Leto IX, St. 44
Ljubljana, torek 21. februarja 1928
Cena 2 Din
t«l»a|a ot» 4. »jiitraj. aa.
Stane neacčnc Uiri »5-—, m ino-remstvo Din «xr— neobvezne.
Oglas; po tarifo.
Uredniitvo s
Ljubljana, Kjiatiova ulica štev. s/L Telefon St. 1072 in 3804, ponoči tndi it. 1034.
Rokopisi se ne vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosvete in
h sestavlja
Zadnji poskus za rešitev vladne pod vodstvom parlamentarca
Popoln preokret v situaciji po sobotni Pribičevicevi m nedeljski Radicevi avdijen-ci. - Včeraj se je Davidovič odrekel Vukičeviča? ki je nato vrnil mandat
Beograd, 20. februarja, i. Iz političnih dogodkov od sobote nadalje se je točno videlo, da krona vztraja na stališču, da državni interesi zahtevajo vstop KDK v vlado. Ta želja seveda pri g. Vukiče-viču nI našla posebnega odmeva, pa tudi g. Davkiovič se napram njej ni obnašal tako, kakor je smela to od njega pričakovati iu zahtevati KDK. On se je zadovoljil s tem, da je izjavil, da želi, da gre KDK v vlado, seveda če to ni mogoče, pa gre tudi on sam z Vukičevičem. Ko je kralj zaslišal voditelje KDK, se je videlo, da je tudi KDK pod gotovimi pogoji za koncentracijo, vendar brez g. Vukičeviča.
Zaradi tega je bilo g. Vukičeviču znova naročeno, naj poskusi še enkrat doseči aranžma s KDK. Tega posla se gospod Vukičevič ni upal lotiti sam in je posla! v ogenj g. Davidoviča, ki pa je moral ugotoviti, da so ga voditelji KDK pobijali z njegovimi lastnimi argumenti, ki iih je sam se pred par dnevi iznašal proti g. Vukičeviču. Nazadnje je moral priznati, da je z Vukičevičem koncentracija nemogoča in da bo situacija znatno olajšana, če se g. Vukičevič umakne.
Na popoldanski skupni avdijenci gg. Radiča in Pribičeviča se je znova ugotovilo, da je koncentracija pod drugim vodstvom mogoča. Zato je moral g. Vukičevič vrniti mandat in g. dr. Perič kot predsednik Narodne skupščine je predlagal, da se poveri mandat za sestavo koncentracije g. dr. Marinkoviču, in sicer zato. da se še enkrat poskusi ustvariti koncentracijo topot preko politika. ki pripada sicer levici, pa ie najbližje desnici. Ta predlog je stavil doktor Perič toliko lažje, ker sta oba šeta KDK že poprej izjavila, da dr. Marinkoviča kot primerno osebnost sprejmeta.
Mandat g. dr. Marinkoviča se smatra kot zadnji poskus, da se koncentraciji na celo postavi oseba iz parlamenta. G. dr. Marinkovič jc mandat sprejel in bo jutri dopoldne stopil v stike z voditelji strank. Predvsem bo moral ugotoviti stališče radikalsko-klerikalne koalicije. Po današnjih prvih izjavah sodeč je bil g. dr. Marinkovič kot mandatar v radikalskih krogih sprejet zelo nemllostno. Kakor znano, obstoja sklep radikalskega kluba, da pripada vodstvo v slučaju koncetracije načeloma osebi iz radikalskega kluba. S tem sklepom so solidarni tudi klerikalci, ki so sploh izgubili samostojnost političnega udejstvovanja. G. Vukičevič je sklical za jutri ob 10. sejo radikalskega kluba, na kateri se bo sklepalo, ali se to stališče z ozirom na osebo dr. Marinkoviča more spremeniti in pod kakimi pogoji.
Naravno je. da se demokratski klub mandatarju iz lastnih vrst ne more pro-tiviti. Zlasti Davidovičevo krilo tega kluba ni moglo prikriti svojega iznena-denia. ko je slišalo ime novega mandatarja. Klub KDK je sklican za 9. uro dopoldne da določi pogoje za sodelovanje v Marinkovičevi koncentracijski vladi. Muslimani so se danes popoldne držali zelo rezervirano, vendar pa se smatra, da bodo težko odklonili gospoda Marinkoviča.
Odločitve glede Marinkovičeve koncentracije je torej pričakovati tekom jutrišnjega dne. Ali mu bo siedil v slučaju neuspeha mandat za koalicijsko vlado. o tem odločitev še ni padla. Vendar ni prav verjetno da bi hotel doktor Marinkovič naoelovati taki borbeni vladi, ker je njegovo zdravstveno stanje neugodno in sploh še ni zapustil stanovanja.
Zbeganost v Beogradu
Beograd. 20. februarja, p. Nocojšnje «No-vosti» so objavile naslednjo povsem izmišljeno vest: Nocoj se je vršil sestanek, na katerem ie bilo sklenjeno, da se koncentracijska vlada sestavi na naslednji način: Predsednik in vojni minister komandant I. ar-mije eeneral Giura Doki6. zunanji minister dr. Voja Marinkovič, notranji minister Velja Vukičevič. finančni minister Stjepan Radič, minister za kmetijstvo Ljuba Davidovič, minister prosvete Svetozar Pribičevič. minister za promet dr. Anton Korošec, minister za trgovino dr. Spaho. minister brez portfelja kot svetovalec predsednika vlade ter namestnik zunanjega ministra Živojin Balusrdžič. minister pravde dr. Milan Srskič <Novosti> pristavljajo, da bi se ostali resori imeli razdeliti oo moči strank. Ta vest cNovosti> je od početka do konca izmišljena, je pa značilna za zbeeanost in popolno neorijentira-nost beograjske politične javnosti.
Beograd, 20. febr. r. Današnji razvoj dogodkov je znova potrdil, da predstavlja KDK moralno silo, preko katere ni mogoče voditi državne politike. Kljub vsem prizadevanjem njenih nasprotnikov, da jo s pravcato generalno ofenzivo oslabe, je doživela KDK danes moralno zmago s tem, da je moral g. Vukičevič vrniti mandat za koalicijsko vlado, ki jo je s podporo g. Davidoviča že sestavil in je situacija znova krenila v smeri koncentracije.
Po sobotni avdijenci g. Pribičeviča, je bil včeraj pozvan v avdijenco g. Radič, danes pa sta bila znova pozvana v skupno avdijenco oba voditelja KDK.
Gg. Vukičevič in Davidovič sta kmalu spoznala, da se razvijajo dogodki mimo njih in sta še v zadnjem trenutku hotela rešiti položaj s tem, da sta še enkrat poskušala pridobiti za sodelovanje KDK. Tudi ta poskus je ostal brezuspešen in že med popoldansko avdijenco gg. Pribičeviča in Radiča je bil pozvan v dvor g. Vukičevič, da vrne mandat, ob enem pa je kralj po nasvetu predsednika Narodne skupščine dr. Periča poveril bivšemu zunanjemu ministru dr. Marinkoviču mandat za sestavo koncentracijske vlade. Dr. Marinkovič je mandat sorejel in bo že tekom jutrišnjega dne stopil v stike s šefi parlamentarnih skupin.
Uspeh njegove misije je v glavnem odvisen od radikalov. Ker imajo za jutri vsi klubi sklicane seje, da zavzamejo svoje stališče k novemu položaju, se bo bržkone že jutri izkazalo, ali lahko g. Marinkovič upa na uspeh ali ne.
Beograd, 20. februarja r. Četudi so skušali nasprotniki KDK (zlasti pa naši klerikalci) omalovaževati veliko važ nost sobotne avdijence g. Pribičeviča, so že včerajšnji. Je bolj pa današnji dogodki pokazali, da je bila baš ta av dijenca odločilne važnosti za nadaljnji razvoj in razplet vladne krize. Ko je g. Pribičevič v svoji sobotni triinpolumi avdijenci obrazložil kralju stališče KDK, je bil včeraj pozvan v avdijenco tudi g. Stjepan Radič, ki je kralju v polnem obsegu potrdil izjave in razlago g. Pribičeviča ter predlagal, naj se še enkrat poskusi s sestavo koncentracijske vlade, za katero so dani vsi predpogoji. Potrebno je le, da se najde primerna osebnost, če treba tudi izven parlamenta, do katere bi imele vse skupine zaupanje. (Obširneje je o včerajšnjih dogodkih poročal »Ponedeljek«.)
Argumenti, ki sta jih navedla v pod krepilo svojega stališča gg. Pribičevič in Radič, so bili očividno tako tehtni aa se je krona odločila upoštevati stavljene nasvete. Tako je prišlo do tega. da so se začeli dogodki razvijati preko in mimo gg. Vukičeviča in Davidoviča ki sta že z vso sigurnostjo računala na to, da bo obnovljena stara klero-radi-kahko-demokratska koalicija.
Razburjeni hepemoniiti
V radikalskih in demokratskih krogih je ta povsem nepričakovani preokret izzval umljivo razburjenje Z vso ostri no so se že včerai, zlasti pa danes koncentrirali napadi klero-radikalov proti KDK. kateri so očitali, da ruši parlamentarizem, ker je predlagala sestavo koncentracijske vlade potom izvenpar lamentarne osebnosti. Hoteč v zadniem trenutku preprečiti za nje neugoden razvoj situacije, so zlasti klero-radikali danes skušali z raznimi »ntrigami dis-kreditirati novo akcijo KDK ter so širili vesti, da se pripravla imenovanje vlade generalov. Te intrige so bile z najvišjega mesta že danes presekane s tem, da je bil mandat za sestavo koncentracijske vlade poverjen dr. Marinkoviču.
Davidovič popravlja svojo
pogreško
Po enournem razgovoru med gg. Da-vidovičem in Vukičevičem so se malo pred poldnevom sestali gg. Davidovič. Pribičevič, Radič in Joca Jovanovič. Razgovor se je vršil v popolnoma prijateljskem tonu. Ljuba Davidovič je izrazil željo, ki jo je včeraj izrazil tudi kralj, da bi se še enkrat proučilo vprašanje možnosti sodelovanje KDK v vladi z Veljo Vukičevičem na čelu. Oba predsednika KDK. Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič. sta odločno odbila možnost takega sodelovanja. Nato so splošno razpravljali o političnem položaju kar je imelo za uspeh, da je Ljuba Davidovič izjavil, da sedaj uvl-deva. da g. Vukičevič ni oseba, ki b! mogla sestaviti vlado, zmožno za uspešno delo, S to svojo Izjavo je Lju-
ba Davidovič formalno prekinil svoj prednji pristanek za vstop demokratske stranke v vlado in tako je bila usoda mandate «r. Vukičeviča definitivno zapečatena. Q. Vukičevič je rned tem razgovorom posetil dr. Marinkoviča in ga skuša! pregovoriti, naj opusti svoj odpor proti g. Davidoviču in tako ne otežkoča še nadaMe obnove prejšnje koalicije. Takoj za njim je posetil dr. Marinkoviča tudi g. Davidovič. Gospod Vukičevič pa je medtem po kratkem razgovoru z dr. Korošcem odšel na dvor. kjer je ostal do 11. ure.
Skupna avdijenca gg. Radica in Pribičeviča
Ob 3.30 popoldne je bil na dvoru v avdijenci bivši minister Aleksander Mi-jovič. Za njin« je prispel na dvor predsednik Narodne skupščine dr. Ninko Perič, ki pa je bil sprejet v avdijenci šele ob pol 7. zvečer. Pač pa je bil ob 4. popoldne pozvan na dvor Stjepan Radič, ki je prlžel v spremstvu Pavla Radiča. Ob 5. popoldne je bil pozvan na dvor tudi Pribičevič. ki je ostal z Radičem v skupni avdijenci do pol 7. zvečer.
V tem času je prišel na dvor tudi gospod Velia Vukičevič. ki pa je izjavil, da gre samo k ministru dvora Jankovi-ču. V resnici je ostal na dvoru *amo pol ure ter je pri odhodu izjavil novinarjem: «Vprašajte o položaju g. Radiča.»
Vukičevič vrni! mandat
Ze ko sta se mudila v avdijenci gg. Radič in Pribičevič, se je razširila verzija, da je bil g. Vukičevič pozvan da vrne mandat. Iz Vukičevičeve okolice so te verzije odločno zanikali, a dogodki so kmalu potrdili njihovo pravilnost. Še med avdijenco gg. Radiča in Pribičeviča je bil pozvan v dvor tudi g. Vukičevič. kmalu za njim pa še dr. Perič. tako da so brli nekaj časa vsi Štirje pri kralju. Ko se je dr. Perič ob 8.10 vrnil z dvora, je izjavil novinarjem na vprašanj«, kaj prinaša z dvora novega:
«G. Vukičevič ?e pravkar vrnil kroni mandat. Vpcassn za svet. sem vladarju nasvetoval. da poveri sedaj mandat za sestavo koncentracijske vlade g. dr. Marinkoviču. Krali ie moj nasvet sprejel in sedaj grem da obvestim o tem gospoda dr. Marinkoviča.«
Neprijetno slovo
Dr. Perič se ie takoj nato podal na stanovanje dr. Marinkoviča. ki je še vedno bolan. Kmalu za njim se je vrnil z dvora tudi g. Vukičevič. Bil je napram novinarjem skrajno rezerv:ran in očividno nenavadno slabe volje. Na razna vprašan ia je samo potrdil, da je res vrnil mandat ter pristavil: »Sedaj pa čakajte na koncentracijo, laz za vas nisem več Interesanten.«
G. Vukičevič je nato odšel v vladno predsedstvo, kjer so ga z največjo ner-voznostio pričakovali radikalski mini-
stri dr. Spaho in dr. Korošec. Navzoč je bil tudi dr. Mijovič. G. Vukičevič jih je na kratko informiral o novem pre-okretu v situaciji. Njegovo poročilo je vplivalo na vse navzoče zelo porazno. Ob 8.45 se je vrnil v vladno predsedstvo tudi g. dr. ePrič. ki je obvestil g. Vukičeviča, da je dr. Marinkovič mandat sprejel in da bo takoj jutri dopoldne stopil v stik s šefi parlamentarnih skupin,
Marinkovicev mandat
Odhajajoč iz vladnega predsedstva, je dr. Perič znova potrdil, da je dobil in sprejel g. dr. Marinkovič mandat za sestavo koncentracijske vlade. Ob 9. je odšel domov tudi g. Vukičevič v spremstvo tudi g. dr. Perič, ki je obvestil g. vinarjem vsako izajvo.
Vest o mandatu dr Marinkoviča se je bliskovito razširila v vseh političnih krogih in izzvala nemalo senzacijo. Dejstvo, da je dobil mandat za sestavo
upravastve: LJubljana, frOcinora uHc* it sa- — Telefon št. 2036.
ioseralal oddelek: Ljubljana, freAer-vrra uMca St. 4. — Telefon št. «49«
Podružnici: Maribor, Aleksa idrora št. 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-' lana St_ 11.84« - Praha čislo 78.180.-Wien,Nr. 105JUI.
koncentracijske vlade se splošno tolmači kot povsem nepričakovan uspeh KDK, zlasti še, ker so tako radikali kakor demokrati popoldne z vso sigurnostjo širili vesti, ki jih beležijo tudi nekateri večerni listi, da bo imenovana generalska vlada. Vukfičevičevo okolico je razvoj dogodkov silno presenetil, a tudi g. Davidovič je bil tako kon-sterniran, da je odklonil novinarjem, ko so ga vprašali za mnenje, vsako izjavo.
Pašicevci so zopet bojeviti
Šele zvečer se je izvedelo, da je bil danes dvakrat v avdijenci tudi g. Aca Stanojevič, ki je dopoldne dolgo časa konferiral na stanovanju g. Marka Trif-koviča z raznimi radikalskili prvaki. Iz okolice Vukičeviča se zatrjuje, da pripravljajo pašičevci novo akcijo proti g. Vukičeviču in da so tudi oni v veliki meri pripomogli do tega, da ie ostala misija g. Vukičeviča brezuspešna.
Odločilen vpliv gg. Radiča in Pribičeviča na
razvoj vladne krize
Sanacijski program KDK. ~ Pribičevičeva avdijenca
mejnik v razpletli krize
Beograd, 20. februarja i. Sobotna triurna avdijenca Svetozarja Pribičeviča je bila zunanje znamenje političnega preobrata, katerega prva etapa se je danes izvršila z osebnim polomom Vetje Vukičeviča in njegove okolice. Do-čfan so trezni politični krogi še v soboto bili prepričani, da bije zadnja ura klero-radiikalnemu režimu, g. Vukičevič in g. dr. Korošec vse do zadnjega nista verovala, da bi se mogel njun načrt podreti. Bila sta naivna dovolj, da sta celo verovala, da bo mogoče še v zadnjem trenutku razdvojiti KDK in sprejeti Stjepana Radiča v vlado, ako pa to ne, da bo g. Vukičevič kratkomalo predložil ukaz o imenovanju svoje vlade, katere sestava je bila že v petek dogovorjena.
Po sobotni avdijenci Svetozarja Pribičeviča, ki je vladarju, kakor se sedaj naknadno izve, razložil veliki sanacijski program KDK za reševanje naših notranjih težkoč, je včeraj prišla avdijenca Stjepana Radiča, ki se je povsem solidariziral s Sv. Pribičevičem. S temi avdijencami je KDK postala središče v razvoju nadaljnje politične sftuacie, kar so dogodki današnjega dne še bolj potrditi. Velike važnosti je bila opoldanska konferenca Sv. Pribičeviča in St. Radiča z g. Davidovičem, ki je prišel voditelje KDK prepričevat, toda je od sestanka odšel sam prepričan, da je treba g. Vukičeviča takoj zapustiti. S tem je postalo tudi formalno sigurno,
Davidovič in Vukičevič
Beograd, 20. februaria r. Od uglednega člana KDK. ki ie dobro poučen o poteku današnje konference med Davidovičem, Radičem in Pribičevičem. ie izvedel vaš dopisnik naslednje podrobnosti:
Gg Pribičevič in Radič sta izjavila g. Davidoviču. da je cela osnova današnjega režima lažna, ker večina sedanjega parlamenta ni bila izvoljena Po svobodni volji naroda Izhod iz sedanje krize je mogoč edino na dva načina: ali se izvedejo povsem svobodne volitve in se potem iz svobodno izvoljenega parlamenta poišče parlamentarec ki bi mogel sestaviti vlado, ali pa se najde kompromis to ie da bi kaka izvenparlamen-rarna oseba sestavila vlado, v katero bi vstopili vsi šefi strank
Ci. Davkiovič ie navedel svoie naziranje o položaju, iz katerega se ie moglo povsem iasno razvideti. da se defloltlvno odreka vsak! kombinaciji z Vukičevič«. kar je največja senzacija današnjega dne. Z ozirom na to je jasno, da ie moral g. Vukičevič vrniti mandat.
Razpoloženje med demokrati
Beograd, 20. febr. i. Demokratski krogi so izročitev koncentracijskega mandata go« spodu dr. Marinkoviču sprejeli z mešanimi občutki. Davidovičevi prijatelji so ozlovolj« jeni, njegovi nasprotniki pa ga kritikujejo, češ da je njegova politika doživela celo vr« sto neuspehov, ker se je podajal iz eksfcre* mi v ekstrem Davidovič bi mogel pri raz* govorih z Veljom Vukičevičem dobiti čla* na svojega kluba g Kosto Timotijeviča, za notranjega ministra, ni ga pa hotel imeti in je »preiel dr Korošca. Ako bi bil pravo« časno odbil r~-' ' "-nje z Veljom Vuki* če vi čem. bi si'	avtomatsko prešla v
njegove roke	vil je pa kompromis
z g. Vukičevičer 1 sedaj ie moral cfoži* veti, d« ie Vel'8 Vukičevič pronadel in da ie mandat prešel v roke dr. Voje Marin« koviča.
dia je g. Vukičevič odigral, 'ker ni mogel več računati na podporo demokratskega Muba.
Dočim so še nekateri popoldanski listi, predvsem »Pravda« uporno vztrajali na tem. da bo vendar imenovana Vukičevičeva vlada, so se dogodki naglo približala odločitvi. Tudi tu je zopet KDK igrala odločilno vlogo. Kralj je poklical na posvetovanje najprej St Radiča in takoj nato Sv. Pribičeviča ter je ostal z obema predsednikoma KDK v dolgem razgovoru.
Kot rezultat tega razgovora moramo zabeležiti, da se je krona odločila napraviti še en poskus za koncentracijo, in sicer potom g. dr. Marinkoviča, preden pristopi k drugačnemu reševanju politične krize. Takoj po razgovoru s Stjepanom Radičem in Svetozarjem Pribičevičem sta bila poklicana v dvor skoro istočasno Velja Vukičevič in predsednik Narodne skupščine dr. Perič. Prvi se je skoro takoj vrnil in je mogel le sporočiti, da je vrnil mandat, Drugi je kmalu nato izjavil, da se je kiralj odloči! poveriti sestavo koncentracijske vlade g. dr. Marinkoviču. V nadaljnjem razvoju dogodkov nocoj ni mogoče delati kombinacij, to pa stoji, da je krona čvrsto odločena ustvariti čisto in zdravo situacijo ter omogočiti vlado, ki bi mogla izvesti veliki reformni program. Stoji tudi to, da krona pri tem v prvi vrsti računa tudi na sodelovanje KDK.
Kralj in kraljica odpotujeta v Francijo
Pariz, 20. februarja i. »Matin« poroča, da prispe jugoslovenska kraljeva dvojica prihodnji teden v Pariz, od koder odpotuje po kratkem bivanju v neko francosko kopališče.
Kraljica Marija za šolske poliklinike
Beograd, 20. februarja i. Kraljica Marija je pred svojim odhodom v Bukarešto darovala za ustanovitev šolskih poliklinik 100 tisoč dinarjev.
Lombardna posojila Postne hranilnice
Beograd, 20. februarja i. Poštna hranilnica in njene podružnice bodo še naprej dajala lombardna posojila na podlagi naj manj 50 kosov obveznic vojne odškodnine, 7% državnega investicijskega posojila in 4% obveznic za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Posojila se dajejo vsem osebam in ustanovam brez razlike. Na eno obveznico vojne odškodnine se dovoli 30 Din posojila, na eno obveznico 7% državnega investicijskega posojila 70 dinarjev in na eno 4% obveznico za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini 30 Din. Posojila se dovoljujejo naj-dalje na tri mesece proti 7% obrestim.
Stresemannov sestanek s Titulescom
Lucca, 20. febr. g. Danes ob 17. se je vr» iil med nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom in romunskim zunanjim mi* nistrom Titulescom razgovor v bližini Cap Martina.
Krvava volilna borba na Poljskem
Varšava, 20. febr. s. Na nekem. včeraj« Snjem volilnem zborovanju v predmestju je prišlo do streljanja, pri katerem je bilo 10 oseb težko ranjenih. 19 oseb je bilo are« tiranih.
Pravi in lažni parlamentarizem
Tehtne in točne izjave g. Pribičevfča
Zakaj bi KDK akceptirala eventualno tudi izvenparlamentarca za ministrskega predsednika. — O parlamentarizmu največ govore oni, ki so ga s svojimi dejanji najbolj poniževali in rušili
Beograd, 20. februarja, p. GG. Radič in Pribičevič sta po svoji avdijenci odšla z dvora skupaj v Narodno skupščino, kjer sta imela najprej krajšo konferenco s svojimi prijatelji iz KDK. nato pa je sprejel Pribičevič skupino novinarjev in jim podal naslednjo izjavo:
<Ob 5. popoldne sva bika g. Radič in jaz sprejeta od Nj. Vel. kralja v skupni avdijenci. Nj. Vel. kralj se je najprej zanimal za stališče šefov KDK do sedanje situacije. Pred avdijenco sva se dopoldne sestala z g. Davidovičem, ki je naglasil, da stoji še vedno na stališču, da mora KDK stopiti v vlado. Pojasnila sva mu, da slej ko prej ne moremo v vlado Velje Vukičeviča. S tem je nastala nova situacija, ki je rodila potrebo, da g. Velja Vukičevič vrne mandat. G. Davidovič se je s tem strinjal. Pojasnila sva mu tudi, da se je kandidatura izven parlamentarne osebnosti pojavila samo za slučaj, da ne bi mogel sestaviti vlade noben parlamentarec.* «V zvezi s to novo situacijo je bila tudi naša avdijenca pri Nj. Vel. kralju. Šefi KDK so se zedinili na to, da se mora kriza čim prej rešiti, ker čakajo parlament izredno važne in nujne naloge. Izjavili smo pripravljenost KDK sodelovali v taki vladi, ako bo upoštevala naš program. Po naši avdijenci je bil od Nj. Vel. kralja sprejet v avdijen* ci predsednik Narodne skupščine doktor Ninko Perič.»
Novinarji so opozorili g. Pribičeviča na verzijo današnjih « Novo-sti*, da bi ime! sestaviti novo vlado general Do-kič.
«Ta kandidatura je povsem brez podlage,« je odvrnil Sv. Pribičevič. «Gre za to, da sestavi vlado kak parlamen-tarec.»
«Ako pa je ne bo mogel?*
«Potem pride v poštev pač kaka druga kombinacija; država mora imeti vIado.»
Novinarji so pripomnili, da se v javnosti mnogo komentira Radičev predlog kot udarec proti parlamentarizmu.
«Ne,» je odgovoril Pribičevič, «saj smo mi baš vrgli predstavnika lažnega parlamentarizma, ker nočemo pristati na režim, ki je prišel s pomočjo nasilnih volitev. S policijo in orožništvom dobiti pri volitvah večino, potem pa govoriti, da je to parlamentarizem, pač ne gre. Sicer pa sedaj ne gre za to, katera oseba tega ali onega poklica naj bi bila za predsednika vlade, temveč za to, ali bo mogla tu oseba reš;tj parlamentarizem in ga dvigniti. Nikdo ne more oporekati, da je predsednik Če-
škoslovaške, veliki naš učitelj Toma Masaryk, izredno svobodoljuben človek ki je levičarsko razpoložen, kakor bi se pri nas reklo. Pa je vendar ta gospod Masaryk dvakrat sestavil uradniško vlado po volji češkoslovaškega naroda, ki nima nepismenih. To je zahteval parlamentarni položaj, ker stranke niso hotele prevzeti odija za posle, katere je moral parlament izvesti.*
«Sedaj dvigajo,« je nadaljeval Pribičevič, «najhujši hrup baš oni ljudje, ki so aktivnega generala sprejeli za člana kabineta, ki so proti zakonu o splošni upravi aktivnega polkovnika nastavili za velikega župana. In sedaj napadajo nas, da rušimo parlamentarizem, ako vlade ne sestavljajo policajradikali, temveč jo sestavlja kak upokojen, recimo general. Torej režim glavnjače na čelu države je parlamentarizem, svobodne volitve, ki naj bi jih Izvedla Izvenparla-mentarna osebnost, pa naj bi bile proti parlamentarizmu. Jaz sem dopoldne rekel g. Davidoviču, naj se vse stranke sporazumejo, da se od danes napravi tabula rasa in izvedejo svobodne volitve, potem pa sestavi strogo parlamentarna vlada na podlagi rezultata popolnoma svobodnih volitev. Izven-pariamentarna oseba bi imela ta plus, da ni ničesar storila proti parlamentarizmu. g. Vukičevič pa je s svojim volilnim terorjem in volilno korupcijo zrušil temelje našega parlamentarizma. To je moj odgovor onim. ki upajo, da ne bomo zrušili njihove nepremagljive trdnjave. Parlamentarizem je v nevarni krizi in treba ga je rešiti. Tega pa ne zmore samo ena oseba, za to je treba sodelovanja vseh s svobodno voljo naroda izvoljenih poslancev. Skupina gospoda Velje Vukičeviča pri oblastnih volitvah od 1200 poslancev, ki se jih voli v državi, ni dobila niti enega. Ako bi imeli svobodne volitve v parlament, bi istotako ne dobila niti enega mandata. Takega parlamentarizma mi no-čemo.»
Eden izmed novinarjev je pripomni!, da bi vendar ne bilo primerno, da bi bil general na čelu vlade.
«Zakaj ne?» je odvrnil Sv. Pribičevič. «Genera! Miloša vi jevič je prišel v vlado kot aktivni general z epoletami na ramenih. Ako je mogel postati član vlade aktiven general, zakaj bi ne mogel postati upokojen.«
Svetozar Pribičevič je končno še enkrat naglasil, da je za izvenparlamen-tarno osebnost samo v slučaja, ako se ne bi našla nobena primerna oseba v parlamentu.

Policijsko nasilje nad ljubljansko
samoupravo
Pod tem naslovom smo v našem nedeljskem listu priobčili članek gosp. dr. A. K., ki je ostro žigosal razveljaviienje občinskih odsekov po odloku velikega župana. Ta članek je v veliki meri baziral na premisi, da pri volitvah občinskih odsekov nihče ni zahteval volitev po proporcu, kakor to predpisuje občinski red za Ljubljano.
Sedaj se je izkazalo, da ta premisa ne drži, ker je ugotovljeno, da je obč. svet. dr. Ravnihar pred volitvami odsekov izrecno zahteval, da se voli po proporcu v smislu 8 55. al. 2. Baš na to zahtevo t>a v glavnem opira veliki župan svoj odlok o razveljav-Ijeiiiu odsekov. Radi pogrešne premise so nujno nastale tudi posresne konkluzije, ki bi sicer dopuščale ostro žigosanje protizakonitega akta, v danem slučaju pa so bile velika krivica za velikega župana. Ker nočemo nikomur delati krivice in nam je glavno načelo resnica, lojalno popravljamo pogrešno premiso in storjeno krivico ter prostovoljno preklicujemo in obžalujemo neosnovani napad na velikega župana gosp. dr. Vodopivca, v kolikor je bi! ta napad posledica te pre-mise.
V	opravičilo dobre vesti pisca gosp. dr. A. K., kakor tudi v naše opravičilo, navajamo^ to, da je bil članek spisan v soboto ponoči na podlagi avtentične informacije, ki jo je priobčil istega dne popoldne fSloven-ski Naroda glede utemeljitve velikega župa-Ba ter na podlagi novinskih poročil o seji občinskega sveta z dne 7. februarja, kateri viri tki so se sedaj izkazali za pomanjkljivi, ker je bilo iz njih izpuščeno to, kar tvori glavno bazo nremise gori omenjenega članka. V poročilih «Jutra>, <Slov. Naroda> in <Slovenca> o občinski seji z dne 7. februarja ni namreč nikjer zabeleženo, da je bila pred volitvami odsekov stavljena zahteva za volitve po proporcu, avtentično poročilo <S1ov. Naroda* o utemeljitvi razpustifvenega odloka velikega župana od istega dne pa tudi ni povedalo, da bazira ta odlok predvsem na vprašanju te zahteve.
V	dobri veri, da so ti viri popolni in zadostni za pravilno premiso nadaljnjih konklu-zij in ker isto noč ni bilo dobiti novih avtentičnih pojasnil o zadevi, je bil tako spisan in priobčen članek ^Policijsko nasilje nad
ljubljansko samoupravo*.
*
S tem, da je padla premisa glede vprašanja zahteve po proporčnih volitvah, ki je tvorila en, četudi glavni del pri občen ega protesta proti odloku velikega župana, pa seveda še ni rečeno, da je odlok gosp. velikega župana tudi sicer neizpodbiten. V naslednjem priobčujemo članek, ki smo ga prejeli iz vrst občinskih svetovalcev ln ki s teMnimi annrnienti dokazuje, zakaj jo odredba velikega župana pr"ti duhu zakona in zaradi i nevzdržna, Hanek se glasi:
Cela jurfdična struktura odloka gosp. velikega župana sloni na dejstvu, da je en občinski svetovalec na dotični seji stavil za-
li
hlevo, da se imajo volitve v odseke vršiti po § 56. al. 2. občinskega reda in da mora tako zahtevo občinski svet uvaževati in da bi se torej volitve v odseke morale vršiti po proporcu med strankami, ki za volitve v odseke pridejo v poštev. To da se ni zgodilo, zato so se volitve v odseke izvršile protizakonito in da je torej razpust odsekov utemeljen.
Nasproti tej argumentaciji odloka velikega žunana je treba ugotoviti:
Ko je žunan dr. Puc odredil volitve odsekov, je bila večina klerikalnih svetovalcev izven dvorane in so baš v tem trenutku zopet pričeli prihajati v dvorano. Medtem se je takoj za županovo odredbo, da prehaja na dnevni red volitve odsekov, oglasil k besedi dr. Ravnihar in predlagal, da se voli po proporcu. Žunan je odredil v smislu stavljene zahteve volitev po proporcu ter razdelitev volilnih listkov — in v tem trenutku sn klerikalni občinski svetniki vstali in šli. tako da so na njihovih mizah ostal? le beli volilni listki, ki so SLS klicali k dolžnosti, naj se volitev udeleže. Se predno so bili listki razdeljeni, klerikalcev ni bilo več v dvorani.
Zato ne drli trditev gosp. velikega župana. «da se ST-S ni dala prilika udeležiti se volitev* in tudi ne drži. da se ie volilni akt pričel izvajati v «nenavročno?ti SLS».
Z odhodom SLS pa je postala zahteva po proporcijonalnib volitvah faktično neizvedljiva. ker ie bila navzoča samo ena skupina, ki je imela pravico voliti v odseke. Zahteva dr. Ravnihnrja je zato avtomatično odpadla, ako je ohč?n«ki svet hotel, da od=eke pol-nogterilnn i*roH. Ako bi SDS izvolila v odseke le 5 članov kdo bi volil ostale štiri, ker ie SLS zapustila dvorano in nihče ni mogel vedeti, kdaj se zonet vrne in ali se snloh vrne! Ako bi obveljala pravna utemeljitev gosn. velikega žunana. potem more delo v ljubljanskem občinskem svetu onemogočiti že skupina 6 svetovalcev enostavno na fa način, da ali v dvorani ostane in ne voli, ali pa. da pred volitvami zapusti dvorano. Take konsekvence pa so absurdne in dobro bi bilo, ako bi gosp. veliki župan premislil, kam bi tako <zakonito> onemogočanje konstituiranja odsekov v praksi pelfnlo. Odhod SLS vendar ne pomeni. da Je treba volitve odstaviti z dnevnega redu alf da je voliti samo okmiene odseke, ki nimajo za-konfteea Števila članstva. Zato SDS nI preostaja ?o drugega, kakor da {e volitve izvedla na podlagi one liste, ki Je bila dejansko ln edina predložena.
Odredba velikega župana Je zato v zakonu neutemeljena in povsem nasprotna avtonomiji občinskega sveta ljubi lanskega ter sloni na tak? interpretaciji zakonskih določil. kakršno SLS potrehnie. In ne na taki, kakršna je v duhu zakona utemeljena in praktično edino izvedljiva
Madžarom se mudi...
Madžarska hi rada likvidirala monoštrsko afero z javno dražbo, ker se boji ženevskega zasedanja, ki se prične 5. marca. — Madžarska uradna poročila pravijo, da so že pričeti uničevati vojni materifal, najbrže pa so ga Madžari pravočasno odstranili
Budimpešta, 20. februarja z. Uradno se poroča: V zvezi z monoštrskim carinskim incidentom ie. kakor znano, madžarsko-av-
striiska komisija izvedla 17. Januarja na lica mesta preiskavo, kjer je ugotovila, da je bilo postopanje zastopnika avstriiskih železnic pravilno. Zastopnik je Izjavil, da vojni materija! v petih vagonih še ni bil po vseh predpisih izročen madžarskim železnicam in da ie treba zato pošiljko vrniti na .avstrijsko ozemlje.
Z ozirom na to je madžarsko finančno ministrstvo 20. iannaria dvignilo carinsko zaporo nad požilfko hi dalo pošiljko na razpolago železnici, da io vrne Avstriji. Proti pričakovanhi pa je zastopnik avstrijskih železnic prevzem odklonil, češ da sedai po mednarodnih normah razpolaga z blagom.
Postaienačelnik v Monoštru ie nato pozval postaienačelnika v Veroni. da pozove pošiljatelja za nadaline dispozicije. Veron-skl postaienačelnik sporoča v odsrovoru z dne 7. februarja, da se pošiljate!] nI JaviL Načelnik v Monoštru ie nato oddal priporočeno pismo za pošiljateljem, da bi dobil na-
daljne dispozicije, toda ni dobil odgovora. Po veljavnem obratnem pravilniku in bern-ski železniški konvenciji ie ravnateljstvo madžarskih državnih železnic sklenilo, da bo blago prodalo na javni dražbi.
Budimpešta. 20. februarja s. Ravnateljstvo madžarskih državnih železnic objavlja uradno poročilo v katerem zatrjuje, da je skušala povrniti pošiljko orožja avstrijskim zveznim železnicam, ki oa ie niso hotele sprejeti. Ker ie do mednarodnih normah taka pošiljka pošiljatelju na razpolago in se ta ni javil, je ravnateljstvo sklenilo, da bo blago 24. t. m. na iavni dražbi prodalo. Ker pa vsebuie pošilika vorni materiial, se je ravnateljstvo obrnilo na ministrstvo za državno obrambo za navodiia. Ministrstvo ie stavilo pogoj, da le treba pošiljko komisljo-nelno pregledati in deklarirati kot vojni materiial. 16. L m. Je pričela posebna komisija treh zapriseženih strokovnlakov proučevati ves materijal. ki bi mogel služIti v vojne svrtae. Ta dela bodo v kratkem zaključena. na kar bo pošilika kot star materijal prodana na iavni dTaibi.
Boj za vlado v Rumuniji
Velika protestna zborovanja opozicije brez incidentov. - Bra-
tianova ponudba opoziciji
Vest, da je državni tajnik Paterescu ponudi! voditelju narodne kmečke stranke Maniu sodelovanje v vladi, deman
Bukarešta, 20. februarja, s. Včeraj je bilo v Ploestiju četrto veliko zborovanje opozicije. Razen socijalnih demokratov so na tem zborvanju govorili tudi zastopniki narodnih zaranistov. Zborovanja, ki je poteklo popolnoma mirno, se je udeležilo nad 10.000 ljudi. Tudi med demonstracijskim obhodom, ki se je vršil po zborovanju, ni prišlo do nikakega incidenta.
tirajo v vladnih in v opozicijonalnih krogih. Ta demanti pa je po naziranju političnih krogov samo formalnega značaja. Korak, ki ga je storila vlada pri opoziciji, je bil storjen sporazumno z regentskim svetom.
Razorožitvena posvetovanja v ženevi
Pod predsedstvom čsl. zun. ministra dr. Beneša. — Moskva je poslala svojega opazovalca. — Prva udeležba Nemčije
Ženeva, 20. februarja (s-pa). Dopoldne se je pod predsedstvom češkoslovaškega zunanjega ministra dir. Beneša sestal raz-sodiščni in varnostni odbor na drugo zasedanje. V otvoritvenem nagovoru ie omenil predsednik dr. Beneš dela poročevalskega odbora, ki ie nedavno zboroval v Pragi: poroča! ie dalje, da ie ta odbor izdelal za komisije razsodiščnega in varnostnega odbora tri spomenice, ki se baviio z razsodiščem postopanjem, varnostnimi garancijami in onimi členi pakta Društva narodov, ki obravnaVak) preprečitev mednarodnih sporov. Dt. Beneš Je predlagal naj bi komisija te spomenice v splošni debati proučila ter se posebej bavfla s stališči posameznih vlad.
Splošno debato ie otvoril angleški zastopnik lord Guhenden. Z ozirom na okol-nost da Društvo narodov ne uživa povsod zaupanja, je govornik v imenu angleške vlade povdaril poseben 'čcmen in pravilnost dr. Benešove ugotovitve, da že pakt Društva narodov nudi dovollno mero garancij. Veliko vrednost teh garancij je treba pri-
znaii ln naglasiti. da ie bila v večini prime-merov zadostna za preprečitev nadaiinih sporov. V smislu angleške spomenice je lord Chushenden priporočal, nai bi sklepanje regijonalnih pogodb, ki iih ie treba zahtevati veljala kot vzorec locamska pogodba.
Seiam prisostvuie kot sovietsld opazovalec Boris Stein. Seie se ie udeležil prvič tudi nemški delegat. Francoski delegat Patrl-Boncour je imel dolgo konferenco s predsednikom varnostnega odbora dr. Bene-šem.
Ženeva. 20. februarja s. Za 15. marca je sklicana plenarna sei;i razorožitvene komisije. Malo pred tem t. i. med 5. in 15. marcem se sestane svet Društva narodov.
Pariz, 20. februaria e. Sauerwein piše v Matinu, da bo najvažnejša točka razgovorov pred svetom Društva narodov nota Male antante o tibotapljaniu orožja na Madžarsko. Društvo narodov bo zavzelo napram Madžarski energično stališče, ker le miTovna politika v Evropi odvisna od ugodne rešitve monoštrskega incidenta.
Vladna zmaga pri občinskih volitvah v Bolgariji
Sofija, 20. febr. g. Pri včerajšnjih občin« skih volitvah je prejela vladna koalicija 60 odstotkov oddanih glasov.
Brzojavka za pustni torek
Rim, 20. februaria o. Večerni listi objavljajo vsebino načrta za reformo narodnega predstavništva, katerega je danes odobril ministrski svet. Zanimive v tem načrtu so naslednje podrobnosti, ki doslei še niso bile znane. Kandidatno listo poslanske zbornice, ki bo obsegala 400 imen. bo obiavij uradni list. Tri tedne oozneie se bodo vršile volitve in sicer potom glasovnic, na katerih bodo poleg liktorskega snopa natisnjene naslednje besede: »Ali odobravate poslansko listo, katero le sestavil veliki fašistični svet?« Volilee bo pod to vprašanje napisa! da aH pa ne. Vse glasovnice se bodo odposlale v Rim na Drizivno sodišče, kjer se bo izvršilo definitivno štetie. Ce Predlagana lista ne bo dobila večine oddanih glasov, se bodo razpisale nove volitve, pri katerih bodo dovoliene tudi druge volilne liste, ki iih bodo smele predložiti vse organizacije, če šteleio med svojimi člani naimanj 500 volilcev. Te liste bodo smele vsebovati, največ 300 kandidatov. Zmagala bo lista, ki bo dobila naivečie število glasov. Ostalih 100 poslanskih mandatov se bo razdelilo med manišinske liste.
Petrolejska politika
Newyork, 20 febr. (be.) «Newyork He» rald» poroda, da je boj med Standard Oil in Royal Dutch Shell Company glede cen petroleju oa indijskem tTgu prenehal in si* cer na intervencijo predsednika petrolej« ske družbe Standaid Oil.
Washington, 20. febr. (be.) Državni taj* nflc Kellogg je pozval pariškega poslanika, naj prouči petrolejski zakon, ki je bil pred kratkim predložen francoski zbornici. Ame* riške petrolejske družbe so namreč izjavi, le, da je tozadevni zakon naperjen proti ameriSrim interesom.
Washlngton, 20. febr. (lo.) Državni urad je sklenil, da se posveti petrolejskemu za* koiiu, katerega je sprejela Kolumbija in ki omogočuje zaplembo petrolejskih vrelcev, vsa pozornost, ker so v tem slučaju globo* ko prizadete ameriške petrolejske družbe.
Anarhistično-komunistična pronasranda v Bolgariji
Sofija, 20. febr. s. Ko je včeraj policija preiskovala del nekega predmestja, je med drugimi pozvala neko sumljivo osebo, da se legitimira. Mož je potegnil revolver in oddal na policijskega urednika dva strela, ki pa nista zadela Policijski uradni-k je na« to strelial na napadalca in ga na mestu ustrelil. Pri niem so našli razen revolverja še bodalo in <fve bombi. Preiskava je do* gnala,, da se piše ustreljeni napadalec Ste* fan Draganov, po poklicu čevljar, doma iz Loma.

Grozen zločin
Otomuc, 20. febr. g. V bKfini Olomuca je 331etni strojnik Ivan Kovač, ki je hodil v Moravsko Ostravo na delo, izvršil stnu šen zločin nad svojo ženo. Ko je žena ku« rila peč, jo je od zadaj polil z bencinom m zažgal. Ljudje sc opazili dim in svetlobo ter so udrli v zaklenieno stanovanje. Žena se je še malo zavedla in povedala, kako je mož izvršil svoje dejanje. Mož je med« tem zbežal iz stanovanja v neki skedenj, kjer se je obesil na žebelj. Orožniki pa so ga našli, rešili še živega in zaprli Zakonca sta imela dva otroka. Mož se ie v Mora v* ski Ostravi seznanil z neko žensko in se je hotel znebiti žene.
Mahinacije makedon-stvujuščih v Parizu
Aretacija Mladena Kostova.
J. S — Pariz. 19. februaria
Neizprosna ie francoska policija za naše brate makedonstvujušče. Ne da jim. da bi se gibali, kaj šele. da bi se, kakor na Dunaju, producirali z revolverji in handžarji. Vsa so v evidenci in vsak njihov koraik zasledujejo. zlasti oa takrat, kadar se pojavi v Parizu kakšna njihova »simpatija«.
Že dolgo časa se pripravljalo, da bi obračunali z uglednimi bolgarskimi emigranti v Franciji Od teh jim ie tm v peti zlasti bivši poslanec in publicist Mladen Kostov. Da b: mogli obračunati z njim. so si izmislili pripravno solucijo po grškem receptu.
Bolgarska vlada je zahtevala ekstradaci-jo Mladena Kostova. aktivnega člana Ju-goslovensko-bolgarske lige. Obtožen je, da ie kot predsednik stanovanjskega odbora pred 7. leti prejel podkupnino. V aktu eks-tradacije bolgarska vlada ni navedla, zakaj se ni zmenila za Kostova dolgih 7 let, temveč'je priložila samo dokument o njegovem zločinu — izjavo nekega sofijskega meščana, da je tega in tega dne podkupil tedanjega predsednika in sedanjega pro-tivnika makedonstvujuščih Mladena Kostova. '
Francoske oblasti so v vsakem oziru rigorozne, zato ie sodišče ob pritoki diplomatske intervencije in zahteve po izročitvi Kostova takoj aretiralo tega nevarnega zločinca, ki ie pred 7 leti prejel podkupnino. Toda prav tako so rigorozne. kar se tfče tepolnitev vseh zakonskih formalnosti. Tako je sodišče, razumevajoč težki položaj ntakedonstvtrjuščih. izjavilo, da preda Kostova. vendar pa pod pogogem. da se m« tzroče boli verodostojni dokumenti o zločinu aretiranca. kakor ie Izjava nekega sofijskega meščana
Tudi francoski tfsk se Je zainteresiral za Mladena Kostova. ki le že 10 dni v preiskovalnem zaporu in čaka. da m<ne termin. ki ga ie francoska vlada določila za dostavo verodostojnih dokumentov. Vsa javnost ie na strani Kostova ter žeHno pričakuje 21 t m., do katerega se mora bolgarska vlada izjaviti.
Gibanje SDS v mariborski oblasti
Tekom zadnjih tednov se razvija v organizacijah SDS v mariborski oblasti živahno življenje. Kljub sezoni, ki je posvečena bolj zabavam in ni posebno prikladna za politično delo, se vendar tudi to razvija intenzivno v vseh delih naše oblasti.
V	Križevcih pri Ljutomeru je krajevna organizacija SDS, ki šteje danes blizu 50 Članov, dne 15. januarja obnovila svoj odbor. Predsednikom je ponovno izvoljen gosp. Jakob Senčar.
V	Sv. Štefanu pri Šmarju se je vršil občni zbor strankine organizacije 22. januarja ob zadovoljivi udeležbi članstva. Organizacija deluje v težkih razmerah, ker tamošnji g. župnik skuša v kali zatreti vsako napredno gibanje in zlasti iztrebiti <Domovino» iz svoje župnije. Vendar 6e pa organizacija pod predsedstvom odličnega kmetovalca Janka Koprivca lepo razvija.
V	Št. Iljn r Slov. goricah, kjer pred nekaj leti sploh ni bilo mogoče misliti na kak-8no napredno gibanje, obstoja danes pod predsedstvom gosp. Sfiligoja žs močna organizacija, ki je zbrala svoje člane na občnem zboru 29. januarja. Začasno obsega organizacija tudi še občino Ceršak, ki so si jo pri lanskih občinskih volitvah naprednjaki osvojili, in pa občino Selnico.
Organizacija okolica Šmarje pri Jelšah je bila ustanovljena šele lansko leto, pa je že pri jesenskih občinskih volitvah pokazala, da vrši svojo nalogo dobro. Za 2. t m. je sklicala občni zbor, na katerem je sreski tajnik gosp. Malgaj podal poročilo o položaju. Odboru organizacije predseduje ponovno vrli posestnik in gostilničar Martin Tojnko.
V	Sv. Marjeti na Dravskem polju se Je
organizacija iz skromnih začetkov pred dvema letoma razvila do danes v močno skupino, ki šteje že nad 50 organiziranih Članov. Dne 5. t. m. je imela svoj dobro obiskani občni zbor, na katerem je bil za predsednika ponovno izvoljen agilni posestnik in tesar Ivan Mendaš. Organizacija, v katere odboru je tudi naš oblastni poslanec gosp. Joško Finžgar, je pri lanskih občinskih volitvah dosegla odličen uspeh. Zalibog se je druga napredna skupina po volitvah vezala b klerikalci. Zborovale! so na občnem zboru izrekli zahtevo, da se ukine taksa na šolska naznanila ter so se tudi odločno izrekli nameravani uvedbi šolnine.
Gospodarsko in politično društvo za II. okraj v Mariboru, ki je pod tem imenom tvorilo doslej krajevno organizacijo za ta okraj, je za 9. t. m. sklicalo občni zbor ter se kot društvo likvidiralo in pretvorilo v Krajevno organizacijo stranke. Šteje danea blizu 200 članov. Predsednikom je bil ponovno izvoljen gosp. profesor Luka Brolih.
V	Sv. Barbari v Halozah se je lansko leto pod predsedstvom uglednega kmetovalca Franca Jurgeca iz Paradiža ustanovila ena izmed najmlajših strankinih organizacij, katera se pa razvija v eno izmed najtrdnejših organizacij v Halozah. Na občnem zboru 12. t. m. so zborovalci izvolili odbor z dosedanjim predsednikom, odličnim posestnikom Francem Jurgecem na čelu.
V	Jarenini se je istotako 12. t. m. vršil občni zbor naše organizacije, katera je tudi pri lanskih občinskih volitvah kljub velikemu nasprotovanju vsemogočne klerikalije dosegla znaten uspeh. Organizacija šteje že danes nad 40 članov. Ponovno Izvoljeni predsednik gosp. Lubieoski je zborovalcem orisal politični položaj in cilje Kmečko-demokratske koalicije.
V	Žetalah je na občnem zboru tamošnje organizacije 12. t. m. poročal o položaju sreski tajnik gosp. Malgaj. Tudi ta organizacija pod predsedstvom uglednega kmetovalca in župana Simona Kolarja lepo narašča.
V	Sv. Barbari v Slov. goricah, kjer klerikalni prenapeteži pred štirimi leti niso niti pustili do besede gosp. dr. Pivka, je danes trdna organizacija SDS z nad 50 člani. Dne 12. t. m. so se člani zbrali pri predsedniku gosp. Šabedru, katerega so ponovno izvolili. Izrekli so tudi željo po zopetni uvedbi dnevne poštne zveze s Sv. Lenartom, dalie naj bi se cesta skozi občino Zimico v dolgosti 2 km izpeljala do broda v Zg. Dupleku: dalj« naj bi se cesta v občini Zikarce v dolgosti 1 Vi km skozi Dolge njive zvezala z okrajno cesto Sv. Rupert - Ptuj. Izrekli so tudi razne druge želje gospodarskega značaja, katere se bodo sporočile na merodajna mesta.
V	Št. Jurju ob juž. želez, je na občnem zboru krajevne organizacije SDS 15. t. m., katerega so se udeležili tudi številni zastopniki SKS, podal poročilo o političnem položaju gosp. narodni poslanec dr. Pivko. Organizacija je obnovila svoj odbor pod predsedstvom gosp. Franca Hajška.
V	Št. Pavlu pri Preboldu se je v nedeljo 19. t. m. ob 9. dopoldne pri gosp. Francu Vodeniku vršil lepo obiskan občni zbor ta-mošnje krajevne organizacije, na katerem je gosp. narodni poslanec dr. Pivko ob splošni pozornosti zborovalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj pristašev SKS, poročal o najnovejših političnih dogodkih. Organizacija je obnovila svoj odbor. Ker se je prejšnji predsednik gosp. Pilih pred meseci odselil iz občine, je bil nanovo izvoljen predsednikom gosp. Jernej Zaveljcina, tovarniški delovodja.
Popoldne ob 3. se je vršil istotako lep občni zbor krajevne organizacije v Braslov-čah pri gosp. Vrankoviču. Po odobrenju poročil odbora ie bil izvoljen nov odbor pot zopetnim predsedstvom gosp. župana Jožeta Omladiča. V odbor so izvoljeni zastopniki vseh vasi obsežnih občin Braslovče in Polzela. Organizacija šteje danes že nad 150 članov. Radi obsežnosti delokroga se je sklenilo, da se v doglednem času ustanovi za občino Polzelo posebna strankina organizacija. Tudi tu je gosp. narodni poslanec dr. Pivko podal politično poročilo, za kptero je žel burno odobravanje. Sklenilo se je tudi na obeh zborovanjih, v Št. Pavlu in v Braslov-čah, da se vršijo v obeh krajih 25. marca od organizacij sklicana zborovanja, na katerih bo strokovnjak predaval o novem davčnem zakonu.
Velike nesreče na mor ju
Berlin, 20. febr. (be.) Češkoslovaški tovorni parnfk «Arna» ie na poti iz Alžirja v Anglijo, zadel pri Cap Gata v južni Špa# ni ii na skalovje in se potopiL Posadka je bila rešena.
Šanfihaf, 20 febr. (be.) Pri činkiangu sta se potopila japonski parnik Vhutamaru in kitaiski parnik Hsintaming. Utonilo je 300 Kitajcev.
ši krali i
Rumunski pevci so si osvojili Ljubljano
Prisrčen sprejem odličnih gostov iz zavezniške Bukarešte. Ovacije in manifestacije na večernem koncerta v Unionu
K sprejemu redkih gostov iz Rurau-nije, članov slovitega bukareštanskega pevskega zbora «Cantarea Romaniei*, ki so se na povratku z velike turneje po Franciji in gornji Italiji odločili tudi za nastop v LJubljani, se je včeraj dopoldne poleg deputacij naših pevskih zborov zbrala na glavnem kolodvoru prav številna množica Ljubljančanov, da jim izreče prisrčno dobrodošlico. Ko je ob 10.44 privozil tržaški brzovlak, je občinstvo pozdravilo Rumune z živahnim aklamiranjem. Odlični gostje, nad sto, so si takoj osvojili simpatije Ljubljančanov z živahnostjo, s katero so na ljubezniv način izražali radost in zahvalo za spTejem, ki je bil brez posebnih oficijelnih ceremonij, zato pa tem bolj iskren, spontan in domač.
V	lepih izbranih besedah je posebno ravnatelj Tourist-Officea g. Pintar tolmačil veselje, da prihajajo odlični rumunski gostje, glasniki pevske kulture, tudi v slovensko metropolo, in je izrazil željo, da bi odnesli tudi iz naših krajev najlepše vtise v svojo domovino.
Vidno oduševljen je v vrlo simpatičnem tonu izrekel vodja in dirigent ru-munskega pevskega zbora g. Marcel Botez zahvalo za prisrčni sprejem. Takoj nato so gostje s svežim elanom zapeli našo državno himno, ki jo je množica poslušala odkritih glav in nato ponovila ovacije na čast gostom.
Matičarji so po sprejemu odvedli goste v hotele. Opoldne se je vršil v Zvezdi banket, ki ga ie dala mestna občina in je potekel v najprijetnejši družabnosti. Bilo je več napitnic in gostje so se zahvaljevali s tem, da so zapeli več pesmi iz svojega obsežnega repertoarja.
V	pravo, prijetno senzacijo pa se je razvil večerni koncert v Unionu. Obisk je bil z ozirom na neugodne zunanje razmere presenetljivo lep. Publika je pevce in pevke, ki so nastopile v pestrih rumunskih narodnih nošah, in njihovega dirigenta že takoj ob nastopu simpatično pozdravila, a s svojo prvo pesmijo so gostje docela pregnali znano ljubljansko rezerviranost in si utrli pot naravnost v ljubljanska srca. Pokazali so, da so res kavalirji, kakor gre sloves o njih, in otvorili program z našo kombinirano državno himno, ki so jo brez partitur sijajno odpeli v brezhibni srbohrvaščini in slovenščini Aplavz je bil ogromen in je ponehal šele, ko so dodali rumunsko himno, ki jo je občinstvo tudi stoje poslušalo.
Ovacije so se ponavljale od točke do točke in se stopnjevale do višine, ki je na naših koncertih nismo vajeni, zlasti pri srbsko odpetem »Kožarju« in pri pesmih po rumunskih narodnih motivih, ki .co n;:m odkrile, da nam Je ru~nunsk<a
duša mnogo bolj sorodna kakor smo splošno mislili. Večino točk so morali odlični pevci ponavljati, a čeprav se je program zaradi tega zelo zavlekel, se tudi po zadnji točki Ljubljančanom ni mudilo nikamor. Burne ovacije so ori-le po dvorani, gostje pa so se zahvaljevali s tem, da so navrgli še celo vrsto pesmi. Koncert, o katerem prinašamo na drugem mestu strokovno kri-tikto našega referenta, bo tako gotovo ostal i pevcem i poslušalcem v najlepšem spominu.
Rumunom smo sedaj dvojno hvaležni za njihov obisk in naša iskrena želja je, da ne bi bil zadnji.
Reševanje stanovanjske bede
Ljubljana, 20. februarja Ljubljanski stanovanjski problem je stanovanjski odsek obč. sveta reševal na svoji seja 18. t. m. ob polnoštevilni udeležbi stanovanjskega odseka. S sede. pri kateri so vsi navzoči posegli v stvarno debato, pri-cbčujemo le nekaj najvažnejših ukrepov. Za zidanje do 150 malih stanovanj z 1 do 2 sob ta pritiklin se naprosi finančna odsek obč. sveta za izposiovanje posojila 6 milijonov dinarjev.
Razgovor Je bil tudi o nakupu Nušakove vojašnice, če bi hotela Ljubljanska kreditna banka in solastnica Ana Wahlova prispevati k omiljen ju stanovanjske besede s tem, da prepustita poslopje mestni občini ljubljanski po kar najnižji ceni. To poslopje bi se adaptiralo za stanovanja z eno sobo in kuhmio za 53 strank, ako se stavbna ta zdravstvena komisija izrečeta, da je to priporočljivo.
Nadalje se obč. svet naprosi za sklep, da se vsi oni hišni gospodarji, ki so ali ki bo podražili stanovanja preko zlate paritete, za prekoračeni povišek obdavčijo v črni najvišji meri. Isttotako vsi oni gospodarji, ki bi iz stanovanjskih prostorov napravili trgovinske ah poslovne prostore; nadalje najemniki, ki oddajajo sobe v podnajem za pretirane cene, in pa tudi vsi oni lastniki novih hiS„ ki s pretiranimi cenami ne samo amortizirajo hišo, nego si kujejo celo kapital na račun sedanje stanovanjske bede. Višino in zaklavzuliranje tega davka, da ga ne bodo mogli hišna gospodarji prevaliti na rame najemnikov, bo določi! stanovanjski odsek v prihodnji seji. Vso to davščino ima mestna občina ljubljanska porabiti izključno samo za zidavo novnh hišic.
Za stranke, ki žele tz tehtnih razlogov govoriti z načelnikom stanovanjskega odseka g. Likozarjem, bo ta uradoval v mestni posvetovalnici vsak torek ta četrtek od 10. do 11. ure dopoldne ln vsak petek od 6. do 7. zvečer Glede prijav odpovedi stanovanj se na obračati na načelnika ali katerega obč. svetovalca, nego se prijave edino vrše po vrstnem abc-redu v mestni
posvetovalnici v dnevih in uradnih urah, kakor jih priobčujemo na drugem mestu.
Priprave za pravniški kongres v Skoplja
Stalni odbor kongresa pravnikov kraljevine SHS je imel svojo sejo v Zagrebu dne 19. februarja v poslopju nove borze. Začetkom se je spominjal smrti bivših zaslužnih odbornikov dr. Ladislava Pofača (Zagreb) in dr. Janka Babnika (LJubljana).
Razpravljanja so veljala aktualnim vprašanjem bodočega kongresa. Soglasno Je bilo sklenjeno, da se priredi 4 kongres v Skoplju v času med 21. in 27. septembrom t 1. Prijave se dopuščajo do 15. avgusta 1928 in jih je nasloviti na društvo, kjer so kongresna udeleženci včlanjeni. Na kongresu se izvede najprej svečanostni del, ki bo obsegal proslavo desetletnice naše osvoboditve na historičnih tleh bivše- prestolnice cara Dušana dvoje svečanih predavanj o tem vladarju stare Srbije. Predmeti strokovnega dela kongresa se bodo tikali problemov agrarnega, monopolnega, avtorskega, kazenskega m pomorsko-rečnega prava.
Referenti bodo oaprošeni v kratkem.
Spomenica z referati ta koreferati bo izšla okoli 1. avgusta 1928. Pri prijavi je za njo plačati poleg kongresnine še znesek 25 Din. Za izlete v okolico Skoplja poskrbi skopljanski komite. Za oddaljenejše kraje bodo kongresnim udeležnikom stavljeni na razpolago posebni vlaki s cenami, ki bodo znižane izpod do sedaj običajne višine. Slovenske pravnike sta zastopala na sedi gg. prof. dr. Dolenc in drž. sodni svetnik dr Sajovic, srbske gg. Jr. Jankovič in Fili-povič, hrvatske pa gg. dr Verona, dr. Mo-gan in dr. Politeo. Izpopolnitev odbora zaradi smrti dr. Poliča se izvrši po želji hrvatskih pravnikov.
Huda bitka med vaščani
Dubrovnik, 20. februarja Med prebivalci sosednjih vasi Kliševa in Gromače je nocoj nastala prava bitka, ki Je trajala ceh* dve uri. Doslej še niso mogli ugotoviti točnega števila ranjencev, ven dar pa je gotovo da je bil pri tem en se-Ijak ubrt, težko ranjeni pa trije, med njimi eden smrtno nevarno, dočim je zelo veliko število lahko ranjenih. Med prebivalci teh dveh vasi vladajo sncer že stara nasprotja, vendar ni doslej bilo mogoče ugotoviti, kaj je dalo povod za nocojšnjo krvavo bitko.
Sleparske avanture neznane goljufice
V litijski okolici se je izdajala neka Ivanka Pobetič za sodno uradnico, kupovala za erar drva, ter pobirala «takse» za oprostitev kazni. — Orožništvo zasleduje neznanko, ki ima na vesti
celo vrsto drznih sleparij
Litija, 20. februarja Na litijskem sodišču se je oglasila v po-
S/lAfO SE DANES! MLADINI PREPOVEDANO 1 DANES RUSKI UFA VELEFILM
Ljubezen
JEANNE NEY
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124.
Zloglasna črezvičajka... Strahote rdečega terorja barikade in ruska revolucija
v glavnih vlogah Edith Jehanne in Ii Brigitte Helm znani iz filmov «Šah carici® in «Metropolis».
Strašno sliko današnje sovjetske Rusije
si lahko napravi vsak obiskovalec tega filma
Predstave danes ob 4., pol 6. pol 8, 9. Pri vseh predstavah igra naš najboljši >rke
povečani orkester.
nedeljek starejša kmečka ženica, ter potrkala na vrata jetniškega upravitelja g. Ju-vana.
»Prosim, gospod, kje pa so gospodična iz sobe št. 6. Ali bo me lahko peljali do ndih?«
»Kaj bi pa radi gospodični? Pa saj na št 6 nimamo nobene gospodične, soba št 6 je — zapor.«
Tako se je začel razgovor, ki je odkril spretne goljufije neznane tujike po litijski okolici Kmetica se je zdrznila ta le pojasnila vso zadevo, ki dovolj jasno izpričuje lahkovernost našega ljudstva.
»Kupujem drva za državo.«
V Spodnji Jablamci ta sosednjih vaseh v litijski okolici se je nastanila zadnje dni prejšnjega tedna nepoznana gospodična. Precej visoke postave, v starosti okrog 24 let, rdečeiičnega obraza, oblečena v črn kostum. Moški pravijo, da le bila prijazna v pogovoru, imela je kostanjeve lase, oa boibi porezame in na prečo počesane in tudi krilce ni bilo predolgo.
Prišla je v gostilno, kjer je bilo zbranih več moških. Neznanka je prisedJa med nje, ter povpraševala, če ima kdo drva na prodaj. Seveda so se oglašali skoraj vsi s ponudbo.
Gospodična Ivanka Pobetič, tipkarica aa litijskem sodišču, za katero se Je izdajala, je vzela takoj beležnico iz žepa ter začela sklepati pogodbe. Na ceno na gledala nič, raje je primaknila malo več, kakor so dnevne cene, češ: »Saj ne gre Iz mojega žepa« . . .
Zaradi ugodnih kupčij je bmahi zavladala živahnost, ker le prihajala na mizo pijača. Z izidom so bili zadovoljni vsi, najbolj pa Ivanka, ki je baje pobirala po 10 Vo od sklenjenih kupčij za kavcijo. »Država« tako hoče. Komu bo žal za kavcijo, ko pa bo prejel toliko več za drva I
»Advokati zlezejo pred menoj kar v žakelj!«
Med veseldačenjem je prišel razgovor tudi na »juridično« področje. Kdo ne bi verjel tipkarici Ivanki, kii je rabila v svojem pripovedovanju imena vseh litijskih gg. sodnikov, naštevala je vse uradništvo ta advokate.
Ivanka je trdila o sebi, da pozna vse paragrafe, ki juh zna izviti, da gre vedno tako, kakor ona hoče. Še pred dnevi je ugnala pri razpravi nekega advokata, da je zlezel kar v žakelj. Drugega Ji ni mogel reči, kakor »trboveljska gofla« Ivanka se Je izdajala za trboveljsko domačinko. Ona »ta male advoka'te€ — podeželske — prav hitro užene, le še kak »ta veliki« Iz LJubljane ali pa iz Beograda bi lo znal prekositi.
Seveda je kmetom Ivankino govoričenje dobro delo. Vsak dan ne sedi med njimi tako odlična ženska osebnost. Ivanka pa je poznala tudi nekatere pravde Jablančanov,
ta ko je te omenila, so jo prizadeta seveda vprašali za svet.
»Vse gre skozi moje roke, ampak za te stvari bo treba stopiti še k .ta velikemu dohtarju' v LJubljano. Te dni bom stopila sama do njega, pa mi boste dali nekaj za stroške!« . . .
Ivanka si je zopet zabeležila imena, paragrafe, a vpisne številke Je znala na pamet Posredovalni troški niso bili dragi, le Martinček in Martinovec, ki sta imela skupno pravdo še pred 3 leti ra za katero je tipkarica vedela vse podrobnosti, — kako ta odkod, je v resnici čudno — sta morala odriniti nekaj več. Sicer pa je Ivanka z izredno prepričevalnostjo obravnavala vse pereče sodne zadeve, tako da ni nihče dvomil o njeni nevednosti.
»Marija Rozina, vi ste oproščena!«
O gospodični s sodnije je pritekla povedat Mariji Rozinovi nje hčerka. Zenica Je bila nedavno obsojena na pardnevni zapor, kar jo Je močno potrlo. Hči Je silila mater, naj stopi do gospodične, ki bo mogoče kaj posredovala, da materi ne bo treba iti v sramoto. Mati se je seveda takoj udala, v gosti'no pa se nI upala, ker je bilo notri polno moških. Zato Je vstopila skrbno hčerka In poklicala gospodično v vežo. O zadevi Marije Rozinove ji ni bilo treba nič praviti, poznala je tudi to zadevo. Ovrgel pa bi jo lahko samo ljubljanski »dohtar«. Rozinova se ni seveda prav nič obotavljala, ampak je Ivanki takoj izročila lepo vsotico za stroške. Kako tudi ne J Sa] ji je zvita Ivanka povedala, da bo čez par dni zopet klicana na sodnijo, pa t>o prišel k njej gospod sodnik in ji velel »Marija Rozina, pojdite domov, vi ste oproščena!«
Blaženi sta prisedln nato mati ta hčerka k ostali družbi. Saj ne bo treba iti v zapor in sramota je oprana. V ponedeljek bo pa dobila že tudi oprostilno pismo pri opoldanskem vlaku.
Slovo in razočaranje.
Gospodična se je končno morala posloviti. Nebo se je malo zameglilo, zato je marala hiteti, ker se je bala dežja. Prosila Je samo še za nogavice, ki so se ji med potjo strgaJe. Gostilničarjeva hči Francka ji je prinesla takoj tri pare na izbiro. Ivanka se le zadovoljila s svilenimi, vmes pa si je izprosila tudi še dežnik. Ko je tako opravljena za odhod segla vsej družbi v roke, je niso izpustili. Peš že ne! Škoda nog!
Malo je Ivanka počakala, pa je že pri-ropotal voziček in gospodična uradnica je že izginila za ovinkom. Slovo Je bilo skoraj tako lepo, kakor ob ohceti ... ali vsaj cb žegnanju . . .
Še pred Šmartnim pa je poslala gospodična voznnka nazaj, ker je želela, da se do Litije malo sprehodi.
Jablančani so si zadovoljno meii roke, ker so sklenili tako dobre kupčije, pa tudi
Samo še danes
ob K5- H7„ J4& in X 10. zvečer
MOJ PRIJATELJ HARR7
Harry Liedtke, Marija Paudler, Bruno Kastner.
Telefon 2730. Kino »Ljubljanski dvor*
na sodniji bodo imeli odslej »dobro besedo zastavljeno«.
Ko pa se je vrnila v ponedeljek Marija Rozina iz Litije in z vsem presenečenjem povedala, da tli bilo na kolodvoru nikogar, soba št. 6 pa da ie — kaznilniška celica, so postali Jablančani poparjeni. In so kar razumeli, kako stoji stvar z besedično Ivanko Pobeticeva. V Litiji sploh ne poznajo gospodične s takim imenom.
Drzno goljufico zasledujejo litijski orož-nr.ki. Do sedaj so se omejili samo na zbiranje podatkov,, posebno o zneskih ogoljufanih kmetov v litijski okolici. Ivanka je najbrž prebrisana ptičica, ki je svojo »pro-tektorsko« obrt na široko razpredla. Tudi Po Kresnicah m po tamkajšnji okolici je slična gospodična pobirala takso za sodne intervencije in kupovala les za državo. Za zvitorepko zaenkrat sicer ni sledu, a litijska žandartnerija je obvestila o prebnsanki vse okoliške žandarmfcrijske stanice in je upati, da bo »trboveljska gofla« kaj kmalu »tipkala« na št. 6 v Litiji
OBStron
p— Avtomobilskih nezgod v Trstu je bi.
10	lansko leto 210. Ranjenih je bilo okoli 400 oseb, mrtvih 13.
p— Fašistično «ljudsko univerzo» otvo* rijo v Ilirski Bistrici na pustno nedeljo. Vr* šila se bodo raznovrstna predavanja. Ker pa domačini, ki so vsi povabljeni k preda* vanjem, ne znajo italijanski, se napovedu« jejo tudi slovenska predavanja in tečaji, v katerih jih bodo učili italijanščine. Faši* sti so si nabavili tudi knjižnico, ki ma oko*
11	tisoč zvezkov. To bodo prevažali iz kra* ja v kraj in v slovenske hiše silili italijan* ske knjige. Vzdrževala se bo auniverza« in knjižnica s pirspevki drugorodcev seveda!
p— Z lepim gozdom so se ponašali v Koritnicah na Pivki. Sekira je pela po goz« du smrtno pesem ali takrat je bilo v vasi precej veselo. Odkar je šuma iztrebljena, tare gorje vse prebivalstvo. Slično je tu<£ marsikje drugodi ali pa bo v kratkem.
p— V Gorici izhaja italijanski humori* stični tednik aFiorettao. Urednik mu je bil doslej Slovenec Jakin. Ker je listič pre* cej dolgočasen, mu hoče dati več življenja znani odvetnik in upokojeni sodni svetnik Vinci, ki je sprejel uredništvo «Fioretta».
Jutri!
Monumentalni
Jutri!
nemško=francoski velefilm
ali Vitez Lagardere
V glavni vlogi znana francoska lepotica Claude France, ki se je pred kratkim v Pa> ri.-u zastrupila.
Oba dela naenkrat
— 12 dejanj! —
Jutri samo tri predstave, in sicer ob: H 5., % 8. in H 10.
Telefon 2730. Kino «Dvor».
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Torek, 21.: Zaprto.
Sreda, 22.: <Hamlet». Gostuje gosp- Edvard Kohout, član Narodnega divadla v Pragi. Izven.
Ljubljanska opera.
Torek, 21.: tZmagovalka oceana> ob 4. popoldne. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Sreda« 22.; Zaprto. Četrtek, 23.: <Marta>. Red A.
Mariborsko gledališče
Torek. 21. ob 4. popoldne; cDobri vojak
švejk>, Premijera. Sreda, 22. ob 8. zvečer: <Ples v maskah>. C. Kuponi. Gostovanje ge. Mitrovičeve.
Na pusta) torek popoldne ob 16. se vpri-
zori v ljubljanski operi kot popoldanska predstava po znižanih cenah efektna opereta Zma-jjovalka oceana v običajni zasedbi glavnih vlog za PoKčeva. ga Balatkova in gna Rakarjeva ter sg. Drenovec, Peček hi Povhe. Opereta Je izredno zabavna, potna lepih melodij In modernih plesov. Uprava je prepričana, da s to produkcijo ustreže publiki. Cene so znižane, predpredaja vstopnic v operi.
Premijera <švejka> na mariborskem odra bi morala biti že na pustno nedeljo zvečer.
{ nenadne ovire pa so povzročile, da se je od-godila na pustni torek. Ker je tega dne zvečer vse polno plesnih prireditev in delo skoraj povsod počiva, je nastavljena za začetek ob 4. popoldne. Ta dramska premijera bo po dolgem času zopet izven abonmana.
Mariborski abonenti na bloke se opozarjajo, da se bodo vršile operne predstave samo do 1. aprila, to pa v velikem številu; po tem datumu bodo na vrsti samo operetne. Gg. blok - abonenti naj se pravočasno poslužujejo svojih vstopnic.
Češka študija o Ksaveru Mesku. V <Ro-čenki> (Letopisu) olomuškega «Našinca> za 1. 1928. je izšla obsežna literarna študija An-toša Horsaka o našem odličnem pripovedniku Fr. Ks. Mešku. Horsakova študija pričuje o temeljitem poznavanju Meškovega literarnega dela in nudi na več ko 20 straneh velike 8° dober pregled pisateljevega razvoja, njegovo plastično začrtano literarno fi-ziognomijo. Horsak je tudi prevel na češki jezik več Meškovih spisov.
Gostovanje češkega Hamleta v ljubljanski drami, član Narodnega divadla v Pragi, g. Edvard Kohout, gostuje v sredo kot Hamlet v naši drami. Gospoda Kohouta štejemo med najbolj nadarjene mlajše 5eške igralce, ki zaznamuje zlasti v poslednjih letih velike uspehe. Kakor znano, je nastopil pred kratkim naš Hamlet, go-sipo-d Rogoz, v Pragi. Njegovo gostovanje Je bilo
sprejeto z velikim zanimanjem s strani publike in kritike. Pričakovati Je, da se bo ljubljansko občinstvo enako odzvalo češkemu gostu. Saj je to prvo gostovanje češkega igralca po vojai.
Uspehi dunajskega Burgtheatra v Zagrebu. Kakor smo že zabeležili, je poslednje tri dni gostoval v zagrebškem gledališču izbrani in nalašč povabljeni ansambel dunajskega Burgtheatra. Zagrebška kritika nagla-ša velike igralske sposobnosti posameznih igralcev, vendar sodi, da ne dosezajo umetniške sile in višine Hudožestvenikov. Publika pa je bila z nastopom izredno zadovoljna.
Koncert rumunske pevske družine «Cantarea Romaniei»
Zopet smo se prepričali, da nam je bivša tiranska Avstrija namenoma prikrivala vsak kulturen pokret Balkana. Po njenem zlem prizadevanju, po njeni diktirani vzgo. ji smo ostali v temi in mislili, da v Srbiji, Bolgariji, Rumuniji menda res ni drugega, ko koštruni in pastirju
Danes zvečer pa smo kar zazijali C. R. je pevski zbor, kakršnih sploh do danes pri nas nismo imeli in tudi še ne culi, če ne mislimo pri tem na moški zbor morav. skih učiteljev. In vendar C. R. obstoja šele od I. 1919., ko ga je ustanovil današnji nje« gov dirigent, profesor in generalni glasbeni inšpektor g. Marcel Botez.
Mi smo naše zborovsko petje posneli po Nemcih; služilo je njim in nam v dobi na. ciionalnega prebujenja kot silen navduše* valen faktor, pozneje pa je ta potreba pre»
nehala, razbohotil se je zabavi služeči «Lie* dertafel» in šele v novejši dobi je začel služiti umetnosti. Pravoslavni narodi, med njimi tudi Rumuni, pa imajo še pradavno svojo zborovsko tradicijo, temelječo na a capella cerkvenem petju, saj je iz cerkve izgnan tam vsak instrument Zborovsko petje je prešlo v kri in meso naroda. Prav lahko je tedaj razumeti, da ti ljudje pojo tako, kot so peli včeraj: svobodno, brez vojaške dresure s suvereno mirnostjo, vse na pamet, kakor bi stresali zlate orehe iz prepolne košare. Pa tudi vsled tega jim je to tako rekoč igrača, ker so od L 1922. ab« solvirali koflosalno serijo koncertov doma in v tujini, tako n. pr. v Carigradu, Ate» nah, Pragi, po vsej Češkoslovaški, po vsej Italiji, Franciji, Nemčiji itd. Pojo do 170 tujih in domačih avtorjev, od predbalkan* ske dobe do najmodernejše pesmi. V Pra« gi so dobili izmed 304 zborov zlato kolajno.
Vsi nemški, češki, francoski, italijanski kritiki so polni navdušene hvale. Menda jih je bilo malo med nami, ki bi se danes ne navdušili.
Zbor šteje okoli 100 glasov. Soprani so lepo mehki in neverjetno prožni, alti so« norni, tenorji zveneči, basi pa osupljivo mogočni in zksti v podvojitvi pojoči kot 16čeveljske orgelske piščaK. V religijoz« nih, slavnostnih pesmih se ves zbor sliši res kot silne, ubrane orgle, v veselih, gib* kih, plesnih kot razposajen orkester, v li« ričnih sladko in ganljivo. Izraz je enoten, mtonacija precizna, neverjetno čista; splo* šen vtis je, kakor bi bili ti ljudje zliti v
nedeljivo enoto. Pevska tehnika, zlasti te« žavna parlandna pesem, vokalizacija, srni« selno dihanje, mir, red: vse to je vzorno in služi lahko vsakemu zboru v posnema* nje.
Zelo priporočljivo je sedenje pri petju, ker se zbor pri dolgotrajnem petju ne utru* di, ni nemiren, a sila zbora prav gotovo ni v tej poziciji dosti manjša. Pevec pa z vsta janjem da ravno s tem tudi živega izraza svoji zahvali.
Šef zbora, g. Botez dirigira vokalno, ilu* strativno, absolutno obvlada na pamet vsa* ko noto obširnega programa, je strog vod* ja, a obenem dober prijatelj in učitelj vsa« kega posameznega pevca. Vse dinamične gradacije, pa naj so bile še tako delikatne, od ff do pp in obratno zna z nevsiljivo, a vendar sugestivno gesto tako rekoč pri« čarati iz teh pevskih voljnih grl. Seveda so to inteligentni pevci, pripadajoč samo višjim slojem: odvetniki, profesorji, prav« niki, uradniki, častniki in njihove dame.
Koncert so otvorili z našo, iz treh delov sestavljeno državno himno, menda tako temperamentno zapeto, kot to pri nas ni navada. Nato so odpeli rumunslco himno. Z obema so zaključili tudi koncert. Sledile so pesmi rumunskih komponistov: Dima, Teodoresca, Muziceska, Jora, Vidua, Gali« nesca. Mooila, culi pa smo tudi po eno pe« sem Schiitza. Beethovna. Moniuszka, Mo* kranjca in Rameaua. Silen spontan aplavz in bisiranje je povzročil nam vsem znani, v srbskem jeziku zapeti enako kakor h;mna) Kožar. Tretji del programa, sestojoč iz na«
Domače vesti
*	Izpremembe v državni službi. Revirni nadzornik Nikola Bgtkovič pri policijski direkciji v Ljubljani je imenovan za policijskega nadzornika pri glavnem odseku državne policije v Splitu V 2. skupino III. ka-tejEorije sta pomaknjena arhivska uradnika Milan Ferjan pri okrajnem glavarstvu v Slovenjgradcu in Jakob Kuhar pri policijski direkciji v Ljubliani.
*	Komisija delegatov naših vseučilišč se bo ta teden zopet sestala, da na podlagi novih podatkov in konkretnih predlogov razpravlja o tem, kako bi se moglo varčevanje izvršiti, ne da bi se opustila kaka fakulteta. Sestavila se bo spomenica za ministrstvo prosvete, ki bo potem o zadevi končno sklepalo.
♦	Vrhovni komisar Indijske policije v Dubrovniku. S parobrodom »Beograd« je v nedeljo zjutraj prispel v Dubrovnik vrhovni komisar angleške policije v Indiji sir Bernard Brockat-Howe!l s svojo soprogo. S komisarjem potuje tudi njegov osebni tajnik. Sir Brockat, ki se je nastanil v hotelu »Im-perial«, bo ostal v Dubrovniku štirinajst dni.
♦	Pravilno razumevanje kulturnega dela. Ugledni ljubljanski trgovec Viktor Bohinc je honorira! vokalno skladbo v spomin po-kojenega sod. svetnika Selišknrja, ki jo je na njegovo željo komponiral skladatelj Emil Adamič, z novim prvovrstnim, kompletnim kolesom tvrdke Aiglon. To ie brezdvomno najvišja nagrada, ki io je kdajkoli prejel slovenski komponist' za svoje delo. Razveseljivo pa je dejstvo, da imamo tudi v sedanjem času med našimi pridobitnimi krogi vendar le še prave mecene lepe umetnosti.
•» Knjiga »Velika Jugoslavija ž pri nas prepovedana. Naše ministrstvo za notranje zadeve je v naši državi zabranilo širjenje knjige »Velika Jugoslavija«, ki jo je nedavno izdal sedanji novinarski ataše beograjskega italijanskega poslaništva Itaio Zin-garelli. Knjiga ie v nemškem ieziku izšla na Dunaju. Prepoved je motivirana s tem, da se v knjigi širijo neresnice o Jugoslaviji, zlasti glede vprašanja narodnih manišin. Tudi se v knjigi razpravljajo interna vprašanja dinastije, med drugimi velika skupščina v Podgorici. ki je odstavila dinastijo Njegoš-Petrovič.
♦	Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrla blagajničarka tvrdke Fran Kollmann gdč. Frančiška Ksavera Glavačeva. Pokojnica je biia simpatična, marljiva in vestna uslužbenka, ki je pri Kollmannu nad 35 let opravljala blagajniške posle. Pogreb bo danes ob 15. uri iz hiralnice sv. Jožefa. — V škofji Loki je umrla po dolgi in mučni bolezni hčer ka podinspektorja finančne kontrole gdč. Terezija Kocjanov a. Pogreb se je vršil v nedeljo 19. t. m. — V Sv. Štefanu pri Jelšah je umria po dolgi in mučni bolezni v 23 letu starosti gdč Lenči Seničarjeva Pokojnicam blag spomin, preostalim naše iskreno sožalie!
♦	Pri okrožnem sodišču v Novem mestu ie razpisano mesto pisarniškega pripravnika v 5. skupini II. kategorije. Pravilno kol-kovane in svojeročno spisane prošnje naj se vlože do 20. marca pri predsedništvu omenjenega sodišča.
*	Naš novi plobvni red na Jadranu. V zadnjih dneh se ie v Splitu vršila konferenca za določitev plovbnega reda na Jadranu, ki se je v glavnem bavila s predlogom direkcije pomorskega prometa, ki pomeni znatno izboljšanje dosedanjih zvez na Jadranu. Uvedeta se s 1. aprilom dve novi progi s Sušaka. in sicer ena Jadranske plo-vitbe, druga pa Dubrovačke plovbe. Ti progi ostaneta v prometu do 30. septembra, tako da bomo imeli dnevno zvezo s Splitom, Dubrovnikom im Kotorom. Te proge bodo služfle v prvi vrsti tujskemu prometu. P3-rcbrodi Dubrovačke plovitbe bodo pristajali tudi v Crikvenici, parniki Jadranske plobivbe pa na Rabu. S L aprilom se uvede tudi brza proga Rab-Sušak kakor lani. Za Split je velike važnosti, da se uvede dvakratna, po potrebi tudi trikratna dnevna zveza 9 Trogirom. Lokalni parobrodi 'z Splita na otoke bodo odhajali tudi letos ob dveh popoidne.
*	Kako se razvija zračni promet med Zagrebom in Beogradom. Potniški avijon iz Beograda, ki je z bežanijskega aerodroma krenil včeraj ob 8.10 zjutraj in prišel ob 10.10 v Zagreb je pripeljal s seboi samo enega potnika. Tudi pošte iz Beograda ni prinesei nobene s seboj. Došlo ie samo eno službeno pismo. Iz Zagreba pa ie včerai popoldne v Beograd odpotovalo več potnikov med njimi tudi neka mlada dama. Vobče je videti, da imajo Zagrebčani več poguma za letalstvo kakor Beograjčani. Voini minister je odobril kredit 720.000 Din za ureditev zagrebškega aerodroma na Borongaiu.
+ Organizacija Jugoslovenskih emigrantov (ORJEM). Organizacija jugoslovenskih emigrantov vabi vse v državi SHS bivajoče emigrante jugoslovenske narodnosti, ki žele postati njeni člani, da se javijo pismeno
rodnih, po veliki večini plesnih, ritmično užigajočih pesmi pa je tako užigal, da so morali pevci skoro vse bisirati. Celo doda« jati so morali, ker narod ni hotel domov. Bilo je toliko prisrčnega navdušenja, da nas prijatelji Rumuni prav gotovo ne po* zabiio nikoli. Po prvem delu so izročili predstavifelji Glasbene Matice in Zveze slov. zborov v roke dirigenta C. R. lep ve* nec z lepim nagovorom, podpredsednik »Lis smskega« g. Jozefovič iz Zagreba in g. E: v. Cammarotta pa s hrvatskim in franco* skim nagovorom krasno plaketo. Tudi ru* munski pevci so sijali radosti in navdu* šenja.
Po koncertu se je v unionski restavracij! še dolgo vršila najneprisilienefša zabava C R V družbi z našimi pevci. Rumunski pevci so iz lastne iniciiative povabili k se« bi v Rumuniio pevski zbor Glasbene Mati« ce in ia* mislim, da hi naS? pevci zelo prav storil*, če hi se temu odkritosrftnemu vabi* hi tudi odzvali.
Koncert C. R ie hfl za nas teredno pri* jetna senzacija, ki je ne pozabim«.
E. A&mfo
aii ustmeno na naslov Organizacija jugoslovenskih emigrantov (Orjem), Ljubljana Masarykova cesta L, kjer posluje tudi glavno tajništvo, čigar uradne ure so vsak dan od 15. do 18. ure. Organizacija jugoslovenskih emigrantov, ki se je ustanovila letos januarja sprejema vsakega emigranta jugoslovenske narodnosti ne glede na spol, ! politično mišljenje in strankarsko pripadnost. Organizacija zasleduje smoter pripo-; moči do ureditve gmotnega in moralnega položaja emigrantov iz neosvoboienih ozemelj v kraljevini SHS in da zaščiti njihove koristi. Polje, ki ga hoče naša organizacija orati in izorati, je v navedenih in tudi v drugih nalogah še neobdelano, zato »Orjem« pričakuje vsesplošne in vsakoiake podpore od vseh. v prvi vrsti pa moralne podpore s strani emigrantov samih, za katere je ustanovljena.
* Poljska kupuje bercegovinski tobak.
V	Beograd sta prispela dva delegata poljskega monopola, da definitivno skleneta pogodbo slede nakupa po! milijona kilogramov hercegovinskega tobaka.
*	Skopljansko apelaciisko sodfšče je v polnem obsegu potrdilo obsodbo v znani skoplianski aieri, v kateri so bili obtoženi Gjuzelovič in tovariši
*	Razprava proti morilcem generala Kovačevima. Sodišče v Štipu ie odredilo, da se bo proces proti atentatorju Kraievu in dvajsetoriči njegovih sokrivcev pri umoru generala Kovafieviča vršil 5 marca.
*	Aretirana falzifikatorja. Na zadnjem sej mu v Vukovaru ie tamkaišnia policija prišla na sled dvema nevarnima delikventoma, Vaše Malinskemu in Milivoju Petroviču iz Kragujevca. ki sta s ponareiamem novčanic oškodovala državo za 200.000 Din.
*	Preokret v tihotapski aferi. Kakor poročalo s Sušaka. se ie v zadniih dneh ponovno mudil na Sušaku preiskovalni sodnik fvačič iz Ogulina. ki vodi preiskavo v znani tihotapski aferi z manufakturnim blagom V zadevi se je pojavil zanimiv moment, ki razbremenjuje v znatni meri razne osebnosti na Sušaku. V preiskavi se ie ugotovilo, da se pravi krivci v tei aferi nahaiaio v inozemstvu (na Reki) Oba arerovana carinika bosta baje v kratkem izpuščena iz preiskovalnega zapora
*	Zopet komunističen proces v Beogradu.
V	Beogradu se ie prošlo soboto vršil nov komunističen proces. Na zatožni klopi je sedel slušatelj medicine Radomir Vuiovič čigar aretacija ie pred meseci vzbudila precejšnjo senzacijo Pri tej priliki je bila tudi Francoska liga za zaščito človečanskih pravic intervenirala v Vujovičevo korist Pri hišni preiskavi so našli pri niem razne komunistične tiskovine Obtoženec priznava, da ie San komunistične stranke, a avstrijske Iziavlia. da so ga v »glavniaču pretepali. Obsojen ie bil na 9 mesecev ieče. Ker se mu všteje preiskovalni zapor, bo odsedel še tri mesece
Veliki most Novj Sad-Petrovaradln bo v kratkem dovršen. Kakor javljaio iz Novega Sada, se dela pri gradbi velikega mostu preko Dunava. ki bo Novi Sad vezal s Petrovaradinom. zopet nadal.iuie.to ter bodo koncem aprila dovršena. Ogromni novi most se bo v početku maja izročil svojemu namenu
*	Bivšj tainik Udruženia dobrovolicev aretiran. Beograjska policija je predvčera;-»njim aretirala Jovana Maksimoviča. bivše ga tajnika Udruženja dobrovolicev. Areti-lan ie bi! zaradi priiave dobrovolicev samih Prijava navaia. da je Maksimovič zagrešil razne zlorabe
*	Požar v tekstilni tovarni v aVraždinu.
V	tekstilni tovarni v Varaždinu je prošli četrtek na doslej še nepojasnjen način izbruhnil požar. Zgorelo ie sukna v vrednosti 60 tisoč dinarjev Ogeni so gasilci pogasili
*	Huda nesreča v sarajevskem pirotehničnem zavodu V pirotehničnem zavodu v Sarajevu se je pripetila v soboto huda nesreča. Delavec Milan Rataiac ie hotel granato avstriiskega tipa otvoriti In proučiti Pri tem je granata nenadoma eksplodirala ter mu dobesedno odtrgala desno roko ter mu tudi težko poškodovala desno oko. V bolnici so mu morali rok*1 nad komolcem odrezati, ker bi sicer nastalo zastrupljenje krvi. Rataičevo stanie ie nevarno.
*	Psi privlekli človeško glavo iz vode. Pri Dardi v Slavoniii so našli te dni v nekem jarku človeško truplo Identiteta se ni mogla ugotoviti, ker je trupio že močno razpadlo. Glava je manikala, a so jo sedaj psi privlekli lz nekega ribnika. Orožniki vodijo preiskavo
*	Kako si Je hercegovinskl seliak izdrl zob. Iz Mostaria poročajo: Znano ie. da so naši seljaki v vsem precej neprevidni in je že marsikateri z življeniem plačal svojo neprevidnost Tako ie nedavno v Grabovcu začel seljaka Luko Božiča boleti kočnik ln mu ie čeljust precej otekla. Ker bolečin n! mogel več prenašati, je sklenil, da si «am Jzdere zob Izvršil je to mučno operacijo z navadnimi kleščami ter si pri tem Iztrgal tudi košček mesa. Rana se je vnela, otekla mu je glava in se zastrupila kri. Naslednjega dne je nesrečni Luka Hmrl.
*	Smrtna nesreča na železnici. Na že^ez-n.Jki postaji Velika Gorica na Hrvatskem se ie v nedello pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Ko je osebni vlak iz Banjaluke ob polosmih ziutraj prispel na postajo, so potniki s strahom opazili, da je neznan moški. 5e preden se le vlak estavi' ivrh steimfe padel tako nesrečno »a tir da so m kolesa gladko odrezala obe mgl. Ne-javestaega peoesrečenca so prepe.jai v
zagrebško bolnico, kjer pa je zaradi izkr-v&^itve med operacijo umrl Kakc-r se je naknadno ugotovilo, je ponesrečenec Marija! Begovič, rodom iz Djakova Kir .e bi.' prisilnim potom s Sušaka posla 1 v svo jo domovno občino, se domneva, da !e skuša' pobegniti iz vlaka, ter da se ie pri tem smrtno ponesrečil.
♦	Kolesar povozil šolarja. Iz Središča ob Dravi nam pišejo: V nedeljo ie nepreviden kolesar povozil 12 letnega ianta Karla Ša-vora ter mu zlomil nogo Kolesar je bil iz Medjimurja ter io hotel po nesreči takoj pobrisati, vendar ga je redar še pravočasno aretiral.
+ V Sarajevu 40 primerov škrlatice. V
Sarajevu se je v zadnjih dneh povečalo število obolelih na škrlatici. zaradi česat so bile šole ponovno zaprte Po poročilu mestnega fizikata ie nanovo obolelo na škrlatici 40 oseb. Cgotovljeno pa ie tudi več primerov difterije in legaria
+ O statistiki prehlada. Američani so znani kot narod rekordov in statistik Tako so nedavno ugotovili, da je v U S A vsak človek 3. do 7 krat na leto prehladen To ie vznemirilo ameriško iavnobi ter so takoj sklenili pričeti s saniraniem Velika mesta so razdelili v raione V teh so izročale sanitetne oblasti zdravim in bolnim dnevno po tri aspirine ali pvramidonove tablete Uspeh je bil ta, da se ie odstotek prehlada, influence in gripe zniža! .na polovico Ta praksa se nadaliuie ter pričakujejo še večje uspehe.	47
fXO — zobna pasta najboljša.
♦	Cenjene čltatelie našega fista opozarjamo, da ie danes ce!o'ni nakladi našega IVa priložena prva številka lista »Merkur«. 346
*	Živinski sejem v Ločah. Dne 24 t. m bo v Ločah pri Poličanah velik živinski sejem Vabiio se udeleženci.
*	Noseče žene in m!ade matere dosežejo z naravno »Franz-Josei« grenčico urejeno lahko prebavo. Ženske bo!n;ce uoorabliaio z velikim uspehom v takih shičaiih prirod-no grenčico »Franz-Josete Dobi se v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah.
f.lili
7
liane
u— »Českoslov. Obec« je imela 18. t. m. v »Zvezdi« svoj letni občni zbor. ki ga je s kratkim nagovorom, otvoril predsednik proi. Vedra!. Poročila posameznih odbornikov so bila odobrena brez debate in odboru podeljen absolutorij. Volitve novega odbora so dale ta-le rezultat: predsednik Ferdinand Č e r m a k, I. podpredsednik dr. Al Krai. II. podpredsednik Jos. Vedral. odborniki. oziroma v odbor kooptirani I. Ba-ran. dr. Vaclav Burian. R. Fiies. Fr. lllich. G Jurasek. Jar. Klapalek. B Kvncl, I. Križ. R Pustoslemšek. dr. Fr. Resi. i. Vančata. Mariia Vedralova. namestniki: J. Cihlaf. Vika Hledinova. A. Horak. Fr. Malik, V. Mikyška, Jos. Prohazka, R. R.vška, V. Sequ-ardt, V. Skrušny in O. Votava. za preglednike računov pa St. Hlusička in Jan Novak. Po končanem dnevnem redu ie g. Horky interpelira! zaradi prireditve Husove svečanosti in zaradi svojfcčasnega črškoslova-škega volilnega odbora. G. Chvatal se je v svojem govoru dotaknil ustanovitve slovanskega zavoda in zavoda za inozemske Ce-hoslovake v Pragi. Glede zavoda za inozemske Čehoslovake, ie predlaga!, naj obč. zbor izrazi svoje zadoščenje in vesele. da se tak zavod ustanovi, glede slovanskega zavoda pa je nasvetoval. nai Csl. obec preko konzulata izrazi čsl. vladi želio. naj bi se v ta zavod poklical tudi zastopnik So-kolstva. Oba nasveta sta bila soglasno spreieta, takisto tudi predlog g. Barana. nai se votira Ljub!ianskemti Sokolu 5'Vi Dri kot malo odškodnino za to. da ie sprejel pod svoio streho društveno kn:ižn:co Odobren je bil tudi prediog tajnika Klapalka. nai društvo izstopi iz »Čslov Svaza v kral. SHS« Ob 23. ie predsednik zakliučil uspelo zborovati ie, na kar se ie vršila poučna kinematografska predstava.
Nocoj valčkov večer
v Sokolskem domu na Viču
u— Udruženje lugoslovenskib inženirjev in arhitektov, sekcija LJubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 24 t. m ob 20 v lastnem družabnem lokalu na Kon grešnem trgu št 1 (II nadstr.) Predaval bo inženier g. Ivan Sbrizai o izvršenih regulacijah velikih vodotokov Slovenije in njihovih posledicah Vablieni so člani in vsi
ki se 73n;maio
> 21 11. 28.	------ ^ . Pustni torel- \
Carigraiski	karneva*
> Kazina	Snko! H |
u— Redni občni zbor Splošnega ženskega
društva bo v nedeljo 6 marca ob 16 v dru štvenih prostorih - Odbor	414
u— Prijave odpovedi stanovanj. Preieli smo: Vsi oni naiemniki. ki so iim stanovanja odpovedana ali ki nimajo stanovanj, naj se zglase v mestni posvetovalnici v Llub IJani. Mestni trg. 27. I nadstr.. vrata št 22. In sicer: v sredo 22. t m. z začetno črko priimka A. B. C in Č. v četrtek 23. t. m. D E. F in G, v petek 24 t. m H. 1. in J, v soboto 25. t. m. K. v ponedeliek 27 t. m. L in M, v Petek 28. t. m. N. O m P. v sredo 29 t. m. R in S. v četrtek 1. marca 5. T in U, v petek 2. marca V. Z in Z Vse navedene dni se bo uradovalo od 8- do 1 popoldne. Vse stranke se opozariajo. da prinesejo s seboj sodne odpovedi Osobito se pa opozarjalo, da se moraio vsi Dodatki dati na zapisnik točno, iasno in kratko, posebno glede vzroka odpovedi, višin« letne najemnine im ali želi posredovanja pri dosedaniem hišnem lastniku Ako se bo pri nadalinjih poizvedbah ugotovilo, da stranka ni podala resnične iziave. se zanjo stanovaniski odsek tudi ne bo nadalje brigal Priiave onih strank, ki iim ni odpovedano In si žele samo spremembo stanovanla. se bodo spreie-male kasneje in se bo spored v časopisih šele ebJaviL
u— Tlakovanje Masarykove ceste. Mestna občina ie pričela na Masarykovi cesti z zemeljskimi deli. ki so v zvezi s tlakovanjem te komunikacije Obnovitev teh del je treba pozdraviti, ker je res važno, da se okolica glavnega kolodvora uredi, saj potujoči tujec po prvem utisu sodi ui obsodi celo mesto Stanje, ki ie namreč nastalo leta 192fi s prekinjenjem tlakovanja na tej cesti, te postaiaio že nevzdržno, ker je Dil tlakovan le vzhodni del ceste med Re-sljevo cesto in postajališčem cestne železnice. dočim ie od tod pa do Miklošičeve ceste segal napol pripravlieni planum. na katerem se ie nabirala deževnica v umazanih mlakah Z obnovitvijo tlakovanih del je zasigurano. da se bo tekom letošnjega leta lepo ureieni Miklošičevi cesti pridružila še Masarykova cesta, kar ne bo v prilog samo tujskemu prometu, marveč tudi v dobro težkim vozilom in pa mnogobroinim pešcem Mestna občina, ki si ie potrebne kredite preskrbela 'z tlakovinskega (kaldrminske-ga) fonda namerava tlakovati ves ostali de iužnega cesti«ča tja do Dunaiskc ceste in položiti potrebne granitne robnike tudi ob severnem cestišču Masarvkove ceste
a— »Edinost«. _ Ljubljana V četrtek bo sestanek z nadalievamem oredavania »Em leto v italijanski armadi« Po predavanju razgovor o namenih ciljih organizacije
u— H"lo! — Carigrad! Ba'en orijentalski carigraiski korneval! Priiavhene impozant ne skupine Začetek ob 20. uri v Kazini. — Sokol 11.
Pustni torek	21. TI, 1928
Karneval v Seviijl"
aii
65 največja maškerada Ljubil Sokola Narodni dom
u— Šentjakobčane. zlasti člane, opozar ja gospodarsko napredno jruštvo za šentjakobski okraj, da se v kai največjem štev lu udeleže nocojšnje maškerade Sokoia 11. v Kazini V krogu bratskegn društva, čigar člani smo vsi napredni Sentjakobčani se bomo priiatelisko povcscliii in ločili od tekočega predpusta Naj velja ,iačelo. da so prireditve Sokoia II tudi prireditve šentjakobskega naprednega društva!
u— Drevi 21. t. m. pustna veselica s PŠe-si>m v gostilni Dalmacija pri Anžoku v Šiški. — Priporočata se Brača Lasan 413 u— Mesarski pomočniki Zadruge mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani vabijo vaše blagorodje z rodbino na svoj XIII ples, ki ga prirede drevi 21 t. m ob 20 uri v veliki dvoran na Taboru Dostoine maske dobrodošle. Vstopn.na za osebo 15 Dir.. Tramvaj se ustavlia od i9 ure dalje na oglu St Peirske ceste. — Odbor.	403
u— Drobna policijska kronika. Od nedelje na ponedel ek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: I tarvina vozička, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, i prestopek nedostoinega vedenja. 1 prestopek pasjega koaiumaca, I piesna prireditev brez dovoljenja. I ogeni in 5 prestopkov cestnega po-liciiskega reda.
u— Kozolec is zažgal. V nedelio okrog 10.30 se je igrai 7 letni dečko Leopold F iz Sela št 17. v družbi še nekega dečka poc kozolcem posestnika Dimnika v Mostah Polde ie med igro nenadoma privlekel na dan več vžigalic ter iih te J drgniti ob škai-Ijico, ki io ie našel na domačem dvorišču Gorečo vžiga! co ic nato vtakni! v kup krme na tleh in naenkrat ie bi! v ognju ves kozolec Nastala ie velika nevarnost za sosedno gospodarsko poslopie. vendar so ogeni omeiili na lice mesta p-ihiteli moščan-ski gasilci, ki so požar kmalu pogasili Dimnik trpi zaradi požara 1800 Din škode, ki pa le krita z zavarovalnino
a— Odpeljar. voziček Trgovcu s premogom Antonom Perkhausu na Tržaški cesti ie neznan tat odpelial v nedeljo ponoči izpred hleva nad Din vreden dvokolesni voziček tako zvane gare Tat ie voziček odpelia' baie v smeri proti Trnovemu.
u— Otroci in ogenj. N'a Glincah v bližini tovarne mila kier ima Černagoi svoj vrt z drevesnimi diviaki tei ceplienci. so se predvčeraišmim igrali na travniku neki otroci ki so zanetili suho travo Nastal ie večji ogenj, ki se ie širil proti imenovanemu vrtu Ogeni le obžgai ter pokvaril pri tem tudi več mladih drevesc, tako da ie ceniti nastalo škodo nad 1000 Din. Starši, pazire na ntrnke!
u_ Pasji sovražnik Tovarnar pletenin losip Kune na Poljanskem nasipu ima velikega psa. k; navadno reka prost oo dvorišču tovarne v hivši cukrarni Pes pa očividno ni bil všeč neznanemu sovražniku psov ki ie v petek rvečer odda1 kar iz veže cukrarne na Ambroževem trgu nani stre' iz samokresa K sreči pa pes ni bil zadel Strelca so zasledovali neki liudie. ki ga Pa nis<. mogli orijeri Neznanec ie ta koi pr. strelu izginil v temi ter se izgubil med množico na ulici
o— Pestavracila »Zvezda« dne 22. t. m (sreda) slanikova noiedina.	401
u_ Blure: opa! popelin. sirr. svila. Obleke nainove'še. P Magdič. LiubHana. 51
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše!
GUBE IN R4ZPOKE NA K02i
zginejo, iv on um.ViiDjB mokro Scntc .nas<ra$ <rsak das s
KREMO SIMON
(Crčmt "Simoni b se z Urisačr	4ele dp
nasiranio K iža jhraza ni rok ►ostane mehka m baržunastr voljna
Pudei ia milo SIMON. Pariz.
u— izgubil sem ključe (1 velik in 3 majhni na malem obročku) v ponedeljek okrog 8. zju-traj. Poštenega najditelja naprošam da iih vrne v Kazini 111. nadsrr. (oskrbnik Zupan).
h fV&ar&ora
a— Birokratične cvetke. Sreski gozdarski referenti so imeli d^lej poseben pisarniški pavšal za kritie pibarmških stroškov. Po srečni birokrati dej so v Beogradu to črtali m naznanili da bodo odslej vse Pisarniške potrebščine p^ljaii naravnost iz Beograda Naš' urad s.' seveda i novim letom pričel' nove eksiiibitne, protokole. iz Beograda oa nisu prišli obljubljeni formularji Prišli so šele. ko so referenti rud' brez pavšala izvršili svoj pose! Nekdaj so na naslov birokratizma satiričro dejali: Zakaj enostavno če se da kompiheirati! Danes pa je ta satira ob takih cvetkah birokratizma že premedla! a— Haydn »Stvarienje« 7. marca «928. a— »Posredovalec služb« Pod tem naslovom je zače! izhajat' v Mariboru trikrat mesečno, in sicer 1., 10 m 20.. list. ki hoče mnogoterim žrtvam socsjaine krize in delavne stiske pomagati pr. iskanju kruha in zasiiržka. List tiska tiskarna »Ažbe«, urejuje ga pa g. Vinko Kovačič. bivši vodja marborske borze dela. Prva številka tega k sta ima lepe smernice o zasnovanem cilju, kateremu bo list s svojim uredništvom in s pomočjo dobrih moči najbolje služil.
Iz Celja
e— Obč. seja celjske okoliške občine je
rešila ceio vrsto tekočh zadev Obračun za leto 1927 izkazuje 13 000 Dir prebi ka Za popravo cest v Lokrovec, Pečovnik m pod Jožefovim gričem na Stari grad bo prispevala občina 30 %, ako dalo ostanek interesenti Izdalo se je več stavbnih dovoljenj S l. majem se bo zvišala najemnina v obč. poslopjih Glede združitve okoliške občine z mestno se stopi v stik z mestno občino.
e— Poziv vseta članom sreskega gremi-ja trgovcev v Celju. Srečki gremii trgovcev v Celju poziva vse člane, ki še niso poslali izjave aa okrožnico glede akcije za izboljšanje trgovskih .nteresov, naj jih nemudoma pošljejo, da se ne bc stvar po nepotrebnem zavlačevala. Načelstvo.
e— Smrtna kosa 19 t. m. Se umrla v celjski javni boin.ci 40!etsia posestrikova hči Marija Stametova iz Drameij ls;ega dne je preminula v Trnovljah pri Celju posestnika ga Neža Pi':hova. p d. Ložnarjeva, v 65 letu starosti N v m. p.!
e— Izlet gojenk gospodinjskega tečaja. Na deški okoliški osnovni šolš se vrši gospodinjski tečaj ki bo zaključen 3 marca. V soboto in nedeljo so priredile gojenke tečaja pod vodstvom svojih učiteljic tn učiteljev^ poučni izlet v Ljubljano in v Škof jo Loko. kjer so si og!eda!e gospodinjski tečaj m druge gospodarske naprave Gojenke že pridno pripravljajo razne izdelke, ki bodo razstavljen- o priliki zaključka gospodinjskega tečaja
e— Krščanska ljubezen. »Slovenčevo« poročilo o zadnji celjski občinski seji navaja le na kratko tudi nujen predlog k'«ba SDS glede gladujočih v kjši državi. O tem predlogu beremo v »Slovencu«: »Demokrati so pred sejo .zročili županu nuien predlog glede enkratne podpore 10.000 Din za gladujoče v Bosni in Hercegovini čeprav bi bil župan lahko predlog zavrnil, ker so ga podpisa!' e triije obč svetniki, ie večina priznala nujnost (kako milostno, ako gre za umirajoče naše brate na jugu!) in sklenila, da se bo o tem sklepalo ob koncu obč. seje v fin in gosp odseku Več poročilo ne omenja: tudi ne famoznega sklepa večine, da je treba dobiti šele informacije, ali je stanje prebivalstva v teh pokrajinah v resnici tako obupno V času. ko pišejo o gla-dujočih v naših južnih krajih ceio inozemski listi ter je splošno znano da le Nj Vel. kralj sam podari! 500.000 Din. hoče celjska večina šele poizvedeti. aii naše prebivalstvo na iugu v resnici strada. O Nemcih ne govorimo Ti za naše gladne in siromašne brate nikdar ne bodo imeli srca. Za nje je glavno, da imajo na Balkanu drbre odjemalce.
e— Tatvine koles. Pretekli teden je ukradel asietrn Valentin Matko iz treta, delavec v VVestnovi tovarni, ko'o trgovca g. Gorenjaka — Dne 18. t. m. ie biki ukradeno trgovcu g Albertu Jarhu v Gabcrju ob pol 7 zveč?r iz veže gostilne »Pr, lu-goslovenu« kolo znamke »Waffenrad«, vredno 1000 D:<n
e— Maškerada celjskega Sokola se je vršila, kakor cbičajno vsako leto. preteklo soboto v vseh prostorih Celjskega doma. Veliko dvorano so požrtvovalni brstje Novaki «i Kramer spremenil' v pravi predpusta rai Občinstva le bilo tudi letos mnogo, prav mnogo tudi '»kupnih originalni mask Mladina Je -»b zvokih celjskega Jazz-banda rajala do ranih jutranjih ur Ples Je bil tako animiran, da bo ostal vsem obiskovalcem v prav prijetnem spornimi.
iz Kranja
r— S kozolca padel. i41etni pastir Vin« ko Božič, doma iz Selc pri Železnikih, je padel v Češnjici nad Podnartora s kozolca in se težko poškodoval. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v ljubljansko splošno bol*
mco.
Oiedališka redut« n o c o i
Narodni dom
ICra«|	_
r— Plesne vaje Gledališkega odra od pa* dejo v četrtek.
<r Tajr.onti br azili janskih pragozdov». Z-.cza kulturnih društev iz Ljubljane pri« redi v četrtek 23 t m. v Narodnem domu ob 16. uri pop zanimivo kinopredavanje ■»Tajnosti brazilijanskih pragozdov*. Znat« no znižane cene. Priporočljivo zlasti šolski mladini!
Iz Novega mesta
n— A'a občnem zboru Rdečega križa je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik vladni svetnik Matej Kaki, tajnik pristav v pok. Ivan jarc, blagajnik notar Matija Marinček, skladiščnik ugovec Josip Turk; odborniki: srezki fizik dr. Viktor Greg^rič, lekarnarja Josip Bergmann st. in Dragotin Andrijamč, prost Karol Ceriu, gimnazijski ravnatelj Ivan Maselj, trgovci Ivan Žič, J.tri j Picek in "Urban Horvat ter bančni <fi» rigent Anton Burger; nadzorniki: državni pravdnik Gustav Barle. inž. Anton Podgor* mk m trgovec josip Kobe Sklenjeno je bi« io, da bocfc dan Rdečega križa 11. marca, večja prireditev s predavanji in petjem pa po Veliki noči.
n— Oznanilec zgodnje pomladi. Železni« š::i delavci so naleteli pred predorom tiK železniškega tira na gada, ki šo ga izvabili na svetlo topli solnčni žarki. Seveda je mo« ral gad — prav lep eksemplar plačali svo jo predrznost s smrtjo.
n— Kratki stiki s Novem mestu. V za J* njem času se je opetovano primerilo, da so kar na lepem začele ugaševati elektrik r.c- žarnice. Dolgo so premišljali, kaj bi bU !o vzrok temu Končno sk> ugotovili, da mečejo neznani ziikovci kovinske predme« fe na žice. Vrši se stroga preiskava.
n— Tatvina. 38letna Anka, doma iz oko« Kes, je prenočila pri kočarici Mariji Jan« ko<"i in ji za slovo izmaknila več kosov ženske obleke v \ rednosti! več sto dinar« jcv. Za Anko, ki ima še rudi druge grehe na vesti je uvedeno zasledovanje.
a— Stanovanjska hiša državnih železnic Direkcija državnih železnic je razpisala oddajo grsdbe dvonadstropne stanovanj« ske hiše v Novem mestu. Ponudbe spre je« raa do 12. marca Gradbeni oddelek direk« ci<e v Ljubljani, kjer so tudi na vpogled pogoji.
t_ Smrtnorevsrno gs je ranil. Ko sa je
vračal rudar Baloh pozno zvečer domov, sta ga nenadoma nt padi a dva mlada fanta. Eden od teh je nič hudega slutečega Balo* ha zabodel z nožem v prsa ter ga težko ra« ni!. Balona so prenesli v rudniško bolnico, kjer se sedaj bori s smrtjo.
t— Sokoiski dom v Trbovljah bodo ogradili z živo mejo. obenem pa posadili okoli njega lipe in kostanje. Projektirano je tudi kegljišče.
t— Župančičeva proslava v Trbovljah se bo v kratkem vršila. Proslavo priredi dra« matični in prosvetni odsek Sokola.
povedjo počaka dotlej, da stranke najdejo vsaj za silo kako zavetje, da ne bodo z družinama na cesw S preureditvijo prostorov v dru&vene namene pa se brez večje škode lahko počaka do pnhodire pomladi.
Regu'aci}a Gra-Jiščice tn Glinščice lepo napreduje in bo v te<iu leta regulacija Glsn-ščice dovršena do ?eiezmškcga mostu Tam bo v varstvo tega mosta primerno globok prag, kar bo imelo za posledico zelo nagel odtok Oiimščice tudi po gornji strugi, ki še ne bo regulirana S tem delom bo tudi odstranjena vsaka nevarnost poplav travnikov in njiv višje železniškega mosta, kar ie bilo do sedaj redno vsako pomlad in jesen. Za viško občino bodo te regulacije neprecenljive vrednosti in moramo biti iskreno hvaležni gosp Knezrn ki ie zastavil vse svoje sile in neumorno delal v dosego te prepotrebne in prekoristme naprave.
Med občani se vedno češče pojavlja želja. da bi se nastanil v občini zdravnik, ki bi bni pacientom s celodnevno ordinacijo na razpolago. Gospod dr. Kane na Tržaški cesti sicer močno gravitira na Vič. vendar ie po svojem službenem položaju mnogo zaposlen v Ljubljana in Vičanom tedaj ne more biti vedno na razpolago. Ker šteje obč-na preko 6000 prebivalcev, bi zdravnik eventualno z ročno lekarno gotovo tudi gmotno prav zadovoljivo izhajal Zdravniška zbornica naj bi o tem razmišljala.
Starši se opozarjajo, da je prevzel vzgojo sokobke dece br. §turm, ki vrši to delo naravnost vzorno. Vrste so se podvojile in deca v telovadnic:, pod vednm nadzorstvom dveh vadUeijev. žar zdravja in veselja Starši naj takoj pošljejo v telovadnico svojo deco ker bo v prihodnjem mesecu vsa deca temeliitc zdravniško preiskana. nakar se bo staršem na zahtevo objavil zdravniški izvid. Telovadba dece se vrši vsak torek in četrtek od 5. do pol 7 ure popoldne.	—c.
Strašna lakota v Dalmaciji
Split. 20 februarja
Oblastni odbor splitske ob'astne samouprave je prejel poročila iz mnogih krajev na otoku Braou in iz okolice Knina o straš-I ni lakoti, ki vlada tamkaj V neki vasi so umrli že treje ljudje od lakote V več vaseh na otoku Braču vlada tako siina lakota, da so šolski otroc' pnlobni okostnjakom. Oblastni odbor bn zahteval nujno pomoč od države in od Rdečega križa
Dopis
ŽALEC. Vsi ljubitelji zabave in plesa se vljudno vabilo ua velik zabavni večer Sokola v Žalou. ki se bo vršil v soboto 25 t m ob 20. uri v dvorani br Frana Ro-b-leka Sodeluje priznani jazz-band »Merkur« iz Ljubljane. — Odbor.	415
iee i
Pretek'< teden so v Glinšči pogasile vse ribe od Nove vaša do Tržaške ceste. Baje so bile zastrupljene po neki snovi v nesnagi, ki se steka iz greznice Knezovih hiš. Zs&uipeiiks rbolova, ki so prišli na lice mesta ugotoviti krivca, bodo baje podvzeli •potrtone korake v zaščito svojih ribiških lastnin. Pripomniti je treba, da se steka ta nesnaga v Glinšoico iz greznice in straniščnih jam Knezovih hiš že leta in leta in to baš na tisism mestu, kier perejo perilo gospoduje iz Rožne doline in Nove vasi. V koliko je to higijenič o, se da misliti in niso osamien? primeri, ko se je tako perilo okužilo. Ker ie voda na tem mestu komaj peu visoka, se nesnaga ne more razredčiti in dogodilo se je, da so otroci, ki vse poletje hodijo po teš vodi, dobili izpuščaje po životu. In na čudo je naravnost nemogoče ta nedostaiek odpraviti. Ne podvzame tozadevno nikakih korakov niti županstvo, niti policija in piti zdravstveni odsek sre-^kega poglavarja, ki le sicer pri drugih gospodarjih precej r igo rožen Nujno ie, da Poklicana oblast ali odpravi odtoK te nesnage v Gfiinščico, ali pa prepove tako kopanje fer. brodenje, kakor toda pranje v Ginščici od tega dotoka Da do fta, kier je nesnaga zadostno razredčena.
Konferenca sv. Antona na Viču je kupila hišo, v kateri je stanovalo do sedaj menda 11 strank. S 1. majem pa bo večina teh strarSk brez strehe, ker bo nova lastnica porsbila prostore v svoje društvene namene. Sicer ima vsakdo pravico pridobivati lastnino in jo uporabljata v svoie namene, vendar h: oiio z gotovostjo pričakovati, da lastniki s tako lepim naslovom ne bodo tirali strank na cesto in to ravno v času. ko so za naiemnike najtežavnejše prilike. Zelo človeško b* bilo da se z od-
Službeao iz seje upravnega odbora JHS
Na vakantno mesto odbornika po gospo« du Kemperlu se kooptirs g. Koloma n Ke« resturv. Na izpraznjeno mesto po g. Schnel lerju še kGoptira g Dramičanin, dočim vo* di posle internacionalnega tajnika začasni tajnik Saveza Odobrita se zapisnika I. in
H.	redne seje ZH? ter se vzame na znanje izvolitev nove uprave Zapisnika I. in IL redne seje LHP se vzame na znanje e po« zivom, da u. o LHP predloži čimpreje ve« rifikacije igralk SK Elana, Novo mesto. Upravni odbor BHPa se poziva, da pred« loži zapisnik občnega zbora in zapisnike oddržanih odborovih sej
Olimpijski dan se bo proslavil v vsej dr« žavi 6. maja t. 1. — v Beogradu 28. juni« ja t. L Odreja se. da vsi podsa^ezi in klu« bi sodelujejo pri športnih prireditvah, pri nabiranju denarja za olimpijado, prodaji znakov itd. v okvirju po Med tuša veznem odboru v Zagrebu izdanem programu.
Upravni odbor je sprejel predlog, da po« Sije na olimpijado v Amsterdam svojo ha« censko reprezentanco, ki bo po poročilih inozemskih listov odigrala propagandno bazensko tekmo z reprezentanco Ceškoslo* vaške bazene S ČeskosJavenskym svazom hazene a ženskveh športu, kakor tudi s Fčdiraticn sportive femir.ine internationa« le. Pariš, naveže u. o nove stike, da do« polni in poglobi svoje delovanje.
Pozivajo se vsi podsavezi JHSa da do
I.	III. 1928 zaključijo račun? in dol g ui o če zneske odve'deio savezni blagajni. Do iste« ga dne je predložiti obračun hazena dne in odpadajoče iznose izročiti savezni blagaj« ni Davek na vstopnice od Din 0.50 ostane v letu 1028 v veliavi teT se izda posebno navodilo glede pobiranja in obračuna.
Iz članstva JHSa se črta HŠK Vesna, kri se ie fuzijoniral s I. Hrv. Gradjan<=ki SK Zagreb.	T ii inik
Službene objave LHP. (Iz seje dne 17. II 1928.) SK Mura se kaznuje z Din 50 po § 51 kaz pravilnika, ker ni odgovorila na dopis od 25 I. Poziva se. da v roku treh dni odgovori na isti dopis. V slučaju da tu«
dd v tem roku ne odgovori, se kaznuje po § 53 kaz. prav. — Zadeva obtožbe g. Cu» vaja proti g. Cizeiju se po reiitvi preda. JHSu. _ Zadeva mladinskega pokala se je
predala advokatu. — Pozivajo se SK Ptuj SD Rapid, ASK Primorje, SK Mura, da do 25. t m. vrnejo popravljene sezname veri« fkiranih igralk, sicer se kaznujejo s 50 Din po § 51 kaz. prav. — Nadalje se poziva SK Ptuj, da do istega termina pošlje obra« čun znakov. V nasprotnem slučaju se kaz« nuje s 50 Din po § 51. kaz. prav. — Opo» zarjajo se vsi klubi, da ostane davek na vstopnice od Din 0.50 v veljavi tudi v letu 1928. Klubi imajo tekom 48 ur po odigranju tekme poslati nabrani davek pods3vezu. Klubi, ki bi ne upoštevali tega sklepa Sa« veza, se kaznujejo z zabrano igranja do plačila dolgujočega davka. — Tajnica.
Tekma v smučanju za prvenstvo Slo* venije se bo vršila v nedeljo 26. t m na Pohorju. Prireja jo zimskosportni odsek ISSK Maribor. Tekmovati smeio le pri JZSS verificirani tekmovalci. Naslov prva« ka Slovenije v letu 1928 sprejme le oni tek movaiec, ki doseže najboljši čas m je ve« rificiran pri klubu, ki trna svoj sedež v ljubljanski ali mariborski oblasti Tekrr.u« je se v treh kategorijah, in sicer gospodje« senijorji, gospodje«iuniorji in dame Start za gospode je pri Ruški koči 26 t m ob 8. cilj Činžat pri Fali. Start in cilj za dame je isti dan ob 8 Činžat Proga za gnspode ie cca 24 km dolga za dame 5 km Prijavni« na znaša 10 Din ter se sprejema pri go« spodu J. Balohu (Vetriniska ulica 18) do sobote 25. t. m do 12 Naknadne prijave se -sprejemajo najkasneje eno uro pred startom proti dvoini pri-avnini Odbor pri« redite!iev je sestavljen: predsednik: g. V. Golubovid, častna predsednika: gg Lesjak in dr Senjor. savezni delegat- g dr O to* žen. člani odbora: gg. ravn. Pišek. ravn. Gorišek, inž Nedeliko. Senec, Rogiič. Lav« renčič. Vi dem ček. Baloh Ro-tt^r in Voglar. Sanitetno službo vršita 2g dr Sekula in dr Stamol. — Dobrni k Ruški koči je naj* bližji od postaje Ruše, na Činžat od po* staje Fala (pol ure hoje).
Smuškl tečaj za izvežbanejše smučarje Vse one smučarje, ki se žele v smuški teh« niki spopoJmti, opozarja Jugoslovenski zimsko športni savez na razpisana tečaja, katera bo vodil trener naše olimpijske vr* ste ing. T. T Hanssen Ker se vrši prvi te« čaj v dobi od 22. t. rn. do 26. t. m., se opo« zarjajo smučarji na to, da poteče rok ita prijave danes dne 21. t m. Prijave spre« jemajo: t-govina Goreč, paiača Ljubi jan« ske kreditne banke in Fr. Kopriva, palača Trboveljske premogokopne družbe, do 18 popoldne Prijavnina za ta tečaj Din 100 za osebo dijaki z izkaznico plačajo samo polovico.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Dana« Snji trening skupine I. odpade. V sredo ob 18. trening za skupino I L, v petek za skupiio I. Ob ugodnem vremenu se vrši V soboto, 25. t. m. ob 16. uri trening na dva gola na igrišču. V nedeljo 26. t. m. pokal« na tekma s SK Jadranom. — Načeinik.
Službeno Iz LNP. Seje poslovnega odbora se vrše odslej redno vsako sredo ob S) uri v kavarni «Evropa». — Tajnik II.
SK Slovan, nogometna sekcija. Danes od 14. ure dalje trening rta našem igrišču za vse igrače. PolnošteviJnol — Tajnik.
Nova nogometna Igrišča. Odkar je ma« riborska mestna občina odpovedala RapiJo prostor v Ljudskem vrtu, je bilo na raz« polago mariborskim športnikom, zlasti no* gometašem edino igrišče ISSK Maribora ie« žeče poleg bivšega Rapidovega v Ljudskem vrtu. Te dni pa so pričela sistematična de« la mestnih delavcev na občinskem travniku tik kasarne kralja Petra (zapadna strr,n), kjer bodo splanirali in uredili novo igri« šče, ki ga je prepustila Rr.pidu mestna ob« čina in obljubita, da ga sama uredi naj« kasneje do 1. aprila t. 1. — Tudi SK Želez« ničar je prejel od mestne občtne in želez« niske uprave primeren prostor za igrišče, iu sicer ne daleč od Rapidoveoa, na sever« ni stani ksssrne kralia Petra ravno p-okg glavnega vhoda v vojašnico. Velika jama, nekdanje smetišče, je že domala z»<uta. Plota, enega glavnih predpogoje1-' ig^šča. seveda še nima ne eno ne drugo grišče. — Ptuiski športniki pa preurejalo svoie sitn« patično igrišče in ga izpopomnreio ter jim ie zato popolnoma prav p".šla nri!r>ž<tcrv prvenstvene nogometne tekme SvoW!a r Ptuj, ki bi se «me!a vršiti nroš!o nedeljo v Ptuiu in ie določena na 11 mar^c.
Nebotičnik za spoti. V Nevvorku bodo Američani zgradili »atKirtni nebotičnik« z 21 nadstropji. izmed katerih bo vsako služilo t>osebni snortni panogi V H. nadstropju bo plavalni bazen. 0 m širok in 22 in dolg. V VI nadstropju bo tekaliSčt m prostori za druge lahkoatletske discioline. Razen ostalih isrriSč bo v poslopju tudi restavracija tn 300 spalnic. Poslopje bo raren tega krito s stekleno streho — za solnčerije!
Nov svetovni rekord v diiganjv uteži. Francoz Hostin iz St. Efienna je potegnil oboieroCno 110 kg in zboljša! svo) lastni svetovni rekord za 1 kg. SkuSal ;e vreCi tudi svetovni rekord v oboieroSnem sunku, ki ga hrani Rigoulot s 141 kg, pa se mu ni posrečilo!
Gospodarstvo
Vremensko
BfefpornfoSfci ravjuj » Mshiiaio 20. februarja 1928.
V»8»n» barometru S08.8 ni
Kraj
Cas
opazovanja
a
o
v «
23
U
a
B a f-
36
Cu
"5 »
Liub! iana Maribor . Zagreb . . Beograd < Saraievo . Skopi ie Dubrovnik Split P-aha
Ul
4
7
5
I. o
fi
7
70 7u 45 81 8' 94 43 '4
Mnei vetra io brzina v metrih
j=<_
Padavine
Vr«ta
mtrno NW 6 W 2 NW 4 mirno mirno E 6 SE 1
10 10
* mm <to 1 ntf
Solnce vzhaja ob 6.55, zahaja ob 17.34, luna vzhaja ob 7.1, zahaja ob 16.10. Ni*ivišia »emperatura danes » Lmhhani 13.0 C, najnižja — 0.8 C.
Dunajska vremenska Bap«»«i aa torek: V južnih Alpah bolj hladno, v severnih pa
hladno, morda sneg in severni vetrovi.
Tržaška vremenska napoved z« torek: Lahki vetrovi iz četrtega kvadranta Nebo večinoma jasne; zjutraj nekoliko megle. Temperatura ed 4 do 10 stopinj. Morje mirno.
Novo zunanje posojilo in davek na poslovni promet
Akcija beograjskih gospodarskih korporacij proti zstavitvi davka na poslovni promet ta novo zunanje posojilo.
V soboto popoldne se je na seji beograjske Trgovske zbornice razpravljalo o novem zunanjem posojilu, ki ga je finančni minister dr. Markovič preliminarno sklenil s skupino angleških in ameriških bank. Podpredsednik zbornice gosp. Mihajlo Gjurič je opozoril ua dejstvo, da je finančni minister v predpogodbi za to posojilo obljubil angleško-ame riški finančni skupini kot garancijo zastavo dohodkov od davka na poslovni promet. Ker se nameniva v najkrajšem času to posojilo definitivno skleniti, smatra gosp. Gjuric, da mora zbornica temu vprašanju posvetiti največjo pažnjo. Če bi tako ostalo, bi davek na poslovni promet, ki ima izjemni in začasni <mačaj. poslal staleD ta več desetletij Opozoril je. cla je bil ta davek uveden le kot začasen in da bi naše gospodarstvo le težko nosilo to breme še dalje ?aaa.
Po dolgi in obširni diskusiji o tem vprašanju jf> bilo poplasno -klpnjo.no. da ibornič-no predsedstvo podvzame pri vlad? «knpno i Industrijsko zborniro. Obrtna zitornieo. Central«i industrijskih korporacij in Udrnie-n;*?n bank potrebne korake, »ia se davek na poslovni promet ne zastavi za to posojilo, temvef da se nkine
<Jutro* je že v svoji -številki od 9. t. m. v daljšem članku opozorilo na nevarnost, ki nam preii. če se v definifivni pogodbi zastavijo dohodki davka na poslovni promet kot garancija t? plačilo anuitet.
Zastavitev davka na poslovni promet bi najtežie priawdela baš Slovenijo, ki rlača od skupne vsote lega davka ikoro eno četrtino. Ta za Slovenijo skrajno nepravičen da vel? naj forej .navzlir izenačenju da vkov ostane v veljavi ie rela desetletja, kajti ni dvoma, da bi bilo po ustavitvi nkinJenie ali omiljenje tega davka izredno težavno Na drugi strani pa je izključena praviSna obremenitev s strani te ca davka na posamezne pokrajine. Ker so naše gospodarske korpor.aeije in organizacije že ponovno in najodločneje zahteval«. da se ta davek ukine, se čudimo, da Se niso pod vzele potrebne korake, da se prepreči ta nevarnost. Beograjski gospodarski krogi, k? na ukinienju lega davka niso v toliki meri zainteresirani kakor Slovenija, so se. kakor ie iz gornjega razvidno, takoj zganili ter uvedli odločno obrambno akcijo.
Zalo ponovno opozarjamo gospodarske kroce, da proti nameravani zastavitvi tega davka v svrho zunanjega posojila takej in najodločneje protestirajo, kajti Slovenija je na tem vprašanju od vseh jnikrajin naše države gotovo najbolj interesirana.
. I
Turnir v Berlinu
V enajstem kolu se stanje ni bistveno iz premenilo. Na vodstvu sta ostala Niemcovič in Bogoljubov, ki stn oba dosegla po eno točko: prvi je porazil Hellinga, Bogo je pa v sijajnem stilu odpravil Ahuesa. Jo^ner. ki se je bil v desetem kolv povzoel v družbo prvih dveh. je opešal; izvoieval je proti Stoltzu le polorično Heii je v lepi igri zmagal nad Soblaaeiein. Tartakover je remiziral s Kochom in Samisc h z Leonhardtom. Partija Steiner - Brineckmann ie bila prekinjena Stanje po 11. rundi: Niemcovič. Bogoljubov 7 (1). Jol-ner 6H (1). Reti Helling 6, Ahues. Brickmann, Tartakover oV2 (1). Samisoh, SteineF 5 (1). Stollz 1%, Koch.
Leonhardt 3, Schlage 2 (2).
*
Berlin, 20. febr. Včeraj so bile od-grone viseče partije Igra Brinckmann : Steiner se ie po dolgi in trdovratni borbi končala remis Johner je po llurem boju zn\agal nad Ahuesom. ki je v končnici napravil na« pako — V 12 kolu ie Brinckmann, ki se ni zadovoliii z remisom. izgubil proti Hel« hngu. Bogoljubov ie v težki borbi zmagal nad Stolt-zom. Koch nad Tohnerje^. Schla« ge nad Sfernerjem. Partire Tartako- er»Rčti SHmisch«Niemcovič. Ah"P«:«Leonhardt so bile prekinjene. Stanie: Bogoljubov 8 in pol. N^mcovič 8 (D Tohner 7 in p^! Hel« Ting in Tartakover 7, Rčti 6 in pol. Brinck« mami 6.
= Jfetoina poročila o položaju posameallib trgovskih tvrdk. Gremii trgovcev v Ljubljani je prejel več poročil, da se širijo vesti o plačilnih težkočah nekaterih tvrdk. zlasti nek? večje modne tvrdke na Mestnem trgu. Ker so te vesti neutemeljene ter izmišljene in brez vsake stvarne podlage, presi predvsem gremijalne člane, pa tudi kupujoče občinstvo. da takim zlonamernim vestem, ki moreio posameznim tvrdkam škodovali, a škodujejo obenem tudi dobremu glasu nase solidne trgovine, ne verjamejo in tudi ne razširjajo, ker je tudi zlonamerno širjenje takih vesti strogo kaznivo. Gremij trgovcev bo v bodoče pozval posamezne tvrdke, katerim bi se hotelo na tak način škodovati, da proti raznaSalcem takih vesti kazensko postopajo. — N a č e 1 s t v o.
= Osnovanj« Saveia gradbenih podjetnikov ter zidarskih in te«ar-kih mojstrov. V veliki dvorani Obrlne zbornice v Beogradu se je v nedeljo vršil kongres gradbenih podjetnikov ter zidarskih in tesarskih mojstrov. na katerem je bil ustanovljen Savez «d rušenj iugoslovenskih gradbenih podjetnikov in zidarsko - tesarskih mojstrov. Na konaTesu se je med drugim razpravljalo o načrtu uredbe o ureditvi gradbene obrti, ki tra je izdelala inženjerska zbornica. Ta načrt uredbe je bil soglasno odklonjen, zlasti zaradi tega. ker je bil izdelan brez sodelovanja gradbenih podjetnikov s strani neobrt-ne ustanove in ker je pristranski. To vprašanje se mora urediti z obrtnim zakonom in ne z uredbo. Za predsednika novoustanovljenega saveza je bil izvoljen gosp. Ranko Živkovil za podpredsednika pa gosp. Stoja ti Andielkovič Na kongresu je bilo z obžalovanjem ugotovljeno, da na kongres niso prišli delegati prečanskih udruž^nj, ki zaradi tega niso zastopana v novem savezu Vzrok tej odsr.fnoeti je dejstvo, da obstoječa neso-glasia še niso i zglajena. Upravi novoustanovljenega saveza je bila naložena dolžnost, da ukrene vse potrebno, da se la nesoglasja izravnajo in da tudi prečanske pokrajine vstopijo v ta savez.
= Na sestanek Mednarodne trgovske, zbornice. ki se bo vrši! v Parizu, je odpotoval gosp. Sv. Marodie. tajnik beog-ajske Trgovske zbornice, ki bo zastopal raš nacijonalni odbor Mednarodne trgovske zbornice.
= Interesna sknpnost meri borzami v Zagrebu. Praei. Dnnain in Budimpešti. Na Du-naiu se vršiio pogajanja med zastopniki zagrebške, praške, dunajske iu budimpeštan-ske borze. Po vzorcu mednarodnih trgovskih zbornic nameravajo te borze ustanoviti posebno institucijo, ki naj bi skrbela za izenačeni? usanc. za olajšanje arbitražnega pro-me!a. za določitev skupnega koledarja promel in aranžma, istočasnega pričetka ter zaključka borznega sestanka in višine enot borznih sklepov Končan naj bi se ustvarile enotne razsodiščne norme in enotne določbe glede pravne pomoči.
= Konknir je razglašen o movini grofa Karla in grofice E.'ite Chorinsky, veleposestnikov v Gornii Radgoni, reg. pod firmo Kari grof Chorinsky. trgovina z deželnimi pridelki v Gornji Radgoni (prvi zbor upnikov 25. februarja, oglasifveni rok do 5. aprila, ugotovitveni narok 19. aprila).
— Offromen ižvoz poij«k«jra losa v 1. 1S21. Po pravkar objavljeni statistiki poljskega izvoza v 1 1927. je razvidno, da je Poliska v preteklem letu izvozila 6.426.000 ton lesa napram 4.970.000 tonam v 1. 1926. iu 3 milijone 267.000 tonam v 1. 1934. V zadnjih treh letih se je torej poljski izvoz lesa podvojil. Vrednosl izvoženega lesa je t preteklem letu dosegla 368.4 milijona zlatih frankov (4 milijarde Din) napram 206 8 milijona zln-tih frankov v 1. 192R Najbolj se je povečal izvoz okroglega lesa. jamskega lesa in rezanega 'esa, dočim ie izvoz pragov in telegrafskih drogov nekoliko nazadoval.
20. februarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično živahen. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni. Privatna ponudba je bil ie v devizi na Trst, v vseh ostalih devizah pa je morala kriti potrebo Narodna banka. Mad efekti je bila zaključena Llub-Ijanska kreditna po 136.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila temienea v vseh državnih papirjih telo Čvrsta. Vojna Skoda se je ponovno okrepila za 3—4 točke. Promptna je notirala 450 — 451, trgovala oa se je kasa po 449 — 451 in za mnre po 454 Znatneje se je dvignil tudi tečaj investicijskemu posojilu in agrarnim obveznicam. Investicijsko notira 905 — 91.5 (v petek 89 denar), agrarne pa so bile zaključene po 58 (v petek 55.5 - 56). V Beogradu so bili tečaji še višji. Tečaji bančnih vrednot so bili v glavnem nespremenjeni. Med industrijskimi vrednotami se je Gut-mann okrepil na 230 zaklj.. Slavonija pa na 12 — 15 zaklj Sečerana se Je trgovala no 545, Danica po 146 in Tvornica vagonov Brod po 45 — 48. Vevče so se okrepile: nudile so se po 150, dočim je denarni tečaj ostal nespremenjen na višini 135.
Devixe in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.92, Berlin 13 5^75—13 5975 (13 5825). Bruselj 0-7.9272, Budimpešta 0 — 9 9507. Curih 1093.5—1,096.5 (t09f/,. Dunaj 8.0025 - 8.0325 (8.0175). London 277 2 — 278 ( 277.6), Newvork 56.81 do 57 01 (56.91), Pariz 0 - 223.88. Praga 168.33 do 169.13 (168 73), Trst 300.6 - 302.6 (301.5, 301.55. 301.65).
Zagreb. Amsterdam 22.89 - 22.95. Dunaj 80025 — 8.0325, Berlin 13 5675 — 13.5975, Brus^j 7 91» — 7.9372, Budimpešta 99357 do 9.9657, Milan 300.65 - 302.65, London «77 2 - <>78, Newyork 56.81 — 57.01. Pariz 222.88 — 224.88. Praga 168.33 — 169.33. Curih 1093.5 — 1096 5.
Dunai Beograd 12.44875 - 12.48875, Rer-Hn 16916 - 169.66, I.ondon 34.565 - 3^.665, Milan 37.56 - 37.66. Newyork 70875 -711.25, Pariz 27 865 — 27 965. Praga 20.99625 do 21.07625, Curih 136.33 - 136 83; dinarji 12.34 — 12.40.
Curih. Beograd 9.13. Berlin 124.10. New-vork 519 925, London 25.3475, Pariz 20.44. Milan 27.54, Praga 15.41. Budimpešta 90.87o, Bukarešta 3.19. Sofija 3.755, Varšava 58.20. Dunai 73.225.
Trst Beograd 33.10 — 33 40. Dunaj 263 do 269 Pr"*a 5" 85 — 56.15, Pariz 74.05—74.35, London 91.935 - 92.135. N^vvork 18.83 do 18.89, Čarih 362.25 — 364.25: dinarji 33.10 do 33.60.
Efekti.
LjubljaH«. Celjska 164 -- C, Ljubljanska kreditna 185 — 135 (135), Kreditni zavod 165 — 0, Praštediona 875 — 0. Vevče 135—0. Ruše 265 — 280, Stavbna 56 — 0. Sešir
125 - 0.	.
Zagreli- Državna vrednote: Vojna sKOda | 4po — 451, kasa 450.5 — 451, za febru-.-431 _ 452, za marc 453 — 455, za april -57 do 460 investicijsko 90.5 — 91.5. agrarne 58.5 - 59: bančne: Poljo "«8.5 — 19. Kreditna 90 - 91, Hipo 65 - 66, Jugo 96 25 do 96 50, Liublianska kreditna 135 - 136, Pra-štedioua 877 — 877.5. Narodna 6100 — 0, Srpska 143 — 144, Zeir:»ljska Sarajevo 142 do 150: industrijske: Drava 550 — 570, Du-brovačka 425 — 0, Sečerana Osijek 540 do 545. Nihag S — 15, Gutmann 225 - 230. Slavonija IS — 15, Trbovlje 522.5 — 540, Union ' 240 — 260 Tvornica vagonov 43 — 50. Vevče 135 — 150, Danica 140 — 148.
Beograd. Vojna škoda 452 — 453. za februar 454.5 — 455.5, 7,?. marc 459 — 4.60, za april 462.5 — 464. investicijsko SI — 92, agrarne 58 — 59
Francosko hmeljsko poročilo. Sfrasbourg, 18. t. »n. Tržni položaj je že par^ mesecev miren in nespremenjen. Kar je bilo lepega blaga, ie prešlo takoj v druge in tretje roke. Srednjega in slabega blaga je še veliko v rokah špekulantov, ki oe vedo kam ž njim. Začetkom t. m. ie šla partija 700 stotov v ' Nemčijo po 400 frankov za 50 kg. Razlike v cenah so rekordne, kakor še nikoli; plača se med 100 in lOftO frankov za 50 kg, po kakovosti. Srednje cene so med 300 in 600 frankov. Na račun reparacij se je uvozilo okrog 8000 stotov starega hmelja, kar je povzročilo silen padec cen starega m slabega blaga. To blago se ponuja po 100 frankov brez kupcev. Nizka carina omogoča močan uvoz tujega hmelja, zlasti jugoslovenskega in poljskega, ki s?' plačuje po kakovosti med 300 in 700 frankov. — J. Lavrič.
Na niirnbfTŠken' hmeli- Vem tržišču je pretekli teden znašal dovoz 50 bal. prodanih pa je bilo 150 bal. Povpraševanje je predvsem za kakovostni hmelj dobre barve. Cena rumenkastemu in slabšemu blagu je dalje tla-\ cena. V tranzitnem prometu je bilo novpra-{ sevanje za zeleni in kvalitetni jugoslovenski ! hmelj. V vseh ostalih vrstah blaga i> bila kupčija mirna. Hallertauski zapečateni hmelj notira za 240 — 300 mark ra 50 kg (65.10 do 81.50 Din za kg), tranzitni hmelj (jugoslovenski) pa 50 — 1-50 mark (13.60 — 40.75 Din za kg).
Ljuhlianska b!ag«visa borza (20. Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena. 2 vagona, in sicer 1 vagon desk, smreka, jelkah 24 mm. TTL, od 16 cm caprej. fco vagon meja po 420 in 1 vagon desk. smreka, jelka, podmernih, 10—15, fco vagon meja po 380. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta, zaključkov ni bilo. Cene pšenici in moki so se ponovno nekoliko dvignile. Nudi se pšenica (78/79 kg. 2 %. slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška. za februar po 387.5 — 390, slavonska, promptna po 377.5 — 385: turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška. za februar po 287.5 — 292.5, za marc po 292.5 do 295. za april po 297.5 — 300. za maj po 302.5 do 305; moka: baška «0g>, fco LJubljana, plač. po prejemu po 530 — 535.
Novosadska blagovna b«r«a (20. t. m.) P s e n i e a: baška, 77/78 kg, 2 fr 340 do 345; baška, 78 /79 kg. 2 % 340 - 347.5; fca-natska, 78 /79 kg, 2 % 335 - 345: pron »t 8 vagonov. R ž: baška. 72 kg, 2 % 305 - 315. Oves: baški. sremski, banatski in slavonski 250 — 260 Ječmen: baški. 66 kg 295 do 305: makedonski 240 - 245: promet 2 vagona. T u r š č i c s: baška 245 — 252.5; baška in sremska, za marc - april 255 do ?l*2.5: banatska, pariteta Vršac 252.5—257.5; sremska 245 — 2525; promet 38 vagonov. Moka: baška <0* in ?0<?g> 475 _ 485; <2> _ J®; «a> 435 — 445: <6> 370 — 380; <7> 300 — 310; <r8v 225 — 240: promet 7 vagonov. Otrobi: baški in sremski v ju-t»stih vrečah 210 — 220; promet 1 vagon.
življe
Pavel Krantz - oproščen
Obsojen samo na 3 tedne zaradi prepovedane nošnje orožja, kazen pa ie že prestal s preiskovalnim zaporom. — Oproščen zaradi pomanjkanja dokazov!
Berlin, 20. februarja, g. Danes ob 17. je bila razglašena razsodba v razpravi proti Krantzu. Obtoženec je bil oproščen obtožbe skupnega uboja in je bil obsojen samo zaradi prepovedane nošnje orožja na 3 tedne zapora, ki ga je odsedel že s preiskovalnim zaporom. Stroški gredo, v kolikor se nanašajo na obtoženca, v njegovo breme, ostalo pa v breme državne blagajne.
Med poslušalci je povzročiia razglasitev razsodbe splošno odobravanje. Na cesti je sprejelo Krantza, ki je takoj zapustil sodišče, na tisoče oseb, ki so ga živahno pozdravljali. Nastala je taka gneča, da se je moral zateči v neko brivnico, od koder se je pri zadnjih vratih izmuznil in odšel domov.
V	utemeljitvi razsodbe je naglašal predsednik, da je bil obtoženec oproščen krivde zaradi pomanjkanja dokazov, Obsojen pa zaradi prepovedane nošnje orožja in izročitve drugi pijani osebi, ki je izvršila, strašno dejanje.
Hugon de Vries
V	Lunternu (Holandska) je praznoval 80 letnico svojega rojstva največji botanik našega časa, Hugon de Vries. S svojimi raziskovani je uvedel čisto nova naziranja o rastiinah. Bil je so-ustvaritelj modernega umnega pridelovanja žita in njegova zasluga je, če se je posrečilo ameriškim znanstvenikom s pomočjo Rontgenovih žarkov ustvariti v laboratorijih čisto nove rastlinske vrste. Njegova teorija o mutaciji (spremembi rastlinskih vrst. njegovi matematično formulirani zakoni o podedo-valnih pojavih so postavili botaniko kakor vso bijologijo na čisto nove podlage. Velikanske pa so tudi njegove zasluge za razvoj drugih ved, tako za fizikalno kemijo, ki ji je dal mnogo novih spoznanj s svojimi eksperimenti, ki so se nanašali na osmozo in plasrnolizo.
in sveta
Novi svetovni letalski rekordi
Najtežja knjiga
Najtežja knjiga na svetu je »Zgodovina Itake*, ki jo je izdal nadvojvoda Salvator Habsburški ob začetku tega stoletja. Knjiga je bila vezana v sivo platno in je obsegala 475 strani, ki so bile dolge 50 cm in široke 37 cm. Ilustracije so bile deloma barvane, deloma sepijske m akvarelne. Teža knjige je snašala 48 kg, cena pa 30.000 predvojnih avstrijskih kron. Izšla je pri Mer-cyju v Pragi v samih 100 izvodih v nemškem, laškem in grškem jeziku ter je brla namenjena samo kronanim glavam.
Ženska, ki hoče svetu prirejati presenečenja
Sestra bivšega nemškega cesarja, princeza Viktorija, je naznanila novinarjem. da misli še tekom tega poletja ali v zgodnji jeseni poleteti preko Oceana v Ameriko. Spremljal jo bo nje za 40 let mlajši mož, ruski begunec Zub-kov, in neki njegov prijatelj, tudi Rus. Oba bosta v to svrho obiskovala neko šolo za pilote v Berlinu. V zvezi s to novico je izjavila ekscentrična stara gospa, da meni svet presenetiti še z drugimi načrti.
Uharica kot zavirač
Iz Moskve poročajo: Na progi med Vologdo in Moskvo se je hipoma ustavil brzovlak, ki je vozil iz prvega mesta v drugo. Ko so preiskovali vzroke tega zastoja, so odkrili zelo veliko uharico, ki je bila zasadila kremplje v pipo Westinghousove zavore, tako da je zrak ušel in da se je stroj ustavil.
Potolčen beneški hitrostni rekord — Nov svetovni rekord poleta na daljavo
tam še večjo hitrost
Singapore, 20. februarja. Letalec Hinckler je startal proti Ba-taviji ln je na povratku v Anglijo. Hinckler je preletel v samo 13 dneh pot od Londona do Singapore in s tem dosegel glede poietov na daljavo nov svetovni rekord. Letalec je preletel brez posebnih ovir nad 80 tisoč mtij.
London, 20. februarja.
Včeraj je dosegel v Daitonu na obali Floride kapetan Malcohn CampbeU nov hitrostni letalski rekord in potolkel s tem hitrost, katero je doseglo letak) povodom tekme za Scheiderjev pokal v Benetkah. Campbell je dosegel največjo hitrost 214.40 milj na uro. Campbell meni, da je mogoče doseči z leta-
SS2-
Streli v gledališču -v reklamne svrhe
Pred okrožnim sodiščem v Kraljevih vinogradih (Praga) se je moral te dni zagovarjati 31 letni Anton Endrich, ker je pri neki predstavi v Novem nemškem gledališču oddal dva strela iz otroške pištole. Občinstvo je menilo, da gre samo za epizodo, ki jo je pisatelj preložil v prostor za gledalce in ni zato nastala nobena panika. Vendar so Kndricha prijeli. Pred sodnikom se je zagovarjal, da si je hotel kot nepoznan avtor napraviti samo malo reklame in da je hotel obenem demonstrirati proti
odrskemu delu, U n! bilo po njegovem mnenju fige vredno. Obsojen je bf! pogojno na 100 Kč globe.
Dar štedljivemu Coolidgeu
Ameriški državni predsednik Goolid-ge je znan po svoji Stedljivostl. Tudi kot vrhovni funkcijonar Zedinjenih republik je storil mnogo, da bi svoje rojake navadil te čednosti. Te dni ma je poslala neka ženska cerkvena bratovščina v zahvalo za zasluge, ki jih ima v tem pogledu, nočno oblačilo, ld je narejeno vse iz navadnih vreč za moko...
Zimske igre v St. Moritzu
Hockevski match med Francijo m Madžarska
Konj maršala Haiga
spremlja svojega mrtvega gospodarja na zadnji poti
Mehko in
foplo
mora ostati Vale volneno blago. Ki dovolj, da so volneni izdelki topli, dokler so novi, temveč da ohranijo to lastnost tudi še po večkratnem pranju. Kosmati šali tn rute morajo izgledati slej-
koprej kot nove. Doeežete pa to pri Vaših izdelkih zlahka. Uporabljati morate za pranje le >LUX< in se rav-nati točno po navodilih o uporabi >Luxa<. — Volnenih stvari se ne sme namiliti, ne drgniti in tudi ne kuhati, temveč samo potopiti v mlačni raztopnini >LU-XA< in stiskati penečo raztop-nino večkrat skozi blago. >Lux« ima tako čistilno moč, da odvzame pena vse madeže. V porablja j te radi tega gamo »Luic, ker le ta Vas obvaruje pri Vaših volnenih izde^ih vsako škode.
Zato imejte doma vedno zavojček »LUXA*.
»Prisegam pri svoji časti, da sem nedolžen"
V francoskih listih, tako v desničarskih, kakor v levičarskih, še vedno ni popolnoma utihnil odmev samomora, ki ga ie izvršil nedavno zdravnik in župan v Isignyu dr. Boutrois. Kampanja proti zdravnikom, ki so osumljeni, da pomagajo pri odpravi mate-instva, se je prenesla na politično polje. Ne samo zato, ker je bil dr. Boutrois komunističnega prepričanja, temveč predvsem iz razlogov volilne borbe, ki se ie pričela. (Parlamentarne volitve so razpisane za 22. april!)
Slučaj dr. Boutroisa ie zanimiv. 15. novembra lani ie dobilo orožništvo v Isignyu anonimno ovadbo, da ie bila 171etna Marija Baselin pred dvema tednoma v blagoslovljenem stanju in da ie neki zdravnik rešil deklico nezaželjenih materinskih skrbi. Dekletov oče ie delavec, dekle pa je zaposleno v tovarni. Orožniki so posetili deklico in so io našli v postelji. Zasliševali so jo dolge ure. Končno ie iziavila, da ie izvršil operacijo dr. Boutrois.
Sodna oblast ie zaslišala zdravnika, ki je odločno zanikal dekletovo izjavo. Zadeva je prišla v časoplsie in celo v parlament. Razpravljalo se ie o tem in onem. Levičarski listi so proslavljali zdravnika kot mučenika, desničarski pa so ga imenovali za Izrodek človeštva. Zadeva se ie tako razcepila, da končno nihče ni vedel, ali gre za operacijo, izvršeno z boliševiškim denarjem, ali pa samo za prepovedano zdravniško potnoč.
Dr. Boutrois, oče treh otrok, le bil telefonsko pozvan v Caen k preiskovalnemu sodniku. Zdravnik je pokazal povabilo svoiemu priiateliu in mu iziavil: Tolikokrat
sem mu že povedal, da ne vem nič. Sodsu oblast ne vidi ali pa noče videti, da je vse to delo moiih političnih nasprotnikov. Meni je dovoli..
Zvečer ob desetih se ie ustavil pred sodnikovo hišo voz. ki nai bi odpeljal zdravnika v spremstvu njegove žer.e in hčere v Caen. Zdravnik je že vstopil v kočijo, ko ie nenadoma rekel, da ie pozabil doma listnico. Vrnil se ie v svoio sobo. Cez par trenutkov sta slišali žena in hči revolver-ski strel. Ko sta prihiteli v sobo. sta našli listek, na katerem ie bilo zapisano. Prisegam pri svoji časti, da sem nedolžen. Zdravnik ie umrl 5c isti večer, ne da bi prišel k zavesti.
Da je bil njegov pogreb z ozirom na razplet zadeve v javnosti politična manifestacija. ni treba omenjati.
X Bomba, ki eksplodira v letalu. V Ma« cenu (Georgija) se je razpočila med letal« sko vežbo boi. Sa v nekem vojaškem leta« lu, baš ko jo je hotel pilot spustiti iz viši« ne kakšnih 2500 m na zemljo. Pilot in še en letalski častnik sta bila raztrgana na drobne ko^e. Letalo jc padlo na eno izmed najbolj prometnih ulic in jc ubilo enega pasanta, dvajset pa ranilo.
X Charliejevi načrti. Charlie Chaplin namerava letos izdati tri nove filme, v dveh
bo imei glavno ulogo, v tretjem ffilm o Na« poleonu, ki mu bo sam napisal besedilo) bo režiraL Še prej pa bo napisal komedijo
«Nikjer», v kateri san. nastopa. Njegov «Cirkusi> donaša v Newyorku bajne dohodke. V enem samem tednu so inkasirali v tamošnjem »Strand»Theatre» 36.735 do« larjev — s tem so prekosili dohodke pr« vega tedna za prejšnji rekordni Chaplinov film «The Kid».
0 predpustnih in pustnih pri Slovencih in
šegah
drugod
Predpustna doba — čas prerajanja narave. — Kurent in njegov pogreb. —■ Vlečenje ploha. — Pepelnica in odmor po veselju.
Maribor, februarja.
Predpustni čas pade med dva najvažnejša praznika našega naroda — v časovno razdobje med bcnSčem in veliko nočjo. Ples ki razposajeno veselje obvladujeta v pred-pustiu vse družabno življenje tako v razkošnem mestu kakor v preprosti vasici Pustni in predpustni običaji so prastari; ohranili so se samo v nekaterih mestih, trgih m vaseh, a verjetno le, da bodo sča-,v)ma izumrli ter niti v narodni zgodovini ne bodo zapustili važnejših spominskih sledov.
V mestih se začenja predpust takoj po Novem letu; ne tako na deželi.
Pisec teh vrstic nisem še bogve koliko star. a vem, da je bil dan po sv. Treh kraljih (7. ianuar) določen od naših očetov za začetek slavljenja princa Karnevala, oziroma viteza Kurenta.
Tako zvani pravi predfpustni čas pa se začenja na četrtek pred pepelnično sredo (letos 16. februar), torej uprav teden dni pred začetkom velikega 40danskega posta. To je na Štajerskem tako zvami gumpasti
četrtek. Predhodni dnevi so izpolnjeni z vsemi mogočimi navadami in šegami, ki so vise v vzročni zvezi s prerajanjem narave.
Ob sv. Fabijanu (20. januarja) in najpozneje ob Svečnici začne »sok lezti v debla«, narava se probuja v novo življenje. Prva vegetacija so zvončki, trobentice, marjetice, vrbinje mačice, teloh... Konec je zimskega spanja. Tako velja na primer praznik Svečnice pri nas kot začetek pomladi.
Podobno kakor Svečnica se slavi ponekod 22. januar (Petrov stol) kot začetek pomladi. Ob tem času preneha večerja ob »umetni luči«. Pred zatonom solnca se mora povečerjati. Kakor ponekod ob Svečnici tako se tudi ob ostalem tako zvanem pr odpustnem času sprejemajo in odpuščajo pastirji ter ostala služinčad. Prerokovanja starih vaških ženic o ljubezni padajo v ta čas. Kokoš, dobe nova gnezda, preostali prašički smejo že na prosti zrak. Okoli praznika Svečnice in praznika stola sv. Petra se izganja iz hlevov vsakojaki mrčes, kar se dogaja z uporabo vseh mogočih rekov in z zarota i«ti formulami Iz slavne knjige »Kolomonov shegen«. Nekdaj so v teh dneh prižigali tudi kresove in umeten ogenj, kar pa se danes več ne dogaja.
Ves čas od Svečnice do Pusta je izpolnjen s šegami in navadami, k, imajo svoj izvor, oziroma pra^zrok v presnavljanju in prerojevanju narave. Zaključek tvori običaj, da »bijejo rihtarja« in se za dotično letno perijndn smatra za vfiajkunštnejšega« oni, ki Je pri tej proceduri uganil, oziroma
vzdnžal največ udarcev. V dobi eksotičnih športov menda tudi ta al najzadnji.
Kakor rečeno, začne pravi predpustni čas prav za prav na gumpasti četrtek, to Je teden dni pred Pepelnico. Predpustno rajanje doseže naslednjo nedeljo, ponedeljek ln na pustni torek svojo kulminacijo. Brezbrižna razposajenost, krepka Jedača in pijača, medsebojna nekazniva zbadljivost, pohajkovanje brez kontrole, ples In šumna godba, ki je obenem dpična ženitvovanjska perioda. V nekaterih krajih hodijo čestitelji od hiše do hiše, žebč napredek gospodarstvu In gospodinjstvu, ter dobč zato klobas, jajc in krofov. To je staroslovenska navada, ohranjena zlasti v Slovenskih goricah In v Halozah.
Pustni sprevodi na deželi so kaj pestri, zato mi meščan!, navajeni na »umetniško« organizirane pustne »korze«, nimamo niti pojma o simboličnem pomenu teh praslo-venskih običajev. Ponekod vodijo v pred-pustnem sprevodu aH lisico, petelina, tele, vola ali kozla. Med Improviziranimi maskami najdeš mnogokrat masklranega medveda, konja ali kako slično žival. To pa ni nič drugega kakor praizvornl simbol tako zvanih »vegetacijskih demonov«, to Je dobrih naravnih duhov, ki povzročajo novo življenje na pollu 'n v gozdu — utelešenje pomladnih naravnih sil.
Odkod pa Ime karneval? Nekateri trde, da je to sestavljenka iz latinskih besed »ca-ro« (= meso) in »valeo (— zdrav sem), torej nekako meseno veselje. A kljub temu
da je ta razlaga razumljiva ln sprejemljiva, trde drugi, da Je ob morskih obalah m ob rekah, kjer morejo plavati ladje, običaj, da se pojavi v sprevodu ladja s kolesi
Ce pomislimo, da se še dandanašnji vrše ob morju in ob večjih rekah pustni korei, kjer igra veliko vlogo ladja na kolesih »carrus navaLs« (zlasti v Rimu in ostali Italiji), moramo dati prostora tudi drugi razlagi imena karneval. Mednarodni karneval pa se imenuje pri Slovencih od pamti-veka Kurent.
Oglejmo Si praslovenskega Kurenta od blizu! Dasi se v letošnji slovenski proslavi tuli princ Karneval nikjer ne Imenuje Kurent, vendar ni s tem rečeno, da se mi tega staroslovenskega naziva za zaščitnika vseh norčavih veseljakov ne b. posluževali. Ena najbolj simboličnih prireditev na čast Ku-renbove vlade je vlačenje pluga. Sest moških mašker, oblečenih v ženska oblačila, odetih v svilene rute, se vipreže v plug. Za plugom gre eden, ki trosi ajdove, pše-nlčne in koruzne pleve ter s tem mark>ra setev. Glavni aranžer nosi koš ter pobira vanj krofe, klobase, jajca ter druga darila. To Je Kurent, eksotično odeta maškara s kragulje!.
Zal, da ponekod izrabljajo ta veseli čas — z ozirom na maskiranje obrazov — za kruto maščevanje ln se razvijejo pretep! večjega obsega To Je dalo tu4 povod ob-lastvu. da je že predlanskim v ptujskem okraju zabranilo »fašenkovo« proslavo, od-
roma Kurentove obhode. V splošnem pa je Kurent v velikih čislih pri pobožnem narodu slovenskem.
Potem pa pride Pepelnica, dan pokore. A naše, za simbolične ceremonije vneto ljudstvo tudi ta dan ne miruje. Vlečejo ploh. Kdo? Device, k so obsedele ... In če tega nočejo same, ji ploh pripeljejo, oziroma privlečejo do praga in pri tem zbijajo šale. In Kurentov pogreb! Neusmiljeno ga vržejo sredi mosta v potok al' reko, ponekod ga sežgejo in med improviziran:m prav teatra-ličnnm Jokom, petiem mrtvaških pesmi in sviranjem pogrebnih koračnic na harmoniko spustijo v hladni grob . . . Ponekod še zvečer ne mirujejo. Pri hiši se pojavi kdo, ki z lučjo nečesa išče okoli oglov tn če ga hišni gospodar, ld nanj že čaka, vpraša, česa išče, odgovori vprašani: »Fašenka«. Potem ga vedejo v hišo ta pogostijo. V dobi žepnih in želodčnih kriz res hvalevredna navada.
Po pepelnični sredi, ko se vernik! v cerkvi pepelijo, spominjajoči se, da je človek kljub vsem objestnostim, ki Jih uganja, vendar le prah ln pepel, v katerega se nekoč povrne, pr.de debeli ali mastni četrtek. Na Kranjskem Ima ta naziv četrtek pred Pustom, a štajerski debeli četrtek se Imenuje na Kranjskem suhi četrtek. Različni kraji, različne šege Pri nas se ta dan pospravi, kar le ostalo od pustnega torka.
Potem pa Je konec Kurentove slave in prične se resni postn, čas kot priprava za novo veselje — VclBco noč.	A.
Naročila, ut, um. dopisa-. Učtr&trjt, malih, oglasa*, jt,poslati, *a,Oglasm,oci dtUk -Jutra,', htibljasia, JU It. z^gi		Vst, ortstojbist« jt, vposLa, ti CKJanjun, t naročilom,, su otr j% oglasu «« prtobČuo Čtkovtu, račun, po/Ukra tuJsuc* (fithlfang.st ttf/z
JLoJLl. oglasu, Iu, sluzi/o o poJ-r^cLoualn^ m, roajaL tMu-Uj*., <Loput4nranfa uv <ygla*ff trjourtu&cu aLi ia, launviA, občuLstoa. uroka h>*s*da y$opar- —Noj r^UUajnsi^ga ina^a^a, . waka btstda/ Vuv rw. _ Naj-rrvanjsL zstosak Vin, 5'-. Pristojbina, za, Šifro nuuijh zn*stk Vla, to~ Vrijtojbtna ta rifro J)ul j-		
Danes zvečer
r gostilni Amerika na Glin-eab velika pustna veselica b plesom. Igra godb dru-Itvo »Gradasca*.	6468
Gornjih delov
Izdelovanje ter	popravila vseh vr-t čevljev sprejema
M Peternel. Sv	Petra c »t 6 3379
Fiat
botk tipe 503. športni. dvo-»efležnl. z dvema zasilnima aedežema, vožen-samo 2-100 km. prodam zaradi nakupa večjega voza. Em;I Rumpel, Ljubljana. Langusova ulica St 7	5067
Motorno kolo
■ prikolico, popolnoma novo. po jako ugodni ceni naprodaj. — Na ogled pri tvrdki Nardin in drug, Poljanska cesta 31	3218
Majhen motor
Ho 175 ccm) dobro ohranjen. kupim — Oferte pod
«Smuk> na oglasni odde-
Mizarskega vajenca
z vso oskrbo v hiši sprejme Jakob Novak, mizarstvo. Zbilje, p. Smlednik 6413
Mesarskega vajenca
sprejme takoj gostilničar in mesar v Dravljah št. 79.
6410
Dekle
pridno in pošteno, ki je vajeno vseh hišnih del in nekoliko kuhanja, spre j' mem takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	0400
Brivskega
pomočnika
ki .-e ž~H izučiti oudulira-nja, sprejmem. Biti mora dober brivec in znati striči »bubi glavice*. M. Zibler, brivec za dam'- in gospode - Tržič	" 6103
Deklico
staro nad 14 let, sprejmem k otrokom. kjer bi se naučila vseh gospodinjskih del. Naslov pove ogla.-ni oddelek «Jutra«	0440
Potnike
verzirane v tnanu-faktur. stroki, sprejmemo takoj za Ljubljano in okolico. ■ Naslov v oglasnem
»Jutra*
64711 oddelku «Jutra».
Gospodično
»amostojno starejšo, nuvi-no voditi podružnico trgovin..; t mešanim blagom, »prejmem l'ogoj kavcija 15 do 20.000 Din. Nastop ta.koj Kellektira se samo na prvovrstno moč. Ponudbe na ogl odd. »Ju-tra>. Maribor pod »Slovenske gorice*	5194
Organizatorje
»astopnik in zattopnic seri jozne sprejme veliki denarni zavod po najboljšimi pogoji za vsa mesta v državi za prodajo državnih papirjev na odplačila. Ponudbe poa »Serijozcn 140» na Rudolf Jlose, d d., Beograd. Terazije 25. 5169
Trg. vajenca
* vso oskrbo- v hiši sprejme trgovec, na periferiji Ljubljane. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 5158
6460
Hotelskega portirja
strokovnjaka, veščega poleg jugosl. j M! kov tudi francoščine. nemščine in Italijanščine, z letnimi spričevali. v starosti 30—35 let sprejmem v sta!no sl-užbo Pi>mene ponudbe s prepisi spričeval in priiogo slike je poslati pod »Purtir* na oglasni oddelek <Jutra*.
0475
Družabnico
ločeno gospo, va posestvo in trgovino na deželi, z nekoliko premoženja, želim za takoj Ponudbe na podružnico »Jutra- v M.-iribo-ru pod «80»	6473
Restavr. kuharico
mlajšo, sprejmem takoj — Fonudbe z navedbo plače na Vefiko kavarno v Mariboru.	6472
Manulakturist
agilen samec, z majhnim kapitalom, dobi eksistenco. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod «7*.	5078
3—4 strojne
ključavničarje
iščem za avtomobilsko mehanično delavnico. — Samo starejši naj se javijo pod Šifro »Reference* na oglas oddelek <Jutia>	5066
Mehanika
dobro izurjenega za stroje in kolesa,
ur ar. pomočnika
za manjša dela in
urarskega vajenca
»dravega, z dobrimi šolskimi spričevali sprejme Pavel Obid. Krško 5051
Natakarico
»olidno, staro 20—30 let, množno kavcije, sprejmem za stalno v dobro gostilno t SiSki Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. " 5023
Vajenca
»prejmeta v trgovino z me-iSanim blagom Imeti mora primerno šolsko izobrazbo, biti krepak tn imeti veselje do trgovine — Jakob Dereani v Žužemberku
4958
Dobro dekle
ki zna kuhati in vsa hišna dela opravljati, sprejme Milica Puljo. Zem-un, Trg Kik. Pašiča 2.	6429
Krojaškega vajnea
sprejme takoj Daniel Tom-Ii8. krojač, Zgornja Šiška, Vodnikova c. 144. 6425
Viničarje
pridne, razumne in poštene, brez majhnih otrok, sprejme Vladimir Vošnjak. SI. Bistrica.	5220
Manuiakturista
le prvovrstnega, sprejmem takoj. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro •Priden 07».	6407
Likarice
isvežbane za trdo fino mo-iko perilo. sprejmem v tovarni perila v Kranju.
6401
Natakarico
a 1 a d o. i nekaj kavcije, tprejmera takoj na raSun v r o »ti! no pri kolodvoru — Mursko SredHBe.	5404
Knjlgovodlnjo
■ veSIetno »amostojno prak-10. poginom« zmožno slovenske, nemške is po DO-goAnoati orhobrraSke kore-epondenre ter »trojepisja, •prejmem v »talno »lužbo. Porudbe z navedbo plače na oflanii oddelek »Jutra* »od »Bulno* m*. M31
Vajenca
sprejmem v trgovino z meS. blagom na deželi Hrana in stanovanje ter perilo v hiši Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	6466

BVf--
Zastopnike
agilne, resne in poštene, za prodajo obveznic R a t n e štete (vojne škode) na obroke, iščemo v vseh večjih krajih Slovenije. — Pri pridnem delu je možno zaslužiti mesečno po več tisoč dinarjev Ponudbe na »1'o-est*. Ljubljana. Miklošičeva cesta 4.	48
Popoldansko službo
ali delo na dom sprejme uradnik z bančno prakso Naslov na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vsestransko uporabljiv*	5157
Potnika
dobro uvedenega v galanterijski stroki, sprejmem proti proviziji pri mesečnih računih — Polovico dam akonto. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Dober zaslužek*. 6411
100 Din dnevno
na roko in visoko provizijo pri razpečavanju sezonskega predmeta, dobijo zastopniki od »Orgamzacijo-nog Odelenja*, Eeograd — Zmaj od Nočaja 14. 4803
Upraviteljevo hiš
(posestev) prevzame za Ljubljano in okolico vpo-kojen uradnik, ki opravlja tudi sodne prisilne uprave. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Vestno 39*.
6439
Postranski zaslužek
Uradnika ali uradnico, ki je zmožen strojepisja in drugih pisarniških del — sprejmem za popoldanske ure (od 16—19). — Pismene ponudbe z navedbo službovanja ter prepisi spričeval na oglasni oddelek »Jatra* pod »Popoldanske ure».
6453
Zastopnike
sprejmemo v vseh večjih okrajih proti visoki proviziji in event plači. Oferte z Din 2.50 v znamkah poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod »Milarna*
6455
Brezposelnim
moškim in ženskam nudimo dnevni zaslužek 40 Din — brez kavcije. Ponudbe s prilogo 2.50 Din za tiskovine in odgovor na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zaslužek*	6457
Postrežnico
starejšo, potrebujem za od 3.—5. ure popoldne. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	6462
Prodajalka
mešane stroke, starejša — pridna in poštena, želi na-meščenja v Mariboiu, ev. kot blagajničarka Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pod »Trajnost 934* 5046
Kontoristinja
z znanjem <lov . ne-mščine. italijanščine, strojepisja in vseli pisarniških del, želi premeniti sedanjo službo Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Vešča 32*.
5132
Premog, drva. koks
m oglje nudi družba dlirija* Dunaj-ka ;e-ita 4<i poleg lv Zakotnikal iefon 2S20	?0S
\ Najboljši koks
Cebin tVolfovs ulica l/U IU
Motvoz
,Spago Suplt<- najceneje al-rektno » tovarni Mehanična vrvarns 3inkovw Grosuplje 261
Drva
Hrastov* p&rfcKnt jJpadR-<jd last tet mehka lrva pt> nizki ceu; lostavlja na dom («rn» žag* V Scagnettl -Ljubljana « -»or«ni»kiCi kolodvorom	36
Kontoristinja
z večletno prakso v stavbni pisarni, želi enake zaposlitve Nastopi takoj ali pozneje Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stavbna stroka*
5006
2 brivska stola
i ogledali s stojalom in ploščami proda Kovačevič, Medvedova ulica 22. 5129
2 kočiji
eno polkrito in landaver poceni prodam Naslov v oglsanem oddelku »Jutra*.
5014
Mlad uradnik
dober poznavalec dolnjih delov države, z osemletno prakso v usnjarski in 6ev Ijarski industriji, trgovini z usnjem in sirovimi kožami. zmožen vsakega trgov skega vodstva, izučen šofer želi službe Ponudbe poo značko »Zmožnost 12* na oglasni oddelek »Jutra*
4912
Prodajalka
špec stroke želi oremeniti službo takoj ali pozneje Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro Poštena prodajalka* 4811
Natakarica
poštena, boljša servirarica, išče službo izven Ljubljane s 1. marcem ali pozneje Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Natakarica 25*.	5037
Mesar in
prekajevalec
z lastnim obrtnim listom, želi službe Naslov v o oddelku »Jutra*. 5210
Strojnik
prvovrsten, starejši, zmožen vseh popravil in montaže parnih, Dieselovih in drugih strojev, stroj ključavničarstva in inštalacije, trezen in zanesljiv, z dobrimi večletnimi spričevali želi stalne službe takoj ali pozneje Ponudbe na naslov Medved Josip, Središče ob Dravi.	6417
Šofer-ključavnlčar
ki samostojno razume vsa popravila na avtu ter pozna vse ceste v državi, z dobrimi spričevali in večletno prakso, želi službe za takoj. Ponudbe z navedbo plače pod šifro »Zanesljiv šofer* na oglasni oddelek •Jutra*	5218
Šiviljo
želim, kjer bi se izučila šivanja perila iz svojega blaga. — Ponudbe z navedbo zahtevane odškodnine na oglasni oddeiek »Jutra* pod »Šivilja 13*.	5213
Mladenič
star 21 let, s Štirimi razr srednjih šol, že nad tri tet« zaposlen v pisarni. želi premeniti službo kamorkoli v Sloveniji Ponndbe pod »Marljiv 75* na oglasni oddelek »Jutra*.	5175
Natakarica
poštena, boljša servirarica, želi službe izven Ljubljane s 1. marcem ali pozneje. Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Natakarica 25*.	5037
Spretna natakarica
z dobrimi spričevali, zmožna kavcije, želi nameSčenja v dobro i d oči gostilni, tudi na deželi Dopise na ogla«, oddelek »Jutra* pod Šifro »M R.»	6459
Zastoonike (ce)
za prodajo v vsaki hiši potrebnih predmetov, sprejmemo. Dnevni zaslužek do 100 Din tariguran. Ponudbe s prilogo 2 Din v znamkah za prospekte poslati na ogl oddelek »Jutra* pod Šifro »Agtlen*.	6454
Zastopnike
»prejmemo xa vse okraje proti 85 % proviziji - Ponudbe z znamko za 2 Din za pojasnila na oglasni od-delrtk »Jutra* pod značko »Zaatopnft*.	M56
Največje skladišče AVRAM KAJON Sarajevo - Prestolona olednlka Petra ulica 26
Jecljanja
se temeljito in trajno odvadite. Najboljše priznal-nice in reference. Prijave vsak dan od 9.—11 in od 2.—3 v Ljubljani. Beethovnova ulica 4, pritličje. — Pavla Kovač, špecijafieti-nja za govorilno gimnastiko.	43
V stenografiji
nemSki. želim temeljitega pouka. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra* »Hitro 26».
Pozor!
V vsakem petem paketu po Vi kg zdravstvene sladne kave. ki je izvrstne kvalitete. se nahaja tudi še 2 Din v gotovini, za premije — Viktor Jarc.	4715
la emendoiski sir
garantiran s 45—50 tol-šče. nudi po dnevnih cenah Mlekarska zadruga v Novi 'asi pri Rakeku	4654
Strojna pletilnica
A Pcngračič v Celju, Gre gorčičeva ulica 3 nudi najceneje vse vrste nogavic — Trgovcem po tvorniški ceni 4315
Pletilni stroj
Ideal, 6/30, nov, rabljen le par mesecev, prodam, ev tudi na odplačila, ali ga zameujam za kako drugo blago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	5052
^CupLim
Stare moške obleke
in drugo kupujem ter plačam najbolje Dopisnica zadostuje, da pridem na dom A. Drame, Ljubljana Gallusovo nabrežje 29. 5151
Pisalni stroj
rabljen, boljše znamke, z vidno pisavo, kupim Ponudbe na poštni predal 91, Ljubljana	5149
Elektro - števec
za istosmerni tok. za 30 do 40 amper, dobro ohranjen, kupim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Elektro-števec*.	4915
Gradbjje načrte
proračune izdeluje dolgoleten praktik. — Honorar zmeren. Naslov v oglas oddelku »Jutra«	5177
Vsakovrstno zlato
kupuj,- oo najvišjih i^enah
Černe — juvelir
Ljubljana Wolfovr ulica i 38
Excelsior» Portland cement
vlsokovredeD
iz splitske tovarne
dobavlja na »klepe io va-gonsks naročila
ravnatelj M. Rozman Ljubljana VIL,
OotiSks cesta	4293
2 novi postelji
iz hrastovega lesa in eno omaro za obleko prodam na Cankarjevem nabrežju 23 — pritličje.	5126
Štedilniki
raznovrstne peči. dimniška vratca in za vodovod, stroje za rezance itd. po znižani ceni naprodaj radi selitve v Kolodvorski ul. 39, na dvorišču L.fTil>1 jajisfe epra. dvora — Anton Kette, ključavničar.	6430
Petrolejsko
merilno napravo kupi gostilničar Ignac Debevc — Stara Vrhnika, p. Vrhnika.
6405
Konjsko opremo
(Brustgeschirr) 1 par ceno naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 6422-a
Blagajno
Wertheim, velika, naprodaj Naalov v oglasnem oddelku »Jutra*.	6423
Goerz-Trieder
6 X. prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
6409
Lokomobilo
dobro ohranjeno 25—35 HP 10 atm.. takoj po nizki ceni proda A T., Ljubljana, Linhartova ulica štev. 8.
6421
Kuhinjsko oprrvo
in otomano takoj prodam po nizki ceni na Bleioeiso-vi cesti štev 20(111, desno 5209
Ženski plašč
lep. pomladanski, naprodaj na Rimski cesti 23/1 6443
Radio-aparat
moderen, zelo ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3420
Daljnogled
7X Zeiss, lep. prodam. — Ugodna prilika za oficirje la turiste Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*.	5093
Dražba
Danes dne 21. febr. 1928 ob 9. uri dopoldne se vrši dražba električnih in gasilskih predmetov, gasilskih cevi, aparatov za gašenje ognja in večje množine žarnic ter drugih elektrotehn. potrebščin v skladišču Ran-zlnger. Na to se opozarjajo interesentje.	6474
Spalnico
boljšo, čedno in nekaj kuhinjske priprave prodvn aH posodim radj selitve. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	6461
Za trgovce!
Radi o-pu«titve trgovine prodam po najnižjih cenah večjo množino manufiktnr-nee*. špecerijskega In le-loinlnskega baga. okroglo sa 200000 Din. skopaj aH posamezno — Naprodaj je udi M5* s sadnim vrtom, zelo pripra-rn« ta trgovino.
1 (a gozd. Albert Kopat, Ho-
Indukcijski aparat
za elektriziranje, že rabljen, na uporabo galvanskega toka. kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Semič*.	5222
Javorjevih hlodov
in plohov (beli javor) kupim večjo množino. Plačam proti akredetivu. Ponudbe na naslov: V. Braz, Ljubljana, poštni predal. 6447
Stiskalnico za seno
dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Stiskalnica*.
6470
Sladko seno
naprodaj v Lončarski stezi št. 10, poleg Ljudskega doma.	5208
Tovarniško poslopje
5 minut od glavnega kolodvora, z obširno delavnico (100 m8), stanovanjem, pisarno, gospodarskim poslopjem. hlevom in skladiščem prodam Vodovod, elektrika in telefon Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
5008
Parcele
vogalne, lepe in peščene — materijal v zemiji. proda Brener, Friškovec 3 — za Belgijsko vojašnico. 5007
Posestvo
14 oralov zemlje, lepo zidano hišo in ves mrtev inventar prodam za 115.000. — Pojasnila v gostilui pri Finžgarju. pri Sv Merjeti ua Drav polju.	6406
2 hiši
sredi Maribora, z velikim vrtom za 30O.000 Din in
posestvo
20 oralov, proda Zagorski, Maribor, Tat.tenbacliova ul. št. 19.	6424
V Selški dolini
(Gorenjsko) v prometnem kraju ob glavni cesti prodam lepo dvonadstr hišo z opremljeno prodajalno skladiščem, velikimi kletmi gospodarskim poslopjem iu lepo delavnico, priprav no za ključavničarja Sta novanje s farketiranimi so bami in eiektr. razsvetljavo kupcu takoj na razpolago Dopise na oglasni od delek »Jutra* pod značko »Moj dom*.	6449
Hišo
s 3 sobami, shrambo, kletjo in postransko sobo. z nekoliko vrta, z električno razsvetljavo in vodovodom v hiSi. po zelo ugodni ceni proda radi družinskih razmer Ivan Maier v Ljubnem pri Podnartu, Gorenjsko.
0428
Trgovino
z meš blagom, v majhnem mestu Slovenije prodam s vsem blagom in inventarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	5030
Veliko pekarno
dobro idočo, z lepimi lokali na prometni točki radi družinskih razmer poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Prometno gostilno
v mestu. ozir. okolici Celja ali Savinjski dolini kupim ali vzamem v najem osebno koncesijo. Naslov na oglasni oddelek »Jutra» pod »Št. 153».	5025
Pisarniške prostore
(2 »rednjeveliki ali 1 veliko sobo) želimo s 1 majem Natančne ponudbe poslati na poštni predal 174 Ljub-IJana	4385
Stanovanje
2 sob, predsobe, kuhinje in pritiklin oddam v novi bili, mirni stranki. NasJov v oglasnem oddelku »Jutra*
Kavarno
novo renovirano, z vsem inventarjem takoj poceni prodam v sredi Ljubljane Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	6432
Lokal
blizu dramskega gledališča prikladen za brivnico al krojaško delavnico, oddam v najem Istotam oddam
prostor za avtogaraže. Na zahtevo tudi delavnica. Vs« na zelo prometni ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutr*».	6441
G. Th. Rotman:
S pobešeno glavo je šel kralj Debeluh domov in je zbudil sinka, clti morava, dečko moj. zdaj nisem več kralj v tej deželic Oblekel je Debelinka in odpravila sta se po širnem svetu.
Hitela sta, počivala in spet hitela dalje; ko je solnce vzšlo. sta še vedno tekla. cGlej-va. da prideva prej ko mogoče do mojega starega prijatelja, doktorja Vseveda^ je rekel kralj. <on nama ie kako pomore.> — (Joj. joj,> je tožil sinko, ckako me žeja! Da bi vsaj imela kaj jesti in piti!>
Lokal
s prostornin skladiščem oddam • 1 majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
6427
Pekarno
dobro idočo, vzamem v najem b 1 marcem. Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra* pod »Pekarna*	5085-a
Trg. mešan, blaga
na prometnem kraju, dam popolnoma brezplačno v najem tistemu, ki prevzame inventar in zalogo blaga po fakvurnih cem.h. Potreben kapital 30—40.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Bližina Ljubljane*.	6435
Stanovanje
2 sob in kuhinje želi stranka 4 članov za maj ali avgust Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stranka 1000*	5130
Prazno sobo
želim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značk« »E. 100».	5215
Na stanovanje
z vso oskrbo ■»prejmem mladega dijaka, ozir. uslužbenca. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	6433
Opremljeno sobo
lepo, solnčno in prijetno, takoj odda solidnemu gospodu prof. Brežnik. Levstikova 19/n	6469
Opremljeno sobo
lepo, oddam boljši gospodični v Medvedovi ul. 8/1
— tik gorenjskega kolodvora.	6467
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam mirni stranki ali gospe in gospodu, ki imata veselje do obdelavi vrta Istotam
2 opremljeni sobi
oddam gospodom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	6418
Stanovanje
1	ali 2 »ob. kuhinje in pritiklin želita 2 mirni osebi. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj ali maj».	4372
KraSno stanovanje
2	sob in pritiklin oddam s 1. majem onemu, ki plača 10 000 Din naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Blizu električne*.
5219
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo želi samostojna gospa za april — Plača do 500 Din mesečno. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Samostojna 6*.	5206
Stanovanje
e 4 sobami in kopalnico želim za takoj ali maj Ponudbe na poštni predal 242 4905
Visokošolca
sprejmem v popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra*.
5204
JLa
Sobo
elegantno, s separir. vhodom in električno razsvetljavo oddam v Čopovi 21, pritli 2. Ogledati med 4. in 6. uro popoldne. 6414
Opremljeno sobo
lepo, na' Taboru oddam boljšemu goepodu z marcem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	6412
Sobo
oddam 2 gospodoma. Kje, pove oglasni oddeleik Jutra 5207
Zračno sobo
veliko in lepo oddam takoj zakon, paru brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	5217
Lepo sobo
veliko, z 2 posteljama, separatnim vhodom ib eiektr razsvetljavo, nasproti kavarne Evropa takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5216
Opremljeno sobo
želj samski gospod za takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Slfro »Nujno«.	5214
Sobo
elegantno opremljeno, takoj ali s 1 marcem oddan solidnemu gospodu na Po ljanskem nasipu štev. 8/1 5211
Sobo z 2 posteljama
oddam takoj v Ulici na grad 7.	5205
Prazno sobo
ali sobo ' kuhinjo želi drž uradnik, najraje kot na emnik, za takoj. Istotam naprodaj
2 novi postelji
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	5121
Prazno sobo
aG lokal, iolim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »15. marec«. 6445
Opremljeno sobico
posebnim vhodom ln elektriko takoj oddam. Naslov oglasnem oddelku Jutra.
6438
Sobo
oddam 2 gospodoma na Taboru. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra«. 6444
Sobo
S posteljama ali posteljo ln otomano. ie mogoče v centru mesta, želita 2 dami — samo ca nekaj dni Do-' >e pod »Soba za nekaj i« na ogl. oddelek Jutra 6450
Sobo in kuhinjo
podstreSju nove hiše. 15 minnt od gl poŠte, oddam za 800 Din mesečno, stranki hre« otrok. 8e plača vsaj ca dve let! nnpraj Ponndbe na naslov: »Solnčno ttano-vanje«, poitnl prodal 218 «452
Dojenčka
in dveletnega tanika oddam
boljši kmetski rodbini na Gorenjskem v oskrbo Dopise z opisom razmer in zahtev pod »Deca* na ogl. oddelek »Jutra*.	5036
Rjav doberman
osem mesecev star, krasen eksemplar, c rodovnikom, naprodaj Naslov v oglas, oddelka »Jatra*.	6446
Dvpiti
Prosim naslov
da Vas zamorem v Ljubljani posetitL — Pompadar.
4925
Arkadij
Dvigni pismo.
6464
Več mask
okusnih, originalnih, posodim, event tudi prodam. Poljanska ce>sta 13/U, levo.
5555
Družabnika
s 60—80 <X>0 D;n 'sprejmem v dobičkanosno špecijalno trgovino Vložen kapitaJ zavarovan Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »K 60*.	5102
60"" Din želim
za dobro vpeljano trgovino Drugo po dogovoru, ali pa sprejmem tihega družabnika Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Tiha sreča 48*.	4995
20.000 Din posojila
dam onemu, ki mi da 1—2 sobi s kuhinjo in pritikli-nami z majem Prednost na
periferiji mesta, stara hiša. Dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Železniški uradnik*. 0437
Lovski pes
gladkodlak. rujavo-bel. ki sliši na ime Goio, se je zatekel. Vrniti ga je na naslov: V. Bohinec, Dunajska cesta 21.	6419
Psa
lepega, meš bernhardinske pasme, starega 1 Itio, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	6451
Več mask
odda Lina Kacler, Tržaška cesta 11.	6436
Rudolf Obrekar
šolski upravitelj
Tilda Obrekar roj. Bobnar
poročena 20. februarja 1928 Ljubljana	Mirna peč
Lepo masko
(ciganko) posodim. Naslov v oglasnem oddelka Jutra.
6448
GRAMOFONE
m najdovrSenejše, električ-
nim potom poenete (najnovejše slagerje) nudi
tin. Fischer, Zagreb
Jurišičeva ul. 6/11
Zahtevajte spbcijalno ponudbo in popis vseh plošči
in
Klavir
(Salonfiiigel) dobro ohranjen, poceni prodam v Gradišču 11. pritličje — desno.	6416
Izgubljene
Zlato uro
za pest no sem izgubila od Vnanjih goric do Brezovico Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v župnišču na Brezovici.	6434
Sveže namočeno
POLENOVKO
kakor tudi tedensko dvakrat domače žgano KAVO vseh vrst po najnižji ceni Vam nu» di tvrdka
Fran Bergant
trgovina z mešanim blagom, Ljubljana,
Sv. Jakoba trg štev 6. Varočila na namočeno polenovko se spre» jemajo. — Poskusite, da se prepričate!
Hišo ali vilo
n kupim v centrumu na Blei-□ weisovi-Tržaški cesti. Ponudbe pod značko »Pripravno za zdravnika" na upravništvo w Jutra"
□ □ □
c □
O □
277
□ □
NTc. II. 90-27
iražbeni oklic
Dne 12. 1. 1928 ob 9. uri v I m enem št. 58 pri podčetrtrku, na licu mesta sodni okraj Kozje, po potrebi tudi naslednje dni se vrši javna dražba nepremičnin vi. št. 123, 232, 273 d. o. [meno t. j. hiša št. 58 s trgovino, mlekarno, skladišči vsenri zemljiškimi parcelama kojih je več vinogradov s pritnklinami.
Cenilna vredmost 303704.20 Din.
Pritikline Din 29039.57.
Najmanjši ponudek 300.000 Din.
Prodaja se najprvo po gospodarskih enotah in sacer: 6 skupin ter 11 posameznih zemljiških parcel s pritiklinami.
Nato se vrši prodaja celega zemljišča skupno in velja način najboljše prodaje. Natančnejši pogoja v pogled pri okrajnem sodišču v Kozjem ob uradnih urah.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpoznje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljali glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Kozjem.
Hkratno sodišče ^ Hozfetti
dne 5. februarja 1928.
Tuanim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežak>stao vest, da je 12. t. m.
umrla naša ljubljena sestra,
Leno Seničar
po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v cvetju mladosti v tri ni dvajsetem letu.
Sv. Štefan, Šmarje pri Jelšah, 17. februarja 1927. Žalujoči Tone, Jožef, Franci, brati, Neža, Mlci, sestre.
Žalostnim srcem naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena hčerka
Terezija
dne 17. t. m. po dolgi in mučna bdezaii previdena s tolažili sv. vere nas za vedno zapustila.
Pogreb nepozabljen« pokojnice, se bode vršil v nedelio, dne 19. t. m. ob 16-30. uri popoldan na tmk. pokopališče.
Škofjaloka, dne 16. februarja 1028.
Franc Kocjan, podSnspektor fin. kootr., oče; Frančiška, mati in Lidija, sestra.
Zase Grey;
V
61
Železna ccstu
Roman
To je bilo njegova poguba. Udaril sem ga za uho — z levico.
Omahnil je, a padel ni... in nato se je vzravnal in je segel po svoi revolver.«
Larry je spet premolknil. Njegov obraz je bil tak, kakor da so ga okrutno razžalili, in grenek posmeh mu je igral okoli ust.
»Ko je telebnil po tleh, sem šele videl, da niti ni utegnil prijeti za držaj... Nu, in kar me jezi — svinčenka ga je prebila od boka do boka in je nato udarila skozi eno tistih tankih sten — in je zadeia neko dekle v sosednji hiši. Hudo jo je ranila... Ti osU naj bi vendar imeli debelejše stene.«
Pozneje je slišal Neale isto zgodbo iz Ancliffovih ust; razlikovala se je le v nekih bistvenih podrobnostih, ki so zadevale co\vboyevo popolno hladnokrvnost. Ancliffe, ki je prisostvoval spopadu, je rekel, da niso alkohol, strast ali bahaštvo niti najmanj vplivali na Larryjevo vedenje. Kot Anglež je imel Ancliffe poseben dar za umno opazovanje in je zato sklepal po tem doživljaju, da je Larry reagiral na položaj, ki zanj ni bil nov.
Neale se je spomnil Slingerlandove opazke v Medicine - Bowu; zdaj se mu je zdela še verjetnejša nego preje. Hough in še veliko drugih znacev ie tisti večer ustavilo Neala; vsi so hoteli govoriti z .njim o Larryju Kingu.
Neki Texanci, ki so posetili Benton, so bili spoznali cowboya.
Bili so bogati živinorejci in ni jih bilo moči pripraviti, da bi bili kaj povedali, dokler ni bila ura odhoda pred durmi. Larry>evo pravo ime je bilo Fischer. Imel je brata — glasovitega texaškega razbojnika — z imenom »King Fischer«. Larry je imel od nekdaj pridevek »Red Fischer«, in ko je ostavil Texas, je bil na najboljši poti, da postane enako slaven kakor njegov brat Texaška tla so postala Redu šele tedaj prevroča, ko je ustrelil nekega policijskega nadzornika. Bil je rojen streljač, znan na vseh farmah od »Ponvišča« do Velike-reke. Imel je mnogo prijateljev, jahal je mojstrski in hvalili so ga, da je izvrsten pastir goved. Nihče mu ni mogel očitati slabega vedenja ali grde togotnosti; le to je bilo, da so ga prsti zmerom srbeli po samokresu in da ga je usoda vsak trenutek zaplela v kak prepir. Nalik magnetu je priteza! nesrečo. Njegovi rdeči lasje so bili tarča zbadljivkam in posmehovanju vseh pretepačev in prav ta slabost ga je delala občutljivega in nevarnega. Texas, dežela stre-ljačev, je poznala le malo junakov, ki bi ga bili dosezali s hladnim pogumom, bistrim očesom in hitrostjo roke.
Samo zaradi svojega poizvedovanja po Allie Lee je bil Neale postal prijatelj in stalni spremljevalec Placea Hougha. Tudi Ancliffe je iskal njegove družbe in tako so ga pogosto videvali v zabaviščih, ki sta jih ta dva najrajša posečala. Z Larryjem se ni bilo tako lahko zbližati. Cowboy je bil postal v vsaki družbi kamen spotike; njegovo pojavljanje ie delalo ljudi nervozne in ni pospeševalo prijetnega razpoloženja Zakaj Larry, čeprav je še vedno govoril s tisto prostodušno zateglostjo kakor nekdaj ter igral prijaznega pohajkovalca, je vendar opravičeval ime, ki so mu ga bili pustili gostje iz Texasa Bliskanje njegovih sinjih oči, ki so mrzlo, ostro in trdo zrle iz rjavega obraza, ognjenordeči lasje, dostojanstvena postava, samokres, ki mu 'e bingljal nizko ob stegnu — ti znaki so bili tako opazljivi. rja nisi mogel prezreti njegove navzoč- i
nosti. Beauty Stantonova je trdila, da ji je cowboy upropastil podjetje, in se ga je bala. Toda Neale ni verjel, da bi bila njena trditev resnična. Vsa podjetja, dobra kakor zla, so uspevala v Bentonu.
čudno je bilo, da je obhajalo to dražestno, zloglasno ženo, ki se je tolikanj plašila Larryja, tajno nagnjenje do Neala. Neale ne bi bil opazil tega, da ni bilo Houghovih suhih šal in ljubeznive rav-nodušnosti Mr. Anciiffa, ki je slutil v Nealu tekmeca. A njiju opazke so šle Nealu kaj malo do živega, kakor vobče vse, kar so čenčali ljudje. Kaj mu je bilo do teh stvari? Izkušnjave plesišč so ga puščale hladnega, dasi je priznava! njihovo moč, in posečal jih je, kakor vse druge kraje, z edinim namenom, da bi našel kak ključ do usode, ki je bila zadela Allie Lee.
Plače Hough je bil našel med nekimi došleci iz St. Louisa znance, ki so prišli na zapad, da bi si ogledali železnico v Bentonu ter uprežali kako priliko za naložbo svojega denarja, in jim je odkrito povedal, da njihov poset ne bo dovolj slavno zapisan v zgodovini, če ne dado njemu prilike, da jih reši nepotrebnega drobiža. In tako so priredili igro, pri kateri je šlo za velike denarje. Neale, Hough in petorica gostov so sedeli okoli mize.
Visoka igra je privabila gledalce. Vedenje gostov je bilo dokaj hrupno: pili niso malo in izgubljali so z ravnodušnostjo, ki je bila tudi za Benton neobičajna. Nealova sreča je omahovala zdaj sem, zdaj tja. Nazadnje je jel izgubljati, tako da si je moral izposoditi od Hougha.
Kmalu nato so stopile v dvorano Beauty Stantonova, Buby in še neka ženska; v vidno radost tujih gostov so se jele tudi one zanimati za igro. Tedajci pa se je nepričakovano pojavil Larry Red King in je prikolovratil v bližino mize. premišljeno in malomarno, z
nap-:,i .dopuščeno cigareto med ustnicami, jasno in bistro zroč s si-niimi očmi okoli sebe.
Odprti 4-sedežni voz, soortni voz Limousine in Cabriolet 6/30 in 8/40 HP najnovejše sestave s 4- do 5-sedeži. — »WANDERER«-vozovi so znani po prvovrstnem materi-jalu, največji sigurnosti in elegantni obliki.
Glavno zastopstvo za
Slovenijo in Hrvatsko:
PAVEL ŠTELE, Liublian

i 5 s

m OSu. Sa te3~ 531£ S iš Li U K fe & & £ S <& £ a isi«3ti K it -a-'*vii t
9
a a a a a a a a a e
9
W

za neko najpoznatejših svetovnih tvorndc avtomobilov, rnoto-ciklov in veiocipedov.	fj
Si
Zainteresirani naj se obrnejo v petek. 24. t. m. v hotelu Unlor | na g. Anastasijeviča, direktor trgovinskega odelenja General s ne Banke za Trgovino in industrijo v Beogradu.	§
• a
Klavirje
tftjzip narmunije na obrok* -b po-Esži^t^fc- »odo -vetovno aajholjit Steinway Besen-
iur"er FOr=ter Stingi original ete iohite ie v veliki talogf id izberi «tro-kovnjaka m biceps učitelj« cG!»«hene Matice*
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana Sfesin' irs š« 3 ooleg majr;?trata)
podjetnike
se opozarja, vožnja Črna
da je razpisana poštna - Prevalje (17 km), s katero vožnjo je zvezan tudi prevoz oseb.
Potrebna pojasnila v zadevi prevoza daje interesentom občinski urad Črn? pri Preval j ah.
Zalit? ssla,.
Zapuščena od najdražjih, od staršev in bratca
Krajni šolski odbor v Hrastniku namerava postaviti novo šolsko poslopje z 12 razredi. Zato vabi g. arhitekte Slovenije, da vpošljejo do 20. marca t. I. idejne načrte v merilu 1 : 200, Določeni sta dve nagradi: I. 10.000 Din, II. 5000 Din.
Natančnejši pogoji se dobe osebno pri vodstvu deške os» novne šole v Hrastniku od 11. do 12., izvzemši nedelje in če« trtka.
Krajni šolski odbor v Hrastniku
.ir. in
trgovčeve družine v Ljubljani
se zahvaljujeva v imenu sorodnikov in v svojem imenu veliki množici čustvujočih src; ki so naju tolažili v strašnih urah, vsem darovalcem cvetja, pevskemu društvu »Merkur« za pretresljive Ž2lostinke in ogromni množici za spremstvo na njihovi zadnji
Josko in Valči Vatovac ter ostali sorodniki.

■'M
Prisrčno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za izkazano nam sočutje ob priliki nenadomestljiv- izgube našega soproga, očeta, stri« ca, starega očeta, gospoda
Mm
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob nenadni in pretresljivi smrti našega ljubljenega sina, brata, svaka, gospoda
trgovca v Radmirju
se vsem in vsakemu posebej prisrčno zahvaljujemo, predvsem pa g. Josipu Pauerju iz Braslovč kot njegovemu mnogoletnemu blagemu šefu za venec in spremstvo na zadnji poti, drugim da* rovalcem vencev, pevcem za pretresljive žalostinke ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Blag mu ostani spomin!

v, ,
mm
a i
%
V Mozirju, dne 18. februarja 1928.
Rodbina Delefeva.
»3
m
lit
m '
v
posestnika v Presarjah, občinskega odbornika i. t. d.
Predvsem pa bodi izrečena naša iskrena zahvala č. duhovščini, po* sebno č. g. dekanu Martinu Medvedu za njegov zelo ganljiv govor pri od* prtern grobu, gosp županu Jožefu Omladiču za poslovilo tei za zahvalo zaslug od dragega nam rajnega, nadalje g Matiji Bošnaku za pretresljiv govor. Požarnim brambam Parižlje — Topovle ter Braslovče, katere so pripomogle za tako čajten pogreb, naša srčna zahvala. Pevskemu društvu in pevskemu krožku v Braslovčah tisočkratna zahvrla za v srce segajoče žalostinke. Zahvala nadalje g >sp. Vitu Cervinku. zdravniku na Polzeli, gosp n.ndučitelj u Lošinu za udeležbo s šolsko mladino, gg orožnikom, darovalcem krasnih vencev in cvetja, vsem faranom, kakor tudi prijate* Ijem in znancem, ki so od blizu in daleč prihiteli v tako ogromnem šte* vilu, da se še enkrat poslovijo od dragega pokojnika in ga spremijo na zadnji poti. — Vsem in vsakomur naša ponovna najiskrenejša zahvala.
Presarje — Braslovče, dne 19. februarja 1928.
Žalujoča rodbina Pergerjeva.
9 2 8
Splošni veJesejem od 4. do 10. mar« ca: tekstilni, čevljarski in usnjar« ski velesejem od 4. do 7. marca; tehnični m stavbni velesejem od 4. do 14 marca; prvi mednarodni velesejem avtomobilov od 4. do 14 marca
je najugodnejši kupčijski trg in največji velesejem v Evropi.
Znižane vozne cene, brezplačni vi*
zumi.
Pojasnila daje:
Častno zastopstvo STEGU. LJUBLJANA,
Gledališka ulica 8.
sšslj
aparati in sestavine slovitih nemških tvornic, - katerimi vsak čas lahko poslušate ves svet, so po tvorniških cenah v veliki izbiri v zalogi.
Zahtevajte, da se Vam še danes brezplačno pošlje ilustrovani cenovnik R No. 6
Odplačilo v 4mesečnih obrokih dovoljeno, ako se ob nakupu plača tretjina znes* ka v gotovini.
& ^ - >A>
s-
BERLIN Radioblažek, Beograd, Jakšrceva ul, štev. 11. — Telefon 41—85.
Zalivala.

<V
vj
t * ,f J
J" iS v <y
za prvovrstno industrijsko podjetje na Gorenjskem. Potre* ben kapital Din 250.000. Ponudbe pod značko »Industr ja 3« na upravo »Jutra«.
asaaBBaaBBaaDaaBBOBaKaanaaEBiissaaaaaGBaBaaseasnaBaaaBBeBsssaBiiat.
Ob krutem udarcu, ki nas je zadel s prerano izgubo predragega očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Alojzija
AF
V//



osebno
je došlo toliko dokazov toplega sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti, zato tem potom najiskrenejša zahvala.
Posebna zahvala bodi izrečena gospodu rudniškemu ravnatelju inž. Drolcu, gospo* du rudniškemu zdravniku dr. Kumerju, gospodu postajenačelniku Grudnu in vsem gg. rudniškim uradnikom in poduradnikom, kakor tudi posebej še cenj. gospe Brinerievi. Zahvaljujemo se tudi vsem gg. zdravnikom, kuratoriju in usmiljenim sestram deželne bolnice. Nadalje se zahvaljujemo tudi Gasilskemu društvu Hrastnik za častno sprem* stvo, pevskemu društvu Hrastnik za v srce segajoče žalno petje. Zahvaljujemo se tudi čč. gg. župniku Gašperiču in katehetom, vsem dragim sorodnikom za darovane vence, kakor tudi ostalim za darovano cvetje ter vsem prijateljem in znancem, kakor tudi za* stopnikom društev. Posebna zahvala bodi izrečena še gospodu Logarju, zastopniku društva rudniških nameščencev, kateri se je ob odprtem grobu v imenu društva DRN od pokojnika v pretresljivih besedah poslovil.
Žalujoči ostali.


Trbovlje, dne 20. februarja 1928
f-sT
Tvrdka Fran Kollmaun v Ljubljani, naznanja, da je dre 19. februarja preminula njena uslužbenka gospodična
Fldi K« M
ki je nad 35 let vestno in skrbno opravljala blagaj-ničarsko mesto.	^
Pogreb se vrši v torek dne 21. t. m. ob 3 uri popoludne iz hiralnice sv Jožefa.
V Ljubljani, dne 20. februarja 1928.


Zahvala.
Moja najpriscrnejši zahvala vsem stanovskim tovarišem in prijateljem mojega pokojnega moža, kateri so mu s svojo ljubeznjivo pozornostjo lajšali težko trpljenje. Vsem, kateri ste mi v teh težkih urah stali ljubeznjivo na strani in spre* mili mojega dobrega moža do groba ter ga obsuli s cvetjem, katerega je on tako zelo ljubil, najlepša zahvala.
Ljubljana, dne 20. februar j a 1920.
•Vlarica dr. Košeninova
Ur«,ui. Davorin Ravljen Izdaja za Konzorcij .Jutra, Adoli Ribnik«. Z. Narodno tiskarne dd kot tovarnarja fr«, Jczcršet U tnserattrf del ie od^-oren Aio.zij Novak. Vsi . Ljubijo