Skromna turistina bera
tf
Statistini podatki so sicer vasih lahko hudo varljivi, toda obiajno nam le odkrijejo pravo podobo doloenega pojava. To velja tudi za podatke o letonjem turistinem iz-kupiku.
V prvih osmih mesecih letonjega leta je bilo v Sloveniji za 3 odstotke manj noitev kot v enakem lanskem obdobju. e posebej je porazno dejstvo, da je bilo noitev tujih go-stov kar za 12 odstotkov manj kot lani, med-tem ko se je tevilo noitev domaih gostov povealo za 2 odstotka. K taknemu stanju je veliko pripomogel obisk v avgustu, ko je bilo noitev tujih turistov kar za petino manj kot v enakem mesecu lani. Tako so kaj hitro skop-nele vse optimistine napovedi, ki smo jih lahko sliali po dokaj uspeni predsezoni, ki pa je tuje obiskovalce opozorila tudi na po-manjkljivosti, s katerimi se bodo sreevali v Jugoslaviji.
Poveanje noitev domaih gostov kae na dejstvo, da imajo domai turisti kljub padcu realnih osebnih dohodkov e vedno tolikne prejemke od osebnih dohodkov in drugih naslovov da si lahko privoijo dopust. Elastinost turistinega povpraeva-nja je zelo velika, kar pomeni, da se ob skromnejih prejemkih kaj hitro odpovemo poitnikovanju.
Zmanjanje noitev tujih gostov niti ni posebej presenetljivo, kajti tevilni vzroki so vplivali na zmanjan obisk. Pomanjkanje bencina, nekaterih prehrambenih izdelkov, dolge kolone na meji v predsezoni, je vpliva-
10 na odloitev tujih turistov, e posebej ti-stih, ki se v zadnjem trenutku odloajo, kam bodo odli na dopust, da so se raje odpelja-
11 kam drugam.
Zdi se, da bomo morali korenito spreme-niti miselnost o naem turizmu. Doslej smo pospeevali predvsem slovenski obmorski tu-rizem, skuali imve iztriti od tranzitnih potnikov, ki hitijo proti morju, imamo zdra-viliki turizem, ker pa imamo naravne pogo-je. Sele, ko bomo slovensko turistino po-nudbo temeljili na takoimenovanem celin-skem turizmu in ko bo obmorski turizem zgolj njegovo dopolnilo, torej ravno obratno kot doslej, si lahko obetamo tudi veje izkupi-ke. Monosti za to imamo dovolj, mnogo pre-malo pa posluha za njihovo izrabo. To velja tudi za turistino ponudbo ienske obine, kjer bi lahko z malo truda in volje marsi-kaj storili. Tako pa e najve pomeni restav-racija na klancu v Medvodah, e kdo zaide v kamp v Dragoajni, ga tudi sprejmemo, pa tudi prenoie v hotelu Ilirija ponudimo tujemu gostu. Tu se naa ponudba prakti-no kona, namesto da bi jo razirili na pod-roja, kjer e ni industrije in bi bil turizem lahko glavni vir prihodkov.
Ob vsem tem ni udno, da je tudi devizni izkupiek manji, kot smo nartovali, toda za vse to smo krivi sami. Tudi vam ni pri-jetno, e se na dopustu jezite.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si