STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1980 • LETNI K XXXVIII p. 287-360 š T E V 1 L KA 7-8 4ubqana, avgu~ 1980 VSEBINA - INHAL T - CONTENTS Dr. Niko Torelli 297 Listna površina in lesni prirastek pri bukvi Blatfliiche und Holzzuwachs bel der Buche Foliage area and increment of beech Vid Mikulič in 306 Gozdarska informatika v deželah Jože Skumavec Zvezne republike Nemčije The forest information system in West Germany Janko Orožen 319 Celjski mestni gozd v Pečovniku H. Andenmatten 326· Položaj, možnosti in omejitve v godzarstvu švicarskega Wallisa Lage, Moglichkeiten und Grenzen in der Walliser Forstwirtschaft Dr. Mitja Zupančič 339 Drugi kongres ekologov Jugoslavije 340 Zaključki 11 . kongresa JUgoslovanskih eko logov 344 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije Delo in finance v letu 1979 349 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije Finančni načrt za leto 1980 353 Izobraževalna skupnost za gozdarstvo Slovenije Finančni načrt za leto 1980 Marko Kmecl 355 65 let Milana Kudra 356 Iz domače in tuje prakse 359 Zapisi na bukvi Posnetek na naslovni strani je delo L. Elerška TISK CGP DELO Gozdarski vestnik Izdaja Zveza ln.!enlrjev ln tehnikov gozdarstva ln lesarstva SR Slovenije Uredniški svet: Marjan Trebežn ik, predsednik mgr. Boštjan Anke Branko Breznik Janez Cernač Rezka Debevc Hubert Dolinšek Vilijem Garmuš dr. Franc Gašperšič Marjan Hladnik Marko Kmecl Vitomir Mikuletič mrg. Franjo Urleb Uredniški odbor : mrg. Boštjan Anka dr. Janez Božič Branko Breznik Marko Kmecl dr. Amer Krivec dr. Dušan Mlinšek dr. Iztok Winkler Odgovorni urednik Edltor ln chlef Marko Kmecl, dl j)l. ln!. gozd. oec. Uredništvo ln uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 l iro račun - Cur. acc. 50101-678-48-428 Letno izide 10 števi lk 10 issues per year Letna naročnina 180 din Za ustanove in podjetja 600 din za študente 100 din 1n za inozemstvo 360 din Subscription 360 din Ustanovitel]lci revije sta Zveza Inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Sloven ije ter samo- upravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg nj iju denarno podpira iz- hajanje revije tud i Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekre- tariata za prosveto in kulturo (št. 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa p roizvodov. UDK 634.0.174.7 Fagus silactica: 634.0.264.5:634.0.181.6:634.0.18 LISTNA POVRšiNA IN LESNI PRIRASTEK PRI BUKVI Dr. Niko To re 1 1 i (Ljubljana)* To re 1 1 i , N.: Listna površina in lesni prirastek pri bukvi. Gozdar- ski vestnik, 38, 1980, 7-8, str. 297-305. V slovenščini, s povzetkom v nemščini. Sestavek prikazuje analizo debelnega prirastka v odvisnosti od listne površine, rodovitnost tal in združbenega položaja. Asimilacijski učinek izražen kot listna površina, potrebna za letni debeln! prirastek za 1 m' glede na rodovitnost tal in medsebojni položaj osebka v sestoju, variira med 1800 in 143.800 m'. Tore Il 1, N.: Foliage area and increment of beech. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7-8 pag. 297-305. ln Slovene with summary in German. Stem increment of European beech was studied in relation to the foliage area, soil fertility and status of the individual tree. Assimilatory effect expressed as follage area needed for the annual increment of 1 m' stemwood varies between 1800 and 143.800 m' depending on soli fertility and tree status. Fotosintezni organi višjih rastlin so praviloma listi, zato je mogoče izraziti velikost krošnje kot mesta snovne proizvodnje predvsem z maso ali površino listja, medtem ko predstavlja določitev projekcije, površine ali volumna le »po- magalo v sili« (Mitscherlich 1970). Ker fotosintetizirajoče tkivo hkrati tudi diha, predstavlja izmerljiva izmenjava ogljikovega dvokisa vselej razliko med njegovim sprejemanjem (fiksiranjem) in oddajanjem. To razliko imenujemo neto ali aparent- no fotosintezo. »Pravega« fiksirnega učinka fotosintetskega aparata - bruto foto- sinteze - ne moremo natančno določiti. Nekoč so sicer menili, da jo je mogoče izračunati, če posebej izmerimo oddajanje C02 v temi (»dihanje v temi«) in to prištejemo neto fotosintezi med svetlobnimi fazami, vendar danes vemo, da na sproščanje C02 vpliva svetloba, obsega »dihanja na svetlem•• pa natančno ne poznamo (prim. na pr. Runge 1975). Zato pri analizi osnovne proizvodnje sestojev in posameznih dreves izhajamo iz neto asimilacije listov (= bruto proizvodnje). določimo ali ocenimo pa še respiracijo listov ponoči, v beljavi in živem delu skorje debla, vej in korenin, izgube zaradi odpadanja listov, odmiranja vej in korenin, prirastek lesa nad in pod površjem ter morebitno proizvodnjo plodov. Moller, MOller in Nielsen (1954) so določili proizvodni spekter za bukov sestoj na Danskem kot funkcijo časa (sl. 1). Vidimo, da doseže bruto proizvodnja svoj vrh nekako med 30. in 60. letom. Ce od nje odštejemo respiracijske izgube (več kot 40 %!) ostane primarna proizvodnja. Te je 13,5 t suhe snovi na ha. Bolj nas zanima gozdni donos, ki * Dr. N. T., dipl. inž. gozd., VTOZD za lesarstvo na Biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU 297 znaša po nadaljnjem odbitku izgub zaradi odpadanja listov ter odmiranja vej (čiščenje) in korenin 9,0 t/ha, še posebej pa njegov izkoristljiv del, ki ne preseže 6 tiha, kar bi pri srednji nominalni gostoti bukovine R = 560 kg/m3 predstavljalo 10,7 m3 (svežega) lesa. -c .. o! 25 A 20 B 15 c 10 5 E 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 t ( a) Slika 1: Produkcijski spekter bukovega sestaja (Moller, MOller in Nielsen 1954) Legenda: A respiracija listov, 8 odpadlo listje, C - respiracija v beljavi in živem delu skorja debla, vej in korenin, D - odmrle veje in korenine, E - gozdni donos nad in pod površjem Dopolnimo predstavo o velikosti primarne proizvodnje in lesnega prirastka in navedimo še nekaj ocen za produktivnost sestojev od drugod (po Walterju 1973). Glej tabelo 1. Tabela 1: Primarna proizvodnja in lesni prirastek različnih gozdnih tipov Gozdni tip Zahodnoevropski mešani listnati gozd Bukov gozd na karbonatnl podlagi na Poljskem Hrastov! gozdovi v vzhodnoevropski gozdni stepi Smrekovi gozdovi pri Arhangelsku Listnati gozdovi z jelko v Great Sll!oky Mountains Avtor Duvigneaud Medvecka-Kornas Sukačev, Dylis ? Whittaker 298 Primarna proizvodnja Les. prir. (t/ha) (t/ha) 12 7 11,2 7,1 18,5-20 4,3-4,7 5,9 2,0 10-12 ? V tropskih gozdovih je bruto proizvodnja precej večja, zaradi višjih temperatur pa so večje tudi respiracijske izgube (do 75 %) tako, da ob še enkrat daljši vegetacijski dobi, primarna produkcija ne preseže dvakratne v bukovih gozdovih. Polster (1g50) navaja, da se pri različnih evropskih drevesnih vrstah porabi za tvorbo lesa 24-45% vseh asimilatov, od česar odpade le 17-33% na upo- raben des. Sledi torej, da se presenetljivo majhen del pri fotosintezi nastalih asimilatov odrazi v gozdarsko zanimivem prirastku. Neto totosinteza oz. asimilacijski učinek je odvisen od številnih dejavnikov, tako od svetlobe, koncentracije ogljikovega dvokisa, oskrbe z vodo, od velikosti listne površine, rodovitnosti tal in medsebojnega položaja osebkov v sestoju. Med gozdarji je še vedno razširjeno mnenje, da je prirastek gozdnih sestojev enostavna funkcija listne mase, kar pa ne drži, saj je asimilacijski učinek odvisen tudi od hranilnih snovi v tleh, preskrba z njimi pa je obilnejša na rodovitnejših tleh (Assmann 1g61). Tudi združbeni položaj dreves močno vpliva na asimilacijski učinek !listja. Tovrstne klasične meritve za bukev je izvedel Burger (1g50). V naslednjem želim predstaviti nekaj lastnih raziskav asimilacijskega učinka bukovega listja, kot se odraža na prirastku na deblu. Natančna določitev rastiščno pogojenih velikosti posameznih delov proizvod- nega spektra (zlasti še respiracije in nevidnih izgub zaradi odmiranja korenin) ter njihovih medsebojnih razmerij je nedvomno problematična. Zaradi tega ima tudi določevanje asimilacijskega učinka na deblu le primerjalen in orientacijski pomen, čeprav sta listna površina in debelni prirastek dokaj natančno izmerljiva. Z izjemo dveh poskusnih dreves št. gg in 100, posekanih v bližini izvira Sotle v predgorju Maclja (predpanonsko fitogeografsko ozemlje), so vsa drevesa iz osrednje Slovenije, točneje iz jugozahodnega pobočja Kalškega Grebena nad Roblekovo domačijo in iz črnevke v Kamniški Bistrici (alpsko titogeografsko ozemlje) ter iz »Amerike« oz. iz Velike Njive pri Polšniku nad Litijo (predalpsko fitogeogratsko ozemlje) Tabela št. 2 prikazuje poleg osnovnih podatkov še višino dreves pri stotih letih, h10o, kot merilo proizvodne zmogljivosti rastišča in združbenega položaja osebka, volumen krošnje, obojestransko listno površino in asimilacijski učinek listja, ki je izražen s hipotetično listno površino, ki je potrebna za prirastek debla v enem letu za 1 m3 . Volumen krošnje je bil izračunan kot prostornina dveh apolonijevih paraboloi- dov s projekcijo krošnje kot skupno osnovno ploskvijo po formuli f x 1 2 tj. projekcija krošnje x dolžina krošnje : 2 Seveda je takšen izračun, ob tako variabilni obliki krošnje kot jo ima bukev, dokaj nenatančen, saj zgornji del krošnje ilahko zavzame poljubne oblike, od krogelnega obseka do apolonijevega paraboloida; spodnji del pa od neiloida prek prisekanega stožca, paraboloida do valja. Iz naštetih razlogov nam je vo- lumen krošnje predstavljal le grobo primerjalno osnovo. Listno površino smo izmerili oz. ocenili na dva načina: a) Pri letni sečnji smo odstranili vse liste, jih posušili in v absolutno suhem stanju določili njihovo maso. Hkrati smo na treh nivojih krošnje odvzeli vzorce listov, jih planimetrirali, abso- lutno posušili in tako izračunali srednjo površino na enoto mase, iz nje pa oboje- stransko listno površino krošnje. Sušenje je bilo nujno, ker se masa svežega listja spreminja s turgescenco in zaradi morebitne rose ali deževnih kapelj na njem. b) Pri zimski sečnji smo prešteli vse popke na drevesu in s planimetriranjem 299 Cd (/) Q) ro > ~ (.) " ro .:.:: ,;,;5 o .....1 Tabela 2: Osnovni podatki poskusnih dreves Q) ·c: ro Q) "" roc: .:.::·-·c: o (/)}~ ro ro "" .!;:: c > '<3 .:.:: o·- ~ o ~ ~c: c: o. ·;::; o Cd Ci) (i) ~;w Q) Ci) o ro E Cd E.!:: e •N ·:;; .~ c: o. c: o ~o :J (/) ">(/) o-ro ;či) o o ..c .~ .:.:: ro·- c30. w z> U5 > .<;;; ~ > o- m let m m m3 m2 Ass. Blechno-Fagetum (HORVAT 1950) MARINČEK 1970 Subass. Blechno-Fagetum typicum MARINčEK 1970 N ~ ~ i~ .o~ Cd cel ~~'"E -.t:! .o-Q)ro "c: ~N,..... ro Cd c:~ N QlQ) E'i::' :JO -.:.:: .g.(/) m3 m2 Vel. Njive SW 680 155 35,5 18,75 0,34 214 162 1,446 3800 Subass. Blechno-Fagetum luzuletosum albidae MARINČEK 1970 8 Vel. Njive SW 780 180 23,3 11 ,OO 0,83 415 764 0,831 25800 9 Vel. Njive SW 780 175 23,1 11,25 0,87 432 719 0,862 28100 Subass. Blechno-Fagetum oreopterietosum MARINčEK 1970 14 Vel. Njive N 590 1 OO 39,50 39,50 0,44 377 239 1,946 5400 Ass. Abieti-Fagetum prealpinum ROBIČ 1964 mscr. Subass. Abieti-Fagetum prealpinum festucetosum altissimae MARINčEK 1975 mscr. 21 črnevka E 770 120 16,5 19 0,20 8 14 0,153 13600 91 črn ev ka NE 820 145 33,0 28,50 0,29 271 294 2,019 10000 92 črn ev ka NE 820 130 32,3 26,85 0,30 47 95 0,904 5900 37 črnevka NE 830 140 14,8 11,85 0,58 41 180 0,291 42100 38 črnevka NE 830 200 10,7 7,20 0,77 89 359 0,535 44800 39 črnevka E 590 90 10,3 11 0,84 44 146 0,102 82500 40 Roblek sw 1270 140 25,6 19,95 0,28 25 39 0,334 12600 93 Roblek sw 1290 125 24,1 21 ,oo 0,41 62 49 0,302 13300 47 Roblek sw 1160 140 29,0 22,65 0,43 148 131 1,339 4000 48 Roblek sw 1160 145 26,4 18,20 0,47 239 323 1,087 11300 94 Roblek sw 1290 135 17,2 14,35 0,53 24 33 0,133 19400 51 Roblek sw 1160 45 16,2 25 0,85 263 532 0,272 29200 Ass. Abieti-Fagetum prealpinum ROBIČ 1964 mscr. Subass. Abieti-Fagetum praealpinum allietosum ursini ROBIČ 1976 mscr. 53 Roblek SW 1150 130 27,9 24,55 0,39 230 63 1,528 1800 54 Roblek SW 1150 135 36,0 28,70 0,40 329 159 2,378 4100 Subass. Abieti-Fagetum praealpinum homogynetosum silvestris ROBIČ 1964 mscr. 95 črnevka N 750 145 21,3 17,00 0,34 16 36 0,260 7200 96 črnevka N 750 145 20,3 15,50 0,62 71 76 0,246 14900 Ass. Adenostylo glabrae-Fagetum praealpinum SMOLE 1971 mscr. 97 Roblek SW 1420 140 14,1 10,83 0,61 68 65 0,168 98 Roblek SW 1420 140 12,5 8,15 0,78 153 123 0,100 73 Roblek SW 1430 170 12,5 5,60 0,88 211 129 0,166 99 Macelj Ass. Festuco drymeiae-Fagetum MAGIC 1968 Subass. Festuco drymeiae-Fagetum typicum MAGIC 1968 NE 370 120 37,3 34,05 0,47 340 1016 2,963 Subass. Festuco drymeiae-Fagetum hieracietosum ROBIČ 1976 prev. 26700 67200 27900 11700 100 Macelj NW 400 120 18,5 21 0,89 56 144 0,210 143800 300 površine vzorcev listov nabranih na tleh, predpostavljajoč, da popek vsebuje poprečno 3,51ista, ocenili obojestransko listno površino. Na podlagi tako izmerjene listne površine in volumenskega prirastka debla v zadnjih 5 ali 10 letih, dobljenega z debelno analizo, smo izracunali asimilacijski učinek, ki je izražen kot obojestranska listna površina potrebna za enoletni debelni prirastek za 1 m3• Glej tabelo 2, zadnji stolpec! Pedološke analize* (glej tabelo 3) so služile za oceno rodovitnosti tal. Značilno je, da asimilacijski učinek listja, ki se odraža na prirastku debla s slabšanjem rodovitnosti tal in združbenega položaja (zasenčenost in utesnjenost krošenj) hitro upada. Sovladajoče drevo št. 54 je rastlo na karbonatni podlagi (dolomit, dolomitizirani apnenec) na globokih spranih rjavih tleh (luvisol); glej tabelo 3, profil št. 2! Tla so sveža in biološko zelo aktivna. Organska snov v tleh hitro mineralizira do sprste- ninaste humusne oblike, kar se odraža tudi v ožjem razmerju C/N 16,1 v Ah horizontu. Ugodne talne lastnosti in združben položaj so drevesu omogočile dober prirastek in rast, saj je pri 100 letih doseglo višino 36,0 m, asimilacijski učinek na deblu, izražen kot namišljena obojestranska listna površina, potrebna za enotni prirastek na deblu za 1 ma, pa znaša le 4.100 m2 . Tudi zgodnja kulminacija prirastkov (slike 2-5) potrjuje dobro rastišče. Sovladajoče drevo št. 38, prav tako s karbonatne podlage, pa je rastlo na srednje globokih, vendar močno odcednih tleh, ki se poleti občasno izsuše (tabela 3, profil 6). Razkroj organskih snovi je počasnejši in doseže prhninasto sprstenino z nekoliko širšim razmerjem CIN 19,5 v Oh1 horizontu. Manj ugodne talne prilike se zrcalijo v skromnejših prirastkih in rasti (slike 2-5). Pri 100 letih je bilo drevo visoko le 10,7 m, za letni debelni prirastek 1 m, pa bi drevo potrebo- valo 44.800 m2 listne površine. Nadvladajoče drevo št. 14 je rastlo na nekarbonatnih kameninah (kremenov! peščenjak!), na globokih, svežih, koluvialnih kislih rjavih tleh (distrični kambisol) z zelo ugodnimi fizikalnimi lastnostmi, ki kljub skromnejšim kemičnim lastnostim omogočajo hiter razkroj organske snovi do sprstenine z ozkim razmerjem C/N 10,8 v Ah horizontu (tabela 3, profil 7). Iz slik 2-5 se vidi hitra višinska in vo- lumenska rast ter izredno zgodnja kulminacija višinskega in volumskega pri- rastka, kar vse nakazuje ugodne talne razmere. Nasprotje predstavlja sovladajoče drevo št. 8, ki je rastlo na srednje globokih stisnjenih kislih rjavih tleh, ki se poleti pogosto izsušijo. Ob slabših fizikalnih talnih lastnostih se v večji meri odražajo tudi skromne kemične talne razmere. Organska snov v tleh se počasi razkraja. Pod tankim slojem surovega humusa je v nižje ležečem Oh horizontu prhnina s širokim razmerjem CIN, ki dpseže vrednost 24,6. Slabše fizikalne in kemične lastnosti tal (tabela 3, profil 10) se zrcalijo v slabši rasti in prirastku (slike 2-5). Zaradi različnih talnih lastnosti so tudi namišljene listne površine, potrebne za enoletni debelni prirastek za 1 ma, zelo različne: drevo 14 bi potrebovalo le 5,400, drevo 8 pa 25.800 m2 listne površine. Vpliv združbenega položaja na asimilacijski učinek lepo ponazarjata drevesi 99 in 100. Potisnjeno drevo št. 100 z utesnjeno in odmirajočo krošnjo bi potrebo- valo za enoletni prirastek na deblu za 1 m3 celo 143.800 m2 listne površine, bližnji nadvladajoči osebek št. 99, na ne dosti boljših tleh, pa le 11.700 m2• Rezultati so v skladu z Burgerjevimi klasičnimi raziskavami listne mase, površine in prirastka debla pri bukvi (1950), ki je z obsežnimi analizami med * Za natančne analize se najlepše zahvaljujem pedologu inž. Janku Kalanu, sodelavcu Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 301 "' -e o. (;) 2 3 4 5 6 7 8 10 Tabela 3: Pedološka analiza talnih profilov Lokacija Roblek, 1150 m sw št. 53 in Roblek, 1270 m sw Drevesa št. 40, 93 in 94 Roblek, 1420 m sw Drevesa št. 73, 97 in 98 750 m Talni tip Sprana (lesivirana) rjava pokarbonatna tla (luvisol) Rjava prhninasto- sprsleninasta rendzina Rjava prhninasto- sprsteninasla-rjava pokarbonatna tla (kalkokambisol) Prhni nas to-sp rsteni· nasta rendzina Lastnosti tal Zelo globoka, praktično brez skeleta, srednje prekoreninjena; v mokrem stanju se tvori v globini pod neprepustni talni sloj, z veliko kapaciteto brez znakov poletnega iz- suševanja. c o .!:! o J:: Plitva tla (ca. 65 cm), skeletna, dobro Oh prekoreninjena, močno odcedna, z Ah majhno vodno kapaciteto, ki se poleti AC občasno izsušijo. Plitva tla (ca. 80 cm), močno skeletne, dobro prekoreninjena, zelo odcedna, z majhno vodno kapaciteto, ki se poleti verjetno često izsušijo. Večslojna plitva pržinasta tla, zelo AhC odcedna z majhno vodno kapaciteto, Oh ki se poleti občasno izsušijo. globoka tla (ca. 45 cm) močno Of zelo prekoreninjena, močno oh, ki se poleti redkokdaj izsu- Oh, Ah m Kisla rjava tla Zelo gol oboka tla (preko 130 cm) ske- {distrični kambisol), letna, srednje prekoreninjena, odcedna, koluvialna sveža, s srednjo vodno kapaciteto. Vel. Njive, 680 m Kisla rjava tla jarek proti N (distrični kambisol) Drevo št. 1 št. 8 Macelj, 370m NE Drevo št. 100 Kisla rjava Ua (distrični kambisol) kambisol) Srednje globoka peščeno-ilovnata tla (ca. 55 cm), malo porezna, z zelo skeletnlm podtaljem, srednje prekore- ninjena, odcedna, ki se poleti le redko- kdaj izsušijo. Srednje globoka peščeno-ilovnata tla (ca. 50 cm), malo porozr.a, skeletna, v zgornjem delu talnega profila zelo pre- koreninjena, odcedna, ki se poleti če­ sto izsušijo. Srednje globoka do globoka ilovnata tla {67-85 cm), skeletna, zelo prekore- ninjena v zgornjem delu in malo v spodnjem delu talnega profila, odced- na, s srednjo vodno kapaciteto, ki se poleti občasno izsušijo. cm Bv 60-120 cm Ah Bv, Bv, Oh Ah 8V1 Bvz Ah1 Ah, Bv1 Bvz pH v caco, % H,O nK Cl ------- 6,2 5,6 6,1 4,6 6,3 5,2 7,2 6,5 3,9 7,2 6,6 7,1 7,3 6,7 19,3 6,4 5,9 7,0 6,4 7,3 6,4 7,5 7,0 50,3 7,6 6,9 2,7 5,2 - 5,4 - 6,6 6,9 5,2 3,9 5,0 3,9 - 4,9 3,9 - 3,1 - 3,5 - 3,9 3,8 3,1 3,8 3,1 4,4 3,7 4,4 3,8 4,9 - 4,9 5,1 - 5,1 - Org. subst. % 7,97 2,83 1,28 33,18 25,46 17,23 19,29 10,03 3,34 10,29 50,94 61,23 50,94 39,10 26,24 4,48 2,92 1,35 10,88 2,87 2,31 39,49 11,44 5,16 19,93 11,10 2,60 1,04 N 'lo 0,29 0,05 0,06 0,71 0,89 0,67 0,64 0,38 0,11 1,76 1,51 1,22 0,82 0,24 0,13 0,12 0,42 0,16 0,10 0,93 0,28 0,12 O,Q8 0,62 0,30 O,Q7 0,06 C/N 27,2 16,6 15,1 17,7 19,7 20,2 19,5 18,5 18,6 10,8 12,7 6,5 15,1 10,5 13,1 24,6 23,7 25,4 27,7 18,6 21,5 21,6 10,0 mg/100 g tal KzO PzOs AL-izvleček 14 8 6 8 4 31 9 6 4 6 14 8 6 22 8 8 18 8 8 31 12 8 7 10 5 1 1 si si si si si si si si si si 14 si si 7 si si 5 si sp 4 si si si 5 si si si 30,8 17,6 3,8 47,8 17,7 20,0 18,6 43,7 21,5 25,4 9,6 43,5 21,9 24,4 7,4 46,3 - 16 8 23,7 11,3 48,2 21,7 24,8 10,8 42,7 20,0 22.1 17,2 31,5 12,7 13,7 9.8 24,8 14.2 16,1 18,2 8,1 11,-Hl 0,30 0,15 o, Il} 0,05 --------38 O, 00 '" 150 t(lct) Slika 2. Primerjava višinskega prirastka drevesa št. 8, 14, 38, 54, 73, 91 in 95. 14 54 lfi zuo t (tell Slika 3. Primerjava višinske rasti dreves št. 8, 14, 38, 54, 73, 91 in 85. 303 1 1 .(m:ll l},(H;l}" O,!H5 11,04\l (1,035 0,030 0,()25 0,020 O, OIS 0,010 0,()00 H - 91 /~ Slika 4. Primerjava volumenskega prirastka dreves št. 8, 14, 38, 54, 73, 91 in 95 . . ·8 / 20fit!let) ----38 200ttlel) $lika 5. Primerjava volumenske rasti dreves št. 8, 14, 38, 54, 73, 91 in 95. 304 drugim dokazal rastiščno in združbeno odvisnost asimilacijskega učinka. Po Burgerju znaša obojestranska listna površina 1 kg svežih bukovih distov v poprečju 16m2 , srednja listna masa, ki je potrebna za letni lesni prirastek za 1 m3 pa 880 kg, kar pomeni srednjo obojestransko listno površino 14.080 m2 , ki pa se od rastišča do rastišča glede na rodovitnost tal in medsebojni položaj osebkov v sestoju ter njihovo starost močno spreminja. Tako je imela potisnjena bukev v 59-letnem enodobnem sestoju v Sihlwaldu z 1,5 kg listja le 0,0012 m3 letnega prirastka, vladajoča bukev s 26 kg listja pa 0,042 m3• V prvem primeru bi bila hipotetična dvojna listna površina, potrebna za enoletni prirastek 1 m3, 33.625 m2, v drugem pa le 7.869 m2 , kar je v celoti v mejah naših podatkov, ki pa hkrati tudi dokazujejo, da so v ekstremih razlike še mnogo večje. Literatura Burger, H., 1950. Holz, Blattmenge und Zuwachs, X. Mitt.: die Buche. Mitteilungen der schweizerischen Anstall filr das forstliche Versuchswesen XXVI/2: 583-634. Mitscherlich, G.. 1970. Wald, Wachstum und Umwelt, Bd. 2. Form und Wachstum von Baum und Bestand. J. D. Sauerlander's Verlag, Frankfurt am Main. Moller, C. M., Mul/er, D., Nielsen, J., 1954. Graphic representation of dry maller production of European beech. Det. Forstl. Forsogsv. Dan mark 21: 327-335. Polster, H., 1950. Die physlologischen Grundlagen der Stofferzeugung im Walde. Bayr. Landwirtsch.- Verlag, Munchen. Runge, M., 1975. Der Organlsmus der Pllanzen. v Allgemeine Biologie. Eugen Ulmer, Stuttgart. Walter, H., 1973. Allgemeine Geobotanik. Eugen Ulmer, Stuttgart. BLATTFL~CHE UND HOLZZUWACHS BEl DER iBUCHE Zusammenfassung Im Rahmen der Untersuchungen an 25 aus dem alpinen, voralpinen und vorpannoni- schen Territorium Sloweniens {Jugoslawien) entstammenden Probebaumen konnte die Beziehung zwischen den Standortbedingungen und sozialer Stellung einerseits und der Assimilationsleistung der Blatterausgedruckt als die zur Erzeugung eines m3 Stammholz- zuwachses erforderliche beiderseitige Blattoberflacheandererseits uberpruft werden. Je ungunstiger die Bodenfruchtbarkeit und die soziale Stellung des Baumes im Bestand sind, desto grOBere Blattoberflache wird erforderlich um gleiche Holzmengen zu pro- duzieren. So brauchten z. B. vorherrschende und herrschende Buchen auf besseren Beden unter 10.000 m2, beherrschte Exemplare auf schlechteren Boden sogar uber 140.000 m2 beiderseitige Blattoberflache zur jahrlichen Erzeugung eines m3 Schaftholzes. 305 UDK 634.0.945.4(430.1) GOZDARSKA INFORMATIKA V DEžELAH ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE Vid M i ku 1 i č (Kočevje)* in Jože Skumavec (Bled)** Mi ku 1 ič. V. in Sku ma vec, J.: Gozdarska informatika v deželah Zvezne republike Nemčije (poročilo s specializacije). Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7~8, str. 306-318. V slovenščini s povzetkom v angleščini. Kratek opis gozdarske informatike za Bavarsko, Hessen in Nordhein- Westfalen. V vseh deželah obdelujejo podatke za gozdarsko informatiko enotno. Povsod uporabljajo računalnike velikih računskih centrov, kjer so tudi skupine za programiranje in organiziranje tovrstnih obdelav. Mi ku 1 ič, V. in Skumavec, J.: The forest information system in West Germany. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7~8, pag. 306-318. ln Slovene with summary in English. A short description of the forest information system in Bayern, Hessen, and Nordhein-Westfalen. The data processing is unified. Big central compu- ters exist, the computer centers have programmers groups. 1. Uvod Na predlog republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo se štirje predstavniki iz Slovenije od 27. maja do 7. junija 1980 udeležili specializacije o gozdarski informatiki v Zvezni republiki Nemčiji. Namen speciali- zacije je bil spoznati način in metodo zbiranja ter obdelavo podatkov za gozdar- sko informatiko. V ta namen smo obiskali Bavarsko, Hessenško in pokrajino Nord hei n-Westfal en. že v uvodu pa morava opredeliti pojem ~ gozdarska informatika. Pod pojmom gozdarska informatika razumemo ugotavljanje, zbiranje in obdelavo ter uporabo podatkov o stanju in planiranih posegih v gozd. Prav tako kot stanje in planirani posegi v gozd, pa h gozdarski informatiki spadajo tudi spremljanje in evidenca vseh opravljenih del ter ugotavljanje njihovega vpliva na gozd. Zato se z gozdar- sko informatiko ukvarjajo načrtovalci in izvajalci načrtov, za računalniško ob- delavo gozdarske informatike pa poskrbijo strokovnjaki s tega področja. Vedno pogosteje so pri tem uporabljeni aviofoto posnetki, ki so zelo pomemben vir informacij. S temi se ukvarjajo strokovnjaki za fotogrametrijo. Danes si sodob- nega, dobrega sistema gozdarske informatike brez računalnika in fotogrametrije ne moremo več predstavljati. V poročilu je na kratko opisana uporaba računalništva v gozdarski informatiki v deželah: Bavarska, Hessen in Nordhein-Westfalen v Zahodni Nemčiji. Pouda- rek je na vhodni dokumentaciji, ki je za načrtovanje računalniške obdelave najbolj pomembna. 2. Gozdarska informatika na Bavarskem 2.1. Splošno Na Bavarskem smo si ogledali obdelavo podatkov na deželnem ministrstvu v Munchnu in na terenu v okolici Ni.irnberga. Osnovne značilnosti obdelave po- datkov na tem področju so: * V. M., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, 61330 Kočevje, YU. ** J. S., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Bled, 64260 Bled, YU. 306 MASSNAHMEN; BESCHREIBUNG: Obrazec 44 BAYERISCHE STAATSFOAS1VERWAl1UNG LANGFAISTIGE FORSTBETAIEBSPLANUNG Begangsbeleg SCHUlZ-, EAHOLUNGS- UND SONDEA·FUNKTlON ART 1 FL. jTAU~y.. .. ~! J ~- ·> lfAU~t.,j. . AfJT .l. FL. urejena je centralno, organizacija obdelave je izdelana v sodelovanju strokovnjakov za računal­ niško organizacijo in uporabnikov in je za vso deželo enotna, programiranje in obdelave so centralne (servisno urejeno), na terenu izpolnjujejo pomožne obrazce, v pisarnah pomožne obrazce prepišejo na obrazce za optično čitanje in podatke dopolnijo, izhodi za uporabnike so na računalniškem papirju. 2.2. Opis zbiranja podatkov in vhodne dokumentacije Za vnos podatkov uporabljajo obrazce za optično čitanje. Zato morajo biti izpolnjeni točno po navodilih, ki so podana tako natančno, da je v njih opisana oblika slehernega znaka. Noben znak ne sme biti drugačen kot je napisan v navodilih, sicer ga naprava za optično čitanje ne more prečitati. Ker pa je na terenu težko pisati znake kot so v navodilih, so za pisanje podatkov na terenu izdelali pomožne obrazce. Podatke z obrazcev prenašajo v računalnik na dva načina. S pomožnih obrazcev v pisarni prepišejo podatke na obrazce za optično čitanje in jih nato prenesejo na računalniške diske ali trakove. Po drugem na- činu pa uporabljajo napravo za prenos podatkov na magnetne trakove. S pomož- nih obrazcev operaterji prek tastatur (ročno, podobno kot pri luknjalniku) prena- šajo podatke na računalniški trak. Tako pripravijo podatke za kontrolni program v dveh zbirih. S kontrolnim programom podatke z obeh zbirov primerjajo in če podatka za isto površino nista enaka, jih izločijo. S tem odpravijo napake, ki nastanejo pri prepisovanju s terenskih obrazcev na obrazce za optično čitanje in napake, ki nastanejo pri prenosu podatkov na računalniški trak. Pri nas vhodne podatke verificiramo, kar pa je manj zanesljivo kot primerjanje istih podatkov z dveh različnih vhodnih zbirov. Tudi za odpravljanje logičnih napak uporabljajo zanimive kriterije. Poleg zgornjih in spodnjih mejnih vrednosti podatkov, razreda podatkov in šifer imajo vpeljano logično kontrolo med podatkoma: starost in višina. Pri nekaterih podatkih kontrolirajo vrednost odstopanja od aritmetične sredine. Obrazec 44 je namenjen za zbiranje in prenos podatkov o opisu sestojev. Na terenu načrtovalec izpolnjuje pomožni obrazec, ki je po vsebini enak obrazcu 44. Načrtovalec vpiše na obrazec šifre lokacije in pripadnosti obravnavane površine, šifre funkcije gozda, oblike sestojev, starosti in še druge podatke. Pri tem upo- rablja šifrante, ki so vsi napisani z računalnikom. Tudi za odseke uporabljajo šifre, ki pomenijo zaporedje znakov abecede. Vodilnih ničel v nobenem primeru ne pišejo. Izpolnjevalec sam izbira ali bo uporab.ljal skupne šifre, ki veljajo za vso deželo, ali pa interne. Razen pri šifriranju drevesnih vrst uporabljajo za šifre zaporedne številke. Vse dendrometrične podatke ene ploskve napišejo na terenski obrazec, ki je po vsebini enak obrazcema 45 in 46. 2.3. Potek obdelave Podroben potek obdelave je razviden iz diagramov. Obdelava je sestavljena iz obdelave zalog in opisov sestojev. Za preverjanje pravilnosti podatkov uporabljajo dvojni vhod: magnetni trak in optični čitalec. Vse zbirke podatkov so urejene zaporedno in so shranjene na magnetnih trakovih ali diskih. Vsi programi so napisani v jeziku PL 1. Za obdelavo 308 RichtigeSchre:bv.-eJSe 01234-5618<1 BAYERISCHE STAATSFORSTVERWALTUNG LANGFRISTIGE FORSTBETRIEBSPLANUNG 1 NVENTURB ELEG 10- A 40- EUi 68- KIR 79- SPEl 11..., OFI 41-JUi 69- WOB 80- SLBH 12- SFI 50~ DGL 70- El 61 - \VERL 20- KI 60 ... BU 71 =- REI 62- AS 21- srno 61 ." HBU 72- UL 63= PA 2'1- SKI 62"" LI 73 = ELSB 64- WEI 23 ~SPIR 63 ... ES 74- MEBE 85 .,.r. -" rto Abt Kluppflache NHR ~1 2.AJ!er ~EH- 2 [ "' s o NHR-1 aAJter UEH-2 t o d L.aulende Nummer 006235 INVENTURBELEG Alter Wert Schaden 1·2·3 Art,Uml 10 Baumart Durch· An z ahi ' KENNBLATI K o or d 1 nate n Kre1s links ' ' " 2 NHR=-1 UEH-2 Blatt·Nr. 1 ' w 3 o ben Nummer ' ' t " o g 4 Aufnahme Methode Probeflilche Probeklels Relaskop Bestands'oWise Relaskopierung (;,oBe< Kreis Mitilerer Kreis Klelner Kreis 1X1m Ouadrat Anzahl AufsteUungen bel Be:;tnndsw. Relaskopierung DATENBLATI HOhe Alter Wert Schaden 1·2·3 Art,Umf Ersatznummer [ Laufenqe Nummer " f!!att·Nr. Obrazec 45 in 46 .l:» Ul (iil 1 ullci nakar jih vrnejo v center. Po pregledu in dopolnitvi vhodnih podatkov v centru izpišejo vse tabele. Ker gozdni obrati uporabljajo drug računalniški center kot načrtovalci, morajo podatke o evidenci opravljenih del prenesti na magnetnih trakovih v računalniški center, ki ga uporabljajo na- črtovalci za potrebe letnega spremljanja in kontrole izvajanja načrta. 3.6. Obdelava prirastnih nizov Za obdelavo prirastnih nizov uporabljajo miniračunalnik znamke HEWLET PACKARD 9835 A z napravo za merjenje prirastka s ploterjem, tiskalnikom in dvema čitalnikoma majhnih diskov. 4. Gozdarska informatika v pokrajini Nordhein-Westfalen Tu so nas seznanili predvsem z organizacijo obdelave, ki je za naše razmere zelo zanimiva. Vhodne podatke vpisujejo v gozdu na obrazce, ki jih delno obdelajo na mim računalniku NIXDORF N3/N4, ki podatke napiše na diskete in kasete. V zadnjem času kasete opuščajo kot manj primerne. Podatke, potrebne za gozdarsko informatiko, ki so zbrani na disketah, pošljejo v Di.isseldorf, kjer jih obdelajo po enotnih programih na skupnem računalniku. Poslovne obdelave za potrebe proizvodnje na gozdnem obratu opravijo na lastnem mini računalniku. V fazi preizkušanja vključijo pripravo MICRONIK 445 za zajemanje podatkov na terenu, ki je prek konverterjev povezana z mini računalnikom. Za inventarizacijo gozdov uporabljajo velik IBM računalnik v Di.isseldorfu, za katerega imajo sestavljene enotne programe in obrazce. Obrazci so ležečega A4 formata. Izpolnjujejo jih na sprednji in hrbtni strani. :Ze na obrazcu so tiskani šifranti, kar preglednost seveda zmanjšuje. Obrazci so popolnoma prilagojeni izpolnjevalcu, za luknjanje kartic pa je ta oblika manj pri- merna. Iz enega obrazca zluknjajo 5 različnih kartic. 315 lU l 61 : 5 KolomiUHs- folgvfl:lob 6 Enctnutzlft"'Q ~_b~~;";;~!run;ddiiien ____ T_i-(iiit.~Z::_::U~Is T A N o P L A N li 11 r; 1 12 Bauma rt: Kronenschnitt D Lilutorung 16 :;J;:; ,,., ; ~ Unterbou 3 YC?.~~.~~~.u." .... 4 lfiulern 5 Protzen entfernen 6 Aelhenentnahme 7 Stocknusschlng 1 22 "·"'·'····· ! ~ verelnzeln 3 entfernen 4 ~;~~;;,E,~d~ ...... ! entfernen o ~ .. l §~ '6 .• i~ Antoll- flllche ha MllSIU! 37!34 l.n!•o i 41 H 1 1 ' 1 1°1 1 • 1 • 1 _ l'llvl 1 ··1 '1'1'1'~ mcl . : 1 1 1 1 1 :td Ubcrf. 1 44 Bodenpllege drinoend , 27 Nh!Ocrwt:tdumw. ., ·15 1 2 3 4 rau men Pllege 31 Oberh&Uer 5 47 Beimlschungen 02 B ziehen Baumnr1: .. Baumart: Be•t. BegrOndung Bauma rl: teilwaise 6 begOnstigon 35 enUern~n .. Baumart: . D erhalton zurUckdrangen 37 gg. Jahrz. Endo 1 Gruppen Dt!flOsen 1 D Lichlungshieb 2 38 Vorbereilungshieb 3 Ablrleb 4 Unterbau Bnumort: D Schirmhleb 5 aston Saumhieb 6 NoturvarjUngung ~o Femelhleb 7 Kultur RJ1umlk::he Ordnung D Raumung 8 irn.c.c, ,(Riclllun~). Endnulzung 9 53 an legen ~~ von . (Richlung) oinlolten Aufhieb 1 § hangnbwiirts 1 auspflanzen Los hleb 2 zonanwel!iO 2 5~ Uberpflanzen Schnelse eln\!Qen 3 auf Teilll~che 3 Trauf E:flos_en 4 nuf sz. Flšche 4 nachbessern Lbh. Streifen erh. 5 elnlelten 5 wiederholon Grenze aufhauen 6 fortsetzen 6 weiterfUhren 1 I~F 56 s 7 59 3 6l l D 2 3 4 5 s 7 Prva stran obrazca, ki ga v deželi Nordhein-Westfalen uporabljajo pri inventarizaciji gozdov. F('tlHCchl.rtz §E:~diing~~~~.__ _____ ! Verbi6schutz 2 Elmelschutz 3 Zaun 4 Schillst:hulz 5 ausbessern s anlegen Keine MaBnahmen Weltere Boumarton 63 66 67 rn BESTAN DESAU FNAHMEBLATT Aufnahmeelnhelt Stan do rt * Erl8.uterungen Sp. 37 1. Staotliche Standortskortierung 2. lwk-Standortskartierung 3. Besctueibung durdl Forsteinridltor KA .), x 1] ~~~~ 11 ~ ~ 1 ~ , ~ :] MiU!ere :§ c 011 ! ..., Slandort , "!:: 1 c S .. h 1 O, ~~~ 1 '§ ~~-~ eehoel ~ 1 m i: ::: <'3 ~ m von bls Sp. 46 Sp. 47 ~j~ll!"lsi6171B!9Ito!nl1211ljt"l'sit6!'7itel'9!~oiJ, 2~-]6 ~-:o.J9 (0 ,,:(] .o!«,,s (6!,7)~s:49isoistls~ 1lr 11' 1 11 1 1 1 ! 1 -- 1 1 1 Schneebruchl. 2 Windwurllago J Frostlago ·~ 7~3 . ' ' 1 NaBstcllcn 2 Velhagcrung J Streunutzung -4 Ortstoin noch S ta n do rt 1 Vorbestond B estan desbosch relbu n g Odland 01 Bestandesart [KA21 All er 21 SchluB Hongnolgung Moor 02 Ql~-i~alt~g __ -~! § vereinzelt AufschUttung Blčf3e 1 12 03 g rof31!8.chig 2 lruppweise 2 stark wedlselnd > 10° 2 Pflanzgarten 2 @ Halde 04 63 klelnfl5c~ig 3 raumdig 3 53 Reinbcstand 3 wechselnd bis 10° 3 ~ Landw. Nutzung os stark 4 licht 4 schwach geneigt 3-5° 4 alter Waldboden 06 N1ederwald 4 Mischbestand 7 unglelchaltrig 5 lo eker 5 mBI3ig geneigt 6-10° 5 Laubwatd 07 Z wi schcnprufu'1~ 8 geschlossen 6 stark geneigt 11-20n 6 Edellaubwald OB Aufbau 14 Bestondesentstehung 24 ~edrang_t··--··-·---7 steil 21-30° 8 Laub-Nadelwald 09 wnschichtig 1 B Saat 1 ungleichmiiOig > 3QO 9 Nadelwald 10 ~~~~~~JE!.~~Q __ 2 Pllanzung 2 mit LUcken schroff Kernwuchs 3 Bau mart: ~.t_~!L~t~--=--~ in 4 SchHden Plenterwald 4 36 § 39 § Bau mart: mit 5 ~ Golftndeform WuchsklaGse 16 Stockausschlag 6 1. Generation 11 NaturverjOngung 7 Ebene 01 2. Gen era !Ion 12 Kultur 1 B ,!:!lanzung _ 2 ROcken 02 Niederwald 13 Jungwuch~------~ durchgew. Niederw. 8 Kup pe 03 Mittelwald 14 D1ckung 3 durchgew. Mittelw. 9 Sattel 04 57 Gertenholz 4 Jugondsch§den 27 Hang ~~ Bestand Stangenholz ·- --~ ::>berhang Baumart: schwaches Bhz. 6 EB ---------------Mittelhang 07 ' _!!llllleres Bh~: ____ _? leistungsschwach 15 Unterhang OB mit ,f IJ verz. genutzt 16 starkes Bhz. 8 NebengehBize Bau mart: 31 Siefen 09 verbrannt 17 vereinzelt 1 51 Mulde 10 we gen Pllegezustand 18 ausgefallen D locker 2 § Bachg;und 11 lalschem Stan do rt 18 mil3g1Uckt 1 § Wuchs di dli 3 rat 12 Schneebrudl ungepflegt 2 33 Stockauss_~_ 4 19 grof311achiger 1 Neil ig 13 Wind 20 _!;I_L!!_9~~-Q_~----~ klein!lachiger 2 § Nebengeh6lz 5 Ielsig 14 Krankheit 21 schadhafter 4 Leistungswechsel 3 in Obersdlidlt zerschnillen 15 Zaun 5 Wuchs nachlassend 4 in Zwischensdl. muldig 16 Baumart: Einzetsch1Jtz 6 Wudls s\ockend 5 in Unterschidlt gewčlbt 17 gut bew8.hrt Bestand abgangig 6 Str8.ucher 3emerkungen: Hrbtna stran inventarizacijskega obrazca v deželi Nordhein-Westfalen. Trauf ln Gefahrenrlchlung 54 dicht 1 D aufgerissen 2 fe hit 3 55 Noturver]OnQung D Bau mart: NaturverjUngung 1 57 stellenweise 2 8 verbreitet 3 unerwUnscht 4 ausreidlend 5 Bodendocko 59 ~---1 ~ teilweise 2 begrOnt 3 teilweise 2 ~~-rgrast 4 teLiweise 2 verwildert 5 Lupine Aufbouform Vorwald 1 Varan bau 2 64 Oberhalt 3 SchirmverjOngung 4 D SaumverjUngung "' Femelschlag Jungwuchs 65 in Allbestand 2 Jungwuchs @ mit Altbestand 3 unterbauter Best. 4 zweihiebiger Best. 5 parkwaldartig 6 Nachbau 7 blsherlge Abi. 1 Ue bl 5. Zaključek Nedvomno smo v dneh specializacije pridobili vrsto drobnih vendar pomembnih idej, ki jih bomo s pridom uporabili tudi pri nas. Najpomembnejše pa je, da smo dobili potrditev naših konceptov nadaljnjega razvoja računalništva v gozdarstvu in gozdarske informatike. Zapiski in gradiva, ki so nam jih pripravili kolegi iz Nemčije nam bodo pri nadaljnjem razvoju računalništva in pri snovanju novih projektov zelo koristila. Zelo blizu našemu konceptu in tudi možnostim je organizacija računalništva v Nordhein-Westfalen. S tem, da je naš koncept zahtevnejši po opremi, kar najbrž ni prav, in bomo morali za proučitev potrebne opreme izdelati podrobno analizo. Tudi prenos podatkov na računalniških nosi1lcih bo potrebno še proučiti, saj smo v Nemčiji videli zelo preprosto, vendar zelo zanesljivo in unčikovito zbiranje in prenašanje že urejenih podatkov na disketah z mini računalnika v velik računski center oziroma iz enega velikega računalnika na drugega na magnetnih trakovih. Ves uporabniški software bo treba izdelati za naše potrebe s tem, da bi moral biti za Slovenijo enoten. Poseben problem je zajemanje podatkov, kar bomo morali pri nas še temeljito proučiti. V Nemčiji ponekod še vedno uporabljajo računalniško kartico, precej uporabljajo obrazce za optično čitanje, čeprav imajo ponekod s tem precejšnje težave. Najmodernejše pa je zajemanje podatkov direktno s prenosnlm baterijskim terminalom, pri čemer je svinčnik popolnoma odpadel. Obdelava podatkov je v vsaki deželi pripravljena po enotnem konceptu. Povsod imajo centralizirane programerske skupine. Lahko ugotovimo, da je poenotenje v okviru dežele na visokem nivoju in to neglede all so obdelave centralizirane ali ne. Rezultat tega so nizki stroški računalništva v primeri s stroški pri nas. Izhodne informacije pišejo redno na računalniški papir, ki pa je često prila- gojen potrebam s specifičnim formatom, pogosto pa uporabljajo za izpis izhodnih informacij obrazce, ki omogočajo preglednost in s tem hitrejši dostop do iskanih informacij. THE FOREST INFORMATION SYSTEM IN DEVELOPMENT OF WEST GERMANY Summary This1, paper describes shortly the forest information system in Bayern, Hessen, and Nordhein-Westfalen. We get first acquainted with the forest information system in Bayern (Bavaria) where data are collected on the formularies which are !eter on dealt with for the optical computer reader and on the tape recorder. The data processing is centralized. The output informations are given in a very useful form. ln Hessen the input data computer cards are used. The output information is like that in Bayern. ln Nordhein-Westfalen there exists no central data processing. For local needs mini computers are used for controlling and collecting data on a disk for further processing in the computer center. Data are collected on formularies only for experimental use. For this purpose battery terminals are used. 318 UDK 634.0.922.2(479.12 Celje) CELJSKI MESTNI GOZD V PEčOVNIKU Janko O rožen (Celje)* Or ože n, J.: Celjski mestni gozd v Pečovniku. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7-8, str. 319-325. V slovenščini. Avtor opisuje primestne gozdove v Pečovniku v okolici Celja; njihovo stanje, lastništvo in spremembe skozi stoletja. Arhivski pregled naj bi omo- gočil raziskovalcem ugotoviti pomen teh gozdov za razvoj celjske mestne skupnosti v preteklih stoletjih, hkrati pa vpliv te skupnosti na razvoj socialnih funkcij teh gozdov. Or ože n, J.: The town forest of Celje in Pečovnik. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7--8, pag. 319-325. ln Slovene. The author describes the forests in Pečovnik in the vicinity of Celje, their situation, ownership, and changes occuring through the conturies. The insight into the archives should make possible to the investigator to establish the significance of these forests for the development of the town community of Celje in the past centuries, and at the same time the influence of this community on the development of the social functions of these torests. Odkar živi človeški rod, mu je nudil gozd pomoč in zatočišče, zdravje in raz- vedrilo. Ko so naši predniki pred približno tisoč in sto leti izgubili narodno svo- bodo, jim je bila vzeta tudi posest gozdov. Fevdalni vladarji tujega rodu so razen kmetov, ki so jih spremenili v tlačane, svojim velikašem podeljevali tudi zemljo in gozdove. Velik del so pridržali tudi zase. Kmetov-tlačanov sicer z zemlje niso pregnali, saj so morali tudi zanje delati. Prav tako so jim prepustMi gozdove, toda samo v obsegu, ki je bil za življenje najnujneje potreben. Fevdalni gospodarji so bili najbolj naklonjeni tistim, ki so kot trgovci skrbeli za nabavo dobrin, ki jih niso imeli doma, in tistim, ki so jim kot obrtniki izdelovali to in ono za vsakdanjo rabo in olepšanje življenja. Trgovci in obrtniki so se združevali v krajih, kjer so se lahko uspešneje udej- stvovali. Tem krajem so fevdalni vladarji in mogočnež! poleg trških in mestnih pravic, ki so obsegale svoji dobi ustrezajoče samoupravne pravice, tudi zemljo. Zemljo so deloma obdelovali, deloma so jo pa izkoriščali kot pašnike in gozdove. Kdaj je Celje dobilo trške pravice, ni točno znano. Vsekakor so jim jih v 12. stoletju podelili koroški grofje Vovbrski, predhodniki poznejših grofov Celjanov. Celjski grofje so trgu šele leta 1451 podelili mestne pravice, ko je še bil na čelu njihovega rodu grof Friderik 11. Okrog in okrog naselja, ki je kot mesto dobilo obzidje, je bila gmajna, ki je mestoma prehajala v gozd. Kjer sta zdaj Babno in Ostrožno, je bil še do dobe Marije Terezije gozd, ki je na severni strani mesta segal prav do bivše cerkve sv. Duha, sosede cerkve sv. Maksimilijana. V gozdu so bile številne jase. Gmajne ob mestu so bile skupna last meščanov. Gozdovi na ravnem so pri- padali celjski gospoščin!, deloma tudi majhnim gospoščinam, ki so se polagoma osamosvoji,le, ter cerkvi. * J. 0., prof. slov. in sociologije, S!androv trg 8, 63000 Celje, YU. 319 Tudi trg oziroma mesto je imelo svoj gozd. Bil je gotovo dar Vovbržanov. Gozd je bil od naselja oddaljen. Viri govore, da je bil v hribovitem skalnatem svetu. To je res, tedaj je prihajalo to bolj do izraza, kakor danes, ker je tudi vanj in v njegovo kolje stoletja posegala človeška roka. Ime Pečovnik odraža pravo podobo. Gozd v Pečovniku je bil skupna last tržanov oziroma meščanov. Dajal jim je do- volj kuriva in lesa za gradnje, saj je bilo naselje majhno. Se okrog leta 1848 je štelo komaj okrog 1400 prebivalcev. V 18. stoletju se je razvil nov nauk o gospodarjenju države, družbe in posa- meznikov. Ta nauk, imenovan fiziokratizem (vladanje prirode), daje prvo mesto obdelovanju zemlje. To je vplivalo tudi na izpremenjeno ocenjevanje kmeta in njegovega dela. že Marija Terezija je izdala nekaj zakonov, ki so izboljšali vlogo in položaj kmeta. Jožef 11. mu je dal osebno svobodo, leta 1848 pa ga je osvo- bodil še vseh obveznosti do bivših fevdalnih gospodarjev in je iz njega napravil pravega državljana. S tem v zvezi je po poprejšnjih pripravah izšel patent, ki je odrejal, naj se gmajne, ki so zavzemale velike površine, razdele. To delo se je sicer močno zavleklo, vendar ni bilo brez pomena. Vplivalo je tudi na gozdno posest, tudi gozdove so začeli proti odškodnini izročati kmetom. Prevladovala je misel, da bodo delovni ljudje skrbneje obdelovali in izkoriščali zemljo, če se bodo zavedali, da je njihova. Tudi celjski meščani so začeli tako gledati ne samo na gmajne, ampak tudi na mestni gozd. Po detu 1812 so izročali vloge mestnemu svetu, v katerih so izražali željo, naj se gozd razdeli. Mestni svet je odločal sporazumno z okrožnim uradom in gubernijem (deželnim uradom). Leta 1812 je vprašanje dozorelo, toda mestni svet ni mogel dobiti sposobnega geometra, ki naj gozdno posest odmeri in razdeli na dele. Te naj bi dobili posa- mezni hišni posestniki z žrebom. Okrožni urad pa je našel privatnega inženirja Janeza Julija Neudhardta, ki se je dela nemudoma lotil. Ugotovil je, da znaša celotna gozdna površina 327 oralov 577 1/2 kvadr. sežnjev, na njej je 16888 1/2 nižjeavstrijskih sežnjev lesa, razrezanih po dolžini 30 pedi. Ker so bila gozdna tla zelo različna in se je tudi drevje po kakovosti ločilo med seboj. je inženir, upoštevajoč oboje, razdelil svet na štiri razrede, ki so obsegali: l. razred 51 oralov 584 kvadr. sežnjev 11. razred 106 oralov 159 1/2 kvadr. sežnjev 111. razred 52 oralov IV. razred 177 oralov . Vso površino naj bi razdelili med 164 hišnih posestnikov (.leta 1812 jih je bilp 158). Vendar do tega ni prišlo po sporazumnem dogovoru med občinskim svetom in zborom občanov, ki so jih sklicevali v važnih zadevah. Toda vmes je prišla druga stvar. Leta 1798 je prizadel mesto hud požar. Za obnovo ni zadoščal les iz mestnega gozda. Mestni svet ga je naročil pri graj- skem oskrbništvu v Gornjem gradu. Ker se je dovoz nekoliko zakasnil in se je meščanom zelo mudilo, so les sprva kupovali pri domačih kmetih in od privatnih splavarjev. Da bi splavarji ne mogli z lesom mimo mesta na Hrvatske, je okrožje zaprlo Savinjo z verigo. Cena lesa je močno poskočila. Cez nekaj mesecev je začel prihajati gornjegrajski les. Bilo ga je 7 trans- portov, 110 splavov. Ker je bila tisto jesen povodenj. je nekaj lesa, ki je bil ravno na bregu, odnesla voda. Ves les je bil vreden 2696 goldinarjev. Nekaj nad 600 goldinarjev so vplačali naprej. preko okrožnega urada z denarjem, ki ga je prinesla zbirka za pomoč. V prvih trinajstih letih so vplačali le okrog 400 goldinarjev. 320 Najtežje je bilo dobiti denar za les, ki so ga bili porabili za bivšo minoritsko cerkev in samostansko poslopje, kajti leta 1808 so samostan ukinili in ga priklju- čili deželnemu verskemu fondu, ki se za plačilo ni brigal. Veliko denarja so porabili tudi za preureditev mestne uprave, ki se je postopoma začela leta 1787 in končala leta 1815. S tem je občina na mesto mestnega sveta dobila strokovno organiziran magistrat, ki je razen izprašanega župana in prav tako izprašanih dveh svetovalcev ter sindika (tajnika) namestil še vrsto drugih uradnikov, ki jih je bilo tem več, ker je državna oblast izročila mestu v upravo tudi širšo okolico (okraj). Stroški, ki so jih prej krili samo s taksami, so ze,lo naraščali in povzročali veliko skrbi. Da se mesto in magistrat rešita iz zadrege, so začasno opustili misel na razdelitev gozda. Uvedli so poseben gozdni davek za vse hišne posestnike. Letno so rabili 1644 goldinarjev. To vsoto bi prinašala glavnica 32.000 goldinarjev s petodstotnimi obrestmi. Hišni posestniki so se leta 1815 obvezali, da to glavnico zbero. Nekateri so dali v mestno (kameralno) blagajno denar, drugi so za pripadajoči delež glavnice dovolili vknjižbe na svoje hiše in so za to vsoto plačevali obresti. ln prvi in drugi so obresti kot davek žrtvovali, na povrnitev glavnice pa so imeli pravico. Ker so gozd izkoriščali, se je končno za prodani les nabralo toliko denarja, da so leta 1831 gozdni davek ukinili in začeli posoji,la vračati. V mestno blagajno je prihajal denar tudi od drugod in leta 1846 je znašala njena zaloga s terjatvami, 106.200 goldinarjev. Sekali so, kolikor je kazalo. Ker so gozd preveč razredčili, so od 1832 do 1842 sekanje ustavili. Pri magistratu je bil posebni gozdni odsek. Ko so po letu 1842 sekanje ob- novili, so na zahtevo okrožnega urada imenovali še poseben odsek, ki je sekanje nadzoroval. Pri tem so gozd dobro pregledali, ugotovili so, da na Vipoti in na severovzhodnem delu spet lahko začnejo sekati. Računali so, da lahko vsako leto nasekajo 259 sežnjev bukovih drv, če razdelijo področje, kjer so rasle bukve, na 30 odsekov. Pri bukvah je treba, tako so menili, 90 let, predno so popolnoma zrele za posek. Na posameznih mestih so bile tudi skupine smrek (jelk), ki so rabile za dosego zrelosti 30 ,let, niso jih pa posebno cenili, njihov les je imel nižjo ceno in so ga dajali v gradbene namene. Okrožje je po svojem gozdarju budno pazile, da so z lesom dobro gospodarili. Posredovalo je tudi, če je dobilo pri- tožbo, da kako naročilo ni bilo ob pravem času opravljeno. Dajalo je uradniku pri magistratu in gozdnem odboru le nekajdnevne roke, grozilo je včasih tudi z vojaško eksekucijo, ki so jo tedaj državna oblastva po potrebi uporabljala. V neposredni soseščini gozda je stanoval gozdar F,lorjan Božič, sicer lastnik kovačnice na vodni pogon, ki je bila na mestu, kjer Pečovniški potok zapušča tesno dolino med bregovi in se že približ1..1je Savinji. Niso mu popolnoma zaupali, češ da rad posega na mestno gozdno področje. Niti na soseda Jakoba Jeretina se niso popolnoma zanesli. Izmed dveh čuvajev so cenili Antona Kranjca, manj pa Rožanca, sicer župnijskega podložnika. Po potrebi so za sezonska dela naje- mali gozdne delavce. Kot drugi gozdar se navaja Filip Pilih. Nadzorno oblast nad gozdom je imel tudi distriktni gozdar v Mozirju, ki mu je bilo glavno področje v Savinjskih Alpah, katerih gozdovi so bili tedaj pod državno upravo. Zelo budni so bili pri magistratu in okrožju na gorske kmete, ki so imeli svojo posest v soseščini. Za leto 1823 je npr. navedeno, da so Matevža Kumerja pri mestnem sodišču obsodili na tridnevni zapor v železju in na delo, tri druge pa na krajši zapor in javno delo. Pasli so namreč v mestnem gozdu. Kmetje, laški podložniki, so morali celo napraviti ograjo ob mestnem gozdu, da njihova živina ni mogla uhajati vanj. 321 Naročeno je bilo, da se smejo bukve sekati pozimi, in sicer zato, da se ne poškoduje podrast. Vejevje so dajali v zakup oglarjem, po potrebi so gozd počisti,li. Pripravljena drva so ob določenem času pri kovačnici oddajali naročnikom. Cena se je sukala okrog 6 goldinarjev za seženj. Velike težave so delala pota v samem gozdu in pod Starim gradom. Leta 1833 je bila v decembru zelo huda povodenj, cesto pod gradom je tako zdelala, da je bila docela neuporabna. V gozdu samem je tedaj popravljal pota zidarski mojster NoBt. že leta 1816 so napravili dve ladji (broda ali velika čolna) za prevoz lesa preko reke do ceste v Polulah. Stali sta 1380 goldinarjev 30 kr. Vendar se pa ta način prevoza ni dobro obnesel, mislili so že na lahek most, ki se ga pa niso lotili. Na tistem mestu je napravil most šele okupator med drugo vojno, ni pa dolgo zdržal. Leta 1844 je odbor meščanov znova prosil, da se gozd razdeli in je v na- slednjem letu dal izdelati nov razdelilni načrt. Vendar se je vprašanje zavlekla in izvedbo je preprečilo revolucijsko leto 1848. Leto 1796 je posebna komisija, sestoječa iz meščanov in zastopnikov celjske ter laške gospoščine, zaradi čestega presekavanja mejo pregledala in jo je ugotovila, kakor sledi: Mestna posest se začenja na mestu, kjer potok Smečič (danes Pečovniški potok) blizu na novo zgrajene kovačnice na vodni pogon zapušča ozko dolino, od tod poteka ob novem vodnem jarku poleg na novo zgrajenega mlina za ježice, ki je last Antona Zabukošega, in dalje ob vodi do mlina, ki je last novoceljskega podložnika Valentina Regoleta, pa še vedno za istim starim jarkom do mlina novoceljskega podložnika Ožbalda Tratnika do mesta, kjer se Gabrovka, ki loči Pečovnik od Vipote, dalje ob starem vodnem jarku poleg hišnega mlina novo- celjskega podložnika Janeza Regoleta, pa do mesta, kjer se ta jarek deli v dve strugi in kjer med obema strugama stoji na sredi na mestnih tleh mlada hruška. Od tod dalje poteka meja ob jarku do izliva potoka črni jarek, nato ob starem jarku do izliva potočka, imenovanega Velka ravan, pa dalje do izliva čisto majhnega potočka, ki se je prej imenoval po novoceljskem podložniku Horvatu, zdaj pa se imenuje po Gerčerju. Tu je vsajen mejnik, na bukvi je pa vrezan križ ali zvezda. Od tod poteka meja ob štolakovem jarku, pušča potok šmečič na desni, nato se povzpne preko štolakovega jarka do posekanega smrekovega štora, v katerem je bil poprej vrezan mestni grb, zdaj pa je tu mejnik poleg čisto mladega smre- kovega debla, nato gre meja še vedno navzgor ob štolakovem jarku do vozne poti, kjer stoji pod cesto v jarku nekaj označenih smrekovih drevesc, ob koncu štolakovega jarka pod cesto pa studence kot oznaka meje, od tod gre meja ob kolovozu poleg štolakovega gozda do bukovega štora, v katerega je bil vsekan mestni grb, zdaj pa je tu postavljen mejnik, od tod gre dalje ob kolovozu do točke, kjer se pot začne spuščati navzdol, kjer se konča novoceljska jurisdikcjja in se začenja teharska, kjer stoji na levi blizu pota mejnik in je kot mejna točka označena poleg stoječa bukev. Pri tem mejniku se začenja meja laške gospoščine, ki poteka do pota na slemenu, kjer je bil danes vsajen kamen, od tod gre ob potu navzdol do stare bukve, na kateri je križ, nato ob potu in nekaterih bukvah z znakom do tretjega mejnika, pa navzdol do mesta, kjer se dva pota križata, med katerima je bil danes postavljen mejnik, nedaleč od tod se pota zopet !očita in je med njima v mestnem gozdu mejnik, oddaljen 1 seženj, nato gre meja na levi strani pota do mejnika in poleg stoječe bukve, od tod navzdol do mejnika in obmejne bukve, potem ob potu zopet do mejnika, ki je bil postavljen pri razpotju, potem gre meja navzgor 322 in takoj navzdol nekoliko proti levi do velike bukve z oznako in poleg stoječega mejnika, potem poteka po hrbtu hriba zopet do mejnika, potem ob več ozna- čenih bukvah do velike označene bukve, kjer je bil tudi postavljen mejnik; tu se obrne meja proti desni ob označenih bukvah in gre do konca teharske jurisdik- cije, kjer je označena bukev in postavljen mejnik. Tu začenja meja z gospoščino Novo Celje in gre ob zgornji meji do označenih bukev in ob plotu Tomaža Krajnca, novoceljskega podložnika do dveh ob njegovi meji postavljenih mejnikov, nato ob plotu do označene bukve, ki se pri prelogi (vavtari), kjer je postavljen mejnik, in je na hruški znamenje, od tod gre dalje do bukve ob stezi do mejnika, od tod navzdol ob nekaterih mejnih bukvah in dveh mejnikih, od koder gre dalje navzdol do križišča, kjer je postavljen mejnik in je označena bukev, od tod se spušča navzgor do koničaste skale, kjer je mejno drevo, stoječe seženj znotraj na mestnih tleh, od te skale gre meja navzdol do pota, nato nekoliko na levo proti gozdu z bukvijo ob poti in mejnikom. Od tod gre meja na levi navzdol ob z znamenji označenih bukvah do ceste v Lokah, od Lok pa preko pota navzdol po jarku do Savinje. Pri tem je treba upo- števati, da se meja drži stare struge, ki vodi preko pota do vrbe ob zemljišču novoceljskega podložnika Ožbalda Vipotnika, kjer je ob travniku mejnik, pa do jelše in poleg stoječe skale, od koder se končno usmeri do Savinje in doseže v Savinjo tekoči potok šmerčič. Leta 1880 je mesto namestiJo inženirja Josefa Higerspergerja, ki je skrbel tudi za mestni gozd. Leta 1888 je mesto kupilo Hudičkovo vinogradniško posestvece v sedlu pod Vipoto, a leta 1'1300 in 1903 nekoliko večjo štolakovo kmetijo pod Tovstom. Kumer, lastnik na štolakovem, je bil slej ko prej mestni gozdar. Svojo službo je vestno opravljal. Da so njegovega prednika nekoč uklenjenega zaprli, ker je pasel po mestnem gozdu, na to so poporlnoma pozabili. Pri njem so se radi sestajali mestni gospodje in njihovi gosti, med njimi gozdarski strokovnjaki. Leta 1892 je prišla sem velika skupina avstrijskih gozdarjev, ki so imeli v Celju kongres, ki je poleg strokovnega imel tudi propagandni nemško-nacionalni značaj. Z nakupom Hudičkovega in štolakovega se je pečovniška mestna gozdna posest dvignila na 190,6891 ha. štolakovo (Kumrovo) domačijo je mestni občinski odbor dal v najem dr. Gol- litschu (1918). Najemna pogodba naj bi potekla leta 1924. Toda leta 1918 je nastala Jugoslavija in je pogodba izgubMa svoj smisel, ne glede na to, da tudi po najemnini ni več ustrezala. V začetku novembra 1918, ko je že propadla stara Avstrija, se je dr. Gollitsch ponudil občini kot kupec. O tem so razpravljali na občinski seji 4. novembra 1918, dopoldne tistega dne, ko je nemški občinski zastop moral odložiti svoje funkcije. Prodati si posestva niso upali, češ da bi moral prodajo odobriti štajerski deželni odbor, ki tedaj pri nas že ni imel kaj opraviti, pač pa so ga dali dr. Gollitschu v nadaljnji najem za 20 let. Ko je prevzel dolžnosti voljeni slovenski občinski svet, je moral pogodbo razveljaviti, saj je bila nezakonita in v škodo mestu. Dr. Gol- litschu je dal primerno odškodnino za vložena sredstva in izročil domačijo na osnovi dražbe v najem celjski podružnici Slovenskega planinskega društva, ki je hišo preuredilo in jo kot Celjsko kočo uporabilo za turistično postojanko. šele tik pred drugo vojno je nekoliko više zgradilo nov planinski Celjski dom, ki ga je dokončaJo šele po vojni. Prejšnjo Celjsko kočo so tedaj spremenili v gospodarsko poslopje. Med obema vojnama je mesto poskrbelo za to, da si pridobi posest med Celjsko kočo in vrhom Tovsta. 323 Leta 1935 je kupilo Likovičevo (nad Celjskim domom, vi. št. 48). ki ga je leta 1939 prepustilo Zdravstvenemu domu, da bi tam zgradilo in uredilo zdravi- lišče za tuberkulozne otroke. Kmečkih gospodarskih poslopij ni več, stoji pa tako imenovani Rebernikov dom. Mesto je kupilo tudi Jergačevo (nad Likovičem, vi. št. 233) in sosedno Kot- ničarjevo v Srebotju (vi. št. 160). Nobena teh dveh domačij ne stoji več. Sledu tudi ni več o Jelenovem (vi. št. 139), ki ga je občina kupila leta 1'335. Od Suhovega (vi. št. 490), katerega domačija je na slemenu, kjer se cesta okrene proti Svetini, si je mesto pridobilo mnogo parcel (1923). Nekoliko se je razširila mestna posest tudi pri »Dveh golobih«, in sicer na obeh straneh potoka. O redni gozdni upravi sem že govoril v zvezi z upravo mestne občine (gozd namreč ni veljal kot posebno podjetje), poleg rednih gozdnih uslužbencev se je mesto posluževala tudi izrednih, gozdnih delavcev, ki jih ni bilo težko dobiti. Mesto je gospodariJo z gozdom po načelu racionalnega gospodarjenja, vse- kakor pa je zakon o prijavi sečenj iz ,leta 1922 ustvaril tudi neko višjo zakonsko odgovornost. Bolj vezano je postalo mestno gozdno gospodarjenje, ko je leta 1929 izšel zakon o gozdovih. V smislu tega zakona je banska uprava potrjevala količino letnega poseka, prijavljati ji je bilo treba go!osečnje in večje oplodne sečnje, in sicer preko sreskega šumarskega referenta, za gozdove nad 50 ha je postalo obvezno žigosanje (razen hmeljevk), za gozdove nad 230 ha tudi vpla- čevanje v gozdni sklad (1-3 %), ki pa celjskega mesta ni prizadelo. V mestnem gozdu sta bili sredi tridesetih let dve drevesnic!: v Spodnji Ga- brovki v nadmorski višini 350m in Na Placu v nadmorski višini 500 m. Kot tretja se je pridružila drevesnica na Ocvirkovem (p. d. Suhovem) tik pod domačijo. V drevesnicah so po Rihteršičevem poročilu sreskemu šumskemu referentu gojili sadike smrek, jelk in bora, duglazije, amerikanskega jesena, oreha in hrasta, japonskega macesna, akacij in gledicije. Pogozdovali so ne samo goloseke, ampak tudi zemljišča med Celjsko kočo in vrhom Tovsta kupljenih kmetij. Pri pogozdovanju je v smislu odredb prosvetnih oblasti ob gozdnih dneh pridno sodelovala tudi šolska mladina. Kakih posebnih bolezni v mestnem gozdu ni bilo. Drevje, ki sta ga podrla sneg in veter, so pravočasno odstranjevali, kar je bilo mladega in pripravnega, so pro- dali za hmeljevke, ki so jih dobivali tudi pri potrebnem trebljenju. Med prvo vojno gozdu niso posvečali posebne pozornosti. V decembru 1919 je bil velik sneg, ki je polomil na tisoče smrek. Lesa je bilo dovolj, trdega in mehkega, zrelega, poleg tega je bilo treba gozd čistiti. Mehki les je bil za žago, rudnik in hmeljevke, trdi pa za kurjavo. Tako je mestna občina po odobritvi gerentskega sosveta leta 1920 prodala več 1000 plm lesa. Kupila sta ga podjetnik Ivo čater in lesni trgovec Poljšak. Leta 1922 je bilo zopet mnogo različnega lesa, kajti tedaj so ga sekali, da so napravili progo za daljnovod proti Laškem. Bila je že od nekdaj navada, da so iz mestnega gozda brezplačno ali po nizki ceni dobivali drva siromaki, po nižji ceni pa mestni uslužbenci. Po letu ·1848 na razdelitev mestnega gozda v Pečovniku niso več mislili. Prihajal je čas, ko so ljudje začeli odhajati v gozd, Pečovnik pa je bil privlačen tudi kot lovski revir. Redno so skrbeli za pogozditev. Leta 1870 so tak del, ki so ga določili za ponovno pogozditev, imenovali »Cesarski gozd«. Razen v Pečovniku je mesto imelo tudi manjši gozd nad parkom. Konec tri- desetih let.si je pridobilo gozdič pri Sv. Neži v Libojah. Ker je ta gozd pogorel, 324 ga je bilo treba na novo zasaditi. Po sklepu mestnega sveta z dne 16. septembra 1938 so ga prikl.iučili upravi mestnih gozdov. Sredi tridesetih let je znašala površina gozda v Pečovniku 208,20 ha, gozd nad parkom je meril 11,37 ha in gozd pri Sv. Neži 2,54 ha. Novejšega nastanka je bil gozd na Jožefovem (Aijaževem) hribu. Do leta 1853 je služilo pobočje pod cerkvijo kot pašnik. :Le leta 1847 so meščani posadili pred cerkvijo kostanjeva drevesa, ki še danes stoje, leta 1854 je po naročilu mestnega sveta gozdarski strokovnjak Jožef Workaun zasadi·! hrib s smrekami, ki so dobro uspevale. Ob koncu prve svetovne vojne je bil gozd že dozorel. Med vojno so v njem močno sekali, v smrekah se je naselil lubadar, čutil se je že tudi kvarni vpliv cinkarne. Okrajni gozdar Alojzij Rihteršič je opozarjal na nevarnosti. Oku- žene dele dreves so pošiljali v Zagreb. Gozd je bilo treba posekati, do danes so se ohranili samo ostanki. :Le leta 1'922 so se občinski možje jeli ukvarjati z mislijo o parcelacij! in zazidavi. Okoliška občina, ki ji je hrib tedaj pripadal, je pristala na to. Leta 1927 so začeli parcele po simbolični ceni prodajati in zazidavati. Mestnega gozda škodljivi plini niso opazno prizadeli. Bolj so škodovali gozdu nad mestnim parkom. Na obeh straneh Voglajne pa so škodili gozdovom in sicer tja do Sentjurja. Vsekakor pa je bil gozd prizadet, ko so prek njega izsekali progo za električni daljnovod in ko so skrili v njem vojaško skladišče. Po priključitvi okoliške občine je mestna občina v smislu gozdnega zakona morala bdeti tudi nad kmečkimi gozdovi, dajati večja sečna dovoljenja, bdeti nad golosek!, zasaditvami. :Le leta 1932 je po banovinski uredbi izšla odločba, da se brez odobritve pristojne občinske oblasti ne smejo na trgu prodajati božična drevesca. Opomba: Zgodovinski arhiv v Celju hrani sveženj starejših aktov o mestnem gozdu. V drugem delu Zgodovine Celja in okolice sem prvič pisal o njem. Tu sem to in ono dodal, zlasti navedbe iz novejše dobe. Literatura Dokumentacija v mestnih arhivih v Celju, Dunaju in Gradcu. 325 UDK 634.0.904(494 Wallis) POLO~AJ, MO~NOSTI IN OMEJITVE V GOZDARSTVU ŠVICARSKEGA WALLISA Heinrich Ande n m at ten (Susten)* Ande nm at ten, H.: Položaj, možnost in omejitve v gozdarstvu švicarskega Wallisa. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7-8, str. 326-338. V slovenščini. Avtor daje enciklopedični pregled razvoja gozdnega gospodarstva in drugih interdisciplinarnih dejavnosti v kantonu Wallis (Svica). Analitični pristop omogoča gospodarstveniku oceno vrednosti gozdov v celovitem gospodarskem razvoju, zlasti pa še v predelih z ne najbolj radodarno naravo. Posredno opozarja na pomen vztrajanja pri gozdnogospodarskih načelih, ki zagotavljajo trajno ohranjanje varstvenih, socialnih in proizvodnih funk- cij gozda. Delo je dober prispevek pri oblikovanju metodologije za raziskavo vseh neproizvodnih funkcij gozdov. Ande nm at ten. H.: Lage, M6glichkeiten und Grenzen in der Walli- ser Forstwirtschaft. Gozdarski vestnik, 38, 1980, 7-8, pag. 326-338. ln slove- nisch. Der Autor gib! eine enzyklopadische Obersicht der Entwicklung der Forstwirtschatt und der anderen interdisziplinaren Tatigkeiten im schweize- rischen Kanton Wallis. Die analytische lnangriffnahme ermoglicht dem Wirtschatter die Werteinschatzung der Walder im Rahmen der wirtschaftli- chen Gesamtentwicklung, insbesondere noch in Gegenden, wo die Natur nicht sehr freigebig ist. lndirekt wird die Bedeutung des Festhaltens an forstwirtschaftlichen Prinzipen beton!, welche imstande sind, die dauernde Aufrechterhaltung der Schutz- Sozial- und Produktionsfunktionen des Waldes zu sichern. Der Aufsatz ist ein Wertvoller Beitrag zur Kenntnis der Metho- dologie zum Zwecke der Erforschung aller unproduktiven Funktionen der Walder. Namesto uvoda: Antagonizmi v naravnem prostoru Varstvo krajine in gospodarski razvoj območja si naj ne bi nasprotovala, temveč se čim bolj dopolnjevala. številne spremembe, zlasti pa kupčije v naravnElm prostoru, žal često zapuščajo rane v naravi in v krajini. Živi svet pa lahko rešimo in mu zagotovimo bodočnost le, če bomo natančno opredelili nevarnosti in možnosti, če bomo pripravljeni storiti določene korake tudi na političnem področju in če bomo izdelali katalog konkretnih ukrepov v naslednjem obdobju. Hans Leibundgut je pred leti v svojem rektorskem govoru izjavil: ••Osupljivo in s pospešeno naglica pelje razvoj znanosti ves organski in anorganski svet v preosnovo. Ta plaz se je dozdevno ustavil šele na robu velikanskega gozda. V kulturni krajini pooseblja gozd trajnost, večnost! Gozd ne sledi glasnemu in vročičnemu utripu današnjega časa. Kmečki gozdni posestnik računa z drugač­ nimi časovnimi merili kakor gospodarstvo. Današnja slika gozdov nosi v sebi poteze ukrepov v preteklih stoletjih, kakor tudi klico bodočega razvoja. Gozdarji dnevno opazujemo te zgodovinske reflekse v gozdovih, obenem pa nas obve- * H. A., dipl. ing. Kantonsforstinspektor (Wallis), 3952 Susten, CH 326 ZUJeJO naloge za prihodnost. Računamo s stoletji ter duhovno živimo v času različnih kulturnih obdobij v preteklosti tako, da nam je sedanjost samo kilo- metrski kamen v toku razvoja.« V naravi preži cela vrsta nevarnosti. Zato so bile že od nekdaj človeku postavljene naravne ovire pri naseljevanju, razširjanju naselij, tako v dolinah (močvirja) kot v gorah (plazovi). Iste ovire so se pojavljale tudi pri SirJenju kmetijskih in gozdnih površin. V tem boju so se včasih pojavile velike škode, ki so jih le težko spet popravili. Tako porabijo danes veliko denarja na primer za odpravo škod v Gampelu, ki so jih povzročili v gozdovih vetrovi in koze, v Saas Fee turisti in v Thyonu erozija. Ali danes morda že poznamo okvire harmoničnega ravnotežja med naravno danostjo in razvojem? Ali današnji čas ne vzpodbuja privatne pridobitnosti Wallis BE TI _, 1 Eintr~tt 1n den Bund 18 namesto blagostanja skupnosti? Vsekakor se z zmanjševanjem obsega zazidalnih površin krepi pritisk na gozd, posebno ob letoviških krajih in tam, kjer se po- javlja več interesentov. Da bi lahko gozdove in pašnike trajno in najbolje izkoriščali, so bila že leta 1928 v St. Maurice sprejeta zakonska določila (na ravni občin), ki so obvezovala vzdrževanje poti in nego pašnikov. Lahko trdimo, da imamo v gozdarstvu na- predne predpise. Omeniti velja predpis o prepovedi krčenja gozdov in golosečenj ter o pospeševanju ponovne zasaditve goličav in presek. Z nego gozda moramo vzpostaviti optimalno stanje v gozdovih, ki zagotavlja trajno izpolnjevanje vseh funkcij gozda. K stalni negi spada tudi optimalna organizacija gozdarske službe in zadostno cestno omrežje. Samemu sebi prepuščen gozd ne more izpolnjevati vseh nalog današnjega časa. Pri doslednem spoštovanju zakonskih določil vseh porabnikov naravnega prostora, praviloma ne bi smelo priti do konfliktov. Krčitve za privatne namene so često zgolj špekulacije. Smučišča naj bodo koncentrirana in po možnosti "zakrita«. Varstvo narave ni bilo zadosti upoštevano. Prostorski načrti posameznih krajev, vključno z varstvom narave in okolja, morajo biti sestavljeni na osnovi regionalnih razvojnih konceptov in tako tudi izpeljani. 327 l. Bilo bi prijetno, če bi lahko Wallis samo poveličevali in pisali o lepoti in zgodovini tukajšnjih svojevrstnih gorskih gozdov. Vendar pa naj bo naša naloga, da prikažemo resnične razmere v gozdarstvu, pojasnimo stvarne možnosti in nakažemo vprašanja, na katera je treba odgovoriti. Il. Wallis leži sredi masiva Alp, med prelazom Gotthard in 2enevskim jezerom ter meji na Italijo, Francijo in kantona Waadt in Bern. Risbe in številke naj ponazorijo razmere glede površine in prebivalstva. švica Wallis Kantoni švica Wallis Kantoni švica Wallis Evropa Anglija ZRN Avstrija Prebivalcev Pov'ršina na prebivalca 30 3 12 40 Površina (km 2) 41.280 (100%) 5.230 (12,7 %) Naselja, polja, gozd 76,5% 50,0% Delež gozda v celotni površini od 18 do 34% 27 Ofo 18 Ofo Površina gozda na prebivalca (arov) od 4 do 105 arov 17 arov 51 arov Površina gozda na prebivalca v Evropi (Podatek po FAO 1963: 34 arov) švedska 290 Finska 470 švica 17 Wallis 51 švica 6,200.000 66,6 a Prebivalstvo Wallis 206.000 (3,3 %) 254,0 a Nerodovitno 23,5% 50,0 Ofo Te primerjave je treba gledati z vidika posebnih razmer v našem gorskem kantonu {oblikovitost površja, gostota naseljenosti itd.). Zgornji Wallis Spodnji Wallis Skupaj Socialna sestava gozdov Družbenih gozdov Zasebnih gozdov 38.678 ha 3.262 ha 59.204 ha 97.882 ha 4.796 ha 8.058 ha Skupaj 41.940 ha 64.000 ha 105.940 ha S pogozditvami in opuščanjem poljedelskih povrsm je gozd pridobil nove površine. Kljub temu pa se je delež gozdov na prebivalca zaradi naraščanja prebivalstva.zmanjšal med letom 1910 in 1974 od 61 na 51 arov. 328 Naravnih nevarnosti je v Wallisu povsod dovolj. Samo načrtno vzdrževan gozd jim je kos. Problemi krčenja Pritisk za krčenje gozdov je velik. Prošnje se natančno preverJaJO. številne zahteve je mogoče odložiti že pri prvih razgovorih in jih tudi dokončno zavrniti. Vprašanje, kaj je gozd, se znova in znova ponavlja. Kanton Wallis upošteva pri tem izvršno odredbo zveznega zakona z dne 1. oktobra 1965. Seveda pa se pravni pojmi gozdarskih uradov ne ujemajo vedno s pojmovanjem naravovarstvenih organizacij. Osamljene žive meje in grmovja s površino 100-150 m2, ki obdajajo kmetijske površine, ne gre povsod šteti za gozd. Največje zadrege nastajajo zaradi krajevnih in regionalnih načrtov, ki so bili sprejeti že pred leti. Vse prevečkrat so padle gradbene zone v gozdne parcele. Lastniki in še bolj špekulanti so verovali, da razpolagajo sedaj z večjimi gradbenimi površinami. Zahtevane dajatve so bile plačane, lastniki so se menja- vali, nazadnje je prišlo do navzkrižja z zakonom o gozdovih. Kdo naj pravzaprav sedaj poravnava škodo? Ohranjeno je sicer še prvotno stanje, vendar se mora gozdarska služba, kljub znatnemu pomanjkanju osebja, bolj kot prej posvečati problemom načrtovanja. 111. Wallis je obdan z gorami, ki so visoke nad 4000 m in ima zato sušno in razmeroma toplo podnebje. Izjema je le območje okoli Zenevskega jezera. V takih razmerah sega notranje-alpska vegetacija, ki so jo intenzivno raziskali, višje kot v sosednjih kantonih. Zgornja gozdna meja doseže 2300 m. V botaničnem smislu je znana predvsem nadvse bogata alpska flora, vališka skalna stepa in pa znameniti, strnjeni in obsežni borov gozd Pfynwald, ki je med najpomembnej- šimi v Evropi. Vzdolžna dolina od Gottharda do Zenevskega jezera je bila, še posebno v francoskem delu, do 18. stoletja zamočvirjena. Vasi in kulture so občasno pro- padle zaradi vojn med Alemani, Savojci in Francozi, ki so od zgodnjega sred- njega veka do Napoleona in še dlje, poskušali doseči politično in jezikovno nad- vlado nad Wallisom. Zato ni bilo čudno, da je mnogo ljudi raje živelo v gorskih vaseh kljub neugodnostim in težavam. V gorah in gozdovih niso vedno videli le naravnih lepot. če so hoteli v gorah živeti in gospodariti, so morali gozd krčiti in zemljo obdelovati. Les so porabili za stavbe. Valižani so doma in kot izseljenci znani kot sovražniki gozdov. Toda že stari Rimljani so dejali: Najprej živeti. potem premišljati! V gorah so od nekdaj prežale velike nevarnosti, odlomi ledu, zemeljski in skalni podori, pla- zovi, hudourniki in še druge. Tragične posledice teh procesov so ljudje in krajina v Wallisu občutili v zvrhani meri. Zato so že v zgodnjem srednjem veku za- varovali gozdove pred izkoriščanjem v mnogih občinah. S tem so hoteli za- varovati ljudi, živali in domove. Tu se je začelo varstvo narave, ne iz navdušenja in čustvovanja, ampak zaradi varovanja življenjskih koristi. IV. Da bi mogli kar najbolje in trajno izkoriščati in ohranjati gozdove in pašnike, so začeli izdajati zakonske določbe na občinski ravni. St. Maurice ima prvo uredbo že iz leta 1298. Tej občini so sledile številne druge, pa tudi zadruge, s prepovedmi (paše, pridobivanja lesa) in zapovedmi (vzdrževanje poti, nega pašnikov). Varovalnih gozdov ni smel nihče uničevati. Kanton se je ukvarjal s posebnimi problemi varovanja cest, splava.rjenjem, pridobivanjem lesa idr. Leta 1803 je sprejel zakon o gozdovih, ki je bil za tisti 330 Poleg številnih nevšečnosti, je narava vališanom poklonila tudi mnoge naravne dobrote. Poleg blagega podnebja, rodovitnosti in gozdov so najpomembnejši številni termalni vrelci, med katerimi je tudi evropsko znani Leukerbad. čas zelo napreden. Ta zakon je doživel do leta 1910 devet prilagoditev in do- polnitev. Njegovo geslo je bilo: blaginja skupnosti in red v svobodi! Sedaj veljavni zakon iz leta 1910 je v glavnem prevzel vsebino prejšnjega. Jedro so ostale naslednje zahteve: varovanje obsega gozdnih površin, zbiranje 331 prispevkov za odpiranje gozdov (ceste) ter za urejanje hudournikov in upošteva- nje določil zveznega okvirnega zakona iz leta 1902. Kantonalne oblasti so pozneje po potrebi izdajale dodatne dekrete. Ta zakon je imel ugodne posledice, saj je uspelo po letu 1910 znatno povečati gozdno površino. Površini pa žal ni sledila kakovost. Zaradi nezadostne odprtosti, ki pa so jo v dvajsetih in tridesetih letih intenzivno pospeševali, in nezadovoljive organizacije, je močno nazadovala nega gozdov. Nov zakon o gozdovih bo izdelan v bližnji prihodnosti na pobudo kantonalnega sveta. )?,;"t>J Aqure Leucinc;e Podoba toplic v Leukerbadu iz 16. stoletja. 332 Vinogradi sredi Alp to je Wallis. v. Kantonalna uprava je delovala tudi na področju varstva narave. Brez širše akcije, vendar na osnovi kantonalnega uvoda k švicarski civilnozakonski knjigi (zakonik), je odredila prepoved podiranja kostanjevih dreves, varstvo prosto rastočih dreves, prepovedala je nabiranje borovnic in gob v velikih količinah, zavarovala je gore Gerunden, Pflantzette, Alt-Siders in Rawyse-Raron in pragozd Derborence, močvirje Pontafontana, gozd Aletsch in drugo. Regulacija Rhone je povzročila pomembne spremembe v naravnem okolju. Zaradi izravnave toka te reke je bilo treba nasajene topole in kostanje posekati, ki so jih le delno ponovno nasadili. Vsa nižinska pokrajina ima sedaj videz cvetočega, negovanega zelenega vrta, sadovnjaka in vinograda. V nekaj letih bodo enaka dela končana tudi v zgornjem Wallisu. šele v zadnjem času ribiči in varstveniki kritizirajo gole, z grobim kamenjem in skalami nasute bregove. Olep- 333 šave z grmičevjem in drevjem pa bodo gotovo še mogoče. Na splošno pa je delo dobro uspelo. Ob koncu 19. stoletja je prišla v kanton Wallis kemična in kovinska industrija, predvsem zato, ker je bilo obilo delovne sile in poceni energije. Izkoristili so skoraj vse naravne vodne sile in jih porabili v lastnih obratih. Toda kmalu so se pokazale poškodbe v naravnem okolju. Skupnost se jih ni zavedla, ali pa se jih ni hotela, saj je razvijajoča industrija preprečevala odseljevanje. Razen tega so številne občine dobivale obresti za vodo. Za škodo v naravi, predvsem v gozdu, so dobili posestniki po skromnih nekaj tisoč frankov. leta 1912 je predložila gozdarska služba poročila o škodljivih plinih ipd., vendar se proti industriji ni mogla uspešneje uveljaviti. Zato so dandanes gozdovi bolni (Pfynwald, Saxon itd.) krivec pa ni samo fluor, ampak tudi sušnost, revna tla, previsoka starost sestojev, pomanjkanje nege itd. številne raziskave v zadnjih letih poskušajo ugotoviti kompleksne vzroke. Dobljeni rezultati so zelo poučni. Kantonalna vlada je že leta 1978 izdala smernice. po katerih morajo obrati za pridobivanje aluminija Steg, Chippis in Martinach izboljšati svoje filtrirne naprave do leta 1983. Razen tega je v teku projekt NEGA GORSKEGA GOZDA, ki ga Tipična vasica v gorah Wallisa. 334 Dragulj Alp pravijo Svicarji svoji vasici Saas Fee (v bližini Zermatta). podpirajo Zveza in vsi kantoni. Dal naj bi pobude za obnovo gozdov, ki so sedaj zanemarjeni. V letih od 1920 do 1930 je stekla izgradnja cestnega omrežja v gorskih predelih in se poslej počasi a vztrajno nadaljevala. Sedaj so kantonalne in gorske ceste po večini zgrajene; pa tudi mnoge poljske, gozdne in planinske poti. Takšne številne dovozne možnosti olajšujejo življenje in delo. Po drugi svetovni vojni se je začel nesluten toda žal neusmerjen razvoj. Do začetka petdesetih let so vse te objekte gradili v harmoniji z naravnim okoljem. Zatem pa so prevzeli pobudo špekulanti z zemljišči, arhitekti in podjet- niki. Za naravne lepote in koristi jim ni bilo mar. Krajino so prepredli z betonom in bloki, vse zaradi denarja, osebnih koristi. Velik del prebivalstva je bil spričo takšne skokov·ite rasti navdušen. Ni pa pravočasno opazil, da gre za popačenje, opustošenje in uničevanje naravnih enkratnih predelov, celih dolin. Stolpnice so pognale iz tal, draga stanovanja, ki jih Svicarji niso mogli ali hoteli več kupiti, so prevzeli bogati tujci. VI. Gorski gozd, odročen, na strmih pobočjih in rebrih, delno razkrojen in po- staran, neodprt, izpostavljen plazovom, nerednemu gospodarjenju, neugodnemu postranskemu izkoriščanju, še vedno živi in uspeva. Toda škode v tem gozdu ne smemo podcenjevati. Kjer se pasejo koze ni pomladka in kjer je rekreacija v naravi posebno intenzivna, se šopirijo nesnaga in propadanje. 335 VIl. 1. Načel in ciljev za pospeševanje gozdarstva v celoti, ni treba na novo oblikovati. Opredeljeni so bili že leta 1843 v Zofingenu ob ustanovitvi švicarskega gozdarskega društva. - Vzpostavitev zdravih, odpornih gozdov, ki bodo kar najbolje izpolnjevali trajno želene socialne in proizvodne naloge. - Ohranitev gozda po površini in razprostranjenosti v dobro in korist pre- bivalstva. Vse ni bilo doseženo. Z neprestanim napredkom pa se je izboljševalo živ- ljenje domačinov . Gozdarstvo si v tej smeri prizadeva tudi sedaj. kolikor dopušča­ jo politične razmere in finančne možnosti. 2. Gozdne površine in tudi lesne zaloge neprestano naraščajo; vprašanje pa je, če ob takem pritisku na okolje zlasti na gozd, takšna intenziteta zadošča. 3. Prej so imeli prednost: Varstvo pred plazovi, rušenjem kamenja, erozijo, hudourniki itd. Donosi pri izkoriščanju gozdov (uporabni les, drva itd.). V omejenem obsegu gozdna paša in steljarjenje. Danes so v ospredju: Varstvo pred naravnimi silami (kakor poprej) . Izkoriščanje lesa in s tem tudi prispevek k preskrbi z energijo. Gozd kot prostor za oddih in kot sestavina krajine. Vlil. V zadnjih desetletjih je bilo mnogo gozdov, ki so bili slabo negovani m tudi neizkoriščani. Tako so danes videti deloma zanemarjeni. Razvoj in sedanje stanje lahko razumemo samo, če gledamo zgodovinsko, razvojno. Problemov, ki jih je treba rešiti , se moramo lotiti v skladu s finančnimi in političnimi možnostmi. Kanton Okrožja Občine 1. Izgradnja sodobne gozdarske službe (Sedanje stanje: gozdarstvo in varstvo narave skupaj) 1 kantonski gozdar 1 pristav (adjunkt) po 1. 1. 1980 1 gozdarski inženir 2 tajnika 9 okrožnih gozdarjev delno s p isarniškimi močmi 1 OO revirnih gozdarjev, pomočnikov revirnih gozdarjev ne nastavljajo več , prib ližno 50 gozdnih čuvajev Na stopnji kantona bodo potrebne personalne spremembe, da bi lahko op ravili vse naloge s področja načrtovanja in varstva narave. Organizacija, zaposl itev in način dela gozdarjev, bodo glavne naloge v bližnji prihodnosti. Prej je bila orga- nizacija gozdarske službe neenotna, ponekod je bila regionalno organizirana; potem je prišlo obdobje razdelitve na revirje po občinah (vsaka občina revir) , sedaj pa je spet potrebno združevanje, da bi mogli strokovno usposobljenim, polno zaposlenim gozdarjem zagotoviti stalno delo in zanesljivo plačilo. V manjših občinah bo potrebno pač opustiti delovna mesta, toda brez nove organizacije ne bo mogoče zagotoviti minimalne nege in gospodarskih ukrepov v naših gozdovih. Gozdarji s stransko zaposlitvijo so doslej nadzorovali delavske skupine, odslej delajo v skupinL 336 Sion/Sitten, eno od večjih mest v kantonu Wallis. Podoba Matterhorna, ki jo pozna ves svet, je del lepot, pa tudi mnogih problemov v Wallisu. (slika na drugi strani) Vasica Simplon , prek katere je dal leta 1801 Napoleon zgraditi cesto iz Srednje v Južno Evropo. Današnja starostna struktura revirnih gozdarjev je naslednja : Nezasedeno Vsega 20-29 let 1 Od tega polno zaposlenih Cilj 30-39 let 9 23 V zadnjih 10 letih smo izobrazi li 40-49 let 13 15 100 20 55 25 gozdarjev 50-59 let 38 62 60-69 let 24 Izobraževanje gozdarjev je zaupano šoli v Lyssu ; so pa pri tem pomisleki. Trdi se na primer, da je ucna doba predolga in da se na ta način gozdarskih problemov ne da rešiti. Oblasti želijo intenzivnejšo nego gozdov in zahtevajo dobro strokovno osebje. Upamo, da bo v bližnji bodočnosti več gozdarskih 337 pripravnikov pridobilo v Lyssu znanje gozdarja. Z zaposlovanjem sposobnih ljudi kot pomožnih gozdarjev ne dosežemo strokovnega namena in ciljev, goz- darstvo se na ta način le razvodeni. če bo dovolj dobro usposobljenih strokovnih gozdarskih delavcev, ki bodo voljni gozdove negovati in jih redno izkoriščati, potem bo gozd bolje opravljal socialne in gospodarske funkcije. Ne moremo se ponašati s slavnimi gojitelji gozdov, prav pa je, da se spo- minjamo številnih tihih, delavnih gozdarjev. Hvaležni smo jim za lepe gozdove, ki jih imamo še veliko. Ne moremo našteti vsega kar je bilo storjenega, vseh podrobnosti. Bilo je mnogo uspehov kot na primer prenehanje gozdne paše (čeprav so do koz spet bolj prizanesljivi). Naravno pomlajevanje se je marsikje spet začelo. Pravilna nega in odkazovanje drevja za posek nista bila mogoča zaradi pomanjkanja strokovnega osebja, slabih spravilnih možnosti in nepoznavanja možnosti industrijske predelave oziroma tržišča. Intenzivno smo uporabljali žične žerjave, zato so bili posegi v gozd marsikje premočni. Delovne razmere so bile poprej večinoma veliko težje kot danes. Gozdarjenje je bilo obremenjeno zlasti z dolgimi pohodi. 2. Nadaljevanje projektov a) Hodourniške gradnje so skrbno preštudirane in se izvajajo v okviru raz- položljivih kreditov. špekulanti z zemljo in delom so onemogočeni; prva naloga je varstvo domačega prebivalstva. Za skoraj ves Wallis je pripravljen kataster hudournikov. V krajevnih prostorskih načrtih so opredeljene tudi zone plazov. b) Projekt za generalno cestno omrežje je dokončan in bo v dveh, treh letih na razpolago za ves kanton. c) Za gozdarske projekte so bila v zadnjih 10 letih zagotovljena naslednja sredstva: Varstvene gradnje in galerije Ceste 78 mio 70 mio Skupaj 148 mio ali poprečno 14,8 mio na leto. 3. Reorganizacija lesne trgovine Lesna trgovina bo v bodoče tekla na novih osnovah. Pogajanja so v teku. To je pomemben pogoj za zadostno nego gozda, ki je v zadnjih letih zanemarjena tudi zato, ker ni več povpraševanja po drveh. Treba bo dobiti nova tržišča, kajti potencial valiških gozdov je približno dvakrat večji, kot je sedanje izkoriščanje. 4. Preprečevanje škod v gozdu Gozdovi Wallisa so od nekdaj žrtev naravnih ujm. Plazovi in viharji fena so zahtevali stotine hektarjev gozda. V zadnjem času povzroča tudi človek gozdu veliko škode s požari in s škodljivimi plini. Pomembna naloga gozdarstva je, da te škode spozna in jih v čim večji meri prepreči. IX. Upamo, da bo do leta 1990 mogoče rešiti mnogo gozdarskih .problemov. če bomo z našimi akcijami prepričali tudi politično javnost, bomo cilj zagotovo dosegli! 338 UDK 634.0.18 +634.0.15:634.0.946.2(497.1) DRUGI KONGRES EKOLOGOV JUGOSLAVIJE dr. Mitja Zu p an č i č Lansko leto od 1. do 7. oktobra 1979 sta Zveza društev ekologov Jugoslavije in Hrvatske ekološko društvo iz Zagreba uspešno priredila drugi kongres ekologov Jugoslavije. Prvi, daljši del, je bil v Zadru in okolici, drugi del pa na Plitvicah. Pokrovitelj kongresa je bila Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti iz Zagreba. Organizacijski odbor so sestavljali znanstveniki iz vseh republik in po- krajin, težo organizacije so nosili hrvaški kolegi na čelu s predsednikom orga- nizacijskega odbora in Zveze ekologov Jugoslavije prof. dr. Djurom Raušem in tajnicami dr. Nedeljko $eguljo, mag. Jasenko Topič in mag. Paulo Durbeši6. Člani so bili naslednji: mag. Srečko Božlčevič, dr. Milan čanak, dr. Katarina Dubravec, dr. Zoran Gradojevič, dr. Ljudevit llijanič, dr. Radomir Lakušič, dr. Ante Marinovič­ Uzelac, dr. Slavko Matič, dr. Dragan Pejčinovič, dr. Radmila Popovič, dr. Ognjan- ka Popovska-Stankovič, dr. Branimir Prpič, dr. Radoje Rizovski, dr. Vitomir Ste- fanovič, dr. Oskar Springer, dr. Draško $erman, dr. Mitja Zupančič in mag. Kosta .Lunj ič. Program kongresa je zajemal teme iz naslednjih področij: primerjalne ekolo- gije, ekologije človeka, biocenologije, fitocenologije in biogeografije, fiziološke ekologije rastlin, ideoekologije rastlin, fiziološke ekologije živali, ekologije popu- lacij ter hidroekologije. Na kongresu je bilo prek 140 referatov predvajanih v posameznih sekcijah. Začetek kongresa pa je bil odprt z osmimi plenarnim! referati, ki so jih podali M. Jankovič, P. Fukarek, M. Meštrov, T. Gamulin, V. Joha- nides, F. $eparovič ter R. Lakuši6 in M. Dizdarevič. Udeležencev na zborovanju je bilo prek tristo, od tega dvajset Slovencev, nekateri z referatom. To so bili dr. Marko Accetto, mag. Franc Batič, dr. Andrej Martinčič in dr. Dani Vrhovšek s skupnim referatom Epifitska flora in onesnaže- :vanja zraka na področju mesta Ljubljane. Sodelovala je še Nada Smerdu in dr. Jože Bole z referatom Makološke raziskave v nekaterih fitocenozah Slovenije; Karel Hauser, Janko Kalan, Sonja Koblar, Majda Kušej, Narcis Mršič, dr. Lojze Marinček in dr. Mitja Zupančič s skupnim referatom Prispevek k problematiki acidofilnlh bukovih gozdov v Sloveniji; mag. Janez Pogačnik, Milan Prešeren in dr. Ivo Puncer z referatom Ekološke in floristične značilnosti združbe Abieti-Fa- getum na Trnovskem gozdu; mag. Dušan Robič in mag. Andrej Seliškar z refera- tom Traviščna vegetacija Ljubljanskega barja in njena odvisnost od ravni talne vode; Ivan Smole, Andrej $ertel ter Vinko .Lagar z referatom Anomone trifolia L v Jugoslaviji. Kongres je bil ploden in je odgovoril na marsikatera nerešena vprašanja, oziroma je ponovno opozoril na dolgotrajne nerešene probleme v zvezi z ekologijo življenjskega okolja, zlasti človeka in prostora ter pokazal na nove probleme. Glede na to je drugi kongres ekologov Jugoslavije sprejel zaključke v sedmih točkah in na koncu izdal poseben bilten. Morda bi bilo dobro, da jih v celoti natisnemo v naši reviji (Sprejeto! Obljubljeni so že v tej številki - ur.) Za nas gozdarje sta pomembni četrta in zadnja točka. Prva govori o premeni naravnih ekositemov pri nas, zlasti gozdnega ekosiste- ma in rastlinstva sploh; zadnja točka pa o škodljivih kemičnih posegih v naravi proti škodljivcem in boleznim v rastlinskem svetu. V zaključkih ugotavljamo, da je ekologija kot znanost dosegla polno afirmacije in da se le-ta še nadalje zadovo- 339 ljivo razvija in širi. Nadalje, da je naša naloga širiti znanja iz ekologije v vse izobraževalne oblike. Pomembna je ugotovitev, da moramo posvetiti večjo po- zornost ekološkim raziskovanjem morja in sladkih voda ter zagotoviti aplikacijo znanosti iz ekologije pri prostorskem načrtovanju, v gozdarstvu, kmetijstvu ipd. Enako pomembna je tudi ugotovitev, da moramo poglobljeno spremljati in odpravljati vse večje pojavljanje patogenih, mutagenih, karcinogenih in terato- genih dejavnikov v našem življenjskem okolju. Ti imajo patogene posledice v življenju človeka ter so skrajno škodljivi za genetske osnove in pri reproduk- ciji človeka kot tudi ostalih organizmov. Zadnja dva dni sta bili izredno lepi ekskurziji. V Veliki Paklenici, ki je re- zervat, smo se seznanili s tem naravnim geomorfološkim fenomenom in njegovo vegetacijo, ki iz zimzelene postopoma prehaja v listopadna in kjer na težko prehodnih in neprehodnih strminah dominira naš endemit dalmatinski črni bor (Pinus nigra subsp. da/matica [VIS.] FRANCO). Druga ekskurzija nas je vodila po narodnem parku Plitvička jezera in po pragozdu čorkova uvala. žal na tej poti nismo imeli sreče z vremenom. Za organizacijo, vodstvo in vsestrasko požrtvovalnost in končno tudi za uspeh zborovanja moramo pohvaliti predvsem hrvaške kolege. Pohvalo zaslužijo tudi zato ker so že ob kongresu izdali dve zajetni knjigi referatov, tretja sklepna knjiga pa je izšla kmalu po kongresu. Naslednji kongres ekologov Jugoslavije bo čez štiri (oziroma tri) leta, pri- pravili ga bodo kolegi iz Bosne in Hercegovine. UDK 634.0.946.2:634.0.18+ 634.0.15(497.1) ZAKLJUčKI 11. KONGRESA JUGOSLOVANSKIH EKOLOGOV Drugi kongres jugoslovanskih ekologov je napravil pregled del in prizadevanj na vseh področjih ekološkega raziskovanja v naši državi (po republikah in pokra- jinah) v času med dvema kongresoma s ciljem, da bi ocenili dosedanje dosežke in da bi usmerili bodoča raziskovanja na področju ekologije v prid nadaljnjemu razvoju naše socialistične samoupravne družbe in v prid razvoju življenjskega okolja. Drugi kongres je na svojih plenarnih zasedanjih in pri delu po sekcijah proučil in analiziral probleme v fundamentalnem ekosistemskem raziskovanju v Jugosla- viji kakor tudi probleme v zvezi z degradacijo, onesnaževanjem in razvojem človekovega okolja in biosfere v celoti. Posebej je obravnaval stanje in naloge ekologije pri nas in drugod po svetu, probleme ekološkega izobraževanja na vseh ravneh, posebej pa izobraževanje tistih strokovnjakov, ki se bodo vključili v reševanje problematike človekovega okolja. Drugi kongres jugoslovanskih ekologov je ugotovil, da je bila uresničena večina sklepov prvega kongresa in da se je ekologija kot fundamentalna in apli·· kativna znanost tvorno angažirala pri reševanju številnih problemov eksistence, ekosistemov in človekovega okolja. Zaključke, ki jih med obema kongresoma niso uspeli uresničiti, so uvrstili med sklepe drugega kongresa. Na osnovi referatov in razprave na kongresu so prisotni na predlog komisije za zaključke enoglasno sprejeli naslednje sklepe in priporočila. 340 l. Ekologija se je kot znanstvena disciplina popolnoma afirmirala, kar ji nalaga posebno nalogo odgovornosti pri planiranju, programiranju in koordiniranju znanstvenoraziskovalnega dela. Skupnost upravičeno pričakuje, da bo ekološka znanost prispevala ustrezni delež pri reševanju pomembnih problemov v ekosistemih kot naravnem človeko­ vem okolju. Raziskovanja v ekologiji so zelo kompleksna in vključujejo širok krog znan- stvenikov različnih usposobljenosti, kjer prihajajo mimo fundamentalnih razisko- vanj vse bolj do izraza aplikativne ali operativne naloge. Upoštevajoč to izhodišče in dosežene uspehe na tem kongresu, lahko za- ključimo, da je bil dosežen lep napredek in raznovrstnost v raziskovalni meto- dologiji. Pri reševanju kompleksne problematike je vse bolj pogosto timsko delo, v katerem dobiva ekosistemski pristop odločujoče vlogo. Spoznanja v drugih znanostih so znatno razširila in odprla možnosti novim metodam kvantitativne analize ekoloških procesov, kar se je odrazilo v delu znanstvenoraziskovalnih objav posebno na področju proučevanja strukture, di·· namike in funkcije ekosistema. Prve izkušnje pri rabi teorije informiranja, modeliranja in sistemske analize so zelo pripomogle k razumevanju funkcioniranja ekosistema. Njihova širša raba bi nedvomno okrepila dosedanja znanja, zato jo kaže razvijati in stimulirati. Za nadaljnji razvoj ekološke znanosti in njen prispevek v družbenem razvoju je potrebno zagotoviti širšo medsebojno informiranost in sicer že pri planiranju raziskovalnega dela, s čimer bi se izognili nepotrebnemu »dupliranju« ter do- segli večjo stopnjo koordinacije raziskovanja, kar bi prispevalo k racionalizaciji raziskovalnega dela. Popolno koordinacijo je treba zagotoviti pri načrtovanju in usklajevanju me- todologije, kar bi lahko dosegli na delovnih sestankih zainteresiranih razisko- valcev. 11. Drugi kongres jugoslovanskih ekologov ocenjuje, da je ekologija posebej pomembna v sistemu vzgoje in izobraževanja. Kongres je ugotovil, da so bili med prvim in drugim kongresom doseženi pomembni rezultati pri uvajanju ekoloških vsebin v učnovzgojnih procesih na vseh ravneh. S tem je treba nadaljevati, načrtno moramo vnašati ekologijo ne samo pri predmetu biologije, temveč tudi v ostale naravoslovne, tehnične in družbene znanosti. Poseben pomen ima postdiplomski študij ekologije. Temu študiju naj fakultete, ki imajo takšen značaj, posvetijo posebno pozornost. Posebno na bioloških od- delkih naj se organizirajo predavanja iz ekologije, ki bi izoblikovala tak tip stro- kovnjaka, ki ga potrebujeta združeno delo in družba kot celota. Popularizacija ekologije ima poseben pomen. Kongres ocenjuje, da so bili med obema kongresoma doseženi pomembni uspehi. Tudi vnaprej je treba izkori- stiti vse možnosti, ki jih ponujajo masovna komunikacijska sredstva (radio, televizija, tisk), da bi se izoblikovala ekološka zavest pri vseh ljudeh. Za popularizacijo ekologije je zelo primerno izdajanje popularnih knjižnih izdaj s tega področja, pri čemer bi se morali tako ekologi kot založniki še bolj angažirati. 341 Ponovno naj poudarimo, kako pomembno je aktivno sodelovanje ekologov z ustreznimi znastveno-popularnimi revijami. lil. Proučevanju morja se moramo še bolj posvetiti. Zato bi bilo smiselno združiti vse institucije v Jugoslaviji, ki se ukvarjajo s temi raziskovanji. Uskladiti moramo raziskovalne programe za srednjeročno obdobje, za katere morajo biti zagotovljena finančna sredstva, saj je onesnaževanje morja problem vse naše skupnosti in še širši. Ugotavljamo pomanjkanje mladih raziskovalcev različnih profilov, ki bi raz- iskovali morje z različnih vidikov in tako zainteresirali visoke šole in raziskovalne organizacije, da bi organizirale raziskovalne in vzgojnoizobraževalne procese. Raziskovalci celinskih vod so v času med kongresoma ugotovili pomembno dejstvo, da se onesnaženje teh voda neprestano povečuje. Pomanjkanje zdrave vode postaja ovira pri nadaljnjem gospodarskem razvoju, medtem pa ne storimo dovolj za njeno čiščenje in zaščito. čeprav vlagamo velika sredstva v raziskova- nje vodnih ekosistemov, proizvodne organizacije združenega dela, dobljenih rezultatov ne izkoriščajo v dovoljni meri. Zaradi spremembe vodnega režima, ki je nastal zaradi vodnogospodarskih posegov zlasti v srednjih in spodnjih delih vodnih tokov (Sava), so resno ogroženi gozdni in drugi naravni biotopi. Ker imajo ti gozdovi pomembno varovalno, socialno in gospodarsko vlogo je nujno, da se vodnogospdarska dela izvedejo tako, da ne bi bila ogrožena stabilnost teh ekosistemov. Predlagamo, da se prekomerne vode zadržijo v zgornjih delih vodotokov in sicer s pogozditvijo teh predelov in z izgradnjo ustreznih vodogradbenih objektov. Naloge kongresa kažejo, da lahko da podpora raziskovanju in skupni obdelavi doseženih rezultatov, osnovo za prihodnje vodnogospodarske ukrepe. V novejšem času tečejo široke družbene akcije, kot na primer družbeno dogovarjanje o skupnih akcijah občin in mest o preprečevanju onesnaženja reke Save. Takšne akcije kongres ekologov podpira in meni, da moramo še hitreje in učinkoviteje reševati tovrstne probleme na osnovi medsebojnega sporazumevanja. IV. S hitrim socialnim razvojem po VOjni je prišlo do mnogih posegov in spre- memb v naših prirodnih ekosistemih. Zaradi številnih družbenih razlogov in interesov, so se gozdne površine močno izkoriščale in osiromašile (prekomerna sečnja, daljnovodi, naftovodi, ceste, površinski odkopi itd.). Obnova gozdov in rastlinskega pokrova sta ob pomanjkanju drugih organskih surovin vse pomembnejši. Ekspanzija urbanizma in disperzija prodirajo v najboljše naravne prostore ter ovirajo in degradirajo prirodne ekosisteme. Poudarjamo, da je ta proces čedalje močnejši in da močno onesnažuje prirodne ekosisteme. Brezobzirna raba toksičnih kemičnih sredstev v kmetijstvu degradira prirodne ekosisteme, ogroža zdravje ljudi in na koncu ogroža kmetijstvo samo. Posebno so zaskrbljujoči takšni procesi na krasu, ki obsega 1/3 Jugoslavije. Po drugi svetovni vojni smo imeli izjemno degradirana kraško področje. Za-· hvaljujoč hitremu razvoju, ki je pripeljal do razseljevanja, opuščanja odprtih ognjišč in k: opustitvi ekstenzivnega gospodarjenja (kozel), se je vegetacijski 342 pokrov začel obnavljati. Toda ta proces je dokaj počasen, skupnost pa ne spre- jema ukrepov, da bi se ta proces pospešil in zaščitil. Temeljni družbeni interes zahteva racionalno valorizacija prirodnih ekosi- stemov, zato pa so potrebni odgovorno socialno vedenje in ekološka proučevanja. v. V uporabni ekologiji sta se izločili dve skupini problemov: položaj in pomen ekologije v prostorskem planiranju in povezovanje fundamentalnih in aplikativnih raziskav v reševanju pomembnih praktičnih problemov. Pomembnost povezovanja fundamentalnih ekoloških raziskovanj je bila poudarjena na obeh kongresih. Iz referatov, ki so jih prebrali na kongresu se vidi, da obstajajo prizadevanja v tem smislu. Ta so imela poleg fundamentalnega teoretičnega pomena tudi aplikativni pomen za posamezna področja, v čemer je izražena enotnost in rabnost raziskovalnega dela. To kaže, da moramo s takšnim delom nadaljevati, saj ima dragocen pomen za posamezna gospodarska pod- ročja (gozdarstvo, kmetijstvo itd.). Uporaba ekologije pri reševanju problemov v prostorskem planiranju tako pri velikih mestnih aglomeracijah kot pri regijskih, ni upoštevana v pravi meri. Dejstvo, da gradimo tudi zelo velike gospodarske in druge objekte brez eko- loške komponente (kartografske dokumentacije, vegetacijske interpretacije. ana- lize tal in klimatskih analiz, itd.) dokazujejo to ugotovitev. Društva ekologov po republikah in v pokrajinah so dolžna, da na ustreznih institucijah intervenirajo, da bi se takšno stanje popravilo. Tehnične rešitve brez ustreznih ekoloških rešitev so enostranske in nepopolne in imajo samo negativne posledice. Medtem ko delovne organizacije plačujejo og rom na sredstva za tehnične rešitve, pa za- nemarjajo ali pa sploh ne upoštevajo ekološke komponente. VI. V spoznanju vse večje prisotnosti patogenih, mutagenih, karcinogenih in tera- togenih dejavnikov v našem življenjskem prostoru, moramo skrbneje spremljati škodljive vplive teh dejavnikov na človeka in fatalne posledice v genetski osnovi človeka in drugih organizmov. Ker se naš prirodni ekosistem hitro spreminja, moramo kar najhitreje zaščititi naše endemite, rastline in živali, njihove biotope in zagotoviti njihovo prirodno regeneracijo. Kongres priporoča akademijam znanosti in umetnosti, da v okviru svojih razredov (naravoslovnih) osnujejo delovne enote za ekološka raziskovanja. VIl. V boju s škodljivci in boleznimi, ki se pojavljajo na gozdovih in poljedelskih površinah, naj se uporabljajo kombinirane metode boja (biološke in kemijske), ki so v vsakem slučaju prikladnejše za človekovo okolje kot denimo čiste ke- mijske metode. Moramo si prizadevati za izdajo takšnih pozitivnih zakonskih predpisov o zaščiti človekovega okolja (industrijska gradnja, prostorski načrti, gozdovi, kmetijstvo, reke, morje, jezera itd.), ki bodo okolje obvarovali. S tem se bodo izoblikovali novi kriteriji v vrednotenju človekovega okolja. Kongres je sklenil, da bo naslednje srečanje jugoslovanskih ekologov v Bosni in Hercegovini. Predlog je bil soglasno sprejet. Zadar, 4. 1 O. 1979 Komisija za sklepe 343 SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE Delo in finance v letu 1979 Finančni del l. Prihodki prenešeni del presežka prihodkov iz preteklega leta din 20% prispevek TOZD po 12. členu zakona o goz- dovih din 5% prispevek TOZD po 13. členu zakona o goz- dovih din - 1 % prispevek TOZD s področja primarne in kemične predelave lesa din prispevek od goriva, ki ga prispeva SlS za ceste din obresti od kreditov: za gozdnobiološka vlaganja za gradnjo gozdnih cest din 40.471,35 din 1,296.922,30 din - obresti iz anuitet po prevzetih kreditih, 32. člen za- kona o prenosu din obresti po prevzetih kreditih od JPB Beograd sedaj Gospodarska banka Ljubljana pogodba št. 22/77 din obresti od oročenih sredstev pri ZHKS Ljubljana pogodba št. 165/78 din udeležba na dohodku LB-ZB za leto 1978 din - drugi prihodki obresti za leto 1978 od vezanih sredstev stanovanj- 2,418.461 ,40 5,760.440,45 6,621.221,55 19,300.641 '15 9,043.984,00 1 ,337.393,65 949.864,35 56.125,95 460.000,00 277.796,00 skega prispevka din 17,60 ------------------------ Skupaj prihodki din 46,225.946,10 Il. Odhodki - obračunana dodeljena sredstva GG za vlaganja v razširjeno gozdnobiološko reprodukcijo din obračunani stroški po pogodbi št. 1430/1 od 10. 1'1. 1977, ki je bila sklenjena s Poljoprivredno fakulteto Novi Sad o dolgoročnem sodelovanju pri sofinanci- ranju znanstveno raziskovalnega projekta za pospe- ševanje proizvodnje topolovih dreves din obračunani stroški za razmnoževanje in fotokopiranje materiala din - obračunani stroški za storitve Splošnega združenja gozdarstva din obračunani stroški za nabavljene topografske karte din obračunani stroški za razne preglede, plane, brošure, časopise, pis. material ter objavo in oglas din obračunani stroški za sofinanciranje filma o gozdovih v Jugoslaviji din obračunana amortizacija din obračunan prispevek za sofinanciranje revij Gozdar- ski Vestnik in Les din obračunani stroški za najemnino poslovnih prostorov in sejne dvor<}ne din 344 20,982.343,00 405.049,00 27.127,60 100.000,00 29.245,75 102.381,60 495.000,00 29.181,40 629.000,00 147.141,00 obračunani stroški strokovne ekskurzije študentov Biotehniške fakultete din obračunana nadomestilo LB-ZB za opravljene storitve po podatku št. 1 k pogodbi z dne 29. 10. 1975 din obračunana nadomestilo LB-ZB za opravljene storitve po prevzetih kreditih 32. člena zakona o prenosu din obračunani stroški - provizija SDK din obračunane obresti od kredita pri JPB Beograd sedaj LB-ZB (32. člen zakona o prenosu) din obračunane kreditne obresti od predčasno plačane anuitete po kreditu za gradnjo gozdnih cest din obračunane dnevnice za službena potovanja v Ju- goslaviji izplačane: delegatom organov in komisij skupnosti din 20.665,00 strokovnim sodelavcem din 4.615,00 tajniku skupnosti din 1.205,00 din obračunani potni stroški v državi izplačani: delegatom organov in komisij skupnosti din 6.849,20 strokovnim sodelavcem din 4.413,05 tajniku skupnosti din 3.867,85 din obračunana nadomestilo zaslužka kmetom, ki sode- lujejo v organih in komisijah skupnosti din obračun nočnine delegatom organov skupnosti din obračunana nagrada voljenim funkcionarjem skup- nosti din obračunani osebni odhodki za občasno strokovno sodelovanje din obračunana sredstva za delovno skupnost za goz- 25.000,00 598.736,00 24.016,10 59.688,50 5.185,95 32,75 26.485,00 15.130,10 3.685,90 120,00 85.118,10 85.238,80 darstvo din 371.901,75 ------------------------- Skupaj odhodki din 24,246.808,30 Presežek prihodkov din 21,979.137,80 Sestavila: M. Recelj Poročilo o dejavnosti in obrazložitev obračuna za leto 1979 Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije (nadalje: skupnost za gozdarstvo) je na svojem 6. zasedanju dne 11. 7.1979 sprejela sklep o globalni delitvi sredstev za vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v letu 1979, s katerim je bilo v okviru finančnega načrta skupnosti za gozdarstvo za leto 1979 razporejenih sredstev za namene razširjene gozdne reprodukcije v znesku 46,700.000 din, od tega za gozdnobiološka vlaganja 28,700.000 din in za gradnjo gozdnih cest 18,000.000 din. Od &>redstev namenjenih za gozdne ceste je bilo s tem sklepom neposredno dodeljeno Gozd nemu gospodarstvu Nazarje 1 ,800.000 din za gradnjo gozdnih cest, ki imajo širši pomen, medtem ko je za dodelitev vseh drugih sredstev tako za gozdnobiološka vlaganja kot za gradnjo gozdnih cest skupščina skupnosti za gozdarstvo pooblastila svoj izvršilni odbor. Na podlagi navedenega sklepa skupščine skupnosti za gozdarstvo in v skladu s »pogoji natečaja pri dodeljevanju sredstev za razširjeno gozdno reprodukcijo«, je izvršilni odbor skupščine skupnosti za gozdarstvo na svoji 1. seji dne 31. 8. 1979 sprejel »Sklep o dodelitvi sredstev udeležencem natečaja za vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v 345 letu '1979«. S tem sklepom izvršilnega odbora skupščine skupnosti za gozdarstvo so bila sredstva, določena za vlaganja v razširjeno reprodukcijo v letu 1979, dodeljena posameznim gozdnogospodarskim in drugim organizacijam združenega dela, udeleženkam natečaja, s katerimi so bile nato sklenjene ustrezne pogodbe o fizičnem, kakovostnem in vred- nostnem obsegu gozdnoinvesticijskih del. Vseh udeleženk natečaja je bilo 19, in sicer: (1) Soško gozdno gospodarstvo, Tolmin, (2) Gozdno gospodarstvo Bled, (3) Gozdno gospodarstvo Kranj, (4) Gozdno gospodarstvo Ljubljana, (5) Gozdno gospodarstvo Postojna, (6) Gozdno gospodarstvo Kočevje, (7) Gozdno gospodarstvo Novo mesto, (8) Gozdno gospodarstvo Brežice, (9) Gozdno gospodarstvo Celje, (10) Gozdno gospodarstvo Nazarje, (11) LESNA Gozdarstvo in lesna industrija, Slovenj Gradec, (12) Gozdno gospodarstvo Maribor, (13) ABC POMURKA, Gozdno in lesno gospodarstvo, Murska Sobota, (14) Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana, (15) Agrokombinat Maribor, TOZD Gozdar- stvo, Maribor, (16) Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva, Ljubljana, (17) Kmetijski kom- binat Radgona, (18) Posestvo SNEžNIK, Kočevska Reka, (19) Kmetijski kombinat Sevnica. Z navedenimi udeleženkami natečaja je bilo za vlaganja v razširjeno gozdno repro- dukcijo v letu 1979 sklenjeno skupaj 40 pogodb, od tega za gozdnobiološka vlaganja 25 in za gradnjo gozdnih cest 15 pogodb. Gozdnobiološka vlaganja Pogodbe za vlaganja v gozdnobiološko reprodukcijo v letu 1979 so bile sklenjene z 18 udeleženkami natečaja, tj. z vsemi navedenimi organizacijami združenega dela razen z GG Bled, ki se lani ni udeležilo natečaja za dodelitev sredstev za gozdnobiološka vla- ganja. Vseh pogodb pa je bilo sklenjeno 25, kajti z GG Novo mesto, GG Brežice, GG Maribor, ABC POMURKO in ZPMK Sežana sta bili sklenjeni po dve pogodbi in z Ljub- ljanskimi mlekarnami tri pogodbe. Skladno s sklepom izvršilnega odbora skupščine skupnosti za gozdarstvo z dne 31. 8. 1979 o dodelitvi sredstev udeleženkam natečaja za vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v letu 1979 so bile namreč z GG Brežice, ABC POMURKO in Ljubljanskimi mlekarnami sklenjene pogodbe za osnovanje in vzdrže- vanje topolovih nasadov, z GG Novo mesto in GG Maribor za osnovanje semenskih plantaž ter z ZPMK Sežana, za dela na področju enostavne gozdnobiološke reprodukcije. Sumarni pregled o sklenjenih pogodbah po posameznih vrstah gozdnobiološke re- produkcije in njihovem fizičnem in vrednostnem obsegu ter po sektorjih lastništva je naslednji: Gozdnobiološka 1 Družbeni sektor Zasebni sektor 1 Skupaj reprodukcija 1 ha 1 din ha 1 din 1 ha 1 din l. RAZtliRJENA 13.988.287 13,561.484 27,549.771 REPRODUKCIJA A. OSNOVANJE 257,91 6,744.201 340,29 7,792.367 598,20 14,536.568 NASADOV Od tega: MELIORACIJE GOZDOV 180,91 4,942.674 306,36 7,137.757 487,27 12,080.431 ~ dir. premena 165,91 4,762.674 263.13 6,997.101 429,04 11,759.775 ~ indir. premena 15,00 180.000 43,23 140.656 58,23 320.656 POGOZDOVANJE 58,20 353.692 33,93 654.610 92,13 1,008.302 TOPOLOV! NASADI 14,80 997.835 14,80 997.835 SEM. PLANT AžE 4,00 450.000 4,00 450.000 B. VZDRžEVANJE 1.277,51 7,244.086 1.136,18 5,769.117 2.413,69 13,013.203 NASADOV 11. ENOSTAVNA 1,284.000 716.000 2,000.000 REPRODUKCIJA ~ nega gozdov 135,43 784.000 97,57 716.000 233,00 1,500.000 ~ urejanje gozdov 500.000 500.000 1+11 15,272.287 14,277.484 29,549.771 346 Gozdnogospodarska organizacija 1. GG Tolmin 2. GG Kranj 3. GG Ljubljana 4. GG Postojna 5. GG Kočevje 6. GG Novo mesto -pogodba 1 - pogodba 11 (sem. pi.) 7. GG Brežice -pogodba 1 pogodba Il (topol) 8. GG Celje 9. GG Nazarje 10. LESNA Sl. Gradec 11. GG Maribor -pogodba 1 - pogodba Il (sem. pi.) 12. ABC POMURKA, M. Sob. -pogodba 1 - pogodba 11 (topol) 13. ZPMK, Sežana pogodba 1 - pogodba 11 (nega) 14. AK Maribor 15. Ljublj. mlek., Ljublj. -pogodba 1 - pogodba 11 (topol) - pogodba 111 (topol) 16. KK Radgona 17. SNEt.NIK, Koč. Reka 18. KK Sevnica Skupaj Gozdnobiološka vlaganja po pogodbah za leto 1979 PREDRAtUNSKA VREDNOST IN VIRI FINANCIRANJA PREDRAčUNSKA VREDNOST VIRI FINANCIRANJA družbeni zasebni sredstva SlS za gozdarstvo SRS sektor sektor skupaj kredit 1 nepovratna 1 skupaj din din din din din din 148.800 1,993.628 2,142.428 558.000 1,542.000 2,100.000 749.192 982.537 1,731.729 452.000 1,278.000. 1,730.000 637.050 1,462.950 2,100.000 558.000 1,542.000 2,100.000 799.483 1,400.517 2,200.000 585.000 1,615.000 2,200.000 1,609.161 485.370 2,094.531 558.000 1,536.531 2,094.531 1,554.610 975.390 2,530.000 665.000 1,865.000 2,530.000 250.000 250.000 - 250.000 250.000 1,033.835 1,376.165 2,410.000 638.000 1,772.000 2.410.000 1,006.690 - 1,006.690 503.000 503.000 677.655 815.363 1,493.018 399.000 1,094.018 1,493.018 106.000 242.400 348.400 93.000 255.400 348.400 128.750 361.250 490.000 126.000 364.000 490.000 594.478 1,605.091 2,199.569 585.000 1,614.569 2,199.569 200.000 200.000 - 200.000 200.000 798.700 461.300 1,260.000 332.000 928.000 1,260.000 50.000 50.000 - 50.000 50.000 1,310.272 1,219.728 2,530.000 665.000 1,865.000 2,530.000 1,284.000 716.000 2,000.000 - 2,000.000 2,000.000 400.000 - 400.000 100.000 300.000 400.000 140.450 - 140.450 33.000 107.450 140.450 540.900 540.900 269.645 - 269.645 266.905 266.905 - 266.905 266.905 320.205 179.795 500.000 133.000 367.000 500.000 595.151 - 595.151 146.000 404.000 550.000 70.000 - 70.000 20000 50.000 70.000 15,272.287 14,277.484 29,549.771 7,418.645 21,266.873 28,685.518 sredstva OZD din 42.428 1.729 503.690 271.255 45.151 864.253 Skupna predračunska vrednost del po pogodbah za vlaganja v razs1r]eno gozdno- biološko reprodukcijo v letu 1979 znaša torej 27,549.771 din. Od te vsote odpade na združena sredstva skupnosti za gozdarstvo v obliki kreditov ali sredstev brez obveznosti vračila 26,685.518 din, razliko 864.253 din pa so kriJe udeleženke natečaja iz lastnih ali drugih virov. Podatki v tabeli o enostavni gozdnobiološki reprodukciji se nanašajo izključno le na pogodbo sklenjeno z Zavodom za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana. Kot splošno informacijo je treba omeniti porast stroškov za delovni dan, ki so se v zadnjih treh letih gibali takole: 1977 500 din ali 100%, 1978 650 din ali 130% in 1979 - 800 din ali 160%. Porast stroškov za delovni dan ter prioritetno angažiranje pogodbenih sredstev za vzdrževanje že osnovanih nasadov določata fizični obseg novih nasadov, ki je bil v primerjavi s prejšnjimi leti zaradi teh dveh dejavnikov lani najnižji. Gozdnotehnična vlaganja po pogodbah za leto 1979 GRADNJA GOZDNIH CEST Dolžina Vrednost VIRI FINANCIRANJA Gozdnogospodarska ceste investicije organizacija kredit SlS drugi viri km din din din 1. GG Tolmin 3.122 1,600.000 1,409.000 191.000 2. GG Bled 3.825 3,200.000 842.000 1,433.000 925.000 3. GG Kranj 845 1,130.000 1,053.000 77.000 4. GG Ljubljana 3.500 2,378.092 2,057.000 321.092 5. GG Postojna 4.040 2,222.000 1,134.000 1,088.000 6. GG Kočevje 5.529 3,453.228 1,442.000 2,011.228 7. GG Novo mesto 3.450 4,414.545 1,426.000 2,988.545 8. GG Brežice 1.800 1,690.564 826.000 864.564 9. GG Celje 2.100 1,531.000 1,231.000 300.000 10. GG Nazarje -pogodba 1 2.771 1,800.000 1,800.000 -pogodba 11 2.750 3,045.000 875.000 765.000 1,405.000 11. LESNA Slovenj Gradec 3.520 2,884.917 1,085.000 299.917 1,500.000 12. GG Maribor 2.750 3,800.000 1,669.000 421.000 1,710.000 13. ABC POMURKA, M. Sob. 2.900 510.000 373.000 137.000 14. ZPMK, Sežana (vlake) 5.516 778.000 778.000 Skupaj 46.418 34,437.346 18,000.000 10,697.346 5,540.000 - gozdne ceste 42.902 33,659.346 17,222.000 10,897.346 5,540.000 - gozdne vlake 5.516 778.000 778.000 Gradnja gozdnih cest Za gradnjo gozdnih cest je bilo v letu 1979 sklenjenih 15 pogodb s 14 gozdnogospo- darskimi organizacijami. Pogodbe so bile sklenjene za gradnjo 48,40 km gozdnih cest v skupni predračunski vrednosti 34,437.346 din, od česar odpade na združena sredstva skupnosti za gozdarstvo 16,000.000 din, na lastna sredstva gozdnogospodarskih organizacij 10,897.346 din in druge vire 5,540.000 din. 348 Po letnem poročilu SlS za gozdarstvo SR Slovenije SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO SR SLOVENIJE Finančni načrt za leto 1980 l. Prihodki 1. Sredstva aktive 1. 1. 1980 - za obveznosti prejšnjih let - presežek prihodkov v letu 1979 denarna sredstva rezerv 2. Prispevek TOZD in TOK v gozdarstvu od družbenih gozdov od zasebnih gozdov 3. Prispevek TOZD v predelavi lesa (1 %) 4. Odstopljen! prispevek za javne ceste od goriva, ki je bilo porabljeno v gozdarstvu 5. Prenešena sredstva odprav. drž. kapitala a) po 32. čl. zak. o prenosu sred. in obvez. -obresti odplačilo kreditov b) po pogodbah JPB Beograd - obresti -odplačilo kreditov 6. Priliv anuitet od sredstev SlS za gradnjo gozdnih cest -obresti odplačilo kreditov 7. lnterkalarne obresti od kreditov SlS v koriščenju 8. Obresti od oročenih sredstev SlS ZHKS 9. Prispevek TOZD v predelavi lesa (1 ,5 %) 11. Odhodki 1. Prenos prisp. TOZD v predelavi lesa (1 ,5 %) na g. g. območja 2. Obveznosti iz preteklih let: - do dobaviteljev - do g. g. območij iz naslova 1,5% prisp. 3. Vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo: - obveznosti po pogodbah iz prejšnjih let -vlaganja v letu 1980 4. študije in raziskave 5. Soustanoviteljske obveznosti do strokovnih revij Gozdarski Vestnik in Les 6. Provizija SDK 7. PTT storitve 8. Storitve Ljubljanske banke: za opravljanje bančnih in knjigovodskih del - za opravljanje poslov za sred. odpravlj. drž. kapitala 9. Storitve Splošnega združenja gozdarstva 349 15,933.891 din 3,937.323 din 894.110 din 5,000.000 din 8,243.000 din 808.129 din 4,657.382 din 49.417 din 440.965 din 1,031.000 din 2,054.000 din SKUPAJ PRIHODKI 190.936 din 9,449.100 din 6,293.855 din 61,000.000 din 825.000 din 22.000 din 20,765.324 din 13,243.000 din 24,500.000 din 13,724.000 din 5,465.511 din 490.382 din 3,085.000 din 945.000 din 450.000 din 28,000.000 din 110,668.217 din 28,000.000 din 9,640.036 din 67,293.855 din 1,247.000 din 825.000 din 78.126 din 10.000 din 847.000 din 120.000 din 10. Povračila stroškov za poslovne prostore in najemnina za sejne dvorane 180.000 din 11. Obresti za kredit od odpr. drž. kapitala (LB) 5.000 din 12. Stroški za poslovanje organov in komisij skupnosti ter občasnih sodelavcev - nagrade voljenim funkcionarjem 184.000 din - OD občasnih sodelavcev 85.000 din - potni stroški 29.000 din - dnevnice in nočnine 60.000 din - povračilo zaslužka kmetom 10.000 din 368.000 din 13. Tuje administrativne storitve 50.000 din 14. Prevoz na delo in iz dela 7.200 din 15. Casopisi, revije, objave v Uradnem listu, statistične in druge publikacije 30.000 din 16. Stroški za publikacije skupnosti za goz- darstvo in za popularizacijo gozdarstva 350.000 din 17. Pisarniški materija! in droben inventar 40.000 din 18. Reprezentanca 10.000 din 19. Popravilo strojev 20.000 din 20. Amortizacija 33.000 din 21. Delovna skupnost 1,514.0000 din SKUPAJ ODHODKI 110,668.217 din Obrazložitev finančnega načrta SlS za gozdarstvo SR Slovenije za leto 1980 Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo SR Slovenije upravlja z družbenimi sredstvi, ki se oblikujejo iz naslednjih virov: 1. 20% dela dohodka, ki izvira zaradi različnih naravnih in proizvodnih pogojev ter stanja gozdov v družbeni lastnini po temeljnih organizacijah združenega dela v gozdarstvu na podlagi 12. in 23. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS št. 16/74); 2. 5% vsega prispevka za biološka vlaganja od gozdov, na katerih je lastninska pravica, po 13. in 23. členu zakona o gozdovih; 3. 1% prispevka od nabavne cene gozdnih sortimentov iz gozdov v SR Sloveniji, ki ga plačajo temeljne organizacije združenega dela v primarni mehanični in kemični predelavi lesa po 23. členu zakona o gozdovih; 4. 1,5% prispevek od nabavne cene gozdnih sortimentov iz gozdov v SR Sloveniji, ki ga plačajo temeljne organizacije zduženega dela v primarni mehanični in kemični pre- delavi lesa po samoupravnem sporazumu o temeljih plana gospodarjenja z gozdovi in o osnovah za usklajevanje gozdnega in lesnega gospodarstva v obdobju 1976 do 1980; 5. prispevek od goriva, ki ga gozdnogospodarske organizacije plačujejo za financi- ranje javnih cest in je bilo porabljeno z njihovimi vozili na gozdnih cestah ter od goriva, ki je bilo porabljeno v gozdovih s sredstvi druge mehanizacije. Ta prispevek odstopi Samoupravna interesna skupnost za ceste SR Slovenije po 23. in 24. členu zakona o gozdovih; 6. sredstva temeljnih organizacij združenega dela v panogi gozdarstvo, ki jim pripadajo po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospo- darstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS št 13/74). Predlog finančnega načrta za leto 1980 je sestavljen glede na naloge skupnosti za gozdarstvo, ki so opredeljene z zakonom o gozdovih in samoupravnem sporazumu o nje- nem konstituiranju, ter ocenjenih prihodkov in odhodkov v takem obsegu, kot jih je moč predvidevati po·posameznih virih in za namene porabe. 350 SKLEP skupščine SlS za gozdarstvo SR Slovenije o dodelitvi sredstev udeležencem natečaja za vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v letu 1980 l. Od skupnih sredstev pri skupnosti za gozdarstvo, ki so po njenem finančnem načrtu za leto 1980 namenjena za vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v znesku 61,000.000 din, se bo v letu 1980 porabilo za gozdnobiološka vlaganja 37,000.000 din in za gradnjo gozdnih cest 24,000.000 din. 11. Sredstva za gozdnobiološka vlaganja v znesku 37,000.000 din se s tem sklepom dodeli udeležencem natečaja, in sicer v skladu s pogoji natečaja pri dodeljevanju sredstev Zfl razširjeno gozdno reprodukcijo, in upoštevanju: a) da znaša strošek za delovni dan, računajoč pri tem 8-urni delovni dan, za dela pri gozdnobioloških vlaganjih do 1100 din; b) da se cene sadik in semen v letu 1980 obračunajo lahko do višine cen za sadike in seme po ceniku SEMESEDIKE Mengeš, vendar se pri tem cene za sadike ekstra kvalitete ne upoštevajo. 111. Sredstva za gradnjo gozdnih cest v znesku 24,000.000 din se dodeli: a) za gradnjo gozdne ceste, ki ima širši pomen glede socialnega in ekonomskega vidika za prebivalstvo v predelu, ki ga takšna cesta odpira, se v letu 1980 dodeli znesek 2,400.000 din Gozdnemu gospodarstvu Brežice; b) za pomoč pri sanaciji gozdne ceste »V Vobnico«, ki jo je na dolžini enega kilo- metra uničilo deževje v januarju 1979, se Gozdnemu gospodarstvu Kranj dodeli znesek 1,000.000 din; c) preostala sredstva v znesku 20,600.000 din se s tem sklepom dodeli udeležencem natečaja v skladu s pogoji natečaja pri dodeljevanju sredstev za razširjeno gozdno reprodukcijo. IV. V skladu z določili 11. in 111. točke tega sklepa se posameznim udeležencem natečaja za vlaganja v razširjeno gozdno reprodukcijo v letu 1980 dodelijo sredstva po namenu vlaganj do naslednjih zneskov: Gozdnogospodarska organizacija 1. GG Tolmin 2. GG Bled 3. GG Kranj 4. GG Ljubljana 5. GG Postojna 6. GG Kočevje 7. GG Novo mesto 8. GG Brežice 9. GG Celje 1 O. GG Nazarje 11. LESNA Slovenj Gradec 12. GG Maribor 13. ABC POMURKA M. Sobota 14. Zavod za pogozd. Krasa 15. KK Radgona 16. SNEZNIK Kočevska Reka 17. Ljubljanske mlekarne 18. Agrokombinat Maribor 19. KK Sevnica 20. Agroemona Domžale Skupaj Sredstva za gozdnobiološka vlaganja 351 3,808.000 2,020.000 3,097.000 2,874.000 2,140.000 3,600.000 4,047.000 1,993.000 453.000 455.000 2,955.000 1,680.000 5,494.000 650.000 689.000 297.000 494.000 104.000 150.000 37,000.000 Sredstva za gradnjo gozdnih cest 1,916.000 989.000 1,298.000 2,802.000 1,339.000 1,854.000 2,039.000 1,071.000 1,483.000 1,092.000 1,298.000 1,936.000 515.000 968.000 20,600.000 V gornjih zneskih je vštete tudi: a) za osnovanje in vzdrževanje topolovih nasadov pri - GG Brežice 1,153.000 din - Ljubljanske mlekarne 223.000 din Skupaj 1,376.000 din b) za osnovanje semenske plantaže pri Gozdnem gospodarstvu Maribor 350.000 din; c) za enostavno gozdnobiološko reprodukcijo na Krasu, za vzdrževanje nasadov, ki so bili osnovani pred letom 1976, znesek 2,370.000 din. v. Pogodbene pravice in obveznosti med posameznimi udeleženci natečaja in skupnostjo za gozdarstvo se v skladu s pogoji natečaja pri dodeljevanju sredstev za razširjeno gozdno reprodukcijo uredijo s posebnimi pogodbami. VI. Pogodbena razmerja po tem sklepu ureja izvršilni odbor skupščine skupnosti za gozdarstvo. Slovenska matica je izdala četrti zvezek Predsednik skupščine skupnosti za gozdarstvo Ivan Videnič ZBORNIKA ZA ZGODOVINO NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE (1979, 260 strani), v katerem je objavljena monografska razprava žAGARSTVO NA SLOVENSKEM, katero je napisal prof. ing. Franjo Sevnik. Razprava ima 95 strani in obsega zgodovinski in regionalni razvoj žagarstva od davnine prek fevdalizma do moderne dobe. Vsebina je zelo informativna ter dobra osnova za nadaljnje raziskave. Zbornik lahko nabavite v založbi Slovenske matice, Trg osvoboditve 7/J, Ljubljana, pismeno ali telefonično (061) 22-726. Izvod zbornika stane po članski ceni, ki Vam jo nudimo din 290.- 352 IZOBRAžEVALNA SKUPNOST ZA GOSPODARSTVO SLOVENIJE Finančni načrt za leto 1980 l. Oblikovanje sredstev 1. Stalni viri sredstev po zakonu o izobraževalnih skup- nostih, zakonu o financiranju samoupravnih interes- nih skupnosti, na podlagi sklepa skupščine Izobraže- valne skupnosti Slovenije o stopnji prispevka za usmerjeno izobraževanje in bilance sredstev v usmer- jenem izobraževanju za leto 1980 ter na podlagi določil samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo šolskega prostora v gozdar- skem usmerjenem izobraževanju v obdobju 1977 do 1981 1.1. Del prispevka za usmerjeno izobraževanje iz dohodka TOZD in TOK 1.2. Sredstva iz samoupravnega sporazuma o zdru- ževanju sredstev za izgradnjo šolskega prostora v gozdarsl