestoma rasilo tudi še po tem času. Marsi- kje so gospoščinske pristave hirale in so na njihovem mostu zrastle nove hübe. Ožilo se je tudi področje kdonata, kjer so se mestoma ustvarjale hübe. Tudi rovtarska kolonizacija XVI. in XVII. stoletja je še tu pa tam ure- jala na novo izkrčeno zemljišče v obsegu hub. Toda v splošnem velja, da čas od XV. stoletja dalje ne priteguje več podeželskih površin v hubni sistem. Odslej se je začela še v večji meri pojavljati v podeželju dife- renciacija, ki se je vse bolj nadaljevala do najnovejših dni. Do izrazitejše diferenciacije je prišlo pred- vsem v naseljih, kjer je v gospodarstvu pre- v^ladovala neagrama funkcija, kot n. pr. v neposredni okolici meščanskih naselij, pri starih župnih cerkvah, na prometnih križi- ščih, ob glavnih prometnih poteh in pod. V takih področjih je bila še izraziteje raz- vita kmetska trgovina, ki je bila tudi sicer krepko razmahnjena v ostalem podeželju, čeprav so se meščani skozi stoletja zagrizeno borili proti njej. V takih središčih se je pred- vsem začenjala oblikovati številčno sicer ne- pomemhna plast prebivalstva, ki je s prihra- njenim denarjem kupov^ala predvsem zemljo in to deloma od drugih kmetskih podložni- kov, kolikor so le-ti uspeli dobiti ustrezna dovoljenja od nadrejenega zemljiškega go- spostva, mestoma pa tudi od nekaterih manj- ših zemljiških gospostev samih, ki so bila go- spodarsko oslabljena in so v zadregi odpro- dajala zemljišča. Mnogi med temi bogatimi kmeti niso obdelovali zemlje samo' s pomočjo priložnostnih mezdnih delavcev, marveč so že od XVI. stoletja dalje vzdrževali hlapce kot stalne pomočnike. V dosti večji meri je pa šlo zlasti od XVI. stoletja dalje za drobljenje starih huh. Zemljiška gospostva iso siicer načelno še ved- no zavirala ta proces, ki ga je pa bilo vedno teže zauistavljati. Drobljenje so pospeševali razni splošni vzroki, ki so bili na dnevnem redu skozi stoletja; marsikje so z zemljo urejali dodeljevanje dote, podobno iso denar- ne zadrege vodile do delitev kmetij ob dedo- vanju, ali vsaj do odprodaje posameznih parcel. Promet s parcelami je bil živahnejši v vinogradniških območjih, posebno pa v sosedstvu pomembnejših gospodarskih sre- dišč, kjer drobljenje kmetij ni bilo tako usodno; tod se je bilo mogoče preživljati s skromneje odmerjeno, a intenzivneje obde- lano zemljo, ki pa spričo možnosti zaslužkov v neaigramih panogah gospodarstva pogosto sploh ni predstavljala temeljne osnove za preživljanje. Drobljenje hub je bilo bolj raz- vito tudi v izrazitejših živinorejskih prede- lih, ki so jim bile gospodarske osnove pred- vsem gmajne. Delitve so mestoma tako po- polnoma razkrojile stare kmetije, da opozar- jajo viri na staro kmeisko enoto le še z določenim ulomkom (n. pr. šestnajstina, dva- intridesetina hübe itd.). Z drobljenjem hub so se torej marsikje stvarjale tako majhne kmetske gospodarske enote, da je bilo na njih zgolj kmetsko gospodarsko udejstvova- nje že precej problematičnega značaja. Vrste podeželskega majhnega človeka so se pa še neprimerno bolj krepile z nastaja- njem kajžarstoa, ki ga na slovenskem ozem- lju sicer srečamo že v času do XV. stoletja, a je bilo tedaj številčno še dokaj slabotno spričo neznatnega naravnega prirastka po-- deželskega prebivalstva. Izhodišče kajžar^ stva je bila kajža, ki je bila spočetka brez zemlje. V starejšem času so bili najštevil- nejši kajžarji v območjih fužin, kjer se jim je nudilo mnogo prilike za preživljanje. Mnogi med njimi so bili zaposleni kot fužin- ski delavci, drugi so se ukvarjali predvsem z ogljarstvom in so oskrbovali fužine z og- ljem, ki so ga le-te v velikih količinah po- rabljale isikozi stoletja. Številni kajžarji so se ukvarjali s prevažanjem surovin, pa tudi fabrikatov iz teh gospodarskih središč. Mimo 131 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO teh kajžarjev so polagoma rasili kajžairji tudi v raznih pomembnejših podeželskih središčih. V takih območjih so se že zgodaj pojavljali posamezni domci (ofštati), ki so bili po svojem bistvu dokaj sorodni kajžam. Zgodaj se je začelo kajžarstvo razvijati tudi na dolenjskem in štajerskem vinogradniškem ozemlju, kjer so se širili odmaknjeno od na- stilij deželnoknežji in deželanski vinogradi. V težnji, da si izboljšajo pravni položaj, so te vinograde kupovali podložniki in se tod stalno naseljevali v XV. (Štajerska) ali vsaj v XVI. (Dolenjska) sitoletju. Novi naselniki so se na tak način sicer rešili podložniškega razmerja do zemljiškega gospoda, vendar je njihovo lastno gorskopravno zemljišče obse- galo kvečjemu do četrt gruntarske velikosti.'' iKjajžarji so se v znatni meri preživljali z neaigrarnimi gospodarskimi panogami kot obrtjo, podeželsko trgovino, tovomištvom. hkrati so pa obdelovali tudi skromno od- merjeno zemljo. Vendar so se vzporedno s temi kajžarji ob rovtarski kolonizaciji v XVI. in XVII. stoletju marsikje razvijali kajžarji, ki jim je bila glavna gospodarska osnova predvsem zemlja. V glavnem so kajžarji postavljali svoja poslopja brez pravega reda na srenjskem svetu tako na robovih gruntarskega polja ob obstoječih naselbinah kot tudi na dotlej nenaseljenih tleh in sicer z dovoljenjem ustreznega zemljiškega gospostva oziroma ondotne srenje; kasneje si je začel prila- ščati pravice dovoljevanja deželni knez, ki si je od XVI. stoletja dalje lastil gozdni regal. Marsikje so zrastle na srenjskih tleh cele samostojne kajžarske naselbine, na kar kažejo še danes razna krajevna imena, kot Gmajna, Gmajšna, Skupno, Občina. Le v manjši meri so se razvijale kajže znotraj starih naselij in to le tam, kjer jim je na- selitev omogočalo propadanje starih hub. Medtem ko so ti kajžarji segali po nekda- nji gruntarski zemlji, so drugi kajžarji imeli le skromne vrtiče in njivice, ki so jih kultivirali povsem na novo in to spočetka samo v neposredni bližini kajže, sčasoma pa tudi v bližnjih in oddaljenejših gmaj- nah. Razmerje med kajžarskim in gruntar- skim življem v začetni fazi v splošnem ni bilo najslabše. Sicer je naleteti spričo stra- hu gruntarjev, da bi jim kajžarski živel j utegnil ogrožati gospodarski obstoj, na po- samezne primere trenja in je prišlo pone- kje celo do takih nasprotstev, da so se kaj- žarji mogli pojaviti le prehodno. Vendar na splošno spočetka stari naselniki niso ospo- ravali novincem pravic na skupni zemlji; tako so se mogli kajžarji vključevati med prvotne koristnike srenjske zemlje. Toda sčasoma je začela širokosrčnost popuščati. Postopoma je pridobivalo na veljavi načelo, da so se pravice do gmajne vezale na obseg gospodarskih enot. Kljub takim razlikam je bilo kajžarjem omogočeno, da so i>o- dotbno kot gruntarji širili obdelovalno zem- ljo z novinami oziroma lazi. Mimo kajž so se v tem čaisu raizvijale tudi bajte kot poseben tip gospodarske enote. Za bajto je značilno, da ji pogosto ni pripadala niti krpa zemlje. Bajte so postav*ljali pred- _ vsem močni gruntarji v bližini sivojib do- mačij z željo, da tod namestijo gosiače kot mezdne delavce. Ti so uživali brezplačno stanovanje, a so bili vezani na grunt z vrsto delovnih obveznosti. Nekateri večji grunti so premogli celo po več takih bajt. Zgodaj se je gostaštvo razvilo tudi na vinogradni- škem ozemlju, kjer so gostači kot viničarji stanovali v zidanicah; le-ti so mestoma ob- delovali za svoj račun kako parcelo, koli- kor jim je lastnik zidanice to dovoljeval.' Kljub vsem tem socialnim razlikam, ki jih srečavamo na slovenskem podeželju, so v tem času še vedno prevladovala naselja, kjer je bil star gruntarski element številčno vsaj v premoči, če že ni ostal edini nasel- nik v celotnem naselju. Toda razvoj- je šel nevzdržno v smeri vse izrazitejše diferen- ciacije na kmetih, k čemer je pripomogla tudi terezijansko-jožefinska zakonodaja. Razkosavanje zemljišč, ki je bilo tolerira- no, kolikor ni ogrožalo možnosti za preživ- ljanje in poravnavanje obveznosti, je po- speševalo že samo pojemanje osebne ne- svobode, spričo česar so se od kmetij začeli vse bolj cepiti deli, ki so se skušali gospo- darsko osamosvojiti. Sicer so v času terezijansko-jožefinskih reform obstoječe kmeiske enote v precejšnji meri pridobivale na gospodarski moči. Velik del teh enot vseh vrst je bistveno povečal svoje poljske površine. Do povečanja polja so prišli le deloma z nakupom; v mnogo večji meri so polja množili z delitvijo srenj- skih zemljišč. Ponekje so delili srenjsko zemljo že tudi pred terezijansiko dobo. Mar- sikje so n. pr. senožeti dokončno razdelili že v teku XVI. in XVII. stoletja. Podobno je delitev tudi že tedaj mestoma zajela go- zdove. Pač pa se posestne razmere pri paš- niških površinah v bistvu niso mnogo pre- drugačile vse do terezijansko-jožefinske zakonodaje. Toda pod vplivom fiziokrat- skih načel, v smislu katerih naj bi se polje- delstvo med drugim dvignilo tudi z veča- njem obdelovalnih površin, se je odnos do srenjskih zemljišč bistveno spremenil. Tako 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA se je zakonodaja od 1767 dalje trudila, da bi se razdelile predvisem pašniške gmajne brez uipoštevanja planimskih pašnikov med srenjske upravičence, ki naj bi jih le-ti kultivirali v njive in travinike. Ključ pri delitvah ni bil povsod isti. V glavnem je bil odločilen obseg gospodarskih enot oziro^ ma stopnja upravičenosti na izrabo kolek- tivne posesti. Ponekje so delili zemljo po številu živine, ki jo je posamezna kmetska enota premogla, drugje spet po hišah itd. Ker je bila delitev gmajn povezana z mnogimi težavami, je zakonodajalec spo- četka le deloma uspel. Ze samo uvajanje hlevske živinoreje je ii. pr. narekovalo hude stroške; kajti treba je bilo misliti ne samo na ustreznejša poslopja, marveč ttidi na povečano delovno silo. Tudi sicer si celo mnogi gruntarji v svoji koinservativnoisti niso obetali posebnih koiristi, saj jim po- večainje obdelovalne zemlje po mnenju mnogih ni odtehtalo nastalih nevšečnosti. Še manj so mogli biti upravičeno navdu- šeni tisti kajžarji, ki so dotlej gonili na pašo večje število živine, kot jim je šlo, a jim je sedaj z delitvijo ta ugodnost od- padla. Zlasti so bili pa prizadeti prebivalci brez zemlje, ki jim je bilo marsikje dovo- ljeno gomiti na pašo svojo borno živino; ker je le-tem izraba skupne zemlje cesto predstavljala eksistenčno vprašanje, jim je bilo seveda težko najti primerno odškod- nino. Spričo težav je delitev le poičasi po- tekala in mestoma niti danes ni povsem zaključena. Navzlic tem zaprekam je kljub temu deli- tev gmajn zlasti po zemljiški odvezi teme- ljito razmahnila novo sistematično kultivi- ramje pašniških in gOizdnih površin, s čimer so se gospodarsko dvignili predvsem grunti, ki so jim pripadiali največji ideleži. Z urba- rizacijo so si pa krepko opomogli tudi mar- sikateri kajžarji v razliko s tistim kajžar- skim življem, ki je bil ob delitvah oškodo- van ali celo povsem prezrt. Ker se je s po- večanjem obsega zemlje, zlasti polja* mar- sikje temeljito zabrisala stara delitev na cele in različno dirobljene hübe ter kajže, je terezijanska doba skušala ločiti posamez- ne kmetske enote glede na višino davka in se je pri tem naslanjala na kategorizacijo iz 1542. Med gruntarje so bili šteti 'kmetski podložniki, ki so plačevali nad 21 V2 gld. davka, medtem ko je veljal za kajžarja tisti, ki je bil obremenjen z davkom od 2 gld. 41 1/4 krc. do 5 gld. 22 V2 krc. Četrt-, pol- in tričetrtgruntarji so bili vezami na ustrezne vsote med tema skrajnostima. Pri tej lestvici je bil upoštevan samo davek od temeljnega posestva; parcele, ki niso spa- dale k oisnovnemu jedru, ampak so bile naknadno pridobljene, niso bile vzete v obizir. Kmetije so se gospodarsko dvigale tudi brez ozira na novo pridobivanje zemlje. Doba fiziokratizma je namreč uvajala tudi nov obdelovalni način. Namesto kolobarje- nja s praho, katerega ciklus je dotlej trajal 3 do 8 let, se je postopoma uveljavljalo pravo kolobarjenje brez prahe. Razen tega se je z uvajanjem gojenja krmilnih rastlin vse bolj razvijala hlevska živinoreja, s tem je bilo pa omogočeno umnejše gojenje po- lja. Mimo tega je izpopolnjeno poljsko orodje pomagalo dvigati obseg kmetijskih pridelkov. Istočasno z gospodarskim dviganjem kme- tij je bilo pa neprimerno bolj aktualno go- spodarsko propadanje. Na vse večje drob- ljenje kmetskih gospodarskih enot oziroma njihovo popolno propadanje je predvsem vplivala huda gospodarska kriza, ki je za- jela slovenskega kmeta v letih po zemlji- ški odvezi. Spričo hudih davkov in visoke odškodnine, ki jo je bilo treba v letnih obroikih odplačevati, je zašel kmet v velike denarne stiske. Reševanje iz zadreg je bilo Ic prepogosto naravnost usodno za nadalj- nji obstoj kmetij, k čemer je v veliki meri pripomogla takratna zakonodaja. Medtem ko so zemljiška gospostva zavirala delitev kmetij, ki jo je pa brez pridržkov dovolje- vala v ilirskih deželah francoska okupacija 1809—1813, je bilo v skladu z zakonom iz 1868 po vsem slovenskem ozemlju dovolje- no kmetije svobodno deliti. Posledice niso izostale. iBolikoT kmet ni zmogel poravnati denarne obveznosti, je le prerad odproda- jal parcelo za parcelo. Neredkokrat se je kmetija zdrobila ob gospodWjevi smrti, ko ni nihče od dedičev zmogel izplačati ostale upravičence. Usodna za obstoj kmetij je bila zakonska doloičba, spričo katere se je mogel kmet svobodno zadolževati na kme- tijo; naravnost katastrofalne posledice je pa rodila odprava zakona o oderuštvu, s či- mer so nastopili zlati časi za domače in tuje oderuhe, ki so posojali denar tudi na 50 "/o obresti. S pojavom zadružništva v sedem- desetih letih se je kmet sicer reševal oderu- hovih klešč, vendar je gospodarska kriza pognala tako globoke korenine, da so bile tudi odslej prisilne prodaje kmetij na dnev- nem redu. Hudo gospodarsko stanje kmetov je temeljito izrabljala buržoazija, ki je na- šla v propadanjiu kmetov glavni vir prvotne akumulacije.' Na račun propadlih kmetij je rasila na vasi tanka plast vaških mogot- 133 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO cev, kakršne navadno predstavlja trden gruntar, ki je bil hkrati gostilničar, mesar, trgovec ali manjši industrialec. Ta proces je le trenutno zaustavila prva vojna, ko se je kmet spričo inflacije mogel rešiti dolgov. Toda v prvih povojnih letih so javne dražbe spet iz leta v leto naraščale. Agrarna re- forma ni dosegla pravega namena, prav tako pa tudi uredba o likvidaciji kmetskih dolgov iz 1936 ni dala pričakovanega učin- ka. Kmetije so nevzdržno propadale dalje. Na diferenciacijo prebivalstva v podeže- lju so pa vplivali tudi drugi vzroki. V zad- njih sto letih sta se gospodarstvo in promet bistveno spremenila. Odpirali so se novi rudniki, razvijala se je industrija, železni- ški promet je vse bolj približeval tudi do- tlej odmaknjene izrazite agrarne predele neagrarnim središčem. Novo gospodarsko življenje je kaj kmalu marsikje bistveno spremenilo zunanje lice ondotnih naselij, kjer niso bili izpodrezani samo temelji po- sameznih kmetij, ki so ob tem utripu pro- padle, marveč je bilo v ta proces zajeto obsežno ozemlje. Na trboveljskem področ- ju je n. pr. rudarstvo povsem uničilo na- selja Lakonco, Dobrno in Limbarje, popol- noma preobrazilo Vode in načelo Retje, Plesko in Loke ter južni del Trbovelj in Klek.' Obenem so pa v takih območjih rasi- le drobne domačije, ki jim je bila gospo- darska osnova v neagramem udejstvovanju. Podoben proces je zajel v ojačeni obliki kmetske naselbine v območju večjih mest, v katerih so se sosednje stare izrazito kmet- ske vasi povsem utopile. Poučen primer vi- dimo v Ljubljani. Mnogi njeni danes do kraja zazidani deli iz;kazujejo še v času nastanka franciscejskih katastrskih map 1825 izrazito kmetsko lice. Prvotno jedro Spodnje in Zgornje Šiške je bilo n. pr. omejeno na vrstno vas, ki ji je pripadalo v proge raz- deljeno polje. Današnja razvrstitev ulic v severnem delu Spodnje Šiške temelji n. pr. na poljskih poteh, ki so sledile tem progam. Podobno je osnovana Komenskeiga uuca sredi Ljubljane na stari poljski poti; v tem območju izkazuje še katastrska mapa iz 1825 progasto razdelitev polja,^ medtem ko je iz Valvasorjeve slike razvidno, da je stala v njegovem času od Prečne ulice na- vzdol na severni strani ceste vrsta hiš, za katerimi so bili postavljeni kozolci.' Drobljenje kmetij je pa zajelo močno tudi predele, kjer je prometna povezava z neagrarnim središčem zelo ugodna in se morejo v urbanskih poklicih zaposleni de- lavci dnevno vračati na svoje domove. Tod je naraščalo število ljudi, ki so potrebovali nove domove, za katere so dajale stavbišča predvsem kmetije. Drobljenje se je bolj uveljavljalo pri kmetijah, ki so imele po- lje zelo razdrobljeno. Pač pa so se obdržala čista agrarna naselja zlasti v območjih, ki so odmaknjena od neagrarnih pomembnej- ših središč v taki meri, da se delovna sila ne more dne%Tio vračati domov. Sem je šteti predvsem ozemlje snbpanonskih področij ter hribovite in gorate predele Slovenije.'" Pokrajinsko je vodilen v tem pogledu go- rati del Koroške z velikimi samotnimi kme- tijami, ki se le redko dele. Prav tako pa tudi v goratem in hribovitem delu Gorenj- ske niso redki primeri, da štejejo naselja vse do najnovejše dobe prav toliko gruntov, kot jih je bilo tam pred davnimi stoletji ob načrtni kolonizaciji. OPOMBE 1. B. Grafenauer, Ustoličevamje koroških voj- vod in država karantanskih Slovencev, SAZU L, Dela 7, 1952, str. 444—448, 452, 479, 490. — 2. S. Ilešič, Sistemi poljske razdelitve na Slo- venskem, SAZU IL, Dela 2, 1950. — 3. L. Haupt- mann, Staroslovenska dražba in obred na knež- jem kamnu, SAZU I., Dela 10, Ljubljana 1954, str. 73. — 4. S. Vilfan, Od vinskega hrama do bajte, SEt 5, 1952, str. 112—115, 128, 150. — 5. M. Dolenc, Gorske bukve, AZU, Ljubljana 1940. str. 181. — 6. E. Kardelj. Razvoj slovenske- ga narodnega vprašanja, 1957, str. 252. — 7. J. Orožen, Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Dola L, 1958, str. 629. — 8. S. Ilešič, Prvotna kmetska naselja v območju VéUke Ljubljane, GV 5—6, 1929—1930, str. 155—156. — 9. Fr. Stele, Valva- sorjeva Ljubljana, GMS 9, slika 37, 1928. — 10, V. Klemenčič, Problemi gospodarsko-geograf- ske klasifikacije slovenskih naselij, GV 32, 1960, str. 121, 122, 124. — 11. Prim. Selško dolino, kjer je število grantov v dolgih stoletjih le neznatno padlo (1560—1825 od 319 na 309; 1825—1933 od 309 na 283; P. Blazmk, Posestne razmere v Sel- ški doiiai, GV 10, 1954, str. 65). 134 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA GRADBENI RAZVOJ LJUBLJANE OD DOGRADITVE JUŽNE ŽELEZNICE DO POTRESA L. 1895 VLADO VALENCIC I. Dograditev južne železnice skozi Ljubljano ni mogla ostati brez vpliva na gradbeni razvoj mesta. Železniško postajo, tedaj le- žečo izven mesta, je J>ilo treba navezati nanj z novimi cestami; svet ob njih je bil pri- praven kot stavbni prostor za nove hiše. V dobi nastajajoče industrije je tudi Ljub- ljana dobila več industrijskih podjetij.' Ne- katera so postala za posamezne mestne dele tako značilna, da so dala ime bližnjim uli- cam. Po 1. 1837 zgrajeni bombažni predil- nici, ki je stala pred kolodvorom, je današ- nja Pražakova ulica nosila ime Predilne uli- ce. V današnji Slomškovi ulici je stal prvi ljubljanski paromlin, ulico so zato imenovali Parne ulice (Dampfmiihlgasse). Gornji ko- nec Resljeve ceste je nosil naziv Fabriške ulice, ker je bila ob njej postavljena pli- narna (fabrika za plin).^ Za stavbni razvoj mesta so nastali novi pogoji in s tem tudi nove urbanistične na- loge za mestno upravo. Ivan Gutman, ki je v letih 1858—^1861 kot županov namestnik opravljal županske posle, je uvidel, da mora mesto imeti regulacijski načrt kot osnovo pri pode'ljevanju gradbenih dovoljenj za nove zgradbe kakor tudi za prezidavo starih hiš. Dal je izdelati tak načrt mestnemu stavbnemu nadzorniku Francu Pollaiku. Iz- delani načrt s Pollakovim poročilom je Gut- 29. aprila 1861 izročil gradbenemu man odboru, da bi o njem razpravljal in ga nato predložil mestnemu svetu v sklepanje.' Rav- no v tistih dneh, ko je bil regulacijski načrt predložen gradbenemu odboru, pa je prišlo do spremembe v mestni upravi. Za novega župana je bil izvoljen Mihael Ambrož. Sicer je razumljivo, da novi občinski svet ni pri- čel takoj razpravljati o predloženem regu- lacijskem načrtu, čudno pa je, da v času Andiroževega županovanja sploh ni prišel na dnevni red. Ponovno je sprožil vprašanje regulacij- skega načrta Gutman, tedaj kot magistratni svetnik in gradbeni referent, nekaj mesecev po And)roževi smrti. V poročilu, v katerem se je zavzemal za odobritev načrta po ob- činskem svetu, je poudarjal, da imajo vsa glavna in tudi mnoga podeželska mesta in trgi lokalne in situacijske načrte, ki dajejo smernice pri podeljevanju gradbenih dovo- ljenj za nove stavbe in prezidave. Tudi Ljubljana potrebuje tak načrt za bodočnost. ker se je mesto pričelo širiti. Nekatere stare zgradbe s svojimi nerodnimi ogli že ovirajo premet; potrebne bodo prezidave, ker jih ne bo mogoče pustiti v dotedanji obliki. Bodočo ureditev je treba predvideti z regtdacijskim načrtom. Z nekakim ponosom je Gutman ugotovil, da je prejšnja občinsika uprava — on jo je tedaj vodil kot županov namestnik — to potrebo uvidela in dala izdelati regu- lacijski načrt, ki ga označuje tudi kot njen »labodji spev«. Magistrat je Gutmanovo po- budo takoj sprejel in župan dr. Costa je naročil gradbenemu odboru, naj pripravi svoje predloge. Toda tedaj Pollakovih na- črtov ni bilo mogoče najti; pod županom Ambrožem so bili nekam založeni. Zato je mesto naročilo pri državnem mapnem uradu nove mapne sikice, da bi na njihovi osnovi napravili nov regulacijski načrt.^ Iz ohranjenih spisov ni mogoče posneti točni potek vseh nadaljnjih okolnosti, ki so spremljale delo na regulacijskem načrtu. Pretekla so štiri leta, preden je to vprašanje zopet prišlo na dnevni red. L. 1868 se je založeni Pollakov načrt našel slučajno v županovi pisarni. Zdi se, da ga je Pollak potem še dopolnil ali predelal; v začetku 1. 1869 ga je predložil magistratu v oidlo- čitev. V svojem poročilu omenja, da gradijo v novejšem času hiše zlaBti na polju za vrtovi šentpetrskega predmestja (med Sv. Petra, sedaj Trubarjevo cesto in železnico) ter ob Dunajski, sedanji Titovi, in Celovški, sedanji Gosposvetski cesti. Na načriu je označU nove ceste in idice, za nekatere ob- 6iix)iječe je predvidefvail razširitev in spre- membe; označene so bde tudi stavbne črte. Nove ceste so bile predvidene v širini šest sežnjev (seženj je meril 1.8% m), hodnika na vsaki strani bi bila široka po en seženj, tlakovana žlebova za odtok vode pa po dva čevlja (čevelj je 0.316 m), tako da bi vozovom namenjeno cestišče imelo širino tri sežnje in dva čevlja. Iz PoUakovega poročila se vidi, da je v načrtu posvetil največ pozor- nosti ureditvi ulic v delu mesta, ki je na- stajal med železnico, Kolodvorsko ulico, sedaj Mose Pi jade, Sv. Petra cesto in Kravjo dolino, sedaj Vidovdansko cesto, ter prosto- rom med Dunajsko in Celovško cesto. Po- sebej omenja še novo stavbno črto v Babji dolini, ljudski naziv za današnjo Vegovo ulico, v Gledališki, danes Woilfovi ulici, v Špitalski, današnji Stritarjevi ulici, na Šol- skem, današnjem Vodnikovem trgu, na Po- 135 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ijaiiiski cesti in v Streliški ulici. Njegove na- vedbe v poročilu kažejo, da je upošteval vse okoliše, v katerih se je mesto širilo. Ker se načrt ni ohranil, vsaj v Mestnem arhivu ga ni mogoče zaslediti, ne vemo, kakšen je bil v podrobnostih. Iz spisov je mogoče ugoto^ viti le, da je bil leta 1869 po naloigu takrat- nega župana izročen predsedniku gradbene- ga odbora Maliču.' Njegova nadaljnja usoda je zavita v temo; nisem mogel dognati, da bi se občinsiki svet z njim ukvarjal. O vzroku, zakaj ni büo započeto delo na regulacijskem načrtu dovedeno takrat do konca, so mogoče le domneve. Leta 1869 je prevzel mestno upravo nov občinski svet z nemško večino. Možno je, da se novi gospo- darji na magistratu niso strinjali z delom svojih predhodnikov. Mogx>če so bili odlo- čilni finančni razlogi. Na dnevni red je vpra- šanje regulacijskega načrta prišlo zopet leta 1873 ¦— župan je bil tedaj Karel Dežman —, ko je mesto najelo premijsko posojilo v zne- sku 1,500.000 gld. in je šlo za uporabo tega denarja. Občinski svet je tedaj med drugim sklenil, da napravi regulacijski načrt in je naročil gradbenemu odboru, da pripravi po- trebne predloge.* Zanimivo je, da se ob tej priložnosti izvršena dotedanja dela sploh niso omenila. II. Novo spodbudo za izdelavo regulacijskega načrta je dala leta 1873 ustanovljena Kranj- ska stavbna družba. Ta si je pridobila ob današnji Cankarjevi cesti in na Vrtači ob- sežna zemljišča z namenom, da jib parce- lira za stavbišča in zazida s stanovanjskimi zgradbami. V začetku leta 1874 je predložila občinskemu svetu spomenico, v kateri je po- udarjala potrebo po načrtu, ki naj bi določil smernice za gradbeno dejavnost, in je ob- enem predložila isvoj osnutek regulacijskega načrta za zahodni in severni del mesta.' Osnutka v spisih ni, zato moremo njegovo vsebino povzeti le iz razloige v spomenici. Operai stavbne družbe je vzel za osnovo podaljšanje Tržaške ceste, ki naj bi v ravni črti dosegla Celovško cesto. Opis se sklicuje na v načrtu označene točke; ker načrta ni, ni mogoče točno ugotoviti, kako naj bi pred- videna podaljšana Tržaška cesta potekala. Zdi se, da je bila ta misel pozneje izvedena z današnjo Prešernovo cesto. Pravokotno na to cesto je bilo projektiranih več ulic, ki so bile presekane s prečnimi ulicami. Z napra- vo nove Tržaške ceste bi odpadel del stare, ki je potekala nekoliko vijugasto od začetka današnje Prešernove pri »Lovcu« nekako do tam, kjer jo je prerezala Nunska, današnja Veselova ulica, potem se je obrnila proti današnjemu opernemu gledališču, od tod pa po Cankarjevi na Dunajsko, današnjo Titovo cesto. Ceste, ki bi se odcepile od nove Trža- ške ceste, so bile projektirane največ tako, da so se iztekale v že obstoječe ulice. Pri projektiranju sedanje Cankarjeve ceste in vzporedne Kidričeve ulice je bilo predvide- no, da bo prej ali slej podrto vojaško skla- dišče, ki je stalo na prostoru med tema uli- cama in delno tudi na prostoru sedanjih ulic. Prostor med novo Tržaško cesto in železnico je bil zamišljen kot park. Predlog Kranjske stavbne družbe je bil izročen gradbenemu odboru, da bi, kar bi ustrezalo, uporabil pri izdelavi mestnega re- gulacijskega načrta. V spremnem pismu je župan Dežman opozoril zlasti na vprašanje Lattermannovega drevoreda, ki je takrat se- gal nekako do Beethovnove ulice in bi po načrtu stavbne družbe odpadel v dolžini okrog 100 metrov. •Za izdela-vo načrta, ki bi točno določil stavbhe črte, se je 1. 1875 zavzemal občinski svetnik Franc Potočnik. V obširnem poro- čilu je posebno poudarjal slabe strani, ki jih ima pomanjkanje regulacijskega načrta, kot se je to pokazalo v več primerih pri novih gradbah kot tudi pri prezidavah starih zgradb. Predlagal je, naj bi občinski svet določil komisijo petih članov, ki naj bi se ukvarjala z vprašanjem določanja stavbnih črt. Do te komisije sicer ni prišlo, pač pa je naslednjega leta mestni stavbni urad pred- ložil regulacijski načrt, ki ga je izdelal mestni inženir Wagner.^ Načrt ni zajel ce- lega mesta, temveč le zahodni del, kjer sc je v tisti dobi največ gradilo. To je bil okoliš med Dunajsiko cesto, Selenburgovo ulico, Gradiščem in železnico. V pripombah k svojemu načrtu pripominja Wagner, da. je moral, ker je Kranjska stavbna družba nekatere parcele že zazida'la, to upoštevati pri projektiranju ulic. Omenja, da so v tem okolišu predvidena ustrezna lepa stavbišča za javne zgradbe. Kot se vidi iz načrta, glede novih cest ni bil tako velikopotezen kot Kranjska stavbna družba. Tržaška cesta bi bila v svoji glavni smeri ohranjena, ravno tako tudi Lattermannov drevored do točke, kjer se je stikal s Tržaško cesto. Predvideval pa je novo cesto od današnjega križišča Prešernove ceste z Veselovo (prejšnjo Nun- sko) ulico, ki hi potekala v ravni črti do Gosposvetske ceste. V glavnem je to smer današnje Prešernove ceste. V smeri pravo- kotno na to cesto so bile predvidene le tri ulice, današnja Šubičeva, Cankarjeva in Puharjeva, vzporedno s Prešernovo pa dve. 136 Načrt zahodnega dela Ljuhljanc s stavbjiimi črtami in predvideno razširitvijo mesta do proge Južne železnice (1. 1«:ó) 137 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K li A J j: V N O ZGODOVINO Beethovnova in Zupančičeva ulica. Zupan- čičeva ulica bi po tem načrtu segala do da- našnjega Borštnikovega trga. Nove ulice so bile projektirane tudi v trikotu med želez- nico, Titovo in Gosposvetsko cesto. Grad- beni odbor, ki je dobil Wagnerjev načrt v obravnavo, si ni Upal zavzeti nikakega sta- lišča, temveč je predlagal občinskemu svetu, naj imenuje komisijo strokovnjakov izmed občinskih svetnikov, članov magistrata ter drugih izvedencev, da načrt podrobno pro- učijo in povedo svoje mnenje. Občiniski svet je na seji 18. februarja 1876 ta predlog odobril.' In kot že nekolikokrat prej je bila končna beseda o regulacijskem načrtu zopet odložena. V svojem poročilu je inženir Wa- gner omenil, da so v delu tudi regulacijski načrti za severni del mesta, to je Šentpetrsko in Kapucinsko predmestje. Kot se zdi, taki načrti občinskemu svetu niso bili predloženi. Ker ni bilo splošnega regulacijskega na- črta, je moralo mesto cd primera do pri- mera projektirati nove ulice in določati stavbne črte. Taiko je občinski svet 1. 1872 sklepal o zgraditvi ceste na gorenjski kolo- dvor in o določitvi ulic in stavbnih črt med Celovško cesto in kolodvorom ter sprejel tak načrt za smernico pri bodočih gradbah.'" Verjetno tudi s tem vprašanje še ni bilo urejeno. L. 1874 je Peter Kosler, lastnik ob- širnejšega zemljišča v tem okolišu, predla- gal parcelacijski načrt v odločitev. Ostal je nerešen, ker si je železnica kot mejašinja pridržala svoj pristanek." L. 1876 je bila sklenjena ureditev ceste in stavbnih črt med Mesarskim, sedanjim Zmajskim mostom in železniško postajo, to je današnje Resljeve ceste, za katero so se potegovali zlasti pre- bivalci šentpetrskega in poljanskega pred- mestja. Ta cesta naj bi vzpostavila zvezo že- leznice tako z notranjim mestom kot tudi z obema omenjenima predmestjema in z Do- lenjsko cesto.'^ Ko je bila 1. 1882 Resi jeva cesta odprta in določena stavbna črta za novo učiteljišče, je mestni stavbni urad iz- delal načrt za ulice v tem delu šentpetrskega predmestja in doiločil stavbne črte, kar je občinski svet odobril. S tem je bilo treba vskladiti tudi ulice in stavbne črte ob vo- jašnici na Taboru, katere graditev so pri- pravljali." Istega leta je bilo sklenjeno, da se prične mesto dogovarjati z državo glede preložitve Tržaške ceste, ki naj bi šla od »Lovca« mimo stav^bišč Kranjske stavbne družbe na Vrtači, Lattermannovega drevo- reda, vil in Kotlizeja ter dosegla Celovško cesto." Čeprav torej ni bilo veljavnega regula- cijskega načrta, se je mesto v konkretnih primerih ravnalo več aH manj po naprav- ljenih osnutkih. Kljub temu so tisti, ki so se ukvarjali z urbanističnimi vprašanji, živo občutili pomanjkanje takega načrta, ki ne bi le od primera do primera skušal krpati zunanje mestno lice, temveč bi postavil ve- likopoteznejše in naprednejše smernice za bodoči razvoj mesta ter za njegovo regulacijo. L. 1887 je postal član gradbenega odbora in odbora za olepšavo mesta občinski svetnik Ivan Vladimir Hrasky, deželni inženir. Na njegov predlog se je občinski svet pričel po- novno ukvarjati z vprašanjem regulacijskega načrta. V svojem poročilu je Hrasky kritično pokazal nezadovoljivo urbanistično stanje. Na eni strani so bili gosto zazidani mestni deli brez zraka in sonca, brez vrtov in brez prostora za živahen promet, manj zazidanim okolišem pa so manjkale ceste, kanalizacija in razsvetljava. V mestnem središču so to- varne, pivovarne, pUname, pralnice, stro- jarnice, bolnice, pristave, vojašnice in kaz- nilnice; lepša stanovanja, šole, muzeji, lokali za okrepčilo in razvedrilo pa so v odročnih ulicah na periferiji. Ce bi Ljtdjljana že imela svoj regulacijski načrt, ne bi bila zgrajena v eni najlepših ulic — mišljena je Resljeva cesta — plinarna in ne bi bilo raznih tovarn, lop, skladišč in zidov na zemljiščih, kjer je bilo prej prazno, pa se sedaj širi mesto. Hrasky je tudi grajal prakso izdajanja grad- benih dovoljenj za prezidavo starih hiš, s katerimi se za desetletja odlagajo zaradi prometa potrebne ureditve ulic in cest.'^ V razpravah, ki so bile v občinskem svetu, so sc omenjali tudi že do takrat izdelani osnut- ki za regulacijski načrt, toda Hrasky jih je ocenil kot nezadovoljive in neuporabne. Sam je izdelal podrobno poročilo glede tehničnih del, ki jüi je treba opraviti v zvezi z regu- lacijskim načrtom ter je tudi podal smer- nice, ki naj bi bile odločilne za bodoči grad- beni razvoj mesta. Regulacijski načrt mora ^ predvidevati prostor za nove bolnice, vojaš- nice, šole, znanstvene zavode, trgovske in indusitrijske zgradbe, poslopja za družalDne namene, ljudsiko higieno kot n. pr. kopališča itd. PoJeg tega je treba zagotoviti stavbišča za zdrava stanovanja, določiti idice in trge kot naravne prometne žile ter tudi spreha- jališča in povezati vse s kanalizacijsko mrežo. Regulacijski načrt ni torej — ta pri- pomba velja brez dvoma prejšnjim osnutkom — svojevoljno zaznamovanje novih ulic z rdečo barvo, temveč mora biti do kraja pre- mišljen operai, ki ga, bo mogoče ugodno oceniti na veliki, moderni Ljubljani po de- setletjih njenega razvoja. Hrasky je svoj predlog povzel v treh točkah: 1. izvrši naj i ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA se merjenje mesta in izdela točen načrt; ta dela naj opravi mestni geometer, ki naj se za ta posel nastavi; 2. za napravo splošnega razvojnega in regulacijskega načrta naj se lazpiše konkurz; 3. definitivni regulacijski načrt naj bi izvršil po dovršitvi operatov prvih dveh točk mestni geometer po posa- meznih sekcijaih. Ko bi ta načrt postal pra- vomočen, bi služil za usmerjanje igradbenega razvoja.*' Občinski svet je Hraskyjev predlog odo- bril; v proračunih za leti 1889 in 1890 je bilo za napravo regulacijskega načrta pred- videno po 4000 gld. Toda obe leti je ostal znesek neizkoriščen.*' Kljub sprejetemu skle- pu in zagotovitvi finančnih sredstev mesto ni pričelo s pripravami za regulacijski na- črt. Sicer je mestni gradbeni urad še v času, ko je mestni svet razpravljal o Hraskyjevem predlogu, pripravljal regulacijske načrte na način, ki ga je Hrasky ironiziral. Ohranjen je osniitek načrta mestnega dela med Dalma- tinovo uljico. Titovo cesto, kolodvoTom in Kolodvorsko ulico, impravljen junija 1888. Ves ta zemljiški kompleks je bil s projekti- ranimi ulicami razdeljen na st;avbne bloke. Na osnutkii so začrtane ulice, ki so danes v tem okolišu, le da je ulica, ki naj bi tekla po vsej širini tega zemljiškega kompleksa, zaradi zgradbe sodne palače v njegovi sredi- ni sedaj razdeljena na dva dela, Trdinovo in Čufarjevo ulico. Osnutek tudi ni pred- videval park pred sodno palačo." III. V šestdesetih letih, ko se prvikrat ome- njajo regulacijski načrti za Ljubljano, še ni sledu o gradbeni dejavnosti, usmerjeni na zazidavo novih mestnih delov. To nam po- kažejo podatki o številu hiš, ugotovljenih pri posameznih ljudskih štetjih. Tu upošte- vamo le Ljubljano brez notranjega mesta, ki ga tvori katastrska občina Ljubljana me- sto. V notranjem mestu je bil gradbeni pro- stor že izrabljen in se na svojem prostoru horizontalno ni več širilo. Njegov gradbeni razvoj sem že obravnaval.*' Naslednji po- datki o številu hiš se nanašajo na druge ljubljanske katastrske občine, označene kot predmestja. Od ljudskega štetja leta 1857 do nasled- njega štetja leta 1869 se je število hiš v pred- mestnih katastrskih občinah povečalo od 687 na 744, torej za 57 hiš.^" Toda 24 hiš je bilo v tem razdobju zgrajenih na KaroHnski zem- lji, to je na prej mestnih barjanskih zemlji- ščih, ki so jih po izsušitvi barja na novo kolonizirali in je nova naselbina imela agrar- ni značaj. V istem razdobju je bilo po 9 hiš zgrajenih v Poljanskem in Šentpetrskem predmestju, 6 pa v Trnovem. V Gradiščii in Kapucinskem predmestju, ki sta za šir- jenje mesta v prvi vrsti prihajala v poštev poleg Sentpetrskega predmestja proti želez- niški postaji, je štetje leta 1869 ugotovilo eno hišo več kot leta 1857. O rasti mesta v tem razdobju je mogoče govoriti le toliko, kolikor gre za gradbe med kolodvorom in mestom, te pa so bile maloštevilne in tudi malopomembne. Gradbena dejavnost za po- večanje stanovanjske površine se je izražala največ v nadzidavanju in prezidavanju že obstoječih poslopij. Kot; prezidava večjega obsega naj bo omenjena nadzidava drugega nadstropja in dozidava južnega trakta pri poslopju Kranjske hranilnice na današnjem Krekovem trgu, kjer je sedaj agronomska in gozdarska fakulteta.^* Za streliščem, sedaj ob Strmi poti št. 3, je Viljem Cloetta, švicar- ski konzul v Trstu, zgradil leta 1862 vilo, v kateri je preživljal poletne mesece. Zdi se, da je bila to prva v sodobnem stilu zgrajena vila v Ljubljani, naslednjo je leta 1869 zgra- dil Albert Samassa na Karlovški cesti št. 1. Največja in najpomembnejša nova stavba v tem obdobju je bila hiša Luke Tavčarja na Ajdovščini, kjer je kavama »Evropa«. Lastnik jo je sam označil kot veličastno po- slopje (Prachtgebäude). Zidano je bilo leta 1867 po načrtih arhitekta Tietza.^^ Brez dvo- ma je smel biti lastnik tedaj ponosen na to svojo zgradbo. Do tedaj skromna gradbena dejavnost se je poživila v naslednjem desetletju, kar je bilo v zvezi s splošnim gospodarskim pro- cvitom v začetku sedemdesetih let. Posebej za Ljubljano je bila pomenibna leta 1870 do- grajena gorenjska železnica. Znatna gospo- darska pridobitev je bila ustanovitev tobač- ne tovarne, za katero so bile leta 1873 do- grajene tovarniške zgradbe ob Tržaški cesti. Po številu zaposlenega delavstva je sodila med največje obrate na slovenskem ozemlju; kmalu po svoji ustanovitvi je zaposlovala nad tisoč oseb, dvajset let pozneje je imöla nad dva tisoč delavcev in delavk.^' Gotovo je podjetje takega obsega vpHvalo na grad- beno dejavnost v svojem okolišu. Leta 1871 je Kranjska hranilnica pričela graditi na Vegovi ulici poslopje za realko, leta 1875 je bila zgrajena šola na Grabnu, leta 1879 je Kranjska hranilnica zidala svoje upravno poslopje v današnji Tomšičevi ulici, leta 1883 je bilo z znatno njeno podporo zidano muzej- sko poslopje, leta 1886 vojašnica na Taboru, leta 1887 otroška bolnica v Streliški ulici.-'' Tudi leta 1887 je društvo za gradnjo delav- 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skih stajnovanj, ustanovljeno po pobudi Kranjske hranilnice in z njeno pomočjo, pri- čelo z zidavo delavskih stanovanjsikih hiš na zemljišču, kjer je bila pozneje urejena Hranilniška ulica.^^ Leta 1889 je pričela gra- diti Filharmonična družba, tudi s podporo Kranjske hranilnice, koncertno dvorano na Kongresnem trgu.^' Leta 1884 je bilo zgra- jeno učiteljišče na Resljevi cesti, leta 1889 šola na Ledini.^^ Leta 1892 je bilo dograjeno sedanje operno gledališče; Narodni dom so pričeli graditi še pred potresom, dovršen pa je bil leta 1896.^^ V istem razdobju je bilo zgrajeno poslopje za hiralnico na Vidovdan- ski cesti, Marijanišče na Poljanski cesti. Rokodelski dom na Komenskega cesti in do- zidan nov trakt uršulinskega samostana ob Kongresnem trgu.^' Število novo zgrajenih pomembnejših slavb, namenjenih za javno uporabo, je bilo v dveh desetletjih kar znatno; njihova lega kaže, v katere mestne dele je bila nova grad- bena dejavnost usmerjena. FinančSo je to dejavnost precej podprla Kranjska hranil- nica, ki se je razvila v močan denarni za- vod in je velik del svojih sredstev redno uporabljala za splošnokoristne namene. Tudi zasebna podjetnost se je v gradbeni dejavnosti od sedemdesetih let naprej po- večala. Zidanje stanovanjskih hiš je postalo ugoden način za nalaganje denarja; hiše so nudile kapitalu varnost ter zagotavljale stal- no in primemo obrestovanje. Za gradbeni razvoj Ljubljane v obravnavanem obdobju je značilna pobuda Kranjske stavbne dmž- be, ki je odločilno vplivala na zazidavo ne- katerih mestnih delov. V obliki delniške družbe leta 1875 ustanovljeno podjetje je združilo večje število ljubljanskih kapita- listov in je pristopilo k velikopotezni akciji, s katero je dalo Ljubljani'cele ulice novih hiš. Kranjska stavbna družba je takoj po svoji ustanovitvi kupila od Andreja Malica, last- nika hotela »Stadt Wien«, hotel s sosedno hišo in obsežno zemljišče v izmeri skoraj treh oralov nekako med sedanjo Titovo in Prešernovo cesto ter Tomšičevo ulico in Cankarjevo cesto. Leta 1875 pa je kupila še na Vrtači zemljišče v obsegu nad pet ora- lov. Na teh zemljiščih je bilo treba urediti ulice; parcelacija v primerne stavbne par- cele je zahtevala tudi preložitev že obsto- ječih cest. Da bi pri tem uveljavila svoje koristi, je družba zelo iniciativno posegala v odločanje o regulacijskem načrtu za pri- zadete mestne dele. Prvi dve hiši je Kranjska stavbna družba pričela graditi leta 1874, to sta bili hiši št. 3 in 5 na Cankarjevi cesti. Načrta je napravil dunajski arhitekt Julij Dörfel, bil je tudi član družbinoga upravnega odibora, V istem času je povečala sv-oj hotel »Stadt Wien« z zgradbo dvonadstropnega dvoriščnega tiakta. Do leta 1883 je bil zemljiški kom- pleks do sedanje Zupančičeve ulice z izjemo poznejše Hammerschmidtove hiše (Tomši- čeva ulica št. 4) zazidan; zgrajene hiše je družba prej ali slej prodala, nekatere par- cele je prodala že pred gradnjo, ki je bila potem izvedena za račun kupcev. Od zgra- jenih stavb naj bo posebej omenjena leta 1881 za Franca pl. Gariboldija v Beethovnovi idici prostorno in gosposko zidana enostano- vanjska hiša.'« Leta 1926/27, ko je bila urad- no poslopje Zbornice za trgovino, obrt in in- dustrijo, je njeno notranjost preuredil arhi- tekt Plečnik. Ob Cankarjevi cesti od Zupan- čičeve ulice do Prešemove ceste so bile zgra- jene v tem razdobju tri vile. Ena je bila po- zneje porušena, ker je bilo na tistem mestu zgrajeno gledališče. Z zazidavo stavbišč na Vrtači je družba pričela leta 1889; najprej je bila zgrajena hiša na vogalu Prešernove in Erjavčeve ceste, v naslednjih letih do leta 1895 je na tem zemljišču ob Prešernovi in Erjavčevi cesti ter Levstikovi ulici zgradila deloma za svoj, deloma za tuj račun skupno deset stavb. Ob Erjavčevi cesti na levi strani proti Gradišču, na zemljišču, kupljenem od Seunigovih de- dičev, pa je zgradila v letih 1892—1894 tri vile, eno za svoj račun, toda pozneje jo je prodala.'' Vila na vogalu Prešernove in Er- javčeve ceste je bila 1. 1%0 pomšena in je na tem prostoru postavljen Kidričev spomenik. Primerjana z aktivnostjo Kranjske stavbne družbe je ostala vsa druga zasebna gradbena dejavnost tega razdobja v bolj skromnih me- jah. Do leta 1884 so bile zgrajene le posa- mezne dvo- in trinadstropne hiše v Kolo- dvorski in Čopovi ulici ter na Komenskega cesti.s^ šele leta 1884 in v naslednjih letih so nekaj več gradili. Lekarnar Viljem Mayr je zgradil dve dvonadstropni hiši ob Trid>ar- jevi cesti št. 2 in 4 po načrtu arhitekta Fer- dinanda Hauserja. Na vogalu Emonske in Aškerčeve ceste je bila zgrajena dvonad- stropna stavba Nikolaja Ronerja, Petm Schleimer ju, trgovcu v Varšavi, pa je Kranj- ska stavbna dražba zgradila novo dvonad- stropnico na Titovi cesti št. 4, kjer je bila podrta prejšnja stavba z gostilno »Pri za- poni« (Zur Schnalle).'' Na Rimski cesti št. 10 si je postavil hišo dr. Munda, gradila jo je stavbna družba.'* Bolj sistematično so gra- dili ob Resljevi cesti. Zgradba učiteljišča je bila že omenjena; južna železnica je ob gor- 140 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lijem koncu postavila tri stanovanjsike hiše za svoje uslužbence. Leta 1888 je Kranjska stavbna družba zgradila najemniško stano- vanjsko hišo za Martina Trpotca (vogal Res- Ijeve in Cufarjeve ulice), ki jo je označila kot eno najlepših zasebnih zgradb v Ljub-i ljani.^5 V istem času so nastale še nekatere: druge hiše in vile na Resljevi cesti, vendar je ostalo ob njej še nekaj praznih stavbišč, ki so bila zazidana šele med obema vojnama ter v zadnjih letih. Resljevo cesto so šteli tedaj med najprivlačnejše dele mesta. V drugih mestnih okoliših so bile zgrajene le posamezne hiše. Načrt za zazidavo v več- jem obsegu si je napravilo Društvo za grad- njo delavskih stanovanj. Društvo je imelo med današnjo Staničevo ulico in Titovo cesto zemljišče s površino okrog 10 oralov. Njegov namen je bil, pridobiti si po možnosti še sosednje parcele. Zemljišče je društvo raz- parceliralo na stavbišča in pričelo graditi stanovanjske hiše. Do leta 1895 je bilo na tem kompleksu zgrajenih pet hiš, v katerih je živelo 40 delavskih družin z 201 osebo. Društvo je v svojib hišah naseljevalo nemške družine.'' IV. Od leta 1873 pa do potresa sta bila grad- beni razvoj in gradbena dejavnost v tesni zvezi s Kiranjsko stavbno družbo. Njeni usta- novitelji so bili tedaj glavni predstavniki ljubljanskega gospodarstva; to nam kažejo imena Baumgartner, Kosler, Krisper, Luck- mann, Malitsch, Mayer. Družba ni bua za- mišljena le kot gradbeno podjetje večjega obsega, temveč si je postavila za nalogo tudi nakupovanje za stavbišča primernih zem- ljišč in gradnjo najemniških hiš, vil in dru- gih poslopij za lasten račun. Za tako nalogo so bila potrebna znatna finančna sredstva; v pravilih družbe je bila predvidena druž- bena glavnica do 3,000.000 gld. Tega zneska družba sicer ni dosegla, kajti ob ustano- vitvi je bilo sklenjeno izdati delnice le za 500.000 gld. Med ljubljanskimi kapitalisti je bilo veliko zanimanje za subskripcijo, tako da je ostalo nepodpisanih le tisoč del- nic po 100 gld, ki jih je potem prevzelo trža- ško bančno društvo. Toda preden so bile delnice vplačane, je prišlo do hude gospo- darske krize, ki je zavrla izvedbo začetnih družbinih načrtov. Zato je bila začetna del- niška glavnica znižana na 250.000 gld; zvi- šana najprej na 350.000 ter potem na 450.000 gld je bila šele po potresu, ko se je znatno razmahnila gradbena dejavnost podjetja.^' Za opravljanje naloge stavbnega podjetja je družba takoj ob ustanovitvi prevzela stavbno obrt Antona Treota z vsem inven- tarjem in gradbenim materialom. Njegov sin Viljem, tudi stavbenik, je postal tehnični vodja družbe. Na tem mestu je bil do leta 1891, ko se je osamosvojil kot stavbenik. Njegov naslednik je bil arhitekt Gerlach do leta 1894, potem je dve leti imel tehnično vodstvo družbin arhitekt Anton Wolf. Vse od družbe do leta 1890 za gradnjo prevzete stavbe, največ po lastnih načrtih, so bile zgrajene pod vodstvom Viljema Treota.'" Zato je bil .skoraj gotovo on tisti, ki je v precejšnji meri oblikoval njihovo arhitek- tonsko lice. Obsežno delo, ki ga je opravila Kranjska stavbna družba v dobi pred potresom, je razvidno že iz splošnega prikaza ljubljan- skega gradbenega razvoja v tej dobi. Njen vztrajno zasledovani namen je bila sistema- tična in načrtna razširitev mesta na zemlji- škem kompleksu med Cankarjevo in Titovo cesto ter Gregorčičevo ulico ter železniško progo. Za ta svoj okoHš si je zasnovala svoj ureditveni načrt, ki ga je v glavnem s po- močjo mesta tudi uveljavila. To ji je bilo precej olajšano gotovo tudi zalo, ker je imela z občinskim svetom tesne zveze; med občin- skimi svetniki je bilo v času, ko je v njem prevladovala nemška večina, vedno več čla- nov družbinega upravnega odbora. Razme- roma svobodno je odločala glede načina za- zidave, ker je postala lastnica velikega dela zemljišč v omenjenem okolišu. Poleg Mali- čevega zemljišča je kupila še Koslerjev vrt,' ki je na to zemljišče mejil in segal do nekda- nje Tržaške ceste (danes gre tam široka peš- pot čez Trg herojev). Od tega zemljišča je pozneje večji del prodala Kranjski hranil- nici za gradbo njene palače, manjši del pa je brezplačno prepustila mestu za ureditev nasadov pred muzejem.'' S svojo odločitvijo, da gradi na tem prostoru, je hranilnica ustre- gla želji občinskega sveta, ki si je prizade- val, da se tu odpre nov mestni del in je v ta namen zagotovil svojo pomoč pri ureditvi novih komunikacij.*" Dejansko je mesto ta- koj pristopilo k ureditvi Knafljeve (sedaj Tomšičeve) ulice. V zvezi s to ureditvijo je leta 1880 dr. Josip Kosler podaljšal znano baročno hišo za nekaj nad pet metrov, tako da je segla do Knafljeve ulice.** Kranjska stavbna družba je v svojem načrtu predvi- devala tudi današnjo Šubičevo ulico ter raz- širitev in ureditev Nunske, sedaj Veselove ulice. Ker pa uršulinski samostan ni bil vo- ljan odstopiti potrebno zemljišče in je tudi drugi mejaš pri Nunski ulici zavračal druž- bine predloge, tega načrta ni bilo mogoče izvesti. Pač pa je družbi uspelo po daljših 1411 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prizadevanjih urediti zvezo med Gradiščem in cesto na Rožnik z Erjavčevo cesto, ko je leta 1890 kupila od raznih posestnikov okrog 3 hektare zemljišč. V načrtu je bilo tudi podaljšanje Hilšerjeve ulici proti Prešernovi cesti, vendar do tega takrat ni prišlo, ker bi bilo združeno z odkupcin nekaterih stavb. Svoje zemljišče na Vrtači je družba leta 1892 ])ovečala čez železniško progo s svetom v izmeri 4 ha, ki ga je kiipila od nemškega viteškega reda. Pozneje je kupila še zem- ljišče nasproti topniške vojašnice na Titovi cesti, ki je merilo nad 3 ha.*^ Zdi se, da je bilo poslovno načelo Kranj- ske stavbne družbe kot lastnice velikih za stavbišča namenjenih zemljiških kom- pleksov, investirani kapital čimprej reali- zirati, ne pa špekulacija z zemljišči za daljšo dobo. Zato je skrbela za napravo novih ulic, s katerimi je zemljišča usposobila za stavbne parcele. Kot je videti, ji pri izvajanju njenih načrtov ni šlo za pretirano izkoriščanje stav- bišč z intenzivno zazidavo, kar bi ji najbrž zagotovilo boljši finančni učinek. Znala je zdriižiti svoje koristi z ugodno urbanistično izvedbo, ki je bila tudi za splošnost koristna. Njeno delo ocenjujejo urbanisti še danes kot zelo pozitivno. Cetri, ki je nastala med Gra- diščem, Prešernovo in Cankarjevo cesto ter Gregorčičevo ulico, je še vedno med najlep- šimi deli Ljubljane. »Skrbno zazidana, zelo zazelenjena in nizka je velikopotezno pleme- nita z lepimi cestami, kot s Prešernovo, Tom- šičevo in njenimi vzporednicami. Zaradi tega je še vedno privlačna za naše najbolj re- prezentativne ustanove in je tudi potrebna skrbne nege v vsakem oziru, posebno pa v novih zazidavah.«*' V gospodarskem pogledu je akcija Kranj- ske stavbne družbe brez dvoma zanimiv po- jav. S tem prične v Ljubljani gradnja izra- zito najemniških hiš, torej hiš, zgrajenih z namenom, da bi nosile lastnikom rento. Akcija stavbne družbe pa pomeni tudi afir- macijo sicer domačega toda nemškega kapi- tala. Slovenski kapitalisti so, sodeč po čla- nih upravnega odbora, mogli biti med del- ničarji le izjeme. Med člani upravnega od- bora je bil v letih 1873 do 1875 tudi Josip Gorup; ker je po tako kratkem času mesto v upravi zapustil, verjetno pri družbi ni bil močneje denarno udeležen. Mogoče ga je v ta krog pritegnil njegov bivši družabnik pri užitninskem zakupu, Martin Hočevar, po rojstvu sicer Slovenec, po prepričanju pa Nemec, ki je bil družbin upravni svetnik do svoje smrti. Kako daleč je šla povezanost in kolika je bila moč nemškega kapitala, kaže tudi dejstvo, da so najemniške hiše in vile, ki jih je zgradila Kranjska stavbna družba na svojih zemljiščih, pokupili Nemci. Ker je ob večji gradbeni dejavnosti pri- manjkovalo domačih zidarskih delavcev, je dmžba pritegovala izvežbane zidarje iz gor- nje Italije, zilasti iz Furlanije. Tem delavcem je bilo treba dati v.so oskrbo, hrano in stano- vanje. Za stanovanje delavcev je družba zgradila predalčasto zgradbo in barake ter kupila tudi v Šiški poslopje v ta namen. Sredi devetdesetih let je mogla dati streho 250 delavcem. iZa hrano so delavci dobivali okrog 20 dkg kruha za zajtrk in poljubno količino polente opoldne in zvečer, poleg tega pa v^sak teden kilogram sira ali, po želji, proti- vrednost v denarju."*"* V. Z gornjim prikazom je zajet gradbeni raz- voj Ljubljane le toliko, kolikor je šlo za več ali manj načrtno in organično razrašča- nje mesta v okoliših, naslanjajočih se na mestno jedro. Nove hiše so gradili tudi v drugih mestnih delih, zlasti na periferiji mesta; v dejanskih predmestjih se je število hiš povečalo. Naslednji pregled kaže število hiš po katastrskih občinah ob popisu pre- bivalstva leta 1857 in 1900. Ljubljana je leta 1900 vzeta v istem obsegu kot leta 1857, to je brez notranjega mesta in brez leta 18% pri- ključenega Starega Vodmata. Za leto 1895, ki je sicer mejnik obravnavane razvojne dobe, ni ustrezajočih podatkov, zato so upo- rabljeni podatki ljudskega štetja iz leta 1900, za katero je bilo število hiš in prebivalcev ugotovljeno tudi po katastrskih občinah. Leta 1857 je bilo posebej izkazano število hiš za Kurjo vas, ki je bila v Karlovškem predmestju, ter Karolinško zemljo, pod ka- tero so razumeli nove naselbine na Barju in je ležala deloma v Klarlovškem, deloma v Trnovskem predmestju. Za leto 1900 so ti kraji upoštevani v ustrezajočih katastrskih občinah. V pregledu je navedeno tudi po- vprečno število hišnih stanovalcev, ki kaže na povprečno velikost hiš v posameznih oko- liših. Seveda ne smemo predpostavljati, da pomeni več prebivalcev na hišo v vsakem primeru tudi sorazmerno večjo hišo. Gostota hišnih prebivalcev je bila v hišah, nastanje- nih po delavstvu in drugih gospodarsko šib- kejših slojih, večja kot v hišah, nastanjenih po premožnejšem meščanstvu. Na višje po- vprečno število hišnih stanovalcev v posa- meznih okoliših vplivajo tudi razni zavodi, n. pr. šolski, zdravstveni, v katerih je živelo večje število oseb. Število hiš in povprečno število stanoval- cev na hišo je znašalo:*^ 142 ČASOPIS ZA S L O V E iN S K O KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Skoraj polovica prirastka na številu hiš pride na Karlovško in Trnovsko predmestje. V teh številkah se zrcali zlasti nadaljevanje naseljevanja na Barju, pa tudi število hiš v Trnovem se je v navedenem razdobju več kot podvojilo. Povečanje števila hiš v Kapu- cinskem in Šentpetrskem predmestju je šlo deloma na račun razraščanja mesta v nekda- nji predmestji, kjer so nastale nove mestne četrti z najemnišikimi stanovanjskimi hišami in vilami, deloma pa na račun povečanega obsega gradenj na mestni periferiji, kjer so si iskali stanovanj socialno šibkejši sloji. So- razmerno nizko število prebivalstva so imele hiše v Karlovškem, Krakovskem in Trnov- skem predmestju, torej v treh okoliših, kjer se je še znaten del prebivalstva ukvarjal K kmetijstvom ali vrtnarstvom in so gradili največ enostanovanjske hiše. Novi deli mesta, ki so nastali od Cankar- jeve ceste pa do Gradišča in Vrtače ter ob Resljevi cesti, so bili kot stanovanjske četrti namenjeni v glavne'm najpremožnejšemu sloju mestnega prebivalstva. Hiše, ki jih je v tem okolišu gradila Kranjska stavbna družba, so imele povečini velika, prostorna stanovanja, mnogo stanovanj je bilo štiri- in petsobnih. Toda nekatere teh novo zgra- jenih hiš so dobile manjša in skromnejša kletna in podstrešna stanovanja za gospo- darsko šibkejše najemnike. Na dvoriščih so bili pri več hišah zgrajeni hlevi, kajti bogati meščani so imeli konjske vprege. V teh če- trtih so gradili tudi vile. Za gradnjo stanovanj gospodarsko šibkej- ših slojev, zlasti delavstva, je bilo v tem razdobju manj preskrbljeno. Leta 1872 je deželna vlada po naročilu notranjega mini- strstva pozvala magistrat, naj bi dal pred- loge, kako bi se odpomoglo stanovanjski stiski. Tedaj je župan ugotovil, da v Ljub- ljani sicer ni stanovanjske stiske, da pa so stanovanja gmotno šibkejših slojev in delav- stva ponajveč prenapolnjena in tudi zdrav- stvenim zahtevam niso ustrezala. Priporočal je, naj bi država dovolila davčne ugodnosti za prezidavo raznih praznih žitnih skladišč, hlevov in vozarn v majhna stanovanja. Tudi naj bi se manj strogo uporabljala do- ločila stavbnega reda glede podstrešnih sta- novanj.*' Na kakovost delavskih stanovanj torej niso postavljali visokih zahtev. Prezi- davanje raznih poslovnih zgradb za delav- ska stanovanja je bil dokaj razširjen jjojav. Tako pridobljena stanovanja seveda niso ved- no ustrezala higienskim zahtevam. V grad- benih spisih ljubljanskega magistrata dobi- mo primere, da je bila odrejena izpraznitev zdravju škodljivih stanovanj. Akcija za gradnjo hiš z delavskimi stano- vanji je pomenila v tej dobi velik napredek, čeprav je merilo, ki je veljalo za raven de- lavskega stanovanja, znatno zaostajalo za merilom ravni povprečnih meščanskih sta- novanj. Stanovanjske hiše, ki jih je gradilo Društvo za gradnjo delavskih slanovanj, so imele po osem stanovanj, štiri enosobna in štiri z eno sobo in kabinetom. Stroški za zidavo dveh takih hiš so znašali 57.333 gld. Hiša nasproti opernega gledališča s tremi petsobnimi in dvema dvosobnima s kabine- toma — zgradila jo je Kranjska stavbna družba — je stala 29.000 gld.« Višina teh stroškov kaže na veliko nesorazmerje stano- vanjskega komforta raznih slojev mestnega j)rcibivalstva. Isto velja glede lege stanovanj- skih hiš, delavska stanovanja so gradili na mestni periferiji. Na zemljišču, kupljenem od nemškega viteškega reda na Vrtači, je Kranjska stavbna družim nameravala leta 1893 zidati stanovanjsko hišo z 18 cenenimi stanovanji, vendar je pozneje to namero opustila.** V tej dobi mestnega razvoja je Ljubljana dobila v novih mestnih delih vrsto stavb, ki so po svojem namenu še danes pomembne. Med temi stavbami naj bo na prvem mestu omenjeno operno gledališče. Glede izbire prostora za gledališče so bile v občinskem svetu ponovno dolge razprave. Prvotno je občinski svet hotel, naj bi dežela gradila gledališče na Krekovem trgu, kjer stoji sedaj Mestni dom. Posamezni občinski svetniki so se zavzemali za prostor na Trgu revolucije, kjer je gledališče prej stalo, nekateri so pred- lagali Resljevo cesto, potem prostor *na da- našnjem Trgu herojev in prostor sredi Trga revolucije. Končno je bil izbran sedanji pro- stor.*' Nadaljnje pomembne stavbe iz isto dobe v bližini gledališča so Narodni dom, muzej in poslopje Kranjske hranilnice, ki pa je bilo leta 1934 dvignjeno za eno nadstropje in prezidano za potrebe banske uprave. Vladna palača na Prešernovi cesti je bila 143 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dograjena sicer šele leta 1898, toda priprave za to gradnjo so se pričele že leta 1894. »Zgradbe za šole na Grabnu, Ledini in Vrtači, nekdanja realka in učiteljišče so tudi iz predpotresne dobe. Vojašnico na Taboru tvori večje število zgradb, katerih gradnja je iz začetne dobe razvoja tega mestnega dela. Delo na regulacijskih načrtih v tedanji dobi ni pripeljalo do končnega rezultata. Izvršeni so bili le za posamezne nove mestne dele. Regulacijski načrt, izvršen po potresu, je za te mestne dele ohranil v glavnem teda- njo zasnovo. Brez dvoma so bile v zvezi z delom na regulacijskih načrtih izvršene pri- prave, ki so mogle dati koristno podlago za pospešeno izdelavo regulacijskega načrta, ki je postal nujen zlasti po potresu leta 1895. OPOMBE 1. Rudoilf Andrejka, Najstarejše ljubljanske industrije. Kronika slovenskih mest 1/1934. str. 157 in 186 ter istega avtoTJa Razvoj ijubljanskih industrij med 1859—1869. Kronika VI/1939, str. 91 si. — 2. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Lijubljania 1877. — 3. Reg. I fase. 673, VII/5 št. 2402/1861. To kakor tudi naslednje arhivsko gradivo, na katerega se sklicujem, je iz Mestnega arhiva v Ljubljani. — 4. Reg I fase. 673, VII/5 št. 5464./1864. Prim. France Skerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe I860.—>186i9. Ljubljana 1938, str. 67. — 5. Reg. I fase. 754, XVI/2 št. 1045/1869. — 6. God. III/24 (1873), fai. 29' si. m 49' si.; Reg. 1 fase. 875, XVI/2 št. 5545/1873. — 7. Reg. I fase. 875, XVIi/1 št. 1637W874 pri ßipisu XYiyi2 št. 5545/1873. — S. Reg. I fiaisc. 875, št. 7351/1875 in- št. 1783/1876 pri spisu XVI/2 št. 5545/1875. — Plan des west. Theiles der Stadt Laibach mit Angabe der Baulinien nebst Projekt der Stadt- erweiterung bis zur Siidbahn. Staidtbauamt 1. 1. 1876. A.Wagner. —9. Cod. 111/27, fol.ai' sl. — 10. Cod. III/23 fol. 37' sl., 71 sl. — 11. Reg. I tasc. 875, št. 4558/1874. — 12. Cod. III/27 (1876), fdl. 46' sl. — Laibacher Zeitunig 1875, št. 31. — i5. Cod. ni/33 (1882), fol. 13' sl. — 14. Cod. III/33 (1882), fol. IW. — 15. Reg. I fase. 992, XVI/1 št. 10.047/1888. — 16. Cod. III/39 (1888), fol. 89* sl. in 277' sl. — 17. Cod. 111/40 (1889), fol. 45; Cod. III/41 (18901), fol. 7; Cod. XII/1, računski eaključdk za leti 1889 in 1890. — 18. Zbirka načrtov, načrt Ljubljane 1888. — 19. Vlado Valen- čič. Prebivalstvo in hiše stare Ljubljane, Kro- nika V/1957, št. 3. — 20. Reg. I. faisc. 667, VI/2, št. 929/1858, število hiš in prdjivalcev 1. 1857, ter Imenik krajev Vojvodine Kranjske. Sestav- ljen na podlagi ljudskega števiJjenja od 31. de- cembra 1. 1869. Ljubljana 1874. — 21. Reg. I fase. 752, št. 2868/1861. — 22. Reg. I fase. 752, št. 4871/1862, fase. 754. št. 1417/1869 in fase 755 št. 4443/1867. — 23. Statist. Bericht der Handels- und Cewerbekammer in Laibach ... für das J. 1875. Lj. 1878, Str. 192. — Amtliche Nachrichten des k. k. Ministeriums des Innern betreffend die Unfallversicherung und die Krankenversicherung der Arbeiter. II. Jahrgang 1890, Statistische Uebersicht der angemeüdeten versicherungs- pflichtigen Betriebe. — 24. Reg. I fase. 875, št. 8041/1871 (realka) ; fase. 877, št. 401:1/1879 (Kranj- ska hranilnica); fase. 994, št. 11.930/1887 (otroška bolnica) ; Denkschrift über die Thätigkeit der Krainischen Bangesellschaft während des ersten Viertel-Jahrhundcrtes ihres Bestandes 1875—1898 (v nadaljnjem citirano Denkschrift...!), Ljub- ljana 1898, str. 48 (muzej), str. 52 (vojašnica). — 25. Reg. I fase. 994, št. 5977/1887 ter Denk- schrift über die Wirksamkeit der krainischen Sparkasse wähirend des dritten Viertel-Jahrhun- dcrtes ihres Bestandes 1870^1895. Ljubljana 1895, str. 46 sl. — 26. Reg. I fase. 994, št. 18.225/1888 ter Denkschrift... der krainischen Siparkasae. .., st. 47. — 27. Framcé Ostanek, Splošno izobražervalno šolstvo v Ljubljani od za- četka 18. stol. do 1941. Rokopis v MALj. — 28. Nace Sumi, Arhitektura secesijske dobe v Ljub- ljani, Ljubljana 1954, str. 30. — 29. Reg. I fase. 876, št. 6764/1875; fase. 992, št. 5056/1881; fase. 993, št. 5962/1886; fase. 993, št. 2305/1888. — 30. Denkschrift..., str. 42 sl. — JI. Denkschrift.... str. 54 sl. — 52. Reg. I fase. 876, št. 2306/1875; fase. 877, št. 4396/1878; št. 2394/1879. — 55. Reg. I fase. 992, št. 2108, 7023 in 20.065/1884. — Dr. Rudolf Andrejka, Trgovska zgodovina Schellen- burgove ulice v Ljubljani. Ponatis iz Trgovske- ga tovariša 1937. — 34. Reg. I fase. 993, št. 5871/1886. — 55. Denkschrift..., str. 47 in 53. — Popiis prebivalstva 31. decembra 1890. Mapa 21, Resljeva cesta. — 36. Reg. I fase. 994, št 5977/1887. — Denkschrift... der krainischen Sparkasse ..., str. 47. — Franc Vidic, Spomini, v knjigi Naš Bežigrad, Ljubljana 1940, str. 33. — 37. Denk- schrift .. ., str. 10. sl. — Reg. I fase. 859, X/11, št. 5494/1875. — 38. Denkschrift..., str. 33. — 39. Denkschrift..., str. 24 sl. — 40. Reg I fase. 877, št. 6950/1878. — 41. Reg. I fase. 877, št. 13.631/ /1888. — 42. Denkschrift..., str. 25 sl. — 43. E. R. Razvoj modeme Ljubljane, Arhitekt 1960, št. 1, s,tr. 3—7. — 44. Denkschrift..., str. 85. — 45. Podatki o številu hiš in številu prebivalcev, na podlagi katerih je izračunano povprečje sta- novalcev, je vzeto za 1. 1857 iz Reg. I fase. 667, VI/2 št. 929/1858, za leto 1900 iz Gemeimdelexi- con von Krain. Wien 1905, str. 3. — 46. Reg. I fase. 875, št. 6538/1872. — 47. Denkschrift..., str. 44 in 52. — 48. Reg. I fase. 1138, št. 2686/ /1893. — 49. Cod. III/39 (1888), fol. 253' sl.; Cod. III/40 (1889), foli. 157' si. ter Cod. III/41 (1890), fol. 88' sl. 144 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA RAZVOJ MARIBORSKE MESTNE VEDUTE JOŽE CURK Mesta kot voizlišča človeške dejavnosti, iz- trgane iz neposredne agrarne odvisnosti po- deželja, so bila vse do sredine XIX. stoletja sklenjene urbanistične enote, ki jih je šele novejša doba raizbila s tem, da je izločila meščanske hiše iz zaključenega urbanistič- nega ansambla ter jih individualno osamo- svojila. Z nastankom in razvojem sodobnega prometa predvsem železnice ter z začetki industrializacije se je začelo nekontrolirano razraščanje predmestij, nekdanja strnjena mestna podoba se je razblinila, mesta so zgu- bila svojo enovitost ter se spremenila v širo- ko razpredene naselitvene organizme, ki so 1 eriferijo z zelenilom odrinili daleč od mest- nih središč. Stara jasna ločnica med mestom in podeželjem, ki jo je navadno predstav- ljalo mestno obzidje, je izginila in z njo je razpadel tudi stoletni okvir mestnih vedut, ki jih je delal cesto slikovite in včasih kar romantične. Mesta so bila sicer jasno in ostro ločena od podeželskega okolja, vendar z njim tesneje povezana kakor danes, saj so bila manjša, vizualno dojendjivejša in predvsem prilagojena naraMiemu okolju s linim po- sluhom za njegovo organsko zraščenost. Me- sta talkrat še niso stremela po nadvladi po- krajine, ampak so se ji prilagajala, jo pod- zavestno dopolnjevala. V tej podzavestnosti leži čar slučajnega, enkratnega, kar je zna- čilno za vsa stara mesta, jih individ jalizira ter dela mikavna. Stara mesta imajo histo- rično pogojena svojstva, ki nas kljub moder- nemu času privleičijo, ker nam razodevajo krajevni značaj kot skupek vseh vzročnih konvergent, ki sta jih pogojila prosdr in čas. Iskanje notranje podol>e naselja je spra- ševanje po njegovi usodi in generacijah, ki so usodo nosile, je tipanje po mejah oblike in vsebine, ki se v njej najbolj skladno izra- žata, je iskanje virov podzavestnega ustvar- janja, pogojenega v zahtevah in ciljih vsak- danje nujnosti. V crescendu starih mestnih streh od pritličnih stavb do ponosnih zvoni- kov je mnogo elementarnega in nekaj telur- skega je ujetega v sencali neizravnanih plo- skev njihovih zidov. Tukaj še pripeva skozi človeško delo naturnost, ki oplaja njegove storitve in jih prepleta z vsemi atributi svoje obstojnosti, dajajoče starim mestnim prede- lom mnogo več človeške topline, kot jih pre- morejo moderne, racionalno komponirane, od narave in douiačnosti odtrgane urbanistične koncepcije. Ko so nastajala naša mesta, je bil človek še močno privezan na zemljo, kar tudi v svoji meščanski arhitekturi ni mogel skriti. Življenjski interesi meščana so še vedno za- jemali tudi polja in njive okoli mestnega obzidja ter gozdove po bližnjih gričih, ki so mu dajali življenjsko osnovo ter mu po- magali premagoivati nastopajoče gospodar- ske krize. To dvojno življenje meščana se je kazalo tudi v delitvi njegove hiše na stano- vanjski in gospodarski del, ležeča na obeh konceh dolgih ozkih mestnih parcel, značil- nih za naša mesta, kjer so hoteli vsi intere- senti imeti svoje delavnice in prodajalne ne- posredno na tržni ulici oziroma pozneje na trgu. Tak način meščanovega življenja se je seveda preko oblike parcel kazal tudi v or- ganizaciji mestnega tlorisa, katerega zazida- nost se je zmanjševala od trga proti obodu, zasedenem navadno od zemljiškega gospoda, cerkve, plemstva in Judov. Parcelacija obrti se je razvila šele v poznejšem srednjem veku, ko so se razvile ulice, medtem ko je trg ostal slejkoprej središče trgovine in sejmov. Ob- zidje je prvotno predstavljalo samo strate- ško, pozneje tudi obrandjno nujnost; mestim hiša pa je sčasoma postala simlx>l mestne svol>ode in samouprave. Tako so .se mesta v teku srednjega veka razvila iz trgovsko- prometiiih in obrambnih žarišč v upravna in reprezentančno-simbolična središča druž- beno organiziranih ljudskih skupin ter kul- turna središča širših, geografsko ali etnično zaokroženih ozemelj. Kulturna vsebina nekega mesta se navadno javlja že v njegovem realnem pojavu, v po- dobi, v kateri se nam kaže danes po preteku stoletij. Če si ogledamo Maribor v okviru razvojne tipike srednjeevropskih alpskih mest, lahko rečemo, da je šolski primer okoli trga nastalega urbanističnega organizma, ki je dobil kasneje svojo obrambno opravičlji- vo pravokotno lupino in s tem za stoletja določeno obliko svoje življenjske pozomice. To pozornico je meščan dopolnjeval s stav- bami, s katerimi je nehote izražal svojo socialno-družbeno organizacijo in duhovno orientacijo. Z njimi je mesitu podelil tako izrazito fiziognomijo, da je ostala veljavna skozi stoletja in jo šele polpretekla in mo- derna doba z novimi ideali gospodarskega, prometnega in gradbenega življenja polago- ma spreminjata. Pri Mariboru se ta fiziognoinija kaže v gosto zazidani mreži pravokotno se sekajo- čih ulic in trgov, obdanib od meščanskih trgovskih in obrtnih hiš, ki se vzpenjajo po dravskih terasah od Pristana do Slovenske 145 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ulice ter v obzidju, ki je sicer danes v glav- nem odstranjeno, katerega poteze pa se jasno čutijo v tlorisu ali aeroposnetku mesta. Crescendo mestnih streh poudarjajo posa- mezni spomeniki kot izreizi socialnega in duhovnega miljeja meščana. Z njimi je mest- na veduta dobila tiste arhitektonske poudar- ke, ki se jim meščan ni rad odrekel, ker so vidno prezentirali vlogo mesta v obdaja- joči ga pokrajini. Ti elementi so: mestni grad kot izraz fevdalnega družbenega reda, mestna hiša kot izraz meščanske samoza- vesti in simbol mestne samouprave ter farna cerkev kot sedež cerkvene gosposke. Značilna je vloga teh treh elementov v okviru mest- nega organizma: grad je pomaknjen v severo- vzhodni mestni ogel, kjer mu je določena važna strateško-obrambna naloga, mestna hiša stoji na trgu, katerega s svojo pojavo reprezentančno obvladuje, farna cerkev pa je umaknjena pred tržnim hrupom na stran- ski položaj, kjer je skupaj z drugimi cerkve- nimi poslopji (župniščem. kaplanijo, mež- iiarijo, pokopališčem, gospodarskimi poslopji itd.) zavzemala severozabodni mestni predel. Glavno mestno veduto nudi pogled z juga. Do XIX. stol. sta to veduto zaključevala na zahodu minoritski samostan in na vzhodu mestni grad, obvladovali pa sta jo farna cerkev in mestna hiša. Tako je ostalo, do- kler se niso začele nekontrolirano razvijati predmestne naselbine, ki so uničile idiHko neposredne mestne okolice, in dokler ni zra- stel novi most, ki je staro mesto enostavno odrezal od sodobnega življenja ter uveljavil v mestni veduti popolnoma nove kompozi- cijske elemente. Seveda se je mestna veduta spreminjala tudi že preje, vendar samo delo- ma, saj je Maribor le polagoma zamenjaval srednjeveške oblike z oblikami baroka in klasicizma ter XIX. stol.', a pri tem obdržal prvotni koncept, tako da je v bistvu še vedno srednjeveško mesto, ki se je le obleklo v so- dobnejša oblačila. Iz gotske dobe so se nam ohranili farna cerkev, grad, Zički dvor, mino- ritski samostan in sinagoga, iz renesančne rotovž, iz baročne grajske afkade in stop- nišče, Alojzij eva cerkev, kužno znamenje^ Breunerjeva palača in Vetrinjski dvorec, iz klasicizma in bidermajerja hiša na Slom- škovem trgu št. 4, stavba sedanje Umetnost- ne galerije, mnogo portalov in večina (sedaj predelanih) fasad, doba historičnih slogov je ustvarila gledališče s kazinom, škofijsko pa- lačo, palačo KIB (preje Mestne hranilnice), pošto, secesija Majerjevo hišo in Veliko ka- varno, moderna doba pa več stavb na Glav- nem trgu ter bančno palačo v Gosposki ulici. Ce gradbeni razvoj Maribora na kratko označimo, lahko rečemo: Srednji vek mu je dal osnovo s tem, da je razporedil stavbne enote ob pravokotno se sekajočih, mrežasto položenih ulicah in trgih in ga je obdal z obzidjem, ki mu je za stoletja dajalo velja- ven zunanji izraz. Pozna gotika je ustvarila najstarejše ohranjene zidane hiše v mestu. Renesansa in barok sta razširila mestno je- dro z zazidavo obrobnih delov, pozni barok in klasicizem z bidermajerjem pa sta mu dala harmonično, ansamblsko interpretirano Hce, ki je dočakalo sredino XIX. stol. Takrat se je začela perioda gradenj in prezidav, ki ni več ločila, kaj je lepo in gradbeno opra- vičeno. Stoletna uglašenost mesta je začela plahneti, pojavljale so se »moderne«: izlož- bene fasade, nove gradnje so se individuali- zirale brez obzirnosti do neposredne okolice in mesto se je obdalo z brezoblično gmoto predmestij, ki so mn vzela njegovo nekdanjo arhitektonsko jasnost. O zgodovinskem razvoju zunanje in no- tranje podobe Maribora imamo sorazmerno malo prič. Starejši opisi mesta so nenazomi, slike dostikrat nejasne, šablonizirane ali sa- movoljne, zaradi česar nam mestna podoba ostaja vedno nekoliko nejasna. Kljub temu pa poskušajmo vendarle rekonstruirati sred- njeveško podobo Maribora, da nam bo slu- žila kot osnova za nadaljnja izvajanja. Posredno se Maribor prvič omenja 1. 1147, ko je govor o gradu Gornjem Mariboru, čigar označba predpostavlja Spoidnji Maribor, to- rej naselbino, ki se je razvila morda že v XI. stol. na mestu ugodnega prehoda preko Drave. V drugi polovici XII. stol. je Mari- bor za gotovo trg (1. 1181 se omenja kot oppi- dum) v prvi polovici XIII. stoletja pa mesto. Prvotni odprti trg se je razvil na dravski terasi nad mostom. Sedanja Koroška cesta je tvorila njegovo os, ki so jo obstopale pre- proste, gotovo lesene tržne hiše, medtem ko je farna cerkev s prosto razvitim ovalnim pokopališčem stala severno od njega. Ko je Oljua slika v LA v Gradcu, avtografija v litografskein pretisku iz 1. lSrv'> ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Mariljor postal mesto, je dobil obzidje rom- baste oblike, ki pa mu je bilo vedno nekoli- ko preohlapno, saj ga nikoli ni povsem na- polnil; zaradi ugodne prometne situacije je bil zazidan le njegov vzhodni del z ghetom, medtem ko je ostal severozahodni del skoraj povsem prost. Prvotni Maribor sta torej tvorili dve vrsti hiš, postavljenih navpično na smer lijakaste tržne ceste, na katere razširjenem vzhodnem delu je dominiral rotovž. KJasiieje, ko so se razvile posamezne ulice, se je mestni orga- nizem razširil, vendar je ostal njegov glavni urbanistični element še vedno trg, v katerem so bile vse njegove funkcije trdno zasidrane. Obstopale so ga adirane hiše s strmimi čeli, ki jih je renesansa nadomestila s kontinui- teto ravno zaključenih fasad s kapmi. Dina- miko je nadomestila statičnost, ki ji je šele barok dal indivddualnejše oblike. Bidermajer — kot slog drobnega meščanstva — je ustva- ril vrsto nezahtevnih toda prijetnih hiš, ki so s svojo skladnostjo harmonično izpopol- nile mestno podobo, medtem ko se s histo- ričnimi slogi začenja razkroj oibčutka za urbanistično skupnost, za višjo celoto mestne podobe. Ker so slike Maribora stare največ 300 let, je tudi podoba mesta, ki nam ga kažejo, že podoba zaokroženega, zrelega naselja, ka- • terega organizem sicer ne miruje, ker ga živ- ljenjske potrebe stalno spreminjajo, je pa že trdno določen. Na vseh slikah mesta je jasna osnovna sestava gradbene podobe starega Maribora, ki jo tvorijo reka, obzidje z mest- nim pomerijem in južni obronki Slovenskih goric kot razgibana folija, katere os tvori vertikalna dominanta farnega zvonika. 1. Najstarejša slika Maribora visi v Po- krajiusikem muzeju v Mariboru ter nam kaže pogled s severozahoda na gornji grad, mesto in spodnji grad, ki ima že vse 4 ogelne stol- piče, nima pa še galerij niti prizidane Lore- tanske kapele. Slika podolžnega pravokot- nega formata je o. pl. ter je nastala v drugi četrtini XVII. stol. Kaže nam severozahodni mestni ogel z odprtim okroglim stolpom, obzidjem, nizkim predzidjem in jarkom z varovalnim plotom. Obzidje ima ozke cine ter dve vrsti strelnic (zgoraj pokončne pra- vokotne, spodaj ključaste oblike), predzidje pa samo cine. Hišasta mestna vrata z mo- stom db skrajnem desnem robu slike pred- stavljajo mogoče Koroška vrata, verjetneje pa bolj severno ležeča, samo pešcem name- njena manjša izpadna vrata. Nad nizkimi meščanskimi strehami, ki se kažejo izza ob- zidja, se dviga visoko strmo čelo z okroglo lino. To je farna cerkev, katere prizmatični zvonik še pokriva originalna ranobaročna čebulasta streha iz 1. 1624, ko ga je zgradil Paolo della Porta de Riva. Visoka dvonad- stropna stavba med cerkvijo in vrati je ne- določljiva, a je najverjetneje staro župnišče, ki je bilo podrto leta 1890. V levi polovici slike so vidni gornji grad s pristavo in šem- petrska cerkev. Zanimivo je, da je eden od 4 bakrorezov iz Vischerjeve Topographie zvesta kopija te slike. 2. Nekaj desetletij mlajša je oljna slika v LA v Gradcu, katere avtografija v litograf- skem pretisku iz 1. 1876 (risal K. Haas, iz- dalo Zgodovinsko društvo Štajerske) se hra- ni v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Slika iz ca. 1. 1670 naan kaže pogled na mesto z juga ter je za mestno topografijo gotovo najpomembnejši dokument XVII. stol., saj nam izredno nazorno in tudi dovolj kritično podaja mestno podobo pred barokizacijo. Mesto leži pred nami kot na dlani ter nam kaže enako osnovno urbanistično sestavo kot danes. Do njega vodi nizek, lesen most, či- gar mostišče brani taibor, prvo tretjino pa zapira pritlična mitnica, pokrita s sedlasto streho. Mesto oklepa obzidje, ki je gotovo najvažnejši oblikovalec njegove podobe. Sodni stolp je za etažo nižji, ima ovalno zaključena vrata proti Pristanu, tri topovske strelne line ter stožčasto streho. Zaporni zid povezuje opisani stolp z renesančno bastijo, danes imenovano »Benetke«, katere ploščad je takrat nosila še leseno etažo. Južno mestno obzidje teče do minoritskega samostana, ta- krat enonadstropne, dvojne, 8-osne stavbe, preskoči na kurtinasti Žički dvor, se nada- ljuje do »splavarskih« vrat zidnega tipa z etažo in mašikuli, teče skozi nadstropno stavbo do »mesarskih« vrat preprostega zid- nega tipa, nato skozi dve nadstropni stavbi, mimo Dravskih vrat hišastega tipa iu po- novno skozi hadstropno stavbo, se močno vlomi, obstopa strmo teraso, poteka skozi si- Vativna slika iz Nazari] iz 1. 1680 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO iiagogo ter se zaključuje pri Judovskem stol- pu, pokritem s šotorasto streJio. Ta stolp veže z bastijo, danes imenovano Vodni stolp, zid, katerega nosijo štirje razbremenilni loki. Vzhodno obzidje, na katerega se nasla- njajo hiše Vetrinjske ulice z dvoriščnimi trakii, predirata zidna vrata s cinasto krono severno od Judovskega stolpa ter hišasta Craška vrata z barbakanom in dvižnim mo- stom. V severovzhodnem oglu mesta stoji mestni grad, ki že ima vse štiri ogelne stol- piče, Toretansko kapelo, južno fasado s če- lom, podobnim tistemu na kapeli ter zahodno galerijo s posebno pultasto streho in stop- niščnim stolpom; nima pa še nobenih uprav- nih poslopij okoli zunanjega dvorišča niti tkim. »Stanovanjskega« stolpa. Severno ob- zidje, na katerega ni naslonjena nobena me- ščanska zgradba, je posebno zaščiteno, saj ga varujejo kar trije večji in en manjši pri- zmatičen stolp ter polkrožna šala. Vsi trije večji stolpi imajo vrata v pritličju ter dve okni v nadstropju, pokrivajo pa jih pirami- daste strehe. Zabodno obzidje ima v sever- nem ogalu šalo, na prvi tretjini podolžno pritlično stavbo s sedlasto streho, na drugi tretjini hišasta Koroška vrata z bastijo in mostom, končuje pa se ob Sodnem stolpu. Vzhodno in zahodno obzidje spremljata ši- roka jarka, po katerih dnesn tečeta potoka. Mestni predel med južnim obzidjem in Dravo, danes imenovan Pristan, je še skoraj nezazidan. V njem stoji le nekaj lesenih in dve zidani stav^bi levo ter nekaj manjših in dve večji zidani stavbi, od kateiib eno pod- pirajo trije oporniki, desno mostišča. V osi samega mesta stoji farna cerkev, ka- tere zvonik se zaključuje z dvojno strešico in majhno čebulo, torej z zaključkom, kate- rega je dobil po požarih 1. 1648 in 1650. Cerkev obdaja ovalno obzidano pokopabšče, na katerega vodita z juga dva vhoda. Pred cerkveno fasado stoji enonadstropno župni- šče, ki je z lokom povezano s cerkvijo ter obdano z velikim pravokotnim obzidanim arealom, v katerem stoje razna gospodarska poslopja in hlevi. Severozahodni del mesta je redko zazidan z majhnimi pritličnimi stavbami, med kate- rimi izstopa le nadstropna hiša z dvema bifornima oknoma ali arkadami ob današnji Orožnovi ulici, imenovana »črna kasarna«. Severovzhodni del mesta tvorijo zazidane Slovenska, Barvarska in deloma Gosposka ulica ter Grajski trg. Hiše so večinoma pri- tlične. Na mestu današnje kavarne Astoria jo še nezazidano, s cinastim zidom obdano zunanje grajsko dvorišče. Mestni predel severno od Koroške ceste in Glavnega trga kaže vzdolž obeb nadstropne, večinoma triosne hiše, le na mestu današnje restavracije Koper visokQ cinasto zidovje. Nekatere hiše na Glavnem trgu imajo lesene lope, liste med Lekarniško in Stolno ulico pa srednjeveška trikotna čela. Rotovž krasijo štiri dekorativna čela z okuli, čebulasto ostrešeni stolpiček in balkon. Dvonadstropna stavba zahodno od njega ima cinasto zaklju- čeno streho, ki se preko naslednje hiše po- ševno spusti do ozike Lekarniške ulice. Stavbi vzhodno od rotovža imata močna rizalita in lopi. Na začetku Gosposke uHce je vodnjak s kovano havbo zvonaste oblike. Proti vzho- du je trg zapirala dvonadstropna cinasta stavba — po vsem sodeč pogorišče — ter obzidani in deloma zazidani areal nadstrop- nega Tattenbachovega dvorca. Stavbe vzdolž Gosposke, Vetrinjske, Jurčičeve, Tkalske in drugih ulic so običajnega meščanskega tipa, od katerih ima tista na ogalu Jurčičeve in Vetrinjske ulice visoko streho z dvema lina- ma. Sedanja Židovslka ulica je vodila do že omenjenih zidnih mestnih vrat severno od Judovskega stolpa. ¦ Mestni predel južno od črte Koroška cesta — Glavni trg—Židovska ulica je bil najgo- steje zazidan. Na zahodu sta ga obvladovala minoritski samostan in Žički dvor s svojimi glavnimi in stranskimi poslopji. Oba sta bila ononadstropna. Pravilno orientirana minorit- ska cerkev je imela čebulasto pokrit strešni stolpič. Od tod proti vzhodu vse do Dravske ulice sledijo nadstropne meščanske hiše, med katerimi sta dve cinasto zaključeni poslopji- pogorišči ter tri s trikotnimi čeli ob Spla- varski ulici. Poslopja ob južni stranici Glav- nega trga visoko izstopajo, ker stoje na te- rasi nad Dravsko in Vojašniško ulico. Sku- pina stavb vzhodno od Dravske ulice je pre- cej nejasna in deloma skrita za obzidjem. Tu je treba omeniti le sinagogo s tremi stop- ničastimi oporniki in nekakim okroglim ob- zidnim stolpom ter Judovski stolp. Na sploš- no je o organizaciji mesta moč dejali, da Vischerjev bakrorez iz let 1681—1685 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ima iste ulične poteze kot danes, redko za- zidan severovzhodni predel, večino hiš s po- dolžnimi in le nekaj s trikotnimi čeli ter precej pogorišč, za kar lahko smatramo vse ali vsaj skoraj vse cinaste stavbe brez streh. Poglejmo še neposredno mestno okolico. V Koroškem predmestju stoji osem pritličnih siavb, od katerih so tri raztresene med nji- vami odnosno ograjenimi vrtovi, štiri pa se drže deloma skupaj ter tvorijo današnjo za- hodno stranico Vodnikovega trga. V Gra- škem predmestju je treba omeniti kapucin- sko cerkev brez zvonika, Ulrikovo cerkev s fasadnim zvonikom, ovalnim obzidanim pokopališčem in nadstropno cerkveno hišo in nekoliko dalje ob cesti stebrasto znamenje ter večjo nadstropno staVbo, obdano z oval- nim plotom v smeri današnjega glavnega kolodvora. Na gričevju severno od mesta stoji grad, dalje proti severozahodu pa cer- kev sv. Urbana. 3. Zaradi nazornosti opisane mestne po- dobe se pri drugih slikah iz XVII. stol. ni treba ustavljati več kot toliko, da ugotovimo razlike med njimi, ki pa so večinoma rezultat netočnosti njihovih avtorjev. Zato lahko mestno veduto v knjigi »Salzburgische Chro- nik« Duckherja von Haslau iz 1. 1666 pre- skočimo in preidemo kar k votivnima sli- kama iz Ruš in Nazari j, ki sta nastali leta 1680 in 1681. 4. Nazarska slika nam nudi južni pogled na mesto, le da je gledišče nekoliko nižje kot pri sliki št. 2. Pri mostu je vidno zidano mostišče. Sodni stolp je brez strehe, sicer ima enako obrnjena vrata in tri strelne line. Pri- tlični miinoritski samostan je premajhen. Splavarska vrata so stolpasta z mašikuli. Ostali potek obzidja jc enak. Dravska vrata so hišasta z mašikulom. Slede tri hiše, nato zagib obzidja vzdolž terase do sinagoge s pri- zidanim, čebulasto ostrešenim stolpom in Ju- dovski stolp s šotorasto streho. Vodni stoljj s paličastim zidcem ima značilno klinasto obliko. Obzidje pokriva opečna streha. V Pristanu je levo od mostu devet večinoma lesenih in pritličnih hišic, desno pa pet ve- činoma zidanih. Nadstropno hišo obleka le- sen mostovž. Graška vrata pokriva cinasti plato. Zahodno od mestnega gradu s pet stolpiči že stoji »stanovanjski« stolp, drugih upravnih zgradb pa še ni. Ob severnem obzidju sta vidna dva stolpa s šotorastima strehama in s po dvema linama. Ob zahod- nem obzidju je zopet pritlična stavba, katere funkcija ni jasna. Lepo so vidne vse ulice, ki povezujejo Koroško cesto in Glavni trg s Pristanom ter začenjajo s prehodnimi Idki. Iz gmote pritličnih in nadstropnih meščan- skih hiš izstopa farna cerkev z župniščem in povezujočim ju lokom, minoriti s čebu- lasto ostrešnim stolpičem nad ^/s presbiteri- jem, rotovž s tremi čeli z okuH in stolpičem, cinasto zaključeni poslopji zraven njega iu čebulasto ostrešeni stolpič špitalske cerkvice sv. Duha. V okolici mesta so vidni: na vzhodu ka- pucini s prav nizkim stolpičem in obzidanim vrtom ter Ulrikova cerkev z nadstropno cer- kveno hišo, na severu pod Piramido in Stol- nim hribom grajski pristavi, pod Kalvarijo Račji dvor z dvema manjšima poslopjema, na vrhovih cmenjenih gričev grad, stebrasto znamenje in kapela, na zahodu pa manjša hiša z latastim plotom ob sedanji Koroški cesti. 5. Ruška slika je skoraj enaka prejšnji, le da ima gledišče še niže in je zato manj jasna. Risba neznanega Šlezijca iz leta 1712 149 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Medtem ko je bil na prejšnji sliki severoza- hodni del preklali, je na tej okrogel. Mino- ritski samostan je za spoznanje večji, iz mase meščanskih hiš pa poleg naštetih iz- stopa tudi stavba s tremi trikotnimi čeli za- hodno od Splavarske nHce. V okolici mesta sta prikazana le hišica ob Koroški cesti in večje nadstropno poslopje v smeri sedanjega glavnega kolodvora. 6. Od štirih Vischerjevih bakrorezov pri- haja za nas v poštev le tisti, ki nam kaže po- gled na Maribor z juga in je moral nastati med leti 1681—1685. Obzidani tabor z dvema vrstama strel nie ima dvoje zidnih vrat. Na tretjini mostu stoji lesena stavba z dvižnim mehanizmom. »Benetke« in odkriti Sodni .stolp sta enaka kot na prejšnjih slikah. Sle- dita enoiiadstropni, devetosni minoritski sa- mostan in Zički dvor s stolpastima kriloma. Obzidje z vrsto strelnic poteka nemoteno preko hišastih Dravskih vrat do cinaste, nad- stropne, kot stolp predstavljene kurtine in iterij je zamenjal gotskega, ob nastali vzhodni, glavni fasadi pa stoji prizmatičen zvonik s čebulasto-later- nasto streho. Farni zvonik je nespremenjen, stopniščni stolpič pa je prestavljen na se- verno stran presbiterija. Rotovž poudarjeno izstopa ter ima predzidan prizmatičen stol- pič. Drugi objekti: grad z mogočnim stol- ])om, cerkev Vseh svetnikov s čebulasto stre- ho ter kapucini z nizkim stolpičem so nepra- vilno locirani ter niti približno ne ustrezajo resnici. Ovalno mestno obzidje oklepa vse mesto s kapucini vred ter se izgublja za Pi- ramido z gradom na vrhu, ki leži vzhodno od mesta tik ob Dravi. Na Taboru se stiska skupina hišic okoli Magdalenine cerkve, v smeri proti Studencem pa je raztresenih nekaj posameznih stavb. 8. in 9. V knjigi »Gnadengeschichten der Marianischen Bildnuss ... zu Marburg, Steier, 1753« je na naslovni strani (bakrorez (izdelal ga je Herrmann v Gradcu), od katerega nas zanima le južni pogled na samostan z bližjo okolico. Enak pogled nam nudi tudi božje- potna podoba, bakrorez, katerega je izdelal Klauber ter se je rabila v drugi pol. XVIIL stol. Kaže nam barokizirano samostansko cerkev s fasadnim stolpičem ter dvignjeni, dvonadstropni samostan, ki pravokotno ob- stopa dvorišče južno od cerkve. Samostanski areal obdaja obzidje, ki pod samostanom šalasto izstopa. Severno od cerkve se kaže skupina hiš med Žičko in Minoritsko ulico in med njimi ograjen sLidni vrt. 10. Freska Jožefa M. Goblerja na stropu presbiterija niinoritske cerkve v Mariboru iz I. 1777 nam kaže na zavitku, katerega drži Ludwig-Folwarczuijcva litograijja z iglo v stari Raiscrjcvi suiti iz 1. 1832 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJI' V NO ZGODOVINO KRONIKA eden izmed angelov v rokali, pogled na jugo- zahodni del mesta. V ospredju teče Drava, na kateri počivajo trije privezani splavi. V pristanu stoje tri lesene hiše in nekaj kolib. »Benetk« in Sodnega stolpa ni videti, pač pa obe stavbi minoritskoga saimostana, ki tvo- rita skupaj deset okenskih osi, sta oprti s tremi oporniki in pokriti z ločenima stre- hama (zahodna s sedlasto, vzhodna z man- sardno) ter Žički dvor z obema kriloma in obzidjem s štirimi nizkimi oporniki. Mino- ritska cerkev močno izstopa, ima sedanjo baročno fasado, ki prehaja v visok prizma- tičen izvonik, pokrit s čebulasto streho. Iz gmote maščanskih hiš se dviga streha samo- stana iu cerkve celesiiiik s čebulasto po- kritim zvonikom, nato Alojzijeva cerkev z manjšim stolpičem iu zadaj gmota farne cerkve z že znano oblikovanim zvonikom. 11. Bakrorez, katerega je izdelal 1. 1795 liefenthal, založil pa Martin Joseph Mer- zinger v Mariboru iu so ga uporabljali za glavo pomočniških diplom med leti 1800 iu 1828. Kaže nam pogled na Maribor z juga. Ker je gledišče zelo nizko, vidimo samo mestno panoramo, ki pa je vendarle poučna, ker je dobro podana. Okoli Sodnega stolpa, ki je še vedno brez strehe, so se zbrale maj- hne hišice in lope, »Benetke« so nespreme- njene. Dvonadstropni minoritski samostan s cerkvijo, ki je že brez zvonika, tvori zaklju- čeno, močno izstopajočo stavbno skupino. Okolica Žičkega dvora je nejasna. V Pri- stanu se je nabralo več zidanih odnosno le- senih pritličnih hiš. Stavbi ob Dravskih vra- tih ter usnjarne dalje proti vzhodu so nad- stropne. Isto velja za hiše z mostovži, ki napolnjujejo prostor med usnjarnami iu vzhodnim zidom z Vodnim stolpom, h kate- remu se je že prislonila manjša stavba. Iz stavbne igmote meista izstopajo Alojzijeva cerkev z jezuitskim kolegijem, farni zvonik s sedanjim klasicističnim zaključkom iz leta 1792., rotoviški stolpič, svobodni dvor z mo- gočno šotorasto streho na sedanjem Glavnem trgu, izza katerega se kaže grajski stolpič, cerkev Vseh svetnikov (sinagoga) z zvonikom ter tik nad njo zvonik kapucinske cei^kve. Na Piramidi je stari grad zamenjala kam- nita piramida, na Kalvariji stoji kužna ka- pela. Mesto še vedno obdaja obzidje, ki pa ni več poudarjeno, pač pa je na južnem dravskem bregu izginilo utrjeno mostišče, katerega je nadomestila stavba, ki pomeni začetek zazidave sedanje Taborske uHce. Pod Vodnim stolpom je viden na Dravi mlin na čolnih, kakršne so uporabljali v Ma- rilx)ru prav do konca XIX. stol. 12. Z Runk-Zieglerjevim koloriraaiim ba- krorezom iz Stöcklove suite (ca. 1810) pre- hajamo v XIX. stol, ki je s pojačanim in- teresom za pokrajino močno razvilo vedu- tarstvo, toda realno podobo navadno roman- tično predelalo, pri čemer ni toliko pazilo na dokumentarno vrednost kot na prijetnost izvedbe. Naš Imkrorez nam kaže pogled na mesto z jugozahoda. Desno je Tabor s cer- kvijo in nekaterind nadstropnimi hišami, le- vo pa mesto, ki se razteza od levega roba do sredine slike. »Benetke« so že dobile pri- zidke ter imajo deloma zidano etažo. Med njimi in Sodnim stolpom, ki je še vedno l>rez strehe, so zahodna Pristanska vrata pre- l)rostega zidnega tipa. Zahodna iu južna stranica mestnega obzidja sta še v celoti ohranjeni, čeprav se že opaža njihov propad. Minoritski samostan z brezstolpno cerkvijo ivori zaključen stavblü kompleks, okoli ka- terega se grupira nekaj stolpastih hiš ter piramidasti strehi obeh severnih obrambnih stolpov. Sledijo nespremenjeni Žički dvor, izza katerega se kaže gmota farne cerkve ter cerkvice sv. Ehdia, Alojzijeva cerkev s kolegijem iu stolpičem, rotovž s stolpičem, grajski stolp, gmota svobodnega dvora ter končno cerkev Vseh svetnikov z zvonikoni. Judovskim in Vodnim stolpom. V Pristanu je zahodno od mostišča sedem mesnic in mit- nica, vzhodno pa vrsta nadstropnih stavb, ki segajo prav do Vodnega stolpa. Pod njim in dalje po reki navzdol je vrsta mlinov na čolnih, v pristanu pa dva splava iu velike skladovnice lesa. 13. Po opisanem bakrorezu je izdelana le- sorezna kopija iz ca. 1. 1815, ki je služila za glavo na cehovskih pismih. Kopija se drži originala z manjšimi sprememlmmi. Stolpič cerkvice sv. Duha izgine, enako stolpič je- zuitskega kolegija, pojavijo pa se kapucini z izredno visokim zvonikom s piramidasto streho ter čoln s splavom na Dravi. Lesorez j C slabo izdelan ter kaže neveščo roko. 14. Ludwig-Folwarcznijeva (tudi barvana) litografi ja z iglo v stari Kaiser jeoi suiti iz Kuwusscgova litogralija v Lampclovi suiti iz ak. 1840 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO I. 1832. Kaže nam pogled na mesto z jugo- zahoda. Ker je gledišče nizko in je mesto porinjeno precej globoko v sredino slike, se je spremenilo v gmoto hiš, ki je sicer karak- teristično komponirana, a iz nje izstopajo le nekatere vidnejše stavbe: »Benetke« z zi- dano etažo, zahodna pristanska vrata, hi- šice okoli nevidnega Sodnega stolpa, mino- ritski samostan, Zički dvor, Alojzijeva cer- kev, rotovž s stolpičem, stolpasti svobodni dvor, celestinski samostan z brezstolpno cer- kvijo ter stolnica z župniščem. Mestnega obzidja ni več. V višini današnje brvi je na Dravi mlin na čolnih, pod mestom sta vidna Šempeter in Corca. 15. Jeklorez (tudi koloriran) neznanega av- torja, katerega je rezal in tiskal W. Pobuda in je izšel v Schmidtovi knjigi »Steiermark« I. 1839. Kaže Jiani pogled na mesto z jugo- zahoda. Je svobodna kopija Rnnk-Ziegler- jevega bakroreza, le da si je njegov avtor flovolil vrsto nepravilnosti: spremenil je streho farnega zvonika, Zički dvor je raz- delil v tri ločene stavbe, Alojzijevo cerkev je spremenil v stolpasto stavbo, cerkveno ladjo Vseh svetnikov pa kar v stolp. Pri- stan, ki je že pri Runk-Zieglerjvi prevelik, jf na jeklorezd zaradi slabe perspektive na- ra\'Host ogromen. 16. Podobna je biografija s kredo, katere avtor je nezimn, izšla pa je na ovacijski li- stini dvornega svetnika F. Chr. Otta leta 1840. Kaže nam pogled na mesto z jugo- zahoda. Veduta, ki jo ovija ovaleu venec bršljana, ne nudi nič novega. 17. Iz približno istega leta je biografija s kredo Josefa Kuwassega, ki je izšla v Lampelooi suiti v Gradcu. Kaže nam pogled Ila mesto z jugovzhoda. Mesto se pojavlja kot stavbna gmota, ki je precej kritično po- dana, samo da je v zahodnem delu prekrat- ka. Dobro opazni so: Vodni stolp, vzhodno od njega stoječa večja nadstropna stavba, po strehi sodeč usnjarna, nato »Benetke«, zelo visoka minoritska cerkev s samostanom, Alojzijeva cerkev z rotovškim stolpičem, na desno gmota farne cerkve, še dalje kapucini s prizmatičniiu zvonikom, ob robu pa vzhod- na fasada gradu s preostalim stolpičem. Med naštetimi objekti se gnete množica me- ščanskih hiš. V ozadju so vidni Studenci z Jožefovo cerkvijo, ob levem robu slike pa Tabor z magdalensko cerkvijo. 18. Litografi ja s kredo in barvnim tiskom ueznaneiga avtorja, ki je izšla v nooi Kai- ser jevi suiti ca. 1. 1845 pod številko XXI. Kaže nam pogled na mesto z jugovzhoda. Na levo je pot s kmeti in meščani, drevjem in grmovjem ter Taiborom v ozadju, na desno je reka s Pristanom in mlini, mestom ter gorami v ozadju. Je podobna preje opisani veduti, zato je ne bom opisoval. 19. Litografija z iglo neznanega avtorja, a tiskana in izdana pri A. Leykamu v Grad- cu ca. 1. 1845. Služila je za glavo vinograd- niških diplom. Mestno sliko oMaja venec, spleten iz vinske trte z grozdi, zgoraj je mestni grb, ob straneh predmeti iz vinograd- ništva in poljedelstva, spodaj pa uvit trak z napisom Marburg. Kaže nam pogled na mesto z jugozahoda, a ne pove nič novega. 20. Fotografija ing. M. Topolanskega iz 1. 1848 nam kaže zahodno polovico Glavnega trga ter je nastarejša znana fotografija Ma- ribora. Trg ima približno enako lice kot da- nes, le da še ni secesionistične Majerjeve hiše. Pred kužnim znamenjem stoji vodnjak, ro- tovž pa še ima nad okni nadstropja luiiela- sta, profilirana polja. 21. Chapuyev jeklorez, katerega je rezal, tiskal in izdal Umetnostni zavod avstrijske- ga Lloyda v Trstu v priročniku »Familien- buch des österr. Lloyd« ca. 1. 1854. Kaže nam pogled na mesto z jugovzhoda izpod takrat še lesenega železniškega mostu. iZa razvoj splošne mestne slike ta jeklorez ni važen, zato ga ne bom opisoval. 22. Kaiser-jHallerjeva litografija z barv- nim tiskom v Paternonovi suiti iz ca. 1. 1855. Kaže nam pogled na mesto s severovzhoda. Spredaj so njive, desno je na poti iz vinskih goric žena z deklico, v dolini so razstresene hiše in kolodvor, na levi je viden železniški most, na desno se raztezata Graško predmest- je in mesto, onstran Drave se vidi kadetnica, zgrajena 1. 1850-51, v ozadju se dviga Pohor- je. V razvoju Graškega predmestja se jasno čuti tendenca mestne rasti v smeri proti ko- lodvoru, okoli katerega nastaja manjša stavb- na skupina. 25. Jeklorez, katerega je risal C. Reichert, rezal Adlerjev zavod v Hamburgu, izdal pa A. Burger v tako imenovani Burgerjevi suiti 1. 1856 v Gradcu. Kaže nam pogled na mesto Ruitter-Sandmannova litografija, ki jo jc izdal zavod Reif- \ fenstein-Kösch 1. 1861 i ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Z jugovzhoda nad železniškim mostom. Levo je skupina dreves s Tahorom v ozadju, desno pa reka s splavom in mesto. Lepo sta vidna Vodni in Judovski stolp, usnjarne, Alojzi- jeva cerkev ter stolpi rotovža, farne cerkve in kapucinov. Drugo je nejasno. 24. Jeklorez iste izdaje, le da nam kaže pogled na mesto s severovzhoda. Spredaj so travnati, levo grmičasti griči, na desno pa je okrogel tempelj. Spodaj se širi ravnina s posameznimi reiztresenimi hišami, v sredini se razteza kolodvorsko predmestje, zadaj mesto, levo železniški most, za njim pa ka- detnica. V ozadju se odpira Dravska dolina. 25. Litografija, ki jo je risal Reitter, lito- grafiral Sandmann, izdal pa zavod Reiffen- stein-Kösch leta 1861. Nudi nam pogled na mesto s severovzhoda ter je izmed vseh vedut sredine XIX. stol. najboljša. Desno spredaj je kmečka hiša, nekoliko za njo tempelj, v ozadju pa Kalvarija in Kobansko. Orešje in Melje sta še nezazidana, a že povezana s ko- lodvorskim predmestjem z današnjo Meljsko cesto. Železniški most je lesen. Tabor tvorijo: cerkev z dvonadstropnim župniščem, nekaj stavb okoli cerkve, troje nadstropnih traktov bolnice in kadetnica pod Pohorjem. V osred- ju je kolodvor s skladišči, za njim mestna stavbna gmota, v kateri se že pojavljajo tudi trinadstropne hiše, izstopajo pa stolnica, stolpa rotovža in gradu ter preveč severo- vzhodno pomaknjeni kapucini. Mesto se raz- vija proti kolodvoru, nasproti katerega je že zrastla velika stavba okrožnega urada (leta 1859). 26. Jeklorez, neznanih avtorjev, katerega je natisnil A. Wetteroth v Salzburgu in je izšel v Drobtinicah, letnik XV. za leto 1861. Kaže nam severovzhodni pogled na mesto. Melje je še nezazidano, okoli kolodvora so zrastla skladišča in mlin. Dalje zadaj se širi mesto, v katerem se opazi stolnico, grad in drevored ob sedanji Gregorčičevi idici. Me- sto se je začelo reizvijati proti kolodvoru, ne pa še proti današnji idici Kneza Koclja. Preko Drave je gruča hiš okoli bolnice in Magdalenine cerkve, nato nekaj ob Ruški cesti ter okoli Jožefove cerkve na Studen- cih. Pod Pohorjem je opazna kadetnica. Ob levem robu slike vodi preko Drave stari železniški most. 27. Litografija z barvnim tiskom, ki jo je tiskal Th. Schneider v Gradcu, risal, lito- grafiral in izdal pa C. Reichert v tako ime- novani Reichertovi miti 1.1863. Kaže nam po- gled na mesto z jugovzhoda z desnega mo- stišča železniškega mostu. Ne nudi nič no- vega, kaže pa razvoj mesta vzdolž levega dravskega brega proti železnici. 28. Litografija s kredo neznanega avtorja, ki jo je tiskal in založil A. Leykam v Gradcu ca. 1. 1865 in je služila za kvartno pisemsko glavo. Kaže nam pogled na mesto z jngo- vzhoda izpod železniškega mostu, po katerem vozi vlak. Levi rečni breg obrašča topolov nasad, za katerim se kaže mesto, ki ne pove nič novega. 29. Litografija z iglo neznanega avtorja, ki jo je tiskal in založil A. Jančič v Mari- boru ca. 1. 1875 in je služila za oktavno pi- semsko glavo. Kaže nam pogled na mesto z jugozahoda. Spredaj je rečni breg s hišico, grmovjem in drevesi, levo je reka s splavom, v ozadju je že sedanji železniški most na lokih, nad reko se dviga mesto, v ozadju je venec gričev. 30. Lesorez Riharda Püttnerja, ki ga je založil Kräner v Stuttgartu ter je izšel 1. 1879 v knjigi »Unser Vaterland«. Kaže nam po- gled na mesto z jugovzhoda izpod železni- škega mostu. Levo je pot s korakajočim mo- žem in ženo, desno reka z železniškim mo- stom in mlini na čolnih ob levem bregu, nad katerim se dviga mesto, ki ne nudi nič novega. 31. Lesorez Edvarda Adeja iz Stuttgarta, ki je izšel 1. 1879 v Jankerjevi knjigi »Steier- mark« na strani 175 in je točna kopija lito- grafije v tako imenovani Reichertovi suiti. Isti lesorez je potem izšel še v časopisu »Oesterreichische Reichsbote«, letnik 1883, št. 27 in v »Illustrierter Führer auf der Süd- bahn«, letnik 1884, stran 44, na Dunaju. 32. Fotografija Maribora s severovzhoda, avtor foto-atelje G. Krapek. Cas nastanka ca. 1. 1880. Ospredje posnetka zavzema ne- zazidano agrarno Orešje, le v bližini kolo- dvora že stoji Francov mlin. Preko proge so vidni kolodvor s stolpičem, za njim stavba okrožnega urada, še dalje zadaj realka, zgra- jena 1870—72 itd. Mnogo je še nezazidanega. Tako predeli vzhodno od Kopališke, severno od Mladinske in zahodno od Strossmayerjeve ulice. Na Taboru onstran Drave so se zgo- stile stavbe ob obeh dovozih k mostišču ter okoli železniških delavnic. 33. Lesorez po fotografiji. Avtor neznan, tisk in založba Waldheim na Dunaju. Kaže nam pogled na mesto s severovzhoda. Spre- Tiskana fotogralija Karla Rabica iz I. 1904 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO daj vodi v mesto cesta, levo je reka z želez- niškim mostom, desno kolodvor z okoliškimi stavbami, v sredini ozadja pa mesto, ki pa ni posebno razločno. Lesorez je izšel v želez- niški izdaji s^Conductenr« za leto 1883 na strani 287 in v »Illustrierter Führer auf den österreichischen Alpenbahnen«, 1884, na strani 37. 34. Litografija z barvnim tiskom po enaki fotografiji, kot je bila prejšnja, le da je slikovno polje večje ter zajema tudi Melje in okolico realke. Orešje in Melje sta redko zazidana. V sredini slike je kolodvor s stran- skimi poslopji in Francovim mlinom. Okoli kolodvora se je nabralo več stavb kot zad- njih izrastkov mesta, razvijajočega se vzdolž sedanje Partizanske ceste. V ozadju se širi mesto, ki ga na severu omejujeta realka in grad. Litografija, ki jo je izdelal in izdal Leykam v Gradcu, je izšla v Janischevem ^-Topographisch-statistisches Lexicon der Steiermark«, II. zvezek, leta 1882. 35. Lesoireiz, podoben Püttnerjevemu iz 1. 1879, nam kaže pogled na železniški most in mesto v ozadju. Gledišče je jugovzhodno. Kaj novega ne pove. Avtor je neznan. Zalo- žila ga je založba Orell Füssli & Co v Züri- chu, izšel pa je v zbirki »Europäische Wan- derbücher« 1884, št. 65-67, str. 46. 36. Slika olje^latno v stranskem oltarju na Gorci pri Mariboru. Upodobljen je Flori- jan, ki gasi mesto pod seboj. Gledišče je južno, vendar je mesto podano tako približ- no, da sbko, ki je nastala enkrat v drugi po- lovici XIX. stol., omenjam samo zaradi po- polnosti seznama. 37. V stilu starih vedut sta izdelana oba tiska Karla Rabica iz 1. 1904, zato z njima zaključujem kronološko vrsto slik te vrste. Prvi, čmo-beli, nam nudi pogled na mesto z juga. Preko streh Taborske uHce gledamo na Dravo z lesenim mostom, na Pristan, ki je že enak današnjemu in na dvoriščne fasa- de hiš vzdolž Glavnega trga in Koroške ceste. Vidni so že Narodni dom in frančiškanska cerkev. Mesto se je že razvilo do kolodvora in železnice, ki jo je preskočilo, saj stoji Francov mlin že v sredi polagoma gostečih se stanovanjskih hiš. Malo zazidana sta še severni in zahodni del mesta, kjer se raz- vijata predela vil in manjših hišic. 38. Drugi Rabičev tisk je koloriran in nam nudi pogled na mesto s severa. Nazorno nam kaže, kako daleč se je mesto razvilo v smeri k obrobljajočim ga gričem v zadnjih deset- letjih XIX. stol. Mestni predel med sedanji- ma Mladinsko in Tomšičevo ulico je skoraj prazen. Isto velja za predele zahodno od Strossmayerjeve ulice ter deloma za Melje. Mestno jedro se gosti. V njem nastajajo ved- no večje hiše, ki dvigajo stanovanjsko kon- centracijo, čeprav mesto še ne narašča sko- kovito. Manjkajo mu še večje upravne zgrad- be, šole, kasarne in predvsem večja indu- strija. Tudi desni breg Drave je redko za- zidan. Vidni so magdalenska cerkev, bolnica, kasarna, delavnice Južnih železnic in ka- detnica. Pobrežje, Tezno in deloma Studenci so še nezazidani. 39. Ce omenim še slikovni material, kažoč detajlne izseke iz mestne podobe, pa bodisi da ti izseki kažejo posamezne mestne pre- dele, uHce ali samo hiše, spoznamo, da bi se dala s pomočjo ilustrativnega materiala na- pisati tudi podrobnejša študija o razvoju mesta samega ia ne samo njegove podobe. Zaradi tematske in prostorne omejitve član- ka pa je seveda to v njem nemogoče. Na dokumentarni podobi mesta so delo- vali C. Mayer (1846, 1855), E. Becker (1905), V. Moser (ca. 1905), C. Damianos (ca. 1900), E. Kaufmann (pred 1908), A. Wagner (1867), potem Gvajc, Stiplovšek, Kos, Polak, Golija itd. Ob tej pribki pripominjam, da je oljna Kolorirana tiskana fotografija Karla Rabica iz 1. 1904 154 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA slika mestnega strelišča zahodno od Sodnega stolpa iz 1. 1700, ki visi v Pokrajinskem mu- zeju v Mariboru, falzifikat in da Krapekova fotografija dunajske oljne slike, ki prikazuje Marijo Terezijo, kako lovi ribe v Dravi za- hodno od »Benetk«, ne kaže podobe »Benetk« in Tabora v drugi polovici XVIII., ampak kvečjemu v prvi polovici XIX. stoletja. Razvoj mesta v XX. stol. je postajal vedno bolj dinamičen. Diktirali so ga spremenjeni ekonomski pogoji, predvsem nastopajoča in- dustrija. Kljub dinamiki pa je ta razvoj bo- lje dokumentiran, kot je bil razvoj v XIX. stoletju. Uveljavila se je fotografija, ki je odrinila vse starejše grafične in tiskarske tehnike, ker jih je dokumentarno daleč nad- krilila. Mariborski arhiv hrani 6 albumov fotografij mestnih vedut in detajlov iz ob- dobja 1903 do 1913, Pokrajinski muzej tri aeroposnetke mesta, izvršene 19. oktobra 1913 z balona »Steiermark«, več posnetkov okolice starega mostu iz 1. 1906, Slomškovega trga pred L 1890, Grajskega trga pred 1. 1908, Par- tizanske ceste v drugi polovici XIX. stol., ko so še stali kapucini in je bila južna stran ceste nezazidana itd. Vse naštete fotografije, pomnožene s foto- in planoteko Mestnega gradbenega urada nudijo dragoceno pomoč pri obdelavi in analizi urbanističnega raz- voja Maribora, ki je v teku XX. stol. postal največje induistrijsko središče Slovenije. Če otb koncu še enkrat preletimo urbani- stični razvoj Maribora, kot smo ga mogli za- sledovati po njegovi spreminjajoči se mestni podobi, spoznamo, da lahko v njem razli- kujemo več etap kot dokumentov spreme- njenih življenjskih in ekonomskih pogojev. S požarom leta 1795 oziroma 1809 ter z opiistitvijo in delno odstranitvijo obzidja se zaključuje prvo gradbeno obdobje. To ob- dobje je ustvarilo in oblikovalo mestni orga- nizem, ki ga označuje geometričen obris, ozka dolga parcelacija in pravokotna ulična mreža. Obris je izraz srednjeveške defenziv- ne tehnike, ki skuša obrambno linijo čimbolj skrajšati in se zato približuje skoraj geome- tričnim oblikam. Parcelacija nazorno ozna- čuje notranjo organizacijo meščanovega živ- ljenja: na ulici dva- do tri osna stanovanjska stavba z obrtno delavnico in trgovino, na koncu parcele kmečko-gospodarska poslopja z zalogami kmečkih pridelkov, lesa, živino itd. Pravokotna idična mreža končno kaže na javno-organizatorično sposobnost takrat- nega človeka, saj je omogočala hitrejše gi- banje po mestu, kar je bilo prometno pa tudi obrambo važno. Z zgraditvijo Južne in predvsem Koroške železnice z delavnicami in kurilnicami se s šestim deceni jem XIX. stol. zaključuje dru- go stavbno obdobje Maribora. To je doba, ko se je mestni organizem že otresel srednje- veškega zidnega oklepa in se začel polagoma razraščati v okolico. Do pojava železnice je bilo to razraščanje še počasno in obrobno, postavitev kolodvora pa mu je dala pospe- šek in ga določno usmerila proti severovzho- du in vzhodu. Ta doba je ustvarila zametke obkrožajočih, napol podeželskih predmestij, v katerih se je že nakazovala sedanja idična mreža. Požar 1795 in 1809 ter tendenca po modernizaciji srednjeveškega in baročnega stavbnega fonda sta sodelovala pri nastanku klasicizirajoče fasade s kamnoseško poudar- jenim portalem, ki naj da mestu sodobnejši videz. Značilno je vztrajanje pri prisvojeni stavbni tradiciji, ki traja vso opisano dobo in ki jo premagajo šele veHke javne zgradbe (kadetnica 1850—51, okrožni urad 1859, re- alka 1870—72, gledališče 1852, kazino 1864, škofija 1858) zgrajene v historizirajočih slo- gih. Tem zahtevam ustreza tudi povečano občinsko komunalno delovanje, ki naj služi asanaciji in snagi mesta, zato se tudi pred- vsem omejuje na izvedbo kanalizacije (1862), uvedbo plina (1869), tlakovanje ulic in trgov ter urejanje pločnikov. Proti prahu se bore s kostanjevimi alejami, v predmestjih pa z brajdami. Kljid) vsem tem »novotarijam« pa je bilo v mestu še vedno mnogo ostalin prejš- njih stoletij, celo s slamo kritih hiš in javnih vodnjakov. Tretje stavbno obdobje obsega čas do prve svetovne vojne. Obrti, trgovini in zametkom drobnejše industrije se pridruži javna upra- va, ki gradi v mestu velike objekte: vojaš- nice (v Mei ju in na Taboru), šole (moško učiteljišče 1879, klasična gimnazija 1892, žensko učiteljišče 1904, vinarska šola 1905, razne osnovne šole), javne zgradbe (Mestna hranilnica 1886, kaznilnica 1889, pošta 1894, sodišče 1898, okrajno glavarstvo 1912) potem vodovod (1901), klavnica (1901), javno kopa- lišče itd. V tem obdobju je zrastel Narodni dom (1898) kot simbol borbe slovenstva z nemštvom in glavni most (1909—1913), ki na- poveduje moderno dobo. Staro mestno jedro, ki se ga deloma zavrže v slumovstvo, deloma pa posiU z vsakovrstnimi zahtevami sodob- nega življenja, se obda z obročem industrij- skih objektov in brezobličnih predmestij, ki tipajo ob glavnih vpadnih cestah daleč v podeželje. V mestnem jedru se načne stari hišni fond s komercialno izrabo v trgovsko- podjetniške namene. Pojavile so se izložbe, ki so pokvarile pretehtane mere fasad in vanje vnesle slabo adaptirane modernizacije. Poleg tega pa je ta doba promet, zmotno 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO speljala v stari ulični sistem in se tako pri- silila k celi vrsti nasilnili posegov v mestni organizem, ki mu je vzela mir in intimnost. Novih stavb ni prilagodila občutju okolja in stare je adaptirala brez posluha za njih skrite vrednote. Napačno pojmovana napred- nost in modernizacija sta terjali nepotrebne žrtve, s katerimi ni prenehalo niti naslednje četrto obdobje, ki obsega čas med obema vojnama. Izgradnja Maribora se je nadaljevala pa- ralelno z rastočo industrializacijo in pove- čanim številom prebivalstva. Nastala je vrsta velikih staVb, ki se zaradi pomanjkanja re- gulacijskega načrta in boljših komunalnih pogojev drži obrobja starega mestnega jedra, čigar harmonična podoba se pospešeno raz- bija, kar se očituje v obravnavi njegove vi- šinske nivele in posebno fasad. Na pomanj- kanje regulacijskega načrta kažejo razrašče- na predmestja, ki so začela pritiskati na je- dro, mu jemati neposredno naravno okolje in odrivati naravo v težko dosegljivo daljavo. Promet, ki je v tem času postal močan obli- kovalni faktor mest, je vsiljen v mrežo ozkih ulic in majhnih trgov ter jih zatrpava. Jedro tega organizma je bilo namreč ustvarjeno v drugačnih življenjskih pogojih in se ne more kljub vsem koncesijam prilagoditi mo- dernim zahtevam. Doba okupacije pomeni zarezo v razvoju mestnega organizma. Ne samo da se je usta- vila nadaljnja izgradnja mesta, tudi stari gradbeni fond je bil močno uničen. Povojna doba je ustvarila nove življenjske pogoje in s tem pospešila izgradnjo mesta v doslej ne- slutenem obsegu. Y prvem desetletju se je gradnja v glavnem omejevala na obnovo po- škodovanega fonda, kar pa se je gradilo, je šlo v nepotrebno širino in s tem zelo otežilo mestno komunalno dejavnost. V zadnjih le- tih poskušajo odgovorni faktorji to popra- viti, končni red pa naj bi prinesel priprav- ljajoči se urbanistični načrt. Njegove glavne postavke bodo: 1. pustiti staro mestno jedro ob strani, mu nameniti primerno funkcijo, regulirano gradnjo pa prenesti na zahod, deloma na sever in vzhod; 2. tranzitni pro- met usmeriti z izgradnjo novega mostu na rob starega mesta in s tem razbremeniti jedro ter 3. zaustaviti razraščanje predmestij in tako ohraniti normalno dosegljiv obrobni zeleni pas, ki je biološko nujen za splošno mestno življenje. Nadaljnji razvoj mesta pre- puščamo mnogo obetajoči prihodnosti, dej- stvo sedanjosti pa je, da je staro mestno jedro še vedno življenjsko središče mesta in da ne bo še zlepa dalo tega primata iz rok. Naša naloga kot varuhov pozitivnih histo- ričnih vrednot pa je, da to jedro kljub po- kvarjeni podobi ohranimo prihodnosti kot dokument stvariteljsküi in organizacijskih sposobnosti in kot rezultat stoletnega snova- nja naših prednikov. OPOMBE G. M. Vischesr: Topographia Ducatus Stiriae. Grätz 1681. — Josef von Zahn: Stiria illustrata, Graz 1882-^1889. — C. Reichert: Einst und jetzt. Sammlung steier. Städte, Burgen und Schlösser-bilder, Graz 1863—1866. — H. Wut- schnig: Steirische Städte und Märkte in Redse- bilderbuch eines Schlesiiers 1710—1714. Blf- Hmtkde 1941. — J. R. Jamisch: Topographisch- Statistisches Lexicon von Steiermark. Graz 1878—1885. — Fr. K. Kos: Minoritska cerkev in jugozahodni Maribor v 18. stol. Krondka sloven- skih meat, Ljubljana 1934, p. 208. — Zbirke Po- krajinskega muzeja, arhiva in Studijske knjiž- nice v Mariboru. 156 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZGODOVINA LJUBLJANSKIH OPEKARN OD XVI. STOLETJA DO LETA 1731 IVAN SLOKAR Zaradi svojevrstnega naključja je izšel v Kroniki najprej II. del Slokarjeve razprave o ljubljanskih opekarnah (prim. Kronika, let. VIII, št. 2, str. 40—50, »Zgodovina ljubljanskih ope- karn od leta 1752 do leta 1860«), šele sedaj pa njen 1. del. Slike, objavljene v 11. dedu, se na- našajo na sedanji I. del. S tem je zaMjučena razprava o teh manufakturah v Ljubljani. Uredništvo V Ljubljani srečamo opekarne že v začetku XVI. stoletja. Te obrate je imelo mesto samo. Leto, ko so začele obratovati mestne opekar- ne, se ne da točno ugotoviti. Leta. 1524 je sklenil magistrat, naj oddajajo cerkveni klju- čarji les pri Sv. Petru in opeko proti plačilu v gotovini meščanom, ki to potrebujejo. Ker je o tem sklepal magistrat, se ne more ta sklep nanašati na drugo opeko kot na tisto iz mestnih opekarn; iz tega sledi, da so le-te morale takrat že obstajati. Mesto je imelo najbrž že takrat dve opekami, ker je ma- gistrat 4. novembra 1547 povišal plačo ope- kamiškemu mojstru zgornje opekarne. Zgor- nja opekarna je stala tam, kjer je sedaj hiša št. 18 v Kolezijski ulici, spo'dnja je pa bila v sedanji Švabičevi ulici št. 15. Opekami sta omenjeni tudi leta 1552, ko so morali mestni podložniki za tlako prevažati opeko na mestna gradbišča. V mestnem arhivu je ohranjen opekamarsiki red iz leta 1557, ki je določal prodajne cene za opeko in plačo za opekarnarskega mojstra. Ta red vsebuje cene, po katerih se prodaja opeka nemešča- noni v Ljubljani in kupcem na deželi in v tujih krajih ter nižje cene za prodajo opeke meščanom. Razlika med meščansko ceno in tisto za nemeščane je bila precejšnja in je znašala pri glavnih vrstah opeke 15 do 25 odstotkov. Po ceniku iz leta 1557 je znašala prodajna cena za: 1000 zidakov za nemeščane 2 gld 20 kr, za meščane 1 gld 45 kr; 1000 strešnikov za nemeščane 3 gld 30 kr, za meščane 2 gld 55 kr; 1000 dvojnih zidakov za nemeščane 4 gld 20 kr, za meščane 3 gld 20 kr; 1000 žlebakov za nemeščane 5 gld, za me- ščane 4 gld. Opekarniški mojster je kot upravitelj opekarne dobival za izdelavo in peko vsake vrste opeke določeno vsoto tako n. pr. za 1000 zidakov 1 goldinar. Poleg tega je do- bival za vsako peko dva goldinarja in konč- no za opeko, razbito v teku leta, ki se ni mogla prodati ali vsaj ne po določeni ceni, kot odškodnino 3 goldinarje 30 krajcarjev. Od teh svojih dohodkov je moral mojster plačevati delavce. Opekarni sta izdelovali razne vrste opek in sicer zidake, opeke za oboke, ploščnate opeke, opeke za napušče, dvojne zidake, zelo velike zidake, opeke za tlak, planetne opeke, strešnike in žlebake. Obračun prejemkov in izdatkov opekarn je potekal po kameralističnem sistemu, talko da so knjižili med prejemke izkupiček za prodano opeko, med izdatke pa stroške za dovoz drv in peska ter mezde za izdelavo in peko. Mesto je dobivalo opeko brezplačno za lastne potrebe, kar je imelo včasih odločilen vpliv na višino prejemkov. Ker pa množina opdk, dobavljenih mestu, ni evidentirana, je že zaradi tega nemogoča ugotovitev čistega donosa opekarn, zlasti še ker računi ne na- ^ajajo preostale zaloge opek iz prejšnjega leta niti množine v tekočem letu neprodane opeke. Naslednja razpredelnica naj poda sliko o prejemkih in izdatkih za 26 let v razdobju 150 let od leta 1581 do leta 1731: Kako odločilen vpliv so imele potrebe me- sta, je razvidno iz številk za leto 1719, ko so zaradi zidave novega rotovža padli prejemki na najnižjo stopnjo. Višina prejemkov je bila odvisna tudi od razmerja med opekami, pro- 157 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO danimi po nižjili meščansikih cenah, in ope- kami, prodanimi po normalnih cenah. Cim več jih je bilo prodanih meščanom, tem nižji je bil znesek skupnih prejemkov in obratno. O tem pa nimamo podatkov. Številke o izdatkih tudi niso točne. Mnogi izdatki niso šli v breme opekarn, ampak v breme splošnega mestnega proračuna. V to rulbriko spadajo izdatki za popravila, za nove investicije, za nabavo inventarja in pod. Leta 1671 je plačalo mesto za nabavo dveh konj, voza in pritiklin za opekarni kar 111 goldinarjev. Leta 1663 se je podrla streha ene opekarne. Popravilo je plačalo mesto. Leta 1697 je podrl veter streho ene opekarne ter je strešno ogrodje razbilo opeko, ki je bila v peči pripravljena za peko. Poleg stro- škov za popravilo strehe je magistrat plačal tudi odškodnino opekarniškemu mojstru za razbito opeko. L. 1701 je uničil požar 30.000 opek, za kar sta dobila opekamiška mojstra od magistrata 15 goldinarjev odškodnine. Največje izdatke je imel v tem razdobju magistrat leta 1648, ko so iztrošeno gornjo opekarno podrli in postavili novo. Stroški so znašali 473 goldinarjev, ne upoštevajoč vrednost za to porabljene opeke. V večini let sta dobila opekarska mojstra, ki sta bila magistralna funkcionarja, novo- letno nagrado od dveh do dvaindvajset gol- dinarjev. Obe opekarni sta uporabljali za peko tja do začetka XVIII. stoletja drva iz Mestnega loga, pri čemer sta imeli izdatke le za seika- nje in dovoz, medtem ko jih magistrat ni obremenjeval za vrednost drv. Pri veliki po- rabi drv v opekamiških pečeh so na ta na- čin izkazane mnogo nižje postavke med iz- datki. Kako pomembni bi biH ti izdatki, naj ilustrirajo naslednje številke za nekatera leta, ko sta moraH opekami v XVIII. stol. kupovati drva. Ce prištejemo za vso dobo XVI. ter XVII. stoletja, ko so opekarne črpale drva brez- plačno iz Mestnega loga, tem odstotkom ustrezni ekvivalent za drva, bi rezultiral za večino let občuten primanjkljaj ali pa le neznaten presežek. Tudi magistratu so se končno zdeli izdatki za drva previsoki. Leta 1725 sta napravila dva mestna registratorja na opekarnah preiskavo zaradi pretirane uporabe drv. Zato je dobil vsak od njiju posebno nagrado v znesku 10 goldinarjev. Koristi, ki jih je imel magistrat od do- hodkov opekam za mestni proračun, so se pa znižale še za vrednost opek, ki jih je ma- gistrat poklanjal raznim prosilcem ali pa jim dovoljeval izredne popuste. Vsi ti zne- ski so obremenjevali mestno blagajno, ne pa opekarne. V tem pogledu je bil ljubljanski magistrat prav radodaren. V ilustracijo naj služijo le nekateri primeri te vrste. Leta 1569 je magistrat poklonil učitelju nemške Ko- mende 200 zidakov, 1603 nekemu meščan- skemu krojaču 2000 opek, županu 4000 ko- sov, 1607 kapucinskemu samostanu 30.000 opek, 1608 nekemu meščanskemu peku četr- tdno kupljenih strešnikov, 1611 mestnemu pisarju 1000 dvojnih in 2000 navadnih zida- kov, 1658 bosonogim redovnikom 15.000 opek, 1660 samostanu sv. Avguština 15.000, 1662 samostanu sv. Klare v Škof ji Loki 15.000 opek v vrednosti 105 gold. Istega leta 1662 je poklonil magistrat nekemu meščanskemu krojaču 500 opek, leta 1663 nekemu meščan- skemu jermenarju 500 opek; 1567 je spre- gledal nekemu meščanskemu vrvarju tretjino že prejetih in tretjino opek, ki jih bo še vzel, leta 1668 je poklonil kapucinom 5000 zidakov, leta 1675 je dovolil frančiškanske- mu samostanu tretjino popusta za dobavlje- ne strešnike, leta 1677 je poklonil samostanu bosonogih redovnikov 3000 zidakov »kljub temu, da je bil ta samostan dotlej že več- krat deležen takih poklonov in popustov«. Leta 1687 je dal magistrat brezplačno opeko za popravilo strehe sv. Florijana, ki jo je bila uničila dksplozija smodnišnice. Leta 1702 je poklonil magistrat Janezu Jakobu pl. Kuenburgu 100 strešnikov za razne uslu- ge v mestnih zadevah. Leta 1704 je dovolil za dobo 12 let letno po 10.000 zidakov kot prispevek za gradnjo ljubljanske stolnice. Leta 1711 je dobil neki meščanski pasar lOOO strešnikov, kapucinski samostan 800 streš- nikov in 200 zidakov, cerkev sv. Florijana 600 zidakov in škofijsko semenišče 100 gld. popusta. Leta 1712 je dobil samostan sv. Av- guština pred Spitalskimi vrati poklonjenih 1000 strešnikov za popravilo samostanske strehe. Leta 1713 je dobil celo gTof Lamberg 158 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA brezplačno 1500 opek. Leta 1720 je samo- stan sv. Avguština ponovno brezplačno do- bil 2000 in še posebej 1000 zidakov za nov cerkveni stolp in 1721 so dobili kapucini po- novno 2000 kosov. Radodarnost magistrata je šla torej veči- noma v korist samostanov in cerkva in se pri tem ni omejila na Ljubljano, ker so bile teh poklonov deležne tudi take ustanove iz- ven Ljubljane. Mnogo manj radodaren pa je bil magi- strat v razmerju do delavcev. Opekarski de- lavci, ki so leta 1660 dostavili 52.000 opek na mestna gradbišča, so prosili, naj bi se jim za ta trud dovolila nagrada. Magistrat jim je res dovolil nagrado v znesku 5 gol- dinarjev, toda »brez prejudica« za bodoče take primere. Do mojstrov je bil pa bolj širokogruden. Leta 1690 je strela upepelila hišico, ki si jo je postavil opekarski mojster v bližini opekarne. Zato mu je magistrat do- volil 8 gld. podpore. Zgodilo se je tudi n. pr. leta 1712, da je magistrat dovolil opekarni- škemu mojstru posebno odškodnino v zne- sku 4 goldinarjev, ker je tega leta porabil za mestne stavbe čez 40.000 opek. Kako močno so vplivali prodaja po me- ščanski ceni ter pokloni in deputati za člane mestnega sveta na donos opekam, nam naj ponazorijo zadevni podatki za leto 1688. V tem letu je znašala prodaja opeke: strešniki 100.400 Zidaki 144.800 Obočna opeka 151.000 Zlebaki 1.700 Od te množine je bilo prodanih po me- j ščanski ceni, darovanih ali pa danih kot j deputai: ' Streäniki 45.740 Zidaki 86.750 Obožna opeka 65.000 Zlebaki 430 Torej pri strešnikih nekaj manj kot. polo- vica, pri zidakih pa skoraj 60*/o vseh pro- danih kosov. Iz vseh teh razlogov ni mogoče iz raz- predelnice na strani 157 ugotoviti pravega razmerja med prebitkom ali primanjklja- jem opekam in celotnimi mestnimi prejem- ki in koliko je izkazani prebitek opekam predstavljal tudi resničen prispevek k mest- nim prejemkom. Območje mestnih opekam, ki sta imeli v Ljubljani pravi monopol, ni bilo omejeno le na Ljubljano. Dobavljali sta svoje izdelke tudi v dmge kraje. Leta 1608 sta prodali 1000 zidakov na Vrhniko, leta 1654 2000 strešnikov v Škof jo Loko za streho grajske- ga stolpa* in leta 1723 55.800 strešnikov za špital v Škofji Loki. Produkcija opeke ni bila vedno enaka. Obe opekarni sta izdelali: leta 1637 ........ 401.504 opek vseh vrst leta 1638 ........ 392.192 opek vseh vrst leta 1644 ........ 303.987 opek vseh vrst leta 1658 ........ 455.842 opek vseh vrst leta 1674 ........ 387.506 opek vseh vrst leta 1686 ........ 485.314 opek vseh vrst V vsaki peči so pekli opeko navadno pet- krat na leto. Vseuka peka je dala okoli 44.000 opek. Proizvajali so največ zidakov. Po šte- vilu so siledile opeke za oboke in strešniki, medtem ko so se druge vrste proizvajale le v manjših množinah. Število zaposlenih opekarniških delavcev se je pri vsaki opekami gibalo med 7 in 11. Dnevna mezda je znašala leta 1657 za de- lavce, ki so kopali ilovico, 10 krajcarjev, za tiste, ki so delali opeko, pa 12 krajcarjev. Leta 1664 je znašala 10 kraje, za navadna dela, pri delu na kalupih za mojstre 12 kraje, za pomočnike pa 10 kraje. Z odločbo magistrata z dne 17. maja 1682 je bila mez- da zvišana in sicer za pomočnike na 12 kraje, za mojstre pa na 14 kraje. Od časa prvega ohranjenega cenika iz leta 1557 do leta 1630 se je opeka precej podražila. Leta 1630 je znašala cena za 1000 kosov: vrste opeke cena za nemeščane cena za meščane dvojni zidaki..... 9 gld. 6 gld. 40 kr. zidaki ali obočniki . . 6 gld. 40 kr. 4 gld. 40 kr. strešniki...... 8 gld. 5 gld. 20 kr. zlebaki....... 15 gld. 12 gld. opeke za tlak .... 12 gld. R gld. Nemeščani so torej plačevali opeko za 35 ' do 50*/» draže kot meščani. i Cene so se tudi nadalje dvigale. Leta 1665 \ so znašale za lOOO kosov: < vrste opeke dvojni zidaki . . zidaki ali obočniki strešniki .... zlebaki..... opeke za tlak . . cena za nemeščane cena za meščane 9 gld. 20 kr. 7 gld. 8 gld. 30 kr. 22 gld. 11 kr. 15 gld. 7 gld. 4 gld. 40 kr. 7 gld. 16 gld. 40 kr. 12 gld. 9 kr. Leta 1728 so bile opeke še dražje. Zidaki in obočniki so se prodajali nemeščanom po 8 gld., meščanom pa po 6 gld. za 1000 kosov. Poleg mestnih opekarn je obstajala v za- četku XVI. stoletja še ena opekarna pod Rožnikom. Neki Praunwart, ki je postal leta 1507 lastnik graščine Pod Turnom (Tivoli), je postavil opekarno na zemljišču te gra- ščine, ki se je imenovalo tudi Pod Rožnikom. To posestvo je prodal Praunwart leta 1534 159 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mestu Ljubljami. Mesto je ostalo njegov last- nik do leta 1580, ko ga je prodalo mestnemu sindiku Melchioru Pantaleonu. Od tega ga je kupil leta 1601 jezuitski kolegij v Ljub- ljani. Kaže, da ta opekama sploh ni obra- tovala, odkar je magistrat kupil posestvo in da je bila tako zanemarjena, da se je celo njena streha podrla. Jezuiti so potrebovali mnogo opeke za svoje zgradbe. Leta 1598 so kupili skoraj po- lovico vseh od mestnih opekeim prodanih opek, leta 1601 pa skoraj četrtino. Iz tega razloga so v začetku leta 1608 sklenili od- stopiti svojo zapuščeno opekarno magistratu, da bi od njega dosegli ugodnejše cene pri nakupu opeke. Postavili so pa pogoje, ki so bili za magistrat nesprejemljivi. Na to je iz- javil jezuitski kolegij, da je pripravljen ob- držati svojo opekarno, vendar pa da mu mo- ra magistrat poravnati škodo, ki jo je po- vzročil s tem, da se je streha podrla. Ma- gistrat je te pogoje zavmil s pripombo, da se ne spominja nikake škode, ki bi jo bil on povzročil, češ da te opekarne doslej nikoli ni imel v posesti. Mislil je pri tem najbrž, da je ni imel nikoli v obratu. Nato so se je- zuiti obrnili na reformacijsko komisijo in zatožiH magistrat, češ da noče prevzeti nji- hove opekarne. Na podlagi naročila te komi- i sije je magistrat sklenil, da prevzame opu- ščeno opekarno in da dobavi jezuitom, do- kler ne dokončajo svojih zgradb, letno za tri cele peke raznih vrst opeke, kot jih bodo potrebovali jezuiti proti plačilu v gotovini po meščanski ceni. Na podlagi tega sklepa z dne 17. marca 1608 je magistrat prevzel propadlo opekarno pod Rožnikom in je ni več obnovil. Že istega leta so dobili jezuiti v smislu omenjenega dogovora iz spodnje mestne ope- karne 1700 zidakov, 25.550 dvojnih zidakov, 2000 strešnikov in 100 žlebakov po meščan- ski ceni. Zaradi tega so nazivali v tem letu spod- njo opekarno »jezuitsko opekarno«. Zgornjo opekarno so pa istega leta zaposlovali v glavnem ljubljanski kapucini, ki so potre- bovali velike množine opeke. Iz tega razloga se je v tem letu imenovala »kapucinska«. OPOMBA 1. Yt. Kos, Doneski k zgodovini Škofje Loke, st. 92 in 105. Viri: Mestni arhiv ljubljanski. Sodni protokoli za leta 1521—1731, dalje knjige izdatkov 1581 do 1731, končne davčne knjige 1600—1731; ibidem, zbirka listin — Literatura: Ivan Vrhovnik, Trnovska župnija v Ljubljani. SOBOŠKI JOBAGIONI IVAN ZELKO Za madžarskega kralja Ladislava (1075— 1094), se je na področju prekmurskega ozem- lja premaknila madžarska mejno-obrambna črta — gyepÜDonal — na zahod: od črte Le- tenye—Paka—Csesztreg—Krčica—preko Mu- re.* Kakor izvaja madžarski zgodovinar H o - 1 u b , so stražarje prvotne madžarske mejno- obrambne črte najčešče imenovali z izrazom »specula.iores€.^ Mejne stražarje — specula- tores — omenja listina iz 1. 1208 v vasi K r - čica.^ L. 1213 nastopajo »speculatores« na področju Dobre.* Kraljevi stražarji (spe- cvdatores domini regis) so bili naseljeni ob Krki v okobci Csesztrega.* Nova madžarska mejno-obrambna mreža nasproti Nemcem pa je v XIII.—XV. sto- letju bila razpredena na ozemlju današnjega Prekmurja. Vmesni člen v madžarskem obrambnem sistemu je bila tudi Murska Sobota. Za mejne stražarje, ki so bili sicer v službi zemljiških gospodov, najdemo v tem razdobju izraz »iobagio^. — Prvotni pomen besede i o b a g i o je »ur. f 6ur«, gospod, ma- gnai — in izhaja od madžarskega pridevnika »jo«, dober. Glede oblikovne tvorbe pa tudi madžarskim jezikoslovcem ni jasno, kako je prišlo končno do navedeaie polatinjene oblike iobagio«.^'^ V listini iz leta 1347 so omenjeni jobagi- oni na Tišini iuv Murski Soboti (iobagiones de Mesynch et de Belmura)." — Jobagioni so bili uslužbeni pri upravnih gradovih v Gornji in Dolnji Lenda- vi. Leta 1358 je madžarski palatin Nikolaj K o n t uredil dolžnosti h gomjelendavskemu gradu pripadajočih jobagionov.'' Najstarejši historični zapis o dolnjelen- davskih jobagionih imamo iz 1. 1192. Ko je navedenega leta H ah o Id kupil zemljišče Lindoa (Dolnja Ledava), se je pritožil, da si del zemljišča — v gozdovih — nasilno prisvajajo zaladski jobagioni Pavel, Ivan in Vid (... quandam particulam praedii Lind- va in sylvis Jobbagyones Saladiemses ha- bent: Paulus, lonnes et Vidne suam esse iusiitiam reprehenderunt).''^ In zopet je go- 160 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vor O doliijelendavskih jobagioiiih 1. 1407: lobagiones in suburbio casiri Lyndua.^ Svoje dedno ozemlje, ležeče ob zemljišču Gosztola, severovzhodno od (Dolnje) Lenda- ve v bližini Krke so jobagioni iz vasi Bak (de villa Boc ; kraj Bak je južno od Zalaeger- szega) leta 1239 prodali za 40 mark srebra dolnjelendavskemu grofu Haholdu.' Leta 1338 vrača zemljiški gospod Luka iz Reszneka del zemljišča yKobiljanski Sveti Martin« svojemu zetu Ž i d o v u iz Mileja in si istočasno pridržuje dvorec svojega joba- giona, imenovanega B ar ač k a (. ..a domo sen curia cuiusdam iobagionis dieti Lucasii Barachka vocali, idem Barachka ipsi Lucasio remanente, abbine tendendo versus \ illam Sancii Ladislai.. .).*" Prvotno krajev- no ime dana.šnjega Kobilja je bilo Ba- ra c /i a in izhaja od imena jobagiona Ba- rachka (1342: ad aquam Kebelevyzi voca- tam... terra B ar a c h a h a z a)."^ Izraz ,iobagiones' K o v a č i č prevaja z besedo župani}^ Milko Kos ga označuje z besedo f e v d n i k i.'^ O jobagionih pravi Klebel, da so >eine kriegsdienstpflichte Bauernschicht«.'^ — Jobagioni so predstav- ljali posebno družbeno plast, ki je pri upra- vi županijskih in drugih nižjih upravnih središčih v podrejenosti komitatskih nad- županov (föispän) ali drugih kraljevih fevd- nikov imela nemajhen pomen. Ker nastopajo v srednjem veku jobagioni ob vseh upravnih gradovih v Prekmurju in — kakor trdi in dokazuje madžarski zgodovinar H o 1 u b — del teh jobagionov tudi na Madžarskem iz- haja od nekdanjih slovenskih, ob zasedbi po Madžarih podjarmljenih plemičev," je vse- kakor važno, da točneje poznamo družbeno skupino jobagionov glede njih socialne stop- nje, veljave in službe, skratka, kakšen sloj predstavljajo v takratni fevdalni družbi. Med ljudmi, ki so pripadali h komitat- skemu gradu, razlikuje Holub dve vrsti: 1. maloštevilne svobodne jobagione, ki so na razpolago kraljevemu častniku — nad- županu pri upravi v središču in na deželi. Pozneje, ko je njih število naraslo, je bila njihova glavna dolžnost vojaška služba. 2. številnejše hlapce in druge podložnike, ki so opravljali vsa dela v grajskem gospo- darstvu.'^ Enakovrstno nižje plemstvo imenujeta M. Kos in B. Grafenauer .ministeri- ale'.'» Kot plačilo za svojo službo so jobagioni pre- jemali od gradu zemljišče in sicer v dedno last, ki ga ni mogel kralj svojevoljno od- vzeti in drugim podeliti, kakor na primer pri drugih manj svobodnih ali nesvobodnih podanikih. In če ga je odvzel, ga je moral nadomestiti z drugim zemljiščem." Za osve- tlitev vzemimo kobiljanski primer. Ze leta 1271 so na Kobilju bivali kraljevi naseljenci (hospites). Naseljenci so bili pravno svobod- ni, toda gospodarsko odvisni od zemljiške gospode in so za prejeto zemljišče plačevali najemnino. Bili so torej polsvoibodni.*^ Kraj Kobilje je pripadal k županijskemu gradu Zala in ga je kot takega madžarski kralj Štefan V. leta 1271 podelil Z i do v u iz vasi Milej (... terram castri Zaladiensis Kebele vocatam, ... eidem Sidon dedimus ..., in qua nunc hospites eiusdem castri dicuntur residere).'» Naslednji madžarski kralj Ladi- slav IV. (1272—1290) pa je naredil zame- njavo. Zidovu je dal za Kobilje kraj Debrete (Babos-Dobréte, jugozahodno od Zalaeger- szega). Toda prebivalci kraja Debrete so zo- per to odločbo protestirali, češ da so (sami) jobagioni in da zamenjava z nejobagioni ni upravičena (... quod iidem non iobagiones, sed populi fuerint dieti castri et nuUus io- bagio super eadem resddebat, nosque rite terram populorum castrensium conferre po- teramus.. .)P Iz listin sicer ni mogoče ugotoviti, kolikšno je bilo zemljišče, ki so ga jobagioni prejemali od gradu za svojo službo. Pač pa se ugotav- lja, da so bila zemljišča jobagionov toliko obsežna, da so z njihovimi dohodki mogli kriti ne le stroške za preživljanje in vojaško službo, marveč so si s pametnim gospodarje- njem mogli dokupiti še novih posestev. Vo- jaška služba jim je tudi večkrat nudila pri- ložnost, da so si pridobili posestva, ki niso bila odvisna od gradu.^' Ako je rod jobagionov izumrl, je njihovo zemljišče pripadlo županijskemu gradu in je z njim kralj svobodno razpolagal ter ga podelil drugemu. Znan je primer iz bližine Sobote, v kraju Križanci. Kraj Križanci je bil v soseščini Vuče gomile. Omenja se večkrat v razdobju od XIII. do XVII. sto- letja.22 gig^ 2a njim je izginda leta 1626, ko so ga Turki obenem z nekaterimi sosednjimi kraji v celoti razdejali in požgali.^' — Rod jobfigionov v kraju Križanci je leta 1269 iz- umrl. Zato je z zemljiščem razpolagal kralj. (... terram cuiusdam iobagionis castri Zala^ diensis, nomine Crisanch, sine berede decessi, a iurisdictione dieti castri Hberas et exemp- tas).^* Leta 1269 so Križanci pripadali župa- nijskem gradu Zala, toda od XIV. stoletja dalje v Železno. Sprememba je umljiva. Kraj je bil tik ob županijski meji. Po činu in veljavi gotovo niso bili vsi jobagioni enaki, podobno kot ministeriali v sosednjih deželah ne.^' Toda pozitivno se 161- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO K1IAJEVNO ZGODOVINO more dokazati, da so vsaj v določeni dobi spadali k deželni gosposki. Ko je leta 1273 palatin D i o n i z i j sklical v županiji Zala zbor deželne gospode, so med njimi bili tudi jobagioni, dežehioknežji in cerkveni (... in " comitatu Zaladiensi... in congregationis col- legio, ubi universi nobiles et iobbagiones castri et ecclesiarum ac aUi convenerant).^' — Nekateri jobagioni so si pridobili tudi naslov »comes«, grof. Tako n. pr.: comes Mogth, iobagio castri Zaladiensis (1264);-^ Blasius comes filius Detrici, iobagio castri Zaladien- sis (1257).28 Dolžnosti jobagionov benediktinskega opa- ta v Pannonhalmi podaja v podrobnosti li- stina iz leta 1237—1240.^« Iz nje je razviden socialni položaj cerkvenih jobagionov, ki kot pojasnilo more služiti tudi za deležnoknežjc. Pannonhalmska opatija je imela več joba- gionov v krajih,'" ki so po svojem izvoru panonsko-slovenskega porekla, kot kraji: Lazi, Poznan in Rad. Po lastni izjavi so jobagioni (jobagyones equestres) bili dolžni samostanu sv. Martina v Pannonhalmi izkazovati tele usluge: a) ako pride vrsta nanje, so dolžni iti na pot z opatom, priorjem, ali z redovnikom, ali z županom, ki je zastopnik opata, in sicer na lastnih konjih. V tem primeru mo- rajo sami skrbeti za krmo svojim konjem, medtem ko za njihovo hrano na poti skrbi samostan ; b) ako sami gredo kot odposlanstvo (ad legationem per se), tedaj morajo sami skr- beti za živež sebi in krmo konjem; c) samostanu vozijo kamen_in stavbni les na lastnih vozovih in z lastno vprego; č) čuvajo, stražijo opatovo rezidenco (cu- riam abbatis); d) plačujejo desetino svoibodnih (dant li- beras decimas); e) voziti morajo vino iz županij Zala in Somogy; en dan orati, voziti seno in ob sv. Martinu dajati dajatve kot: vino, pivo, kure, triletno govedo.. Različna je bila služba jobagionov v no- tranjosti države in v obmejnih pokrajinah. V obmejnem pasn je bila njihova glavna dolžnost vojaška služba.'^ — Kot take mora- mo imeti soboške jobagione,o kate- rih nam nudita več podatkov listini iz leta 1347»3 in 1398.3* Jobagioni iz kraja Mesynch (tudi Mys- niche imenovan, kjer je cerkev Sv. Marije, v neposredni bližini kraja Tišine; danes je področje obeh krajev obseženo v ozemlju vasi Tišine) in B el mur e (drugo ime za Mursko Soboto) so že dolgo časa nasilno uži- vali zemljišče Petanjci, ki je bilo last rodovine Nadasdyjeo. Zato sta se Janez, sin Ladislava Nadasdyja, in Lavrencij, sin Šte- fana Nadasdyja, pritožila zoper nasilje. Leta 1347 je prišlo do razmejitve petanjskega in belmurskega zemljišča. Meja je bila označe- na z mejniki. Zemljišče B elmura (tudi zemljišče, ne le krajevno ime!) je bilo združeno z gornje- lendavskim fevdom, ki ga je uživala rodo- vina Amadej cev , in sicer: Marjeta, vdo- va po Nikolaju, slavonskem banu, ter sinova Janez in Amade (Omodei). Rodovina Ama- dejcev je imela gornjelendavsko zemljišče obenem z murskosoboškim med leti 1275 do 1357, oziroma 1359. Po letu 1365 je isto zem- ljišče prejela v posest rodovina S z é c h y.'^ Meja med zemljišči Petanjci in Belmuro je leta 1347 potekala od cerkve Sv. Marije, nad potokom Otočica (Mokoš), po dolini, ki je med krajema Tišino in Petanjci in kjer ob povodnji teče voda do Mure. Mura loči nemško ozemlje (... fluvius Mura distingit commetaneitate theutonicorum). Po Muri (na- vzgor) daleč na zahod do jarka (ad fossatum) in po jarku do Nemških vrat (Nemethkapu), kjer je prehod med mestom Radgono in zem- ljiščem Belmuro.. Iz opisa meje moremo sklepati, kako je prišlo do nasilnega prilaščevanja dohodkov v kraju Petanjci po jobagionih, ki so sicer pripadali gradu v Murski Soboti in kraju Mesynch. — Tu ob nemški meji, na področju Petanjcev, so opravljali vojaško službo in so si ob tej priliki sčasoma prilastili dajatve, ki ISO jih sicer petaiijski podložniki bili dolž- ni plačevati svojemu zemljškemu gospodu — Nadasdyjevcem. Še bolj izrazit primer mejno-obrambne za- deve nam prikazuje pogodba iz leta 1398. 8. aprila 1398 so se v Gančanih sestali iz Gornje Lendave Ivan in heroeg Peter, sinova Nikolaja Széchyja, iz Dolnje Lendave pa Ladislav (magister), sin bana Štefana, in Ivan, sin bana Ivana. Razpravljali so o skup- ni obrambi pred Nemci. Gornjelendavski Ivan in herceg Peter sta se obvezala, da v prepiru z Nemci Dolnjelendavskih do konca spora ne bosta zapustila, marveč jima hočeta ostati zaveznika in v pomoč. Obvezujeta se, da bosta za stražo in opazovanje Nemcev (pro custodia et speculatione teutonicorum) vzdrževala v svojem dvoru pri Murski Soboti dvajset in v drugih treh svojih krajih šest- deset strelcev na konjih (equestres sagitta- rios)." Ako upoštevamo, da je v srednjem veku — v fevdalni družbi — vojaško službo obvezno opravljal le svoboden človek, potem je kaj razumljivo, da je teh dvajset soboških strel- 162 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA cev na konjih izhajalo iz vrst s o b o š k i h jobagionov. — Razen Sobote so imeli Széchyji še tri svoje vojaške postojanke. Széchyjeva rodovina je bila takrat gospodar treh gradov in k njim pripadajočih zemljišč: Sobote, Gornje Lendave (danes Grad) in od leta 1387 tudi Dobre?^ Da sta vojaški posto- janki bili navezani na Gor. Lendavo (Grad) in Dobro, je samo po sebi umljivo. Tretji kraj, kjer naj bi bivalo dvajset proti Nem- cem za stražo postavljenih strelcev, so vse- kakor bile Mesnice (Mesynch), sodeč po po- datkih iz leta 1347. Nobeno ime soboških slovenskih jobagio- nov nam iz srednjeveških listin ni znano, pač pa so ohranjena nekatera madžarska imena.ä' Nekoliko bliže nas seznanijo s sobo- škimi jobagioni poročila o soboških nemeš- njaških rodovinah iz XYII. stoletja, čeprav iz zadevnih poročil ni mogoče z gotovostjo presoditi, katera rodovina je sodelovala pri mejno-obrambnih akcijah v XIV. stoletju. Pri urejevanju soboškega grajskega arhiva je iz starejših listin bil leta 1751 sestavljen pregleden izvleček soboških družin, ki so imele v XVII. stol. zemljiško-pravni odnos do murskosoboškega dominija. Prav zato je upravičen sklep, da so podoben odnos imele že v prejšnjih stoletjih. Naslov izvlečka se glasi: S uccus Inscriptionum Familiys Gérczei, Cziraky, Zambó, Jaklin, Lendamary, Kern- paisz, Herbay, Dömölky, Szmoljas, Borda, Svostics, Udossovics, Bükessy, Terbócs et Konder, respectu bondr ad I. Dnium Muray- Szombath spectantium, cum observationibus AbaHenationum. 2'^" in serie Possessionum ex ij-sd emergibilibus expositis, 1™° in ardine — elaboratus. A" 1751. Večina imen je navedena že v naslovu. Razen teh je med tekstom najti poleg imen podložnih kmetov še imena svobodnih ne- mešnjaških rodovin: Lebar, Zaruba,*'^ Kele- méncz,*^ Tulok*^ in Szobotin.*^ Imena Zaruba, Svoštič (Svostics), Udošovič (Udossovics) in Smoljaš (Szmoljas) utegnejo biti imena hrvaških pribežnikov, ki so v XVI. stoletju pred Turki bežali kot drugi belohrvaški priseljenci na Madžarskem.*^ Med pribeglimi hrvaškimi prebivalci so bile svobodne in podložne družine, kakor priča primer v Németujvaru (Güssing), kjer se je leta 1553 naselilo 21 svobodnjaških in deset podložnih družin iz Hrvaške.*^ Madžarska so imena: Gérczei, Cziraky, Zambó, Lendamary, Kempaisz, Herbay, Dö- mölky, Borda, Bükessy, Konder, Keleméncz in Tulok. — Rodovina Z amb ó se je uve- ljavila že v XIV. stoletju. Razen v mnogih krajih na Madžarskem nastopa leta 1405 kot zemljiški gospod v Mihalovcih, izginulem kraju v območju martjanske župnije.'*" V XIV. stoletju se javljajo tudi rodovine: Bükessy," Dömölky,^^ Gérczei'^ in Tulok.^« V vrsti zemljiške gosposke na Tišini in v Skakovcih stopa v XVII. stoletju v ospredje rodovina Tulok.^^ Za slovenske domačinske rodovine imam naslednje: Jaklin, Sobotin, Terboč, Kotnjak in Lebar. Po vsej verjetnosti so zlasti prve tri mnogo starejše, kakor nam o tem poročajo znani viri. J aklini : Franc Jaklin je leta 1645 kupil v Polani (pri Soboti) od soboškega grofa Dionizija Szécsyja poldrugo kmetijo (1 '/2 sessionem curialem), ki jo obdelujeta Matej Cipot in kolon (inquilinus) Jurij Kovač. In še istega leta pol kmetije v Veščici in prav toliko v Predanovcih, ki ju obdelujeta Sebastjan Kaffka in Štefan Korošec. Še prej je isto zemljišče v Veščici in v Predanovcih imela rodovina Zaruba, ki pa jo je naprej prodala Kereszturyjevi.^^ Toda Franc Jaklin je imel z odplačilom težave. Leta 1678 je isto fevdno kmetijo (1 '/2 sessionem nempe domum allo- dialem) od grofa Petra Széchyja odkupil naslednik Franca Jaklina Franc Tulok, ki je ceno 50 tolarjev dejansko izplačal.'^ — Franc Jaklin je bil glavni sodnik plemiške Že- lezne županije in je kot vodja komisije na- stopil v razsodbi cerkvene gemine v Gornjih Petrovcih 19. februarja 1650.'* Iz soboške rodovine Ja k li nov izhaja Blaž pl. Jaklin, ki je bil škof skradinski, potem kninski do leta 1688'' in nato v Nitri. Rodil se je v Soboti. Slovel je kot nedosegljiv govornik svojega časa. Umrl je leta 1695.'» Sobotini : Iz druge polovice XVII. stoletja (1684) je od soboških Sobotinov znan Blaž Szobotin, kateremu je murskosoboški dominij prodal pol kmetije v Mlajtincih.'^ — Janez Sobotin (Zobothin) je bil med leti 1705 do 1724 pod- župan Železne županije.'^ Da je ime S ob o- tin (Sabotin) iz staroslovenske dobe, pričata krajevni imeni iz nekdanjega in sedanjega slovenskega etničnega področja. Sredi župa- nije Tolna, vzhodno od Gyönka, je danes neznaten zaselek Szabaton. Toda pomemb- nejši je bil v srednjem veku. V letih 1332 do 1337 se omenja kot sedež župnije: Zobato;" 1320, 1334: Zobotun, Zobocun; 1343: Zaba- thon."" — Jugovzhodno od Ptuja so Sobetinci, katerih zgodovinsko ime je Sabotinci, kot se omenja še v XVII. stoletju." 163 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO T erboči : Verjetno zadnji potomec te rodovine je bil Blaž Terboč (Terbocs). Njegovo zapuščeno kmetijo v Soboti (desertam seissionem) je gro- fica Barbara Batthyany prodala leta 1679 za 200 tolarjev Francu Tuloku.*^ Marija Terboč je s svojim možem Jurijem Kotnyakom istemu Tuloku prodala 7. julija 1680 domačijo (certam domum) v Soboti za 55 tolarjev." Clan soboške rodovine Terbočev je tudi Ivan Terboč, vodilni protestantski predika- tor v Prekmurju v času reformacije. V du- hovnika ga je posvetil protestantski škof Klasekovič (Klaszekovics alias Plondinus) leta 1616. Določen je bil za Gornjo Lendavo, kjer je tudi nastopil duhovniško službo in je tu deloval še leta 1646. Kot senior v soboški dekaniji in član vizitacijske komisije je leta 1627 skupaj z drugimi vizitiral župnije svoje dekanije.** Ob svoji ordinaciji 5. maja 1616 je podpisal formulo Concordiae, kakor sam pravi, brez vsake pretvare (Ego Joannes Ter- bocz antistes desdgnatus ecclesiae Feölsö Lindvensis, subscribo libro Concordiae, abs- que omni fuco)."^ Leta 1628 je bil navzoč na protestantski sinodi v Csepregu.'* OPOMBE i. J. Holub, Zala megye törtenete a közep- korban. Pees, 1929, I., 116, 4Dunantuli Szemle« 1938 es 1943. évfolyamaból. Szombathely 1943, 28. — 46. Csanki, Magy, tört. földr., II, 858—859; — Vasvärmegye. Magyarorszag varmeigyéi es värosai. Budapest 1898, 577. — Csänki. n. d.. 816. — 48. Csanki, n. d., 819. — 49. Csanki, n. d., 823. — 50. Csanki, n. d., 854. — 51. Vasvärmegye, str. 576. — 52. Succus, str. 6—7. — 53. Succus, str. 10—11. — 54. Visitatio canonica 1756, str. 1241-naprej. Škofijski arhiv v Szombathelyu. — Prim. I. Zelko, Cerkveno gorno pri Nodali. Kalendar Srca Jezušovoga, 1943, 46—50. — 55. K. Draganovič - J. Butorac, Poviest Grkve u Hrvatskoj. Zagreb 1944, 112. — 56. Kovačič, Slovenska Štajerska in Prekmurje^ Ljubljana 1926, 313. — 57. Succus, str. 32. — 58. Vasvärmegye, str. 577. — 59. Ortvay T. Geo- grapbia ecclesiastica Hungariae ineunte saeculo XIV e tabuhs Katione coUectorum pontificorum a 1281—^1375 referentibus eruta digesta illustrata, L Budapest 1891, 258. — 60. Csanki, Magy. tört földr., III. 449. — 61. Bas Fr., Ptujski grad in njegova okolica v novem veku. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, I. Ljubljana 1953, št. 5, 173. — 62. Succus, str. 14—15. — 67. Succus, str. 10—11. — 64. I. Zelko, K zgodovini reformacije v Prekmurju, CZN, XXXH, 114; — Payr S., A Dunäntuli evangelikus Egyhazkeriilet törtenete. Sopron 1924, I, 259—260. — 65. Payr, Egyhäztörteneti emlékek, I, 64. — 66. Payr, n. d., 128. 164 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IZ ZGODOVINE BISTRE KATICA KOBE V prijaznem kotičku Ljubljanskega barja ob vznožju Logaške planote leži Bistra. Ljub- kost in prešernost ji dajejo izvirki prav ta- ko imenovane rečice, ki je sveža in čista, polna rib in tako bogata vode, da že takoj ob izvirih žene žago in mline pa celo elek- trarno. Po kratkem toku se izliva v Ljublja- nico. 2e Valvasor jo omenja in pravi, da je poleti mrzla ko led in tako močna, da nosi čolne. Za okolico meni, da je bogata gozdov, ki se vlečejo tja v Turčijo. Se danes te spremljajo gozdovi na desni strani, če greš po cesti z Vrhnike skozi Bistro proti Borov- nici. Na levi strani pa se širi ravnina Ljub- ljanskega barja. Bistra je svojo kulturno, politično, gospo- darsko in družbeno vlogo trikrat menjala: bila je kartuzija (1260—1782), graščina (1826 —1945) in muzej (1953—). Skoraj vsi viri imajo za ustanovitelja kar- tuzije Bistre koroškega vojvodo Ulrika iz rodu Spanheimov, leto 1260 pa kot ustanov- no leto. Tu pride v poštev listina Ulrika, da- tirana s 1. novembrom 1260, ki je bila kot ustanovna listina večkrat potrjena in prepi- sana. Ohranjena nam je tudi v originalu iu v poznejših prepisih. Žal pa je nimamo v domačem slovenskem arhivu. Nekateri zgo- dovinarji so postali pozorni na privilegij Aleksandra IV., ki je že v začetku 1257. leta potrdil posestva in dane privilegije samo- stanu, podeljene že od njegovih prednikov. Teh nekaj let ne pomeni veliko, zanimivo pa je, da nekatere listine samostanskega ar- hiva iz prve polovice XIV. stoletja postav- ljajo ustanovitev samostana v pontifikacij- sko ddbo prednikov Aleksandra IV. Tudi Valvasor v svojem delu Die Ehre des Her- zogthums Erain postavlja ustanovitev v čas okoli 1255. Meni, da je začetnik samostana Bernard Koroški, Ulrikov oče. V letu 1257 je že morala obstajati cerkev, kajti samostan je že nosil naziv »Domus beate Marie«. Vse to nam zgovorno priča, da so se menihi nase- lili v deželi najkasneje v času papeža Ino- cenca in za vlade Bernarda Spanheimskega. Tudi Ulrik Koroški omenja v svoji ustanov- ni listini iz 1. novembra 1260, da je bila očetova dolgo negovana želja podpreti samo- stan. Bernard sicer ni bil izrecno papeški, pač pa goreče pobožen mož. Za kurijo so bile samostanske ustanovitve zaželene in ta- ko je papeška stranka v njem našla pravega človeka. Kljub temu pa je bil dvakrat izob- čen in nad njegovim posestvom izrečen in- terdikt: prvič v letu 1220, ko je prišel v spor zaradi patronatske pravice z oglejskim vojvodom Bertoldom, in drugič v letu 1252, ko je prišel v spor s freisinško škofijo zaradi kranjskih posestev. Čeprav sedemdesetletni starček dolgo ni popustil, ga je misel na bližnjo smrt le prisilila, da se je spokoril. Da pa bi bil njegov greh izbrisan že na tem svetu, je modri starec brž napravil dobro gesto z velikimi darili kartuziji. Etimološko so zelo zanimiva imena kfirtu- zije, ki jih je ta dobivala v teku svoje zgo- dovine. V glavnem ločimo tri imena, ki so nastala popolnoma neodvisno drugo od dru- gega: Frounz (Freudnic), kar pomeni v slo- venščini Borovnica; Vallis focosa (latinsko), čemur ustreza v nemščini Freudenthal in se- danje ime Bistra. V ustanovni Ustini iz leta 1260 nosi ustanova naslov »Vallis iocunda in Vrounitz«. Latinsko Vrounitz je enako slo- venski Borovnici in nemškemu Franzdorfu. Beseda Vrounitz se v listinah najde v naj- različnejših inačicah: Frounz, Frounc, Vre- untze, Vraeuntz, Vrewnicz, Vreunicz, Freuw- nitz, Vronitz, Fronitz, Vroenitz, Vräncz, Vränctz, Freutz, Fräntz, Fraenezk; akvilej- ske in papeške lisitine navajajo: Frowc, Vre- nyoz, Vrenic, Wrenicz, Vernic; italijanske pa Vrauniz, apud Vraniciam, Franec. Y Ustini vojvode Leopolda iz 1377 prvič najdemo vri- njeni -d- Freudnicz, iz tega pa so pozneje na- stale najrazličnejše inačice. Istrske listine XV. stol. uporabljajo »monasterium Bistre aput Vernic« ali »monasterium Vistra, situm in Raunica (Rawnicza)«. Ime Freudenthal, kar pomeni v latinskem prevodu »Vallis iocun- da« ali »iocosa«, najdemo prvič v listini, da- tirani z 29. julijem 1650. Odslej je to ime redno v rabi, razen v enem primeru. Kartuzijanski red je kot red cistercijancev nastal v XI. stoletju s svojimi strogimi pra- vili in z velikim odporom proti bogastvu in razkošju. Naj je bil namen še tako dober in čeprav so kartuzijani s ponosom poudar- jali, da njihov red ni doživel reform, dejstvo je, da se je kartuzijanski samostan v Bistri razrasel v začetku sicer skromnega, pozneje po mogočnega zemljiškega gospoda z vsemi srednjeveškimi fevdalnimi značilnostmi. Od kod je prišla prva meniška kolonija, ni znano. Verjetno iz Žič. Menihi so se nastanili v Borovnici, od koder so nadzirali gradnjo samostana. Gmotno je bil samostan precej šibak. K sreči je prišel Ulrik Koroški v spor z oglejskim patrieirhom. Bil je izobčen, in ker to ni nič pomagalo, je papež Aleksander IV. izrekel nad njegovo deželo interdikt. Šele 165^ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 1261 je vojvoda popustil. Nato pa se je kot lijegov oče zavzel za mlado samostansko ustanovo, ji povečal posestva in s tem zago- tovil njen obstoj. Potrdil ji je tudi meje imu- nitetnega področja, in sicer samo na severni .strani. Nekaj let kasneje je red ponovno do- ločil meje. Te nam niso znane. V letu 1264 je generalni kapitel znova poslal vizitatorje iz province »Alemania«, kateri je pripadala tudi Kranjska, in ti so utrdili in znatno raz- širili samostansko območje. Mejna črta je tekla ob bregu Ljubljanice mimo Podpeči med Ljubljano in Vrhniko in vasi Kamnika v smeri do današnje Rakitne, od tu proti za- hodu do Cerknice in nato naravnost proti severozahodu k mejni črti, ki loči področje oglejskega patriarha od ozemlja koroškega vojvode do verjetno Logatca (Logach), nato nad Borovnico in do Tunjice, severozahodno od Vrhnike do združitve z izhodiščno točko. Te mejne črte niso smeli menihi prekoračiti razen v izjemnih primerih: potovanje h ge- neralnemu kapitlu ali popotovanje zaradi kakšne duhovne posvetitve. Obstoj samosta- na je bil resnično zagotovljen z Ulrikovo li- stino iz leta 1260. Samostan je z njo dobil 114 kmetij, dovolj da je mogel uspevati. Tem kmetijam pa je kasneje priključil še pose- stva v vasi Topol, v letu 1262 prostor za hišo v Ljubljani s podložnikom Markom Adria- nom, zagotovil samostanu davčno svobodo in Velika začetnica S iz bistrskega rokopisa >De civitatc Dci« (1547) svobodno sodstvo, mitninsko in carinsko svo- bodo. Leta 1265 mu je poklonil še osem kme- tij v Tunjici (Teuniz) pri Vrhniki, nekaj let kasneje pa je odredil, da se iz njegovih vin- skih goric v Volčji vasi dodelijo samostanu vsakoletno štiri vedra vina. Vojvoda Ulrik je 1269 umrl in samostan ga je označil v nekrologu kot svojega usta- novitelja in dobrotnika, saj je njegovo pre- moženje znatno pomnožil z darovi. Z Ulri- kovo smrtjo pa kartuzija ni ostala brez do- brotnikov. Markvard iz Iga ji je 1274 poklo- nil svoje njive pri Št. Vidu na Vipavskem. Sam samostan pa si je pridobil posestva v Hrušici pri Vipavi, ki jih je pozneje močno pomnožil. V XIV. stoletju si je priključil nekaj posestev in goric v Istri, ki mu jih je poklonil 1307 Guameriuis de Ziglago. Johan- nes Blaionus, notar iz Kopra, je v letu 1513 stopil v samostan in svoja posestva predal le-temu. Z nakupi še drugih posestev, vrtov, travnikov, oljčnih in vinskih nasadov se je tu izoblikoval pomemben posestni kompleks, ki je bil baje dan v upravljanje posebnemu prokuratorju. Že 1317 je samostan imel svoj dvor v Ljubljani, kasneje imenovan >Bistrski dvor«. Prior Wilhelm je 1319 kupil dvor v Kopru. Tu je tudi neka gospa v oporoki za- pustila samostanu solarne s štirinajstimi ja- mami. Goriški grof Albrecht ga je 1286 osvo- bodil mitninskih in carinskih dajatev ob gornjem toku reke Save, toda samo za uvoz gospodinjskega blaga. Croi Majnhard Tirol- ski je v času obiska v Ljubljani ta privilegij potrdil. S tem je bilo kartuziji omogočeno uporabljati vodno pot po Savi. Ni čudno, da so bila samostanska posestva tako raztresena. K temu ni pripomogla samo okoliščina, da se je morala kartuzija zado- voljiti s posestvi tam, kjer so ji bila dana, marveč je sama iz več razlogov stremela po tako urejenem posestvu. Ne samo elemen- tarne nesreče, ki so zadele samostansko po- sest v nekem kraju, temveč tudi neprestane vojne in spori so zahtevali razkropljeno zem- ljiško posest. Kartuzija je bila v neprestani borbi s so- sednimi velikaši, ki so si prilaščali njena po- sestva. Tako si je neka plemenita Crechlc nasilno prisvojila nekatera bistrska posestva in šele s posredovanjem oglejskega patri- arha, ki je ukazal kranjskemu arhidiakonu I>risiliti plemkinjo k izročitvi posestva, se je ta stvar uredila. Nekako v istem času so go- spodje Tolminski, Vipavski in Loški oropali samostanska posestva in odgnali živino. Pri Cerknici so si zopet drugi vitezi prilastili bistrsko posest. Provincialna sinoda jih je izobčila in patriarh Rajmond della Torre je 166 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ukazal župnikom Cerknice, Loža in Iga, da to razglase. Velika nadloga so bile dajatve. Stoletja so se samostani upirali dajatvam papeškemu legatu. Kartuzijanski red je dosegel pri ku- , riji oprostitev tega bremena, razen če bi bilo od papeža izrecno zapovedano. Toda ta sa- mostanski privilegij je skušal posvetni kler, kjer koli je bilo mogoče, obiti. Celo oglejski patriarh z arhidiakonoma Kranjske in Sa- vinje ga je kršil. Leta 1305 je papeški legat Neapoleo vzel v zaščito kartuzije Ziče, Jur- klošter in Bistro, tri kartuzije »Slavoniens«, in patriarhu kakor arhidiakonoma ukazal, da spoštujejo kartuzijanske privilegije. Tudi za papeževe potrebe so od samostanov pobi- rali dajatve (subsidium caritativum). Dajatve svetnim in cerkvenim velikašem so bile splošno zlo časa. Glavna ovira pri razcvetu kartuzije pa je bilo redovno pra- vilo samo; to je točno določalo, koliko sme samostan imeti, da ne bi bila v nevarnosti redovna skromnost. Toda strogi očetje so kmalu sprevideli, da tako ne bo moči živeti. Polagoma so začeli sprejemati denar od za- dušnic. Patriarh Ottobonus je v neki listini iz leta 1513 podelil kartuzijani Ziče, Jur- klošter in Bistra privilegij, da so v svojih škofijah pobirali od laikov desetino in denar od zadušnic. Izvzete so bile patriarhove ško- fije. Te pravice jim je potrdil baselski kon- cil 1435. Zlato jamo za pobiranje desetine so predstavljale fare. Ludvik della Torre, oglej- ski patriarh (1359—1365), je Bistri priklju- čil cerkniško faro. Spor, ki je zaradi tega nastal, je rešil papež Bonifacij IX. v dobro kartuziji, kar je tudi kranjski glavar, celjski grof Herman L, v letu 1396 potrdil. Poznejše potrditve tega privilegija pričajo o težavah, ki jih je imel samostan s priključitvijo. Ena izmed plemiških rodbin, ki so bile po- sebno naklonjene samostanu, so bili Celjani. Obdarovali so ustanovo z bogatimi posestvi in privilegiji. Kartuzijo je Herman I. leta , 1372 osvobodil mitnin pri Postojni. Grof Herman II. ji je podelil sodni privilegij, po katerem bi se samo v kočljivih primerih za- govarjali pred njim v Celju. Istočasno je samostanu odstopil oskrbništvo nad dvema kmetijama v Suhadolah. Friderik Celjski in Veronika Deseniška pa sta samostanski cer- kvi podarila masna oblačila in kelih ter jo denarno podprla. Dala sta tudi zgraditi tri celice in tri stranske kore z lepimi oltarji. Kot dobrotnika omenjajo listine tudi pičen- skega škofa Gregorja, ki je na svoja stara leta vstopil v red; v Bistri je bil tudi poko- pan, svoje premoženje pa je zapustil usta- novi. Ljubljanski sodnik Henrik Stautheimer in njegov brat sta darovala Bistri več kmetij na Gorenjskem. Henrik je po smrti svoje žene oblekel meniško kuto. Druga plemiška rodbina, mogočni Auer- spergi, katerih posestva so na vzhodu mejila na samostanska, mu je bila vedno sovražna. Spori, v katerih so avstrijski vojvode stali ob strani ustanovi, so začasno prenehali v letu 1433. Svoj višek je kartuzija dosegla v XIV. sto- letju. Velika posestva so se raztezala po vsej Kranjski, na Gorenjskem, Istri, Vipavskem, največ pa seveda v neposredni okolici, južno od reke Ljubljanice do Cerknice. Imela je tudi svojo hišo v Kranju, Ljubljani in Ko- pru, priključili so ji cerkniško faro. Bila je osvobojena večine mitnin, pobirala je dese- tine, denar od zadušnic ter imela pravico sodstva. V tem stoletju pa je samostan dva- krat pogorel. Valvasor je o tem zapisal: V letu 1382 se je kartuzija — Vesela dolina — spremenila v Solzno dolino. Požara sta priza- dela stavbo. Pogorela je samostanska knjiž- nica, tako da so nam iz te dobe ohranjeni le redki knjižni spomeniki. Po redovnem pra- vilu so se morali menihi, ki so znali pisati in brati, tudi kulturno spopolnjevati. Izbrali so si lažji posel — prepisovanje. Ohranjen nam je čudovito okrašen rokopis Avguštinovega dela »De civitate dei«, ki ga je prepisal in okrasil menih Nikolaj 1347, v času priorja Hermana. Danes ga hrani skupaj z drugimi lepo okrašenimi bistrskimi rokopisi Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V tej Sirena iz bistrskega rokopisa 3 v Narodni in univerzitetni ; knjižnici v Ljubljani 167 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zlati dobi Bistre je bil spisan tekst za prvi znani annioersarium (Stiftung eines Anni- versariums in Freudenthal — aniverzarij = letna maša v spomin ustanovitelja aniver- zarija). Pisan je bil v dobi avstrijskega voj- vode Albrehta. Tudi drugi je iz zadnjih let XIV. stoletja (1391); posvečen je bil celjske- mu grofu Hermanu I. v zahvalo za njegovo naklonjenost. Naslednja stoletja so prinašala kartuziji zgolj udarce. Poskus, da se obnovijo in ozdra- vijo razmere v XVII. stoletju, pri katerem ima prior Brentius največje zasluge, je od- godil za stoletje in pol dokončati propad. Jožef II. je samostan 1. januarja 1782 raz- pustil. Prvo in splošno zlo so bili turški napadi. Bistre same niso napadli, oropali pa so nje- na posestva pri Cerknici, na Vipavskem in Gorenjskem; podložne kmete so odvedli v sužnost. Zapuščene kmetije in vinske gorice na Vipavskem ni imel kdo obdelovati. Zoper Turke je cesar potreboval denar ter 1526 ukazal cerkvam oddati vse dragocenosti. Bi- stra se je morala posloviti od svojih zlatih monštranc, kelihov in zlatih ter srebrnih križev. Zaradi denarne stiske je moral samo- stan dati v zakup velike koprske solarne. Oltar sv. Jožefa pri Preserju z bistrskim grbom na vrliu ] (1659) I Turkom se je pridružila reformacija, ki sa- mostanskega življenja ni samo materialno prizadela, temveč tudi duhovno skalila. Ta- krat je stal na čelu kartuzije prior Gregor (1552—1564), ki je bil vnet Trubarjev pri- staš, podpiral je njegovo književno dejavnost in bil tesno povezan z vsemi ljubljanskimi protestanti. Bistrski akti ga omenjajo kot zapravljivca: zapravil je veliko goric v Pasji vasi pri Eüopm, nekatera posestva pri Bistri je dal v dedni zakup za neznatno ceno in sami deželni stanovi so v času njegove upra- ve zasegli nekaj zemljišč in dva podložna kmeta zaradi neplačanih davkov. Končno je bil razrešen službe in je stopil odkrito na stran slovenskih protestantov. Tudi njego- vemu nasledniku Vojvodióu, Hrvatu po rodu. nekateri viri očitajo preveliko politično de- javnost. Višek krize je nastopil v času priprav za ustanovitev goriške škofije. Posebno so se za to zavzemali Habsburžani, da bi tako svoja območja odtegnili oglejski cerkveni oblasti. Glavne dohodke za dotacijo bi moral dati bistrski samostan. Škof Tavčar je dobil na- logo poročati o bistrskih posestvih in dohod- kih. Ko je zaradi tega potoval v Gorico, se je mimogrede ustavil v Bistri. Prior ga ni hotel sprejeti in zahteval je od njega poobla- stila redovnih pristojnikov za dovoljeno oce- nitev samostanskega premoženja. Kartuzi- jani so za to svojo upornost dobro plačali. Priorja so odgnali, sama ustanova je prišla v vladne roke, upravljal pa jo je Janez Hof- mann, mogočen posestnik in gostilničar na Vrhniki, ki je bil naklonjen luterancem. Dve leti je Hofmann samovoljno razpolagal z bi- strskim gospostvom. Del nabranega denarja in pridelkov je izročil na povelje nadvojvode Karla kranjskemu vicedomu za potrebe idrij- skega rudnika. Novi upravnik Bistre, ljub- ljanski stolni dekan Sebastijan Samujen, je v škofijsiki palači v Trstu podal poročilo in kmalu potem je bil opravljen v Bistri komi- sijski ogled. Po njem se je samostansko pre- moženje cenilo na 1200 goldinarjev. Eh-. Jo- sip Gruden je v Carnioli pod naslovom Ver- ske in gospodarske razmere bistrskega samo- stana v reformacijski dobi podrobno opisal dohodke v gotovim (census-dača in locatio- najemnina) in naturalijah (desetina, letne dače-census annus in dajatve za domače gospodinjstvo). Prav tako so navedeni iz- datki v obliki davkov, deželnih naklad, plač svojim uslužbencem, stroškov za popravila in prevoz. Ti dohodki so bili premajhni za namera- vano dotacijo. Medtem je nadvojvoda Karel umrl, začasno vlado pa je prevzel Ernest 168 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODONI.NO KRONIKA namesto mladoletnega Ferdinanda. Fa ni hotel začeti nobenih važnejših del in tako je bila Bistra za nekaj časa rešena. Število njenih redovnikov se je povečalo z menihi iz Pleterja in Jurkloštra, ki jih je moral red izprazniti. Zdaj se je začelo govoriti o pripravah za ustanovitev jezuitskega reda. Bistri je spet trda predla. Škof Tavčar se je za ustanovi- tev posebno zavzemal. Za dotacijo naj bi služila Bistra, ki se je po cenitvi izka.zala premajhna za potrebe pri ustanovitvi gori- ške škofije, bila pa bi že zaradi primerne oddaljenosti in plovnosti Ljubljanice naj- Iwlj primerna za jezuitsko namero. Nadvoj- voda Ferdinand se je zavzel za Tavčarjev predlog. Kartuzijani pod priorjem Jobštom so se pritožili v Rim; ob strani jim jc stal španski poslanik. Pogajauja so se končala tako, da so jezuiti doibili Pleterje z vsem premoženjem. Bistra je bila rešena. Nastopila je doba bistrske renesance. Ve- like zasluge za to si je pridobil prior Av- guštiu Brentius (1597—1621), ki ga bistrski nekrolog imenuje ohnovitelja Biistre — reae- dificator totius doinus. Bil je vroč nasprotnik reformatorjev. S Touiažem Hreuom, ljub- ljanskim škofom, sta se dobro razumela. Hren je dal v Bistri zgraditi zase in za svoje uaslednike udobno in lepo celico. Graški nuncij Salvaga, ki je obiskal Bistro, je v pi- smu, poslanem z Vrhnike 31. oktobra 1607, poročal, da je Bistra napravila nanj zelo prijeten vtis, da je zopet nastopilo mirno življenje, ki sta ga skalili reformacija in protireforraacija. Priorju Brentiusu je nad- vojvoda Ferdinand kot zvestemu pomagaču Tomaža Hrena pri protireformacijskem gi- banju potrdil privilegije, osvobodil samostan mitnin in carin na Beneškem, ukazal 1618 ponovno vključitev cerkniške fare h kartu- ziji, ki je bila še istega leta izvršena. Prior Avguštin je preuredil v Ljubljani kapelo sv. Klementa in Fridolina v čast Brunu, ustano- vitelju reda, in Hugu, sodobniku grenobel- skega škofa, ki naj bi služila izključno sa- mostauskini bratom, Kakor se je ta prior zavzel za versko obnovo, si je njegov nasled- nik Ciriani prizadeval obnoviti gmotno bla- gostanje kartuzije. Izhajal je iz baronske družine, oče mu je bil palatin in ljubljanski mestni svetnik. Njegovi bratje so velik del očetove dediščine odstopili samostanu. Ci- riani je z nakupi po-množil samostanska po- sestva v okolici Vipave. Pridobil si je tudi cesarjevo naklonjenost, ko ga je spremlja! v Gorico. Cesar Leopold je 12. avgusta 1660 potrdil vse samostanske privilegije. Priorja Ciriania je doletelo tud dostojanstvo prelata, ki se je lahko dedovalo. Postal je tudi ce- sarjev svetnik. Pridobil si je pravico postav- ljati v cerkniški fari vikarja. Leta 1662 je pridobil dobro utrjen grad Loško pri Cerk- nici. Dal je tudi tamkaj zgraditi cerkev sv. Lenarta, od koder je vodila pot k cerkni- škemu trgu, imenovana »prelatova pot«. Da- nes nas na grad spominjajo samo poraščene razvaline in ime. Red ga je imenoval za vi- zitatorja province »Alemania« in v tej službi je ostal 30 let. Njegovo delo je tudi nekrolog, ki ga hrani Narodna in univerzitetna knjiž- nica v Ljubljani. V nasprotju s svojim pred- nikom, ki se je tesno povezal z ljubljansko škofijo, je ta skušal obnoviti diocezanske pravice oglejskega patriarha, kar pa niu ni uspelo. Ko je 1690 nastal spor zaradi arhi- diakonatov v Kranju, je bilo bistrsko pod- i-očje s cerkniško faro in njej podrejenimi vikariati povzdignjeno v saanostojen arhi- diakonat »Bistra«, prelat Hugo pa za nje- nega prvega arhidiakona. L. 1682 je samostan kupil od kneza Eggenberga za 900 goldinar- jev ribiške pravice v Cerkniškem jezeru iu vseh njegovih pritokih. Pridobil si je tudi posestva v Rakitni, Vipavi in Planini. V prvi polovici XVIII. stoletja je posebno za- služen prior Jakob Klopper (1720—1743).. Določen je bil za generalnega vizitatorja za Gornjo Nemčijo in Poljsko. Samostansko po- sestvo je umno in dokončno uredil ter na- pravil tako imenovani glavni urbarij; z njim so se nam ohranile mnoge listine, katerih originali so se razgubili. Ker je prepoved ce- sarja Karla VI. glede uvažanja soli z bene- škega ozemlja zajela tudi bistrske solarne v Kopru, je kupil nove pri Trstu (1724). Osmi in poslednji prelat je bil Bruno Ort- ner, po rodu Itrolec. Njegova zasluga je, da se je precej zemlje v okolici samostana pri Verdu, v Dolu, Prevaljah in Pakem osušilo. Za te uspehe je dobil priznanje cesarice Ma- rije Terezije. Bistra 1. 1638 (Iz Valvusurjeve zbirlce Jugosl. ukadi-iuije znanosti in umetnosti v Zagrebu) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Valvasor nam poroča, da je v letu 1670 nastal močan potres, ki je prizadel Bistro. Ravno sto let po potresu je izbruhnil v kar- tuziji požar, ki je upepelil večino samostan- skega poslopja (1773). Komaj da si je opo- mogel, je Jožef II. z odlokom z 29. januarja 1782 kartuzijo Bistro razpustil. Ob razpustu je bilo V samostanu poleg priorja in dveh bratov štirinajst redovnih duhovnikov, ki so se po nekaj mesecih razkropili po deželi. Vsak je dobil odpravnino 100 gld. S seboj so si smeli vzeti posteljo in druge osebne stvari. Določena jim je bila pokojnina v znesku 300 gld. letno. Redovnik Jakob Kra- šovec se je nastanil v Adlešičih v Beli Kra- jini, Anton Jugovič, po rodu Tržačan, je bil mojster samostanskim novincem in prelatov vikarij. Ob razpustu se je uprl Jožefovim uradnikom. S silo so ga izgnali. Kot župnik je služboval v Preski, kjer je umrl 1807, star 63 let. Tomaž Drnovšek je zadnja leta služ- boval v romanski cerkvi sv. Lucija v Ska- ručni; tu je umrl 1803. Pavel Kalmar se je nekaj časa klatil po bistrski dkolici in živel Glavni bistrski urbar iz 1. 1729 v Drž. arhivu Slovenije , v Ljubljani t kot puščavnik v gozdu nad Bistro. Smrtno bolan je prišel v samostan, kjer je tudi umrl. Pokopali so ga na samostanskem po- kopališču. Filip Pugelj se je preselil v Novo mesto; tu je tudi umrl v oseminšestdeseteui letu. Prelat Bruno Ortner se je odločil za Cmi vrh nad Polhovim Gradcem. Še v sa- mostanu se je naučil rezbarske obrti. Postal je odličen rezbar. Ohranila so se nam neka- tera njegova dela: miza z gravirano podobo bistrskega samostana (TMS), masni predali, ki so že precej strohneli (Črni vrh nad Pol- hovim Gradcem), lepo rezbana in okrašena spovednica z narisano mrtvaško glavo in na- pisom Memento mori! je dobro ohranjena (župnišče Črni vrh nad Polhovim Gradcem), velika ura za cerkev, ki so jo Nemci med vojno odnesli; zlat kelih, ki ga je dobil v darilo od staršev z napisom ob spodnjem ro- bu podstavka, je še popolnoma ohranjen in se še danes uporablja pri masnih obredih (župnišče Črni vrh nad Polhovim Gradcem). Drugi redovniki pa, ki so bili po rodu Nemci, so se baje vrnili v svojo domovino; trije so vstopili v servitski red. Da je v XVI. in XVII. stoletju kartuzija stremela po resnični obnovi, kar ji je tudi v precejšnji meri uspelo, pričajo do današ- njih dni ohranjeni spomeniki. Ce obiščeš bistrske okoliške vasi, povsod najdeš samo- stanske kašče. Tu so zbirali vaščani, bistrski podložniki, svoje dajatve. Svojstvena je ka- šča na Dolu, ki nosi na kamnitem okenskem okviru letnico 1659. Tudi njena notranjost se ni veliko spremenila. Bogata je meric, mernikov, predalov in kljuk. Na Pokojišču nad Borovnico najdemo isto letnico na kam- niti plošči, ki je vzidana na fasadno stran hiše, ki stoji na mestu nekdanje »Colnerije«. Na plošči je vklesan tudi bistrski grb in na-, pis: Wolff Gangus Markovitsch D:R:I:R:I:U: D:C:P:E:A:S:P:C:S:M:C: Pri hiši se po do- mače pravi pri »Colnerju«. Domačini te pod- uče, da to ime izvira iz samostanskih časov. Tu je stala bistrska mitnica in kašča. Sem so tlačanski kmetje prinašali dajatve — co- lengo. O hiši (mitnici) ni več sledu, kašča pa še stoji, toda precej predelana. Zanimivo je, da domačini pravijo Vidmarjevi domačiji na Padežu nad Borovnico pri »Kaščarju«. Tudi na cerkvenem področju se čuti ob- nova. Zgradili so cerkev sv. Jožefa; na stran- skem portalu je vklesana letnica 1659. Oltar je lesen in nosi na vrhu bistrski grb s črko F v sredi, kar pomeni Freudenthal. Za taber- naklom je napis: sVb hVgone VaLLIs loCo- sae praeLato VlCarlo Vero MarCo rVstla sanCto losepho Cessit. Iz velikih črk razbe- remo letnico 1687. Druga cerkev iz tega ob- 170 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA dobja je Žalostna gora, sezidana 1729. Po- zornost zbujajo svečniki v obiliki orlovib krempljev. Faber (Franc Kovač), osebni zdravnik Karla VI., rojen 26. dec. 1667, doma iz Spodnje Brezovice - Ponikve, je za njeno gradnjo veliko prispeval. Viri nam poročajo, koliko jeze in besa je stresel na prebrisane kartuzijane, ki so denar porabili za druge stvari. Cerkev pri Sv. Ani pa je precej za- nemarjena in počasi razpada. IzročUo pravi, da je bila samostanska cerkev ena najlepših v deželi. O prvotni arhitekturi nimamo po- ročila. Popolnoma jo je uničil požar 14f63. Novo cerkev je v letu 1483 posvetil ljubljan- ski škof Sigismund. Ta je bila v naslednjih stoletjih večkrat popravljena. Valvasor pra- vi o njej, da je nepravilna, starokopitna, zidana s staro preprostostjo. Požar, ki je izbruhnil v letu 1773, je bil vzrok prezidav na fasadni strani cerkve. Po Marjanu Ma- roltu je bila cerkev baje triladijska gotska siavba, tlakovana z belim, rdečim in črnim marmorjem. V njej je bilo sedem deloma lesenih, deloma marmornatih oltarjev, na glavnem oltarju pa je stal velik slonokoščen križ. Cerkev so v letu 1808 podrli in za ob- redne potrebe je odslej služila samostanska kapela, posvečena sv. Jožefu. To je leta 1497 blagoslovil pičenski škof. Požar v letu 1773 ni niti njej prizanesel. Obnovljena po tem požaru se nam je ohranila do danes. Krasijo jo pilastri z bogatimi korintskimi kapiteli in bogato profiliranimi gredami. Strop je razdeljen v medaljone, okrašene z ornamen- tiko v štuku. V medaljonih so freske, ki predstavljajo dogodke iz življenja sv. Jožefa. Nastale so v drugi polovici XVIII. stoletja pod močnim Metzingerjevim vplivom( Ce- bej). Danes služi kapela kot razstavni pro- stor. Tu je prikazana bistrska preteklost. Samostan je bil razpuščen z odlokom Jo- žefa IT. Vladna komisija in prior Bruno Ortner sta opravila inventuro, ki nam nudi jasno sliko stanja. V samostanu je bilo tri- najst meniških celic: sedem enojnih in šest dvojnih. Prior je imel tri sobe. Sredi tako imenovane fosterije je bila kapela sv. Jožefa s prizidanimi desetimi sobami. V prvem nad- stropju je bilo stanovanje sodnika (dve sobi) in arhiv. V samostanski knjižnici je bilo 3428 knjig, v prelaturi pa še 594 v latinščini in nemščini. Od te dragocene zbirke si je naj- važnejše izbrala dvoma knjižnica na Du- naju; drugo pa je prevzela ljubljanska Licej- ska knjižnica, sedanja Narodna in univer- zitetna knjižnica v Ljubljani, in sicer 769 del v 1153 zvezkih. Lepo in bogato samostan- sko cerkev je spopolnjevala v zakristiji umet- no izdelana oprava iz hrastovega lesa. Samo- stansko premoženje so ocenili v celoti na 201.441 gold.; od tega je znašala nepremičnina 137.081 goldinarjev: Bistra 71.441 goldinar- jev, grad Loško 15.625 goldinarjev in hiša v Ljubljani 800 goldinarjev. Vse to premo- ženje je prišlo v roke uradnikov verskega sklada, ki so ga ustanovili v okviru državne uprave za verske namene: za vzdrževanje škofij, semenišč, za iistanavljanje novih žup- nij in za podporo — pokojnino bivšim re- dovnikom. Ti uradniki so razpolagali tudi z bistr- skimi posestvi. Kmalu so bile razprodane vinske gorice v Vipavi. Samostanske celice so podrH, poslopje rušili in ga prezida- vali. Cerkev je imela še nekaj časa svojega duhovnika. Ko pa je bilo premajhno zani- manje bližnijih sremj, so lokalijo opustili, 1805. leta je vrhniški dekan cerkev razsvetli in 1808 so jo podrli. Oltarje in drugo cer- kveno opremo so oddali okoliškim cerkvam. Glavni in stranski oltar sta v Rakitni. Bistr- ski zvon je na Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem. Graščino Loško je kupil neki pri- vatnik. Ljubljanski dvorec, ki si ga je samo- stan pridobil v XIII. stoletju, posestva na Bregu, ki si jih je večal z nakupi in darovi, cerkvico pri dvora, ki jo je dal posvetiti ljubljanski sodnik Stautheimer in ki so jo v letu 1606 na novo prezidaH, so po ukinitvi samostana v letu 1793 prodali baronu Žigi Zoisu. Ta je dal najprej podreti cerkvico, potem še dvorec; njegova hiša, ki si jo je sezidal pozneje in ki stoji še danes, je zgra- jena deloma na tem prostoru. . Po odhodu Francozov in po vrnitvi avstrij- ske oblasti je bila nekaj časa v Bistri okraj- na gosposka in sodnija za občine Vrhniko, Polhov Gradec in Borovnico. Vsi uradniki so stanovali v gradu. Bili so dobri delavci, saj jih je pohvalilo postojnsko glavarstvo. Leta 1826 je kupil graščino Franc Galle iz Kranja. V Ljubljani se je uveljavil kot spreten trgovec in tovamar. Bil je vnet fran- Bistra v prvi polovici XVIII. stoletja ' 171 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kofil, mestni svetnik in član francosko-ilir- fike »Lx>že prijateljev rimskega kralja in Napoleona«, bil je zelo priizadeven pri nsta- novitvi Kaizinskega dmštva (1810 ustanov- ljeno) in se uvrstil med ustanovitelje Kranj- ske hranilnice v Ljubljani. Dolgo vrsto let je bil njen ravnatelj, pozneje pa predsednik. Postal je tudi glavni delničar družbe, ki jo je ustanovil njegov prijatelj Fidelis Terpinc v letu 1842 in ki je v nauslcdnjih letih zgra- dila papirnico v Vevčah ter tovarno strojil in barvil na Fužinah. V družbo sta stopila tudi oba Galletova sinova in vsi trije so bili njeni člani do 1870, ko je papirnica prešla v roke avstrijskih podjetnikov (družba Ley- kam). Franc Galle je dal Bistri ])odobo prave graščine, ko je odstranil še zadnje sestavine kartuziije: pokopališče je spremenil v cvetlič- ni vrt, kjer je nasadil razna eksotična dre- vesa. H graščini je spadal zemljiški kom- pleks v obsegu 1200 oralov; morda še malo več. Tudi pravico do ribolova si je graščina obdržala, in sicer: v Borovniščici, Bistri, Lu- biji, Tunjici in Ljubljanici od vrhniškega mostu navzgor. Pozneje se je ta pravica spre- menila tako, da je imela graščina pravico ribariti v Tunjici, Lubiji, Bistri in Ljublja- nici od izvira do Kamnika. Franc Galle je v letu 1843 odstopil gra- ščino svojemu sinu Antonu. Temu se je ro- dilo osem otrok; prvi je bil Viktor, rojen v letu 1844. Antonu ni bila naklonjena dolga življenjska doba, umrl je v triinštiridesetem letu. Ženi Frančiški je zapustil vrsto mlado- letnih otrok. V oporoki je zapustil glavni dedni delež najstarejšemu sinu Viktorju. Varilstvo je prevzel očetov brat Karel, bogat mož: imel je med drugim hišo v Ljubljani in tako imenovani »Tiergarten«, ki ga je prodal deželi, kjer so potem zgradili deželno umobolnico. Bil je tudi solastnik papirnice v Vevčah. Po Antonovi smrti je bila graščina brez v^sakršnega dolga in v depozitnem fondu je bilo vloženih 200.000 goldinarjev. Bila je v dobrem stanju; imela je tudi štiri žage in mlin. Gozdovi so bili lepo zaraščeni, pod velikanskimi jelkami je bila kar tema. 21. decembra 1868 je postal Viktor star 24 let in po takratem zakonu polnoleten. Stric Karel, njegov varuh, ga je povabil v Ljubljano in ga pri advokatu dr. Schreyju pregovoril, da mu je odstopil graščino z vsem premoženjem v nepreklicno last proti odškodnini 80.000 goldinarjev in izplačilu materinega, sestrinih in bratovih deležev. Kb je Karel Galle nastopil kot bistrski gra- ščak, so se pravi dediči razkropili po tujini. Kiarel je v gradu veliko prezidal. Imel je štiri sinove in eno hčer. Po smrti 1. maja 1890 mu je sledil sin Franc, ki je bil v Bistri 42 let. Imel je lepo zbirko slik. V sedem- desetem letu ga je zalotila smrt in kot glav- nega dediča je imenoval sina Bruna. Tega se domačini še dobro spominjajo. Imel je tudi lovsko hišo na Pokojišču, kamor je s svojo družino hodil na počitnice. Bil je velik nem- čur: pri njem je dobil službo samo tisti, ki je dobro obvladal nemščino. Po osvoboditvi leta 1945 je pobegnil in graščina je postala splošno ljudsko premoženje. Danes nas spo- minja na graščinsko obdobje bistrske zgo- dovine park s cvetličnjakom, lepa soba, opremljena s pohištvom, ki je okrašeno z lovskimi trofejami, in glinasto pečjo, v ka- tero so vdelani različni lovski motivi. Rojstvo muzeja je povezano z začetkom delovanja novo ustanovljenega Gozdarskega in lesnega inštituta LRS 1947. Ta je potre- boval prostore za nameščanje zbirk, ki naj bi ponazarjale razvoj posameznih gospodar- skih panog, produkcijske procese od surovin do končnih izdelkov, različne naprave in stroje. V ta namen je dobdl ustrezne pro- store v gradu Bistra. Pri tem pa ni ostalo. Prerasel je ozek okvir zgolj institulske študij- ske zbirke in se vključil v sestav Tehniškega muzeja Slovenije, ki je bil odprt za javnost v oktobru 1953. Muzejski prostori so v pritličju, prvem nadstropju in izven muzejske stavbe. V pri- tličju so zlasti elektrotehniške zbirke: prvi generatorji in hišna elektrarna iz 1911. leta. V prvem nadstropju pa so oddelki za go- zdarstvo, les in lovstvo. Prvi oddelek po- nazarja način urejanja gozdov, organizacij- ski razvoj gozdarstva, gojenje in varstvo gozdov, transport in hudoumičarstvo. Po- memben je Resslov kotiček o njegovem delo- vanju na Slovenskem. Lesni oddelek vsebuje dendrološko zbirko, prikaz slovenske kolar- Ristra — Teliiiiški muzej Slovenije 172 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ske obrti, pletarstvo, žagarstvo ter meha- nično in kemično predelavo lesa. Ne gre pozabiti izčrpnega prikaza sidie robe. V lov- skem oddelku je predočen tako razvoj lov- stva in orožja kakor tudi živali same. Podobo otldelka zaokrožuje lepo urejena soba div- jadi. Grajska kapela je dala ustrezen arhi- tektonski okvir stalni razstavi zgodovine Bistre. Na Bistri se urejuje hidroelektrarna kot muzejski eksponat. Sredi razpenjenih izvirkov Bistre stoji žaga samica na vreteno kot spomenik našega žagarstva. Ta potok Ito kmalu poganjal mehove starodavne ko- vačniice. Lansko pomlad je bil za javnost odprt restavrirani renesančni stražni stolp, ki je nekdaj služil v obrambo proti Turkom, danes pa nudi obiskovalcu prelep razgled po dolini Ljubljanskega barja. Strmo v gozd- nati rebri nad stolpom so nameščene lovske I>ieže kot ponazoritev tovrstne dejavnosti. Sliko gozdarskega okoliša dopolnjuje skrbno zgrajena gozdarska koča z vso svojo notranjo ])cstrostjo. OPOMBE Viri: /. Franz Scliiiiiii: Uirkundeii und Rege- stenbuch des Herzogthums Krain, Ljubljanti, 1882. zv. 2, 18?—211—213, 2i22, 255. 236, 237, 238, 273, 279, 294, 295, 310. — 2. Božo Otorepec: Gradfžvo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku, Ljubljana, 1956, zv. I, št. 6, zv. II, št. 6, 82. 91. zv. III. št. 33, 43, 44. — 3. J. V. Valvasor: Die Ehre des Herzogthums Krain, Rudolfswertli, 1877, 1. Band. II, str. 209, 253. 257, IV. 633, 641, 685. 2. Band, V, 25S. VIII, 732, IX, 17, 3. Band, X, 216, 217, 235, 252—298, 387, XI. 141, 143, 313, 325, 351, 513. 578, 676. — 4. Bistrski rokopisi v Narodni in univerzitetni knjižnici (rokopisni od- delek) v Ljubljani: št. 2, 20, 25, 33, 41, 44, 46, 50, 69, 142, 147; obdelal MUko Kos: Srednjeve- ški rokopisi v Sloveniji. Ljubljana, 1931. — 5. Stifft-Buch der Kirchen st. Josephi Filial auf Presser Anno 1751, župnišče v iPreserju pri Ljub- ljani. — 6. Süfft-Buch der Kirchen st. Floriani Filial auf Presser Anno 1751, župni.šče v Pre- sor ju pri Ljubi jami. — 7. Urbairium der Küercheu; st. Margareta zu Franzdorf Anno 1758, župmšče ; v Borovnici. — 8. Urbairium der Küerchen st. i loanis zu Sabotschevo den Gottes-haus Freu- ; dentliall gehörige fillial Küerchen Anno 1758, i župnišče v Borovnici. — 9. Urbarium za vas i Pako liz leta 1717, župnišče v Borovnici. — 10. Bistrska urbarja iz leta 1729 in 1659, Državni! arhiv Slov. v Ljubljani. — //. Adelsberger i Kreis; Rectificirte Dom. Acten von N. 1—4: ; Stiffts Freudenthal nach der in Anno 1764 be-i willigten Abänderung zu Inner Kraim, DAS v \ Ljubljani. — 12. Franc Peter, prior samostana v i Bistri: zapuščinski inventar, fascikel 14 lit. 14,1 št. 1, DAS v Lj. — 13. Ecclesiasticum: Klöster i pod F, fase. 59, DAS v Lj. — 14. Rubrica eccle- i siastica, lit. F, num. 2, Voll. 3, Freudenthal, Acta • de Anni 1783, 1784, DAS v Lj. ; Literatura: Vladimir Milkowicz: Die Klöster i in Krain, Wien, 1889, str. 112—^141. — Marjan j Marolt: Umetnostni spomeniki Slovenije, Vrhni- i ka; Ljubljana, 1929; Bistra, Bivši kartuzijanski { samostan, str. 85—96. — Močilndk, izd. dijaški j krožek ;>Vrhnika«, 1940, leto 1, št. 1; Stanko i Skvarča: Bistra, Nelkaj beležk iz zgodovine'ne-i kdanjega samostana, str. 7-14 (nadaljevanje ni \ izšlo). — Josip Gruden: Verske in gospodarske ; razmere bistrsikega samostana v ireformacifski i dobi, Camiola 1910, str. 89—97. — Josip Gru-1 den: Zgodovina slovenskega naroda, Celovec, \ 1910, str. 412, 673, 681, 682. — Venec cerkvenih! bratovščin, dr. Fr. Ušeničnik, Ljubljana 1897, i str. 8—9, Jože Benkovič: Bruno Ortner. — Venec J cerkvenih bratovščin, dr. Fr. Ušeničnik, Ljublja- ; na, 1899, str. 147—151, Jože Benko\'ič: Sv. Bruno \ in kartuzijanski red. — Kartuzijani na Sloven- j skem — Ob osemstoletnici naselitve 1160—1960, i Ljubljana, 1960. — Peter Bitzdnger: Das Kar- ] thäuserstift Freudental. Kihm. Arhiv für die \ Landesgeschichte des Herzogthums Kraiin, 1^2, Str. 120—140. — Julius Wallner: Wirtschaftliche Verhältnisse und Hausordnung der Karthäuse Freudental in Jahre 1659, Mitteilungen des Mu- sealvereines für Krain, V. Jg., 1892, str. 83—99. — Glasnik srca Jezusovega, 1936, št. 4, Naši i kartuzijami ob 850-letnici reda, str. 74—88. — ' V. Steska: Usoda cerkva na Kranjskem v jože-] finski dobi. Camiola I91t, str. 153. — Ant. Jel- \ louschek. Freudenthal, MHV, 1854, str. 19. - j Inventar. — I.Glonar: Slike o nekdanji kartuziji Bistri, ZUZ. V. 3, str. 120. 173 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO K lOPOLOGIJI FRElSTNSKiIH POSESTI NA DOLENJSKEM IVO PIRKOVIC Pavle Blazmk je s svojo študijo Zemljiška gospostva v območju freisinške dolenjske posesti, ki jo je z letnico 1958 izdala Akade- mija, opravil veliko in pomembno delo. Saj nam je za Zahnom prvič omogočil pogledati nekoliko globlje v freisinške arhive. Že gra- divo samo je nadvse dragoceno za prouče- vanje doslej tako nepopolne podobe dolenj- ske srednjeveške preteklosti; hvaležni pa moramo biti avtorju tudi za obdelavo zbra- nega materiala. Naloga ni bila lahka in je razumljivo, da bo terjala še skupna priza- devanja zgodovinarjev, jezikoslovcev in geo- grafov. Sam bi hotel prispevati sedaj le ne- kaj mnenj, dopolnil in popravkov glede lege izginuHh in pozabljenih krajev na freisin- škem dolenjskem ozemlju. An dem Rain. (Blazmk, 24) Lahko rečemo, da gre za nemški prevod starejšega sloven- skega imena Breg.* An dem Rain bi bilo te- daj »na bregu«. Ce upoštevamo še, da je pomenil »breg« ob rekah navadno kraj, kjer je pristajal brod, bi morali iskati »An dem Rain« ob starih brodniških prehodih čez Krko, kakor je eden od njih »navigium Na- brego« pri Breški vasi. Natančnejše določilo »gegen dem Wertlein vber«, »nasproti gradu Otočcu«, bd kazalo na mesto, kjer je na des- nem bregu Krke pristajal grajski brod. Des- ni, umetni rokav reke torej ni imel mostu, gotovo pa levi. Brezovica, Dolenja. Blaznik (str. 24) dom- neva Fresnicz, kot bom pojasnil pri tem imenu, gotovo napak na Dolenji Brezovici. Vendar ima tudi to naselje svojo doslej še neznano lastno fevdalno preteklost. Pleter- .ski urbar iz 1. 1706 še omenja njive »per Pun- garti«, ki je danes čisto pozabljen in ki kaže na zelo star sedež fevdalnega gospoda. Iz jožefinskega katastra razberemo, da je ležal brezovški Pungart na severovzhodni strani vasi med Golobinjkom in cesto Šentjernej— Dolenja Brezovica. Tam bo prav tisti dvo- rec Pawngartten, ki ga je že leta 1370 dal avstrijski vojvoda Albreht v fevd Hansu Awerspergu in o katerem pravi vir, da je ležal takoj nad Šentjernejem.- Pozneje o dvorcu nič več ne slišimo, pač pa o posestvu, ki ga je od nekega Hansa Rožiča kupil znani Hans Adam pl. Gallenberg z Gallensteina in ga 14. marca 1650 zopet prodal domačinu ritmojstru Mihaelu Gregoriču.* Po izročihi je bil Gregorič potomec kmečkega puntarja Ilije in graničarski stotnik domače straže proti Turkom na Gorjancih. Mihael Gregorič je svobodniško po.sestvo razdelil med tri si- nove, Janeza, Matijo in Jurija, ki so usta- novili na Dolenji Brezovici tri domove si sta- rimi hišnimi vštevilkami 4, 5 in 6. Chauzeri. V darilni listini Otokarja IT. freisinškim škofom iz leta 1254 so med imeni starih višnjegorskih vazalov tudi neki Chau- zeri, ki jih sicer ne srečamo nikoli prej ne pozneje, niti ne vemo za njihovo bivališče. Ullepitsch pristavlja, morda/ po starejšem viru, pri njih v oklepaju »Kötzer, Kotzianer«.* Na Kacijanarje misli še tudi P. Bohinjec.' P. Blaznik ne izključuje rodbine Gracerjev z Gracarjevega turna (str. 53), vendar nas niti Kacijanarji niti Gracerji ne zadovoljijo; zunanja podobnost imen je vse preveč pri- siljena. Sest fevdalnih rodbin, ki jih navaja zgo- dovinsiki vir skupaj s Chauzeri, je po tedanji navadi označenih z imeni njihovih domov: Reutenberg, Werde, Nazzenvelt, Preisek, Guetenwerde, Praitenawe. Smemo zato do- mnevati, da se tudi v imenu Chauzer skriva pravzaprav ime njihovega gradu. Schumi je prvi opozoril, da so Chauzeri pač plemiči s Klalca ali, v narečju, s Kanca. Ker pa na razmeroma majhnem freisinškem dolenjskem ozemlju zaman iščemo Kale, Kane, čeprav bi tam moral biti, se je moralo z imenom pač nekaj zgoditi. Na to kaže že povsem osam- ljen primer zapisa, čeprav so bili Chauzeri dolgo višnjegorski, Otokarjevi in freisinški vazali. Kauc je druga polovica narečnega imena Draškovec, Derškouc ali Derškauc, tudi v terezijanskem katastru Derschkhouez (fase. 210, št. 7). Prav lahko si predstavljamo, kako je tuji pisar latinske listine utegnil zgubiti prvo polovico imena. Pred seboj je imel pač nemški vir, ki je govoril, sodeč po latinski darilni listini, o soirodstvu Derškovcarjev in je imel začetni »Der« za genetivni člen mno- žine. Ta hipoteza nam zadovoljivo razloži si- cer tako čudno enkratno sled neznanega ple- miškega rodu in najde iskani »Kauc«. Potrdi pa tudi starost Draškovca, saj je verjetno na njegovem svetu zrastel v XII. ali XIII. stoletju Šentjernej, pa bi bilo zares čudno, če bi se omenjal prvič šele leta 1420 (Blaz- nik, 46). Zdi se, da je Draškovec morda ena od utrdb v višnjegorsko-španhajmskih bojih za kramjsko-hrvaško mejo. Chranuelt, Blaznik domneva, da je zgub- ljeni Chranuelt istoveten s prav tako ne- znanim krajem Krana aU morda Kronovim (s. 23). Prepričan sem, da ni. Avtor vendar sam ugotavlja, da ».spada naselje glede da- 174 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z G O U O \' 1 N O KRONIKA jatev v skupino Breška vas, Gor. Gomila in Dol. Suhadol« in da je treba zato ime »iskati ob Krki oziroma na njeni desni stra- ni« (23), odloči pa se nato za levi breg reke. Blaznikova rešitev ni verjetna že zato, ker ni pri Kronovem in na tem področju na levi strani Krke splob polj, ki bi mogla dati na- selbini celo ime. Zares, za Kronovo imamo, kot je opozoril Kelemina, ohranjeno še iz leta 1211 ime Kironowe, Chronove, torej brez polja. Kelemina ga razlaga s stvn. chrana- witu = borovica.' Schumi se ne upa glede lege Chranuelta ničesar reči.^ Hitzingerju se zdi verjetno, da gre za Yrhpolje pri Šentjerneju;^ Haupt- mann pa bere Krainfeld in meni, da gre pač za kraj ob stari deželni meji, kar omenja tudi Blaznik (23). Izhajati moramo iz okoliščine, da je Chran- uelt po svojih dajatvah in zato zelo ver- jetno tudi teritorialno res nekje na področju krajev Dol. Suhadol, Gor. Gomila, Breška vas. To pa je zares stari kranjsko-hrvaški obmejni pas, bogat plodnih polj, ki prehaja- jo cesto v krajevna imena. Saj imamo tu stari Oberuelt —• Vrhpolje, Nazzenveld — Mokropolje, Pirkenvelt — Gor. Brezovica, stari Šentjernej, označen v virih običajno »na polju«, in Zvabovo na polju.' Na levem bregu Krke nimamo krajev s pridevkom »polje«. Šentjernejsko polje ne prihaja za Chran- uelt v poštev, ker je ležalo gotovo na hrva- ški strani meje in ni moglo imeti prilastka Chran, Krain. Tudi ni verjetna Hitzinger- jeva misel na Vrhpolje, ker je tam že 1291. leta 19 hub, ko jih šteje Chranuelt 27 let po- zneje samo osem in še te opuščene. Tudi je Vrhpolje ležalo verjetno na hrvaški strani stare deželne meje. Drugače je z Gor. Bre- zovico. Da sta šentjernejski podružnici v Dol. iu Gor. Stari vasi še v Valvasorjevih časih »Ustare vase Hravaske« in »Ukrainske stare- vase«,'" je znano, manj zapaženo pa je ostalo, da označuje še terezijanski kataster tudi Dol. Brezovico pri Šentjerneju nekajkrat za »hr- vaško«, ko pravi n. pr. » Jurij Kiuschman von Hrouassky Wresouiz«." Tak prilastek je smi- seln in mogoč seveda samo, če je bila hkrati Gor. Brezovica »kranjska«; če bi ležali obe na hrvaški strani, jima ne bi nihče dajal tega pridevka. Prav zato tudi ni moglo biti katero od Mokrih polj označeno kot »kranj- sko«, ker sta bili prav gotovo obe na kranj- ski strani. Za Chranuelt prihaja v poštev sa- mo vas, ki je imela svojega dvojčka z enakim imenom na drugi strani meje. Skratka, sme- mo z gotovostjo trditi, da se je Gor. Brezo- vica imenovala v XIII. stoletju in pozneje tudi Chrain Pirkenvelt, od katere oblike ni nobene težave več do okrajšave Chrainvelt ali Chranuelt. Kranjska in Hrvaška Brezovica nam še natančneje določata nekdanjo deželno mejo, kot je bila znana doslej. V Gorjancih nam jo nekoliko ohlapneje nakazujeta Hrvaška gora in Kranjska draga v Pendirjevki. Zato se zdi, da je bilo staro plemiško Vrhpolje na hrvaški strani. Fresnicz. Blazniku se zdi verjetno, da gre za Wresouzo in jo postavlja na Dol. Brezo- vico pri Šentjerneju (s. 24). Tu gre očitno že jezikovno za dva povsem različna korena. V arhivu lixd>Ijanskega stolnega kapitlja (fase. 167/7 iz I. 1581 ponovno srečujemo Freßniz, ki jo isti viri imenujejo I. 1620 »in villa Superiore Barsnize«, »in villis Brseni- za«, »Brisniz« (fase. 167/19). L. 1584 so se vračali odposlanci istega stolnega kapitlja iz Šentjerneja »auf Fresnikh vnd Nußdorf« (fase. 202/8). Dostavek: »Regina mit mi er auf Neustati« ne dopušča nobenega dvoma o smeri potovanja. Cesta proti Novemu mestu je takrat držala skozi Orehovico, kjer je bi- la kostanjeviška mitnica, in Brusnice. Še v pleterskem urbarju iz I. 1706 najdem pri Orehovici dostavek: »am weeg, da man auf Rudolphswerth gehet«. — Za Zapužami (Sa- puls), Ratežem (Radatesch) in Leskoveem pri Brusnicah (Leßkhouetz) navaja kosta- njeviški urbar iz leta 1588 Fresnitzdorf, ne- sporno zopet Brusnice. Zgolj z jezikovnega stališča torej ne mo- remo oporekati Mellu, ki išče freisinški Vrez- nich v Brusnicah. Zanj pa govore sedaj še trdnejši razlogi. Ni razvideti, zakaj Blaznik loči priimek Vreznich iz 1. 1251, ki ga do- mneva na Gor. Brezovici (s. 6), od očitno istega imena Fresnicz iz 1. 1392, ki naj bi bil na Dol. Brezovici (s. 24). Ker pa ugotavlja avtor za Gor. Brezovico v 1. 1392 že ime Pir- kenvelt (s. 24), bi imela ta vas poleg sloven- skegia imena še dve povsem različni nem- ški, kar se že samo na sebi ne zdi verjetno. V imenu Freßniz pa smo nedvomno ngotovili Brusnice in bi imeli tedaj dve vasi blizu skupaj z enakim imenom, kar je zopet ne- mogoče. Težave odpadejo, če ostane Gor. Brezovica samo Pirkenvelt, Brusnice pa edi- ni Freßniz na tem področju, kakor je mislil Meli. Golo, glej Macherowez! Guttenhof-Dobravica. Terezijanski kata- ster pravi v fase. 209, št. 4: Guttenhoff oder Guttendorf. Nemško ime priča, da je pripa- dal vasi EXjbravici pri Šentjerneju nekoč 175 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tudi dvorec tega iuiena, ki luu pa v uaselju samem zaman iščemo sledov. Gre pač za Valvasorjev dvorec Guetenhoff, Dobravco,'^ v čigar podobi starejši Sentjemejčaui brez težav spoznajo svoj nekdanji Klastel, ki so ga v zadnji vojni požgali Nemci. Dvorec je bil še ob koncu srednjega veka očitno del več- jega zemljiškega posestva »Ograje«, ki je bilo v lasti gradn Vrhovega. Mogoče je že takrat v njem bival Andrej Wernekh, poro- čen s hčerjo Ivana Freyoholerja, ki daruje 1. 1502 Ograjo ljubljanskemu stolnemu ka- pitlJH.'ä Vrhovo samo izroči isti Freychofer nekaj let pozneje hčeri, oziroma Wernekhoin. Valvasor je našel na Kastelu zadnjo iz ro- du Wemekhov na tem domu, Marijo, vdovo po polkovniku Jožefu Kristijanu Rudolphiju, ki je bil poveljnik v Konstanzi ob Boden- skem jezeru." Njunega sina Jurija Ferdi-' nanda imenuje Fran Pokom Sentjernejča- na," kar mi je dmgi dokaz, da gre pri Val- vasorjevem Guetenhoffu zares za Kastel v Šentjerneju. Da je bil Jurij pl. Rudolph! po- svečen v duhovnika za naslov Vrhovega, kaže, da še po dveh stoletjih niso čisto po- zabljene stare vezi med obema plemiškima domovoma. Jurij Ferdinand Rudolph! bo isti, k! ga omenja na str. 61 Blaznik z neko- liko spremenjenim priimkom Raedolphi in napak kot lastnika dvorca na Otoku, name- sto na Hrvaškem Brodu (Glej Gutenwerd!). Čeprav je stal Kastel v Šentjerneju, se je imenoval po precej oddaljeni Dobravlci. To kaže, da je bil starejši od sorazmerno pozno nastalega Šentjerneja, to se pravi, njegovega Vidma s faro. Samo ime Kastel pa bi morda govorilo, da gre za star strelski dvorec iz časa bojev za srednjeveško deželno mejo. Dobravica-Guttenhof, ki jo omenja Blaz- nik I. 1753 kot inkorporirano Volavčam (s. 57), pomeni samo še vas. Kastel je takrat menda že priključen šentjemejskemu pose- stvu stolnega kapitlja. Od 1. 1786 je ta dvo- rec v zasebni lasti (puškar Janez Kogovšek, Jožef Reich 1801, prežeški graščak Ivan Franc pl. Klem 1803, Jožef Bušič, Majzlji in Trenzi). Gutenwerd. Blaznik postavlja forum Gu- tenwerd, tudi če je brez pridevka >forumSo ist das lanng zimer ausvfen- dig gegen der stat in die schlossmaur vnd inwen- dig nun von hollzwerch inn rigel gemaurt, das fault auff den grund weg und mag khain zi- geltach ertragen vnd muss doch ain Ziegeldach haben, darumb thuet not das holtzwerch mit ainer manr zu uersetzen vnd auszuwellen.« Ob- javo listine mi je dovolil arhivar B. Otorepec, za kar se mu še enkrat zahvaljujem. — 3. Za katerega pa kljub opazovanjem konservatorjev I. Komelja in dr. N. Šumija ne morem z go- tovostjo trditi, da bi spadal k prvotni arhitek- turi. — 4. S. Brodar, paleolitski del in J. Korošec neolitski del v Zgodovini Ljubljane I. — 5. F. Sta- re, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani, 1954. — 6. J. Pečnik, Izvestija MDK 14, 1904, 129. — 7. S. iRutar MCK 16, 1891, 118 in 139; IMDK 14, 1904, 130. — 8. P. Hitzinger, MdHVK, 1861, 46 — 9. 1. c. — 10. Al J, 182= CIL IH, 5854. — U. C. Desch- mann, Führer durch das Krainische Landesmu- seum, Rudolfinum in Laibach, 1888, 103 in 112; S. Rutar, LMS 1891, 189. — 12. A. Müllner, Emona, str 60. — 13. AI J 150; CIL III, 3833. — 14. AI J 149; CIL IH, 3832 — 15. AI J 148; CIL III, 3831. — 16. B. Saria, GMDS 22, 1941, 133; IMDK 9, 1899, 41; Argo 1, 1892, 59. — 17. GMDS 2i2, 1941, 133. — 18. 1. c. 36. — 19. CIL in, 13401 —/9 a. P. Korošec, AV 4, 1953, 524; AV 2, 1951, 156; J. Korošec, Zgodovina Ljubljane L — 20. M. Kos, Detajl večje Valvasorjeve vedute s sektorjem med gradom ia Trančo. Desno od gradu je kucelj z lipo, na katerega vodi mostiček. Razdalja med obema objektoma znaša danes čez 25 m. Ugotovljen obrambni jarek je bil širok 11.90 m. V obeh primerih je razpon precejšen in le malo verjetno je, da bi mogli premostiti jarek brez opornika. V razdalji 7.50 m od gotskega stolpa smo odkrili zid, situiran v obramb- nem jarku. Tega ostanka ni moč povezovati z nobenimi utrdbami pred gradom; ostane le njegova funkcija opor- nika pri premostitvi jarka, ki ga Valvasor ni vrisal Srednjeveška Ljubljana, Ljubljana, 1955. Po tem delu so citirane letnice dn navedbe listin. Upošteval pa sem ob tem mnenje S. Vilfana, Kronika 4, 1956, 152. — 21. Po ustni navedbi dr. M. Zadnikairja. — 22. F. Stele, Grad ljub- ljanski slovenska akropola, Celje 1932, 13. — 23. Vsa terenska zapažanja mi je ljubeznivo posre- doval prof. B. Kobe, M je vodil regulacijska dela v gradu. — 24. S. Vilfan, Kronika 4, 1956, 132. VODNIK LETA 1834 O SLOVENIJI MELITTA PIVEC-STELE Franz Tschischka, arhivar in direktor re- gistrature dunajskega magistrata, je izdal 1834 na Dunaju vodnik: Der Gefährte auf Reisen in dem österreichischen Kaiserstaaite. Für Reisend'e jeden Standes und Zweckes nach den neuesten und bewährtesten Quellen bearbeitet. Ker je tiskan na dobrem papirju, je vodnik kljub svojemu obsegu — LVI + + 682 str. 8" — res lahek in priročen. Ni to edino delo Fr. Tschischke: 1836 je izšel nj&- gov pregled umetnosti in starožitnosti v av- strijskem cesarstvu, 1846 njegova zgodovina Dunaja v 1. izd., 1853 v 2. izd., 1834 in 1843 pa še nekaj manjših publikacij. V predgovoru omenja avtor kot prednost svojega priročnika, da prinaša prometne 187 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO zveze ne samo za glavno mesto Dunaj, tem- več tudi za važnejša mesta provinc, in ker sta takrat spadali pod označbo Avstrija tudi Ogrska in Severna Italija, je teh mest pre- cej — 30. Ker se kraji — seveda z nemško obliko imen — obravnavajo v abecednem redu in ker je dodan abecedni register, je kljub tej nekako mehanični razdelitvi orien- tacija res lahka. Zemljevidov pa avtor ni dodal, ker jih je, pravi, dosti na razpolago, dodal pa je na koncu uvoda kratek seznam uporabljene in priporočljive literature. Kot uvod podaja geografski, statistični, narodnostni, gospodarski, kulturni in uprav- ni pregled Avstrije; pregled meril, uteži in novcev s primerjavo z enotami drugih držav; pregled predpisov za potni list in carino za domačine in inozemce in izčrpen pregled prometnih sredstev: brzi poštni voz, navadni poštni voz, posebni poštni voz, navadna ko- čija, ladja na jezerih in na morju, s tarifo cen za potnike, prtljago, prehrano in napit- nino. Urnika za odhod in prihod pa ne poda, ker ni nespremenljiv; umik je bd uradno razglašen in objavljen tudi n. pr v vsako- letnih koledarjih. Merilo je avstrijska pošta (Post), ki je znašala 2 poštni milji po 4000 dunajskih klafter, to je 15,2 km, ker je du- najska klaftra bila enaka 1,9 m. (Le lom- bardsko-beneško kraljestvo je imelo že metr- ski sistem). Pri obravnavi pcsameznih krajev je avtor- jeva tehnika naslednja: večja mesta, ki imajo posebna poglavja, opisuje najprej na kratko geografsko in zgodovinsko, podaja število hiš in prebivalcev, našteva glavne rimske in srednjeveške umetnostne spomenike, kul- turne, humanitarne in upravne ustanove, omenja zastopane gospodarske panoge — obrti, tovarne, trgovino —, dodaja preno- čišča ter prirodne znamenitosti okolice in konča z najbolj obširnim delom, seznamom prometnih zvez; manjša mesta (in trgi) so obravnavani podobno, seveda krajše, pri po^ pisu posameznih prometnih prog. Slovenija je takrat upravno pripadala z večjim delom guberniju IMriji, z manjšim delom Štajerski. Med njenimi mesti ima le Ljubljana posebno poglavje, druga moramo iskati na progah, ki vodijo iz Ljubljane, oz. v Ljubljano, deloma pa tudi na progah, ki izhajajo iz Gradca, Celovca in Trsta. V vseh vodnikih, starih in novih, so stvari, ki se vedno ponavljajo. Tu hočemo opozoriti le na nekatere podatke, ki so z enega ali dmgega vidika zanimivi, značdni tudi za to, kar je bilo takratni dobi omendje vredno. Ljubljana, sedež gubernija, znana kot biv- ša Aemona in kraj kongresa 1. 1821, je štela ok. 13.000 prebivalcev, »ki govorijo nemško, italijansko in novogrško. Ljudsko narečje je ilirsko«. Ceste in trgi so sicer neunejeni in ozki, pa deloma izredno dobro tlakovani in zelo čisti. 5 mostov veže obe strani Ljub- ljanice. Licej z biblioteko, gimnazija, seme- nišče, kmetijska družba, filharmonična druž- ba, deželni muzej in 3 knjigarne skrbijo za izobrazbo, stanovsko gledališče, reduta, stre- lišče, plesna dvorana in čitalnica z mnogimi revijami za zabavo. Mesto ima živahno ko- misijsko in špedicijsko trgovino, poleg dm- gih obrti dve tovarni za fajanso in dve rafi- neriji za sladkor ter pet letnih sejmov. Najboljše gostilne so pri Levu, pri Bidlmonu in pri Maliču. Potem našteva vodnik 29 prometnih prog, ki vežejo Ljubljano z vsemi mesti, obravnavanimi v posebnih poglavjih. To so: Reka, Zagreb, Petrovaradin, Zadar, Trst, Benetke, Verona, Milan, Padova; Gra- dec, Celovec, Innsbmck, Bregenz, Salzburg, Linz, Dunaj, Praga, Cheb, Bmo, Bratislava, Košice, Cmovice, Opava, Lvov, Ofen, De- breczin, Temišvar, Sibinj, Cluj. Od teh imajo Linz, Lvov in Ofen po dve varianti. Povsod je navedena oddaljenost od izhodišča, Ljubljane. Potniku, ki prihaja iz Gradca, predstavi najprej Maribor (5.000 prebivalcev) z gle- dališčem, plavalno šolo ob Dravi, tremi let- nimi sejmi in živahno trgovino z železnino, žitom, sadjem, posebno breskvami in vinom. Nadaljujoč pot skozi rodovitno pokrajino ob vznožju Pohorja omenja Slovensko Bistrico »z že skoraj izključno slovanskim prebival- stvom«, Konjice in Celje (1.960 prebivalcev), ki ima široke pa slabo tlakovane ceste, grad slavnih celjskih grofov v razvalinah in grad grofov Thurii. Potniku, ki prihaja po dragi cesti iz Gradca v Radgono, ne pozabi ome- niti Gornje Radgone z gradom in odličnim vinom v okolici. Kdor potuje iz Maribora v Zagreb skozi gornjo dravsko dolino, označeno kot »nero- dovitno z močvirji«, sreča Ptuj (1.700 preb.), najstarejše štajersko mesto, dobro zidano pa »mračno« z znamenitimi rezljanimi klopmi in (Laibovim) oltarjem v farni cerkvi, gra- dom in dobrim vinom v okolici, posebno v Zavrču. Iz Celja pride v Rimske Toplice (kjer se analizira zdravilna voda in njena uporaba), Jurklošter s steklamo in Brežice (744 preb.) z gradom in živahno trgovino na Gorenjsko; iz Laškega pa v Rogaško Slatino, pred nekaj leti lepo popravljeno po skrbi štajerskih deželnih stanov, ki pošilja letno 400.000 steklenic svoje zdravilne vode v Nemčijo, Poljsko in Italijo ter ravno toliko v sodih na Ogrsko in Hrv^atsko. 188 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Na cesti iz Ljubljane v Zaigreb omenja najprej grad Auersperg »zaradi trioglate oblike tudi Triak imenovan«, potem Višnjo goro, jami pri Podpeči in Kompolju, Novo mesto (L251 preb.), islavne Dolenjske To- plice, Kostanjevico z gradom in cistercijan- skim samostanom, Krško in rodovitna polja, sadjarstvo in posebej vinogradništvo. Cesta iz Ljubljane na Reko pa vodi od Postojne naprej skozi pusti Kras z burjo čez Bistrico, ki ima mnogo strojaren in žag in izvaža letno na tisoče bukovih in smrekovih desak na Reko in v Trst, cesta v Verono pa skozi Vi- pavsko dolino, kjer bujna vegetacija močno kontrastira z žalostnim Krasom. Trg Vipava (1036 preb.) slovi po dobrem vinu. V smeri proti Trstu opozarja pri Vrhniki na največje rake, pri Idriji (4.139 pretb., ve- činoma rudarji) na živo srebro (letna pro- dukcija 5.000 centov, cinober 1.200 centov), čipkarstvo in gledališče, pri priirodnih zna- menitostih na Škocjansko jamo. Cerkniško jezero in Postojnsko jamo s Proteusom. O Trstu pravi, da ima čez 50.000 prebivalcev, mešaniico Italijanov, Ilircev in Nemcev, lad- jedelnice, sinagogo, biblioteke, Archeogralo Triestino, konzulate skoraj vseh evropskih držav, trgovino z vsemi obmorskimi držar vami Evrope in Azije, letni prihod in odhod 8.300 velikih ladij, čez 1.000 trgovcev in to- varne. V okolici omenja soline v Zavljah in Milju, žrebčamo v Lipici, lep razgled z Opčin in marmor iz Nabrežine. Iz Trsta pelje potnika čez Koper (5.500 prebivalcev), ki leži sredi vode, vezan po kamnitem mostu s kopnim, ima trgovino z vinom, oljem in soljo, obalno vožnjo, ribar- stvo, en letni sejem in »zelo veliko pa žal malo obiskano luko« v Pulj, ki ima veliko preteklost in — 900 prebivalcev. Na drugi cesti, v Buje, omenja pri Izoli (3.150 prdb.) dobro rebulo (Ribolla wein), pri Piranu (6.200 preb.), ki ga imenuje zelo slikovitega, hvali lepo luko, velike solarne, vino in sa- dje. Na poti v Udine opozarja na Miren, ki ima mnogo čevljarjev, in na Brda, od koder »se Koroška in Kranjska oskrbujeta s sladko belo rebulo«, na poti v Benetke pa na De- vinski grad in odlično črno vino iz Proseka. Cesta iz Celovca (12.421 preb.) pelje pot- nika čez Trbiž, Predil, Bovec, Kobarid, Tol- min is tremi sejmi za živinorejo. Kanal in Solkan z vinogradništvom in svilorejo v Go- rico (9.000 preb.), ki leži v rodovitni rav- nini, ima biblioteko, sinagogo, več tovarn, manufakture in barvarne za svilo, trgovino z vinom, usnjem, svilo in pet letnih sejmov. Na cesti iz Celovca v Ljubljano čez Ljubelj omenja trg Tržič s tovarno za jeklo, fuži- nami, kovačijami za kose in žeblje ter trgo- vino z Italijo, in mesto Kranij (1.712 preb.), ki je dobro zidano in živi od kmetijstva, tkalstva in barvarstva. Gospo sveto z nje- nimi znamenitostmi pa obravnava na cesti, ki vodi iz Dnnaja v Celovec. Končno popelje na cesti iz Salzburga v Ljubljano potnika v Kranjsko goro, Jesenice s sitrojamami in pletilstvom nogavic, Savo, ki ima prvi v Avstriji zgrajeni most na ve- rigah, k Blejskemu jezeru, v Bohinjsko do- Hno s slapom Savice, kjer ne pozabi niti na »Babji Sob«, in hvali »postavne prebivalce Bohinja, da govorijo zelo čisto kranjski je- zik«, trgujejo pa tudi živahno z mastjo s Trstom. Kot največjo znamenitost te proge označuje slavno goro Triglav (Terglou). In s tem ismo tudi mi končali pregled slovenskih pokrajin: Štajersko, Koroško, Dolenjsko, No- tranjsko, Istro, Primorsko in Gorenjsko. Ce pregledamo po registru v vodniku ome- njene in obravnavane kraje Slovenije, po- grešamo imena krajev, ki niso nič manj pomembni kot navedeni, so pa izpadb, ker pač niso ležali na poštnih progah, čeprav včasiih tudi opozarja na kraje, ki niso tik ob progi, pač pa bolj oddailjeni. Pogrešamo tudi znamenitosti, ki takrat še niso bile znane ali so še neodkrite počivale pod zemljo. Načrtno pa smo izpustili mnogo navedb malih rud- nikov, fužin itd., ki ne obstajajo več, ker ne sodijo v kratek pregled, pač pa bi dobro služile podrobni obravnavi. Podatki I. 1834 so zanimivi za primer- javo, kolikor so se glavne prometne proge v teku ok. 130 let obdržale, oz. spremenile. Za- nimiva bi bila tudi primerjava številk pre- bivalcev, kako in zakaj so nekatera mesta v tem obdobju pohitela, druga zaostala (n. pr. Zagreb 11.300 preb., Varaždin 9.151 preb., Gradec ok. 40.000 preb.); zelo zanimiva je tudi primerjava, kako se je spremenila go- spodarska struktura, ki kaže za ta leta de- želo s prevladujočim kmetijstvom, posebno sadjarstvom in vinogradništvom, s šibko industriaHzacijo — malo tovarn, več obrtnih delavnic — pa zelo živahno trgovino. Pri nekaterih nekoliko presenetljivih podatkih bi nas zanimalo, od kod izvirajo. Posebno zanimiv pa je naš vodnik z na- rodnostnega vidika. V tem oziru je naš avtor zelo stvaren, njegovi pojmi o slovanskih na- rodih in jezikih pa niso čisto jasni. V sploš- nem uvodu našteva kot Slovane (Slaven): Cehe na Češkem in Moravskem, Hanake na Moravskem, Slovake na Moravskem in Ogr- skem, Poljake v Galiciji, Ukrajince (Russni- aiken) v Galiciji na Ogrskem in Sedmogra- 189 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO škem, Hrvate na Hrvatskem in Ogrskem, Slavonce (Slavonier) v Slavoniji in na Ogr- skem, Vende (Wenden) v Iliriji in na Štajer- skem, Srbe in Ilirce v Slarvoniji in na Ogr- skem, Morlake v Dalmaciji. Dodaja, da tvo- rijo Slovani skoro pol prebivalstva Avstrije. Uporaiblja pa za naše kraje promiscue izraze slovansko, ilirsko, kranjsko, vendsko; ilirsko pomeni včasih slovensko, včasih hr- vatsko, izraza slovensko ne pozna. Zadevne pripombe pri Ljubljani, Slov. Bistrici in Trstu smo že omenili, o narodnosti prebi- valcev Celovca in Gorice ne pove nič. Nem- škim oblikam krajevnih imen dodaja pa več- krat v oklepaju nacionalno obliko, seveda v fonetični transkripciji, tako za mesta na Ogrskem madžarsko obliko, na Hrvatskem hrvatsko, n. pr. Agram (Zagrab), Fiume (Reka), pri nas pa slovensko n. pr. Adels- berg (von den hier wohnenden Slaven Po- stojna genannt), Assling (Jesenitze), Cilly (windisch Celle), Gonovitz (windisch Koj- nitze), Laibach (Lubiana), Leibnitz (lipni- za), Neumarktl (krainerisch: Tersezh), Pet- tau (Ptuja), Teplitz (Rimske Toplice), Tüf- fer (Laschko),, Windisch Freistritz (Wi- sterza). Nekatera tako dodana slovanska imena so tudi sprejeta v abecedni register. Pri opisu Triglava doda obliko Kioinska pla- nina (Pferde-Alpen), »kjer so zadnje planšar- ske koče, imenovane Upole«. Zelo zanimivo bi bilo>, če bi mogli ugoto- viti, ali je avtor delal samo na podlagi lite- rature ali tudi po lastnih opazovanjih na potovanjih. Opis Ljubljane, ki izkazuje več prosvetnih kot gospodarskih ustanov, pa ne- hote spominja na 100 let mlajši izrek Louisa Adamiča: »Ljubljana produces culture«. PRISPEVEK O REVOLUCIONARNIH DOGODKIH NA VZHODNEM] SLOVENSKEM LETA 1848 \ JAN SEDIVY - Malonedeljska župnijska kronika poroča o revolucionarnih dogodkih leta 1848 v živ- ljenjepisu Jurija Eileca. Ta se je rodil 16. aprila 1803 v Dražnem vrhu v Slovenskih goricah. Pri Mali Nedelji je bil kaplan od 1. februarja 1845 do 6. septembra 1848. Do- pisoval je v Novice in Zgodnjo Danico, ra- zen tega se je ukvarjal tudi s slikarstvom. Znanim duhovnikom je podarjal slike, ki so prikazovale slovenske narodne noše in zgo- dovinske osebnosti. Restavriral je tudi več cerkvenih slik. Kremplove Dogodivšine šta- jerske zemle (1844) je opremil s slikami. Umrl je 21. decembra 1857. »Glas o revoluciji na Dunaju 13. marca 1848 in geslo o svobodi sta se raznesla tudi po Prlekiji. Ko sta šla na sprehod v pone- deljek 4. aprila kaplan Eilec in takratni bogoslovec Jakob Razlag, poznejši dr. Rado- slav Razlag, ki je zaradi revolucije pobegnil iz Gradca domov, sta na Radoslavskem bregu opazila v mehki poti mnogo stopinj. Sledila sta jim in prišla v grad Branek. Tam sta našla množico ljudi, ki je prišla nad urad- nike in se hotela maščevati nad hudobnima in goljufivima uradnikoma Antonom Slano in Jožefom Kafujem, a sta se skrila v zvo- nik. Ljudje so lomili stole in uničevali, kar^ jim je prišlo pod roke. Tedaj sta prišla Eilec in Razlag in pregovorila Malonedelj- čane, da so se vrnili. Po njihovem odhodu so se razšli tudi drugi. Naslednji dam so napadli Lukavski grad zlasti prebivalci iz vasi Grabe in izlili svoj bes na oskrbnika Tratnika, ki so ga randi in vrgli iz gradu. Tratnik je odšel v Mari- bor po vojake, ki so prišli čez dva dni. Od- tod se je odpravila razburjena množica nad župnika k Sv. Križu, ki pa je pravočasno pobegnil v Veržej. Učitelj je dal zvoniti plat zvona. Tega dne je pobegnU iz Ljutomera tudi bivši profesor mariborske gimnazije dr. Gottweiss, najemnik braneške graščine. Ta dan je vse to videl bogoslovec Razlag in je obvestil o tem kaplana Eileca. Le-ta je komaj čaikal na nedeljo, da je v pridigi po- miril ljudstvo.« Malonedeljčani so tudi po propadu Av- strije leta 1918 pod vodstvom bogatega kmeta in prekupčevalca izropali trgovino Kegla pri Sv. Tomažu in naslednji dan Senčarjevo trgovino pri Mali Nedelji. Mir je zavladal, ko je poslal Narodni svet iz Ljutomera pe- ščico vojakov. O tem je obširno gradivo na okrožnem sodišču v Mariboru, ki ga pa pred- sednik Venturini doslej ni dal na vpogled. 190 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ZGODOVINSKO BRANJE Zgodovinske marginalije. V zgodovinskih spi- sih zadene bralec včasih na trditve, ki niso po- vsem točne ali pa so čisto napačne. Pri nestro- kovnih publikacijah je to bolj ali manj odpust- Ijivo, čeprav gre včasih le predaleč. Tako smo n. pr. jjred leti brali v neki številki mesečnika Obzornik, da je 1. 1809 Napoleon s svojo vojsko taboril v Horjulski dolini. K tej trditvi je pisca očitno zavedel znani proglas o ustanovitvi Ilir- skih provinc, kjer je dunajski grad Schönbrunn poslovenjen v Vrzdenec (gl. faksimile v Malovi Zgod. slov. n., str. 66). Hudoi zamenjavo oseb je pa zagrešil pisec predgovora k prevodu knjige >Zivljenja modrost« znanega protinacističnega borca, filozofa in pedagoga F. W. Foersterja (Ljubljana 1946). Tam ogovarja namreč avtorja z besedami: »Znano mi je, da ste sin slovečega )a že davno umrlega arhitekta in inženirja Emi- a V. Foersterja, ki je bil zgradil dunajski Ring- theater.« Toda v vsakem leksikonu bi se bil mo- gel poučiti, da je bil oče F. W. Foersterja astro- nom F. W. Foerster, ki je bil v letih 1865—1913 ravnatelj berlinske zvezdarne. Bolj nerodno je, če se netočne trditve pojav- ljajo v strokovni literaturi, kajti če nihče ne opozori nanje, jih javnost sprejme kot veljavne in drugi pisci jih nekritično prevzemajo, zlasti nerodne so pa napake v šolskih učbenikih, ki se ponavljajo celo še v novih izdajah. Zato morda ne bo odveč, če objavim nekaj zadevnih obrob- nih zapiskov ob zgodovinskem branju zadnjih let. Zmoti se lahko vsak, tudi SBL. Tako ne velja njegova trditev (SBL II., 426), da je bil dr. Josip Poklukar »prvi slovenski deželni glavar na Kranjskem (25. avg. 1888)«, kajti prvi Slovenec na tem mestu je bil dr. Radoslav Razlag, imeno- van 11. IX. 1871 od Hohenwartove vlade, seveda se je moral po njenem padcu že 16. XII. 1871 umakniti Nemcu Aleksandru Auerspergu (prim. Pfeifer, Landtagsabgeordnete etc.). Sama funk- cija deželnega glavarja pa je v Literarnem sjire- hodu po Ljubljani (JiS III., 33) netočno popisa- na; tam stoji, da je »deželno glavarstvo vodilo in nadziralo okrajna glavarstva«, v resnici je bil deželni glavar izmed voljenih deželnih poslancev od cesarja imenovani šef deželne samouprave, medtem ko so bili okrajni glavarji državni urad- niki, podrejeni deželnemu predsedniku, ki je bil najvišji uradnik v deželi. Proslula »dvotirnost« nekdanje avstrijske uprave je danes pač že težko umi ji va ! V zanimivi Zgodovini obrti in industrije v Tržiču (Ljubljana 1957), ki je za našo gospodar- sko zgodovino pomembno delo, me je (poleg sla- be slovenščine) presenetila nekam legendarna zgodba o rodu in mladosti maršala Radeckega. Pisatelj pripoveduje, da je bil R. »kmečka siro- ta«, »sin kmečkih staršev«, ki »se je v zgodnji mladosti le s težavo prebijal skozi življenje«. Dalje pravi o njem: »Živel je v najskromnejših razmerah. V vojsko je vstopil kot preprost vo- jak« (str. 116—117). V resnici je bil R. rojen (2. nov. 1766) na gradu Tfebnicu iz rodbine, ki je že v XIV. stol. izpričana kot plemiška, v XVII. stol. je dobila baronsko in v XVIII. stol. grofov- sko čast. Res je R. postal kmalu sirota; mati (ba- ronica Lažanska) je umrla pri rojstvu, z deseti- mi leti je izgubil še očeta, nato je skrbel zanj stari oče, ki mu je pa zapustil posestva v vred- nosti 130.000 gl. Šolal se je R. pri piaristih v Pra- gi, nato v plemiškem internatu v Brnu in Tere- zijanumu na Dunaju, kjer je nastopal tudi kot »Edelknabe« na dvoru. L. 1784 je vstopil kot »ka- det na svoje stroške« v neki kirasirski polk na Ogrskem, v katerem so bili skoraj vsi oficirji plemiči. Sicer je res, da so R.-u med tem njegovi varuhi precej premoženja zapravili (tudi sam je bil kasneje boljši vojskovodja kot gospodar), to- da ganljiva zgodba o R. kot ubogi kmečki siroti in preprostem vojaku je v popolnem nasprotju z zgodovinskimi dejstvi! (Iz obširne literature o R. prim. n. pr. O. Regele, Feldm. Radetzky etc., Dunaj 1957). Tudi trditev, da je »Ljubljana imenovala po njem (Radeckem) pešpolk kranjskih Janezov« (istotam, str. 116) je povsem nemogoča, kajti t. i. imejitelje polkov je v nekdanji avstro-ogrski voj- ski (kot v drugih) postavljal vrhovni vojni po- veljnik, t. j. cesar, ne pa kakšni mestni sveti. Peš- polk »kranjskih Janezov« (17. pešpolk) ni imel nikoli R.-a za imejitelja; med zadnjimi imejite- Iji je bil najbolj popularen podmaršal Kuhn, po katerem so pripadnike tega polka pogosto imenovali »kuhnovce«. Težko odpustljive so pogreške v šolski knjigi, kajti ta bi morala biti vzor jasnosti in zaneslji- vosti, posebno danes, ko po sili razmer pouču- jejo zgodovino mnogi nestrokovnjaki, ki nekri- tično premlevajo učbenik. V tem pogledu ima mnogo slabosti Zgodovina za IV. raz. nižjih gim- nazij (Ljubljana 1956). Tu stoji n. pr. na str. 18: »Kmalu nato je cesar razpustil madžarski sabor in Jelačiča imenoval za cesarskega poveljnika.« Ker je v slovenščini sabor specifični naziv za hrvatski zakonodajni zbor, ga bolje ne uporab- ljamo za kak drug zbor, sicer pa je o madžarski državi, vladi in o »madžarskem saboru« pred 1. 1918 težko govoriti, kajti dotlej je bila le več- narodna država Ogrska, v kateri so imeli Ma- džari komaj relativno večino in ki je imela po izumrtju Arpadovcev same nemadžarske vladar- je. Sicer je bilo res prvotno slovansko ime za Ma- džare Ogri, ki so ga prevzeli tudi drugi narodi in z njim imenovali po Madžarih ustanovljeno drža- vo, toda s postankom narodne zavesti sta se za- čela oba pojma razlikovati in poslej se govori o kraljevini Ogrski, ogrski kroni in ogrski držav- ni polovici (po 1. 1867), toda o madžarskem je- ziku in narodu. Seveda je tudi nemogoče pisati »Hrvatska (in Madžarska ter druge dežele ogrske krone)«, kot stoji na str. 98 Zgodovine za III. r. nižjih gimnazij (Ljubljana 1957), ker dežele Ma- džarske nikoli ni bilo, dežele ogrske krone so bile pa po čl. 1 nagodbe iz 1. 1868 »Kraljevina Ugar- ska sjedinjena z Erdeljem i kraljevine Dalma- cija, Hrvatska i Slavonija«. Nejasno je tudi, za- kaj naj bi cesar takrat »Jelačiča imenoval za cesarskega poveljnika«; saj to je bil J. slej ko prej, ker druge vojske kot cesarske ni bilo! Tudi k odstavku »Veleizdajniški proces« na str. 88 je marsikaj pripomniti. Predvsem proces proti zgodovinarju Friedjungu na Dunaju ni bil »hkrati« z veleizdajniškim procesom v Zagrebu, kajti ta je trajal od 1. marca do 5. oktobra 1909, Friedjungov pa od 9. do 22. dec. 1909. Pripove- dovanje: »Na sodišču je priznal, da je to delal na cesarjev ukaz in sodišče ga je oprostilo«, je tudi za učbenik nižje gimnazije preveč prepro- sto. Pri procesu ni šlo za razne »vesti v časo- lisju«, ampak za članek proti hrvatsko-srbski coaliciji, ki ga je 25. marca 1909 objavil Fried- jung v dunajski Presi na osnovi dokumentov, ki so se potem na procesu izkazali kot ponarejeni. i 191 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Zato je Friedjung priznal, da je bil varan, toži- telji so mu pa priznali dobro vero in umaknili tožbo. O cesarju, ki pri stvari ni imel nič opra- viti, seveda ni nihče govoril. Oba procesa sta bila naravno v najtesnejši zvezi z aneksiijsko krizo in iz nameravano vojno proti Srbiji in sta le tako prav raizoimljiva, v učbeniku pa vi- sita nekako v zraku izven teh doigoldkov. O vsem tem se ni težko poučiti v delih F. Supila, R. W. iSetona-Watsoma, T. G. Masaiyka i. dr. pa tudi v skromni slovenski knjižici Kako smo se zedinili (Celje 1928). Zelo nepregledna in učencu težko umljiva je zlasti zaradi obilice podatkov, datumov in imen tudi najnovejša zgodovina. Kljub tej obilici pa je n. pr. udeležba Romunije v I. svetovni vojni sploh zamolčana, v poglavju Borba za slovenske meje (str. 143 sl.) pa ni nobene besede o Mariboru in generalu Maistru. Po besedilu na str. 135 je srbska vojska jeseni 1918 »predrla makedonsko- bolgarako fronto« (bolje: nemsko-bolgariskoi) na Kajmakčalanu, ta preboj je bil pa naprej proti severovzhodu (Dobro polje, Kozjak); prodor na Kajmakčalanu se je zgodil že jeseni 1916, kot stoji pravilno na str. 128. Za konec naj omenim še nejasnost na str. 156, kjer beremo, da je mo- rala Avstrija v st. germainskem miru izročiti Dalmacijo hkrati »italijanski okupacijski vojski kot antantni sili« in »novo nastali kraljevini SHS«. Kdo je torej dobil Dalmacijo? Silvo Kranjec Bukovica-Volčja draga v boju za svobodo. Iz- dal odbor za poistaVitev sipcmenika padlim v Bukovici-Volčji dragi, 27. septembra 1959. Zgled Vogrskega je opogumil tudi sosednjo vas, da je ob odkritju spomenika padlim izdala brošurico, obsegajočo 42 strani. Brošura prekaša vogrsiko tako po vsebini kot po obilnem novem gradivu. S svojimi prispevki so namreč sodelovali dr. Joiža Vilfan, lulij Bel- tram, Andrej Kumar in Alojz Krpan; dva naj- obsežnejša članka sta ostala nepodpisana. V prvem izmed nepodpisainih člankov je pri- kazano delovanje naprednih organizacij v vasi in vaške celice KP med obema vojnama. Pregled dela in dogodkov je podam kronološko', a je zaradi piščeve nespretnosti v besedilu več ne- jasnosti. Spričo velikega števila navedb dej- stev se je avtor moiral posluževati arhivskega gradiva, vendar ga nikjer me omenja. Drugi članek govori o raizvoju dogodkov v vasi vse oid pričetkov narodnoosvobodilnega gi- bamja do današnjih dmi. Zbranega je precej gradiva, ki pa ni podamoi niti sistematično niti analitično. Zaradi tega izgube svoj pravi pomen mnoga zanimiva in važna dejstva. Zal ne ob- vlada pisec ttudi slovenščine; sodelovati bi pač moral z nekom, ki mu pisanje ni težavno. Poleg tega vsebuje člamek še vrsto napačnih dejstev in pomanjkljivosti, ma katere opozarja recenzija v »Primorskih novicah« z dne 7. oktobra 1959 (št. 40, str. 5). Tudi drugi prispevki so zanimivi, a vsem se vidi, da so bili pisani v naglici. Če hočemo, da bodo taki tislki še lepši spomin na naro^dnoosvo- bodilno borbo, jih moramo, pripraviti skrbneje. Branko Marušič Branko Marušič, Pregled delovanja organiza- cije Rdečega križa Slovenije v goriškem okraju (1944—1960). Izdal v počastitev dvajsete oblet- nice pričetka ljudske revolucije jugostovanskih narodov Okrajni oidbor RKS Gorica. Nova Go- rica 1961 '(ciklostil, 200 izvodov, 108 str.). Razprava prikaže na zmanstveno dogmam in podiroben načim potek organiziramja im delovamja Rdečega križa na ozemlju damašmjega okraja Gorica v času od avgusta 1944 do< leta 1960. Prinaša podrobme podatke o številu članov RK, o nabranih vsotah denarja kot podpori poigo- relcem itd. Delo-je prav dober prispevek k po- znavanju podrobnih razmer v goriškem okraju proti koncu narodmoosvobodilne vojne in v času Morganove linije ter con. Jože Šorn Tiskano in izdano v Ljubljani 1961. Tisk tiskarne >Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Sorn 192 SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturno zgodovinskega področja Ljudske republike Slovenije Metalka Ljubljana Skladišča >Metalke€ v Jaršah TRGOVSKO IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE Podjetje »METALKA« se je ustanovdo t dobi, ki pomeni prelomnico in važen mejnik v izgradnji našega gospodarstva. Osnovano je bilo leta 1949 z odločbo vlade LRS pod imenom »Zeleznina«, Ljubljana. Glavni njegov namen je bil zlasti v tem, da preskrbuje tržišče z bla- gom široke potrošnje. Ob koncu prvega leta svojega poslovanja je štel delovni kolektiv 45 uslužbencev in delavcev, realizirani promet pa je znašal 396,000.000 din. Ovire, na katere so kolektiv in izvoljeni upravni organi pri svojem delu naleteli, so bile tako objektivnega kakor tudi subjektivnega značaja. Zlasti je bilo ob- čutno pomanjkanje praktične in organizacijske izkušenosti ter prepočasno odvajanje od prejš- njega načina administrativnega upravljanja, kar je zelo hromilo samostojnost v poslovanju. Temeljit preobrat za podjetje je bilo 1. 1955, ko so bili izvoljeni novi organi delavskega sa- moupravljanja. Podjetje se je reorganiziralo in usmerilo v poslovanje po načelih dobrega go- spodarjenja. Postopoma so se odpravljale sub- jektivne slabosti, ki so v preteklosti hromile uspešni razvoj podjetja. Posvetila se je vsa skrb dvigu storilnosti in ažurnosti poslovanja ter kulturne postrežbe, izpopolnitvi asortimenta zaloge, povečanju skladiščnih prostorov ter raz- širjenju trgovinskega omrežja in trgovinske dejavnosti. V tej zvezi se je vodil račun zlasti o tem, da podjetje preide od ozkega načina trgovanja in preskrbe tržišča na širše področje dejavnosti. Zato se je podjetje notranje teme- ljito reorganiziralo, po drugi strani pa razširilo dejavnost tudi na območju drugih republik. Hkrati je povečalo tudi asortiment blagov- nih zalog s tehničnim blagom naše stroke. V drugi polovici leta 1957 se je s podjetjem, ki se je medtem preimenovalo v »Metalko«, spojilo še podjetje »Gradbeni material« v Viž- marjih. Januarja 1959 pa se je v okviru načel in smernic splošne gospodarske politike za per- spektivni razvoj grosistične trgovine v naši državi ter ob sklepih obeh delavskih svetov pridružilo še trgovinsko podjetje »Tehnometal«. Omeniti je še treba, da si je podjetje v stremljenju po razširitvi svoje dejavnosti pri- dobilo leta 1957 tudi registracijo za uvozno de- javnost pri Komiteju za zunanjo trgovino. Usta- novljen je bil tudi zunanjetrgovinski sektor. ~' Taka bi bila na kratko razvojna pot »Me- talke«. Sicer pa bi nam še v največji meri prikazala pot, ki jo je prehodila »Metalka« od svoje ustanovitve leta 1949 do 1960, dva poka- zatelja in to: število zaposlenih in letni reali- zirani promet. Ob koncu leta 1949 je štel ko- lektiv »Metalke« 45 delavcev in uslužbencev; realizirani promet 596,000.000 din. Konec 1. 1960 je bilo zaposlenih v podjetju okrog 480 delav- cev in uslužbencev, realizirani promet pa je znašal preko 23 milijard din. Ze samo taka pri- merjava v dovolj plastični meri kaže, kako veliko pot je naredila »Metalka« od svoje usta- novitve do danes. »Metalka« je sedaj eno največjih jKJdjetij te vrste v državi. Obseg njenega poslovanja zaje- ma trgovanje na debelo in drobno z vsemi predmeti železninarske stroke. K uspešnemu delovanju v veliki meri pripomore tudi to, da ima dve veliki in moderno urejeni skladišči v Jaršah in Vižmarjih. Tudi obiskovalec nestrokovnjak bo težko po- zabil vtis, ki ga naredi nanj veličina in boga- stvo asortimana blaga, s katerim trguje »Me- talka« in ki je na zalogi v teh skladiščih. Podjetje posveča vso skrb tudi tržišču izven teritorija FLRJ. Od_ zunanjetrgovinske registra- cije dalje se podjetje uspešno uveljavlja v vseh deželah Evrope. Pripravljajo pa se tudi ukrepi, ki naj bi zagotovili razširitev njegove poslovne dejavnosti tudi na dežele Afrike in Amerike. Vsi ti vidni uspehi »Metalke« so zgled pri- zadevnosti, iniciativnosti in požrtvovalnosti ce- lotnega kolektiva, posebno pa še njenih samo- upravnih organov. Družbeni razvoj in razvoj podjetja terjata, da se naloge, ki so jih do sedaj reševali centralni samoupravni organi, prenesejo na nižje ekonomske enote in njihove organe. Delavski svet podjetja je zato ustano- vil štiri ekonomske enote. Izvoljeni so bili tudi prvi obratni delavski sveti. Ze ta skopi opis razvoja in dejavnosti »Me- talke« nam v zadostni meri kaže, kakšen pomen in kakšno vidno mesto zavzema v našem go- spodarstvu, posebno pa še v trgovinski stroki. S svojo kulturno postrežbo, ažurnostjo poslo- vanja, izpopolnitvijo asortimenta blaga si je ustvarilo sloves, ki v celoti opravičuje zaupa- nje, postavljeno z njeno ustanovitvijo. U. Z. SATURNUS Liubljana-Moste (Db obstoja iti ZO-tatnlcl ostaja^ Nastanek in razvoj Za leto rojstva tovarne >SATURNUS< je šteti leto 1921. Takrat se je namreč pričel neki ljubljanski obrtnik ukvar- jati z idejo, proizvajati pločevinasto embalažo v Jugosla- viji. Sam začetek v letu 1921 ustanovljenega majhnega podjetja v središču takratne Ljubljane je bil že tako uspe- šen in dobičkonosen, da ga je lastnik že naslednje leto lahko preselil v nove prostore tovarne >SATURNUS€, sezi- dane v industrijsko najmočnejši' četrti mesta Ljubljane — Mostah. Tovarna je bila torej last domačega kapitalista. Pod njegovim vodstvom ostane le do leta 1924, ko jo prevzame mešana holandsko-nemška delniška družba. Zaradi dobrih finančnih uspehov so lastniki tovarno iz leta v leto širili in s tem iz leta v leto večali tudi proizvodnjo. Y letu 1929 nastala velika gospodarska kriza svetovnega kapitalizma je seveda močno vplivala tudi na takratni jSATURNUS«. Pro- daja izdelkov je bila zelo težka in slaba ter je povzročila precejšnje finančne težave znotraj samega podjetja. Zaradi nastalih finančnih težav so se začele ostre borbe med tujimi in domačimi delničarji, ki so se zaključile tako. da je pod- jetje leta 1935 prešlo v last slovenskih kapitalistov. S ciljem, da bi rešili takratno precej obupno situacijo, so domači kapitalisti pričeli širiti asortiman izdelkov. Pri- čeli so izdelovati nove izdelke, kot n. pr. zvonce za bicikle, pumpe za bicikle in podobno. Tako so si ustvarili ugod- nejši položaj in že spet so se bolj učinkovito polnili njihovi žepi z denarjem, ustvarjenim na raČun izkoriščanega brez- pravnega delavca. Prišla je druga svetovna vojna, ki je delno prekrižala načrte domačim kapitalistom, lastnikom tovarne. Dokončno pa so jim bili prekrižani njihovi načrti z zmago ljudske revolucije, ki je prinesla v novo Jugosla- vijo korenite družbeno-ekonomske spremembe in predvsem odstranila izkoriščanje človeka po človeku. Tako je bila leta 1945 tovarna vključena kot sestavni del kovinsko predelovalne industrije v plansko gospodarstvo nove socialistične Jugoslavije. Začetek dela in doseženi uspe- hi v prvih povojnih letih so bili v danih okoliščinah za- dovoljivi. Planske naloge v dobi planskega gospodarstva je podjetje »SATURNUS« vedno izvršilo in največkrat tudi preseglo. Z decentralizacijo usmerjanja in vodenja industri- je, v času, ko se gospodarjenje daje v roke neposrednim proizvajalcem, pride iniciativa posameznih gospodarskih orga- nizacij do izraza. Z uvedbo delavskega samoupravljanja v letu 1952 začne še prav posebej v jSATURNUSU« iz leta v leto rasti obseg proizvodnje po vrednosti, količini in asor- timanu. Interes za večjo proizvodnjo in boljše gospodarjenje je v slehernem proizvajalcu. Storilnost na vseh delovnih mestih prične rasti. Ustvarjena vrednost proizvodnje v letu 1952 je Že za dva in polkrat večja kot v letu 1951. Od večje proizvodnje, boljšega gospodarjenja in višje storilnosti je podjetju ostalo tudi več finančnih sredstev, s katerimi je imelo pravico razpolagati podjetje samo. Zastareli strojni park in vedno večje zahteve po izdelkih pa so narekovale nujnost rekonstrukcije tovarne oziroma modernizacijo tehnoloških postopkov. Pričeli so z nabavo novih strojev. Nov tiskarski stroj, stroj za lakiranje ploče- vine, moderna aparatura v fotolitografskem oddelku ter tunelna sušilna peč so omogočili ne samo večjo, ampak tudi bolj kvalitetno in bolj ekonomično proizvodnjo litografira- nih plošč. Modernizacijo in mehanizacijo tehnološkega pro- cesa za izdelavo raznih konservnih škatel so omogočili novi stroj, kot so: avtomatske stiskalnice, stroji za gumiranje konservnih pokrovom s tekočo gumo, stroj za izdelavo in lotanje obodov, avtomatski stroj za zapiranje konservnih škatel in podobno. Nabava novih orodnih strojev za potrebe orodne in strojne delavnice je omogočila boljše in hitrejše osvajanje novih izdelkov. Se in še bi lahko naštevali razne novosti in izboljšave, ki so imele bistven vpliv na povečani obseg proizvodnje. Povečana proizvodnja, ustvarjena praktično v istih prosto- rih, je zaradi premajhnih proizvodnih prostorov poslabšala pogoje dela, nadaljnji dvig proizvodnje pa je bil skoraj onemogočen. Pričeli so razmišljati o novih proizvodnih in drugih prostorih. Zgradilo se je novo skladišče pločevine s kemičnim laboratorijem, nadzidal se je del tovarne, v ka- terem je dobilo uslužbenstvo prepotrebne prostore, nadzi- dava stavbe ekspedita je dala nove prostore oddelku za proizvodnjo žarometov in svetilk, zgrajene so bile nove ga- raže za celotni avtopark podjetja itd. Pri vsem tem pa niso pozabili na dvig življenjske ravni delavcev. Kolektiv je pri- čel vlagati kar precejšnja sredstva v objekte družbenega standarda: za menzo, za počitniški dom na morju in v Kranjski gori, ki bo zgrajen v prihodnjem letu, za stano- vanja in podobno. Tovarna je bila v preteklosti po svoji specifičnosti le tovarna za izdelavo pločevinaste embalaže, razen v primeru, ko so lastniki v dobi krize svetovnega kapitalizma zaradi slabe prodaje izdelkov embalaže razširili asortiman še na izdelavo pump in zvoncev za bicikle. V dobi planskega gospodarstva, t. j. leta 1948, ko se prične tudi v Jugoslaviji porajati avtomobilska industrija, je slednja >SATURNUS< postavila pred nove proizvodne naloge. Potrebno je bilo pričeti osvajati popolnoma novo proizvodnjo raznih žarome- tov, svetilk, ogledal, pump in sličnih izdelkov za nastaja- jočo jugoslovansko avtomobilsko industrijo. Tako so se ob začetnih težavah, ki so bile predvsem v tem, da ni bilo na razpolago specializiranih kadrov, pričeli proizvajati prvi žarometi, svetilke in podobni izdelki. Zelo hitremu razvoju jugoslovanske avtomobilske industrije še posebno v zadnjih letih mora »SATURNUS slediti. Osvajanje novih izdelkov, povečanje proizvodnje in še posebno izboljšanje kvalitete teh izdelkov je bila in je poglavitna naloga v tovrstni pro- izvodnji kolektiva »SATURNUS«. Za to proizvodnjo se danes v »SATURNUSU« gradi nov obrat z moderno orodjarno, ki bo po kvadratnih metrih delovne površine enak vsem doslej obstoječim prostorom. Prostori za orodno delavnico bodo gotovi že v začetku leta 1962, medtem ko se predvideva, da bo celotna gradnja kon- čana leta 1963. Tovarna »SATURNUS« danes proizvaja dve različni vrsti proizvodov. Od proizvodov embalaže so zelo znane in iskane ne samo na domačem tržišču, ampak tudi v tujini razne okrogle in štirioglate litografirane škatle za prehranjevalno, kemično, farmacevtsko in drugo industrijo ter široko po- trošnjo, litografirani in nikljani pladnji raznih velikosti, razni pokrovi za kozarce in steklenice, reklamni plakati, eloksirane napisne tablice itd. Za potrebe avtomobilske in motorne industrije pa proizvaja »SATURNUS razne žaro- mete, smerne svetilke, stop svetilke, ogledala, pumpe in po- dobno. Poleg tega proizvaja še pumpe in zvonce za bicikle, električne kuhalnike in kaloriferje. Avtomatska linija za proizvodnjo konservnih škatel obrat Zalog Gibanje proizvodnje po količini in vrednosti v zadnjih devetih letih pa je bilo naslednje: S perspektivnim planom podjetja se predvideva, da bo obseg proizvodnje po vrednosti v letu 1%3 4.850,000.000 din in v letu 1965 že 8.200,000.000 din. K tako visokemu porastu proizvodnje bo največ pripomogla zgraditev novega obrata, boljši tehnološki postopki ter ravno v tem času na novo organizirani obrat za izdelavo konservnih škaiel v Zalogu. ¦ Leto 1960 — leto OSKARJEV za embalažo S tehničnim razvojem raznih industrijskih panog v sve- tovnem gospodarstvu se je pred drugo svetovno vojno po- časi, a po njej zelo hitro razvijala tudi panoga izdelovanja pločevinaste embalaže. Danes jc v industrijsko razvitih drža- vah in državah z visokim življenjskim standardom ta pa- noga med vodečimi v industriji. V okviru te panoge delu- jejo že cele znanstvene ustanove, kot so inštituti, razni znanstveni proučevalni centri in drugo. PiŠe se mnogo knjig, ki obravnavajo probleme s tega področja, pa tudi razstave in sejmi za embalažo niso redkost. Jugoslovanske dosežke v tej panogi lahko vidimo na domačih sejmih embalaže, ki so bili v preteklih letih organizirani v Ljubljani. Posebnost teh sejmov je prav gotovo v tem, da se na njih podeljujejo posameznikom kot podjetjem največja priznanja, >OSKARJI< za embalažo, za novo izdelane oziroma dobro izvedene mo- dele embalaže. V natečaju na sejmu embalaže, ki je bil leta 1960 v Ljubljani, je bila prav gotovo pred drugimi to- varnami najbolj uspešna tovarna >SATURNUS, ki ji je bilo podeljenih kar devet Oskarjev za embalažo. Ta priznanja potrjujejo hitri razvoj v panogi pločevinaste embalaže ne samo v >SATURNUSÜ<, temveč tudi v Jugoslavyi sploh. »SATURNUS« pred vojno in v času NOB »rdeča trdnjava« Ze neposredno po ustanovitvi podjetja >SATURNUS< jc bilo delavstvo v njem revolucionarno in močno razgibano. Kar kmalu je bila ustanovljena sindikalna organizacija (SMRJ — Savez metalskih radnika Jugoslavije), ki je de- lavstvu priborila razne pravice, kot n. pr. letni dopust 3—i dni. Kasneje je uspela skleniti kolektivno pogodbo, ki je v korist delavca določa 15—14 dni plačanega letnega dopusta, brezplačno delovno obleko, milo, ureditev menze, odpust in sprejem delavcev pa je lahko potekal le s privolitvijo de- lavskega zaupnika in sindikalne organizacije. Velika gospodarska kriza svetovnega kapitalizma, ki je nastopila leta 1929, je poslabšala razmere tudi v >SATUR- NUSU«. Množično odpuščanje delavstva so na pobudo sin- dikalne organizacije hoteli delavci preprečiti na ta način, da bi vsi zaposleni en dan v tednu odstopili za nadaljnjo zaposlitev vseh, ki so bili na seznamu za odpustitev. Nastop sicer ni uspel, je pa pokazal veliko politično zavest vsega delavstva. Bojazen pred izgubo zaslužka je delavstvo v času krize močno pasivizirala. V nevarnosti je bila celo kolek- tivna pogodba. Le odločni nastopi zavednih delavcev in ko- munistov, med katerimi so bili najbolj znani Franc Lesko- Šek, Pepca Kardelj, Angela Ocepek in drugi, so marsikdaj preprečili izkoriščevalske namene kapitalistov. v stalni borbi za delavske pravice se je zelo uveljavila tudi partijska celica. Komaj ustanovljena in maloštevilna je z vso načelnostjo in političnim delom mobilizirala večino delavstva za borbo proti izkoriščevalcem. Organizirala je v okviru »Rdeče pomoči« zbiranje prispevkov za politične za- pornike, razpečavala ilegalno politično literaturo, sodelovala v protidraginjskih akcijah, demonstracijah, proslavljala de- lavske praznike in drugo. Z nenehnim vzgajanjem vsega delavstva v duhu marksizma je partijski organizaciji uspdo utrditi enotnost delavstva ter pridobiti mnogo simpatizerjev za politiko Komunistične partije. Ob fašističnem napadu na Jugoslavijo je bila Partija jedro, okoli katerega se je zbralo ^ Tekoči trak za montažo žarometov in svetilk vse pošteno delavstvo >SATÜRNUSA< s ciljem, upreti se fašističnemu napadalcu. Okupator se še ni dobro utaboril, ko se je delavstvo tovarne >SATURNUS< že vključilo v narodnoosvobodilni po- kret. Pod najtežjimi pogoji so zbirali orožje, razpečavali literaturo, zbirali najrazličnejši material ter ga pošiljali par- tizanom. Od ustanovitve odbora OF leta 1941 dalje so dajali za partizane 5 "/o plače. Pod vodstvom Franca Leskoška je bila že jeseni leta 1941 organizirana prva četa narodne za- ščite, v tovarni so izvrševali sabotažne akcije. Ena od zelo uspešnih sabotažnih akcij je bila, ko so zažgali cel vagon konservnih doz, namenjenih okupatorski vojski. Že v prvem letu okupacije so odšli nekateri delavci v partizane, njim pa so sledili še mnogi drugi. Okupator je na vsak naČin hotel zadušiti politično aktivnost delavcev v tovarni, ki je nosila častno ime »Rde- ča trdnjava«. Zapiral je komuniste, izgnal je 40 delavcev v italijanska in nemška koncentracijska taborišča. Na dvorišču tovarne so ustrelili Vido Pregarčevo. Kot opozorilo vsem drugim so njeno truplo pustili na dvorišču celih 12 ur. Bilo je vse zaman. Delavci tovarne »SATURNUS so .še naprej ostali enotni v borbi proti okupatorju, kar priča 1* žrtev, padlih do konca vojne. Delovni kolekiio tovarne ^SATURNUSt želi ob 40. obletnici obstoja in 20. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov vsem delovnim kolektivom čim več uspehov in zadovoljstva pri njihovem delu! ^ 13 let tovarne Uprava podjetja, farmacevtski obrati in centralni laboratorij v LJUBLJANI Znano je, da imajo industrijsko najbolj razvite države najboljšo farmacevtsko industrijo. Pred minulo vojno farma- cevtske industrije v današnjem smislu sploh nismo imeli. Obstajali so samo manjši farmacevtsko-kemični obrati, ki so v glavnem predelovati uvožene surovine. Ti so bili: Kemična tovarna v Hrastniku, ki je v glavnem izdelovala opijske alkaloide, — Kemična tovarna dr. A. Kansky v Podgradu pri Ljubljani je proizvajala eter in anorganske soli, — mr. Jan Kolaf v Ljubljani se je ukvarjal s proizvodnjo ekstrak- tov etra, galensklh proizvodov in specialitet, — podjetje >SaIus< v Mengšu je proizvajalo etrske ekstrakte, tinkture, galenske izdelke, tablete in supozitorije, ter kemijski labo- ratorij Franja Bulca v Mirni, ki je izdeloval galenske pro- izvode. V letu 1944 je bil osnovan pri Sanitetnem oddelku Glav- nega štaba NOV in POS kemijsko-farmacevtskl laboratorij, iz katerega se je kasneje leta 1945 razvil »LEK<. Farma- cevtski obrati >Leka< so bili prvotno v neprimernih pro- storih prej omenjene Koläfove tovarne v Zibertovi ulici, od koder so jih leta 1946 preselili v zgradbo nekdanje tovarne keksov na Celovški cesti 135, kjer so še danes poleg uprav- ne zgradbe in centralnih laboratorijev. Drugi del podjetja, kemični del, centralna skladišča in delavnice so v Mengšu v novo zgrajenih stavbah. V prvi fazi razvoja je >LEKc izpolnil svojo prvenstveno nalogo, t. j. povečanje asortimenta in količine izdelanih zdravil. V teh planskih časih je asortiment podjetja določal in koordiniral, >Gumproc, t. j. Glavna uprava medicinske proizvodnje v Beogradu. Podjetje se je v tej dobi borilo z velikimi težavami, ker obrati niso bili primerno opremljeni, prav tako je še manjkalo izkušenj. Oprema farmacevtskih obratov je bila v glavnem sestavljena iz strojev in naprav, ki smo jih prevzeli od mr. Kolafa in Kemične tovarne v Hrastniku, kasneje pa smo prejeli iz Madžarske nekaj stro- jev na račun reparacij. Kljub nezadostni opremi pa je mla- di kolektiv s precejšnjo iznajdljivostjo, potrpežljivim uče- njem iu z mnogo truda pričel s proizvodnjo. Leta 1950 je podjetje osnovalo laboratorij, katerega naloga je bila kon- trola došlih surovin in gotovih izdelkov, preden so šli na trg. Iz tega laboratorija se je kasneje razvil raziskovalni laboratorij, ki je šele pripomogel uspešno uvajati nove kva- litetne preparate. S prihodom prvih strokovnjakov v 1. 1948 in 1949 se je pričelo s sistematičnim delom za osvajanje tehnoloških postopkov takratnega asortimenta. V organizacijskem pogledu se podjetje ni spuščalo v po- sebne linese, saj je bil cilj prve etape čim hitrejša osamo- svojitev od uvoza in povečanje količine doma izdelanih zdravil. Od leta 1950 do 1952 se na novo formirajo obrati, shema se izpopolnjuje, pričenjajo se polagati temelji organizarij« dela, utrjujejo se tehnološki postopki, kolektiv koraka še z večjim elanom novim nalogam nasproti. Da bi se okrepila kontrola in čimbolj dvignila kvaliteta, se v obratih formi- rajo obratni laboratoriji, katerih naloga je medfazna kon- trola polizdelkov. Nedvomno je uvedba delavskega samo- upravljanja leta 1950 prinesla svežino in polet v delo; rezul- tati so se kmalu pokazali v vseh vejah dejavnosti podjetja. Da bi odpravili ozka grla proizvodnje in nadomestili ročno delo s strojnim, smo nabavili razne stroje. Podjetje je asor- timent, ki ga je določil »Gumprot, pričelo širiti z izdelova- njem novih preparatov, ki jih je potrebovalo zdravstvo. Uvedli smo mnoge nove preparate. Istočasno z razširjanjem asortimenta in večanjem proiz- vodnje se je razvila tudi kontrolna skupina v samostojno enoto s ciljem, kontrolirati vse gotove izdelke. Nove naloge pa so zahtevale temeljite organizacijske spremembe, s katerimi naj bi se ustvarila osnova za nor- malno sodobno poslovanje podjetja. Na temelju popisa vseh, vrst in obsega dela in študijsko analitičnega dela, slonečega na poznavanju osnovnih sodobnih načel organizacije, je bila izdelana nova organizacijska shema podjetja. Rast obsega proizvodnje nam kažejo podatki v vrednosti skupnega bruto produkta, ki je .znašal: leta din 1945 1,726.000 1950 143,493.000 1955 943,718.355 1956 1.053,029.141 1957 1.478,960.740 1958 1.707.023.720 1959 2.002,324.682 1960 2.311,765.424 Pogled na kemijske in pomožne obrate, glavno skladišče, novo kotlarno in nasade digitalisa v MENGŠU Za leto 1961 predvideTamo 2 milijardi 650 milijonov, za leto 1962 pa preko 3 milijarde 200 milijonov dinarjev, in to pri istem številu delovne sile. Tempo razvoja tovarne »LEK< v okviru farmacevtsko- kemične industrije FLRJ kaže odstotek udeležbe na vred- nosti skupnega bruto produkta te industrije, ki je bil v letu 1946 1.07 V«, leta 1%0 pa okrog 10 •/• in smo tako na tretjem mestu v državi. Vzporedno s porastom proizvodnje že navedenih izdel- kov in z uvajanjem novih, se je v našem podjetju povečalo tudi število delovne sile, in to od 85 zaposlenih iz leta 1946 na čez 500 zaposlenih t letu 1%0. Med temi je malone po- lovica visokokvalificiranih in kvalificiranih članov kolektiva. Ko jc bila tovarna >LEK< v letu 1951 vpisana T register jugoslovanskih uvoznih in izvoznih podjetji, je začela svoje proizvode izvažati tudi v inozemstvo in jih danes izvaža že v dvanajst držav. Po sprejetem planu investicij bomo v naslednjih letih uvedli razne tehnološke postopke in imamo predvidenih še več drugih problemov, ki jih bomo vključili v naš problem raziskav, ki tako rekoč ves temelji na domači surovinski bazi. Po dosedanjih ugotovitvah bomo potrebovali za ©stvari- tev omenjenega plana malone 360 milijonov din za osnovna sredstva in okoli 300 milijonov din za obratna sredstva. Z novo zgrajenimi kapacitetami bi povečali skupni dohodek za preko dve milijardi. Spričo določenih obveznosti, ki jih imamo pri plačevanju anuitet za najete kredite za osnovna in obratna sredstva, za nakup stanovanj in za obveznosti za dušikov oksidul, in ker poleg tega potrebujemo tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje, za nadomeščanje iz- rabljenih naprav, za nujno dopolnitev obstoječih strojev in opreme, kakor tudi za družbeno raven — večjih investicij brez druge pomoči ne bi zmogli in zato bomo morali dobro paziti, kako bomo vložili vsak dinar, da nam bodo nove investicije začele čimprej dajati nove znatne vire dohodka. Na povečanje dohodka pa bomo lahko vplivali tako s stal- nim izpopolnjevanjem organizacije, s povečanjem produktiv- nosti dela in z znižanjem nepotrebnih materialnih stroškov, kakor z razširjanjem konfekcioniranja, dodelave in koope- racije z drugimi firmami. Velja pa naglasili, da bodočnost našega podjetja prav gotovo ni v konfekcioniranju oziroma v predelavi in dode- lavi nabavljenih substanc, marveč v sintezi in ekstrakciji domačih surovin in s tem v zvezi tudi v kooperaciji z dru- gimi podjetji. Zaradi tega smo začeli rekonstruirati in modernizirati farmacevtske obrate. Obrat za proizvodnjo solucij in supo- zitorjev je že urejen, obrata za izdelavo tablet, dražejev, kapsul in injekcij pa sta z dozidavo že tudi dobila nove ustrezne prostore, ki jih opremljamo z nekaterimi novimi stroji in napravami. V takih pogojih je rasla in v teh okoliščinah se razvija naša tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov »LEKc v Ljubljani. Njen kolektiv si je v tem času nabral in usvo- jil dragocene izkušnje ter se organizacijsko tako utrdil, da vedro in z zaupanjem gleda v svoj bodoči razvoj. Pri tem pa ga vodi neomajno hotenje, dajati na domača, pa tudi ua tuja tržišča dovolj koristnih zdravil, izdelanih iz domačih surovin, poceni in najboljše kakovosti. In ko se ozira na svojo 15-letno težavno pot, ga navdaja blagodejna zavest, da je v glavnem uspešno izpolnil vse, kar se je od njega pričakovalo in kar je v danih pogojih mogel doseči. ELEKTRO LJÜBLMM MESTO Po dolgih razpravah se je leta 1897 občinski odbor mesta Ljubljane odločil, da se za Ljubljano zgradi elektrarna (TE). Odločil je, da se zgradi elektrarna na vogalu Slom- škove in Kotnikove ulice. Ta kraj pa je bil izbran na zelo neprimernem mestu. Hladilna in napajalna voda se mora namreč jemati iz mestnega vodovodnega omrežja, kolikor ne daje potrebne množine vode lastni vodnjak. Poleg tega pa se mora dovažati premog od kolodvora z avtomobili ali pa celo konjsko vprego. Od deponije se premog še dandanes prevaža v kotliče z vozički prav tako, kakor so ga prevažali pred 63 leti. 1. januarja 1898 sta začela obratovati dva parna stroja po 200 KM, ki sta gnala po en dinamo stroj, ki je pro- izvajal istosmerno napetost 300 voltov (2 X 150 V). Električna energija, proizvajana s tema dvema dinamoma, je takrat zadoščala za takratni center mesta Ljubljane. Zaradi zmanjšanja sunkov in zato, da bi stroja obratovala le zvečer do 24. ure, se je nabavila akumulatorska baterija s kapa- citeto 726 amperskih ur in napetosti 2 X 150 voltov. V tistih časih so uporabljali električno energijo za cestno razsvetljavo, razsvetljavo stanovanj in prav malo za druge namene. Takrat je bilo 149 konsumcntov s 6358 žarnicami, 89 obločnicami, 12 motorji in 3 aparati, za cestno razsvet- ljavo pa se je uporabljalo 794 žarnic in 48 obločnic. Prižiganje cestne razsvetljave je bilo od začetka obra- tovanja električne eentreile pa do italijanske okupacije kaj enostavno, oziroma primitivno. Vsaka žarnica oziroma sve- tilka je imela spodaj vodilo z bunčieo. Prižigalee je s primernim drogom zvečer porinil stikalno vodilo v stikalo, zjutraj pa je palico zataknil za bunčieo in potegnil stikalno vodilo iz stikala, s čimer je ugasil luč. Starejši Ljubljančani se še gotovo spominjajo prižigalcev, ki so nosili nad 2 m dolge stikalne drogove. Ker so isti pri- žigalei prižigali tudi plinske svetilke, so imele omenjene palice na vrhu plamenico. Pozneje pa so za prižiganje cestne razsvetljave zlasti na periferiji mesta Ljubljane montirali stikalne avtomate. Ker je kljub oviram konsum počasi le naraščal, se je leta 1899 montiral tretji parni stroj z dinamom za 400 KM. Za dovod pare vsem trem parnim strojem so bili montirani trije parni kotli. Leta 1901 je bila zgrajena v Ljubljani električna cestna železnica. Zato je začela obratovati centrala ves dan in zaradi ublažitve tokovnih sunkov so postavili novo akumu- latorsko baterijo s kapaciteto 500 amperskih ur. Polagoma naraščajoči konsum je zahteval leta 1905 vgra- ditev novega parnega stroja moči 800 KM in dveh parnih kotlov. Poleg tega stroja pa se je vgradila še tretja akumu- latorska baterija kapacitete 726 amperskih ur. Celotna aku- mulatorska baterija je prevzela vso takratno obtežbo do jutranjih ur. S to močjo je elektrarna razpolagala do 1. 1925. Zaradi naraščanja konsuma se je občinski svet leta 1925 odločil, da se v elektrarni montirata dva Dieslova motorja moči po 300 kW. Generatorja moči po 520 kVA sta proiz- vajala trifazno napetost 6000 voltov. Po uvedbi trifaznega toka se je dejavnost elektrarne zelo povečala. S trifaznim tokom se je elektrificirala zlasti okolica, v sredini mesta pa se je uporabljala enosmerna napetost. Po uvedbi trifaznega toka je bilo dovolj električne ener- gije. Zato je elektrarna prevzela vse predele, ki so bili elek- trificirani po drugih elektrarnah. Zaradi naraščanja konsuma in da bi se priključila na mestna električno omrežje tudi industrija z lastnimi elektrarnami, so se v TE vgradili leta 1930 dva nova parna kotla in parni turboagregat z močjo 4700 kVA, ki je proizvajal napetost 6000 V. Konsum je bodisi sam po sebi, bodisi zaradi vedno no- vih odjemalcev toka tako naraščal, da so leta 1934 položili tri visokonapetostne kable z zmogljivostjo 10.000 kW od raz- delilne transformatorske postaje (RTP) v Črnučah do TE. Na enega izmed pravkar omenjenih kablov se je priključila tudi HE Sava-Brod (Cesenj) z močjo 1000 KM. Tako stanje pro- izvodnih kapacitet je bilo na razpolago do leta 1954. Čeravno so Italijani okupirano Ljubljano zamrežili in če- prav je nad kolektivom elektrarne stalno bedela italijanska posadka, se je med njim močno razširil osvobodilni pokret. Imena osmih žrtev fašističnega terorja so vklesana v spo- minsko ploščo ob vhodu v TE. Porast v porabi električne energije je od leta 1898 do leta 1914 bil zelo počasen, od 1914 do 1940 normalen, neobi- čajen pa je od 1945 do danes. Da se je mogla dobavljati nenehnemu porastu električna energija, smo zgradili 5 RTP- jev 35/10 kV in pripadajoče 35 kV daljnovode iz Črnuč, ka- sneje pa iz RTP v Klečah. Prav zanimiv je pregled naše dejavnosti iz tabele: Leto 1898 1914 1945 I960.. St. odje- malcev 149 1.900 31.000 50.016 Konica kW 300 700 6.700 43.500 Dolžina omrežja 70 116 664 1.132 Število TP 62 270 Da smo bili kos tako neobičajno hitremu porastu v od- jemu električne energije, smo se od leta 1953 pa do danes zadolžili za eno milijardo 200 milijonov, poleg tega pa smo v nove naprave vložili ca. 500 milijonov od razpoložljive amortizacije. I„j , Montaža plutove izolacije — izdelek tovarne »PLUTAL« Plutal industrija plutovinastih izdelkov Njen začetek in razvoj: Sam začetek predelave plutovine sega v leto 1912, ko je bila v Ljubljani ustanovljena manjša tovarna zamaškov, ki je že pred vojno proizvajala plutovinaste zamaške in smo- lene izolacijske plošče. Kasneje se je pojavil še podobeii konkurenčni obrat, oba pa sta bila po osvoboditvi naciona- lizirana in združena v eno podjetje »Tovarno zamaškovi. Tovarna je imela svoje poslovne in obratne prostore na Ce- lovški cesti 32 ter se je iz leta v leto razvijala in že 1956 postavila nove obratne prostore na Cesti dveh cesarjev št. 401, kjer je prevzela del bivših stavb tovarne >Rog<. S pridobitvijo novih prostorov na Cesti dveh cesarjev je podjetju, ki se odslej imenuje >Plutal<, uspelo, da je iz sredstev tripartitne pomoči postavilo obrat za izdelavo avto- ekspandiranih plošč iz plute. Proizvodnja izolacijskih plošč je primer prizadevnosti in iznajdljivosti naših ljudi: naše gradbeništvo je namreč po- trebovalo precejšnje količine izolacijskega materiala in na- mesto da bi izolacijske plošče uvažali, je vodstvo podjetja predlagalo, naj te plošče izdela samo, če se mu seveda omogoči nabava strojev in opreme za to proizvodnjo. Z istimi sredstvi, kolikor bi stala dobava izolacijskih plošč, t. j. s 103.000 angleških funtov je podjetje nabavilo stroje z vso opremo za izdelavo izolacij in še 100 vagonov plute. Ta količina plute je zadoščala za vse potrebe po izolacijskih ploščah v državi, poleg tega pa se je postavila še tovarna za izdelavo plutovih izolacij. Danes predstavljajo glavnino proizvodnje v podjetju ko- vinske zaporke, kajti potrošnja vstekleničenih pijač zlasti ličnih podjetij v državi. Podjetje ima danes tri obrate, in sicer: obrat za proizvodnjo kovinskih zamaškov, plutovinastih zamaškov in za izdelavo plutovih izolacij. V letih po nacionalizaciji je podjetju uspelo iz obrtnega preiti na industrijski način proizvodnje in potrojiti proiz- vodnjo po količini in vrednosti. Iz lastnih sredstev je bU povečan obrat za izdelavo kovinskih zapork, uvaja se avto- matizacija in tipizacija, s katero upa podjetje z zmanjšano delovno silo povečati svojo proizvodnjo. Uveden je sistem nagrajevanja po delovnem učinku, katerega plod je prese- ganje planskih nalog, izboljšanje kvalitete in visoka delovna storilnost. Se nekaj je, kar odlikuje podjetje. Kljub temu. da je vezano na uvoz 80 »/« svojih surovin in se mora boriti z različnimi težavami, mu je uspelo ostati pri starih cenah, ki bodo z letom 1%2 nekaterim masovnim izdelkom celo znižane. GRADBENO PODJETJE Vrhnika Cesta gradenj 1 ill opravlja vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Naprodaj umetni kamen in razni betonski izdelki. Cementar LJUBLJANA \ Vodovodna cesta 5ai Telefon 30-735 I podjetje za izdelovanje ' umetnega kamna in betonskih izdelkov ter proizvodnjo peska i Okrajna kmetijsko- gozdarska zbornica LJUBLJANA, j Miklošičeva 4 i ÄVNA Telefon 30-419, 32-836 Sporočamo vsem interesentom, podjetjem, projektivnim birojem in drugim, zlasti občinskim Ijndskiin odborom, da nudimo usluge pri izdelavi: projektov, gradenj, mon- taž in servisni službi za javno razsvetljavo cest, parkov, športnih prostorov, dvoran, izložb in reklamne raz- svetljave; dalje osvetlitve spomenikov, zgradb, fasad in drugih monumentalnih objektov Specializirano podjetje za razsvetljavo LJUBLJANA Poljanski nasip 42 Industrija parfumerijskih, kozmetičnih in kemičnotehničnih izdelkov Vedrog - veledrogerija LAVRICA - LJUBLJANA TELEFON: 2J-356 LJUBLJANA, Miklošičeva c. 4 PAZITE, MADEŽI! Madeže vedno čistimo z VEMAD- RAPID kremo SONCE SIJE POVSOD! Zato pravočasno kupite VESONOL olje za sončenje MAMICI ZA DARILO? Razne TOKALON kreme in pudre, ustna črtala BEL-AMI in Vedro- gove kolinske vode IN OČETU? A — vodico pred britjem in B — vodico, najpriljubljenejšo vodico po britju KO UMIVATE GLAVO Shampoo — jajčni, kopriva, krem — tekoči v polivinil vrečicah IN SEDAJ NAJVAŽNEJŠE! Redno si umivajte zobe z GIBBS zobno kremo in ustno vodo PAZITE POVSOD NA ZAŠČITNI ZNAK »VEDROG« »VEDROG - VELEDROGERIJA«, LJUBLJANA-LAVRICA . OBRTNI CENTER VRHNIKA Telefon 70-114 se ukvarja s pečarstvom (keramičarstvom), postavljanjem peči in oblaganjem s ploščicami, čevljarstvom, pekarstvom, slaščičarstvom, moškim in ženskim frizerstvom, kozmetiko obraza, pedikuro, dimnikarstvom, sobnim slikarstvom in pleskarstvom, elektro-instalaterstvom, radiomehaniko in elektromehaniko Za naročila se priporočamo! Obrtno komunalno podjetje, Vrhnika Telefon 70-071 opravljamo dela v naslednjih dejavnostih: nizke gradnje, obrtno gradbeništvo, vodovodne instalacije, vzdrževanje cest 4. reda, peskokop, pridobivanje urnega kamna ter pro- daja črnega peska za teracerska dela KLAVNICA Vrhnika STARA CESTA 5 Ob 15-letnici svojega obstoja klavnica Vrhnika Čestita vsem odjemalcem in državljanom FLRJ za 20-letnico Ljudske revolucije. Svojim odjemal- cem, ki smo jim ves Čas nudili kvali- tetno ceneno blago, se še posel>ej priporočamo za nakup tudi v prihodnje Splošno mizarstvo Vrhnika opremlja stanovanja / šole / trgovske lokale / banke / pi- sarne in ladje. — Izdeluje če- belne panje vseh vrst in še druge čebelarske potrebščine. Kolektiv se priporoča za naročila Podjetje za izvoz in uvoz, projektiranje, montažo ter proizvodnjo elektroopreme in elektronaprav jakega in šibkega toka, LJUBLJANA, Parmova 33 Telefon: 31-461 Telegram: Elektrosignal Ljubljana p. p. J15-VI PROIZVODNJA stikalne in komandne plošče, svetlobne komandne tabloje, komandne omare za daljinsko upravljanje žerjavov, U razdelilce, naprave za avtomacijo proizvodnih procesov, razdelilne omare po naročilu, kablovska vozlišča, instalacijske zbiralke za luč in moč (buss-bar), podometne razdelilce za stanovanjske zgradbe, priključne omarice za gradilišča, infra grelce, elektroakustične naprave, svetlobno klicne naprave za hotele, bolnice in urade, skupinske antene, posamezne TV antene, TV pretvornike, tranzistorske megafono, tranzistorske interfone, kapacitivne elektronske merilce nivoja, požarnovarnostne naprave, naprave proti vlomu, električne brenčače in razne signalne naprave po naročilu MONTAŽA električne opreme jakega in šibkega toka in kaloričnih mernih naprav za potrebe industrije, stanovanjske izgradnje, elektrifikacije, prometa, zdravstva in gostinstva PROJEKTIRA celotno opremo jakega in šibkega toka in kaloričnih mernih in regulacijskih naprav 3?011 Geološki zarod LP LjjM}ai/ii Telefon: 30-165, 32-136 1. GEOLOŠKO KARTIRANJE, RUDARSKO-GEOLOŠKA RAZISKOVANJA IN USTREZNE LABORATORIJSKE PREISKAVE 2. GEOFIZIČNA MERJENJA 3. RAZISKOVALNA VRTANJA 4. RUDARSKA RAZISKAVANJA UVOZNO TRGOVSKO PODJEDE Z LABORATORIJSKIM BLAGOM Ljubjjana TRG RiVOLUCIll 15 vam nudi širok asortiment laboratorijsicih Icemilcalij, steklovine, porcelana in aparatov domače proizvodnje in uvoza po najnižjih dnevnih cenah PODJETJE AG ROSTRO J LJUBLJANA Draga 41 Telefoni: 53-981, 33-961, 33-052 Popravljamo traktorje, buldožerje, bagre in druga motorna vozila. Opravljamo melioracijska dela. Izdelujemo kmetijsko strojno opremo — serijsko in po naročilu. Projektiramo in izdelujemo namakalne naprave. Montiramo električne molzne naprave. SLOVEmiJA SADJE LJUBLJANA Titova cesta 19/VIII Poštni predal 83 Telefon: 23-301, 23-302, 23-303 Telex: Ljubljana 03-179 Hladilnica, Zalog pri Ljubljani Predstavništva in skladišča: Maribor-Bohova Volčja Draga-Kanal Beograd Skopje l&olinüka toirairna hranil v LJUBLJANI nudi potrošnikom svoje priznane prehranjevalne izdelke: »PRO JA«, odličen kavin nadomestek »REGINA«, pecilni prašek in vanilijev sladkor »METKA«, kakaove rezine in marmorni kolač »ROYAL«, pudingi, izdelani v desetih okusih sKA-BI«, mešanica kakaa za otroke j-KROKA«, specialna mešanica za juhe, omake in podobno »MIX«, snežni kolaČ, najnovejši izdelek KINEMATOGRAFSKO PODJETJE LJUBLJANA - CANKARJEVA CESTA eT. I T E (. S F O N l! UPRAVA 23-470 UNION 20-075 VIC 22-245 KOMUNA 23-470 SLOGA 30-730 SOČA 31-516 LETNI BEŽIGRAD 30-415 KINEMATOGRAFSKO PODJETJE, LJUBLJANA, bo predvajalo v svojih kinematografih v prvih treh mesecih zimske sezone naslednje premierne filme: ameriški barvni cinemascopski film »PRIJATELJ JOE« nemški barvni cinemascopski film »PLANET SMRTI« italijanski film »VOLARE« ameriški glasbeni film »ZLATA TROBENTA« ameriški film »BRATJE KARAMAZOVI« sovjetski film »SERJOZA« zahodnonemški film »UKRADENA SREČA« ameriški barvni cinemascopski film »NEKATERI SO PRITEKLI« italijanski barvni film »ZELENA MAGIJA« francoski barvni film »PRODAJALKA VIJOLIC« ameriški barvni cinemascopski film »VLAK IZ GLANHILA« nemški barvni film »KRALJ CARDAŠA« italijanski cinemascopski film »GREMO V SAN REMO« francoski vistavisionski film »OCI LJUBEZNI« italijanski barvni film »POLIKARPO« OgU\te si filme v naših kinematografih in to o UNI ONU, KOMUNI, VI CU, SLOGI in ŠIŠKI obvešča vse svoje cenjeno stranke, dobavitelje in poslovne prijatelje da smo se v celoti preselili iz bivših prostorov na Gosposvet- ski cesti 16 v nove poslovne prostore Gornji trg 4/1 nad bivšo gostilno Belokranjec, delavnica Termoplast pa je v Hrenovi ul. 8 Opozarjamo na naše nove telefonske številke: Uprava: 23-404 Termoplastična delavnica: 21-237 Skladišče barv: 32-341 Uprava: »SLIKOPLESK«, LJUBLJANA, Gornji trg 4 PODJETJE ZA SNEMANJE FILMOV LJUBLJANA je dosedaj izdelalo 19 domačih igranih filmov, več koprodukeijskih igranih filmo in preko 200 kratkih filmov Medtem ko je v prvih letih po osvoboditvi prevladovala tematika ljudske revolucije, se je v zadnjem času izbor tem razširil in vse bolj zajema sodobne probleme današnjega človeka in družbe ^ Največji uspehi »Triglav filma« so: yNa sDoji zemlji€ — II. nagrada za režijo v Beogradu (1948) iKekec< — najboljši mladinski film v Benetkah (1932) >Fesna« — I. nagrada za film v Puli (1954) >Trenutki odločitve< — I. nagrada za film v Puli (1955) ^Bolina mirui — jZlata palmat za moško vIoi v Caunesu, John Kitzmillcr (1957) >Tri četrtine sonca< — II. nagrado za film v Puli (1959) >Balada o trobenti in oblaku< I. nagrada za film v Puli (1961) iVeselica< — II. nagrada za film v Puli (1%!) iu še vrsta drugih nagrad in priznanj Mnogi filmi podjetja »Triglav filmi so doživeli tudi velik uspeh v inozemstvu in so prodani v vrsto tujih dežel, predvsem »Dolina miru«, »Trenutki odločitve« »Vesna« in »X-25 javlja« Tudi vnaprej bo podjetje! I LJUBLJANA SKUŠALO DOSEČI CIM USPEŠNEJŠE FILMSKE STVARITVE IN TAKO PRISPEVATI K RAZVOJU DOMAČE FILMSKE UMETNOSTI IN URESNIČEVATI ZELJE OBČINSTVA PO KULTURNEM RAZVEDRILU DOM EXPORT Ljubljana, Mestni.trg24 Telefon: 21-520, 21-407, 21-240, 20-lNi Teleprint; DOMEXIM Centrala Ljubljana, Mestni trg 24 Trgovine v Ljubljani, Mestni trg 24, Trg revolucije 5, Cankarjeva 6, Titova 4, Kresija, »Pri žogi«, Miklošičeva cesta, »Na trgu«, Vodnikov trg. Sezonska trgovina BLED Odkupne postaje: Rašica, Ziri, Sovodenj, Cerkno, Lucine, Ilotavlje, Javorje, Poljane, Gorenja vas in Trebija Zajema vso delavnost domače in umetne obrti Slovenije in Jugoslavije. Izdelke nudi v bogati izbiri na domačem kakor tudi na inozemskem tržišču J imex EXPORT - IMPORT KOPER - JUGOSLAVIJA Telefon: glavni direktor 100 / komercialni sektor 43 / finančno računski sektor 244 / Brzojavi: IMEX - KOPER / telex: 035-11 / poštni predal 142 / NB Ko- per 602-11-1-420 — Predstavništva: Beograd, tel. 27-331 / Ljubljana, tel. 20-413, telex: 03-174 / Za- greb, tel. 35-639 / Osijek, tel. 29-57 / Rijeka, tel. 42-74 / Sarajevo / Skopje EXPORT: vseh prehranitvenih proizvodov / kmetij- Sikih produktov / živine in divjačine / pro- izvodov ribje industrije / izdelkov domače obrti / lesa in lesnih proizvodov / kuriva in goriva / gradbenega materiala / proiz- vodov kovinske, kemične, tekstilne in druge industrije IMPORT : vseh artiklov široke potrošnje / rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktor- jev, ladijskih motorjev in za vse druge stroje, naprave in opremo / tehničnega materiala / strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo / reprodukcijskega materiala / ribiških potrebščin in vseh drugih industrijskih proizvodov Podjetje Protektor LJUBLJANA Šmartinska cesta 64 Telefon 30-072 opravlja projektiranje avto plaščev raznih dimenzij Za kvaliteto naših izdelkov jamčimo Tovarna kovinske galanterij e Ljubljana, Mariborska 4 izdeluje: rinčice, zakovice, obročke in zaponke vseh vrst, okovje za konjsko opremo ter drugo okovje za usnjarsko in sedlarsko obrt in industrijo Splošno gradbeno podjetje Grosuplje Telefon^U opravlja vse vrste visokih, industrijskih in nizkih gradenj Gradimo solidno in po ugodnih cenah Imamo tudi lastne pomožne obrate za izvedbo obrtniških del J^oojiatatLoa Import - export LJUBLJANA Miklošičeva cesta 4 Telefon: h. c. 20-021. 21-051, 23-230 Izvaža : mehak in trd rezan les, gozdne Sortimente in finalne izdelke ter izdelke domače obrti Uvaža: pluto in izdelke iz plute MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA Črtomirova ulica 6 PROJEKTIRA - MONTIRA: centralne kurjave vseh vrst vodovodne instalacije instalacije sanitarij ventilacijske naprave klimatske naprave elektroinstalacije jakega in šibkega toka strelovodne naprave PROIZVAJA: obtočne črpalke temperaturne regulatorje mavčne plošče rebraste cevi asilska oprema Ljubljana, Levstikov trg 7 Telefon 20-102 Nudimo: gasilske avtomobile, pre- vozne in prenosne gasilske aparate, spojke in prehodne komade, hi- drantne nastavke, lestve in sesalne cevi, gasilske uniforme, reševalne vrvi kakor tudi električne in ročne sirene za protiletalsko zaščito ter vso opremo za gasilske edinice KOVINARSKA IN MEHANIČNA DELAVNICA, VRHNIKA Telefon 70-043 popravlja vse vrste motornih vozil, traktorje za poljedelske stroje, opravlja usluge vseh vrst na področju kovinske stroke. Izdeluje karoserije za tovorne avtomo- bile po naročilu, gasilske priklopnike, natezne puše za kroglične ležaje, matice in podložnice. Ob priložnosti, ko slavimo 20-Ietnico Ljudske vstaje, čestitamo vsem delovnim kolek- tivom in poslovnim prijateljem ter se pripo- ročamo za nadaljnja naročila. medex IMPORT-EXPORT Telefon 31-545 in 30-509, POB 13 Telegram >MEDEX<. Ljubljana edino specializirano podjetje za pro- met s čebeljimi produkti in čebelar- skim materialom v Jugoslaviji. Tako to podjetje lahko v vaši službi IZVAŽA vse vrste medu. To so: bo- jev, smrekov, gozdni, akacijev, li- pov, žajbljev, lavandin, rožmarinov, šetrajev, kostanjev, ajdov, kranjski planinski cvetlični in kranjski alp- ski med. Med izvažamo v vseh najugodnejših in najpraktičnejših oblikah embalaže od 40 g do 300 kg. LJUBLJANA Miklošičeva 13/IV Poleg medu izvažamo še matični mleček (Gelée Royale), cvetni prah v raznih obHkah in renomirano kranjsko matico »Apis mellifico Car- niola«. UVAŽA vse strojne naprave za so- dobne čebelarske obrate kakor tudi vse potrebščine za potrebe čebelar- stva. NA DOMAČEM TRGU kupuje in prodaja vse čebelje produkte in če- belarski material. Naš generalni trgovski partner za vse inozemske posle je: »CARNI- OLA«, GmbH Graz, Bischofplatz 2, Avstrija. Gradbeno podjetje e f) n O § r a ( LJUBLJANA Zbašnikova 26 Telefon 21-628, 22-393, 22-078 Opravljamo gradbena dela vseh vrst, visoke in nizke gradnje ter industrijske objekte Trgovsko, uvozno in izvozno podjetje z železnino, tehničnim in gradbenim materialom Metalka Ljubljana Izdelki črne in barvne metalurgije Vse vrste tehničnega in pomožnega materiala, stroji in rezervni deli VELETRGOVINA Ljubljana, Bežigrad 6 specializirano trgovsico podjetje z usnjem, gumo, plastičnimi masami, čevljarskimi, sedlar- skimi in tapetniškimi potrebščinami ter orodjem, tehničnim tekstilom in zaščitnimi sredstvi — vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkurenčnih cenah. Rudniki, tovarne, obrtna podjetja, trgovska podjetja, trans- portna podjetja, mlinska podjetja, gradbišča in ustanove, prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah v vele- trgovini »A S T R A«. Vsa naročila: osebna, pismena ali naročila po naših potni- kih izvršujemo solidno in hitro. Pri naročilih tehničnega materiala vas postrežemo tudi s strokovnimi nasveti. TELEFONI: Centrala........ 32-394 Direktor........ 33-311 Splošni sektor in računovod- stvo .......... 32-394 Komercialni sektor .... 32-470 Nabavno-prodajni oddelek . 30-905 I'^ngros od(ielck nsnja, čev- ijarskili, swilarskih in tapet- niških potrebščin, gumijevih izdelkov, plastičnih mas, teh- ničnega tekstila, zaščitnih sredstev, usnjene, plastične in tekstilne galanterije. Cen- tralna skladišča, Šmartinska cesta 152/a....... 30-141 30-346 30-374 Poslovalnica za gumo in pla- stične mase, Titova 23 . . . 21-424 1'oslovalnica za gumo, Tru- barjeva cesta 30 ..... 20-101 Poslovalnica za tehnični tek- stil, Mosa Pijade 25 ... . 51-738 Poslovalnica za zaščitna sred- stva, Trubarjeva 23 ... . 31-679 Poslovalnica »PLASTIKA« Jurčičev trg 2...... 21-247 Predstavništvo, Zagreb, Pal- motičeva 29 ....... 35-413 Predstavništvo, Beograd, Nje- goševa 31........ 48-105 Predstavništvo, Sarajevo, J. N. A. — Pasaž 43 ... . 22-071 USNJE IN KOVINSKA GALANTERIJA GUMIJEVI IZDELKI IN PLASTIČNE MASE TEHNIČNI TEKSTIL IN VRVARSKI IZDELKI ZAŠČITNA SREDSTVA USNJENA IN PLASTIČNA GALANTERIJA