18. Mka. V Ljubljani, v sonato. 23. Jnnounrlo 1909. XLII. teto. „Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: ćelo Ieto.........K 24— ćelo Ieto.........K 22 — pol leta.........„ 12— pol leta..........ličeni leta........., 6— četrt leta.........• 550 na mesec........, 2— na mesec........„ 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvot Knaflove ulice št. 5, (I. nadstropje levo), telefon et. 34. Izhaja vsak dan zvečer Izvzemši nedelje ln praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat alt večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. (JpravniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. -------------------- Posamezna številka velja 10 vinarjev. ------------------- Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna t»«l*»r«»^ telefon «t. H*. „Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo Ieto......... K 25— cei0 Ieto.........K 28 — pol leta......... „ 13-— . ... . j * , četrt leta......... „ 6*50 za Amenko in vse druge dežele: na mesec. . . . . '. . * . I 230 ćelo Ieto.........K 30.— VpraŠanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. lpr»*niit«oi Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), irlrfe«« *«•&*• LjuMlnnskeia veteranske-$a 5boro otoodlN no smrt. Že mnogo desetletij obstoji v Ljubljani vojaško veteransko društvo, ki ima za člane same doslužene vojake. Nanien tega društva ,ie dvoje«, namreč idealen in materialen. V idealnem oziru ima društvo nalogo gojiti med elani in po ujili med drugim prebi valstvom patrioti-čn» mišljenje, to je, zvestobo in uda-nost vladajoči cezarski hiši in državi. ljubljanski veteranski zbor je to svojo nalogo izpolnjeval vedno s po-sebuo vnemo, kolikor je le bilo v njegovih moeeh in je v svojem patrioti-čnera navdušenju včasih še prekora-čil tisto mejo, ki jo doloća slovenska narodna zavednost. Z nedosežnnn po-nosoin je veteranski zbor vedno gle-dal na svojo erno-ruuieno, s cesar-skim orlom okrašeno zastavo. Z ne-utrudno vnemo se je udeleževal vsa-ke patriotične priredbe in z veseljem prostovoljno izpolnjeval dolžnosti, zaradi katerih so aktivni, dobro pla-čani ofieirji dostikrat zabavljali, da so jim nadležne. Ravno tako je veteranski zbor pri vsak i v oj as kl priredbi drage volje sodeloval in je kot reprezentant mešćanstva dal takim priredbam poseben značaj. Kazmerie med vojaštvom iii me-ščanstvoin je bilo do 20. septembra tako dobro, kakor morda nikjer dru-gje; vobče je veljala Ljubljana za eno najprijetnejših garnizij, Prav veteranskemu zboru, ki ima intimne stike z najširjimi krogi prebivalstva, gre v najvećji uieri zasluga, da je tako bilo. Vojaški veteranski zbor inin. pa še drugo nalogo: pod pirati doslužene I vojake v slučaju bolezni in podpirati vdove in sirote svojih elanov. To je eminentno humani tareu, nad vse člo-vekoljuben namen, ki je toliko vzvi-šenejši, ker se država cisto nic ne zmeni za tište ljudi, ki so v vojaški službi prišli ob zdravje. Koliko je ljudi, ki eo se v vojaški službi pokvarili, da začno prezgodaj hi rat i in inorajo iti pod zemljo, ne da bi bili preskrbeli za otroke in vdove. Dolž-nost države bi pač bila, da skrbi za te ljudi, a država se še nikdar ni spomnila te dolžnosti. Ker država ni-eesar ne etori, so dosluženi vojak i sami preskrbeli zase in za svojce. Leto za letom, v dobrih in v slabih časih, so žulje svojih rok znašali v društveno blagajno in iz te blagajne i so dobivali pod pore elani, ki so si služeč cesarju, pokvarili zdravje, člani, ki so bili v bedi ali v nesreći, vdove, uezinožne za delo> in sicer od j vsega sveta zapuščene sirote. Blagoslovljeno ^e bilo delo vojaškega ve-teran&kega zbora; sto in sto siroina-kom je to društvo pomagalo, r>to in sto vdovam in sirotani je otrlo solze. ; In s previdnim, skrbnim in nesebič-' nini deloni si je to društvo tekom dol-' gih let prihranilo 23.000 kron. Te : krone so se zbrale iz žrtev siromašnih ljudi, te krone so si člani pritr-gali od ust. Zdaj je pa e. kr. deželmi vlada to društvo obsodila na smrt, e. kr. deželna vlada je namreč to društvo razpustila- Kot vzrok razpustu se navaja, da je vojaški veteranski kor prekorači 1 društveni delokrog s tem, da je za ranjenee 20. septembra dovolil 200 kron. Kazpust veteranskega kora je ravno tako brez primere, kakor je brez primere to neutemeljevanje. Moje dnistvpiiGinii delokro&u so uavadno jako površno đoloeeiu\ zla-sti pri društvih, ki obstoje že mnogo let in imajo zelo stara pravila. Na-vadno se razpuste društva le, ee se vtikajo v politične zadeve, pa so te-daj le, ako nastopijo proti državi. Na Pri morske in, kjer so rnzpusti društev dosti pogosti, je vlada do-slej vedno razpnšeala samo dništva, katerim so bile dokazane veleizdaj-ske agitacije. V zakonu ni nikjer rečeno, da se mora razpustiti kako društvo, če prekorači svoj delokrog, kar pomeni, da se pač srne razpustiti, če je prekoračenje eklatantno in v na.s])rotju z državni mi interesi, sicer pa da se taka prekoračenja lahko izlcpa pora v na jo s tem, da se društvo opozori in posvari. Odkar je bil pred tlavni-ini leti »Južni Sokol« razpusčen, se na Kranjskem ni zgodil tak razpust, kakor sedaj. Primerilo se je pač, da je kako nepolitično društvo prekom-čilo svoj delokrog in poseglo v politične zadeve, a razpuščeno ni bil<» nobeno. Ćelo v času, kar je barun Schwarz v deželi, so se primerili ta-ki slučnji, a vedno se je vlada zadovoljila s tein, da je dotično društvo posvari la. Patriot ično veteransko društvo pa je bilo kar na kratko in brez posvarila razpušeeno, čes, da jo prekoračilo svoj delokrog, ker je za uboge ranjenee 20. septembra darovalo 200 kron, ker je torej imelo člo-veško usm i ljenje % ljudini, ki so zadobili strašne poškodbe in so deiouiu. poha hijeni za .vse življenje. Ce se stvar nfetaneno pregleda, spozna vsak, če ima količkaj dobre volje, da tu aploh ni govora o kaki politični manifestaciji. Za ranjenee so darovali najrazličnejši Ijudje, tn-di politični in narodni nasprotniki, ne da bi demonstrirali, nego da bi revežem pomagali. Prav tako je tuđi veteranski zbor iz človekoljubno-sti, iz golega usmiljenja, daroval 200 kronic za ranjenee in ee je tuđi s tem prekorači! stoj delokrog je to vendar storil iz nnjplemenitejšegn nagiba in zato kriči izrečeni razpust tega društva do neba. Posledice tega razpusta so za člane, vdove in sirote strašne. Po društvenih prav il ih priđe namreč eelo društveno premoženje v roke de-želne vlade. 23.000 kron, ki so jih elani zložili tekom dolarih let, dobi. v roke vlada, da napravi iz njih ustanovo. Ubogi člani, uboge vdove, ubo-gre sirote! Kar nam je na srcu spriČo tegu razpusta, ne raorerao povedati, kajti državno pravdništvo nas itak zaple-nja za vsako malenkost. Ne lnoremo se ganiti. Zvezali ho nam roke in la-raašili usta. Toda tležela kranjska ima v državnem zboru enajst slovenskih poslancev. Edini liberalec ne more dosti storiti, pač pa se lahko dosti stori, če pojdejo klerikalci v boj za pravično stvar. Od klerikal-cev je torej vse odvisno; povemo jiin pa naprej, da ne borno molče gledali, ee bodo tuđi v državnem zboru igrali tako žalostno vlogo glede Schwarza, kakor so jo igrali V deželnem /boru. Ježili pri sotliščlh. Dr. Hanns Fischbock, visok eod ni funkcionar na Dunajn piše v »Mitteilungen des Veroins osterr*.1!-chiseher Richter« z dne 1. novembra 1908 o svojstvih sodniku tuđi t«»le: Kr (prihodnji sotlnik) Avird ferner lernen mit dem rec;ht.siichen«l«.'u Vu-blikum zu verkehren, aus dem oft genug unordentlichtjri um! imlogi-sehen Parteivorbrhigen das VVichti-ge herauszubinden, sieh ent,s<*heiden, vor weleher B v h o r rl e umi ln welohem V <• r f a ^» v o n v\x\o he~ stimnite Reehtsaehe anhiingig zu inachen ist und sioh daran gewoh-nen, die Sprache der Parteien zu verstehen und mit ihnen in ihrer Spraehe zn reden. A uf dieses icer Kichter muss die Parteien und die Parteien miissen den Kiehier verstehen. Dies gilt insfoeKondere fiir den \TerkeJir mit tl«^n Land- und (jiebirgsbewoh-nern. JSolchen gegeniiber eine hoch-trabende, ihnen unverstandliche Sprache zu fuJiren, bringt den Kieh-ter in CJel'ahr, dass er in der lievol-kerung uicht Wurzel t'assen kaun, dass ihm dan Publikuru kein Yer-trauen entgegen hriugi.« Ce bi bil gosjMKline Pitreieli bral poi>reje ta stavek, ki ga je spisa 1 njegov stanovski tovariš in še eelo Nemec, bi gotovo ne bi i poslal v Se-vnico takega si»dn)ka, ki Savo riba, mesto v Savi ribari, ali v Puij takega, ki zahteva oc? ljudi, naj vza-mejo j>trg« (nehuien Sie I^latz) ! Ce bo prišel navedeni stavek kdaj do veljave tu
  • diščn, ]>otcin pač ne bo mogol vee soditi lllrnst iločki v Ornorulju. O tem «$odniku szno že nekot- pisali, kako je »pobelil« dr. Mavring-a, »mati je šla po njenem sinu«, liamesto po svojega sina, >;konj je se vodno skočil«, »fant ni nobenc^a riba ujel'<, »fiiiit je skoeil za kokosom«, »tega ne smete vee reciti« itd. Vso te klasične evetke se nahajujo v spi-sih e. kr. okrajaega so^lišća v JJub-ljani, (Kldelek VTT. Gospod Pitreieh si jih lahko ogleda. Pa ludi to je ou-den slučaj, da ravuo ribe delajo toliko preglavie nemškin) soduikom. Selley v Sevnici Savo »riba«, Stoekl pa meni, da so vse ribe mo-škt^a spola. Po dokončanih visoko-sulskih študijah je ISUW*kl naiueraval vstopiti v sIužIk) pri finaitčni direkciji, ki baš ni navdu.šena zašeitnioa I»r«vic slovenskejfri jezika, vendar pa ga je tedanji dvorni svetnik Lu-hc<- zavrnil: a>Meiu lieber Freund, >>ei uns muss man auch Slovenisch kennen,« nakar ga j«^ grof Oleispaeh sporazumno z Levičnikom sprejel z odprtimi rokaini v sodno službe*. In ta človek sedaj sodi Helokranjce! Najžalostnejšt^ pa je to, da so t»*ga cloveka vsi slovenski sodniki na-pram slovenskim avskultantom na vse pretege hvalili glede njegove vztrajnosti in pridnosti. Priznati se mora, da je bil StdV-kl res silno pri- den. Za sestavo «oVol!*ov, Pleter-šnikov i u Janežieev slova r, Janeži-cV*vo slovnico in Pečnikov poliglot in še drugih takih pripomorkov. Ni čuda tedaj, da je Stockl posecal ju-stieno palačo pred priretkom in jo zapušcal po koncu uradnih ur. Ce bi kak Slovenec vstopil v sodno službo v Budimpešti ali v Barceloni, in ne bi bil veše niadžaršćine ali španšei-ne, bi moral biti ravno tako priden, kakor je bil Stoekl. Po vodali bi £e marsikaj iz St6cklov«»g:i službovanja pri sodišču v IJubljani, pa se noče-mo prevee zameriti jr. Levičniku in uemškim svetnikom. Pripomuiino le še to, da slovenski avskultant ne dobi nikdar [K>hval«\ če so njegova de-la še tako izl>orna, puč pa grajo, Če mu iz peresa ni do pravopisna napa-ka, uli če ostane v perersu kaku be->se ininistrsivo prestavilo v Kope r. Ta človok se manj razume slovensko, J^akor pa **%t(x-kl. Od kod je pruvzaprav Krausenek prišel na ICranjsko, te^*a nam status ne pove, vemo pa, da se je svet ni k JOrnil Riz-v. o 1 i , ki je po imenu \ja\\, po mišljenju Neniet*, sploh v^e, le Slovenec ne, izrazil nekoć i»ri glavni razpravi o njom: rDiescr Monsoh passt doch nicht zum Riehtor in Kr:iin, da er Sloveniseh nicht v^i*steht,« pri ce« iner pa jo dvorni svetnik Gerilesie ]»rocej pisano i>ou:ledal. Koliko nesre-čc lahko 2akrivi s(»duik, eo slovensči-ne ne razume ali če n*» pozna kmoč-kih razmer! Leta 1903., toroj nokaj meset'ev iK)zueje, ko .i? prišel Krau-senec'k v Kočevje, prid^ neki slovenski kmetie v sodišče tožit svojega so-soda, ('\% da mu je na meji posi'kal nt-kaj sin rok, v vrednosti nad 50 K, in zadene na dr. Kransenecka. Ta jo gledal kakor grorenjestajerski »Todl«, ker ni razumol slovon.sko grovoreče.ga kmotiča; za tolmnčn j«» služil todanji pisar — sedaj daveni asistent Prime —, ki pa je tako hudo jod jal, da ga ni mogrel živ krst razumeti. Kako jo bila tožbu sprejeta na zesti. Nekatertiiki so z;istra-žili hišo, da bi Jono-' ui> niogel ubrzati, Nače pa je peljal o\ojo vojsko previdno na podstrešje, kjer je stara sveti) ka delila svojo ck roni no luč tako, da je bilo lo za siJo vidfti. Kor jo bilo število napadalcov veliko, je ćelo naš Nače čutil v sebi junaka. Spr-va je bilo vse tiho. Podstrešje je bilo zolo obširno in tistih nepotrebnih kotov in kotičov jo bilo tuđi zadosti. Povsod se je moralo posvetiti, seve-da — nič in zopet nič. Da?i so prc-ganjalci prišli na podstrešje le za to, da bi tata vlovili, so se vendar čutili olajšano, ko nišo nikogar našli. Kaj pa mislite, taki lopovi tuđi streljajo, ali bodejf>, kaj jo takemu človek u za tu je življenje! Kar zakriči domaći Peter: Tam je tam! Na lovi je nokaj grozno zaropotalo. Na zid prislonjena že vpokojena vrata so so prevrni-la na tla in crna senca je stekla naprej v temo, kjer je zopet izginila. Vsi zakrice h krati: Tat, lat! Ko so videli, da so jim tat im-ičo. so elobili neverjeten pogiim, sigurnost življenja pa je rodila razne dovtipe, ki so dozo val i proti zalotenemu nesreene-žu.Najglasnejši je postal vojskovod-ja Nače. »Le skupaj, le skupaj«, povelju-je svojim sobojevnikom. »Ta nam ne srne uiti. Le čakaj ti pa^ja kuga, danes nas boš po/mi!. Plačal bos ves strah, ki smo ga zaradi tebe uži-li. Le naprej, le hitro, pa sknpaj. Kdor g& prvi doseže, le s krepeleem po njem, če mu prav noga odleti, saj to iw. more biti prepovodar.o. Lo pripravi se, ti lovi razbojnik — - oho, zopet je naprej švignil, pa i:na urne peto, ta zajčja korajža. Zdi se ini, da je kožuh na robo oblokoi, da bi mislili, da jo sam privilegirani hudi-ček pred nami. — O, poznamo mi tako burko— to to ne bo resilo, le hitro odmoli svoj zadnji očenašek, ti duša kosmnta, knialo boš v kremp-Ijih pravio«*. Le skupaj, le skupaj — ha, da vidite, v past j«1 šol — tam za tramoin, no more več naprej, vsake komedije je enkrat konec — le sem, lo sem —!« Vse je drlo proti označene mu prostoru. Hiša se ie istresala, rt^pot in vpitje pa je postalo tako, da se vboga Manca v postelji strahu ni upala dihati inislee, da se vrši nad njo krvavo klanje in da svojega Na-oota ne bo več videla živeg-a. Nače pa je bil na konju. Bliskom a se vrže na tla, poseže z red-kim pogmnoin v temo tja za tram ter zakriei zmaeronosno: »Ga že držim, ga že imam — luč, luč, kako ta vragr brea, ne bos mi u teke 1 ne ali te drži Purgarjev Nače! — pokaži, pokaži, kak razboj-niški obraz imaš!« Ob nepopisnem upitju se je Načetu posrećilo, spraviti groznega hu-dodelca izza trama. Prestani strah je le temn izvil iz prsi bolesten »bee-eh«. Bil je — sosedov koze]. Tableau! V štutfentoujkiti ullcob. Ljubljanska povest. (Dalje.) »To prav lahko ugaueni,« mu je odgovorila grofica. »Sieer pa niRt*-m prav nič radovedna.« »Bodi te mi 1 ost m i i u poslušajte me, grofica,« je sili! baron Spinetti. »Đanes sto mi dovolili ta sestanek. Sročen som, a vendar nesreeeii. Tu niste varni, vsak do naju laliko vidi in sliši...« »Kaj za to? Prišla sem občudo-vat razgled.« »Da .. . da ..,, a jaz vam imam šo marsikaj povedati in to vani morom povedati samo na samom. Glej-te, tu doli ravno pred nama je ogra« jen vrt, v katerem je prijazna, z zc-lenjom obrasla lopa. Nihče ne priđe na tu vrt. La«tnik stanuje nekje da-leč v meetu. Koj po oni ytczi se priđe do vrat . . .« »Ki jih odpre skrivuosten ključ in tičica je v pasti,« se je smejala grofica Lici na ves glas. »Nie ine ne vabite, ljubi baron, v tu je vrtove ne maram zahajati.« »Kake kaprice imate danes, gTO-fica,« je zavzdihnil baron Spinetti in začel jezno gledati lepo cvetočo ženo, ker ni vedel, ali se brani le navi dozno, ali ga ima za norca, »Vrt je res vreden, da si ga ogledate,« je nadaljeval baron Spinetti. »Nekake terase so napravljeno je čudno zdelo, da ni nie plačal za Štempelne, a še bolj debelo je zazijal nasprotnik po dostavitvi sodnega poziva, iz katerega jo doznal, da ga državno pravdnišivi> preganja radi hudodelstva tatvino. Kvodla se je preiskava in ta je dognala z lzveden-ei na licu mesta, da je ovadenee po-6ekal smreke na svoje? m svetu. Vre-iskava je bila sicor u stavljena, toda ovadenec je vložil proti ova d i te Iju nasprotno ovadbo radi hudodelstva obrekovanja po § -09. kaz. zak. in dosegel, da je bil misproinik -- to je tišti, ki je prvotna iskal pri sodisču pravne pomoči, obsojeii na večteden-sko jeco pri okrožnem sodišču v No-vteni mestu. NiČ nm ni pomagala njegova trđitev, da ni imel namena koga ovaditi radi hudodelstva tatvi-ne, marveč vložiti le civilno iožbo na odškodnino ali radi motenja. posesti; Krauseneek je bil v t«.\j preiskavi kot priča zaslišan in je i>otrdil, da je knietič izreeno zahteval, da se sprej-me na zapisnik kazenska ovadba. fto bi bil Krauseneek razumel kmetov jezik ali pa koli"*kaj poznal kmečke razmere bi v tem slučaju gotovo ne sprejel kazenske ovadbe, marveč civilno tožbo. Kdaj pa toži sosed so-seda za tatvino, ee mu ta na meji po-seka drevo? To Je kveejeiu motenje posesti! Tako je ta soduik vsled neznanja slovenskega jezika in no.po-znanja kmečkih razmer pripravil enega slovenskega davkoplačevalca v preiskavo radi hudodelstva iatvi-ne, drugega pa v ječo. Gospodine Pit-reich si da ta dva spisa lahko v upo-gled predložiti, eden se nahaja ])ri c. kr. okrajnem sodišču v Kočevju, drugi pa pri okrožnem v Xovein mestu; postregli bi mu tuđi lahko z opravilno številko dotičnih spisov, toda to si prihranimo do tedaj, ko nam bo poslal uradili popravek. Ka dovedni smo le, kako bo ta Krauseneek uradoval v K o p r u! Toda nemški sodniki ne škodu-jejo samo pravosodstvu, oni gojijo tuđi nemško-nacionaiiii duh. Kvo ga fakta! Radovijiški sodnik Hugo Lu-sehin, ki je tretji državni izpit tri-krat delal, je bil nekw konkurzni komisar. Kot tak je poslal vsem ude-leženim upnikom, tuđi slovenskim, samonemške uprasevalne pole. Neka zavedna ljubljanska tvrdka na nem-Ški dopis ni odgovorila, vsled eesar jo je sodišče v nemškem jeziku ter-jalo, naj neiuško polo izpolni. Za-stopnik tvrdke je odgovori 1 sodišcu, da ne izpolni nemsko polo, da zahte-va slovensko, kar ima pravico po elenu 19. državnega osnovnega zakona, Toda na duhu ubogi in na nemški nadutosti bogati Luseliiu ni hotel dati tvrdki slovenske vpraševalne pole, marveč doposlal spise na e. kr. deželno sodišče v Ljubljane z napro-silom, da zasliši trmastega poslovod-jo na zapisnik. Če ni to fauatizem. potem pa ne vemo, kaj je. Lusehin je rajši pripravil svojemu stanovske-niii tovarišu delo, kakor da bi bi] tvrdki poslal slovensko polo! Kaj bi dr. Eger, najnovojši predsednik de-želnega sodišča v Ljubljani, uapravM s slovenskim sodnikom v takem slučaju? NaŠteti bi znali se mnogo tak ih zanimivih slučajev, toda te pribranimo za dnigo pot. Gospodu Pitrei-ehu pa svetujemo, kadar namerava k nam poslati zopet kakegž*, »I'bo-šceka«, ki bo gledal v . . . namesto v zid, ali takega sodnika, ki bo Savo ribal, pa ne bo niogrel nobenega riba ujeti, da naj prcbeiv poprej F iseli-bockov članek in naj se tuđi ravna po njeni. Nadsoilltte za Štajersko, Kortiko In Kranjsko v Grade« ter fltuitcl. Dobil som slučajno v roke državni proračun za leto 1909., ta je-dilni listek avstrijskih narodov. Vi-del sem, kateri narod je jnoenejši, bogatejši in pri tem brezobzirnejši, ta ima tuđi kravljevski mizo pokri-to, kateri narod pa je slab, ubog- in pri tem skromen ter Še ćelo brezbri-žen, ta dobi le drobtiniee. Narodovi zastopuiki imajo torej paziti, kontrolirati in v evidenci imeti državno kuhinjo, da ne bode ljudstvo opehar-jeno. Med drugim me je posebno znnimalo, kakšno razmerje bi moralo biti pri deželnein nadsodišču v Gradcu, kar se tiče narodnosti sodnih uradni-kov, če bi šio vse po pravici. Kar sem dognal, vidi se iz sledeeega: Prisotno domače prebi vaistvo po obeevalnem jeziku: Dežele i Nemci | Slov. Drugi j Skupaj Štajersko 90 j.343 ] 4Q9iČ7T45i 7,313325 KoroSko 269.960! 90.495 345 «60.800 Kranjsko 28.177 476 3o2 853 504 332 Sku^^T/2^T4lS7^3^ 2M9\ "g^78-«57 V odatotkik: Štajersko 6871 SI 18 u-n lOOOO Koroško 7483 l?5J0^ 008 lOOOO Kranjsko 559 94*21 017 10003 Škupaj | 5b \ > | 44 77 | 013 | 100 00 Kakor je iz tabele razvidno, prebiva v podroeju graškega nadsodi-šča po uradni štatistiki z dne ol. grudna 1900 (Oesterr. statist. Hand-buch 1907.) 1,200.480 Nemcev in 975.328 Slovencev, kar da ključ 55.10:44.77. Po tem ključu bi imelo biti razmerje sodnih uradnikov pri graškem deželnem nadsodišeu, kar se tiče njih narodnosti, takole; prezi-dent Nemec> viceprezident Slovenec, 8 deželuosodnih nadsvetnikov Neni-cev in 6 Slovencev, državni nad pravnik Nemec in njegov namestnik Slovenec ter 2 okrajna sodnika Nemca in 1 Slovenec. Ne vera, koliko Slovencev je pri deželnem nadsodišeu v Gradcu, prepričan pa sem, da ne toliko, kolikor zahteva pravičnost. (Op. ured.: Nobenega.) Će bi Nemci bil« v Inkšnem položaju, v kakršnem smo Slovenci, bodimo uverjeni, da bi takšnega zapostavljanja ne trpeli. kakršno mi voljno prenašamo. Da se pomore ]>ra-vičnovsti k zmagi, je treba, da postanemo Slovenci kulturno, politično in gospodarski močni. Slovenska javnost, osobito na Koroškem in Štajer-skem, se mora poleg agrarne politike veliko bolj pečati tuđi z obrtno in trgovinsko politiko, da se vzgoji slovensko mešcanstvo, v katerem bode imelo oporo slovensko uradništvo. Geslo slovenskih politikov mora biti: »Slovencem slovenskih uradnikov«! _________ X. Radi Kamine u infante-rljshl uolainlcl. (Interpelacija poslanca Ivana Hri-bar ja v državnem zboru). Narednik c. in kr. 17. peluitnega jK)lka Anton Gorše je bil dne 1. ja-nuarja 1888. imenovan za kantinerja v novi mestni infanterijski vojaš- ttici v Ljubljani — z izrečno pripom-ob, »da se odpoveduje državui službi in da je to nastavljenje smatrati kot preskrbo.« Anton Gorše je bil kantiner do 23. avgusta 1893. pri e. in kr. 17. pehotnem polku. Ta svoj posel je iipravljal v jM>polno zado-voljnost, kar dokazujejo tale sj>ri-čevala: 1. C. in kr. pehotni polk baron Kubu št. 17. Špricevalo, s katerim se potrj uje, da je Anton Gorse 14 let 4 mesece, in sicer 11 let, 4 inesece kot narednik slvižil pri imenovauera polku, po 12 letih dobil eertit'ikat stev. 8776, a se je odpovedal nastavljanju v državni službi, ker je kot najemnik kantine v tukajšnji infanterijski vo-jašnici našel gotovo življensko preskrbo. Gorše se je ves Čas svojega službovanja v miru in v vojni vedno izvrstno vedel, takisto se je tuđi kot najemnik kantine v vojašnici in pri vajah posebno odlikoval po svoji po-strežljivosti, dobri postrežbi in točnosti. Z vestnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti si je pridobil v polni meri spoštovanje in zaupanje svojih predpostavljenih in vsega polka. Vzpričo njegovega poštenega značaju in velike zancsljivosti ga s tem priporočamo vsakomur. Ljubljana, 18. jul i ja 1893. li. S. Ferdinand Gariboldi s. r. polkovnik. 2. C. in kr. infanterijski polk Leopold II. kralj Belgijeev št. 27. Spričevalo, katerim se izpriču-je, da si je gr. Anton Gorše, kantiner v novi infanterijski vojašnici v Ljubljani, oclkar je polk sem kaj premeščen, pridobil v vsakem oziru popolno zadovoljnost tako častniške-ga zbora, kakor tuđi moštva. Zato ga tako radi njegove marljivosti in vneme kakor tuđi radi iK>štenega poslovanja vsakomur naj tople je pripo-ročamo. V Ljubljani, 26. aprila 189(3. L. S. Nitsehe s. r. polkovnik. O značaju in drugih lastnostih Antona Goršeta daje to-le spričevalo potrebna pojasnila: 3. Spričevalo, s čemer se potrju-je, da je služil Anton Gorše okrog 3 leta (1875 do 1878) pri 11. stotniji 17. pehotnega polka baron Kuhn, kjer sem služil tuđi jaz sprva kot stotnijski častnik, kasneje pa kot po-veljnik te stotnije, in sieer s posebno vnemo in ambicijo. Odlikoval se je s strogo pravičnostjo, poštenostjo in točno zanesljivostjo ter je veljal kot vzor čistega značaja. Vsled svojih izvrstnih moralnih lastnosti si je vedno uinel iiridobiti in vzdrževati spoštovanje in naklonjenost tako svojih predpostavljenih, kakor tuđi podrejenih. Pred sovražnikom, proti kate-reinu se je boril pod mojim povelj-stvom, se odlikoval z občudovanja vredno hrabrostjo in z bodrečim vplivom na svoje podrejene. To verodostojno spričevalo sem napisal na prošnjo gospoda Antona Goršeta. Dunaj, 28. aprila 1896. Aleksander Skrem s. r. gardni ritnojster, vitez avstrijskega reda železne krone III. razreda.« Ker je s 1. oktobrom 1908. pogodba za kantino potekla, se je Gorše potegoval za to, da se ta pogodba obnovi. Tozadevna prošnja se je pred ložila v. in kr. intendiinei 3. koro, v Gradcu s tem le priporočilom c. io kr. povelJ8tva nove infanterijske vo-jašnice v Ljubljani: I »Prošnja Antona Goršeta, Bedaj kantinerja v novi infanterijski vojašnici v Ljubljani, se predloži s po-ro&ilom, da je imenovani Gorše opravljal kantino v splošno zadovolj-nost 20 let. V presojo vrednosti se predla-grajo nravstveni dokumenti prosilče-vi. Podpisano poveljstvo priporoča njegrovo prošnjo ne samo z ozirom na njegovo dolgoletno, s pridobitvijo srebrne hrabrostne kolajne II. razr. kronano službovanje, marveč tuđi z ozirom na okolnost, da je prosilec vedno imel v zalogi samo dobro, ce-no blago, da je točno izpolnjeval svoje iz pogodbe izvirajoče posle ter na najboljši in najnesebičnejši način skrbel za subsistenco moštva. Radičevie s. r. polkovnik.« Vsled tega priporočila so kantino zopet podelili Antonu Gorše tu in sieer pod prejšnjimi i>ogoji za čas od 1. oktobra 1908. do konca septembra 1911. Pogodba je bila sklonjena 16. julija 1908. Poleg drugih točk ima pogodim ad § 13. še to-le določbo o od povedi in razveljavljenju pogodbe: »13. Med kontraktno dob»> ny-jemnik nima odpovedne pravice. Pač pa luhko odpovc posudbo vojaško teritorialno poveljstvo v slučaju, ako se pojavijo take razni ere, da brez}K>gojno zahtevajo opustitev zakupnikove^a j>oslovranja v vojašnici ne samo radi tega, ker je najemnik kršil pogodbo, marveč tuđi iz drugih vzrokov, za katere je merodajuo edino to poveljstvo. V tem slučaju ima zakupnik po preteku gotove dobe, ki se po okol-nostih lahko določi na 14 dni, raču-njeno od dostave od povedi, ustaviti svoje poslovanje, se izseliti iz pro-storov in vrniti utenzilije, ne da bi imel pravice radi te odpovedi za-htevati kakšne odškodnine. Ce priđe v vojašnico kak drugi polk, to ne spremeni pogodbenega razmerja. Ce pa začasno ni ni koga r v vojašnici, je treba zakupniku za čas, ko je njegova obrt mirovala, plaćati samo naj em n ino za prostore. Ako vojaštvo tekom meseca otl-ide, ne da bi se nadomestilo, napravi vojaško poveljstvo z zakupnikom račun za že pretekli del meseca in najemnik je dolžan dotični zakupni-ški obrok takoj plaćati.« Anton Gorše je 1. oktobra 1908. prevzeto kantino oskrboval na isti vzorni način kakor doslej. Vojaško poveljstvo ni imelo niti najmanjšega vzroka za nezadovoljnost. Kako pre-senečen je torej bil, ko je dobil ta-le, z dne 28. novembra 1. 1. datirani od-lok c. kr. poveljstva mestne infante-rijske vojašnice v Ljubljani: »Obveščate se, da je c. in kr. korno poveljstvo z naredbo št. 13.282 z dne 24. novembra t. 1. z ozirom na točko 13. z vami sklenjene pogodbe odredilo, da se ima vam ta pogodba odpovedati z ukazom, da se imate iz lokalov kantine tukajšnje infante-rijske vojašnice izseliti dne 31. decembra 1908 . . . Radičević s. r. polkovnik. njegove prošnje za podelitev kanthiske obrti oči 1. oktobra 1908 naprej in z ozirom na to, dći Anton Gorše tuđi od in redke cvetice .so tam nasajene. Hazgrled iniate po iiajstarejsili. hišah ljubljanskega mesta in čez njih strehe po vsem bar ju in do tivolskega gozda. Ker radi slikate, vas bo ta razgled gotovo zanimal.« Baron Spinetti je skrbno prikri-val, da je bil pred dobrim leđnom vzel ta zanemarjeni vrt v najem in dal tam postaviti prijazno, iepo, opremljeno lopo, ])ravo Ijubezensko gnezdo. »Torej . . . grofica . . . upam, da ste si vendar premisi ili f« »Kaji« je vprašala grofica vidno raztreseno, kakor da so njene misli kdo ve kje in je že zopet pozabila, "kar se je prej govorilo. Baron Spinetti se je ugrizuil v iistnieo. Norčevauje grofice Lici mu je že presedalo, a bil je toli previđen, da tega ni pokazal, saj je vedel, da sicer ne bo imel nikdar več take prilike, kakor danes. »Ne trpinčite me tako neusmi-Ijeno . .. bodite, dobri grofica . . pri-"dite jutri. Videli bpdete, ta vrt je krasen .. .« »Ah, kako ste dolgočasni,« je eiknila grofica nevoljno.« Ze drugič mi pojete o tem vrtu, kaj res mislite, da se zanimam za salato in pe-teršil.« »Ne... ali učeni ljudje pravijo, da parne ten človek ne srne odnehati, kadar se gre za njegovo srečo.« Baron se je zopet nekoliko pri-maknil grofici in jo je prijel za ro-io. Toda grofica je roko hitro od-maknila in že v istem trenotku vsta-la s trate. »&olnc.e je že skoro zašlo . . . treba je, da greni domovi« (irofica je hotela svojega sprem-ljevalca kar na mestu odsloviti, toda baron Spinetti je pač z veseljem po-Ijubil podano mu roko, odpraviti pa se ni dal, na noben način, niti ko mu je grofica očitala, da je nadležen, in li ko mu je rekla, da je imperti-nenten. Naposled se je vdala v svojo nsodo in je dovolila, da jo je Imron Spinetti sj)reinil. »l^a samo do konca Študentov-skih ulic«, je rekla slabovoljno in hodila, kar je mogla hitro. Baron Spinetti je to zadnjo priliko dobro izrabil. Prosil in rotil je grofico brez prestanka naj ga usliši, naj so ga enkrat, samo enkrat usni ili in priđe na označeni vrt, samo da bi mogel pasti pred njo na koleni in poljubiti rob nj enega krila. Še na koncu Študentovskib ulic, ko se je bilo treba ločiti, se baron Spinetti ni dal odgnati. Grofica je bila vsa nervozna, vsa iz sebe. »Bom videla... ne vem . . . morda«, je korično rekla, kakor bi ne vedela kaj govori in hotela odi ti, v zadnjeni hipu pa se je še enkrat obrnila in dihnila: »Kaj ne, vrata bodo odprta.« Pohitela je od njega, kar bežalu jt», baron pa je z zadovoljnim usme-vom na svojih pohotnih poljubov va-jenih ustnih ostal še nekaj časa na izhodu ulic in gledal zmagonosno za Iepo ženo^ prepričan, da o njegovi zmagi ni nobenega dvoma več. Nič ni zapazil, da je iz male ga okna v ulieah gledalo dvoje crnih oči z napeto radovednostjo nanj. Prišedši do stolne eerkve je gro-fi<;a Lici začela počasneje hoditi, ker je morala biti pripravljena da jo bodo srečavali in pozdravljali različni znanci. Kadar je grofica Lici počasi hodila, se je nekako zibala v bokih. Zavedala se je te svoje edine napake, a ni je skušala popraviti, češ, da priđe tako njeno telo bolj do veljave. Vedela je tuđi, da s svojo bojo mo-ške naravnosti provocira, a \zlic temu se te boje ni hotela odvadiii. Ko-prnela je po uspeh ih vedno in pov-sod in se ni branila nobenega; tuđi če jo je še tako neznaten človek ob-čudoval, ji je to ugajalo. Šla je počasi okrog mesta, ponosno, skoro ošabno, a vendar obču-dovana od vseh in zavidana oil umo-gih. Ustavljala se je ]>red razniini prodajaluami, ne da bi ogledovala razloženo blago v oknih, marveč ž njim.« »Vse pa nienda vendar m\« se je zasmejala grofica in v njenih očeh se je pojavil sijaj prešernosti. Grof je bil med tem vstal z zo-fe. Poljubil je svojo ženo, se ž njo pogovoril o vsakovrstnih brezpo-membnostih in se potem j>oslovil od nje, češ, da gre še pred večerjo na sprehod. Grofica Lici je z okna poslala svojemu niožii še en pozdrav, in potem gledala za njim, kakor bi ga še ne poznala dobro vzlic dva-najstletnemu zakonu. »Za junaka kakega romana pač ni,« je rekla sama pri sebi »a slabši tuđi ni od drugih — kdo ve, zakaj ga pravzaprav varam I« Razmišljala je dolgo o tem, a po vol j nega odgovora ni našla. (Dalje prihodnjit) ega časa naprej- ni dal-noberiega p<>- j roda za nezadovoljnost, se*mora pro- I i njemu naperjena naredba smatra- I i kot nasilnost in mora vzbujati I nnenje, da se je c. in kr. poveljstvo I nestne infanterijske vojklhiee v I Jubljani pridružilo bojkotntinu gU I »anjn proti Klovenskim obrtnikom, I i ga je započela nernška »8uđhiar- I ca«. I Za omenjeno odredbo ni namreč I uoči najti nobenega firugega vzro- I ta kakor to, da je Anton Gorš> na- I .dušeii in zaveden Slovenec, ki m I Irzne tndi javno kazati to svoje mi- I ►ljenje. Ako je stvar taka, mora I jrorše to naredbo najbridkeje obču- I iti. I Podpisani poslanci stavijo torej I la njegovo ekscelenco gospoda do- I uobranskega ministra ta-le vpnuša- I ija: I »1. Ali je njegovi eksceleuri I man ta dogodek ? I 2. Ali je njegova ekscelenca pn- I pravljena, ako mu dogodek morda ni I mari, se dati v tem natanko ix>ućiti? I 3. Ali je njegova ekscelenca volj- I la vse potrebno ukreniti, da se raz- I meljavi imenovana docela krivionsi r >dredba e. \n kr. 3. kornega povol.j k »tva v Gradcu proti Antonu Gorš<- I Lu?« I Ta interpelacija je imela UKpoli. I Vojaska uprava je g. Gornetu I zopet ponudila kantino, toda g. G(»r I še je bil tako ponosen, da ponudim I ni sprejel. In prav je imel! I Kako nastane]!) potresi. I (Iz predavanja dr. GroSljav I »Mestnem doinu'<). I Kaj so pravzaprav potresi? Za I par sto inilijonov let se moramo pu- I dati v preteklost, tja, ko je naša zem- 1 Ija še kot razbeljena krogla, kot m«j- I hno žareče solnčet*e tekalo po prosto I ru. V svojem razbeljenein notranjtMn I jedru je še do danes obranila nekak I spomin na svojo vročekrvuo mladost I in kadar se je zopet poloii njena niia- I dostna volja, tedćij bi-uhajo ognjeni- 1 ki in razbeljeno kaiiienjc*. 1 Toda svetovni mraz jo je ohhi- 1 dil in oblekla se je v tenko suknjico, 1 v svojo skorjo, na bkorjo so se j»h 1 usedle vodene pare in se strnile v ve- 1 ličastna morja. Mraz je nklenil nj«* 1 no mladcuiško nebrzdanont v kanu- 1 nite okove in otl tistega trenotka s<- 9 je vršil neprestan titanski boj m«s! I ognjem in mrazom. Štokrat in sto- ■ krat je bruhnilo žareče jedro skozi ■ zemeljne plast i, da je znova zažarela ■ zemljina obla v krvavi luči. In slt^t I njič je omagala. Dež in veter, solnc1 I in led pa so se lotili njene skorje, tr 1 gali in drobili, mleli in trli so vnak I griček njenega površja in deroč« rekt* I so vzele seboj odkrušene delce in vM' I kahie od drobne meli *^o jo ponesli* v ■ morje, kjer se je vlegala drobna inel ■ na morsko dno v mogočnih vodornv- ■ nih plasteh. Vsak griček, vsak iu>l mec so zmlele prirodne sile v prah in zdavnaj bi že morala biti naši zemlja gladka in ravna kot biljanl-na krogla brez holmov, gričev in jro^ ra, da se ni jela mogočno gubati nj«' na skorja kot koža ostarelemu člov«-ku. Vedno bolj in bolj se jo hladilo, krčilo in stiskalo njeno ognjeno jetlro in suknjica ji je postala preširokn. Nagubančila se je v \elike gubo iu na vseh koncili in krajih so prikuka la iz morja veličastna sleraenr. w-meljskih gub. Kar je preje bilo inor sko dno, je zdaj postalo gorski vrli, ono blato pa, ki so ga tekom stoli socletij nanosile reke na morsko dno. se je v tej dolgi dobi strdilo v tnlo kamenje in zdaj tvori visoka ka menita pogorja. Tndi vsa našii tk» gorja so zgrajena iz okamenelih pl:i-sti morskoga blata. Mogočna sila prirode, ki je ^ru bala zemeljno skorjo, pa je f>ilJ| brezobzirna dovolj, kjer se ji ni ho-telo vdati trdo kamenje, da je je zl«>-mila in nastale so več kilometri* dolge razpoke. Tako se je razdrohil» I preje celotna skorja naše zemlje v J posamezne grude, ki i>očivajo drujra ob drugi kakor ]>osamezue o^k«' v zidanem (»boku. Posebno tam, k.)*'r so se dvignila visoka gorovja \i ravnino, se je prejMičila skorja v jkhIoI žnih, velikanskih razfKjkah. Kameniti okovi naše zemlji1 ^ se razdrobili v posumezne plt^* in preje v enoten sklev> uklonjen*1 si le njenega ognjenega jedra so b\\<-oprašcene. Kjerkoli je segala raziH) ka dovolj globoko v svod našt- z^m lje, je prikipela na dan razbelj*'"1* lava. Po teli dolgih razix>kah «*' ** naselili ognjeniki drug poleg dm gega. Oni trdniT nepremični obok n*1 še zemlje, na katerega človek tak*» brez slutnje in strahu zida svojo tU> move, torej ni t«ko zanesljiv in i»*v premičen, razbit in prelomljen j*? x posamezne kosce kot obok razpatl"' razvaline. Kdo nam je porok, da l*v do sve te razbite pločice vekoiuflJ slonele druga ob drugi, ne da bi »a ali ona zdrknila nekoliko nizJ^I" Nihče — in zgodo vina naSe 2erouf nam dovolj jasno priča, da se jo }° že premnogokrat zgodilo. Tam kj**r I (Dalje t prilog) 1. Priloaa ..Slovena*e«u Narodu" ftt 18. dne 23. iannfarla 1909. Paaes valovi ogromni tihi ocean, se ,e nekoć eolnčila prostrana celina, ki v, je okroK in okrog odpoeila od ze-meljskega svoda in nekoć je ćela ce-Hiia ob tej vseobsežni razpoki zdrk-^1$ nizdol, da je morje zavalovalo pfeko njenih rodovitnih poljan in finija je bila oropana celega kontinenta. Razpoka je pa ostala in v ce-lem ujenem obsegn je bruhnila na {lan lava, ognjenik se je naselil pri ognjenikii, ki stoje še danes ob obrežju Tihega oceana po zapadni |\ineriki in vzhodni Aziji. Tako strašnih katastrof, ko požre iiiorje ćele kontinente, ima zacrtati 7ifodovina naše zemlje seveda le ma-\q. Skoro vsak dan pa se dogaja, da ta ali ona razbita pločica ob glo-hoki razpoki zdrkne nekoliko nizdol ali se pa nekoliko dvigne, saj guban-(Vuje zemeljne skorje še dandanes ni i popolnoma končano. Taki mali zdrk-Ijaji so torej v prirodi vsakdanja prikazan in ljudje, ki se nahajajo na dotični plošci, imajo grozovit potres, in sieer ga zovemo grudovni ali tektonski potres, ker ima svoj vzrok v razkosanih grudah in v tektoniki, to je zgradbi zemeljske skorje. Domovina potresov je torej tam, kjer se »lviga gorovje iz planjav, kjer pre-pregajo zemljo globoke razpoke. Isto-tam pa je često tuđi domovina ugaslih ali pa še delujočih vulkauov, ki so žarečim silam zemeljne notranjo-sti skozi odprte razpoke priborili pot na beli dan. Vulkanizem torej ni vzrok potresov, temveč vulkanizem in potresi so posledice skupnega izvora, namree poslediee razkosanosti zemeljne skorje. Sedaj nam je jasno, zakaj je tuđi ljubljanska savska ravnina tori-štunka in njegovo moe ter nam >mo-iroćajo izračunati oddaljenost potresnega središča. Ogromna, težkn, prosto viseća ni hala so to, ki se zazi bi jejo ob vsakem še tako lahnem in za ("•loveka neobčutljevim tresljaju zemeljne skorje. Z njimi je v zvezi tanko peresee, ki označuje vse ffori navedeno na sa.jast papir. Potresu pritepencu torej 1 a liko iv kar z lica bereino, odkod je prišel, prišli pa snio na sled še neki drugi njegovi navadi. Kadar divjajo po solncu viharji, kadar se pokaže na njem kaka velika pega, takrat se zgane tuđi on in zgiblje naše domove. Ti velikanski viharji so grozovi-ti in ob njih divjanju zatrepeta zemlja, magnetne igle, ki drugače riopre-mieno kažejo svojo smer, trepečejo kot bilke na vodi, nad severnuu te-<-ajem pa se viiame venee pestrih električnih barv, zasijala je severna luč. In ako se že kje prav nalahno tiščite dve zemeljni plošci, tedaj ensi izpodrkne, nastanejo potresi, vulkanom se odpro njih ognjena zrela, po ruđnikih pa prihite skozi neštete razlike množine eksplozivnih plinov. Obrambn! veitnik. »Slovensko .šolski* društvo« na Koroškein proti »Družbi sv. Cirila >n Metoda«. Zadnjič snio se Snvili z !l(>vim šolskim društvom za Koro-*ko ter povedali, da ni mogoće dobiti o njem jasnosti. Sedaj smo dohi-'l jasnost. V zadnjem »Miru« poziv ^Rodoljubi, pozor 1«, kjer s/j pripove-duje. da so si Korošei osnovali last-fift »Šolsko društvo«, ki bo doseglo ttajožji stik z ljudstvom po društve-nib podrnžnieah. »Snovanje novih Ciril - Metodovih pori ružni? sedaj, to imamo svoje potrebno šolsko drn-?vo nima praktićneffa poinena; kjer fc potreba, naj se osu uje jo samo po-?ružniee »Slovenske^a šolsketra dro-^a.« Tako oklic. S tem smo zvedeli dovolj. S tem pozivom je župnik ^ažun s pristaši zabil klin razdora v naše edino nestrankarsko, vnealo-vensko obrambno organizacijo. Tišti pasus v pozivu: »Z družbo sv. Ci-rila in Metoda želimo živeti v miru in prijateljstvu« se nam ne zdi posebna odkritosrčen. Gospodje pri »ftolskem društvu« se morajo dobro zavedati, da so podstavili coklo ne-sebienemu in trudoljubnemu delova-njn družbe sv. Cirila in Metoda baš v trenotku, ko je imenovala posebne-ga potovalneg-a učitelja za Koroško, ki bi naj izvedel družbino organizacijo po vseh župnijah, gotovo lo edino koroškim bratom v korist. Obi-skal je že večino speci li podružnie ter položil temelj za osnovaiije novih podružnic povsod, kjer so tla ugrtKhia. Sedaj je seveda imdaljno t'elo skoraj popolnoma onemogfoče-no. Ako se koroški rodoljubi ukloni-jo Ražunovi paroli, ne preostane naši šolski družbi drutrejjra, kakor se uinakniti iz Koroške ter prepustiti delo in skrb novomu konkureačnemu društvu. To bi imelo usodne posledice za Koroško slovenstvo in z$ narodno disciplino sploh. In kaj j6 bilo vsega tega treba? Kdino ie» zaradi Šentjakobske sole v Hol, dol. Kako je s to solo? V Št. Jakobu so imeli utrakvisticno solo, zadnje čaše inen-da pet razredno. Opetovano se je že jK>vedalo, da so take sole krivične in abnormalne tam, kjer je pretežna večina slovenskoga prebiva Istva. Vendar je tuđi pojem utrakvistične sole zelo raztegljiv. Na Koroškem imamo v uradnih izkazih utrakvistične sole tuđi tam, kjer so že zdav-no vrgrli iz sole edino slovensko knjigo, zastareli Preschernov »Abeced-n ik« n. pr. v Tinjah. Kjer pa je uči-teljstvo narodno, dobi slovenska be-s^eda tuđi v utrakvističnih šolah več pravic, kakor v slovenski soli z nem-škutarskim učiteljstvom. Zato bi bila morala krajni šolski svet in ob-činsko predstojništvo v Št. Jakobu, ki sta oba v slovenskih rokah, skr-beti v prvi vrsti za pridobivanje slo-venskega učiteljstva. Seveda je še večje hvale vredno, da se je skleni-lo zahtevati slovenski ponk. Kakor v vsaki slovenski /ahtevi na Koro-škem, se je tuđi resitev te prošnje zavlekla. Župnik Kažun ni mogel pričakati rešitve, teiuuč je začel na-birati prispevke za novo zasebno slovensko solo. Posrečilo se mu je zbra-ti skupaj potrebno svoto in leta 1907. smo slovesno položili temelj novi zgradbi. Ko je bilo poslopje dogotovljeno ter se je šoia otvorila, resilo je ministrtvo — najbrž ravno vsled tega — prošuj<» Šentjakobča-nov ugodno. Stara šola, kjer je vsled tega pouk slovenski, je padln na tri razrede, dočim inia nova zasebna slov. šola tuđi tri razrede in nad 160 otrok. Kakor je bilo nedavno čitati v »Slov. Gospodar;)u«, otvorile so novo solo šolske sestr;» pot! vodstvom posvetneg-ii učitelja. Tik tako imamo danes v St. Jakobu (K'e slovenski ljudski soli. N'ova šola je krasna palača, kjer sto I in i!, nad-s trop je še skoraj ;>opolnoina prnzna. Si cer se govori, i\;\ se j«1 prošnji za slovenski i>ouk ugodilo le vsled Tor-mnlne napake v prizivu, veiuliir ne bo moprla naučna oblast tndi n;i vsa-kojake nove prizive zavreci z;ilitevo slovenskih občiiuirjcv. A vsaj doth-, dokler se mora na stari soli .slovensko pouče vat i, naj h\ se poučevan.ir na novi soli sistiralo. znkuj sicor st-zna z<>rocliti, rvotno. Keinčurski agitatorji so prid?to \\n dolu, nl»reku jejo novo solo kot naznclnjnško, klc»-štersko, a ]>osledica bi mogla biti, da bi nahujskali starše, ki pošiljajo svoje otroke v staro solo, da ]srosijo za neniški pouk, češ- slovenska je itak novst šoln. Potcin bi zdrževala občina ponemčevalnico, 8loven<*i pa bi si morali svojo solo sami zdrže-vati. In za to bi se naj upregli vsi koroški Slovenci ter bi se naj ;>l)ru-žha sv. Cirila izriniln od nesebične-g"a dela za eelokupnost! Hdinn pametna rešitev teg-a sulske^a v]>ra-šanja bi bila, da se drže stare sole, dokler ima slovenski pouk, iz nove sole pa bi se naj napravi! internat z gospodinjsko in m^ščansko solo za deklice. Tak zavod bi so sam zdrže-val, ker bi ga obiskovah? tuđi slovenske deklice z Gorenjske. Kolikor nam je znano, so teh nazorov tndi prospod-je pri »Polit, in gospodarske tu društvu v Celovcu. Za gospodarsko osam osvoji tov koroških Slovencev. Slovenski rodoljubi, ki imajo denar in src»f* za narodno stvar, lahko stor«» baš setln.i niiio^o za osamosvojitfiv koroški Ji Sloveneev. V nekem. trgu na Spod. Koroškem, kjer je v^a. okolica slovenska ter je ljudstvo preevj lepo probujeno, toda n'inni ])rostora, kjev bi se zbiralo na shod^, veselice ild., je na prodaj velika hiša z gostilno in lepim g(Kspodarstvom. Proda se vse skupaj z živino in gospodarskim orodjem vred. V liiši bi se lahko otvorila tuđi trgovina. Istotako je v nekem trgu ob jezikovni meji s slovensko okolico na prodaj niša z go-stilno. Tndi tam dosedaj Slovenci ni majo svojega zbirni i sca. V neki obmejni župniji blizu Vrbskega je- auera bi bilo lahko kupiti gosti Ino in lepo posestvo najhujšega nem»k«|^a agitatorja. Hiša je blizu župne cer-kve in sole. V vseh treh si u ča jih bi se Slovenci odkrižali hudib in vpliv- i nih nasprotnikov ter si pridobili j nujno potrebno zbirališče. Kupoija se mora izvršiti previdno, da nas ne prehiti »Siidmarka«. Pojasnila daje Ante Beg, potovalni učitelj »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani. Kako delajo naši nasprotiiiki? V Krkonoših na Češkem žive Neuici v tako revnih razn«erah, da je nas Kras v primeri ž njimi še bogata pokraj i iui. Moški zasiužijo s Ika-njem "2 do 3 desetice na dan, ženske pa kvačkajo in delajo slična ročna dela še za manjšo plačo. Toda vkljub revščini so zavedni neniški nacional-ci, in več občin v teh kraj ih je * kanilo, da bodo dnjale »Schulvercinu« po 2 v narodnega davka od vsake osebe. Ko bi bilo med naši mi abčiiia-mi toliko požrtvovninosti in narodne zavednosti! Volosko-OpatUfte novice. Občinske volitve. V tekočem mesecu se vrše zopet po preteku 3 let volitve zastopnikov v občino Volo-sko-Opatija. Volitve so razpisun^ in volili bodo voli led 3. razreda dne 25. in 26. januar ja, volilci 2. razreda 27. in volilci 1. razreda 28. januar ja t. i. Znano je, da obstoji v Voloski-Opa-tiji precej močua slovenska kolonija in znano je tuđi, da je ta kolonijri, ali drugače rečeno, da smo Slovenci v teh krajih živeči vedno v prvih vrstah bok ob bok, kar je bila seveda tuđi naša prokleta dolžnost, z naši-mi brati Hrvati v borbi i>roti nnšim krutim sovražnikom, katerim s>no tuđi po težki in dolgi borbi v poedi-nih istrskih krajih, tako tuđi v Vo-loski-Opatiji, iztrgali iz grabežljivih krempljev kraje, k so bili od nekdaj last hrvaškega odnosno sloveuskega naroda. Ponavljam, da je bila ta borba ob boku naših bratov Hrvatov naša dolžnost, vendar se pa izkazu-jejo Hrvat je proti nam Slovencem v vsakem pogledu ljubeznive in elele z naini dobrote in gorje. Ljubcz:»n «lo nas so pokazali zopet to pot pri !e-tošujih občinskih volitvah iu jirod-ložili za zastopnike v novi občinski odbor nič manje kakor 7 Slovencev, ki so: dr. Konrad J a n e ž i č , Josip B o h i n e c , Ante V ahtar, Ivan S ni r cl e 1 . Fran H r v a t i n , Josip Fran S e v e r in Josip M a g 1 i c a. Ali nioienu) edino priznati, da je to plemeniti dar domače hrvaške stranke tukajšnji slovenski koloniji, ki se ohenem ])ozi\ijn, da se imenovanega dne izkaže hvaležno in stopi na voli-šče korporativno. Naj ne pogrešamo nohenega iz naših vrst! Na svidenje 25. in 2(>. januar ja t. 1. pred občinski ni poslopjem v Voloski! Letni občni zbor Volosko-Opatij-ske društvene ffodbe. V soboto, 16. i. m. je bil tlručinskega glavarstva Volosko-Opatija /naša 5000 K, ona lečiliščne komisije opatijske pa iiOOO K. (iosp. predsednik je pohvalil (Hovanje kapelnika g. Arturja Gervćijsa, ki tv> poiivalo res v polni meri zasluži. Društvena godba je v letu 1908. m\-stopilo KSOkrat, od teg« 56krat obligatno, društveni arhiv je pa danes vreden 4872 K. Društvo je imelo 22.126 K 86 vin. dohodkov in 21.970 kron *2ii vin. stroškov V novom odboru so kot predsednik dr. Matko Trinajstič, odbomiki pa gg. Miran, Žer-ve, Trinajstić, Rajčić, Geržetič, E. Matetič, Vukelič, M. Vahtar, dr. Ja-nežič, c!r. Landž in N. Paršić. Društvena godba ima danes 24 godcev, samih dobrih moči in 12 učencev, od katerih se da 6 že dobro uporabiti. Sijajen ples v korist družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Kakor vsa-ko leto, tako se priredi tuđi letos ples pod gornjim naslovom dne 1. februar ja v prostori h »Narodnega doma« v Voloski. Koliko potroši opatijska lečiliše-na komisija na leto. V Opatiji se je potrošilo v letu 1908. za godbo 74.291 K 73 vin., za lečiliščno šetali-šče in čitalno sobo 10.000 K, za raz-svetljavo v šetališču 1940 K, za gle-dališče 5900 K, za vzdržavanje ob-morskega pota 10.390 K, za odvoz smeti, njih sežig in škropljenje čest 28.965 K, za reklamo 20.406 K, urad-niške plače 19.586 itd. Vsega. skupa i se je potrošilo v letu 1908. 306.561 K 94 vin. Dohodek lečiliščne godbene pristojbine je znasal od 34.043 gostov 261.168 K 25 vin., brez drugih dohodkov in vendar je bilo koncem leta 1908. še 11.799 K 70 vin. primanj-kljaja, ki ga pa krijejo razne točke aktiv. Prememba letne sezone v Opatiji. Do sedaj se je računala letna sezona v Opatiji od 1. septembra do 31. avgnsta. Ker pa to računanje ni praktično, premenilo se je stetje in od sedaj naprej računalo se bo leto sezone od 1 .januarja do 31. decembra. Opatijski pofitni vosovi. V pošt-ni blagajni mora biti ie prokleta Irarja, ko puste po Opatiji voziti neke umazane škrinje, na katerih bo že več ne pozna drngega, kakor samo-nemski napis »K. k. Post«. Poštno upravo prosimo, naj da vozove pošteno očistiti in prebarvati in potem napraviti na te vozove dvojezični napis. Cenc na opatijski električni že-leznici. Takoj ob početku, ko je počela ta železnica voziti, se je obljubilo glede een, da jih bodo pozneje znižali. Preteklo je pa od tega že leto dni, a na opatijski električni že-leznice so še vedno tište strasansko visoke cene. Iz Voloske do Matulje stane kar ćelo krono. Te cene strašno kriče po znižanju, in sice,r najmanj na ix>lovico ali pa še več. Tujei v Opatiji. Opatijo je ob-iskalo od 1. januarja do 13. januar ja t. 1. 738 oseb, od 7. do 13. januarja jih je prišlo 248, a 13. januarja je bilo v Opatiji nastanjenih 1233 gostov. Vreme v Opatiji. Krasno, gorko, suho. O snegu ni duha ne sluha. Toaleta letna, kožuhov se ne vidi. Poslanska zbornica. D u n a j , 22. januarja. Zbornica je nadalje vala razpravo o nujnem predlogu poslanca Kaline g-lede pre-skrbe vdov in sirot v vojni nadi ih vojakov. Predlogu se je priznala nuj-nost in je bil nato sprejet tuđi v me-ritornein oziru. Zbornica je potein jela razprav-ljati o nujnem predlogu posl. Miihl-wertha glede demonstracij italijan-skih dijakov na dunajski univerzi. Muhhvcrth je v svojem govoru nagi« šal, da je vsa nemška stranka tako proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete na Dunaju, kakor proti ustanovitvi italijanske univerze v Trstu. Proti ustanovitvi laškega vse-učilišča v Trstu je vsenemška stranka iz narodnih in državnih ozirov, in sicer zntegadclj, ker neniški narod ne sine dovoliti, da bi se mu zaprla pot do A dri je. Veliko nevoljo in ogorčenje je med poslanci vseh strank iz-zval govoniikov cinični poziv, naj Nemci z ozirom na demonstracije itćilijanskih dijakov na duiuijskem vseučilišču zaveže jo svoje denarne inošničke in ne daru jejo niti vinarja za žrtve potresne katastrofe v južni Italiji. To neverjetno sirovost je ob-sojala vsa zbornica ražen dveh Vse-nenicev, ki sta po duhu in mišljenju vredna Miihlwerthova druga. Ko sta govorila generalna govornika dr. Jager in s1. Wi>ll'a radi pre-ganjanja nemških dijakov v Pragi; posl. Prešla radi proganjanja čeških manjšin na severo-zapadnem Ce-škem; posl. Choca radi mlpoklicanja namestnika g rofa Coiidenhovoja in posl. Sternberga radi splošuc prepo-vedi nošenja znakov na imivt?rzah. Ko stn \Volf in Presi utemeljila svoje predloge, se je razprava prekinila. Na novo so se vložili tile nujni predlogi: Posl. Presi radi uvedbe dveletneira službovanja v armadi in domobranstvu; posl. dr. Levicki o ureditvi jezikovnega vprašanja potom državnega zakona in ]v,)sl. dr. Beukovič o ureditvi jezikovnega vprašanja na Slovenskem. Izmed in-terpelacij je oineniti vprašaiije dr. Korošca na vodjo naučnega ministr-stva radi plakat i ran ja oklica neui-škega »Volksrata« za Spoilnje Štajersko na dunajskeni vseučilišču. Razpustitev državnega zbora? 1) u n a j , 22. januarja. Kršćanski soeialci širijo v zbornici vest, da namerava vlada državni zbor razpu-stiti. Druge stranke zanikujejo to vest, češ, da ni nobenega razloga za tak ukrep, ker je zbornica doslej sto-rila vse, da pokaže, da ji je mnogo ležeče na resnem delu. D u n a j , 22. januarja. V vlad-, nih krogih zatrjujejo, da je pojiolno-\ ma neosnovana vest, da misli vlada na razpust državnega zbora. Iz odsekov. Dunaj, 22. januarja. Social-no-politični odsek je sprejel § 1. novele k zakonu o pokojninskem zava-rovanju privatnih uradnikov. Fo tej točki je del trgovskih uslužbencev iz-ključenih iz zavarovanja. Za referenta je bil izvoljen posl. dr. Drex-ler. PeštanskT parlament in srbski „veleizdajalcL" s Budimpešta, 22. januarja. ] Minstrski predsednik dr. Wekerle bo • ! v jutrišnji seji odgovoril na interpe- ; lacijo dr. Polita radi »veleizdajalske-ga« procesa na Hrvaskem. Budimpešta, 22. januarja. Večina imunitetnega odseka je za to, da se hrvački deputati Pribičević, Banjanin in Budisavljević ne izroče radi znane »velikosrbske afere« sodi-šču, kakor to zahteva hrvaška vlada. Bosna in Hercegovina. Sarajevo, 22. januarja. Ce-ar je sankcioniraj zakon o ustanovitvi trgovskih in obrtniških zbornic v Bosni in Hercegovini. Sarajevo, 22. januarja. Vod-ja hrvaške stranke, podžupan dr. Mandić, je sprejel mesto upravnega svetnika in pravnega konzulenta no-voustanovijene madžarske agrarne in rentne banke, kar je v hrvačkih krogih vzbudilo naj već jo nevoljo. Z Balkana. C e t i n j e , 22. januarja. V narodni skupščini je ministrski predsednik dr. Tomanović odgovoril na intepelacijo radi bosanskega vprašanja. V svojem govoru je naglašal, da je crnogorska armada leta 1875. zavzela Hercegovino in Bosno in da so se zmagonosni ti armadi odprla vrata Mostara in Sarajeva. Ministrski predsednik je sklenil svoj govor takole: »Vsled aneksije jje napočil konec neodvisne politične fcksistence srbskih držav; to je sedaj samo še vprašanje časa. Zato ne moremo pripustiti nobene druge rešitve, kakor to, da se Bosna in Hercegovina zopet združita s srbskima državama ali pa da dobite popolno avtonomijo. Ako se to ne zgodi, smo zapadli smrti.« Skupščina je soglasno sprejela tole resolucijo: »Crnogorska skupščina odobnije vladno akcijo in izraza željo, da bo vlada skupno s Srbijo vztrajala še z vecjo energijo na sta-lišču, ki odgovarja željam in interesom srbstva, časti in historični misiji Orne gore. Junaško naprej-in bog nam bode pomagal! Ni vee nobene možnosti, da bi odnehali!« S k o p 1 j e , 22. januarja. Odbor, v katerem so Srbi, Turki in Albanci, je sklenil, da se ima nadalje-vati bojkot avstrijskega blaga. Sofija, 22. januarja. Včeraj so zaprli šest oseb, ki so na sumu, da so se udeležile zarote proti kralju Ferdinandu. Politično izohrožeofllno drnftoo = zn Doorskl iKraI_r== ^ priredi] _ \m ljnisti sloi v nedeljo, IK. januarja ob polu 11 uri dopoldnc v dvorani 99|fCestnega 5omau. PoroČilo narodno naprednih po-slanoev o zadnjem zasedanju dežel-nega zbora. Pridite vsi na shod! Dr. Ivan Oražen sklicatelj. Dnevne vestL JJV Ljubljani, 23. januarja. — Volitev v trgovsko in obrtu i-ško zbornico. S klerikalei je res tež-ko izhajati, ne ker zastopajo drugač-nji načela, marveč ker imajo jako čudne i>ojine o tem, kaj se srne in kaj se ne sine. Narodiio-napredna stranka je pokazala svojo dobro voljo s tem, da je klerikalcein za volitve v trgovsko in obrt nisko zbornico ponudila kompromis. Dne 18. t. in. je sele g. Kobi sporočil g. Lenarčič.u, da klerikalci kompromisa ne sprejmejo. Včeraj piše »Slovenec«, da so predsednik Leuaruie, »Slovenski Narod« in ves liberalni aparat zac*eli boj za te volitve in dostavit: Samouinevno je, da postavimo torej tuđi mi svoje kandidate. Pa so imeli že ves teden postavljene svoje kandidate in še predno so naznanili, da odklanjnjo kompromis, so že poslali svojim za-upnikom pismo, ki smo je vceraj objavili, in v katerem jih rote, naj gredo kar za postnim raznasalceni pobi-rai glasovnice. Prepuščaiuo javnosti, da sodi o tem pt>stopanju. — Somišljeniki, napnite vae sile. Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico so važnejše, kakor marš i kuk naš somišljenik misli. Ako zmagujo klerikalci, imajo z Nemci lahko večino v zbornici. — Pozor pred klerikalnim agitator jem Cernetom. Tapetu ik Cerne, ki je veljal doslej za naprednjaka, je kot tak in poudarjajoe, da je naprednjak, pobiral glasovnice za volitve v »Trgovsko in obrtniško zbornico«. Pozor tedaj pred tem poštenjakom. Stvar bomo še nadalje zasledovali. — Vse glasovniee takoj v een-S tralo. Vsi volilci naše stranke naj \ nemudoma s prvo pošto od posl jejo svoje glasovniee. Agitacijska centra- la mora biti o položaju vsak hip na jasnein. Tuđi se delo ne srne na zadnje odlašati. Torej prosimo, da »e £lasovnice takoj pošljejo na naslov: Josip Lenarčic, predsednik trgovske in obrt niske zbornice v Ljubljani. (Trgovska zbornica). — Na jutrišnji sbod v »Mest-nem domu« znova opozarjamo narodno občinstvo s pozivom, naj se ga udeleži v čim največjem številu. Na shodu bosta govorila poslanca dr. Ivan T u v č a r in dr. Ivan Ora-ž e n. — Uradni list je včeraj priobčil dolgo klobasarijo, v kateri polemizira »Kranjska branilnica« proti izva-janjeni dr. 0 r a ž n a v deželnem zboni. »Kranjska hranilnica« ima poginu nastopati tako in v uradnem listu razglnšati očitne laži, ker ve, da nas za vsako malenkost konfisci-rajo in da jim torej ne moremo od-govarjati. — Kazpust veteranskega zbora. Kakor čujemo iz zanesljivega vira,je fcm. P o t io rek v Gradcu provzro-čil razpust veteranskega zbora ljub-ljanskega. Fein. Potiorek je tuđi dal povod, da je cesar odložil protektorat veteranskega društva in prepovedul imeti na zastavi eesarskega orla. Ko bi bil veteranski zbor zgolj paradno društvo, bi se za razpust ne zmenili dosti. Toda društvo je v prvi vrsti humanitarno, društvo podpira svoje obolele elane, njih vdove in sirote, društvo ima 23.000 kron prenioženja in zato je tega društva škoda. Ce je že tak strnšanski greh, da je društvo dovolilo prispevek za ranjenee Uli. .septembra, vendar mu ni bilo treba denarja konfiscirati. Ce se je liotelo društvo že kaznovati, bi bilo pac že dovolj kazni, da je eesar odložil pro-.tektorat in ])reklieal dovoljenje, nositi v zastavi eesarskega orla. Za tako patrijotično društvo je to pae za-dosti velika kazen, denar bi pa društvu le ostal. S tem denarjem ni kar tako, kakor mislijo ljudje. Res, da se .mora iz njega napraviti ustanova, .toda sedanji elani bodo seasoma. pomrli in potem bo vlada lahko delala s io ustanovo,kakor bo hotela in prav labko se bo zgodilo, da se bo slovenski denar stekal v ne niske žepe. Med elani veteranskega društva vlada se-daj silno razburjenje zaradi t*azpu sta, vobče seveda v prvi vrsti zaradi društvenega prenioženja. Naravno je, da skušajo zdaj nekateri vroče-krvni ljudje žvaliti vso krivdo na ti-stega, ki je predlagat, naj se iz dru-štvenega imetja do vol i pod pora za ranjenee. Pa to je krivično. Ce je 20 kdo kriv, so krivi vsi, ki so za ta predlog glasovali, in je tuđi kriv tišti, ki je ta predlog dal na glasovanje. Sicer pa se te krivde ni nikomur sramovati, saj so člani veteranskega društva s tem predlogoui samo pokazali, da i majo srce za trpeče brate in đa so zavedni Slovenci. Vlada je riru-*štvo razpustila, vsa javnost pa pravi: Čast vam inožje, ki ste storili oni sklep, vsled katerega je bilo društvo razpuščeno. Končno menimo, da se bo dala stvar še ])oravnati vsaj v toliko, da se resi društveno premože-nje. — Deželni predsednik baron Schwarz je včeraj opnldne napravil »Kranjski šparkasi« obisk. Da je ta »objektivni« deželni preriscrinik z dušo in telesom na strani najstnipe-nejšili kranjskih nemćurjev, jo itak znana stvar. — O lojalnosti S. L. S. Iz Idrije se nam piše: Pred nekaj dnevi je »Slovenec« opočital lojalnosti narod-no-napredne stranke, sklicuje se pri tem na idrijske vesti v »Slovenskem Nar.«, v katerih se je pisalo »pro- Sluli Oswal(l«t »tak človek, kakor je Zazula«, »klerikalna vol i Inu slopari-ja«. Uredništvo »Slovenca« mora inieti pač čudne pojme o lojalnosti, ali pa zahteva lojalnost le od nn-sprotnika. Vprašamo gospode pri »Slovencu»:Ktem lepo pobrali klerikalci. Toda naprednjaki so že vajeni volilnih manevrov idrij-skih klerikalcev in jih tuđi najno-vejši ne more niti malo motiti. Te »Slovenčeve« vesti ni treba niti de~ inentirati, saj se je na vseh shodih in zaupnili sestankih vedno »oglasno sprejelo načelo, da se vse odstavlje-ne občinske odbornike — torej tuđi župana Šepetavca — znova voli. Tištim, ki so bili preganjani radi svo-j ega dela za idrijsko ljudstvo, se mora dati vendar zadoščenje in dati ga jim morejo samo volilci. — Ljubljanski iienićurji — iz-zivajo. Menimo, da ima tista pešči-ca ljubljanskih Neincev, ki je popoi-noina navezana na slovenski kruh, dosti iK)voda za skrajno poniznost. In vendar si ti ljudje upajo še izzi-vati na način, kateri bi se res moral posnemati v raznih nemčurskih gnezdih na 8p(Hinj':4 Stajerskein. V Ljubljani imamo samonemske ulične napise; kdor ne verjanie. naj se poda 11. pr. v Nunsko ulico. To je skrajno izzivanje, ki je posebno sedaj vi-šek nemške predranosti, ker se šc ni posušila slovenska kri, ki je tekla 'JO. septembra 190*. — Cakalnica v Žirovuici. Kakor znano, so na kolodvorski čakalni-ci v Žirovnici neznani rodoljubi za-mazali slovensko-nemški napis, 11a-kar je bil župan ovaden, da je na to hujskal. Toda drž. pravdništvo ni moglo izslediti nobenega krivca in je vse postopaiije ustavilo. Ravnateljstvo drža-vnib železnic jo nato odredilo komisionalni ogled na licu mesta in je bil tja ]>ovabljen tuđi župan. Občinski odbor jo že 1. 1007. sklenil, da se moraj > napisi na ča-kalnici premeiiiti in napraviti na pnem mestu slovenski in potem sele nemški napis. Občinski odbor je bil opravičeu to skleniti, ker je čakalni-ca občinska last, sezidana na občin-ske stroške in ker železui''a neče ča-kalnice prcvzeti v svojo oskrbo, torej 11 ima pri njej tiičesar govoriti. Župan gosjHMi Kržišnik je pri komisiji izjavil sledeče: Ce prevzame že-leznica čakalnieo v svojo <>skrb<>, po tem lahko ostsiiiejo napisi, ce ne, pa bo občina sama na]>lse odstranila i 11 napravila samoslovenske. A kaj sije zgodilo ? Zeleznica ni prevzela ča-kalniee, pač pa je poslala dva delav-t*a z iiaročilom takoj napraviti liem-ško-slovensko tablo z napisom Sehe-raunitz-Žirovnica. Ćuvaji S(» dobili ukaz od železniškega ravnateljstva, da morajo p<:>noci paziti mi napiso na čakitlnici; če bi kak najiis izginil, zadene občutna ka7.«kji tistoga čuvaju, ki bo tedaj imel službo. Občina bi morala proti temu nastopiii z naj-večjo brezobzirnost.io in steklim neinčurjein pokazati, kdo je gospot dar v čakalnici, ki je zidana na ob-činske stroške in jt» občinska last, Kje si občinski odbor! Ali hoćeš biti šc vedno ponižiiM dckla že-1»»'/-niške-gn ravnateljstva? — Narodno bojkot.1141 ^Jbanje. Sekcija »Stajei*sko« zveze nvstrij-skih industrijeev je izdala okr'r/nico na svoje člane, v kateri ,,ih opoznr-j«, da jim dajeta SS 1301. i u KK)2. pravico, da lahko ovzr«*čiteljev bojkotnep^a gibanja zahtevjiji- — od-škodnino. Okrožnica se koii^-a s stavkom; »fcSvetujcino svojim članom, naj j>osvetijo vso pozornost tfcj »nož-nosti in naj pri ;>i~iliki Kjrr4»l.«ijo z;i vrat nekatere liste in ngitatouk. Tišti Slovenci, ki so na škodi vsled tega, ker je »Siidniiirk:i<' izdala znano bojkot no brošuro, mij za-htevajo od vlade, da to hudo'lclsko društvo razpusti. — Pomanjkanje kr nu» — |>o-možna akcija — nevarnost za kranjsko živinorejo. Med zascdanjoin kranjske^-a deželne^a zbora dovolilo je poljedelsko ministrstvo še 100-000 kron ]MMlpore za nabavo raznih kr-mil, kar so, kakor »Slovenec« sam prizna, dosegli poslanei S. L. S. Teh 100.000 K — poviša ćelo državno podporo na (500.000 K, od katerib >v. je ]>orabilo za prvo razdelitev sena i26().()OO K, kateregra sena pa še do dancs uiniajo vsi knietoviilci v ro-kah. Ža drugro razdelitev krmil je na razpolago I54O.OOO K. Razdelilo se bo 17.298 o 10 K, lanene tropine q po 10 K in seno q po f> K — zastonj ne dobi se nič. Tuđi se ni oziralo na prošnje za slamo, katere se je n. pr. pri pomožni akciji na Štajerskem razdelilo več kot sena; oziralo se ni na prošnje za oves, sol, peso, klajno ap-no. Računamo, da se bo porabilo od j preostajajočega zneska po 340.000 K. za otrobe okroglo 130.000 K, za ko-ruzo okroglo 15.000 K, za tropine okroglo 8000 K, preostane za seno okroglo 187.000 K, b katerim zne-skom se bode moglo nakupiti in raz-deliti krog 260 vagonov sena; ker so prošnjiki naročili 459 vagonov sena, dobijo komaj nekaj nad polovico za-prošenega sena. Pri prvi razdelitvi oddajalo se je samo seno i. s. približno skoraj ista množina, kakor se ga bo razdelilo sedaj. Seja, ki je od-ločala o prvi razdelitvi sena, se je vršila pri deželni vladi koncem me-seca septembra, seja, ki je odločala haje že o drugi razdelitvi, se je vršila te dni. Ako pomislimo, da so glede prve razdelitve pretekli že 4 me-seci, kar se je vršila seja, pa šc ni-majo vsi kmetovalci sena od prve razdelitve, bodo glede dmge razdelitve pretekli najmanj 4 meseci, yredno bo vsak kmctovalec dobil kr-mila na račun državne podjiorc, ker se delijo pri drugi dobavi razna kr-111 ila in je skupna množina vagonov teh mnogo več ja, kakor pri prvi razdelitvi; povrh pa se mora sedaj računati še s slabim vremenom, med tem, ko je pri prvi razdelitvi bilo posebno prvi in drugi mesec jako ugodno vreme; pri prvi razdelitvi sta sodelovali dve zvezi i. s. »Zveza slovenskih zadnig« in »Gospodarska zveza«, kar je bil za obe zvezi nekak nagib za hitrejo in boljo izvršitev; — »Zveza slovenskih zadrng« je sva-jo nalogo hitro in točno izvršila. Se-cliij pa hoče deželna vlada ćelo drugo razdelitev oddati »Gospodarki zvezi«, ker baje tako hočejo poslati i, ki skrbijo za »Gospodarsko zvezo«. Iz tega sledi, da se bo druga razdelitev še bolj zavlekla, kakor prva; prišel bo marec, miuil bo ujiril, minil bo maj, prišel bo juni, a druga razdelitev še ne bo končana in je tuđi sploh ne bo mogoče dovršiti, ker bo med tem že zginila živina in kar je še >>o ostalo, jo bo kmetova lec gnal na pašo, ne bode pa takrat kupoval sena po znižani ceni. Ako je deželni vladi rt^s kaj ležeče na ol>8tanku naše živi-noreje, ako je poslaneem, voljenim od kmetovalcev, le količkaj na srcu živinoreja, ter edhii vir dohodkov kranjskega kmeta, poteni se mora ćela druga dobava krmil razdeliti med »Zvezo slovenskih zadnig« in »Gospodarsko zvezo«; zveza 111 u se mora naročiti, dn razdelitev krmil dovršite do konca meseca februar ja. Ker vemo, da se za koristi ubogih kmetovalcev ne bodo radi hitro opustili razni postranski nameni 111 se bojimo, da se ćela pomožna akcija, namenjena kmetovalcem, kaj lahko spremeni v pomožno akcijo za — kaj drugega, svetnjemo kmetovalccm, da povzdignejo sami svoj glas. kako r so storili kmetovalci v Zagorju ob Pivki. V vsaki občini naj skličo župan ali kdo drugi shod, na kate-rem se kmetovalcem naj pojasni, kako se ćela pomožna akcija 11:1 škodo kmetovalcev zavlačuje; na shodn se naj sklcnc resolucija v kateri so dc-želno vlado prosi, naj skrbi za tak način razdelitve krmil. da bodo vsaj tekom enega mesecii v roka li kmetovalcev. Shod se mom seveda nazmi-niti politični oblasti i. s. l\ dni prc.;, v prijavi se mora navesti prostor in čas, kakor tuđi namen (11. pr. pomanjkanje krme — poniožna akcija.) Sprejete resolucijc se naj i>o-šljcjo deželni vladi. — Upamu, da bo to pomagalo, ker sicer je naša živi-notvjn, uničena. — Starostno za v;» rovanje na knietih. V župnik i Sv. Lovrenc na Tenienici je zavladalo skoro nevar-110 ogorčenje zaradi naiuci avanega starostneg^a zavarovnnj-i Župnik Oblak je ljntlein stvar pojii^nil. kakor je vodel in znal. Fjjiulje st1 prav ne vedo, kako bo s tem zavjirovanjem. V Št. Ijovivmcu razuniejo to tuko, (h\ bo morala vssika OM'ba od lb*. 4I0 65. lota plačevnti po eno kro-110 na mesec, potem ]ia rta bo dobivala dotična oseba po 00 kinu pod-pore na leto. Kako bo državni zbor ta zakon sklenil, še ni gotovo. Najbr/ pa bo ravno tako, kakor s starostnim zavurovanjem zasobnih uradnikov, ki je žc zdaj na tisoče in tis(»čo ljudi preklinja, ker hodo morali ogromne svote plačevati, dobili pa no bodo nikdar niti vinarja. Starostno zava-rovanje kmetskega ljudstvu so spro-zili klerikalci. Od tistih ljudi, ki so danes kakih 40 let stari, ne bo nobe-den dobil podpore, ker 80. lelo Io 111a-lokdo doživi. Ti ljudje bodo plačeva-li in plačevali po dvajset in trideset let, denar ]>a bo izgubljen, prav tako, kakor pri zavarovanju privatnih uradnikov. Samo tišti, ki so danes 20 do 25 let stari bodo potem čez štirideset let, ko hodo vedno in -cdno ]>lačevali dobivali skromne* pokojui-110 ravno toliko, da ne hodo mogli ne živeti ne umreti. Kar je pa zdaj sta-rejših ljudi, ti bodo satno plačevali in plačevali, pa ne bodo nikdar niče-sar od tega imeli. Ljudje v St. Lov-rencu so kar divji. Moški in ženske dero v župnišče in zahtevajo vstop-nice za shod, ki bo 31. t. m. v Ljubljani. Ko bo stvar v državnom zboru na razpravi, borao o njej obsirneje govorili. — Deželno mesto zavaroralnega zavoda privatnih uradnikov v Trstu. Druga od borova seja tega zavoda se je vršila v sredo, dne 20. t. m. v Trstu, kateri eta prisostvovala od slo-vanskih odbornikov predsednik tr-govske zbornice v Spljctu, gospod V i d u 1 i č in gospod Škerbine c iz Ljubljane. Ker se je pri tem mestu dosedaj še zelo malo zavarova-nju podvrženih delojemalcev pri^la-silo, sklenilo se je, šc en tozadevni oghuš v listih prijaviti i 11 delodajalce posebno oj>ozoriti, kateri nastodki nastanejo žanje, če se priglasitev ne izvrši pravočasno. Odbor je tuđi sklenil pritrditi sklepu osrednjega odbora 11a Dunaju, da se imajo pri-tegniti zavarovanju tuđi vsi na&tav-ljenci detajlnih trgovi 11, ražen onih, pri katerih je duševno delo v obratu popoliioma izključeno. Tuđi je ])rote stiral proti temu, rav lahko merijo s takozvanim i dun. modni mi ateljcji. Poznamo ljubljanske nimlne atoljcjc, ki izdelujcjo oblckc ne 1c za Trst, Pulj, tem več ćelo v Švico in Budimpešto. Opozarjamo posebno nekatere naše narodne dame, ki pač za se vedno apelujejo »svoji k svojim«, da ne hodijo na Dnnaj \k> svoje toalete, ker je edini razloček med duiiajskim in ljubljanskim miHlnim salonom le ta, da je dmiajski petkrat dražji. Na željo prav radi sporoča-1110 naslove slovenskih modnih ateljejev. — Na pomoć domžalskemu »So-kolu«! Kakor snio pisali danes teden, je nnjiia pomtM* domžalskemu »Sokolu« zelo ])otivbna. Društvo mora imeti lelovadnico, ako hoče ohstati. Svet ima že kupljen, s tem so pa njegova dtMiarna sredtva izčrpana. Slovenska požrtvovalnost je znana vsc-povsod in da moramo pinlprcti dom-žalske^a »Sokola«, je naša dolžnosU Domžale so v narmlnein oziru ravno tako izpostavljen kraj kakor kakit slovenska občina na Štajerskem in Koroškcm! Ce poinoivmo temu »Sokolu« do njejrove tclovadnict\ po-mapino resiti Domžale narodnoga po^ina. Zato prispevajte za ujo, po-ma^ajte jo zaraditi pozrtvovalnim zavednim ondotnim Slovencem! Darove sprejema upravništvo »Slov. Naroda« in odbor domžalsKegit »So-koln«. — Obi'inske volftve v Domža-lah. 28. in 29. januar ja bodo v Dom-žalah občinske volitve. Kakor so danes razmere v tem kraju, imajo ob-čino v rokah Nemii in ncinškutarji, ilasi je pretežim većina prebivalcev slovenska. Da l»odo sčasoma zavladali v Domžalah sami najstrastnejši Nemci, nato se deluje ie par let in pričakovati je ]^ri današnji zaspano-sti ljudi, da se to uresniči. Predstojeće občinske volitve se nam vidijo posebno važne, zato naj bi jih ne spustili iz oči Slovenci v občini. Saj je dovolj mož, ki so na vse strani popol noina neodvisni. Ti naj začno od-ločno na to, da, če že ni mogoče dobiti občine popolnoma v roke, vsaj priđe v občinski zastop zavedna slo- venska manjšfna, ki bo z tso tr^ 1 vratnostjo branila koristi Sioven^ V Domžalali no taki možje, pa tU(jj v Stobu in drug'od. Pokažite enkr^ svojo slovensko zavednost! Proe | kimavstvom, nastopite z vso br^ obzirnostjo, da priđe Slovenec ^M dan! Mislimo, da bi tuđi g. žuj>UiM Bernik, ki je znan kot dober fyM venec% v tein oziru lahko veliko ^1 ril! Oe boste volili Krizantove hlaj^l ce, gotovo ne bo v vašo korist, ain.l pak samo v Janežičevo in Tirolct>vl V četrtek in petek vsi slovenski \{M lilci v domžalski občini na volišče \M volite odi očne slovenske može! \M prepuščajte le|>egra svojega ^Ta'iM tujcu, ki vas rine z rodne zemlje, ilcl postanete njegovi hlai>ci ali va« j^l žene po svetu. Na slovenski zent||l bodi Slovenec gospodar! I — Profesorska vest. ProfV^H na učiteljišču v Mariboru Ivan K .,■ p r i v 11 i k je pomaknen v VII. ; M novni razred. ■ — Iz šnlske službe. Zaradi K,,l lezni je dobil dopust učitelj g. Iva« P e t r i č v Rudniku in priđe na njt-B govo mesto kot suplentiiija absolviB rana učiteljska kandidatinja ^ii« Emilija. K a 1 i g a r. Za suplentinj,! v On kn pri Koče v ju je namcštViifl izprašana učit. kandidatinja gdč. AnJ ton iju Š t u 111 c a r. . H Popoldanske operne in opče predra^H Z ozirom na veselo naraščajoče zanfl manje za slov. gledališke predstav^H pa se letos vendarle poizkusH vnovic- s pop. opei*nimi in o|)eretniH mi predstavami. Meseca februarja 'H 1. se priredita torej dve popoldan^kH operni ozir. operetni predstavi in >H cer dne 7. in 21. februarja. Zvml bosta tedaj dramski predstavi. ShaH glasbeno in pevsko umetnost ljulxH eih r o d ol j obov, zlasti pa n;>H rodnih driLŠteA na deželi je, da agfl tujejo za čim mnogobrojnejši imis^H teh pop. operuib ozir. operotniiH predstav. Le ako se »DrainatičncniH društvu« take predstave v grniotinuB oziru ohneso, bo moglo ravnateljstvH večkrat ustrezati navedenim željaniB Priporočati pa je, da se če. posetnikH sloven. gledališča zaradi vstopnkB skup n o in p r a v o č a s n o <>hrl nejo na dnevno blagajničarko, ^H M. Šešarkovo v išelcnburgovi ulu-i-l Najbolje bi urejali take skupu™ izlete v Ljubljani gg. t a j n i kiH in b 1 a g a j n i k i naših vrlih nn-H rodnih dru&tev. ■ Slovensko gleda lišee. »Maet najKilnilaH gledališče .Predstava je bila odluiuM kar je pred vsem i zasluga izbonnH primadone g. N or t g a r t o-v e , ^1 sta j<» vrh) ]>o'■ V 11 1 a k o v i č. H Nekaj o davčni adiuinisinui ■ ji ljubljanski. Čujemo, da je novi £d dvorili svetnik Kliment uvinlfiB točno držanje uradni li ur pri *•- kr.H finančnem ravnateljstvu, — pa n'H morda, da bi uradniki liodili vim"* nfl na ilan v tirad, nego manj. Prav jffl to. Tako so podrejeni uradniki, ki ^'1 sedaj po 7 do 8 in več ur na dan prt'H st»deli» ziivarovmii. Šef odilelka ji1!lB ne sine več nala^ati, da sede «lop«iH dne štiri in se popoldne najnuiiij inB ure, iiinejen .iim je vns na 6 ur v>opoldiie sedeti, je pač intt'lB preveo. Pa še nekaj: popoldne v zUllB skem času stranke nimajo sploh Pra I vega pristopa do tega urada. 1"! cembra je bila na stopnicah ie taK^i 2. Priloga „SloveĐSteiD Marođn" it. 18. dne 23. jannvarja 1809. tema, da ni bilo moči z zdrav ini i očini videti, kam se stopi. Vstroglo bi se vsem, ako se napravijo uradne ure od 8. do 2. ure. Novi šef, ki si vidno prizadeva, napraviti red, imj ta naš nasvet in prošnjo hlagohotno upošteva. »Kmetska posojilniea« v Ljubljani je naj več ja slovenska posojilniea, ki uživa splošuo zaupiinje, kar se je pokazalo posebno v preteklih mesecih, ko so tišti zaslepljmi JSlo-venei, ki so imeli svoje dennrje nalo-žene v »Kranjski hranilniei«, a m> je zaeeli dvigati, svoj v »Kranjski hranilniei« vzdignjen denar premisa li v slovenske denarne zavode. Ni naš namen, poudarjati vse vrline ^Kmetske posojilnice«, boteli smo le ome-niti, da je »Kmetska posojiluica«, katere vodstvo umeje tok rasa, upe-Ijala hišne nabiralnike vlotf. Namen hišnih nabiralnikov vlopr je, pospc-ševati stedenje. Kako se liišne nabiralnike hranilnih vlog splošuo vpo-števa, kaže odlok c. kr. naučne^« nn-nistrtva z dne 12. oktobra 1908 čtev. 2766, posebno pa še odlok c. kr. de-želnega sotskega sveta v Izubijani z dne 6. januarja l\m «t. 7214 ex 1908; ki pravi: V novejšem rasu m> mnogi zavodi uvt-dli za šUhUmijo manjših zneskov nov način z upeljavo liKsnih nabiralnikov vlopr- Ta na-i"in štedenja obstoji v tom, da dotični denarni zavod da štt»<\ujo«"rmu za-i>rt nabiralnik, ki je last zavodu in ostane kljno nabiralnika pri zavodu. Ko je štednjo«"! v nabiralnik spravil primereri znesek, nose nabiraliiik v posojilnico, kjer se nabiralnik od-]>re in sprazni ter so eel znesek prestaje, vpiso v hranilno knjižico in zaobrestuje. Gori navedeni odlok na-lajra e. kr. okrajnim šolskim svetom, iiaj naroeijo vsem šolskim vodstvom, da se šolske otroke o hišnih mibiral-nikih pouči, o tem se naj rnzprav-]ju tuđi na roditeljskih veiVrih. Mi pa dostavljamo, « velika puđtna nedelja in ravno na to nedeljo priredi pevsko društva nSlaveou y veliki dvorani hotela „Union" svojo letosnjo maska-rado pod imeDom: nSvet«*vni karneval1*. — Karneval! Cas veselja, zabave, šale iu ameba Vse te komaj caka. Vse porabi prilikj, da se pod tvoj m okriljem sestane k plesu, za bavi in dali Tuli na tej maskaradi sestali se bodo vsi ratlični prebivaloi sveta od najnižjega do najviijega pod aapeljivim vplivom Karnevala. — Pa ne samo na nas smrtna bitja vpliva Karneval, v svoj čarobni ferog kliče in vabi tuđi vsa pravljična bitja: gorske vile, duhove, pritlikavoe, re-postava itd. BNoču je tu v svojem elementu in ćelo „solnoe" se spoeabi in prisveti sredi noči na maškaradi. Tuđi „čas** je tu, da vidimo, kako se hitro vrsti S kratka, vse, prav tso pri hi ti v Karnevalu na ples. Videk večera pa napoSi, ko se pripeJje kralj vseh zabav Rrazkošni princ Karneval" s sijajnim svojim spremstvom, ter ssasede svoj enoveSerni pr* stol. Od tega hipa zapade vse njegov em u vplivu; — njegovim, ukazom klanjajo se vsi njegovi podaniki brezpogojno. In kako prijetno je, klanjati se ukazom kralja zabave, kažejo sosebao vse dosedanje „Slav5eveu maskarade. Slov. pevsko drn&tvo „Lipa11 priredi v soboto, dne 30. januar ja veliko predpustno veselico v gostil-niškjh prostorih g Pavška (on „To-netuu) na Martinovi cesti št. 36. Spo-red: Petje, zbori, solo in dvospevi, spevoigra, po konČanem sporedu ples. Sodeluje tambura&ko društvo nDanica". ZaŽetek ob 8 z^eŽer. Vstop-nica 44 h. K obilni udeležbi naj vljudneje vabi odbor. Pri vstopnini oHpade 2 h „Družbi sv. Cirila in Metodau :n 2 h za spomenik žrtvam, padlim 20. sept. 1908 Osobje tvrdke Tdonles priredi v scboto, dae 6 svecaDa t. 1, svoj običajni plesni venček. Veselični od-sek se trudi, da eenjene obiskovaloe zadovolji v vsakem oziru. Kakor lan-sko leto, tako se mu je tuđi letos posrećilo dobiti dvorano „Mestnega domau. Sodelovala bode „S ov. Fil-harmonija". Opozarjamo na to pri* reditev že zaradi tega, ker veselični odbor stremi le za tem, da bode zabava povsem domača in neprisiljena. Posrećilo se mu je to in upamo, da bode tuđi letos tako. IV. velika medaarodna maškara da tobaČDJh delavcev se vrši letos 30 januarja ob 8 zveSer v veliki dvorani in stranskih prostorih „Narodnega doma". Vstopnina v predprodaji 1 K, pri blagajni 1 K 20 vin< za osebo. Vstopnice prodaja Šeš&rkova tobakarna. Maske dobrodošle I „Slovenska Filfaarmonlla" kun- certuje danes v soboto od 8 do 12. zvečer v kolodvorski restavraciji (I. Sehrfv) Vatopnina 50 vin Ti sto slovensko dmfttvo v L|nbl|ao^y ki je jskalo za nakup hišo v Gradcu, naj se zglasi pri „Zyezi slovenskih zadrug" v Ljubljani. I kranjska tovarna sodavlce In mineralnih voda reg. zadruga V Llnbljanl razpečala je v pretek-lem leta 281.126 steklenic razoovrst-nih bezalkoholnih izdelkov. V pri-meri z 1. 1907 je zadruga naredovala za 47 484 stekleuio v razprodaji. Pogrebno drultvo c kr post-nih In brzolavnih nslntbencev v Llubljanl priredi v soboto, dne 6. 8veČdL.a v restavraoijskih prostorih pri BLevuu plesni venček s šaljivo pošto in papirnato bitko Uredite w službenih razmer po-Atnih uslntbencev. Rivnokar so izdle tri naredbe trgovinskega ministrstva in sicer 1) glede ureditev službenih razmer poštnih oficijantov, poštnih aspirantov in poštnih pomožnih ura cinik ov, 2 ) glede sprejpma opraviČenih podča^tnikov za pošfcne asistente cz poštoe oficijante, 3) glede ureditve službenih in plaČilnih razmer meha-nifeov poštoega in telegrafskoga za* voda. Odredba glede ofi oijantov, ki ima veljavnost od 1. oktobra 1908 dalje, donaSa tem, ne glede na pri-merno zboljšanje plače v vseh plaČilnih stopDJah, namesto dosedanjega zistema nov plačilni na5rt na podlagi avtomatičnega časovnega avanzma. Po tem nov em nacrtu se razdele poŠtni cfioijanti v deset službenih stopenj in avaneiranje je tako ure-jeno, da se vrši pomakneoje od prve do 6 službene stopnje po dveh in ' dveh letiht v ostale stopnje pa po treh in treh. Pofitne cfioijantinje sa katere je bil doslej v veljavi službeni ; rezredni sistem, bo enake poitnim ofi oijantom glede pomaknitvenih termin ov. D jeegel se je tu kaj nadalje s pnDi'roim Kno)j6*!tjf>m p( sameftnih r»]a5 lnhpo^Uv k enskoraerpn Avansaia. Namerava se nad»l ^, da dobe pofttni cflcijaDtje in * ti sijantinje znatno skrajšanje provizorija, da se jim prisna službeno oscaSenje „poltni adjunkt" in „poštoa adjanktinja" v najvišjih petih sluiheoih stop oj ah, da se dolofii, kolik) dobe plaće v sin-čaju bolesni, kar se normira aaalogao 8 prejemki državnih nradnibov ter končno, da se plačilni ureditvi pri-meriiO z^ šajo pokojniu^fee osnove ter najmanji* izmer>* tek če pokoj-ninske pri stoj bi ne. Dosedanji meha-niSki pomofiniki dobe v prihodnje službeno označen je „mehaoiški" ozir. „viSji mehanikiu in se jim v obče plača suatno zboljša. Ndj?ifija plača v najvidji plačilni stopnji odgovarja lačetnim plačam državnih uradnikov v IX. čin. razredu. Sicer so pa službene razmere teh uslulbeaoev urejene analogno s določbami sa po-itne cfi3ijante, tako da so ti u^lnž-benoi deležni vseh ugodnosti kakor poštni (fioijanti. Semestralna aprlčevala arad-nlih lal se morajo kolkovati, tako je odločilo naučno in finaačno mini-stratio Alt ia volaka na velJUo zakoni? V zadnjem času se množe si u čaji, da vojaki na Golovou sekajo mlade smreke, leskove palice, smere-Čje i. t. d., ne da bi za to koga vpra Sali. Poaestnik Jernej HiebS v Hradeo-kega vaši j« v svojih gozdaih parce-lih opetovano zasačil vojake, ki eo se-kali drevesca in jih odaašah v vojaŠaioo ali na streliSČe. Preteklo soboto je zopet zasačil vojaka 16 stotnije tu-kajŠDjega 27. infanterijskega polka, da ie v njegovem gozdu sekal palice za držaje zastav, s katerimi se daj ej o znamenja na strel šČu. Ker vsi opo-mini niČ ne izdajo, je HtebS priSel v na§e uredništvo s prošojo, da bi vprasali vojaSko oblast, če je ona mnenja, da zakoni ne veljajo za vojake? Pripominjamo, da so nam doSle v isti stvari pritožbe z [raznih strani. Novo veliko manufakturno trgovino otvoril je v lastaih prostorih na Mestnem trgu Št. 22 in '23, dosedanji družabnik tvrdke „Frano Ksav. Sjuvan pod imenom „Frano Sou-van s in u Tftpefnlško obrt je otvoril v Šelenburgovih ulioah štev. 6, zraven glavne pošte Miroslav Perina. Ker je Pcfina naroden obrtnik, ga narodnemu obČinstvu toplo priporo-Čamo Živega metulia kapusovega belina nam je prinesla gospodična Albina Trave n. Lepa hvala Jjubeznivi prijateljici ! 0. GaLIe iz Bistre je z novim letom odpovedal vsem slovenskim obrtnikom. 5rez komeotarja. Pri St Jakobu ob Savi pobira župnik legitimaoije in glasovnioe za volitve v trgovsko in obrtniško zbornico. Pozor, narodnonapredni somid Ijeniki! Obeafl 80 Je v Spod. Domžalah Alojsij Zabret po domaće PeČnikarjev. Prodal je nedavno po očetu izročeno domačijo. Kesanje in toga po lepem očetovem domu ga je spravila v pravi katastre fdlni dušni položaj, da se je jel čem dalje bolj vdajati pijančevanju in kvertopirstvu, v čemer je bojda pred kratkim zapravil 1760 K, ter si končno storil koneo svojim mu kam Gotovine je zapustil še 10 000 K Ta žalostni slučaj prav karakteristično osvetljuje vse tište, ki prodajajo brez vzroka svoje domove, nekoliko pa tuđi on-dotno pobeljene razmere. Prostovoljno ga silno dru&tvo W Idrl|l napravi plesni venč> k na dan 31. t. m. v pivarni pri „Črnem orlu" zvečer ob 8 uri. Vstopnina 20 v od osebe. Vabila se ne bodo razpoŠiljala Lltijskl fantfe prirede v soboto, dne 6. februarja v prostorih gospe Oblak plesni venček. Pri plesu svira zagorski šramelj. Votopnina za osebo 1 K. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop I imajo le vabjeni. V slučaja, da se I koga prezre se prosi za vabilo zgla-siti pri odboru „Fantovskege plesa*4. Ic Lltl|e se nam piše: Burka „Zmešnjava nad zmešnjavo" je bila prav dobro vprizorjena Dobro so za-deli vsi gospodje svoje vloge, posebno pa so se odlikovale dame Ker je bil čisti dohodek namenjen Oiril in Meto dovi družbi, je prihitelo toliko do-macinov in vnanjih oenj. gostov, da je bila dvorana nabito polna. Prosta zabava, ki se je razvila po igri in ki je trajala do ranega jutra, je tuđi dokaz, da smo bili zadovoljni ' Gmotni uspeh pa je bil tak, da bo Ciril in Meto do va družba imela v Litiji eno pokroviteljioo več ia ta pokroviteljica bode blagorodna gospa Sreteo, so-proga o. kr. okr. komisarja. Vsem, ki so sodelovali pri igri, jim gotovo ni i aa tem, da bi se jih javno hvalilo. — Ker pa so istinito Čaetoo zvr&ili svoje < ielo, katerega so se neustraSeno in z ■ veseljem pri jeli, zaslužijo po vsi pra* j 7ioi, da se jim tem potom izreče naj • iskrenej5a zahvala in zakliče: čast i jim! Ži vili! SploSna želja je, da bi igro ponovili ali pa prav kmalu copet UAstopili, česar pa bojda ue store, dd prihranijo nebaternikom nepotrebnih skrbi in razburjanja. FroatOvolIoa ffaalluo draitvo V EoataalOflol priredi v nedeljo 24 t m. y prostorih g. BaSarja svoj gasilski plesni venček. Godba unit. mefič. garde kostanjevifike. ZaČetek ob 8 zvečer. Vstopnioa za osebo 50 vinariev, za obitelj 1 K Telotadno tfrnltto „Sokol11 v Eriken. Dne 16. prosinca se je vršil v Žćnerjevi dvorani v Krfikem IV. redui občni itbor „Sako au. Brat starosta Drag. Humek je ctvoril zboro-vsnje in poročal o drnstvenem delo-vanju tičočih se ra2uih druHvenih prireditVeh pr^teklega U ta. Brat načelnik je po dal jssen pregled o telo vadbi članov, ilanio in narasčaja. Za-molčati ne moremo, da gre vsa Čast vrlim Članioam, katere so vse leto prav marljivo posečale telovadbo. Iz blagajoikovega poročila smo prsneli prav ugodne podatke glede gospodarskoga stanja društva. Na dnevnem redu je bila tučka, tičoča ee razvitja društvenoga prapora. Sklenilo se je e veliko večino glasov, da se letoinje leto razvije prapor, kar je le z na-vdušenjem pozdraviti. KoDdno je Ble-dilft volitev novega odbora. Uverjeui urno, da so se vrli člani in Članioe zavedali resoosti te točke in volili brate, v koje imajo popolno zaupanje in o katerih so prepričani, da jim je delo za narod sveta stvar. Zborovanja &e je udeležilo lepo Število Članov in članic v dokaz, da se zanimajo za stvar in nrneu pomeo Sokola. „Zave-dajmo He, da smo Sokoli in kdo je već?" Pozor pred sic parfem* Prijatelj našega lista nam piše: Po r&dov-ljiškem okraju se klati mlad človek sredojevelik in bledega obraza — obleko ima Srno in nizek trd klobuk — s katerim. hodita žena in otrok. Ta mladi človek, ki govori slovenski s tržaŠkim izrekom, skuša ljudem na različne načine iz vabi jati denar. Ope haril je že več strank za gotovino in za obieko, češ, da priđe k železnioi za kurjaČa, da mora na Jesenicah položiti kavcijo itd. Pra^i tuđi, da zastopa vinotržea Actona Šaligoja iz Trsta. Zimski šport v Eokinfu 1» Bo-hinjske Bjstrioe smo prejeli sledeče poroČilo : Sedaj je pritisnil pri nas precejšni mraz in zato so dani vsi predpogoji za izvršavanje zimskega Športa v vseh njegovih p&nogah. Lahko se reže, da je sedaj BohiDJ izredno prikladen za izvrševanje z m-skega Športa. Jasno nebo, mirno zimsko zavetje brez vsakega vetra in veličastni razgled na v snegu se leske-tajoče gorske orjake z mogočaim Tri* glavom v ozadju še povečajo vžitek, ki ga ima izletnik že itak od športa samega. Sedaj je tuđi drsališČe gotovo in v dobrem stanu, saeg je preoej zmrzel in dokaj dobro drži. tako da eo vožnje a skiji po številnih pobočjih jako priporočijive, sankabšče pa je v oeli svoji dolžini naravnost izvrstno in v najboljšem stanu. Le deno sicer ni, vendar pa z nasipi vred jako trdo in gladko, take da se sedaj doseže pri vožnjan naravnost neverjetna hitrost. Zato se priporoča zlasti sankaČem izlet. — Ker je že za sedaj naznanjenih za prihodnjo nedeljo več sankačev in se pričakuie še novih, je nadzorništvo sankališča določilo za 24. t. m. nasledoji dnevni red: Do pol 12. ure dopoldne vež-banje v vožnji sa dirko po oelem sankališču, od po! 12. do pol 4 ure je odprto samo zabavno sankališSe, od pol 4 do 4. nre samo športno ia od 4. ure naprej zopet samo zabavno sankališče. — Opozarja se zlasti na znižane športne vozne listke iz Ljub-jlane v Bohinj in na Bled. Ustrelil se |e v Dobrem polju pri Po stoj ui 201etni Josip Ko* v a č i č iz Podgrada v Istri. Izobraievalnega drultva ▼ Senotećah 3. občm zbor vršil se je pri obilni udeležbi draštvenikov dne 16. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Predsednik g. dr. Viktor Gregorič orise v glavnih I potezah delovanje društva, ki je bilo I preteklo leto res neumorno. Gojila se je dramatika z vso vnemo, za kar je deloval posebno g. Ćesen kot re* žiser, ki je svojo težavno nalogo izborno dovišil. — Osnovala se je društvena godba, salonski orkester, na katerega moramo biti ponosni, kaj ti razvil se je v jako kratkem času in nikakor nismo v tem kratkem času pričakovali tako dovršene godbe. Vodi jo marljivo g. B rsek. — Pohvalno je omeniti podpredsednika g. Antona &u*a, ki je izposloval od raznih potnikov večje in manjše veote, in oenjene Članioe, ki so se trudile sa prireditev veselio, če bo v prihodnje vsak toliko storil, ne bo se nam bati prihodnosti. Blagajnik g. Anton Novak poroča, da je bil deoarai promet društva nad vse za dovoljiv. Poleg mesečnine nabral je g Anton Suša jako lepo vsote. Darovati po rasni pod porni člani po 5 in 10 K, odbornik g. Hinko Suša povodom svojo poroke 50 K, g. Mi-Lael Novak 50 E. Pri treh v©-««lioaih bilo je Čistega dobitka 5es 300 K. Ker je knjižuičar g Hinko P»ternot>t star. vale^i bolesni ieosfcal prebral je tajnik njegovo porobilo. Clani pridao obiskpjejo knjižnico, ravno tako se marljivo <5itajo časopisi. Knjižaioa je si cer jako obzirna, vendar ji manj-kajo no^ejSa dela. Nasvetuje, da *e čitatelji poprimejo tuđi hrva tak h knjig, katerib ima knj žnica prečoj-šno število. Tajnik g. Vekosla? Gj-reo poroča, da Število člaDov vpduo narašČa. Sedaj jih je okoli 75. Odoo-rovih sej je bilo 9. Društvo ie priredilo 3 ve«el»ce, 2 eaba^na vi»^pia )n 1 izlet; v Hruševje Vstopnina pri vseh je bila za člane prosta. 19. juli ja 1908 bila je prva druStvena ve-selioa; pri uj uprizorila a* je po 15 letih zopet igra. Pri vsth vese-liofch je bilo opažati veliko p< manj-kanje godb«. V odborovi seji z dn© 21. okt 1908 sprejel se je v zapisnik protest pruti dvgodiom in brutalnim nastopanjem vojaH^a pod komando Nemoa z dne 20 sept 1908 Nato se je vršila volitev pradsedaika in je bil izvoljen e vzklikom g dr. Viktor Grregorifi. V odbor so voljeni sledeči gg : Anton Saia, podpredsednik, Va-koalav Goreo. tajnik, Anton Novak, blagajnik. Hinko Paternost star., knjižničar, Hmko Paternost ml, Karei B^rsek, Maks M »raveo in Zvonko Ce8en. N&mestnika: Jernej Mihnič in Josip Jerut, preglednika: Milan Sen-čar in Aotou Šturm. Po volitvi od* bora kritizira! je g Edvard Picek V daljšem govoru delovanje droitva, ki je po vsem povoljno. Pridružuje se nas veta g. knjižničarja, da se nabavi jo novejša dela. Stavili so se nato razai predlogi in je predsedaik ob 11. uri zakljačil občoi zbor, nakar se je vršila prosta zabava, pri kateri j© svirala društveDH godba. PosU(a Triglav leta 2000. Celjski n8okolu priredi na puštao n©-deljo, 21. februarja v vseh prostorih „Narodnega domaa v Cdlju veliko maškara do pod rgoranjim naslovom. Delajo se velike priprave. Svirala bo na tej priredit vi vojaška godba pešpolka St. 17 iz Celovoa. Vzorno gospodarstvo. Mestna obcioa oe'jska je skjemla v poveča-nje pckopališSa na Čretu pri Calju nakupiti takozvani nRosenbiigeia sa 40.000 K. Ravno to zemljiSSe je bilo pred par leti na poaudbo, a za par tisočakov ceneje. Takrat ga Celje ni moglo kuoiti Pasji kontomae se je odredil za vse cb^me s.daijskega o kraj a Šmarskega in celjskega, izvz^mii me-sto Celje, Petrovce, Žaleo, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Sav. dolini, Gotovlje, Sveti no in Ka obje. Pri klati 1 se je namreč v St. Jur ob Južoi železnioi stekline sumljiv pe^ iz «Hr-vaakega, katerega so ustrelili in je po tem raztelesenje dognalo, da je bil stekel. Isto tako se je uradno dognala stakli na pri nekem psu v Vojniku. Smrtna nesreća. V LoSah na Štajerskom je povozil s sa omi posest* nik Rok Lončar iz Vojnika 82-letnega p. d. Š e 11 e k a. Na tleh ležeČemu je konj stopil na glavo s pooštrenim! kopiti, da je bU moi v nekaj trenutkih mrtev. Mariborski „Sokol" je imel koncem leta 159 udov. V preteklem ietu je priredi! pet prijateljskih večerov s strokovnimi in poučnimi predavanji, 7 izletov v okolico, na-stopil javno 21. rožnika in 8. listopada. Tehnično vodstvo je v rokah vaditeljskega zbora z načelnikom F. Ilichom, ki se je udeležil letos me« sečnega vaditeljskega tečaja Češke obče sokolske v Pragi. Ooisk telo-vadbe je bil vzoren v meškem in ženskem oddelku, ter je zaašal pov-prečno 26 telovadcev na uro Dohod-kov je imelo druStvo v preteklem leta 3193 K, izdatkov 2636 K Ražen tega je narastel fond za „Sokolski domu na 1189 K. Za leto 1909 seje izvolil sledeči odjt>or: starosta dr. Franjo Rosina, podstarosta dr. Vladimir Serneo, načelnik Etnan lb*eh, odbor-niki: F. Bureš, Frano Majer, J. SoštariČ, I. Hvaleno, I TumažiČ, M. Stajnko. Društvo šteje 9 ustanov-nikov in sioer: dr. Franjo Rosina, dr. Viktor Kao, dr. Pavel Turner, dr. Radoslav Pipuš, Franjo Pabernik, dr. Vladimir Sernec, dr. Frano Firbas, Miško Re.cber in I^an Lampreoht, ki so vplaćali za Sokola vsak po 100 K. Do sedaj so darovali za društvo sledeče zneske: iz sodnih poravnav so izročili: F. Majer in S. PliberSek v zadevi proti F. Š 30 K, dr. F. Rosina iz dveh poravnav svojih strank, enkrat 26 K, enkrat 20 K. Dr. Vladimir Serneo v zadevi Ilioh proti I. L. 10 K. Dr F. Rosina v zadevi proti L. P. v Slov. Gradcu 100 K. Stajnko v zadevah I. To mazi 6 proti J G. 5 K in F. Novak proti I T. 40 K. V. Bahoveo je podtril svoj do bi tek pri keglanju 20 K. Dr Franjo Firbts 10 K. Dr. Franjo Rosina 10 K. Dr. Dimnik 10 K, Fr. Stupica, notar pri 87. Lenartu 10 K. Majer Frano 5 K. V. Bdhoveo 20 K. Frano Pisek 3 K. Rudoli Peveo, Mozirje 2 K. Fr. Černe, Fram 10 K. Dr. Hradovec, Novo mesio 20 K. Za „Sokolski đomtf so darovali: dr. Fran Rosina 200 K. Posoj lnica v Mariboru 200 K Neimenovani 4 K Dr. Vladimir Serueo 19 K. Za „Isletni fondu je dar oval br. starosta dr. Fr. Rosina 100 K. V puiioi v Narodnem doma se je nabralo 673 K 65 v. - Na ziarl Smrt vsled elektrtčnega toka. V HadeČah pri Zidanem mostu je na* Sel v sredo ob 2. pop uradnik avstr. Siemens - Schukert tvrdke za inst. elektr. na prav smrt Pri reviziji električne naprave se je dotakail 500 volt močnega električnoga toka, ki ga je na mestu ubil. Truplo nesrečnega 30 let starega mcža so prepeljali v Gradec. V slotonskem foziko je poslai neko totbo na okr. sodUČe v Radgoni odvetnik dr. Bankovič, a mu jo je sodišče zato odbilo. Vložena je pri> toiba na dež. sodišče v G-radou Do-slej slovenski odvetniki še nišo vla-gali v Radgoni slovenskih vlog. Sol ki gvetnik gosp* France HftUptmaDll, profesor ua o hr uči-teljiiču v Gradcu je bil 1. 19 8 na svojo prošnjo upokojen. Deželni Sol. svet štajerski mu je isrekel za oje-govo jako uspešno delovanje na po-UČnem polju najpopolnejSe priznaoje. Nem&fcl hotel „Erzherzog Jo- binu" V Colfll je napredaj. Ni se temu čuditi. Saj so Nemoi s svojo „nemško hiŠou oškodovali vse celjske nem^ke hotele. Zato je prišel Slovencem v roke hotel „ori belem voluu, *ato hotel „Stadt Wienu ni shajal, da SO morali polovico pritličja spre-meniti v trgovino in »ato je zdaj na-prodaj tuđi .Erzher-og JoKannu. Uspe vata le še hotel ^Post11 in hotel „Mohr", ker ja obiskujejo Slovenci. Pa zna tuđi teina dvema Še slabo iti. Tako je mogoSe, da Nemoem in njih iparkasi ostane le „nemška hišau, do-čim druge postane]o slovenske. Rado-Vedni smo, kdo bo neki nJohannau kupil, ali Rakusoh ali Stieger. Kupo-vaJoi hiŠ naj se ne prenaglijo 3 predrago kupnino. Hvše bodo kmalu bolj pooeni, ko se enkrat Nemci naveli-čajo kupovati. Vsak Celjan, ki zdaj prodaja hišo, pravi Nemoem: Toliko mi dajte, drugaČe pa dam Slovencem. Tako je že Šei Rakusoh in sedaj Stieger na limanice. Pajima bo menda kmala tuđi zadostl. Poiar. Dne 20. t. m. ob 101/* uri zveČer pogorel je hlev pri S atenski graš&ini. Najbrže je prišel kdo krast mrvo in zanetil oganj. Na lice mesta prihitel je g. okr ujni komisar S^etec, orožniki ter gasiLoi draštvi iz Litije in Smartaa. Siatinska graš&na je last kneza Windisobgrakjza. SreSa je, da ni bilo vetra, dragače bi se bila vnela gr aš 5 i na; gasiti ni bilomogoče uspešuo, ker primanjkuje vode. Ponarelen denar. V SredišSu so prijeli moža, ki je menjal v trgu 5 koma do v po 50 K. Narejeni so precej slabo in se hitro poznajo, ker so ze>Io bledi. Mcž je iz Gorice. Zmrznilaje J-Tarnšek y Pol-želi. To je tam že dragi slučaj alkohola. Če bi se bilo takoj vse potrebno ukrenilo, bi se mogoče bilo dalo re Siti nesrečnici življenje. Podporno dmfttvo za slovenske visoko&olce v Gradcu bo imelo v soboto, 30. januarja ob 8. zvefier v hotelu „Steirerhof"4 izreden obSni zbor. PoroČalo se bo o druitve-nem stanju, popolni se odbor in re šijo eventualni prediogi. Dobrodošli bodo vsi prijatelji društva in nade velikoiolske mladine. Smrtna nesreća. V Ziljski Bistrici na Koroškem se je neki fant igral s fioberbovko, ki je bila naba-sana in se mu sprožUa. Rinil sa je tako, da je umri. Omejenost Neki nemški kmet v. Gšritu na Koroikem je prodal vole in skril kupnino 400 K v starem za* boju. Tam so mu jih zgrizle misi na drobne kosce. Opekline vsled eksplozlle glav- alkov. V Brestovioi na G-orUkem se je neko 171etno dekle preveč nagnilo proti ognju. Pri tem so se ji vneli tri je glavniki v laseh in lasje. La od-ločnemu in hitremu ravnanju se je posrečilo, da dekle ni dobilo smrtno« nevaraih poškodb. Z ostanki glavni-kov so delali nato poskuse in se prepričali, da se snov vžge v daijavi §0 om od ognja, gori pa hitreje nego petrolej. V Logeh pri Bregin)uže oveto prve trobentioe; učiteljeva soproga gospa Irena Firm je bila tako prijazna in nam je poslala ta prvi pozdrav bližajoče se pomladi. Pazite na OtrokOl V Sežani se je dveletni sin občinskega stražnika SeraŽina tako ožgal, da je umri. „Umetnlika noć11 v Trstn. Originalno in krasno predpustno priredi-tev pripravljajo v trža&kem „Narod-nem domuu. „Dramatično društvou v Trstu" in tamošnji „Umetniški klub Skalau sta se združila, da priredita tr predpustni sezoni, v soboto, dne 6. februar ja t. 1., sijajno zabavo, ki bo aranžirana v vseskoz umetni-niikem tonu. Tej prireditvi so dali aranžerji naslov „UmetniSka no5". Osađje velike gledaliSke dvorane v „Narodnem domu" bo Parnas, kralje- stvo idealnoga Apolona in deveterih muz. Speoialno pa bodo se v vseh detajlih in konkretno predstavljeni slikarska in kiparska umetnost in dramatika. Vse to bo izredao okuano v fiaem umetniikem tona. Na5rte sa to prireditev je osnoval nafe umetnik po svojih že veSkrat razstavljenih delih znani slikar g. Globodnik, pred-sednik „Umetaiškega kluba Skala". G Globofinik vodi obenem ves umet-niSkt aranžma, pri katerem sodelujejo ie drugi Člani umetoiSkega kluba, med temi posebej selo agilni slikar g. Viktor Hugo. Poleg glavne dvorane bodo tuđi drugi enotno in pri merno dekorirani prostori na raspo-lago. V vseh teh prostor ih, v kat eri h se bodo nahajale rasne krSme in buffdti, umetniška besoioa, kabaret itd., bo prevelika prilika sa vsestransko zabavo sa razne okuse, za plesaloe in neplesaloe. — Ker je zanimanje za „Umetniško noču tuđi itven Trsta in okolice, posebno po Krasu in Go-riŠkem, veliko, kaže, da bo ta priredit ev nad vse mnogostevilno ob-iskana. Triaftka bur)a divja v vsej svoji silovitosti. PredsooČnjim je dosegla hitrost 95 km na uro, včeraj pa 85 km. Promet je ves ustavljen. Tržaške ulioe so vse prazne, dvanajst parnikov je zasidranih v zalivu in ne morejo pri ti k obreiju. Drage ladje so izostale, le promet Llovdovih parnikov se sku&a ob držati normalno, pa se ma kaj malo posreći. Električni obrat dobi, kakor se Suje želecniška. proga Trst Opčine. O tem razpravljajo že dolgo v želez niškem ministrstvu. Proizvajali bodo elektriko z vodno moi^o in sioer Sj-^■no, kjer misli jo napraviti velikanske stavbe y ta namen. V toliki mnež ni proizvajana elektrika se bo pa upo-rabila tuđi za tržaško pristanilče ter sploh za tržaško ia okoliško industrijo. Rlnb slovenskih tebnikov v Pragi ima svoj r79 biš. Pod razvalinami hiš je ubi tih mnogo ljudi. Vlada je poslala v Fokijo vojaŠtvo i n posebnega komisar ja. Razne stvon. * Z navada« to6nOftt|o je izšel pravkar čaaopisoi katalog anonftne ekspedicije Badolf Mosse za leto 1909 in sioer v novi obliki, ki je našU pri naročnikih splošno priznanje Zvezek v lekaikonski obliki obsega v pre-glednirazvrstitvi vse za inserente važne podatke. Njegova posebna prednost obgtoji v priložeaem R Mossejevem normalnem merilcu vrat, ki je edino zanealjiv in priročen za pravilno pre-števanje vrst. Poleg časopisaega kataloga poklaDJa zopet tvrdka R Mosse svojim kupČijskim prijateljem elegantno mapo s kalendarjem za beležfee za vsak dan y letu, ki obsega Še ražen tega marsifeai koristaega in vrednega, da se ve. Na jako instruktivan način je obdelano n. pr. za vsakega inse-renta tako važno vprašanje, kako je sestaviti in ckrasiti anocee; za pri-mero je navedenih nekaj pozornost vzbojajočin in spretno sestavljen h priporočil anončne eksped čije Rud. Mosse. Razlaga b&ž% kako se da na znanilo kake tvrdfce po strokovDjaku različno napraviti, kaso se da eno ia isto misel povedati na rafeli^ne načine. * Nalvečla noraki globočina. Ladja nP.aoetu, ki preiskuje Južao morje, je našla pri 151 vzbodae dol zine in 6 južne širine dosedaj naj -večjo morsko globočino, namre^ 8045 metrov. * MentbOgOm topi in r a hlja na najhitreji način vlačno, trdo eiuz v vnetem grla. Vsled tesn^ga dotika s slizno kcžioo učinkuje v Mentbogomu sa nabajajoči Meathol in borkisli Na-trium antiseptično in zdravilno na infekcije vratu in grla, ter as s t»m ublaži bripavost in dražilo h kašlje Za pevoe in govornike je Menthogom. prave a ti Vademecum. ljudski shod se vrši v nedeljo, dne 24. i m. ob 2. uri popoldae pri .Kankertu' v Spori. Šiški. Slovenci in bodoče delavnioe c. kr. državnih železnio v Šiški. Govorita Bi'bni&ar in Škerlj. Delavc1, Slovenci I Udeleiite se tega viiaega shoda v nafvečiem stetlln. Odbor „J(aro8ne delavske organizacije". Telefonska in brzojavnu ĐoročlloL Razprava v parlamentu o ljubljanskih doffodkih. Dunaj, 2*^. januarja. Razprava o ljubljanskih soptoinberskih dog'od-kih sp pric'ne v torek. Priglašenih je izredno iimog'o jrovornikov. Prvi bo provoril župan Ivan H r i 1» a r. lzniod teških poslaiicov hosta provorila vsc»-iuvdliski profesor H r a s k y in Ko-i 1 a r. Zadnji bo govoril tuđi slovensko. V parlamentu je velikansko zanimanje za to debato. Ministrski svet. Daoa| 23. januarja. Danes zveČer bo imel ministrski svet sejo. O skle-pih tega ministrakega sveta bo bar on Bienerth poro6al casarju v posebni avdijenoi prihodnji teden. Proračunski odsek.^ Dnna| 23. jan. Proračunski odsek bo imel v torek sejo. PriČel bo % raspravo o dvoru. Pražki po&tni podrav atelj. Dana| 23. janaarja NemŠki listi so javili, da se poštni podravnatelj Swoboda vrne na svoje mesto V Prago. „Fremdenblatt" dementuje to vest, ČeS. da o tem ni govora, ker se nahaja Swoboda v disciplinarni pre-iskavi. Rutki pos'anec Maklakov v Belgradu. Bdlgrađi 23. januarja. (Posebna brEOJavka nSlov. Narodu". Tukaj je bil dva dni ruski politik Maklakov, ki je včeraj odpotoval v Boano, potem obišče najbrže ie Zagreb in Ljubliano. On je isjavil v svojem govora na banketu, ki so ga njemu na čast priredili v hotelu „Moskvi" srbski parlamentaroi, da je vsa Rusija jbres isjeme na strani Srbije in da službena Rusija nikdar ne prisna aneksije, ker bi v tem slučaju morala biti raspulčena tuđi tretja doma, ki tega pod nobenim pogojem ne bi dovolila. Busija se danes zaveda, da je moč Jagoslovanstva tuđi njena moč, ker priđe Čas, ko bo Easija morala reflektirati na pomoč Jugo-slovanov. Srbija ta pripravlja. Belgrađ 23 februarja. Vojni mi ni ste r Živkov^ć je poklical pod zastavo nov letnik rezerve. Bojkot avstrB skaga blag« na Turskem Carigrad 23 jan. Bojkot av-strijskega olaga se ni ponehal „Ikdam^ naglaŠa, da je bojkot pravica oto i manskega naroda, zato se bo bojkot ne g ede na vlado nadaljeval, dobler Av4t.ro O^rska ne izpolui vse turske sahteve. Avs'r'^skJ poslaniiki svetnik pri srbskem kralje iou Berolio, 23 januarja. „Lokalan-zeigeru javlja iz Belgrada, da je pre-stolonasledaik Gjorgje sprejel v posebni avdijenoi avstrijskega poslani- I Škega svetnika barona Gagern. Splošno I se pričakuje, da bo ta avdijenca bla- I godejno vplivala na odnoaaje med . Srbijo in A vatri jo. I Hlamaža Rauchove vlade. I Zagreb, 23. januarja. (Posebna 1 brz. »Slov. Nar.«) Veeraj je vsa jav- I UOSt z iuipetostjo })rič-akovala vesti I iz Budimpešte, da li bo imunitetni I odbor ugodi I zuhtevi Rauchove vla- I fle i 11 izroril scmIišTmi delegate Pribi- 1 čeviOil, Baujaniiići in Dudisavljevi- i Ća. Na »hodu Fraukove stranke v če- i trtek je saborski poslane« Zatluka i naravnost čipeliral na lojalnost Alati- 1 Žarov, naj bi izroeili imenovane de- I leg"ate »tulišču, a dr. Vladimir Praiik I je na^lašal, tla bodo frankovci vz- B priro »veleizdajuiške#a« procesa od 1 govorili na terorizem koalicije s prt» I titerorizmom ua sodnike, da obsodi- 1 jo Srbe; takisto pričakuje Frankova I stranka, da bo ban Raueh tuđi po I koiičanem procesu nadaljeval prepru- I n jan je Srbov ter razpustil vsa srbska I narodna in konfesionalna društva. Z I ozirom na vse to, je danes došla vest I iz Budimpešte o sklepu imunitetiiejJTJi I odbora napravila g"lolw>k vtisk. Iimi- ■ nitetni odsek se je naniree izrekel, I da nima dovolj materiala v rokah, ■ da bi mogel ugoditi zahtevi hrvatske ■ vlade po izroeitvi ffori imenovanih ■ delegatov. Ta ojlloeitev iinunitotiie^a I odbora zuaei veliko blamažo barona ■ liaucha in njegove vlade, zla^sti .iko ■ se u važu je, da je imunitetni odbor I vrnil ziihtevo po izročitvi delegat«»v I državneinu pravdništvu 8 pozivom. I naj material izpopolni. Ker j>a sodi ■ šče ražen v Nastieevi brošuri in v I obtožniei nagom iljenega materiala I nima nieesar na razpnlago, je jasno, I da tv zahteve imiinitetnega odb(»ra I ne bo moglo izpolniti. Iz sklepa inai- I nitetnega odbora pa sledi dosledno. I da imunitetni odsek podatke držav- I nega pravdništva t> delegatih Hanja- I nin, Pribieevie in Hutlisavljevie w ■ smatra za zadostne, da bi se jih ino- ■ glo ubdolžiti veleizdaje. Ker pa ima ■ smlišee tako proti delegatom kakor ■ proti onim Srbom, ki so zaprti v /a- I grebu in v Varaždinu, na raz4>olap> [ eden in isti materijal, je razvidnu. I da smatra imunitetni odbor tuđi ol> tožnieo proti 53 srbskim »veleizc^aj-nikoni« za nezadostno podprto. \*>a javnost napeto jn-ieakuje, kako se 1h» Raueh sedaj /inazal iz te najnov*'jšt* svoje blamaže. Znaeilna zaplemba. Zagreb, k2;>. januarja. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Napredno srlasilo »Pokret« je bil ta teden že 4krat za-plenjen. Veeraj so mu zaplenili knr tri strani. Interesantno je, da je državno pravdništvo zaplenilo cel«» ekscerpt iz govora barona Raueha 1-1900, v katerem je v saboru obsojal konfiskacije o]>ozicionalnih listc»v pod Khuen - Hedervaryjem. Predan jan je zagovornikov zaprtih Srbov. Zagreb, 2*.\. januarja. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Knega glavnih k\ govoru i kov srbski h » veleizdaju ikov-dr. Hinkoviea je banski stol disci-plinarm* obsodi 1 na 41K) K globe nuli nekega članka v »Pokretu«, v kate rem se zavzema za srbske »veh1'^* dajnike«, nahajajoee se v preiskoval nem zaporu. S tem se hoee oeividin* vstrašiti zagovornike, da bi se ne zn-vzemali s tako vnomo za Srbe. Razmerje med napredno in seljačko stranko. Zagreb, 2:5. januarja. (Posob"11 brz. »Slov. Nar.«) Napredna in **•-ljaeka stranka se za sedaj ne bosta fuzionirali, pač pa sta sklenili W razum za kooperacijo. jf*^ Opouarjamo. da se vr*i Cinik obfini »bor „Telovadiieg* l^fe/^ druStva Sokol" v Ljubljani ISL. ¥ pondellek, 25. l«ou«H» tf^^iV 1909, Ob 8. xve6*r v re- (Vp f) tta¥raotlsklli proator^ IA Jy tiNurođneg« doma11. . ^\C^ K obiloi nd©le*bi ^*t)i odbor Ijablj. Sokola, i 3. Priloaa ..SloTenskema Rarodn" It 18. dna 23. lannTKia «09. Ali Je to sleđollSče ? Tako B« je gotovo vprašal vsakdo. ki je bil navzoć pri obravnavi, kate-ro smo kratko umenili v včerajšnji itevilki, ravno tako pa tuđi oni, ki bo čital to poroci]o. Kazmore, ki jih je razkrila ta obravnava, bijejo pae res naravnost v obraz pojmu, ki ga. jma vsak izobraženec o gledalištu, kulturaem,' vzgojevalnein zavodu, v katerem naj se eloveški chili naslaja na najvi^ji, naj do vršene jši poeziji. Ne, to ni gledališce, to ni mnetniški za\vJ, ta j-j zakoini esrkus, v katerem igra glavno vio#o hajuzzo, ka-teri'iuu j«i porinila v roko taktirko oseba, ki ima o vzvišenosii u poda b-ljajoee metuosti najbrž veliko maiij pojma kot zadnji kulisui premikae. Gledaližče, orgranizem, v katerem ne snie biti najnianjše^ra nesotflusja, v katerem naj sodeluje vse, prav vse, od najmanjšega do naj vučjega, tja gor k enemu velikemu ciljiK da postane kri in meso beseda pesnikova, ravno tako lepa, ravno tako umetna, kakor je izšla iz svojega očeta — a tu podlo intrigiranje, rovanje, so-vraštvo, jasni namen, ne samo ško-dovati osebi, temveć eelo umelDosti sami. Kajti kaj drugega je namera-val kapelnik M ii 11 u r - Pre :n , kakor obenem s pevcein uničiti tud? delo samo! Resnica je, da pritlika-vec Miiller ne bo ubil velikana Ver-dija, ali že namen sam kaže, kako nizko, nizko je mišljenje človeka, ki naj bi bil tolmar najvišjega. Da mora ob takih razmerah pasti zavod pod nivo najzakotuejše smire, je lah-ko umevno vsakouiur, in le svetuje-mo našemu slovenskomu gledalištu, da naj mu bo to v »varileu zgk'd. V sledećem poročamo o obravnavi sami. Sodnik dcž. sod. m etnik dr. M o-h o r i č , zapisnikar dr. Dere, funkcijonar drž. prstvduištva Cham; zagovornik dr. A ž m a n. Obtoženec Beno L e s e r - La-sario, bivši prvi tenorist tukaj-šnjega nemškega gleduiišča izpove: Priznam, da sem v resnkii dne 23. decembra udaril z roko glednliškega kapelnika Miillerja - Prema, a povod temu je bil tak: Kapelnik Miiller mi ni bil nikdar naklonjen, vendar pa ni svojega sovrastva proti meni nikdar pokaza I tako očit-no, kakor je bilo to dnu 19. decembra v Celju. Prišedši v Celje sem sel tuđi v kavarno »Stadt Wien«, da izpijem Icavo. V kavarni je bil navzoč tuđi kapelnik Miiller - P r e ni v družbi svojib pristašev. Nisem kadilec, zato seru si dal prinesti kavo k drugi inizi, ker je Miillerjev;i družba moč-no pušila. Že tu *>«.■ je pokaza 1 zlobni namen Miillerjev, da bi mi onomo-g-oeil nastop, od katereg-a je bilo v "veliki raeri odvisno juoje nada Iju o sodelovanje pri g-lodaii.šću. Verdijev »Trubadur« je bil na repertoarju Izven abonementa ju na, .erledaliških listin je bilo pripom njeno, da pojem jaz prvikrat glavno vlog-o Manrica. Miillerjeva družba., vedoč da mi more dim kot nekad i lou o'očutno škodo-vati na glasu, me je obstopila in mi puhala dim svojih smrdljivih smotk naravnost v obraz. In ni jim bila do-volj samo po ena Kinoiki«, držali so še drugo nažgano smotko v rokah in mi jo tieeali v obraz. Prosil sem in prosi 1, da bi me tJardonirali, ali nič Ili izdalo. Komaj sem jim ubeža.1. Ze to me je silno razburilo, ali kar je sledilo poteni pri predstavi sami, je bilo prevef*. Tu me je Aliil-ler hotel naravnost uniziti, onemo-goeiti, a ne samo mene, tenivrjf* tudi delo samo, saj je jrotnvo, da z interpretom pade tudi kompoziziju. Gotovo je Iiliel poleg nainetiii. da nniei mene, tudi jasen namen, osovražiti s slabo uprizoritvijo pri nbčinstvu tudi dela mojstra Verdij.'i sploh, one-mogočiti jih pred celjskim ohčin-stvom. Ze takoj v začetku ine je zaeel motiti z napadnim taktom, kar so je posebno občutno pokazalo pri «pod-oknici« (»Deserto sulla terra...«), najhujše pa je nrišlo pri »stretti« <»hJ ušato IHC8SO fluiz...«). Kot Manrico držim na iistih rog", partitura pravi, da se zn(w]« prenehati seiu moral tudi jaz. Za-^ sem potein iznova in dovršil ari-Jo do konca. Ohčlnstvo je opazilo vvh "°i med kapelnikoiis in menoj ter je Jorno zahtevalo ponovitev arije. •Mnller se je odločno uprl, prišel eelo na oder in ni nikakor dovolil, ila bi 80 bil dvignil zastor. Bil se je prav-^ti boj za vrv, s ka toro se dviga za-^"injalo, in se le tedaj, ko je igralec ^arden zaklicaJ: »Niedertraehtig'e ^ehufterei! Vorhang- hochl« — se je ^stor dvignil. Občinstvo je seveda "Pazilo ćelo stvar in se postavilo na ^°jo stran. Bil sem tako razburjen, Jja Sftm hotel sredi predstave odi ti UOffiov, kar bi bil tudi storil, da me niso pregovorili moji tovariši. Miiller mi je potem še med ćelo predstavo skušal škodo vat i. Ko sem pel visoki »e« tako mirno in z lahkoto, me j^ motril tako zunićljivn in inah';*l z roko, samo da bi nie motil. Pri tt>eki »misere« (»Ah, che la morte ...«) je zopet napaeno dn4giral itd. Do pel sem vendar do konca svojo ulogu, kar je bilo pravi eudež, in kakor kaže poručilo v »Deutsche Wacht«, je bila kritika in občm&tvo zadovoljnu z menoj. Bil sem :>u tako razburjen, da sem obolel in nisem mogel iz Celja, »lokal sem razburjen ja, in da roe ni.M* lo laž ili ijudjis lii p»o videli vee unv mučne prizore v gledališču, ne veui, kaj bi se bilo zgodilo. Prisel sem nat-o v i>onedeljck v JLjubljano, v torek r>«3iu pa šel k ravnatelju Wolfu, da dobim zadošče-nja. Tožil sem mu svoje gorje, da, jokal sem, ali ravnatelj mi je kratko-malo pokazal vrata, vrgel inu je vim. Zunaj sem pripovedoval to svojim tovarišem. Ko so jih poklieali k skušnji, sem hotel oditi, ali tu priđe kapelnik Miiller. Zaklical je nekaj in nie poteni gledal tako prezirljivo, tako osabno, da sem se razburil do nezavesti. Vem še, da sera g"a pogira-bil z roko za prsi, in zaklical: »Jfvaj hoeet« še ime ti!«, a kaj se je zgodilo potein, ne veni. Tovariš! so na ju menda strgali naruzen. Zavede! seiu se sele pozneje, ko mi je ravnatelj Wolf oeital, da sem Miillerja udaril. Odgovoril sem tedaj ravnatelju, da ue veni, kaj sem storil, ali ee sem ga res udaril, tem bolje, bom vsaj rnogrel pred sodišeem izpričati svoje muke. Pomiri 1 sem se sele, ko so mi prine-sli vode.« Kakor zuauo, je bil Leser potein aretiran, eeš, da je zakrivil zločin javnoga nasilstva, ali državno pravđ-ništvo je dejanje smatralo le za pre-stopek in obtužilo Leserja radi lako telesne poškodbe. Na predlog funkcijonarja dr-žavnega pravdništva se poklieanc priče zaprisežejo. Priča lika Horvatli je povoda la, da je Leser jako dober človek. Duo 22. decembra je bil Leser pri ravnatelju. Od ravnatelja je prišel jako razburjen. Nakrat je izven odra zapazil kapelnika Miillerja, h katerem u je skočil, ga zagrabil ter ga udaril z roko. Priča pravi, da je bil Leser tako razburjen, da ni vedel, kaj dela. Ob nosu je kapelnik po napadu nekoliko krvavel. Priča korist Avgust B u c li t a pravi, da je ravnatelj Leserja tako-rekoe vun vrgel. Silno razburjen je tu Leser ])nivil koristoin, ki so čakali na skušnjo. Priča je slišal, ko je član nemškega gledališča Berkeseh rekcl kapelniku: »G. kapelnik, ne pojditc z odra, Leser je tu.« Kapelnik je pa zaničljivo vzklikuil: >*A, der Narrl« To je Leser slišal in bil hipoma pri kajjelniku. Kolikokrčit je Le&>er kapelniku udaril, se ne ve spominjati. Leser je bil v popolni ekstazi. Kapelnik je po napadu ob nosu nekoliko krvavel. Priča korist Stiasny je pri-čal tudi o dog"odku v Celju. Pri upri-zoritvi »Trubadurja« je Leser pričel pol takta prekinalu peti. Dolžnost kapelnika bi bila, da to zopet zenači, kapelnik je pa kar od trka!. Skandal je bil velik. Stretto-arije kapelnik tudi ni pustil ponavljati, dasi je to občinstvo burno Zćihtevalo. Že ta-krat je bil I^eser tako rćizhurjen, da so p^a koristi le s težavo zadržcviili. Afod aktom je kapelnik prisel na oder in se pohvalil naprani weki pcv-ki: »Ali nisein Leserju dobro odtr-kal ?« O dogrodkn pri skusnji v Ijub-Ijanskein iiemškem ^l^dališču pove priča, da je bi! Leser, ko je prišel od ravnatelja, popolnoiiui »ver»tort^<, zahieval je vode, vedel ni, kaj dela in kaj govori. Govori 1 je poj>olnonia z mesa no. Vse tu imenovane priče so izpo-vedale, da je Leser pri naji;:chi držal kapelnika z eno roko za prsi in da je v tej iinel tudi palico, z drupro g*a je pa udaril. Priea Berkesch je potrdil, da je OpOZoril kapelnika, naj ne g-re z Odra, ker je Leser zunaj, kapelnik je pa glasno rekel: »Der Narr soli inich gern haben.« Kot priča zaslišani !28 let stari kapelnik M ii 11 e r P r e m je napravi 1 jako Žalasten vtisk. Pravi 1 je o najrazličnejših boleeinah, katere je čutil po Leserjevih klofutah. 0 (Jogodku v Celju inu ni bilo treba iz-povedati, o dogodku v ljubijunskem gledališču pa se ne ye na ničesar spominjati, kar bi bilo Leserju v prilog, taji eelo, da bi rekel to, kar je priča Berkesch izreeno potrdil. V protislovju z vsemi pričam i trdi Miiller, da ga je Leser grabil za vrat in da je na čelu imei po napadu rdečo liso povzročeno od udarca s palico. Sodnik je nato prečital se nekaj izjav nemških koristov, ki so se vse glasile za Leserja večinoma jako ugodno, nekatere so pa potrdile, da je Leser že prej izjav i I, da bo Mtil-lerja oklofutal, da tako dobi prilož-nost sodniku potožiti svoje gorje. Ravnatelj W olf je v svoji izjavi samo povedal, da je Leserju takrat dejal, da mora iti i% sobe Leser ali on. Kiofut on ni videl. Zastopnik državnega pravdništva Ernst Cham je nato obsirno utemeljeval obU)žbo. Trdil je, da Leser 6 tem, ako trdi, da je v roki, s katero je držal Miillerja, držal palico, dokazuje, da ni bil tako zinešan, kakor pravijo priče. Leser je natu v dolgem guvoru tožil, kako slabo se mu je godilu v Ijubljanskem neniškem gledališču. On ni še nikdar nić blabega storil nobenemu človeku. Ako je res udaril Miillerja, teclaj se tega tl:*j:mja ni zavedal. Pevec-umetnik inura imeti mir, kapelnik Mulier pu ga je vedno razburjal, v Celju mu je na odru ćelo odtrkal, većkrat mu je dim smrdljivih cigar puhal v obraz, ker je vedel, da mu dim škoduje. (Leser kaže take smrdljive cigtire). Miiller g^a je hotel popolnoma uničiti. I^eser nato še pripoveduje, da ne občuje 8 pri-madonami, pač pa rad z najrevnej-šimi kolegi ter se enkrat zatrjuje, da se ni zavedal* ko ju bkočil k Miiller-ju. Ko g^a je vrg"el ravnatelj Wrolf iz sobe, se nm je Miiller naravnost na-stavil, držal je roke o boku ter ga zaničljivo motril. Zagovornik dr. A ž m a n je go-voril ves čas samo slovenski in tudi zagovarjal samo slovenski. Zii^ovor-nik je poudarjal, da ima Leser ix>god-bo z draždansko dv. opero in da je le ratli tega prišel v Ljubijano, da bi se tu v večjih vlogah še bolj izvež-bal. Miiller je ravnal premišljeno in namenoma, da bi l^oserja uuičil, ga kot pevea sjiloh onemogoeil. lzbral si je zato Celje, ker v Ljubljani, pred 6edanjo malo publiko v nemskein gledališču tega ni mogel izvršiti. Leser je bil ob takem Miillerjevem ravnanju oiiravičeno razbnrjen, da iz Celja niti mogel ni, pozneje je pri ravnatelju Wulfu hotel dobiti tolazila, ravnatej ga je pa vrgel iz &obe. Zagovornik je poudarjal, da je edino kapelnik Mulier izpovedal olitežilno, a to priče van je je jako dvomljive vrednoišti, ako se upošteva, da so vse priče drugače izj)ovedale. \rse })riče so povoda le, n. pr. dsc je Leser držal Miillerja za prsi, in ne za vrat. To je dokaz, da so Miillerjeve izjave le sad njegove doinišljijc. Rane, o kate-rih je kapelnik govori], drugi dan zdravniki niso mogli k od Štatov at i. Zagovornk prosi, naj sodišče Leserja oprosti od obtožbe lahke telesne poškodbe. Sodnik je nato. proglasil ruzsod-bo, da je Leser kriv lahke tolesne poškodbe ter je Leserja z uporabo §§ 266. in 261. obsodil na pet kron globe, ččš, da je bilo postopanje v Celju in Ljubljani proti Leserju tako »krass«, da se kaj takega le red-kokdaj vsliši in da je torej kakor so priče potrdile, Leser bij v takem razburjen ju, da je bi i tukorckoč v ekstazi, vendar pa je že prej napoveilo-val, da se bo nad Miillerjem mašče-val v nurnenu njegovo |H)Stopanje spraviti pred sodišče in tako dobiti zadoščenje. Sodnik je tudi upošteval, da je še pred napadom kapelnik Mulier Leserja provocira!. Tako se je torej končala ta vele-zanimiva obravnava, ki jo več kot z bengalir-no lučjo posvetila v svetišče — boljše smetišče — nemške Talije v Ljubljani. Ni nam znabiti na tem, da bi kot Slovenci, iz narodnih ozi-rov škodoželjno zrli na te razmerc, ne, saj vemo, da so šteti dnevi nern-škeg-a gledališta v Lijubljćini, če ne že vsled drugeg-a, najgotovejše pa vsled takih razmer samih, kakor jih je pokazala ta obravnava. Umetnost, prava nmetno.st, je internacionalna, in tišti, ki kaže sovra.stvo napraui njej , ki jo hoče uničiti, ker se ni porodila na tistih tleh, kakor on sam, ne obsoja nje, teruveč sam sebe v smrt. Ljudstva se bodo se davno, davno potem nastajala na divnih zvokih Verdijeve muze, ko ne bo niti duha niti sluha o kakem Miillerju ali Wolfu vee, obsojeni Leser naj ima pa zadošeenje, da bo ž njim sim-patiziral vsak pravci častilec lepe umetnosti, posebno pa one velikega mojstra Verdija. ftock Ccgnric i Hediclnol Hl i Pris'ni vinski destil&t] m v uradno plommranih "M steklenicah. I Gamis & Stock I Barkovlje. ffl Sdfau parna Sgatnica I konjaka pod jriavuo " kontrolo. 3819 h M U Minv« la z«ravt|« belega vina ima naprodaj J«d|» M«l|mTeO ▼ WLmin (Istra). — Oena hektolitru, postavljeno na vsako postajo na Kranjskem, ft krmm. 4830—9 IBg Nedosežno g P^ILnajnmjcJJa nme-■£ w r mko iznajdflo ■ Plait«BBko f«masto klago sa Motka, rarakao ■« lata. Patent S 4*80. Cea t miljon* koso? prodanih v kratkem čmo. ■fgllensko gnmasto klago sa tenskt. (Vanrtvg ienok.) friporoćili najprrl sdr«T niski strokovnjaki, porsbno na leta. B 2*S0. Kđor poSUe đeaar oAprej (ttfđi pismen« snamke) ma poSJje diskretno hi poltnine pro«to, Bieer 50 vln, t©^ ©4ina prodaja ^IfWUER, tvornice zo io-J. — inosto blago. —T D,obi| si/1, RuMOorlarstr. *—0. i. Najbolje za zebe ^^^ *w>jilf«inj»iil ^av Velika zaloga juvclov, zlatnine, srebrninc in raz-m ličnih ur 4 Lastna đelavnica za popravila in nova dela. Blago prve vrste. Solidno postreibD^ Cene no]n!ž]e. juuu# ii«rUK juvelir, trgonc z urami ter zapriseženi sodnijski crnke tUalilJana, Movenllcel/ V Amerika in Kanado najprlpravnejše, najeenajSd In najianasljivejšd prevaža Cunard Line. Odhod iz domaćega pri-stanišča Trsta : PannonJa, 2$. februari« 1909 CarpfttUa, 4. marca 1809. Slavoiilla, 17. marca 1909. Iz Liverpcla: ^ 4 Lnaltanla (najvežji in najlepSi parnik sveta) doe 6. lebruarja, 27. letom« arja, 20. narea, 17. aprila f 8. In 29. maja 1909. Manretanla doe 23. ]anntrjav 13. lebrnarja, 6 marca, 3 In 24. aprila ta 19. mala 1909. Pojasnila in voane karte pri Andr. Odlasek 1UU8UANI, Slonikovi Bllci itiv. 25, aol«« Mrkv« Srea Jesnsov^m. Svobodna jVtisel III letniK Znatno povedena iedaja. Stane K 3*— sa oclo lf»to. — NahIo ? : praga-Vinogradi Češko. Oznanilo. Zaradi bolezni svoje žene Odđlfam H^cjo d< bro vptijaDo trgovine z n>e- ftaoim blag m pou *<>u ugeduimi pokoji tukoj ita veČ let v Dajem. Ponndbe in pogoj« sprejema lej« nac Mcrlč, Joselce« Oorcnjsko. -^aBBaBaaaaaBBaBBaaBaamaaaiaa^^a^^ Lcpo opremljena soba 18 Odđi tako] s hrano aJi brez nje v SednJlskih nlieah it 1 1L aadai. detno 2 vrata. 195-3 -+3BaaamaaaaaaaaaaaaaaiaaaamBaBavs-<~ Vinko Majdić valični mlin v Kranju Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih rook in krmnih tedelkov, ki izvirajo Iz najbolj izbranih p§eniČmh vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode y se in dado kvanti-l tativno nedosegljiv pridelek, kar je ; zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenitive vrednosti. 3039 12 ' , Zastopstva in zaloge: • < V LJnblfanl, Podgrado, TrnoTem, ' Eočevfn, Trstu, Gorici, Celovcn, K Bollakn, Bolcann, Inomostn, Tri- < < dentn, Zadro, Splieto, Ercegnovem« < [ Eotom, Sarafevn 1b Poli«. I \ Brzojavi: Valični mlin, Kranf. L Oažno za podjetnega slopnskesa fiostllničarja! V najetn se odda ali tndi pod ngodnimi pogoji proda Imo no Bleđu V hi§i se nahsja stara dobro vpeljana, posebno tnjoem snana in priljubljena gostllaiška obrt x već sobaml la stanovaoja| ki se lahko dobro oddajo tnjoem. 7_ 4 K Kiši spada velik sendnat go-stilniški vrt, ke^lišČe, velik salon (jedilnica) in velika ledenica. Interesenti nej blegovolijo vprft- Šati pri Ferdo Sekovanlćii, trgovca in gostilničarju na Blođa (Guremsko). A^Jboljsl ee«Ui fiHliii^nl %lr. g£TS± 6cno posteljni porjif |T^^^ 1 kg sivega, pulje- \\^ neca 5 K, boljšega __^f3TV^^V 2 K 40 h; polbelega JSgTliJl 2 K 80 h; belega ^g^^&j— 1 \M 4K; belega, puha- f"in!lffiii JKaa^hrTlstega 5 K l0 h;1 kS wm~^2m*-^^r^^^=££^ veleflnega, snežno- beloga puljenegi 6 K 40 h; 8 K: 1 kg puha, sivega 0K.7V; belega, finega 10 K; naj- fine^ši prsni puh 12 K. is.dor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene' pc stelje iz gostonttega rdečeg4f modrega, belega ali iiimenega nankinga, pernica, \h0 cm dolgja, 116 cm široka, z 2 zglavnikorra, vsak 80 cm. dolg, t8 cm širok, napolnjen z novim, s vim Jako stanovimim puhastim posteljnim perjem 16 K; na pol puh 20 K; puh *4 K; same pernice po 10 K, »2 K, 4 K, '6 K; zglav-nice 3 K, 3 K 50 b, 4 K. RazpoSiljanie po povzetju cd i2 K naprej franko Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za ne-ugajajoče se povrne denar. 9—4 S. Benfsch, Deschei it/, St, 767, Slinava na ĆeŠkem. Cenovnik zastonj in franko Kašljajočlm 1 otroKom 19 odraslim lipisojeio zdrftvniki i n*}boU3im aspehom Cbymomtl Sclllat kot pomo^ek, ki raskršća in odlo^pje alem, ublažuje dušeci kaieU in pomiri uje topline težkoče ter odstranjule njih pogostont ~ Že na stotine »dravnikov se je isreklo o pro-senetJjivo točnem uspebu Th^noMfl« M«illa« pri dnse5t;m kailja in drngin vrst&h OBlovBkega kaš|)» OOTJProsim, Tprsialte sdravnika. "it^i StekJouica 2aŽ0 aV po jtoH\ fr»ho, če se posije denar naprej 1*00 B. 3 stekl, će m posije denar naprej 7 H. 10 »teklenic, fc m posije decar napre 10 X« IideloTanje in glavjua uloga B. FRA6NERJEVA LEKARMA 3539 o. in kr. dvorni dobtrlteU. 16 Prajra III,, aier. ••». DobiTi m po ikoro tm)i lekarnan. Pazite na im« ^*__-_______smr I« i m wkJkw l4t#M4 OBBtttl Ntfi~diorctiistniikt I I« IP llPI III B*M**t* ee eevoe«. - ttavaa ■slapu I flffLV UViLIVV jacSfl«oWKo,DniKtimj«efiA| IC. kr. priv. tovarna za.csementi I Trbov«IJsk* pramogokopn« dru*b« v TriraTUafe i 1 bj MOASSćll* 1b oppltcrralav -' m ■ ravnih ariđo« Ib najsiovtir)llh tvfdk so n r«ipol»imH 9 I Ctutoalni uwid: «-*■ I PtmmJ, I,, M^aclmllimn»tyat3i»f 8, | ____________ _______<^:__ I ■# mi a* aM SF^^^^^^eBSMEBB?"^ M^^3^C^^yT?B^^^^^^B^^^^^B^B^^BS^S^BB^BBMS^3BE^^^^B^B^^Bg^BBBBlBBBBBBBBBBBBBBBBB I I^Bl I I M ^fc I ■ I I I J| BBBBBB^^pM^^^p^^^^Sitji" ' "".i »'li y^B^^^B^^B^^B^B^^B^^^^^^^B^BB^^B^BB^^^^^fj^tt^^^jp^B^^^B^B^IB^B^B^^B^B^B^B^B^B^Bl B^^^^k I Ha ^^ I I tL^bT VL. K_^B I I * BBBBBBBBB^BH^ciir i. f^~ a^i ^^^^~^^*jffWP^P^^PTrW^^^BTPB^^HWB^H^^m. ;^Sr^^8sBEaBiBB^BM^B^B^B^B^BB^BB^BB^Bl vBBBj w W ™ V V ^■■r BB> ^^V ™ ™ . • BBBBBM^PSB^MMBlMrTT^MJ^*lt?'w■"T^'t'ThTiUili - ~lP^P^^^^^^FTBBB^BfP^B^^T» iTVTt-"^J'P=^3P**^^BBCHIHBl^BM^^^^^BBBBBBB; fc. «^ ^b^b^b^b^b^BbSb^bIbSS&b^b^b^Bb^b^Sb^ ■■ ■■■ afl 1^ I bV tA it > j; j ; j ^ KUH51IHU s " v £ittbliani, Holođvorskc nlicc Slev. 41. ZimsKe oNeke, zimske suhnle, kožuhi, (flolii in tatla), jnlonsRe oHleKe, pelerine l. dr. za gospode in Bečke v vatikanski izbiri. Strogo solidna, slrokovnjažka postreiba. Zaloga obleh a. kunc Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. z I IMtfMt WtittBJ " * I I lancnooljnatifirncz I I Oljnate barve I fMi^akii /,,lk| I I fasaHne barve 1 za hlie, po tzorcOL I Slikarski \ vzord ii papir za vzorce. £aki prishii angldki za vozove, za pohSiva in za pole. Steklarski kicj (Ut) prisaaa* ta strakom« pr*iBk«t«M u|b«l|!l. Karbolincj ^t Jfavcc (gips) za podobarje in za stavbe. Copici 2»-4 DomaSega izdelka za zi&arje U za vsako obrt priperoia ^I8ol| }(auptmann v fjobljani. I Prva kranjska tavama olfnatih barv, Ilmeftev, takov la steklarakega klafa. Zahtevajte cenike! ^ »^1 _________a ~<==S& J. KORENČAN .^=- I \ tjnbljana, Stari trg 115. | W Kj W i Trgovina z norimberikim : Velika zaloga pleteni* : in galanterijsldiii blagom kakor nogavic, srajc, maj, na orobno in na debelo. spodnjih hlač, olroškt ■•••■■•■■■•■•• :; :: obleke iW. u s IB _______________g§_________________388»-» M Piitai hrulUlM M«v. 49 08«. Taleloa it«v. 139. Glavna posojilnica regUtravaaa sadraga s neamtleno aavaio *""M ^ plaarna: | — na Kontresnem trtu il 15, Mmm hl!a v Llubllonl apralaaui la Isalatala hraallaa vloga tanje no i\ % od duo vloive do M Tzdige taroi odbitka rentacga đavka. 23— 4 Uradite nra od 8.—12. dopolodue la od 3—6. popoldna. Hrani! ne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obr 69 to van je pretrgalo. 8 Tovarna pohištva J. J. NA6LAS g 8 Ljubljana, TurjaSki trg St 7. "• • R ^■■l JU^ vi V6OJ CL bHIvKA ^3B^B^^^^^^Si?BB^^!^^^^SBiBf^ ^aa» ^BBW ^^lJ ^^L-^BBBhBBBBBiL^^ ^B^ ^^PBh#j^1|BBS< w3l?V* KJSj£_tf ^^^ ^^^v BV ^P ^^ ' HS^BBtBrrV^f^Vlk tRI ^BPtea __ ^KaP^C^^ttlPt***^*5*9 ^i ^%% ^L^r ■r^^k f4^ '**r ^JkI kS^^bBBB^BBiPB^RS ^^*^T^f^^^^^^^\iMwBBBBBB -BBj« )|f iVGostilnUorll^MI U potrebDlUo za predpnstne veselice godbo naj ee oglasijo nstmeno ali pismeno v goatilni „pri Moitil11, Novi Vod-mat št 16 v LlablfanL 183—3 FranlVodišek. _^—i---------------------------------------------------_—.— I Superf osf ati _ H rnđninski in živalski, najbolj ^M preizknSena, najzanesljivejŠa in ^M najoenejša fosforokisla gnojila H Ea vse 127—4 I vrste zemlje. ■^M V*«blna strofo BvJaiBičena« .i^l JamSeno najhitrejSi ufiinek, >^M najviSji donoai. I^aB Neutrpljivo sa spomladajo setev. V Dalje amonllakovo! kallleve .S in aolltarlovo anperlosfato ^^1 dobavljajo vse ■^M tvornioe nmetnih gnojil, trgovci, H kmetijake zadruge in društva. ■ pisama praga/pfikopy 17. A. Zabkar v Ljubljani Dunajska cesta štev. 42. Železolivnrnn, tounrna za strole In kliuCaunlčarska delo. Priporofiam sa v isdelovanje, napravo in po-pravo vseh v mojo stroko spadajcČih predmetov: strojev, priprav za mline in žage, moderne Franois-turbine sa vsak padeo in mnoiino vode, kakor tndi transmisi] za vsako industrijo. Isdelujem tuđi naj-različnejfia dela iz litega in kovanega železa, in sicer kriiOi kotla, peči, klopi, atebro, trombo sa VOdO itd, dalje najraznovrstnejfie ftelesne kOBitmkcllOi kakor stresne Stole, mrstove, vrt-narske rastlinjake, vsa atavblaska in kl|učavnl- Čarska dela: ielezne ograje, vrata, okna, strelo-vode in Stedilnike ter žično pletenino za ograje vrtom, paScikom, travni- j—m. kom itd. 4693-2 jaSafaK^ Nacrti in proračuni sjKl na razpolago. JMM Vse po primernih tovar- W$^ niskih cenah. '4^j:. cei o mast ni (n» pol emođolsIiO Im polumastni sir i ima 800-5 po Balalilik ooaak na proda) parna rolekarna v Medvodah. li ttmttfti I« trg. vrtnar S i Ivan BizoTiCar i § Ljubljana | S Kolezijske ulice 16 | » 1279 se priporoča za 4B » ^ nasadltev vrtov, parkov in % ^k baOionov. — Velika tsblra % n2 ovetoilk in Httnattk rastlla, % <& vrtnlc, presimnloćUi ovetlle S <*? (perene), kraaaa cvetllćiu Q ?R ormovla. konllere, evetliee A 3R sa okna in balkona. ?R Sj(» Iz vršu je *ioplir, venM in ^ © buUrtr za razne prilike. v; ^ Deloumetnliko okušao ta po § 5r solidnih cenalL 7K ^i^ Tra*owln» ■ «%*tllr«#rt« (t»l * © Naročlla na daitlo hitro In v«ttnc ^ SpcđlcllsUa m homlsllsKn družba D A Lb IV A IM 1 z. o. ]. v Trstu, Biva (irumula 14 ________~~~~Z~IZIZZZZI________telef, 21-60. Žiro-nfim pri ]a5ran$ki banki v trsfa, grzojavt: galkanspcž.________ 4091-u sprejema v svoja dobro urejena skladiftoa vsakovretno blago in daje nanje bbV^^bbV Preskrbuje vsakovrstne poftiljatve na vse kraje hitro in točno, obavlja predujme pod najpovoljnejiiini pogoji, daja oari&ska posojila in ooarinjuje (o# vse reklamacije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila blago, preekrbnje prodajo blaga ter posredoje kupovanje in prodajo vsako- V t^K Tmtnega blaga po nalogu in na radan evojih odjemaloev nmjkulantneje. ^a#«F takoj in bresplafino. O*OOO*oovoqqvo9OO9OQ s " "i '-.-.*■ ■ ■- ■■■'—y^^r^aavlli mmlloSala a4t^ fi Ivi Uliltt UbOr #1 Ralntii uhiti mtkUi insUh li otrtfidi , 1 ' UnbUana. j^^ |«llffJ»lk |Willl fe?l|«. Najcenejše in Qr3 .-. ^^ ?5 1 O| najbolj učiokujoče v"'' ^1^*■ v ^*^ J •*•■*■ ^*^ I ^fTiiipa l^jeusteina ||| j|f odvajalne "kroglice|H đ^eanteinoce Rlisabetae krogUce.| v vsakem oziru jlm je dajatl prednost, feer so te kroglice brex VBlkfli ikodliitili prlmesi in se i nitvečllm aipebom nmi|o pri boieznm spodnjega teleSa, nalallkO OdvajajO, CiStijO Kri, niSO lek in zatorej najugodnejše in docela neškodljivo odvračajo telesno —^^^^ za p rt je ^— gOtOVI izvor Skoro vsetl bolezni. Ker SO poslajene, se jih tuđi otroci ne branijo. Škatlja s 15 kroglicami stane 30 vlitar|eva zavitek z 8 Skatljlcami, torej 120 krogKcami stane samo S 2 —. Kdof posije E 2*45 naprej, dobi poštnine prosto zavitek Skatlic. 3909-6 -«^™—»«, Qirarilnl Pred ponaredbami nujno svarimo. Zahtevajte Filipa HMfCliHUi Hi*ifgt*lftii od >ijttine Iaročite^ Pristna samo, Če ima VSaka Škatlica in nakaziIo našo oblastveno vpisano varstveno znamko v rdečečmem tisku „Heil Leopold" in podpis BP1M1.^» Mensieitt, l^burna. Zavoj mora biti označen z naio firmo filipa JVensteina lekama „pri sv. Ieopol5u4i I na Dunaju. Ir. Plankengasso it. 6. ! . &T Doblta sci w vseh lekarvali. -fH I I Velik požari H se umore lakko in naglo pogasiti lamo ■ ^M I Smekalovimi brizgalmcami I ■ ■ 40#/. ielairske sito poauuilftanlai ravnotoim dot« i«tu?e, I S ki od deano tn leve strani vleeejo In meiejo vodo — V viakem H H poloiaja delajoie kreUnjo briigalnic nepotrebno !J | H H Na Kranjskem so doseda] naročila te vrste brizgalnic sledeča gasiloa društva, H ■ KrikO, KoiUnJovIc«, Bohinsk« Bistrica, Metlik«, Bmn6ur, K6ro4ka B#«l:, ■ ■ Hruilc«. Zgomja ftlika, Dravtje, Spodnj« Idrlji, PredotlJ«, Šora, Sfttob H ■ TraUi( žabnio«, RovU, Velka Loka. Kimni gorica, Stoilot, Vatta vat, ■ ■ St. Petar na Dolenjakem. H I R. A. Smekal 1 I Zagreb I ■ aikla41iie v»ea gajilnih »redmctov, tolmfalal«, •#▼!« P—^t SS- H ■ Urlo, Mfcalk io ffMpodarmkl« slrofav ter a#tormlk mIIbm. ■ J 9 B^F* OdpIfi^c^Tfiivj^ i ih. obroke. "^H I ■ 184-2 IV IM •eUlkoraml! *«■ ■ I94fla^^^^^av4Bj^4av4aa4Mav!^B4aav4B^^a^^B^^B^ai I j AV6UST REPIC i •ođor i 4 I L)ybl|aM, KokiljtJi« iiVfo« 16. ^ iizdaluje, popravlja in prodaja V8akovratn# jsode jf________________________;__________________^ B'až Jesenko IJubl|ana9 Stari trg: 11- priporoča klobuke cilindre, eepice im. — najn«%rjac nictne —— po MalMliU OiĐL soltte ii fležnike domaćega izdeika priporoim JOSIP OIDHAR A«f«al»AHu>ai Prti Ikofilo tt, ItmH trf 4, I ^ff. 3C Kaiscr I I /puJior»L;uWjml I Selenburgove ulice St. 6 I priporoča svojo bogato 2alogo I raznovrstnih £j I puili, snmoKresov, I lovskih potrabičin, vseh I đOl kOle« (biciklov) kakor tuđi I umchlai ogenj I I po najnižjih cenah. I 11 Popravila puftk^samokretov, I I biciklov to^no in solidno. **1^^ I I C«a#¥alkl a—toa| la »•*>"(«^W| I | [• Zastuitk sa vsakcga! ^ in ve* usluiite na t<đtt^ Wf*i%+ f^JuiSlfcr 1 im ^#4 jasluiite na teden z te- | delovanjem blaga xa nal uvod jl3E»KS štovanjem blaga sa nai »vod na patentmnn picttfnem stroju iF&£&&?^ na patentnrm* frfetihtem stroju 8LA1 »A ^^3^^' - S JL A VI A Vpiiana rrgovska družba Frftfa« VOdUkOva ulica ittv« 19 ia. ' Prou^uje ae popolnoma xa«tonj Dveletno jamstvo ta stro). — [Zabtevajtc v , I i ' ■' laatno kbmi takot-^olaBirthr. • . • -j Najpopolnejli pletilni stroj seda- . Pismeno jamstvo dtla i naiimi ao-■ njoati. — Oddaljeoost ni zapreka. ^^^w rovinami Oddaljcnost ni sapreka j Klavirje prvovrstnih tvornic izposoja najccMlt tog -- - ^^---------X«t shrolnvaiak in trmrpTtti xato-i L ~£r-------»Q*«U !H»*-1^«« aa »ehu oVplaiiU ledino jHaW ^ffl! i^% .-. te narodna tvrtka .-. ___J^HEL ^U" •ta|?8bsil*jt tUtohz - • ^^BhHBLv *ct pr^p°ro^ai|> ^bsti 4 - piCZniK ^^HM^ planine, ki so ic- 6radiUe itev. 11 (blizu T;^^^SF^^ x P™kosljivl w .-: ranske cerkve). :-: "*■«**'♦^-^ *•" > Jamstvo 10 teti -: I aB ^^H^H^VV^^^v^^a^^B^H^^B^Bfl^^^H^HI^a^^R^^E^B^B^^^^B^^a^^B^E^a^^^^^^P^a^H'^^^S^I^^^^L^^^^^lH^^^a^^H^^^^ ^^V |?ozor!_ Slovenske dama! pogef 1 I ."Elegantna klobuke i -= sa dame in xa otf ok« ^^- I 1 2321 33 priporoća I i A. Vivod-Mozetič i I ti }V Ljubljani, Stari trg št 21_ I 1 modna trgovina ter salon za damske klobuke. I I .*. .*. plialka v jKranju, davni trg. v .. | Na)kra)ša in naicenejša pol V AMERIKO a^a^a^M« % modernimi velikimi bnoparniki is H^^S|j^^^^^^^^^H9^K^^^H| Ljabljano 6«i Antrorpon ▼ Mew Torh HH^^^^HnHH je proga ^^a^^^aM^^^^^^^^^^^^^B^^^KalBRftiH ^L^ eđ colfar cJLint ^■■^^^■■^b \Ss \drt* toetda * i^ffiM^BI Ha nalik aanikili Halsjii. Eraaalami, .^^Hv I * £ fadarlaad, iMliad in ladod kl otkrbi- I^^^^^ft • j^Jo vsak teden ob lobotab reOno voinjo mti ^^H^^^H ▲ntwerpnoin in Novim Torkom je sualaost, ia- .^^^^^^^^^^^H ! borna hrana, vlj ndna poatreSba ia •palnlea p« I^^^^^^H ^^^^B a povem orejene v kajite ta 8, 4 In 6 osebf ta ^^^^B ^^H ^U iiakega potnika eminentne«* pomena, ter traja ^^^^^te^Hi^K , joinja 7 dol. Odho4 ta LJubljao« Tiak torak ^^^^^^l^^^^^^^a^^^ J ■i opoid^a i?—4 ^^^^HB^^^^^^^^^^^^B^^^^a^^^a^t Nali parnlki tos^Jo tuđi na mea«« po ▼•*■ ^^|BB^H^^^^^^^^^^^^^^^^V krat čem Kanmdm ▼ Sototu« Amerike in je ta ^^r^BBV^BHeiHel^BBei^^^^Eu rolnja iadatae eenejSa kakor na Novi Tork. |^F*Wa^^^^fl^lB^^^iW^flA^^^^K Pojasnila daje vl»dno potrjeni sastopnik S^BUABtfvS^HjHkSIl^H^K Franc Dolenc ViHaEDkaUH|[ v Ljubljani, Kolodvorske ulice o^ 26 od )nšnega kolodvora nm I evo pred sušno goitilno dful StaMBlTIilarts11. ^^eK^^M^^^HP^fls^^^^^an^^SnllBS^^BnaiiaE^^a^a^^^^^a^^BSi^a^^H^H^^^^^^^^^^^^^^^^BI —-PB OaTlfa^IlaT / Li«wj*«*» ©FIT« OCfUIIV Židovske ulice šl / ' "" puškar ^"^ yii|K>iota »rojo v«liko salogo ramoTntnik Jt—4 ^ pušk in samokresov V Uibiefa Ud tika, kakor tuđi ktimaUl, mdaklb in toiklh ©atrt)aja) preUtatealk 9*Jk, sa katere jamiim sa dober atrel. Posebno priporodam lahka tr«ce)¥lLa) in p«Aka B#ek a Krap-.*. v .*. povimi oevmi sa breadimni amodnik. .'. *.* .*. ©PriporoSam tadi I :. veliko znloao weh lovskih potreBJfin:. I ©P9 efJl|alti|lll CteMhe I MpraiHft ta maraiM at liTrAmlt|ej t#te« ta sma^aitlTO I 1 I Otaovniki na ithtevftaje >aatonj in poitaiat proato. 1 _________|__________________________________________________________________'- ____________r________________________________ _^B ^llllflll ffizke ccnc, točna postrežba! f||||||||| xi vSDKuuninB >iDinniKC \i §; priporoča gg. trgovcem v mcstn in na deželi ia irngcnn sl. obiinstra jr |«g> tvornica slamnikov v Stobo, pcšta in žeUznična postaja Domžalc. 5» §|jl J(a zahtcvo se izgotovi vsakovrstna zazeljena oblika. j||| llllllltl Vzorct na razpolago! 4674~6 ^^3S |L I J BV Vartt, nuunka : Sldro. ^H ( T J ^2l Liminent. Capsici comp. Mž nadomejrtilo la 8628—20 Pain-Expeller s sidrom priznano liborno, boleelne tolaieo* In odvajalno mtztto ob pretilajenju Itd.; po 90 h~ K 1*40 in K 3*- se dobiva * vech lakarnah Pri naknpa tega ■ploftnc l^ ■■ priljabijenega domaćega zdravila a&j se jemfiojo 19 originalne eto- ^ 1 ^MD^ klenice v akatljicah e našo varstTOEO znamko „sidro" poteia jo 1^0*^ W HF" n vsakdo prepričan da )o dobi* orig. iadalek y "4p» \ |J4 I 4 i Or. Rlohterjeva lekarna pri zlatom lovu v Pragl. Rli&Hna c & nor». . I i. Slovenci, pozor! pri miKupooonja nenccnl Fr. islič Ijubljana, Jvfestni trg 11 priporofa najvetjo zalogo krasnih iplli mm £ n 344-4 tralov z DaDisi. ZnnantA utrci Ha se livrtn- l«io hitro ili tefao. Cene Urez Kenhurenče! Ivan Jax in sm Dunajska cesta št. 17 | ^ priporočata svoj bogato zaloge I voznih kolos. šivalni stroji Bresplaćml korml 1a veseof« v bUL Pisalni stroji .ADLER' Stroie za Drioravljan je krme k slamoreznice, krhalnike I \ za repo, Brobilnike, j parilnike za krmo, peči f s kotli, crepalnice za :^ == gnojnico = izdelujejo in dobavljajo po najnovejši in preizkuSeni k od str akciji Ph. Mayfarth Sl Co. tvornice za kmetijske stroje, železolivnice in parne /užine. Ounaj lhy Taborstrasso št, 71. Eatalogl gratis ln Iranko. Zastopnlkl Inlpraprođalalol ae lltef«. E --------------------------------------------------------------------------------------_^— ! MHkovaa m ilate koialBO v .Parim« MM ta s tlmtm Utmpm te krliMai v liOBato— lota I86B Ant. Presker krojač, " Ljubljana, Ju. Petra 11S priporoia srofo Toliko xalO0O gotovlb otoHok sa mapodo In dedkef |opic Ib plaiooT sa gospe, Doprono61fMfe kavolokOT ltđ. itd. Obleke po merl se po najnov€>j&& ▼sorcih in nejnijih cenah Uvritijejo. G. CADEŽ v Izubijani Mestni trg St 14 atlai Irtafan anifaktiras trjrrtM klobuke čepiće, rafflo mk pio, fc«, ovratnike itd. 8l8go imam solidno, cene zrcarne Postrežem tor no. Osak dan sveže prlporodti J. Zaiaznik Stari trg štev. 21. ^ f. Jrtikuš ^j tovantft delniKov j Ljubljana, Mestni trg ■ ._ ... "~ . m% + M f luokaiu Za to dobit* o rm« WI l^^S^^^SSSK >- -'^ a^^Va^ kigteaiin« vsorcset 6 vsoreer K 1*NJ( twPffllf*tt?p¥>^^^r' ^ ■■■ I* vsoreev K 3 40, 26 ▼sofe«* ■P^''ffl"^\lM ■ italrtwa^0M1^ai5Sifc2^lSl IWiXI»4* B^KKSMVfV^ 749« ^ fl^F vodilo ia uporabo franoockih in im«. KliKI lili WmUr*tiStE&VM ■ K ***& gnma*eih predniefOT. tncat 04 1 DuljiliOiKflNHfittB ■ "^ 9> b n*p^J v «uW »• **« vcak fftinutttiapređmet Ca*«etn* >oWI)»Ut. WM. JBkMJW*Wm* sal»0» to^»ralHblH arumaatlb pr«điaet«v. DuMtii, L, Wt*attagerstr*ssa 15—10. 836- 41 k§ To vama oljnatih barv, laka §§ jfe^ 111 lllllCZrO. fe^ 7 Brata EBERL f | Ljubljana 343_s : * črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohtštvena pleskarja. -%m prođtJalBlct: # ])tUv»!ca: %m &%£&- Miklošičcvc u)ice št 6. * lgiiške ulice štev. 6. ^il f§^ nasproti hotela „Union". 3£ >^o*< ^^ " ^^^^^^ Ustono^ljeno leta 1842, 1^^^^^^ • Oa Z5. decembra do Z5.]anuvarjii prodajam na svojih prostorih Prima slanino ^^^^> toros koto od praildo¥ iz Uitnlh pltallić *mfi533l& L vrste.....• k$ kron 150 -^ Meso istih prašičev: ^~ L vrste ...... k$ kron 140 ak ff • a • • • • •« ff 1 IiU £lija Predovii. Med. unio.«. JOSIP BUH bivši veČletni vsenčiliftčal asistent v Gradcu, ki je službov*! kot aeknadarij po vseh oddelkih doielno bolaice v Lfnbljanl in prakticiral tuđi po drugih bolnicah in edravilnih zayodih, s tem vljudno neznaDJa, da se Jo nastani! kot praktični zdraunlU na Orhniki. Stanale v poslopju „Kmetske posollinlce", I.nnđs'r. Ordinira od O - 12. dopoldno in od 2—3. popoldae. — Ob nedeljah ia praznikih ordinira samo đo$»oLdne* Vrhnika, dne 15 januarja 1909. 258—3 ffeneiiia in oajhitrejSa vožoja v Ameriko je i paroiki .^»ata M?' \i Bremna! In Yorl: 9 oosaraklml bnopcrnlkl „KAI5ER vtiunSL^rrt u.-4 „*vr:wftrRi&& WILHELMft9 NKAI3ER WILHELMt d. ORO$S£"~ Pp^komopokai voftnja trm^m »amo d I 4ni. NatanCoei, Banoaljiv pođak in vel}avne vos&o Sietlco a« »aniifce gon nav^^- +mjk s»f> Parobrodnega drufitva kakor tuđi Ubuoj u vm progo anmrtb^iD iai«^ JJ^ nio dobite w Kjf «a«»«f floU »din« i« p?i 0 EDTABi TITCM, KolodTOiste Hliee St 351 mMprivii «Me^anj gtstihd „pri Stareai TUieiJn44. *** Ođhođ iz Id ubijan a jo vsak torok, Ootartok ln aoboto. — g^ Vsa pojasnila, ki se tikajo potovauja, tofino in brozpltv *?f Ono^ — Fostreaba poste&a, raelna iu solidnu. Sg Putnikom, namenjeaim v sapađne đrtave kakor; Golorađo. MoxUtu, Catiior «SS oi^o, Arlsofi*, Dt»b, Wiomingf Nerada, Orogon ln Wacthingtofi nudi naftu ^* draSt'vo posebno ugodno tn iarodno ećno ćrea aaivestan. Odhođ na tc4 ^ progi 1b Bromns enkrat moeečno. 3270—2§ *^* Tn m ^>bJr»Jo pa lađi Httld preko Bftitlmor« ta as m ostale deto vrela. *^ l kakor: Brašnio, Kobo Baeno^Aiiee, Ooioinbo, BingapocifATBtraUjo ttd v aw _ _a4j Slovenske tvrdke v Ljubljani. Brivci: Paškal Domianović briveo, Dtmajska oesta Stev. 6 Stanko Kelšin briveo Kopitarjeve ulioe St. 1. Julij Sikutrić briveo in lasniČar Marije Terezi je oesta št. 11.____ " S. Strmoli brijec m lasničar. Zaloga lasnih mrežic, Pod Trančo štev. l. v Cevljarji: Fran Medic čevljarski mojster, trgovina s čevlji za go-•pode, dame in otroke, Sv. Petra cesta št 2. Ivan Zamljen 6evljar8ki mojster, Kongresni trg št. 13. Cevljarne: IJosipina Herisch zaloga Čevijev češke tovarne, Židovskeulice St. 7. Drožarji: Drože: Jugo slovenska drogama Fran Golob & Jos. Polak Lj ubij ana.____________ Makso Zaloker I prva izdelovalnica žitnih drcžij, Xladezne ul ce 17. ReČne ulice at. B. GosUine^restavracije: Češka budejeviška pivnica Sv. Petra oesta §t. 26. __ PIzenski sanatorij priRoži priporoSa plzenski nPrazdroju v stekle-nicab. Izviru a napolnitev. _ Ivan Zupančič I gostilnićar. Marticova oesta štev. 15. Galanterijsko blago: J. Frisch trgovina potovalnih predmetov ter usnjeno- galanterijskega blaga, ____________Marijin trg štev^ 3. _ Fr Iglič I trgovina s papirjem in galanterijskim blagom, Mestni trg Vaso Petričič trgovina z galanterijskim blagom Mestni trg St. 21._________ J. Praznik trgovina s papirjpm, ________Stari trg stev. 24._________ A^ Skulj trgovina s papirjem, Poljanska cesta štev. 12 Kleparji: Ivan Remžgar kl e par, Fiorijanske ulice štev. 15. Knjigarne; Narodna knjigama Zaloga papirja, Šolskih in drugih knjig Ljuhljapa, Jurčičev trg St. 3. Knjigovežnice: Knjigovežnica Katol tiskovnega družtva Kopitarjeve ulice, II. nadstropje. Konfekcije; A. Lukić trgovina 8 konfrkoijskim blagom, ^__________Pred Skofijo. Lekarne; M. Ph. Josip Čižm&f lekarna „pri Zlatem orlu", __________Jar Žiže v trg.___________ Lekarna Leustek „pri Mariji po ma gaj", Sesljeva oesta, (poleg jubileja, mosta). Lekarna Trnkoczy Ljubljana Mestni trg (poleg rotovža). Mizarji: Simon Praprotnik stavbno mizarstvo, izdelovanje omar sa Ud, obrat 8 stroj i, Jenkove ulioe St. 7. Alojzij Trink miearski mojster Linb»rtove ulioe St. 8. lgnacij Vehar miearski inoj 8ter, Gradaške ulioe štev. 12. Manufakturno blago: Janko Češnik „pri 6ešniku" trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice Ljubljana Lingarjeve ulice. J. Kostevc modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta Št. 4. Lenasi & Gerkman trgovina 8 suknenim blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulioe J, Lozar manufakturna trgovina Mestni trg št. 7. Manufakturna trgovina „pri Cirilu in Metodu" (lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice ste?. 1. A. & E. Skaberne trgovina z manufakturnim blagom na debelo in drobno, Mestni trg štev. 10. Franc Ksav. Souvan manufakturna trgovina na debelo, Franoovo nabrežje. Franc Ksav. Souvan manufakturni trgovini na drobno, Mestni trg, nasproti mest. magistrata. Feliks Urbane manufakturna trgovina na debelo in na drobno Vogal Miklošićeve in Sv. Petra ceste. Feliks Urbane trgovina z manufakturnim blagom _________Pod Trančo št. 2._________ Modno in meš. blago: Lud. Đolenc zaloga na debelo z pleteninami, modnim in drobnim blagom vsake vrste, Kongresni trg 14. Pavel Magdić modna trgovina, narodne vezeni ne, _______PreSerno78 ulioe St. 7._______ Matej Orehek trgovina z mešanim blagom, zaloga modernih oblek, Kolodvorske ulice štev. 26. Josipina Podkrajšek modna trgovina, Jar Čiče v trg._______ E. Skušek modna trgovina za gospode, MestDi trg *t. 19,_________ A. Šinkovic dediči modna trgovina, Mestni. trg štev. 19 Katinka Widmayer trgovina z vsakovrstnim blagom za otroke dame in gospode, „pri Solncu" za vodo. •Pri ŽarH S7- Petra nizkicenl" ^clI61 oesta St. 2. velika izbira zimskih potrebščin in potrebdČin ___________za kroj će in Sivilje.____________ Franc Zorec trgovina z mešanim blagom manufakturo in potrebščinami za sivilje. _________Martioova cesta štev 23. Franc Zorec trgovina a meSanim blagom in mobo, Sv. Petra oesta at. 21, Opreme za neveste: Anton šare domači izdelek rjuh in vajšenc od pripro-stega do najfinejšega, Sv. Petra cesta žt. 8. Anton Šare domaći isdelek srajo, korsetOV, gpalnih srajo in kril, 9v. Petra OCflU St 8. Anton Sare srajce za gospode, spalne srajoe, spodnje blaže itd, Sv. Petra cesta 8. Peki: Avgust Jenko pekovski mojster, Marija Teresija oesta fii. 7. Perilo: Marija Alešovcc perilo za gospode in dame, opreme, uftli&će za šivanje penla, Eli^ah^tna cesta štev. 6.___________ Platno: Anton Šare platno za rmhe in sa telesno perilo, _______Sv. Petra oeeta St. 8________ Anton Šare prti, prtiči, brisalke, namisne oprave za kavo, roboe ifcd., S7. Petra oesta 8. Posojilnice: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, sprejema hranilne vloge in daje posojila, Dunajska cesta šte«. 17 Pralnica, svetlolikal.: Anton Sare parna pralnica e električnim obratom, Kolodvorske ulioe štev. 8 Amon Sare svetlolikalnica ovratuikov in manlet, Kolodvorske ulio© štev. 8. Anton Šare pranje in likanje bluz, sastorov in fiaega perila, Kolodvorske ulioe St. 8. Slascicarne: Rudolf Bischof 8la&čičarna, Poljanska cesta štev. 22 Stavbniki: Accetto Valentin stavbna tvrdka, Trno^ski 1 ri-^.an 5t. 14 Tehnična pisama Karol Holinsky arh.tekt in mestni stavbnik, Selenburgove ulice štev. 4, II. nadstropjo. Ivan Ogrin stavbnik Karlovska cesta §t. 5 (I. nadstropje). Špecerijsko blago: Berjak & Sober 8peoerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodaikov trg St 2. Josip Boltar trgovina z mešanim blagom, Fiorijanake ulice 5t. 17. Štefan Mencinger trgovina s špecerijskim, delikatesnim in mešanim blagom, _________Martinova cesta štev. 18.__________ T. Mencinger trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami, Sv. Petra cesta št. 37 in 42. Božidar Pavčič trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom, __________Zaloška ce-ta štev. 15. Fr Sark trgovina s špecerijskim blagom, deŽelmmi pridelki in moko Marije Terezije cesta št. 11 (Koliicj). Jos. Sekula špecerijska trgovina, zaloga zime in morske trave, Sv. Petra cesta štev. 14. A. Sušnik trgovina speoerije, železnine in rasnih barv. — Zaloška oesta št. 21. A. Šarabcn trgovina s špecerijskim blagom, žganjem i& deželnimi pridelki na drobno in debelo. Zaloška cesta štev. 1 A. šarabon glavna* zaloga rudoinske vode, Zalo&ka oesta fit. 1. A. Šarabcn Novo urejena pražama za kavo in mlin xa dižave z električnim obratom. Zaloika cesta žt 1>___________ A. šarabon Ealoga brinja in sliv ae žganjekuho, ________Zaloika oesU št, l.________ And. Verbiž trgovina s meianim blagom, ________Tarjaiki trg fitev 1. Tapetniki: Anton Obreza tapetnik in dekorater, delenbnrgove ulioe Itev. 1. Urarji in zlatarji: H. Sutner urar, trgovina 1 zlatnino in srebrnino, Mestni trg fitev. 27. Usnje: Fran Mally trgovina z usDJem Resijeva oesta Stev. 2 Josip Seunig zaloga vsakovrs^nega usnja ia čevljarskih potrebšćin na debelo in drobno, Prešernove ulice • Vezenine itd.; Toni Jager trgovina ročnih del Židovske ulioe štev 5. F. Meršol trgovina z drobnim in modnim blagom, vezenine, ročna dela, prtdtiskarija. Mestni trg štev. 18. Vrtn^rji: Anton Bajec cvetlični saloa pod Trančo, vrtn arija Karlo vska oesta Št. 2. Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar, Kolizejske uace štev. 16\______ Zastopstva: Jos. Zidar glavni zastopnik za Kranjsko hrvaške vele-žganjarne za slivovko in tropinovec A. Her-manna v Varaždinu, Dunajska cesta štev 31 Jos. Zidar različna zastop; tva, komisijska trgovina z žitom, trgovina z lanenimi tropinami na debelo, Dunajska cesta štev. 31. Zelezninske trgovine: Valentin Golob trgovina 2 želesnino in kuhinjskim! predmeti, Mestni trg 5tev. 10. A. Sušnik trgovina Železnine, Roroan in Portland cementa, kuhinjske posode itd., Zaloška cesta št. 21. Ključavničarji; Jos. Rebek ključavniSarski mojster, Francovo nabrežje štev. 9. Slikarji: Brata Eberl črkoslikarija, tovarna barv in lakov, stavbna in pohižtvena pleskarja, Miklošičeve ulice štev. 4. Anton Petck sobni slikar, Poljanski nasip štev. 52. Razne tvrdke: Ivan N. Adamič prva kranjska vrvarna in trgovina konopnine, Sv Petra cesta St. 33 Matko Arko trgovina z lesno, pletarsko in sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov zime in morske trave, _____v Ljubljani, semenižčno poslopje. Jakob Babnik vodovodni instalater Poljanska oesta Stev. 3. Glavna zaloga sa južne dežele češke delniške pivovarne v Čeških Budejavlcah _________Sv Petra nasip štev. 27. M. Franzl mehaniSoo pletenje na stroj, PrivoB Itev. 10. Gotzl ml. & Lebar rezbarstvo, pozlataratvo in izdelava modernih okvirjev Turjaški trg št, 1, Srat a Hlavka isdelovatelj kirargiČnib in otropediSnih predmetov in bandaž, PreSernove ulioe. J Jane trgovina delikates in praSke šunke, "Woli*ovo ulioe Stev. 1. Q. F. Jur^sek nglaievaleo glasovirjev, St. Petra ceHa Stev. 62 a I. Fran Kollmann zaloga poroelana in steklenine Mestni trg. Ludovik Krema fotogr« f, Sv. Petra oesta Atev. 27. Lavrenčič & Djmicelj n si. Karei Mtgl 6 žitna trgovina, Đaaajsha oesta St. 82. FrTMaily~&~dn parna opekarna Reslje^a oesta št 2. Peter Matelič plakater in snažilec stanovanj z Vacuum Cleaner, __________Skofijske ulice štev. 14. MTp^kič prvi kranjski lesni, kosariški in rešetarski obrt — Sanke. Pogar^ariev trg. Puh Josip pokladanje parketov, _______Gradaške ulioe St 20 V. H Rohrmann trgovina z vegetabilijami in deželnimi prtdelki in izvoz sadja na debelo ___________Sv. Petra cesta št 28____________ Fr. Sax elektr t hniška obrt, Gradišće Stev. 17 Ivan Sirk trgovina s subim mesom, Šolski drevored, stanovanje Poljanska cesta štev. 70. F. Smole plakater, snaženje oken in stanovanj, Selenburgove ulioe Štev. 6. Fr. Ševčik r puškar in trgovec z orožjem, Židovske ulioe štev 3. Josip Škerlj spedioijsko podjetje ________Kongresni trg ftr.. 16._______ Jos. Škerlj prevos pobištva, Kongresni trg štev. 16. Turk Josip prevažanje blsga in podjetaik, Radeokega oesta Št 3. Turk Josip lastnik prvega slovenskega pogrebnoga zavoda Radeokega oesta St. 3 Josip Vidmar zaloga dežnikov in solnčnikov Pred Skofigo št. 19 Prešernove ulice št. 4 Stari trg ŠL 4. Ivan Zupančič metlar, Karlovska oesta 6tev. 6. Veliko zalogo Sramofonov m ploif A tuđi s slovenskimi komad ^^^^^K^^^L plošče ^^^^^^^^^^^^L pri- ^J^^^^Hl^HB^ FR. P. ZAJEC, urar 34 • UDbllooa, S ari trg 26. e Ortopedični zdravilni zavod v katerem se zdravi pod oadzorstvom dr. Ivana Ontna !raxDOvra1no ikrl?ljen|e brbtentce, Izboćen hrbet, neenako randf necnaka ledji itd. se oabaja na Turjaškem trga štev. ^ 1 nadstropje Pojasoila daje dr. Ivan Oraten ob svojih ordinaoijskib orah od 9. do 10 dcpcldne in od 2. do 3. popoldne v 4284~2 Wo!fovih ulicah it 12. Darila. I UpravuiSiva na&ega list* so poslali: Ka dražbo sv CMIa !n Me t^đa* G. Ivan Zagar v M« kronogu 3 K, Matere je nabral g I. Ziherle, trg. v Mo-kronogu na Martinovo redeljo. Taj a krivda je vzrokt da po se kronee zakasnile. Pa brez zamere ! — Gosp. Julijan Stepic v Ložu nabra) v veseli dražbi Ribe^anov izvzemši Bre^jarja v gostilni g Karla Kovala v Starem trgu 5 10 K.. — Videmski otroci 7 £0 K. kot čisi do-nesek srečolova z dne 17. jan. — G. A. Gregorc, astst juž ž*»l. 1 K. — G Fr. Rihtar, pristav banke nS!avijeu 10 K, mesto venca na krsto svojega brata Josipa. — G. Fr. Krisper tu 1 K. — Ga. Pranja Flegar nabrala v svoji gostilni na Zaloški cesti 5 K — Sknpaj 39 70 K --- SrSna hvala ! Pro Slcllia et Calabrla. li. iz. kaz darov ki jih ja dobil blagajnik lekar-nar Piccoli v Ljubljani od 15. do "2 *2. t. m. Slavni magistrat ljubljanski lOGO K, Franc Ksav. Souvan 100 Kt Lekarnar Bsccarcih. Postojna 30 K, Lekarnar Lev-stek 20 K, N. N 20 K, Franc Doberlt* st 20 K, Neuwirth, trgocec 2') K, Dvor ni lekarnar Brilli, Litija lO K, Dr. Kra-jec, mestni fizik 10 K, Ivan Bonač iO K, Karol Weber 10 K, Dr. Illner iO K, Te-rezija ŠušteršiČ 10 K, Vesela družba pri Jerifii, Kapitelske ul. dne 2. t. m. B K, Fursager, Radovljica 5 K. S. C 5 K, An-toinetta Vojevio 5 K Ant. Aškere, arhivar 2 K, Po blagajniku R. Tenente: zbirka trnovskih župljanov nabrana v cerkvi 43 64 K, Jurij Kosar, k'eparski m* jster 6 K, Župnik Ivan Vrhovnik 5 K. Po tl*gajniku H I. C. Rogerju st. : B S. 4 K, Dr 1. Jenko, primartj 20 K. Skupaj 1371'64 K. Canano domaće zđrtvlio. Za cuat-navo in ohranitev dobrega probavljanje se priporoCa raba mnogo desetletij dobro ana nega, pristuega ,,Moll«»ve;raJ*«MdJitjE-pr«*fc«';. ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpiivat najbolj trajno na vse teSkoče prt bavljenja Originalna fckatljica 2 K Pn ooStnem po Tzetju razpoBilja ta praSefe vsafc dan tokar nar A. HOLL, c. m tor dvorci za)agatelj na DDNAJI. Tachlatjben Q V !ekarr>ah na do- ieli ie isrecno z&htevati MOI.L u* preparat. pri*r^ • g 2 Bailjafoće opozarjamo na inserat o Thymomel Scllae, preizkuŠenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki ~x?^X „niBILTUU" l£ V o Ifkurnali. Zalopa in razpošiljalrica: 4367—5 Nadvojvode Karla lekarnica Dnna) II./8. Erzbersog EarlpUtxl4 Proti zoooootu in gniiodi zeo Izborno dalu]« Oobro cmn« antlBeptlAnft Melnsine astna in zobna vođa f>«-l»rljetiio Mapo Is uiMt. 1 autftL4»Bte» s B»fo4«m f Wk* BI goto^nemu gospoda JU. Liev«tlka9 iotarnarjo ? Ljubljani. Vafia izborna Melasi ne osma ln aobca fOda je OAjbolj^e 9reUot?o zoper gobobot, Odatrajojuj© nepnjettio sapo in gat in je neprekooljiv pnpomo&oh proti gnjilobi •ob, 2&to ju 9sakemQ najtopleje pnpo fočam. OtHjti-Di pa prosim, po^ljiU) 8c B BU?t!aoiWJ Melot uato© w aoo.-iu vod« Dovoliro, da to javno oan».nžto ker }■ cea avato trodi>o. | Le«p«ld *«mai, mo*tnJ tajn^Jr Metlika, 8A. a^aU 1906. 1 Ljafcljm); 9asl|m mte ii 1 '»ten rujvo^gnjenega Fn» Jo*^ti~r> iobii. EDOot^ iC4 | Umrli so v Ljubljani. I 15 januarja: Pavla ^kerl. usnjarjeva h£i, /6 let Karlovska cesta \\, jettka — Silve-ster Ravnikar, uradnega *»luge sin, 10 dni, Cesarja Jožefa tig , živliensta slab' st 16. janu rja; Anton Rebek, davčnl nad-upravitJj, 60 let, K iievmike ulice 7, spri- denje srca. 17 Januaija; UrSula Ocvirk, gostfja, 77 let, Radeckega ces'a i . — UrsuU Zidanič, usmiljenka, 32 let, Radeckega cesta 11, jetika. 18. januarja: Katarina Mecchia, lesnega trgovca hći, '4 let, Marije Terezfje cesta M. — Rudolf Kifaar, čevljar, *2 let, Stari trg 22, je bil ustrelien — Jožefa Janeži«*-, delavka, 76 let. Radeekega cesta i , Ostarelost. — Neža Hoćev-r, zasebnica, 69 let, Poljanska cesta 2o, ostarelost citne oene Bud»mpait» »n* 2$ januar ja 19(9 ženica 2a april 1909 . za 50 kg K Iž 70 Pšenica za oktober 1909 za 50 kg K 1 81 Rž za april . za 50 kg K r O» Koru za za maj „ za 5T kg K 7'6 Oves za april , za 50 k£ K 8 53 Efekt'«. Nespremenjeno Heteorolositne pcrofllo, f^ti* nad tLOljciB 106 Rrvdoji «r* i>i «i«l.i> **mt S* 7 = •»<»•- ™SI &- Vetrovi Nebo 22 9. zv. ; 7443 —49 sr svzhod oblačno 23 7. zj. 744*6 10 o sr ssvzh. jasno , 2.pop. 743*6 —40 brezvetr. j m Srednja včerajSnja temperaturu - 4 3n, aorra. - 2 2 Padavina ▼ 24 ttrati oO mm. I Zahvala. 46B H Za srčno sočutje med boleznijo H ■ in ob nenadni smrti iskreno ljublje- ■ ^m nega našega soprc ga, brata in strica^ ^M ^M gospoda ^M I Josipa Kihtarja I H klavca H H dalje za častno spremstvo na po H H štednje počivalište umrle ga izre- ■ ^H kamo tem potom vsetn soodnikom, ^H ^M prijateljem in znancem najsrčnejšo ^M H zahvalo H ■ Prav posebno pa se zahvaljujemo H ^1 čast ti duhovščini. ^M ^H Srčna hvala vse m • ^H ^m Ljubljana, 22 januarja 19v9. ^M | ialnločl ostali. | Pnpuroča se, paziti na tu zna me nje, nžirano v probek, in na etiketo z rndeČim orlom, ker ste jako pogosto ma prodaja jo po naredba Mattoni-ieve Giesshubler slatine. 7 Ljubljani se dobiva pri Mthaelu Kastner-)u in Peiru Lasnlk-u in v vseh lekamah, ve^jih Specfriiah. vinskih in delikatesnih trgovirah. I4ee se lepo stonovonje z 2 sobama in knhiojo u Icbriltr. Porndbe pod „Mir** na nprav. nHlov. Naroda**. 364-2 Jtcnouonje s 4-5 prostorniml lobaml, k- palno sobo ili kopališčem ter pritiklinami, 6e mogoSe 8 porabo vrta, se lice za tako] ali za februar. 435 i Ponndbe pod „stanoviD|e 27" na uprav. „Slov. Narodau Rnzpošilloni holesn za štiri tedne na ^___T\^1 '"jlL- poskušiijO in v^zl&*35f&&h l^^^^^J mezni deli koles ^MMHP* \§||p/ čudovito poceni Franc Dušek tvornica hole«, Opojno it 80, ob dri. te iexnicCC«iko. 42 i— \ prodaja trgovine! Dobro idoča trgovina a konfek- Oi]O in vsakovrttaim drugim blagim V selo prometni ali ci v Ljubljani se proda takoj radi smrti prejŠnje lasfn'oe X Vf# ZalO09. Potrebni kapital 20—Q4 000 K. Fonudbe brez posredovaloev na uprav. „Slov. Naroda" pod nUvTatB0 Meta trftflfti". 417-i mesecna soba a« taka) odda. Kje, pove nprav. „Ulov. Naroda". Učenko i« dobre hiSe. staro od 14 do 15 let, aprejme takel v trgovino s m«-&atim bUj?. in Laka Brni, trgovec v Boodn|i IdrlJI. 4 5— 1 Popolnoma nov koštam nipsajelka11 se pred« za 40 K. Ponudbe pod „Španjolka", po« Uno letoćo L|vbliana. 290-3 Mladenič star 17 let, % lepo pisavo, veS5 v pi-sarniški stroki, z dvema gimn. raze-doma, ki je služboval dalj ?ftsa pri političoem urada, teli Vltopitl v kako pisarno pri kakem netarju ali odvetniku. Naslov pove npravništvo wSlo-vtDskfga Naroda". 4 p_1 4671-11 ^^COCNAC OISTUUR1E FRAKCAISE BUDAFOK, -^—.^— Dobiva ae povsod« — Naihoo, basno posesuo V Zagrebu, Hrvatsko, 2> minut od Glav-tega trga oddaljenn, z vili slično htšo, 4 sob^mi, kurinjo, vsemi potrebnimi stranskimi prostori, dalje zidamtTii hlevi, skedajem, zida-nica poleg 7 or-lov rigolane zemlje. V vinogradu se je let^s pridelalo !6u hl vina. Zjaven je še (i( o alov najplemenitejšega sadnega vrta, potem 7 oralov krasnega polja in travnikov, vse ležeče cb cesti To je najet nej&e na prodal z ob to-ječim tnventarjetn drugih podjetij. Cena je 140.000 S in se jamči za 16% netto-do-hodek Potrebno je okoli 30.000 K glavniee, ostanek se lat ko placa v obrokth. Natančneje se poizve pri lastniku Vlk-torlu BaliUi rcalltetoemu posestoiku v Zagret»U| kamer naj pošijejo p. n. kupci event poročla , 420— 1 4aavHnHa9^^MiMHMaaiaatfai^huts&tfSBdsaMB9^ 1 ^ Ceno čeSko $0> posteljno perle! HmHK*' 5 kg novega skubljenega K 12-—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36-—. Pošilja se franko proti povzetju. Tuđi se zamenja ali nazaj vzame proti povmitvi poštnih stioškov. Bencdikt Sachsel, Lobes 35. pri Flznii na čeftkem. 4692 t> To f 10 7 Talanda Geylon ča] »__ Modistinja i popolnoma iinrjeta v svoji ' stroki, vešSa tuđi v proda- ■ jan ju Emolaaobeh deželnih i jezikov, 10 sprelme a L i aaaream 1909 pod ugod- , nimi pogoji. 424 . Ponndbe naj se poSljejo, . ako mogoče tuđi s sliko, na naslov : :: MatUda Pick :: ! Vrtnar ki razume tuđi vtaoffradatfo, a# ipratma pod u^odnimi pegoji v Dal«et|l. 4(0-i Poondbe na tipravoiSfe^o rSloven skega Naroda" pod tit 40011. Zostopnlk a veČletno prakso, dobro vpeljan po GoreDJskem, Korrškem in Primorskem, a gotovi mi odjemalci, iell prame-Bili svoje sedanje mesto. 318-a Blegobofcne ponudbe pod l(Saa atopnlk11 P' Sfcno leže^e Aorloa. H 2 lepo meblironi sobi ■ pOSObnlm Vhodom ia v blizini sodnijske palača ter event. 8 hrano zjutraj in opoldoe ter postrežbo, 1AĆO mlad gospod. Ponudhe pod „Samec11 na uprav. „Slov. Naroda4*. 42'—1 •■••aoooa—asa—acaoa# ia#ai • I a Štampilijc i 3 WJf TBeb vr&t za uradov 5 J M drofttva, trgovce icd. 8 I ufm Anton Černe i S a.HHBR graver in lsdelovatell •) 5 J^m@K kavćukovlh i ta m pili i • i ^^»ijubljono,Sv.Petrac.6. : S 1—* Ceaikl Iranko. 2 • 0) ••— i««i«#aoa—« at ••••ooaa»^ Gostilna iiFrt BobooCko" sa GUacab z novo nrejenimi prostori, acetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred ae Odda E&radi bolesni tako| ali pozneje v najem. === Istotem so Odda tuđi == Ve5 se izve na Olincah kL 37 prt LlnbllAaL 4O8- 6 parketska dela rjjT prevzema "jT ■ ter tufli daje materijal I I Josip puh I m ■ ' 5ra9askc ulice st. 20, I ~ I Ljubljana. I • H Ceno! Solidno 1 ■ • Priliho za noKup! #ZuUlld Ul u z verižico samo K 3 50. SSO*«^ «* O koenađov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenlm okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlaćeno ali posrebreno verižico, natanČno idočo za samo » 14 5O v»« Dalje po-nujam pristno pozlaćeno 36 urno remontoarko na sidro, vdeprima Svic ura s pozlać. verižico za A kriMi. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja S. KOHANE. l£fO£ ur Kraiov št. 358. Nebro] zahvalnih pišem in nešteto ponaročb Za neugajoče denar nazaj. 398 Pletilni stroj it II« dobro obranjen, z odjemalci I sa cend proda. 310^3! Poifive se da Duulahi eaaH I 29, II. naditroplo. | Učencal ea Upttoiško stroko sprOlBO tako) I Frldorlk Penisa, tapetoik w L|nb. I Hini, Solenbnrgove ulico 8. 3a~al Prođoiolko spretno v manufakturni stroki aprelttt ■ A. Bole v Postojni. 31|| Vpoholen orotnlftkl poata|*vod|i I teli «stopiti v kako pnmerno ■ službo p"1 ali nemški)H ali kaj drngega. Vstop v 2—3 meseoih. I Naslov in druge podatke daje I uprav. „Slov. Naroda". 39I-2B Trgovinal v velik em prometnem kraju na dežel I U Qdđa zaradi družiuskib rezmer pod ■ jako ugodnimi pegrji x VSO zaloga 1 in opravo za dalj časa w na|em.!] Kje, pove upravnifitvo nSlovea- 9 sbega Naroda". "*9i-i ■ Ura z verižicol Zaradi nikupa velike množin« ur razpOHilj* ^M Sleaka raKpo&iUevalnica: prekrasno pOElfteeoo, I 36 ur idoC'O preeizij^ko aro na sidro, z lepo ■ rer žico %n samo S 2 K»kor tud: trilrtni« ■ pismenim iam»t»cm Po poveetju ■ aKpoetlja. ^| Praiko-šleska raxpoiil)evalnlca I NB. Za neugajajoče denxr n*zai. ■ Anton LeutgeU 3&B roktvlćar la bandaitat 41 Pod tranco 1. i]UO113112. Pod tr»"^o 1. I Laatna Udelov»mica viakovrstniii gUct, I nsn|attli *n volsžfeila toka vic --.^ I TpipiS spreten v mesa ni stroki, star 5es 24 let ■ se sprejme takoj I pri tvrdki 252-3 ■ = lv. StOCVI —I Stari trg pri Rakekn. I fe 1D :ti% jtmu)}tKA osredovatnma stanovanj m sioi^ii G. FLUX Oupesko ulica it 6 ^ prlporora In namečč« I« bolji« službe iskajoče vsake vrste kakor privatno, trgovinsko ln gotttlnUka I osobi« ia L|abl(ano ln snna|. ■ __— PulUlUM IUl4f»J. "^ I ¥oatna ln noiiiior moino i»i«r* I Prosi t*r sf» nmiiBfBi ■»•>•■«»*. Zahvala. Požar z dne 4- decembra 1908 poraro&l je prav izdamo I škodo pri moji tovarni v Kranju. — Tovarna je bila zava- I rovana pri c. kr. pri . zavarovalni družbi „AvstrijsKi I F6nik&" nO DunajUj katera ye škodo kulautno ceuila HX v mojo popolno zadovoljnost plaćala. Zahvaljujem se za to kulantnost omenjeui družbi H* vodji generalnega zastopa gosp. Josipu Prosencu v Ljubljani. V Ljubljani, dne 20. januarja 1909. I KAREL POLLAK Učfenec meSane stroke tali ataibe. Ve£ se isve v upravniStvu „Slov. Naroda«. 374-2 pozor! pozor! 5O OOO parov čevljev! 4 pari če ilJev samo 6 K 50. Zaradi ustavljenja plaČila več velikih tvornic, sem pooblaščen večjo množino Čevljev daleČ pod izdelo jalno ceno spraviti v denarv Prodajara torej vsakomur 2 para mo-ških, 2 para ženskih čevljev na trakove, usnje rjavo ali Crno, galoširano, z močno zbitimi podplati, veleelegantnj, naj-novejša oblika. Velikost po štev. Vsi 4 pari po povzetju 6 K 50 b. 390 zaloga blaga, Krakov18. poitnl predal 29. Zamena do voljena ali denar nazaj. Isčemo neuest ki si nameravajo napraviti OpretHO ; istotako lako kupijo vse blago za gospodinjstvo naj- ceneje v tkalnici Bratje KREJCAR Sobrnika štev 9137 (Češko) Prepričajte se in naročite še danes po znižani ceni: 6 kosov rjuh Ia 150 200 cm ve-likostijL^K^ _15— franko: 6_ koso? rjuh Ia ~15o'200 cm veTikostFK^ 16*5(5"TranRo; i fcoš irske tkanine Ia 20 m dolgosti K l V— franko. Tucat batistovih žepnih robcev K 3'— franko. 30 metrov najfinejših ostankov popolnoma brez napake, 3—8 metrov dolgosti K 24 — ^Vzorci od ostankov se ne razpošiljajo) Vzorci od vsega platnenega in baževinastega blaga gratis in franko. 268 — 2 friumpb-štedilna ognjišča a ^fl|HHH^ 3* gospođin^--^a^^"S3P^BjS| 6^.¥a! 3kono" ^H£aiS3E7In^^H vsakorSni ia ^^B^MOL^mJIJ^^B- tot so najbolje I^^EBKSl^^B l^^^r prisnuma Pri- ■^H^M|^^ enana tpđi kot ^■^^■mK^hUsf naiboliSi in px\~ trpefeefci izdefek. Hatfvj^a prihranite? goriva. Specijaliteta: Stodlln« ognjii&a sa hotel*, goatlln*, r«*tavraol)«t kavarn« * dr. Geniki in proračuni sa razpolago. 31avBi kataaog franko proti đoposiani ^Mniri. 2241 31 T ivama ia itedllna ognjlžča „Trlnpb" Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato ilu&trovani katalog fl preko 3 0'J slikam i vseh vrst nikljast h, srebrnih in zlatih ur, dalje v&eb vrst solidne zlatnine in srebruine, Rlasbii jeklenega in usnja-tega blaga, kadilnih priprav itd. po izvirnib 3705 29 tvorniSkih cenah. -——^ Nikljasta ura remonto- JWn± ark».......K 3*-0 /#^gWk Sistem Koskopf pat . „ 4*— ^S^JiB Švicarska izvirna Kos i^^^^raL Registr. Adler Ro»-if X /mk kopf nikliaata lemon- «?^iaS£i)r»M toarka na 9 dro ■ • • 7'~ ■l^Nfc-^&il H Goldinaata remontoar-ijS^ |j^* ■ I arfeaskolesjem ,Luna* W" jk ^mlm *n dvojnimi pokroTci „ 9 — lk$-n\M/M Srebri>a renont s ko-^|LJ|JjEF le-jem ,Glona' odprto „ 8 40 ^^■^^ z dvojniroi { okrovct . r :«ŽMi Srebrna oklopna verižica z obročkom na vzmet, 16 gr teže........ 2 60 Ruska tu 1b ka nikJjaata remontoarka a koleajem jLnna' K 1< 50, ara s kukavico K 8 60, budil- nica K 2 90, kuhinjska ura K 3 . schwarz- waldflka ara K 2 60. Za vsako uro 3 U ta pismenega jamstva — Zamena do voljena ali denar nazaj. Prva tvornica za ure Ivan Hoiirad, c. kr, dvonii dobavitelj Most št 667, Češko •^^BBBBlaaaatGMBaBSpfc^^^^^^^^^BBBMaaaaaaBaaa'SaaJBja mu Mlllllldllld mU tđk I negovanja zdravja I I je, da se vzdrži prebavo v vseh okol- I f nost h ne vrhuncu njene naloge in da I ■ se jo po močeh podpira 9 I Proiskušeco, »z iz- branih aajboljsih in uspoiaihzdrAVilnih zell akrbno naprsvijeno, tek zbujujače in prebavljeuje pospe-BGJoee ia i&hko o korenine Itd. tudl po Knelppu, ustne \: ! ; vode In zobni prasek, rlbje olje, re- ! I 1 s dilne in pcsipalne mok« za otroke, j j j > dlšave, mila in sploh vse toaletne ! i \i predmete, r«>toicmll^iieaipAratfi \\ g in |iotrebš«lne, klrurglčna obve- X * žila vsake vrste, sredstva za desln- s 2 fekcfjo, vosek in paste za tla Itd. — C Q Velika zaloga najfineJŠega runin in J 5 U on jalan, — Zaloga avežlh ml- s C neralnlli vod in solij za kopel 2 I OUlostv. konces. ođdnjn strnpov. | I Za žlvlnorefee 1 C posebno priporočljivo: grenka sbl, g * dvojna »ol, soiiter, ecojan, kolmož, ? * krmllno apno itd. — Vnanja narobila S C se izvršujejo točno in solidno. C I Drogerija 1 I ^tilon 3[aiic I I Ljubljana, Židovske ulice št. 11 t HhbhJ« p« auajvifijl M»ail rasna f-J S sotii£i (rože), cv^tjc, kortrntoc, aem&Č fi^ S na, akode itd. itd. ME* UHtOTHrtj^Bm iPIraiie Viejan đb e«r #»««, JtofcHonb rikt 25 ^-aJ^S- Ja^laaaaaaak —— pripOTOČa SVOJO bOgatO BalOgO — p ajtVntei M. OELBHAUS «877-63 ■ VIL Itoaaaatfga— T, aa»pyti o. hr. patoataaaia ataaa. B I TatoloB M. IBS. T«U!on M. 1SS. I ■ prvi, najstarejši slovenski zavod za ■ I f plakatiranje in snaženje stanovanj f I 386-2 priporoča z velespoStovanjem 1^ I ^ Peter Hatelič, Ljubljana, Škofje ulice 14. • Razpis službe. Pri podpisanem županstvn se sprejme v službo občinski redar z letnimi dohudki 1000 K in prostim stanovanjem. Prednost se daje mlajšim prosiloem, ki so bili vojaki in so zmožni slo-venščine, po možnoeti tuđi nemščine v besedi in pisavi. Prošnje naj se vložijo naj kasne je do 20. februarja 1909 pri podpisanem županstvu. ^va.2>d.ime p*p«ldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenlce, Trblž, Beljak Jul, žel. Oorica drž. ieL, Trst dri. iel, Beljak, (Cei Podroičlco) Celovec, Praga. r\o zvoAer. Osebni vlak v smerl: Orosupljt, ^udolfovo, Straža-Topllce, Kočevj«. 7*85 zv^Oor. Osebni vlak v smeri: Trilč, Jesenice, Trbli, Bcljak, (Cea Podroičico) Celovec Praga. o-4O i»»n«>oi. Osebni vlak v smeri: Je-fmiicc, Trbil, BeUak, jui. žel, Oorica dri ML Trst dri. seL, Beljak jul. id, (Cea >"adroiClco). 84MO4 ti !4«U|aM dri, koMMIvort 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 9-O5 wp*\dn: Osebni vlak v Kamnik 7-IO zvetor. Osebni vlak v Kamnik 10-00 pMGU Osebni vlak v Kamnik. (Scu' ■ •b nadtllali in praanikib do 31. oktobra.) PrihO« 7 LfvUIflM |«i. tafLl e*Ott rjutravj. Osebni vlak Ia R^lUfcai iui isL, Trbiža, Jesenlc Gorice, Trsta, TriHči »■34 zjutrsU. Osebni vlak Ia Kočevja, Strai« Topile, Rudolfovcga, Grosuplja. H-22 nred|i«ldno. Osebni vlak ia Prsat Celovca, Beljaka juž. žeL, Cea PodroiCfe In Trbii, Gorice dri. iel^ Jesenic, TriHCi a-sa popoidne. Osebni vlak ia KoCevf* Straiav Topile Rudolfovcga, Orosuplj«. 4-13 »a>p«fdno. Osebni vlak la B«l}a> jui. žeL. Trbtta, Celovca, BeHaka (ć* Podrožčico) Gorica dri. ieL. frtta dH žcl. Jesenic, Trtica, «oo zv»o«r. oseo. vlak ia Pnun. Ctiovti Beljaka (Cea Podroidco) /esenlc • 37 xv«6«r. Osebni vlak la JCočevja, StrxJ% Topile Rudolfovcga, Grosuplja. 8-45 zv«6«r. Osebni vlak U Beljaka Jui iel., Trbiia, Celovca, Beljaka (Cea Fo^ rožćico) Trsta dri. iel Gorict drž. i«; Jesenlc, TržiCa. lh5O r*n*oi. Osebni vlak ia Trbiaa, Cv lovca, Beljaka (cea Podroiclco)Tjj;* dri. žel. Gorica dri. ieL, Jesenlc Frlfao« v fc|atU|asuj trt. kolodvor) «•46 zjutraj. Osebni vlak im Kamnika. IO-5O i»r*d|»«>idn*. Osebni vlak la Kamnlkt «io zv»6or. Osebni vlak la Kamnika. 0*59 pmnmbi. Osebni vlak Im Kamnika. {s^ -*. ob nedeljah in praanUrih do 3l. oktobra.) (OđDuOi in prihodi so oanačtm v srtta^ C kr. rafiatsljst?o driaTiita ielenle ? frsto, OOO tvic«tov obroblienih platnenih rliih brez lm 150 cm Širokih, 2 26 m dolgih, eajamčenega platna, iz najboljSe preje, se odda vsled Emanjdane produkcije po 2 kroni 50 vinariev kos Iato platntDO r|nh«f prr« kakavMtt U oajllae|ie pralo lxd«- 18M, primerne aa nalflne|io B6TO5tfslQ OpTOMO po 2 K 80 v kos. NajmanjSa poailjatev je 6 kosov po povzetju. Za neugajajofie vrnem denar in stroSke. Dn7AVl Prosim» ne *amenjati mojega blaga s konkurentnim, ker rUitUII raspoSiljam jas samo najboljSe, ter bode vsakdo blago ■opet v drngid narofiil. ^ S. Stelii,-teaM«a^telM,v|Ja«l»d, Ć^ko. * Ig. Mfidi'uiga vdfra PoUmskl nasip M. 8. Reichova hi§a. Jitrstao ta solldao đdo. Cene zmerne. Popravila se : : točno izvršujcjo, : : Največja zaloga navadnlh do na|flnjilh olroških vo sičkov in navadne do najfinejia sff^sttgsf ZllllO« !tyK3Ji w LinbiiuL i JS^f^S^ Haziaaim nar očni Um s| ri^*mt*i**' __________poSilja i povgatiam M-Mim araže Te iitBe drota, ieborne po kakovosti, sepriporoSajn gospodom pekom, trgovcem in slav. obftinstvn. Prodaja jih v korist Ciril-Jfatodovi družbi po niskih cenah samo fJUtaks Zalokcr ¥ Ljubljani v lastnl hlii Khđcznc nlke šh 17li Rečne ulice i\. 5. .:;D(IJt![i 1 nazoanja si. p. n. obSinstvu, da se 256-4 nahsja njegova \ vrtnarija na Karlovski cesti St 2, coetlični jnlon pa pod Trančo. Isdelovmalo ftopkov, voaoov L14t Oknno 4#1«) 1b usiome oeae. :: :: Znnanla naroMla toteo.:: :: Prra ir. trondea tiaTkjBT Ljubljana Bmerjeveioilce 5 BDzi finltfti Rudolf A. Warbinek ^^Ba^^^aafl^?C2^^2i^9^^^^^BW ^^ ^ S^_____^v^L»_ ^f ^iaaaaHB^f ^^ amOhai aaaaaaa80aaaV*~~l I iBf ' ^ fl ; ^^a^HT^Ba S^SJaaaaBaa»i—»^MJ I Hbbv ' ^^B^ jBBaaaujaaaaaaa^"—STSET™*~"""^aaaaa^aaV aa% w^aaV^aaaaaaaa«KBBMaaMHB^BTaaau *■« 8 Pnp01^.^ svoje prve vrste, sa vsa podnožja golidno narejene ntiahia klaviiie in ■ajamaiilla '-Ai laaii agnlno za gotov denar. na dalna odplaSila ali naposodo. Poprave In uglaievanja se izvršnjejo iočno In računijo najceneje. 1706 l Aar*«6fB tvOiMoaf aa\ A^ttHf» f n^m. y#^ paške: Laaoafter o* . . K !••— Flotort „ . • n •• — Ptttole g( • • *t 1*— Saaokrest* . . „ 9*— naprej. Poprave ceno. Hustrovan ccnovnik franko, f. Dntok, Opoftno 76 ob državni Železnici, ĆeAkO. 3615—16 _^» Izdelane pestetje ^K8§^^\3 iz rdečega posteljnoga inleta. ^iigčžca^ Prav dobro napolineno! fcr-agg^Sfesg-- Pernica alt blasina, 180 om -~V' ~ -- dolga, U 6 cm Široka K 10 — K 12—, K lb- in K 18*— 2 metra dolga, 140 cm Široka K 14—, K 16*-, K 1B , K 21 —. Zglavnik 80 cm dolg, 68 cm Širok K 3.—, K 3-50 in K 4-, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4*f>0 in K ft'—. Iideluiem tuđi po kakršnikoli drugi meri. H delni mo-droci iz dlake sa 1 poBteljo K 27-—, bojjši K 33*—. Pošilja se poštnine prosto po po-vzetjn od K 10* naprej. Zamenja ali naiaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Đenedikt Sachsel, L,ob s 913. 265 pri Plsnln na Čedhem. 2 IJj^^^^^Hin promet. I Vzaiogakoles |^H puch, (Styria), globus, B^H Regent in irngih* specialnih jf^^H znamlTter posameznih* 9clov. |H 3zposojevanje koles H^H prejem koks za emajliranje, I^H poniklanjc ter popravila ISs^^^a^a^ai • ■% • «jUVJ""~iJ li^H solidno in ceno. Karei Čamemik tjnbljana, Dnnajska cesta .št. 9. Contrheuman j Besedna znamka za —^| ^^ j erfractum hipooesstani ^^ ■ ^ 1 inentholoialicylatum M ■ je pripraven za udrgnjenje, masiranje, U\ sa obkladke in eventualno za kopeli, ■ kot bolečme tolažeče in bolečine olaj- H BUJOČe sredstvo pri protin-feih in nevral- H giČDih bolestih, dalje za odstranjenje ^J neprijetnega čnTstva gomezenjft pri H ozeblinah, kot vgesavalno sredstvo pri I oteklih členkih in za obnovitev premič- ■ I noati členfeov. 3 4J-9 ■ Lonček 1 kroDo. H Za K I"50 naprej pošl emo i lODček [ ^ e> ■ » „ f.— » » 5 lončkovi^ £ ■ » » 9— » > 10 » | o. fe. H Izdelovanfe in glavna zaloga v H B. fragnerja lekarni I c. kr. dv. dobav., Praga HL, si 203. ■ Pazite sa imu Izdelka in izdelovalca! ■ ZALOGE V LEKARNAH. I tlniionri I mm h nMeva|11 * m najholiše Mio za ieTlje in nsnje h 24 vin. iMUVCUUt tTŽOTlBDh eđlnOle IVnn Mtm ^ v pnd družbi sv. Cir.la in Metoda. - parotovaraa za milo, surovi margarin, .9S??mw*m?mm .. .^~2 I kristalno sodo in stearinske svece mil° v Pr^ drtt2^ sv< Cin'a w ^etoda z znamko: 20- **•1908 in blagovestmkov I ■ ^&a _ ^ ^ ^ a«_ ■« • nadalje vse drage vrste mila, krlsttlao SOdO, st«ariaske SV«<« zasmki „Elektra" in „Uolnoe", I IGnflL FDlR d Krnniu toai«^« »110 ^r v«e đrag. Pr«aue snOvi ■ l^iII«B% 1, Vllll V ImEUIIJU čast in ponos vaake gospodiuje zahteva, da rabi odslej le Ciril Metod. milo z gorenjo znamko. I Pndrtave ob dalavaiklk: —------- m-~w* ------------ C6De PrOStOrom: GOSilllld g ob 4. 5., 6., 7. in 8. uri U\mmmtm0*A*n»mg*t Da^UA 1. prostor «0 vin, U. prostor 40 vin.: ^" ^^ ^^ "" "■■"** N ObbBfod-I1?^a11^*1 KinBmalOSial ramB o^^v^do4^^sra »• •««• t■*■ •« 1»^ngOd ob 10. in 11. uri dopoldne in ■ »■■■ !#■■■•• «W^I ««■ ■««•■■%* x^^ ■, m. ^l^1 P^gOJl tudl prOdft« HlSa J© na ob 3., 4., 5., 6 , ■?., 8. in 9. uri popoldne. ■»«•«*! «JKB»Ml»«»iw^ ™S™ CBlnBR ID SODOIO dobro ido6em kraju tik postaje Pod- ^■•kpwlfco*0*n«r**01l*¥P'^*'*"i w^ ir} od 3. do 6. ure predstave za učence rožioe na KoroSkem. Plača po dogovoru. su^S^SSrsAjrFriKTe DunaJska ce8la- na8Proti kavarne «im^"- " miiamn.cpTostor irv1nor ao v^ ve« Pove i^ik g.8tiine rr. *--------— > V«kKAn4*ii_ S* Jahitli « nulu XJti»«xit© si podot>o in ime j&r^~~JRW^*r''&U Oii/\mon" [lit'oe^^JJU^'^rl % I I LLljrnclII (cigaretni papir f |it!tl^)o£P!l!il | in stpočniee) v spomin, ker hočejo s pona- «&a>^r^i^?4^ ? % redbami zavajati konsumente. 1399-1 11 & P^OTTOMAIM-^ ^ | y Hiša v Llnblltni, v kateri se izvršuje goatUiillka obrt, se pooeni proda. HiŠa je pripravna za prodajalncT'z mešanim blagom ali sa BOSarfa. Proda se tuđi na obroke. Gostilni&fea koncesija ostane na niši. 188—3 Vprasanja pismeno pod ,,H. Sa I 200011 Da uprav. „Slov. Naroda. I 1 Resna ženltnn ponudim. | Stanovanje sraSno in svetio, s 3 ali 4 S0bam19 predsobo in pritiklinami, il6em za ■tai 1909 366—3 Pooudbe pod „M. K>H na uprav. .Slov. Narodau. I HH Jedilno in namimo orodje ■ ^HI^B Primano ntrfbolše posrebreno. I H^B NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno ■ VI ■ opravMene KASETE za NAMIZ-L ^fl NO ORODJE, 5KLEDE, PO-HBH#| SODE za OMAKE. KAVNI In ■■I ČAJNI SERVISI, NAMIZNI r H|||l I NASTAVKI, UMETNINE. f^lilill I Edin° na(l0IIiestil0 n PraV0 5flbr0' )23jfct& 9 đpecialni predmeti sa hotele, re- H^^Rj^fl Wm st»vracije i a kavarne ter za peo-H^Hj^kS sione, menaže ttd 4511 9 jHBl C. in kr. dvorili đobavitelji if|§ CHR1ST0FLE i Cle. |MS| DUNAJ I , OPERNRSNG 5 l^^^^^^^fi UnAtrovani ceuovnik znutonj KVi. ^ Po vsel1 mB5litl "stopniki-proflajatci, K^^ ^J^^'**W Za jamstvo pristnosti noaijo vsi iadeiki po-apsg^^rViti^l^i ^eR atojećo tvorniefeo anamko in polno ime Elegantno stanovanje MF" v vili *^m s 4 sobami, verando in pritiklinami ae odda za lebrnariev termin v Nnrsklb nlicah fttev 17. 376-2 Poizve se pri FiKpa SopanČIČHf bStavbniku oa Blelwet80Vi COBtl 18 j^Kcsna žcnitna^JS I :-: ponudba:-: ^Jj I Kot Slovenec želim dobiti I I Kranjico ali Hrvatico za ženo. I m^ Star sem 36 let, samec, lastnik ^^m ^^B £0 oralcv velikega posestva, ^^^p ^V gostilne in mesanje v nekem V^ Mm spodnještajerskem trgu ob IA «■ železnici. V« ^Lm P°g°j zakona 2 000 K do lf ^M 30 0C0 K gotovine, ki se za- »^ ML stavopravno za v a ruje, starost Jn II ne Čez 3> let, veselje do go- m\ ■fl stilne in gospodinjstva II ff^V Resne ponudbe s sliko ^^M M9 po naslovom „A. V. L. svOfl ^^V IV k ftvoilm11 na upravnižtvo \k H^ „Slov, Naroda". H IUe ae gospicaj v večjem obrtu dobro izvežbana, vešča slov. in nemike pisave ter knjigovodstva. Plača po dogovoru. Vstop takoj. 384-2 Pismena ponudbe 8 prejem a Ivan Dernič, mehanično izdelovame tesar-skih in mizarskih izdelkov, LancOVO pri Ridovl]ici. ■i ■--------------—■----------^-------------------------- ■ —~ t Trgovci pozor! Prodajalna (Budlneh) v Kranjski sorl se vsled smrti takoi zelo ugodao | z vsem blagom proda ali oddt 1 sa 11 let v na|em Reflektant lh ! ima vgaj 1000 K gotovine. Prodajalna je start znana, dobro vpeljaua ter ima relikansbi promet. S86 1 Poja-mila dflje Pavel Lamprehl v Seljaku ali E Rooss v Rranin Trgovci pozor! Podružnica ¥ Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. 14~3 kb^i. «iAmmAea IUl 3%^OO.noo. StrltarJOTO ulice fttev. 2- M&^K^s-wum f«»nd m«: stoo.ooo. ===== sprejem« vlogt Mt k«IISIct in na ttkoCi raCna ter jih obrestuje od dnt vloge po Ciatlh ===== 41 O 2 O ■ 3futstile In nrodnin treSka in vradnost^i« nanirte vseh ^rsl no in^vnem kursu. ===== Kraljevi ogrski davka prosti 4]2 °lo papirji državne blagajne \ 253. leto 19O9. \ Na te«a«y« poobla.tila po § 7 zakonskega &ena od leta 1908 emitira kraljevo ^llUelfniiriia C0 \trCl M \i\YiAi fti1J> 7 d int111^t»l^ 101)0 ogrsko finančno ministrstvo 215,000 000 kron z 4 */2 % p. a obrestuih davka prostih W dUUSKnUUja 56 Vl5l V |Q|CK| OUC £0. JdUUmJil I^USl. ( pupirjev državne blagajne. Zahteve glavnice, ki so navedene v papirjih državne gfl • J } blagajne, izplača kraljevi ogrsbi državni erar dne 31. decembra 1910 prinašalou K Subskripcijska oena je določena na 99 */., °/0, vstevši komadne obresti od I papirjev državne blagajne prevzemši jih brez odbitka, prosto davka in pristojbin. fti 3i§ decembra 1908 do dne prevzema. i ^^^-Pap!rji državne blagajne se z 4 V2 % »a ^to vpoluletnih rkih dne 30 junija ra m ,. ,.,..!. i -, ». 5 in 31 decembra vsako leto nazaj obrestujejo. Ti papirji kakor tuđi njihovi obreatm M . Subsfe ipoija se vrSi po v to določenih zglaailnih farmularjib, kl se dobe i kuooni so oproščeni vseh obstoječih ogrskih kolkov, pristojbin in davkov in se »| zastonj na me*tu subakripcije. Pri subsknpoiji je na zahtevo položiti kavoijo 10% [ izplačajo brez odbitka H P°dpisanega zneska v gotovini ali v efektih. Prideljene papirje državne blagajne Q w1&&* °4 teh kraljevih, ogrskih davka prostih 41/* u/0 papirjev državne blagajne JJ imajo pcdpisanoi prevzeti | pr^e deini znesek #f J od 30. januarja do najdalje 31. marca tega leta. E 150.000,000 KtOn Hl! SUDSKtlPCljO. S — Prevzema se tam. kjer se je podpisalo. == r Kot subsfericijsko mesto sa Ljubljano posluje I „Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnoga zavoda za trgovino in obrt", | Pranc Jožefova cesta ^t©v. O« \ I «i«V»lfaiia, dne 23. januarja 1909. 416 ^spirantt za enoletno prostovoljno službo. V svrho polaganja u-posobljajočega izpita (Inteligenspriifung) za aspirante enoletmh prostovoljcev deli vspešen primeren pouk -________„I zagrebački ve|no pripravni zavod11 ——^— škota 1. Internat Zagreb, Eukovlćeva ullea kr. 1S. Zavod je do se gel doslej še veano ievanredno dober vspeh na izpitih. Prihoduji učni tečaj se začne 1. marca 1009; natančneja pojasnila daje in prijave za obisk tečaja sprejema upravitelj zavoda. ViUm Jelesćl^, upokojeni četnik. 994-2 ------ ---------- . ' ' [ Podjetje betonskih stavb *"8"7 Brotle Seroualli & Pontello Slomškovc ulice 19 Ijubljana Slomškove ulice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, Ipostamentov.balustrad, stresnih plošć, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodepetov, korit in V( dOVOdnih mušljev, kont za konje in govedo, ornamentov, kipasovnici napisane osebno poda volilni komisiji, ali c) da s svojim imenom podpisano glasovnico *p'šije c. kr. vol 11 ni komisiji :er obenem odda oziroma priloži izkaznico. Ta odposlatev se sme izvršiti po C. kr pošti ali 8 p sebnimi poslanci. Glasovnice ae smejo odprte ali zaprte ođdajati ali dopošiljati. Na zaprtih gla-iOvnicah mora biti zunaj zapisano ime volilćevo. Tišti volilei, ki volijo tako, da dopošiljajo napisane in podpisane glasovnice, morajo svoje glasovnice z nakaznicami vred tako poslati, da jih najkasneje do 28. januarja 1909, do 3. popoldne ■dobi c. kr. volilna komisija v Ljubljani. Po preteku tega časa, določenega, za osebno oddajanje glasov, se bo takoj prićelo s štetjem glasov. Na glasovnice, dospele med štetjem glasov, se ne bo niS oziralo. Zgoraj navedene tiskovine (izkaznice, glasovnice, razpis volitve), kakor tuđi vse vloge volilcev na volilno komisijo se posiljajo po pošti poatnine prosto, ako imajo na adresi pristavek: „V volitvenih zadevah trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani." Volilci I. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe rujave glasovnice in volijo dva prava člana Volilci II. volilne kategorije trgovinskega odseka dobe modre glasovnice in volijo dva prava ^iana. Volilci III. volilne kategorije trgovinskega idseka dobe rumene glasovnice in volijo dva prava člana. Volilci I volilne kategorije obrtnega odseka dobe zelene glasovnice in volijo ^n^ga pravega Člana Volilci N. volilne kategorije obrtnega odseka dobe rdeče glasovnice in volijo dva prava člana. Volilci III. volilne kategorije obrtnega odseka dobe bele glasovnice in volijo štiri prave člane Volilci IV, volilne kategorije obrtnega odseka dobe višnjeve glasovnice in volijo dva prava člana. Vsaka volilna kategorija voli sama zase njej pripadajoče število pravih članov. Opozarja pa se tu posebno, da se smejo volilci, ki imajo volilno pravico v enem odseku, voliti v vseh kategorijah t i s t e g a odaeka Dttljnji pouk je v razpisti volitve, ki se dostavi vsakemu volilcu. C. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, dne i ti. jannarja 1909. Predsjednik: Kulavics 1. r. » Zasloni 1 Jk se porabijo vsako leto milijoni za zdravljenja in gotovo se I ^k poskusijo vsakovrstna sr« dstva kakor kopeli, masaže, vri- I ^w_ banja itd. in ravno oni način zdravljenja, s katerim so dosegli I zlasti v zadnjih letih znatne uspehe, namreč jr.druvljrnje I potom elelttrlke, se v največ slučajih na veliko I škodo bolnikov premalo vpo^eva in to le radi tega, ker I večina bolnikov ne pozna takega pripravnega in vspešnega I samoozdravljenja 419 I [ Svetujemo tOrej vsakerau bolniku, zlasti takim, ki I I jih muĆijo nerioznoil, Deiraitviilm. rcvnia- I R llzem, boleznl v Ur-iu In g»lavl, atelodčne In I ft frerrsne slabosti, onemogrloBt grei, ohrome- I 9 loMtl In i»fh irit slabosti, dalje razne žengkt I * bo(exnl, da posije spoduji kupon na naš naslov, in mu I ^ dopošljemo takoj 64 strani obsegajočo I I brezplačno knjigo I ^,RaKp>-ava «» moderni ^Mc»lA^«*€»4;^x*AB»l|ft^^9 I zastonj in poštnine prosto I Hektrotempeutlfta ordinacija, -1Bt"^2^asg.i>ICM*e' I X Xapo» u kr«zpUč«o lai|igo. 23' 1909 I m Elektroterapevtiška ordinacija na Dudaju I., Schwangasse U 21., I * Prosim, pošljite mi knjigo „BmsprmTB o MOtfOTBl ■ V tiiktrotorapljl" gratis in franko pod zaprto kuverto. I * toe:........--------------------...........................................---------------................ , ■ ■ Naslov: ......._______............-.....................-...........___________________________ I £. Vilast | | Ljubljana I § Velika zaloga obnval o ! i lastnega iadelka za dam«, gospoda 5 i f In otreke je vedno na izbero. C (^ Vsakršna naročita se izvršujejo točno C \i in po nizki ceni. Vse nere se shranju- F ! ► jejo in zaznamujeio. — Pri zunamih S 1 ( naročitih naj se blagovoli vzorce vpo- C ; \ slati. 4 1 J. fr. p. Zajec | .S, optlk, urar In trgovac % j£-t«l zlatnino In srabmlno. *"*" 2» Siax-i +wa 2B€B. -g *S S^*°Frav^a se i*vrSujejo q« im ^p^aaaam dB^imBA »^* *— a^t^tHJka^i^iH *£3 i i^HTIa^H ^ JOSIP STUPICA Jermesar In »edlur v LjobUanl. Kolodvorske ulice Jtev. 6. Priporočam svojo bogato talogo najrazličnejžih konjskih oprav = kakor tuđi krasno opremljeno ■ kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : == opravo ===== katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarako obrt spadaj oče p ot rt* •»- šelne kakor tuđi že obmbljenen« fozot« in KonJuiUe opraffi. Br. Hlnulia zri Atelle za ortopedlčne aparate In bandate. m^^^ ^^^^^^ m m / I* -* ** I ^bV ^M ^Bnnai ^^^^ ar m ^l^^^^*^i^», __^fc ^^^"^ ^^^^^ A^a> a^i^i^i^i^i^i^i^ilHL^h\ i ^- * ^^^^^V s^^^^^^^^r *^a> aW# ^B^B^B^B^B^B^B^B^P ^BV M 1 l^T ^ Izdelovatelj hlnurgiinlli medloln« aklh Inštpamentov in vseh potrefe- ićtn sa bolnike. ________________________,_____. THIERRVJEV B A L Z A IM _ samo in edino prlataa z zeleno 9 • 4810—8 a ■nVB.m<» !*«»* varstveno aKnnamna«nc€»« m • Jtejbop dornaJ! pomoček 2a notranje obolelosti vseh vrst. • m 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena rodbinska steklenica K 5 . * • Thferrflevo c«nt*Iolll§ko vasdo sa rane, 2 lončka K 360. • • Dobiva se v lekarni Angela varha A« Thlarry|a v Pragradl pri Rogaški Slatini. # a Zaloge po skoro vseh lekarnah, na debelo pri meJidnalnlh drogstih. # Sa§aMf*fftit §§#•♦••» »aaittfitt a> *Jp/ Največja narodna \\m ZKONFEKCIJA\ za dame, tekliće, dečke in novorojenčke M. Kristofič-Bučar v Izubijani, PSlCLfi trg: št. 28 priporoča 3927 — 1 kras.« ;33 X-i "CJ" Zt "^1- *liSkl Sfili, voUil la dragim modnetn blag« V najnovejša modna brlla, koitnme, daine plaMa, otročie obleklce, knteo X opravo, predpasnlke, vsevr^tno parilo in druga oblačila.. N=»jf nejše / X otročje kapice, klobnćke, pUsćke, pariška modree, no^aTlce, X A\^ rokavice, loptea In drug« pletenine — Plne savratnlca, S ^C* \y narajnnlca, o.ratnika, ara|ea in drogo parilo za gospode. X \ ■ "*x»- ^V Zunania naročita se izvršujejo takoj In 1o6no. X JHr I ^rr * ^W Cene radi male režije brez konkurence. ^ ^v fflPi i I \/: Ot3«tc:o ^ I ■ %.- (ne nemiko) 1 ■ i budjeviško svetio pivo / ^ temni grsun-sut B A prodaja L ^ v korist dražbi sv. Cirila ia Jvtetoda y Ijubljaal F I sinuno zoloso zo RrmlsRo I >■ v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26, ■ a kler amo ustaiMvlll tadl ^ w I Češko budjeviško pivnico I H kakor Ša pred več leti jako renomirano pUulpaj H I Hh • Z.Br«bu. «,_, -Oj ■ Slovenske gospodinje! Ako se ravnate po geslu „SflOfl k SUOKlD t tedaj ne kupujte več kavne primesi (cikorije) iz nemŠkih tovarn, temveč samo „Zvezdno" cikorijo ki jo izđeiuje „Proa Jusoslooanska tovarna zo kavne surogate" u Ljubljani, Zacrnite odioe™ podobno nentfko blagoin zahtevajte pri svojem trgovcu, naj se vam da slovenska „Zvezdna" cikorijo Anton Krejči Ljubljana, Vtfolfove ulice št. 5 priporoča svojo bogato itlogo nalmodenio|ftlk, nalIlnel*Ui kožuhouin, Prevsema tuđi vsa v to vrsto spadaj oda popravila proti naj-niŽji oeni. Kopuje tndi vaako-vrstne koto «!▼!•««• in jih najbolje plafiuje. 5lagoxcno4n solidno. _. .____________ .. _.____________ 1 . . Zaloge skoro v vseh lekarnicahl I • ■•rfcabnyfev podfosforotisli Prtoton uao ■ »»otelo Horbafcntfov apneno železnati sirup. | m™* i sarsapariiia simP. 7p a« Ini rrtravniSVn nrPiTirit^pn in nrinnrn?an nr«ni «imn Ra^Vraia «1pt blaži Irašell I icR HL* -■!■ Ki-l I Žc 34 let uveden !n vrlo preizkušen. Izborno, lahko delujoče odvajilo. Odstranja t.c «v ivi zaravnisKO preizKUScn in pnporocan prsni sirup. rvazKraja siez, oiazi Kasci], i kvđ ii^^n fHs£l I vanriia talasa in to**« nAnUj _A d^o™««..:^ «»..:«...<..,;,* .nnwi i„ ;.r»-i l.-j pospešuje tek. Povzdiguje slast in rtditev impla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. sjBBL«^»Sill | posledicc. Pospesuje menjavanje snovi in tvori krL Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. [g fa^.'*«^^"'*"« q Stekknica l K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj. i Prid ponarsdbami se svari. in^^peTe"1^: D r. Hellmaniia lekariiica „Zup Barmherzigkeit^ e".^"!1^1^ |H[«»B*l»abny.|ew naslada« lc>. Zaloge pri gg. lekarnarjih ^v V^tnHUatnt *■» fVovem m«^istit« 4226 6 I Kaaj ?____Oče je Sovolil, saj so to „Jacobi" antini- kotinskc cigaretne stročnice. Pazite na ime „jacobi". PrUetno preienetenJe! Vsok karton Ima velezanl- mlvo Carovno karto. ______________________38 JI 13 ^ujbJilbjtiA jlUjuJulA JUJkJuA vsakovrstm materijal, predt'skar ja, tamburirarge, plisirsnje, montiranje Hd. M. DRENIK. KONGRESNI TRG. LJUBLJANA. 403-1 I Slovenci ln SlooenKei Ke zfi&itt dražbe w. Clrllo In Metodo t Klnhulf p fllln[lrB 'n IUUUIvučepic6= v najnovejših fasonah in v veliki izberi IVAN SOKLIĆ. Lep, poln stas dobe dame vsake starosti, ako rabijo mojo najnovejšo cremo za prsi ali prsno vodo, ki se rabi samo na zunaj, edino zanesljivo ućinkujoće sredstvo, zajamčeno nt-skodljivo. Cena K 3*—, K 5 — in K 8— Zraven spadajoče milo 60 h — Lepotllnl crome „Ullfa'1 prosi vsem nečistostim kože, daje koži tttladosino SvezOSt do visoke starosti. Lonček staae K 1— in K 2*—, zraven . spadajore milo 60 h. Puder škatla Kl — Po povzetju pošilia ga Kftthe Menzel, Danai Vfl, Mariahillerstraise 120, IL nadstr vrata 32-0. 10 3 Fotosrofsli! umetnl zavod Avg. Berthold ! Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, \ povećavanje, fotografiranje tehničnih ! - predmetov, interijerjev itd. = i Vsa čela se izvršnjcjo točno tndi v največji množinu \__________________^bi^i______________^l"4 Otvoritev trgovine. P. n. Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem dne 16. septembra 1908 izstopil iz tvrdke „Franc Xav. Soiivan", kjer sem se pod vodstvom svojega pokojnega očeta, gospoda Franca Ksav. Suiivana star. trgovsko izobrazil in kjer sem bil pozneje veČ let kot družabnik in solastnik udeležen, in da otvorim začetkom februarja 19O9 u svojih lostnih prostorih, Hestni trg štev. ZZ in 23 iiiiiiiiiiiikliii'iiij trpvino i đrolo pod protokol 5 r s ts o "t-^rj^dlco g „Franc Soiivan, sin" 3 h 1. ionuorio 1909 otvorlcnl cddeleb no debelo pa sclnahaja začasno h prcselitvc v hiši Prcč Škojijo štev. 1 v U. nadstropjn. Ker se nahaiam v iako dobrih kupčijskih zvezah, zagotavljam ceujeno občinstvo, đa bo moja nova trgovina ustrezala vsem zahtevam, ker'bo opremljena z blagom od najholj priproste do najfinejše vrste, in ker bom gledal na strogo solidnost hii uizke cene c:n/1Vftn. Wiim& Dovoljnjem si torej izreći cenjenemu obCinstvu prisrčno zahvalo za v teku toliko let kot solastmku tvrdke „i rane Xav. Souvan izkazano"ini zaupanie ter prosim obenem, da mi je obrani v polni meri tuđi seda] kot lastniku nove tvrdke. "Slednii« naznaniam slavnemu občinstvu, da sem se ravnokar povrnil z Dunaja, ksmor sem se podal v posebni skrbi za svo] oddtlek na drobno-tNakupil sem samo najnovejše in najlepSe blago in prosim, da se cenjeno občmstvo izvoli samo prepričati in me počastiti z obilnim nakupom. Z odličnim spoštovanjem Franc Ksav. Soiivan mlajši, lastnik tvrdke „Franc Souvan sin". JUda^telj in d^covorai «r*4mikRftltft Plltlllmllk. T^i^^m in iiak »Narodu« tmkam*«.