Stav, 297,________ Izhaja vsak dan, tudi o» nedeljah in prazniKia, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiSka Asiškega št 20» L nadstr. — Vsi dopisi naj se po5l!i?jo uredništvu lista. Neiraaklrana pisma se ne spre] imajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaisielj In odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj lista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aeiškega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnlnaznaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ....................^f-" ta tri mesec«........ • • •••••• • za nedeljsko Izdajo za c*lo leto • • za pol leta................. 100 V Trstu, v sredo, 25. oktobra 1916, Letnik XLI. Posamezne številke .Edinosti* se proJajaj3 po G. vinarje?* zastarele štcvflke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti en« Kolone,. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oahsi denarnih za« vodov.......7......m .7t po 20 vin* Oglasi v tekstu Il3ta do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrs!a.......: . . . . » Mal/ oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek »Edinosti*. Naroč.ifni ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti' — Plaća in toži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČIŠk« AslHsega št 20. — PoJtnohranllnlčai račun Št 841.852. mM najnovejših MdKov. Italijanska bojišča. — Na primorski fronti laški topovski in minovški ogenj, posebno močan na Krasu. Ruska bojišča. — Položaj neizpre- menjen. Romunska bojišča. — Naši zavzeli Pre-deal. V Dobrudži zvezne čete dosegle okoliš Karamurata ter zasedle Medžidije in Rašovo. Albansko-macedonska bojišča. — V Albaniji in Macedoniji nič dogodkov. Zapadna bojišča. — Velika bitka ob Som m i se nadaljuje. Nov angleško-fran-coski poraz. Francoska ofenziva pred Ve rdim oni. Pehotni napadi zadržani po nemški artiljeriji. Turška bojišča. — Nič posebnega._ Z boliš*. D u n a j, 23. oktobra. Z bojišč se tudi danes poročajo samo razveseljivi dogodki. Razbremenjevala ofenziva generala Brusilovega se je izjalovila popolnoma. Pod vrhovnim povelj-ništvom princa Leopolda Bavarskega stoječe armadne skupine Bohm-Ermollijeva, Linsingenova in Woyrscheva so izšle kot zmagovalke iz bojev zadnjih dni. Pod vrhovnim poveljništvom generala knjice, nadvojvode Karla, med južno sedmograško mejo in Dnjestrom razpo-vrščene armade Falkenhaynova, Arzova, Kirchbachova in Kovesseva stoje v dobrih izpadnih postojankah. V Dobrudži je generalni vojni maršal pl. Mackensen dobil predorno bitko v gor-liškem slogu, s pomočjo svojih vrlih bolgarskih, turških in nemških čet prebil že v miru zgrajeno, v zadnjem času pa znatno zboljšano postojanko na Trajano-vem okopu ter vrgel sovražnika na vsej črti med Donavo in Crnim morjem. Sedaj izkorišča zmago z ostrim zasledovanjem. Njegovo desno krilo je prekoračilo včeraj železniško progo Konstanca—Murfatlar. Bolgarji so zavzeli Konstanco, važno izkrcevališče za ruske dovoze, oporišče za ruske pomožne sile in edino romunsko obrežno točko, ki je z železnico zvezana z zaledjem. Romunska je glede svojih zvez z Rusijo sedaj navezana le na donavsko ustje in pot po suhem. Oskrba njene armade v Dobrudži je postala zelo težavna, ker je promet preko Crnevode že nekaj časa ustavljen in je železnica v Tulcejo zgrajena le deloma. Strategični položaj Romunske in njene severne zaveznice postaja po Mackensenovi zmagi zelo težaven. Tudi v Macedoniji je nastopila velika izprememba. Kake tri teuue sem v ofenzivi se nahajajoče zapadno krilo Sarrai-love armade ie bolgarsko-nemški proti-^unek predvčerajšnjim in včeraj potisnil v defenzivo. Ofenziva našega nasprotnica je tako zaustavljena povsod. Na kraški fronti se Italijan zopet pričenja gibati.____ DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. okt. 1916. Italijansko b o 11 s C e. — Na primorski fronti se nadaljuje laški topovski in minovški ogenj. Zlasti na kraški planot] se od časa do časa vrše srditi artiljerijski in minovški boji. — Naši letalci so velik trenski tabor pri Savcgni uspešno ob- metaii z bombami. „ Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. okt. 1916. „ . - . - Rusko bojišče. — Polozai je neizpremenjen. f „ , Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 24. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. Okt. 1916. Vzhodno bojišče. — Od morja do Karpatov nobenega večjega dogodka. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. okt. 1916. Romunsko bojišče. — Avstro-ogrske in nemške čete so včeraj po srditem boju zavzele kraj Predeal in ujele 600 mož. Južno Rotenturmskega prelaza je napredoval naš napad. Namestnik načelnika generalnega štaba.' pl. Hofer, fml. BEROLIN. 24. (Kor.) Wolfiov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. okt. 1916. Sedmograško bojišče. — Južno Braševega so včeraj nemške in avstro-ogrske čete po srditem boju zavzele Predeal ter zajele 600 mož. Ob južnem izhodu Rotenturmskega prelaza je bil zadnje dni zlomljen močan romunski odpor. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: Ostro zasledu-j joč pred desnim krilom armade razpada- jočega bežečega sovražnika je zvezna konjica dosegla karamuratski okoliš. Medžidije in Rašovo smo zavzeli po srditih bojiti. Skupni plen, vštevši 21. oktobra javljeni, znaša 75 častnikov, 6695 mož, eno zastavo, 52 strojnih pušek, 12 topov in eno minovko. Krvave izgube Romunov in v največji hitrici dovedenih ruskih ojačenj so velike. Trdnjavo Bukarešt smo ponovno obmetali z bombami. Prvi generalni kvartirmojster: p!. Ludendorff. Albansko - macedon-sko boiišfe. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. okt. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Ob Vojuši nič dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN. 24. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. okt. 1916. Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta. — Nič novega. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Italijani v Solunu. SOLUN, 23. (Reuter. — Kor.) Oddelek italijanskih alpincev je včeraj dospel semkaj. __ Zipadna boiišča. BEROLIN, 24. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. okt. 1916. Zapadno bojišče. — Kakor je bil 22. je bil tudi 23. oktobra dan bitke v kateri se je razvijala največja moč. Da bi za vsako ceno priborili predor, so Angleži in Francozi nadaljevali svoje z močnimi silami izvajane napade. Vkljub zastavitvi mas so doživeli severno Somme težek krvav poraz. Po poročilu s fronte leže zlasti zapadno Le Transloya cele vrste mrtvecev druga na drugi. Naše čete so se držale vzvišeno nad vsako hvalo. Posebno so se odlikovali braniborskl pešpolk št. 64, brunšviški pešpolk št. 92, renski pešpolk št. 29 ter bavarska pešpolka št. 1 in 15. Južno Somme se pripravljajoč francoski sunek v odseku Ablaincourt—Chaulnes se ni razvil v našem uničevalnem ognju. — Prestolonaslednikova fronta: Svoje napade ob Sonimi je hotel sovražnik podpirati z napadi pri Verdunu. Krepko je obstreljeval z artiljerijo naše postojanke na vzhodnem bregu Moze. Sovražno artiljerijo smo s krepkim učinkovanjem svoje artilirije zadržali v njenih jarkih. Napadni poizkusi so se tako izjalovili. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. LETALSKI BOJI. BEROLIN, 24. (Kor.) Wolffov urad poroča: Naše povodno letalo je 23. oktobra dopoldne obrne talo z bombami pristaniške naprave in kolodvor Margate ob izlivu Temze. Popoldne istega dne ste dve nemški povodni letali napadli nad morjem ob flandrski obali brodovje sovražnih letal, obstoječe iz treh pomorskih in dveh kopnenih bojnih letal ter ie po srditem zračnem boju pognali v beg. Tekom boja je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Letalski mojster Meyer (Karel) je tako s povodnega letala uničil v zračnem boju svoje četrto sovražno letalo. Čez nekaj časa so se sovražna letala vrnila, oiačena po šestih nadaljnih kopnenih letalih. Na-oadlo jih je osem naših letal in pregnalo. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. Angleške izgube. LONDON, 23. (Kor.) Seznama izgub, izdana 20.- in 21. t. m., vsebujeta imena 185 častnikov (75 padlih) in 4490 mož, oziroma 215 častnikov (77 padlih) in 2000 mož. __ Turška bojišča. CARIGRAD, 23. (Agence Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Na evfratski fronti so naši poizvedovalni oddelki napadli sovražno, ravno nameščeno baterijo in so storili topove neporabne. V P e r z i j i so naši oddelki severozapadno Saučbulaka odbili sovražni oddeiek z velikimi sovražnimi izgubami. — Nakavkaški fronti v splošnem praske, ki so potekle nam v prid in iz katerih smo dovedli nekoliko ujetnikov. — Na ostalih frontah nič pomembnih dogodkov. — Naše čete, ki so z zveznimi četami prekoračile črto Konstanca—Medžidije, so nadaljevale zasledovanje bežečega sovražnika. Generalni vojni maršal pl. Mackensen je Nj. Veličanstvu sultanu čestital k hrabro priborjenim uspehom naših čet v Dobrudži. — Naši podvodniki so zadnje dni potopili ob romunski obali nekoliko z živili nakrcanih in za Konstanco namenjenih jadrnic ter velik 3000tonski prevozni parnik. — Del naših čet, ki jim je poverjena zadušitev vstaje v Hedžasu, je 6. t. m. naletel na vstaše, ki so bili ukopani v odseku Bir Ruha (6 km jugozapadno Medine). Vsled prihoda pred kratkim iz Medine poslanih ojačenj je bil napad na vstaše uspešen, in vstaši so, za-pustivši mnogoštevilne mrtvece, morali pobegniti proti notranjosti dežele. Sovraina uradna poročila. DUNAJ, 24. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Rusko uradno poročilo. 22. oktobra. — Zapadna fronta: Srditi boji ob Narajovki. Postojanke prehajajo iz roke v roko. — Romunska fronta: V bu-zeuški dolini so se romunske čete pred sunkom sovražnih bojnih sil umeknile v smeri Gura Sirilui. V Branski soteski pri Dragoslavelah, 10 verst jugozapadno Braševega so Romuni odbili sovražne napade ob težkih sovražnih izgubah. Na do-bruški fronti so se romunske in naše čete nekoliko umeknile sovražnemu pritisku. Romunsko uradno poročilo. 22. oktobra. — Severna in severno-zahodna fronta: Pri Gyorgyu (Folgyes) in Bicazu je položaj neizpremenjen. V Tro-tujski dolini smo sovražnika napadli in vrgli nazaj. Pri Goiosi v uzujski dolini močno obstreljevanje sovražne težke artiljerije. V dolinah Oitoz in Slanio smo sovražnika napadli in vrgli. Vse sovražne protinapade smo odbili z bajoneti. V bu-zeuški dolini pri Tablabutzi (?) in Brato-cesi je neizpremenjen položaj. Na vsej fronti vlada popoln mir. Sovražna težka artiljerija obstreljuje pri Predealu. V okolici Dragoslavele smo odbili dva sovražna napada. Razvija se napad na čete, ki korakajo čez- Soxro (?). V sisijski in alutski dolini in pri Oršovi je neizpremenjen položaj. Viharno vreme ovira delovanje. — Južno bojišče. — Ob Donavi nič novega. V Dobrudži so nas silni napadi sovražnika prisilili, da smo se umeknili. 23. oktobra. — Severna in severoza-padna fronta: Odbili smo vse sovražnikove napade, ki je poizkušal prodreti v uzujski dolini. V ojtoški in slanijski dolini smo krvavo zavrnili sovražnika. Ob meji je bila noč razmeroma mirna. Pri Predealu smo odbili zelo srdit sovražni napad. Na levem krilu številni napadi in protinapadi. Vzdržali smo svoje postojanke in odbili sovražni oddelek, ki je od Scare prodrl skozi topolško dolino. Zajeli smo 122 mož in tri strojne puške. Pri Oršovi smo odbili sovražni napad. — Južna fronta: Ob Donavi obojestransko strelno delovanje. V Dobrudži se nadaljuje srditi boj. Naše čete so se umeknile'tik do železnice Čr navoda—Konstanca. Vesti iz G rike. Delovanje provizorične vlade. SOLUN, 23. (Reuter. — Kor.) Provizo-rična vlada je sklenila mobilizacijo letnikov 1913 in 1914 v.Novi Macedoniji, na Kreti in otokih. Nadalje se pokličejo novinci letnika 1916. — Narodno gibanje se vkljub terorizmu rezervniških zvez in gunaresevccv razširja polagoma v Tesali jo. Venizelovi pristaši imajo v tej provinciji brez dvoma večino. Kralj zavrnil ententne zahteve. LONDON, 23. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten: Kralj je privolil v vse ukrepe, ki so potrebne v varstvo Sarrai-!ove baze, a je izjavil, da umeknitve te-salskih čet v Peloponez ne smatra za ukrep, ki bi bil potreben v to svrho. Francoski vojaški ataše je nato umekml svojo noto, da sporoči merodajnim mestom kraljeve ugovore. Razpustitev rezervniških zvez in odpustitev vojaštva. BERN, 23. (Kor.) »Journal« javlja iz Aten: Grška vlada je prevzela formalno obvezo, da razpusti rezervniške zveze. Privolila je v takojšnjo odpustitev vojaštva v starosti od 33 do 44 let ter letnika 1914 in sicer za 15. novembra. Letnik 1916 se ne pokliče pod orožje. Provizorična vlada ne poda ultimata Bolgarski. MILAN, 23. (Kor.) »Secolo« poroča iz Soluna, da je provizorična vlada po uspešnih razmotrivanjih spoznala, da je srno-trene, da raje opusti nameravano odposi-ljatev ultimata bolgarski vladi. NORVEŠKO-NEMSKI SPOR. KRISTIJANIJA, 24. (Kor.) V nasprotju z nekaterimi listi, kakor n. pr. z Nemcem sovražnim »Verdensgangom« in popolnoma brezpomembnim »Oerebladetom«, prinaša »Intelligents Sedler« miren članek o položaju, v katerem se poudarja, da ni vzroka z,a domnevo, da bi pogajanja, ki se vrše sedaj med nemško in norveško vlado, dovedla do konflikta, ravno tako malo, kakor je nemško noto smatrati za ultimatum. Norveška vlada bo v svojem odgovoru pobližje utemeljila svoje naziranje in svoje stališče. Ni pa nobenega vzroka za vznemirjenje. — »Dagbladet« piše, da bi morala Norveška izdati isto prepoved kakor Švedska, tudi če bi s tem imela zadeti nemške podvodnike._ Kršitve mednarodnega prava od strani sovražnih držav. DUNAJ, 24. (Kor.) C. in kr. ministrstvo vnanjih stvari je objavilo danes rdečo knjigo, vsebujočo tretjo zbirko dokazov o kršitvi mednarodnega prava od strani držav, ki se nahajajo v vojni z Avstro-Ogrsko. PARLAMENTARNA KONFERENCA. DUNAJ, 24. (Kor.) časopisje objavlja poročila o poteku včerajšnjih razprav članov državnega zbora, iz katerih izhaja, da so se vsi člani poslanske zbornice izrekli za sklicanje parlamenta, seveda večina njih s predpogojem, da se z reformo poslovnika zagotovi miren, plodonosen potek razprav državnega zbora. Tudi potrebo opustitve narodnih spornih vprašanj in zmernost glede ustave ter celo in-munitetnih vprašanj so nekateri govorniki zahtevali kot predpogoj za zborovanje parlamenta. Dočim je več poslancev zagovarjalo tudi sklicanje delegacij, so se drugi poslanci odločno izrekli proti delegacijam. Zastopniki gosposke zbornice, ki so prisostvovali zborovanju zastopnikov poslanske zbornice, so označali stališče gosposke zbornice, ki je bila, kakor znano, samo za sklicanje delegacij. Grof Clam-Martinic je z obžalovanjem konstatira!, da poslanska zbornica zavzema stališče, ki je naravnost nasprotno stališču gosposke zbornice, ki je prišla do prepričanja, da je zborovanje državnega zbora sedaj nemogoče, in je zato predlagal sklicanje delegacij. Kdor se izreka proti eventualnemu zasedanju delegacij prevzema nase ogromno odgovornost, če zborovanje parlamenta ni mogoče. Predsednik dr. Sylvester, ki je končno menil, da bo imel priložnost, da bo rezultate te konference primerno zastopal, je zaključil konferenco z besedami na skorajšnje svidenje«. Turški minister zunanjih stvari v avdije.'ici pri cesarju. DUNAJ, 24. (Kor.) Njegovo Veličanstvo cesar je ob 12 sprejel v avdijenci turškega ministra zunanjih stvari Halil beja. Nj. Veličanstvo je podelilo ministru veliki križec Leopoldovega reda. Prepoved razsvetljave na pokopališčih. DUNAJ, 24. (Kor.) »Wiener Zeitung« objavlja naredbo voditelja ministrstva notranjih stvari v sporazumu z naučnim ministrstvom, s katero se prepoveduje razsvetljava grobov in grobnic na pokopališčih. Po umoru grof Pogrebne svečanosti na Cusiaju atentatorja. — Stilrgkhova — ZasHšav35?jje Nadaljne sožalne izjave. DUNAJ, 23. (Kor.) Vojni maršal nadvojvoda Friderik je povodom smrti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha poslal domobranskemu ministru baronu Georgiju sožalno brzojavko. — Tekom dneva so dospele zelo mnogoštevilne sožalne izjave različnih oseb in korporacij. DUNAJ, 24. (Kor.) Povodom umora grofa Stiirgkha je kardinal pronuncij grof Scapinelli v imenu papeža Beneditka XV. ter v imenu kurije izrazil najtopleje so-žalje ministru zunanjih stvari baronu Bu-rianu. — Vsi na c. in kr. dvoru poverjeni zastopniki so so povodom smrti ministrskega predsednika grofa Stiirgkha izrekli svoje sožalje ministru zunanjih stvari, baronu Burianu. LVOV, 24. (Kor.) Gališki deželni maršal je ministrskemu predsedništvu poslal toplo sožalno brzojavko. HAAO, 24. (Kor.) Minister vnanjih zadev je poslaniku na Dunaju brzojavno naročil, da avstrijski vladi povodom umora ministrskega predsednika grofa Stiirgkha izreče sožalje. Inozemski komentarji. BERN, 23. (Kor.) Francosko časopisje je zelo reservirano v svojih razpravah o umoru grofa Stiirgkha, je pa prepričano, da smrt ministrskega predsednika ne bo imela nikakršnih političnih posledic. — Švicarsko časopisje se v splošnem omejuje na to, da ponatiskuie berolinske in dunajske komentarje, pripominja pa tudi samo v kratkih beležkah, da gre za dejanje fanatika ali blaznika ter da ne more imeti vpliva na usodo Avstrije. Priprave za pogreb. DUNAJ, 24. (Kor.) Nemški cesar je odredil, da ga bo pri pogrebu grofa Stiirgkha zastopal nemški veleposlanik pl. Tschir-schky-Bogendorff. DUNAJ, 24. (Kor.) K pogrebu grofa Stiirgkha so prispeli semkaj ogrski ministrski predsednik grof Tisza ter ministri pl. Teieszky. baron Harkanyi in baron Hazai. Načelnik bosensko-hercegovske deželne vlade, pl. Sarkotič je snoči iz Sa-rajevega dospel na Dunaj. PRAGA, 24. (Kor.) Po odredbi župana dr. Groša, so bile danes, na dan pogreba ministrskega predsednika grofa Stiirgkha na inesntih poslopjih izvešene žalne zastave. • • 0 Pogrebne svečanosti na Dunaju. DUNAJ, 24. (Kor.) Ob ogromni udeležbi pogrebcev iz vseh delov monarhije se je vršila danes ob 3 popoldne v cerkvi sv. Mihaela slovesna blagoslovitev zemskih ostankov ministrskega predsednika grofa Stiirgkha. Pred 3 popoldne je upravitelj župnije, prošt Dittrich, v navzočnosti pokojnikovih sorodnikov, ministrov, uradnikov predsedništva ministrskega sveta ter nekaterih posebnih pokojnikovih prijateljev blagoslovil krsto v mramornati dvorani inodenske palače. Mnogoštevilni, s prekrasnimi venci preobloženi vozovi so ob 3 popoldne krenili proti cerkvi sv. Mihaela. Krsto so deli na šesterouprezni mrtvaški voz, in ob strani voza so korakali nosilci sveč s pokojnikovim grbom. Kmalu po 3. uri je dospel izprevod v cerkev sv. Mihaela, kjer so se zbrali: kot cesarjev zastopnik generalni polkovnik nadvojvoda Leopold Salvator, zastopnik nemškega cesarja, veleposlanik pl. Tschirschky, zastopnik bavarskega kralja legacijski tajnik baron Hoffmann, za saškega kralja Friderika Avgusta saški poslanik pl. Nostitz-WalIwitz, zastopnik prestolonaslednika, najvišji dvorni mojster grof Berchtold, za nadvojvodinjo Žito generalni major princ Lobkowitz, za nadvojvodo Franca Salvatorja komorni pred- stojnik grof Bellegarde. V dvornem oratoriju je bila navzoča nadvojvodinja Marija Jožefa s komornim predstojnikom in svojo najvišjo dvorno mojstrovko. Nadvojvoda Karel Štefan je prisostvoval osebno blagoslovitvi. Črno drapirana, jasno razsvetljena cerkev je bila do zadnjega prostorčka napolnjena izbrane družbe: najvišji dvornik! in državni dostojanstveniki, skoraj vsi člani na Dunaju bivajočega diplomatskega zbora, ogrski ministrski predsednik z ministri pl. Teleszkyjem, baronnm Harka-nyjem in baronom Hazajem, nižjeavstrij-ski in moravski namestnik, predsedništvo gosposke zbornice, predsednik poslanske zbornice s številnimi člani poslanske zbornice. člani dolnjeavstrijskega deželnega odbora, številno zastopstvo dunajskega občinskega sveta, na čelu mu župan dr. Weiskirc!iner, skoraj vsi službe prosti generali in štabni častniki, vojaški škof dr. Bjelik, namestni škof dr. Zschokke, drugi zastopniki duhovščine, zastopniki visokega plemstva, učenjaštva. umetnosti in vede ter drugi so se nahajali med po-grebci. Kardinal nadškof dr. Piffl je pod cerkvenim portalom prvikrat blagoslovil krsto, nakar so jo prenesli v presbiierij, kjer jo je kardinal nadškof drugikrat slovesno blagoslovil. Po slovesni blagoslovitvi so dvignili krsto, nakar se je pomikal izprevod po Avguštinski cesti, Opernringu, Kartner-ringu do Sclnvarzenbergovega trga. Pomikal se je mimo gostega Špalirja, ki je v nemi žalosti zrl nanj. Na Schvvarzenber-govem trgu se je izprevod razšel. Krsto so odpeljali na južni kolodvor, odkoder se ponoči prepeljejo zemski ostanki ministrskega predsednika v Gornjo Radgono na Štajerskem. DUNAJ, 24. (Kor.) Med neštevilnimi venci, ki so bili položeni ob krsti pokojnega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha, se nahaja tudi mogočen venec nemškega cesarja z belimi trakovi z začetnico »W.« in cesarsko krono, nadalje venci kraljev Bavarske in Saksonske, avstrijske in ogrske vlade in obeh zbornic državnega zbora. — Med žalnimi gosti so se nahajali še generalni major grof Cavriani v zastopstvu nadvojvodinj Marije Tereze in Marije Anunziate, namestniki baron B!eyleben, baron Heinold, baron Handel, grof Toggenburg, pl. Diller, grof Coudenhove, baron Fries-Skene. grof Atteins, deželni predsednik baron Wid-mann, načelnik bosensko-hercegovinske deželne vlade, general pehote pl. Sarkotič, goriški deželni glavar monsr. dr. Faidutti, dvorni svetnik vitez pl. Laschan v zastopstvu deželnega predsednika grofa Attemsa, predsednik avstrijskega Llo3rda, pl. Derschatta itd. * • * Nadaljna poizvedovanja in zaslišavanjo atentatorja. Kakor smo že poročali je dr. Friderik Adler oženjen in oče treh otrok. Otroci so stari 12, 10 in 8 let. Soproga se z otroki nahaja v Švici, kjer je bil dr. Adler, kakor znano docent fizike na politehniki. Posetil je svojo soprogo in otroke zadnjikrat pred nekaj tedni. Na Dunaju je stanoval dr. Adler v okraju Margareten, v Sonnenhofski ulici št. 6, sam. Hrane ni imel v stanovanju, temveč samo postrežbo. Zajtrkoval je v stanovanju, potem je navadno okoli 10 dopoldne odhajal v svoj urad ter je obedoval in večerjal večinoma pri sorodnikih. V soboto dopoldne je dr. Adler odšel od doma kot navadno. Samo opoldne proti eni je proti svoji navadi prišel v stanovanje svoje ix>strežnice in je dejal, da je pozabil vzeti s seboj ključ svojega stanovanja. To se prej ni zgodilo nikdar. Nato je od doma moral oditi naravnost v iiotel Stran II. .EDINOST" štev. 297, V Trstu, d- .iilri. Meissl & Schadn. Kedaj je vzel orožje s seboj, ni znano. Morda ga je vzel v hipni odločitvi tedaj, ko je prišel vprašat po ključu. Gotovo je, da dotlej ni kazal nikakršnih zunanjih znakov nemira ali razburjenosti, temveč je bil. kakor navadno, videti resen in miren. Prijatelji pripovedujejo, da je dopoldne Še ukrenil to in ono glede službenih in zasebnih stvari in da si je dal za nedeljo celo oskrbeti vstopnico v dvorno opero. Po dejanju so storilca odpravili v pisarno hotela in ostal je tam pod nadzorstvom stražnikov in policijskih agentov, dokler ni prišla komisija. Prvi je govoril ž njim policijski predsednik baron Gorup. Dr. Adler je ostal popolnoma miren, je priznal dejanje in je stvarno odgovarjal na vsa vprašanja. O nagibih se dr. Adler tudi pri poznejših povpraševanjih in zaslišavanjih ni hotel izraziti natančneje in je izjavil, ua bo govoril pred sodiščem. Iz hotela so z avtomobilom prepeljali dr Adlerja v policijsko jetnišnico. Sprem-, jja.Il so ga en uradnik in dva policijska j a "en ta. Noč jc prebil v policijski jetnism- j ci V nedeljo so ga zaslišavah policijski, uradniki, ki jim je bilo poverjeno poizvedovanje. potem pa preiskovalni sodnik deželnosodni svetnik dr. Jakob. Le-ta je včeraj popoldne prišel v policijsko jetnišnico si je dal dovesti atentatorja in ga je zaslišaval da poznih večernih ur. Dr. Adler, ki se vede v celici popolnoma mirno in brez ugovora uživa jetniško hrano, ki mu jo prinašajo, je kazal tudi tekom zaslišavanja popolno mirnost. Na stavljena mu vprašanja je odgovarjal popolnoma stvarno, pri čemer pa jc napravljal vtisk. če ne že ravno blaznega, pa vendar močno pretiranega človeka, ki se vočigled nava-janih mu podrobnosti težkega dejansKega stana nikakor ne vede tako. kot da bi njegovo vest težil zločin. Uradniki, ki jim je poverjena preiskava, so se doslej bavili s temeljitim preiskava-njem inateriiala. ki je bil zasežen v atenta-torjevem stanovanju. Vso stvar vodi vodja državne policije, policijski svetnik Scho- KAtentatorjev oče, državni poslanec dr. Viktor Adler, je prišel v policijsko jetnišnico in je vprašal po stanju svojega sina. a * * O grofu Siiirgkhu pripoveduje urednik »Neues \Viener Tag-blatta«, pl. Singer, da je občeval žnjim neprestano po prijateljsko vse do zadnjega »Bilo ni skoraj dneva, da ne bi bil imel priložnosti, govoriti žnjim, m bil sem tako srečen, da sem se mogel strinjati in ume-vati ž njim. Groi Sturgkh ni bil samo sijajen člankar, temveč tudi mojster v poročanju. Celo po večernih sejah v parlamentarnih korporacijah je bil on tisti, ki je nam časnikariem kar najradovoljneje podajal krepka in objektivna poročila. Celo najtežavnejša vprašanja je razpravljal na imeniten način. Grof Sturgkh je bil, kar vedo vsi časnikarji, vedno pripravljen za narekovanje pojasnil, poročil in člankov ki jim nikdar ni bilo treba poprave. Tekom zadnjega delegacijskega zasedanja leta 1914. sem ga prosil nekikrat za svoje tovariše poročila iz neke odsekove seje. Zaprosil me je, naj mu dam smotko. Na-žgal si jo je in mi v neverjetno kratkem času zdiktiral dovršen članek. Prosil sem ga nato oproščenja, da je honorar, smotka, tako skromen, in sein se mu zahvalil, nakar ini je odgovoril smeje: »Da, bila je res skromna smotka.« Jaz sem mu odgovoril nato: To je ista smotka, ki ste mi jo ekscelenca daroval davi.«. Ze ob 7 zjutraj, tudi po poletnem času, je v svoji delavnici v ministrskem predsedništvu razpravljal z menoj o »političnem dnevnem jedilnem listu«, kakor je rad dejal. Navadno sem bil pri njem do 8 ali %9. Opoldne je prihajal navadno k njemu dunajski policijski predsednik, baron Gorup, ali pa dunajski župan, dr. VVeiskirchner, ki so ga večkrat v šali klicali za mojega »naslednika«. V ministrskem predsedništvu v Gosposki ulici je imel groi Stiirgkh poieg delavnice spalnico in majhno sprejemmeo. V tej domači sobi me je ob nedeljah zvečer ko sem se vrnil z izletov v gore na Dunai, rad sprejemal še ob 9 zvečer in moral sem potem večerjati žnjim. Dve uri ste minili nato v najživahnejšem pogovoru Bil je vedno ljubezniv in vesel in prijatelj dobre šale, kakor je tudi sam rad pripovedoval dobre dovtipe. Zjutraj ob 7, ko sem prihajal k njemu, je že pregleual večkrat ogromno število dopisov in seveda tudi že prečital vse dunajske in ne-številne provincijalne liste, in kako prečital. V nadaljnem pripoveduje pl. Singer, kako se je razvijalo prijateljsko razmerje med grofom Sturgkhom in grofom Tiszo in pravi: »Veliko število pisem, ki jih je pisal Tisza njemu in on Tiszi, vsebuje dokaze za globoko patrijotiČno mišljenje, ki je navdajalo oba, in spoštovanje, ki sta je čutila drug napram drugemu. Njegovo spoštovanje napram vladarju je bilo brezmejno. Treba ga je bilo videti, ko je prihajal od avdijence. Bilo je vselej, kot da ga je pomladila ona ura bivanja v cesarjevi sobi. »To je jeklena kopel«, je dejal zopet in zopet, »če človek govori s tem vladarjem tako prejasne odločnosti in modrosti. Vselej, kedar prihajam od njega, se čutim okrepčan. Cesar je vzor mirnosti, jasnosti in previdnosti.« Njegova skromnost je znana. Omeniti smem tudi tu, kako ljubeznivo pozoren Je bil vedno napram zvestemu prijatelju. Ko sem večkrat pozno zvečer prišel k njemu, je bilo njegovo prvo vprašanje, ali sem že večerjal, in hitro je bilo potem na njegov migljaj na mizi, kar sem potreboval za svoj.) skromno večerjo. On je bil, če mogoče, še skromnejši v svojih življenskih potrebah kot jaz. »Regalia media«, to je bil res luksus, ki si ga je privoščil. Včeraj zjutraj sem bil še pri njem, kot vselej, odkar je nastopil ministrsko predsedstvo, ob isti uri. »Svojo politično ordinacijo« je imenoval to v ljubeznivi šali. Jasno je, da za osebne sentimentalne spomine v tej uri, ko sem prihajal k njemu kot časnikar, res ni bilo časa.« Položaj. Domafe vesti. 23. oktobra. O vojni in iniru priobčuje »Agramer Tagblatt« zanimiva razmotrivanja. Načelno vprašanje, ki se razpreda sedaj po švicarskih listih: ali je možen mir na podlagi stanja pred vojno — je za sedaj brez praktičnega pomena. Je to le ena splošnih form, pod katerimi se izraža splošna želja po miru. Ta želja odlikuje človeštvo naj-pleineniteje. Nekdaj je človek v svoji duplini videl sovražnika v vsakomur: pobil ga je s koloni kakor Kajn Abelna. Pozneje so se bonle med seboj rodbine, na to rodovi, še pozneje stanovi in ljudstva, dokler niso slednjič to pravico prepustili moderni državi. Ali tekom stoletij se je vedno močneje in izraziteje pojavljala v človeštvu potreba miru. Pa tudi sedanja strašna vojna ni nikak dokaz za nasprotno. Ne traja še sedemindvajset mesecev in že narašča pri vseh narodih hrepenenje po miru. in vendar sedemindvajset mesecev vojne ni veliko. Saj je bilo tridesetletnih in sedemletnih vojen; je bila Napoleonska doba z nepretrgano vrsto vojnih let. In ko je začela ta vojna, je rekel Kitchener (ki se je vendar nekaj razumel na vojno rokodelstvo), da bo vojna trajala tri, ako ne pet let. Splošno hrepenenje človeštva po miru torej ni morda posledica dolgega trajanja vojne, marveč, ker je človeštvo 20. stoletja toliko napredovalo v razvoju k miru, da se mu zdi ta vojna predolga. 2al, da je mir še v veliki daljavi Ni ga znaka, da bi se mu bližali. Položaj na bojiščih je tak, da ne dopušča nade na sko-rajšen sklep miru. Čujemo, da priredi Brusilov še pred nastopom stroge zime novo ofenzivo, na zapadu Anglija in Francija ne mirujete; Italija pripravlja novo bitko na Soči; na Balkanu ima šele začeti, ko ukrote Grško; v Mali Aziji se raz-vnemljej ) novi boji. Centralni vlasti pase tudi ne dado presenetiti po dogodkih. — Nezlomljeni in močni ste dovolj, da obdržite inicijativo trdno v svojih rokah. Kako naj torej pride do miru? Udeleženci so preveč interesiram na vojni: nikjer nočejo konca brez odločitve, da se vojna »ne ponovi več«. Tudi nočejo miru na podlagi stanja pred vojno. Vojskujoči so se preveč angažirali: v človeški krvi in denarju. Vojna se mora torej nadaljevati dokler ne pride do odločitve: vojna s skrajnim naporom vseh moči, če treba, še leta. To je železna potreba, ki je nastopila, čim se je začela vojna, železen zakon, ki se mu morajo pokoriti vse države, naj so že hotele vojno ali ne! Vojna je predolgo trajala, je izrabila preveč moči vojskujočih, da ni več možno nazaj. In ker tega ni, treba le naprej, nadaljen boj do odločitve. Ali do »streznenja Človeštva«, kakor govore nev-tralci, ki ne vojujejo. Streznenje v vojni je poraz, v tej vojni pa pomenja: zdrobljen si. J f. . In ker se nikdo ne da razbiti, se nadaljuje vojna, nadaljuje oboroževanje vojske z denarjem. Nemčija je dosegla z zadnjim posojilom sijajen uspeh in je dokazala, da zna najti vedno novih virov za vojevanje. Nemčija hoče vzdržati do zadnjega. In istotako hočejo v Avstro-Ogrški. Hočejo povečati odporno silo svojih vojska. In v tem je jamstvo, da vzdržite do kraja. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali prihraniti govor angleškega ministra lorda Greya za jutrišnjo številko. Junaške smrti je 4. t. m. na soški fronti padel 18Ietni podčastnik Izidor Mohorič, sin tukajšnjega poštnega poduradnika, g. Ivana Mohoriča. Pokojnik je bil zaveden in vrl Slovenec in zvest čitatelj našega lista, ki si ga je tudi med službo na fronti dal redno dopošiljati. Bil je ljubljenec svojih starišev, ki jih ta izguba pač kruto zadeva. — Naj mladi junak mirno počiva v domači grudi, ki je žrtvoval zanjo svojo srčno kri, g. Ivanu Mohoriču in njegovi družini pa naše iskreno sožalje. Uspeh dnevov darovanja. Zopet je imelo vse tržaško mesto priložnost, da je pokazalo svojo patrijotiČno in humanitarno mišljenje. To je bilo nedvomljivo 4. oktobra, ob priliki najvišjega godu našega presvetlega gospoda in cesarja. Nabiranje je traialo do 8. oktobra in skupni dohodki so K 28.000. Tudi sedaj pritekajo vedno še darila. Ta visoka svota je bila nabrana s pomočjo vseh šol, iz mesta in okolice, kakor tudi dam deželne poslovalnice za Trst, c. kr. avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote, oddelek vojno zavarovanje. Odmerki kruha in moke se ne zmanjšajo. Z Dunaja poroča c. kr. korespondenčni urad: Zadnje dni so se raznesle govorice, da namerava vlada znižati sedanje odmerke kruha in moke. Dasiravno se ni nič iz-premenilo v brezpogojni potrebnosti največjega varčevanja pri uporabi močnatih izdelkov, se vendar more ugotavljati, da se ne misli na znižanje odmerkov kruha in moke za osebo. CtSKO - BUDJEVIŠKA RCSTAVRA-1 CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v' Trstu) se nahaja v uHcl delle Poste štev. 14, vhod v uiici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni IisiL MAH OGLASI. Učiteljica potrpežljiva nauči nemško v dve^ mesecih. Barriera 1, L n. 708 TvAftnlnff J- ŠTOKA V Trstu nI Molin pic-irgUVlHU colo 19 sprejtr.e enega ali dva mladeniča iz dobre, poštene hiše, proti takojšnji plači. •2005 ftAVftV Kupujem volno, bombaž, pletenine, cu- rUZOr« nje, volnena in pletena pokrivala in kovine po visoki ceni. Acco Abramo, Acquedotto štev. 13. 706 tffkllO Tsa^e vrste kupuje prva slovanska trgo-feUfUjC vina, Jakob Margon, Trst, nlica Soli tario 21 (pri mestDi bolnišnici.) 691 se bik najboljše pasmo, star 13 mesecev. rfUOil Ivan Žerjav. Boršt štev. 1. 705 ZDRAVNIK m. Dr. Korol Psrničič stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreheijeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne In otroik« bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) IT £ Glavno zastopstvo Splošneoa ijMm zavarovalnega društva 66 ♦ n UsaRosrstne žoKUe 553 žakljev. e G. Stebel, ni. uto 3o. Zaloga 695 fittifthtf pesek, živo ali mrtvo apno, UpEliil$ oglje in drva za kurjavo se dobi pri STEYER, ul. Acquedotto 94. 701 Mšlft bel° in ^rno v*no> čokolado, kavo, ililUf kondensirano mleko Vollmilch in Mager, sardine, lokarde na olju, kakao in vsakovrstne druge jestvine dobavlja na debelo iT drobno po zmerni ceni KARL REXINGER, posredovalec, ulica Kandler 7, II. n. od 9—10 predp. in od 2—4 pop. 1006 Ki v Trstu ulica dai Fornl 52. 9, li. nid. g katero vedno posluje p £ naznanja slav. občinstvu in vsem svojim q 5 članom naj se takoj prijavijo v uradu v - ■ svrho nadziranja plačevainih remi j in mj S ^ prinesejo seboj tozadevno plačilno knjižico, g k Hisd is odprl vsaki žaa oi 8 So 1? in oi 113 5. S reslavraclja S33 Trst, ulica S. Išlc&fd 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne. ■■■BSCa9BBBa«HBB£:S9a3aBEaiaBBMKS!Dr m ® e Trst - Via Stadion 18 - Trs! Ha debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet- ; nike, razni gumbi, denarnice, mazilo z& čevlj«, ^ | Odprl ca ti zuefer tinprei \ za brk«, pletenine, srajce, spodnje hlače,