The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XVII. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 9th, 1934 ŠTEV. (NO.) 187 ROOSEVELT POZVAN, DA KONČA STRAJK VOZNIKOV Odbor "nevtralnih državlja-n°v" apelirali na predsednika za posredovanje v Minneapolisu. Dolžijo go-vernerja. AMERIŠKI ZAPAD JE ENA SAMA OGROMNA RAZBELJENA PEČ Minneapolis, 8. avg. - 0rganizacija "Minneapolis Pro-tective Association", ki trdi, da je nevtralna, ki pa očividno slu-111 za orodJe podjetniškim intere-s°m- je danes naslovila na prednika Roosevelta poziv, da po-8026 v stavko voznikov ter vrne mir v mesto. Odbor napada go-J^erja Olsona, katerega dolži Je iz političnih razlogov po- ® vil mesto pod vojaško kontrolo. V Pozivu je tudi rečeno, da bi SP blla stavka že davno končala, (;e bi se Strašna suša je povzročila eno največjih kriz za ameriško poljedelstvo. Kaj pripoveduje časnikar, ki je gledal opustošenje iz zraka. CHICAGO, 8. avg. Ljudje v*--- Ohio in po vzhodnih državah, kij „ y <. , Sweeneyja javno priporočal nje- , NaCI|Skl glavar je VgriZnil V klSlO jabOlkO, tO- govo ponovno izvolitev v kongres ter s tem zadal pekoč udarec Gongwerovi demokratski mašini v Clevelandu, ki se skuša • maščevati nad Sweeneyjem ra-' di lanskega Millerjevega poraza i s tem, da je v 20. distriktu postavila proti njemu nasprotne-' ga kandidata Jos. Breitensteina. Bulkley je podal svojo izjavo na pikniku Sweeneyjevih pristašev, ki se je vršil v Puritas Springs parku. S tem se je poostril razkol v da je bil pod težo razmer prisiljen k temu koraku. Pravi, da zeli dobre odnosa-je z Avs+rijo. BERLIN, 8. avg. Potem ko je kancelar Hitler poskusil skoro vse na svetu, da ubije samostojno Avstrijo ter jo anektira k Nemčiji, je končno pod pritiskom od strani velesil, zlasti odkar so avstrijski naciji umorili s lem se je poo«tru «mUI vj^ mora] ^^ y ^ lokalni demokratki orgamza- * q ^ za enkrat ^ ciji. Bulkleyjev nastop je znaci-, ^ da rodna len, kajti on je tisti, ki kontroli- _ofQnA i J ra oddajo zveznih služb in pozicij v Ohio. Avstrija postane del Nemčije. Ylocoj je bilo iz uradnega vi-Poglavitni vzrok, ki je Bul- j ra poročano, da je bil dan ukaz klcyja prignal v Sweeneyjev ta- za razpust vseh avstrijskih na- General Rudolf Maister umrl kot solnce in zrak je zadušljiv od plinov, ki jih proizvaja avtni promet. Prva stvar, ki jo ljudje hite gledat, ko primejo časopis v roke, je, kakšna je vremenska napoved. Mnogo ljudi spi na prostem, kdor more pa kupi posebne hladilne stroje za spalnice. Drugi položijo kos ledu zraven električnih pahljač, da zmanjšajo strahovito vročino v hišah. Mala košara paradižnikov, za kakršno so lani gospodinje plačale 35c, stane sedaj dolar. Mnogi se zalagajo s konserviranimi zelenjavami, da se zavarujejo pred draginjo pozimi. Farmerji prihajajo dnevno k posebnim o-gnjegasnim cevem v okolici mesta ter vozijo domov vodo v tankih in sodih. V enem dnevu je bilo iz Kansas City poslanih 13 železniških ton-vagonov vode na farme v Kansasu in Missouri. Ker za živino ni ne krme ne vode, je edina rešitev, da se jo proda. V čikaških klavnicah je bilo ta pondeljek 47,000 glav goveje živine. WASHINTON, 8. avg. — Suša la oC JC _______ je udarila tudi pridelek bomba- obleka. Bežala je iz kuhi- ža, ki bo letos nižji kot kdaj izza "Times" je razpisal nagrade za najboljša priporočila, kako bi se napravilo dež. V tej okolici že 40 dni ni padlo niti kaplje dežja. V prvem pismu, ki ga je poslal neki čitatelj, se sugestira, da se na raznih krajih postavi velika ogledala, kar bi baje koncentriralo vročino ter pospešilo formiranje deževnih oblakov. List je razpisal tri nagrade: dežni plašč, dežnik in par gumijastih škornjev. anadske petorčke v nevarnosti ^LANDER, Ont., 8. avg. totčk a slovitih Dionne pe-je kl 80 dočakale že 73 dni, n°sti° danes trenotno v nevar-katereVsled °gnja. Za deklice, Utnet ®e Je doslej hranilo na ■Vs°n "Prisiljen" način, se je stek|e PrV'č Pripravilo navadne sttež .lce- Ko pa je ena izmed Z alkoholnim plame-c% S erilizirala gumijaste cu-^'bila* posoda 7- alkoholom Vneja r' tem se je strežnici Me v fe Se 1JrecJnjo sobo, zraven kate-Vors petorčke v inku- m se tam vrgla na tla. f Se je hitro pogasilo, to-kline ®2liica je dobila resne ope- goering je z a ž g a l nemški parlament Saarski secialno - demokratič ni list "Deutsche Freiheit" je objavil pismo, ki ga je bivši član napadalnih oddelkov, Kruse poslal Hindenburgu. V tem pismu pravi, da je on še edini med živimi, ki ve da je Holandec Van de Lubbe po naročilu Goeringa in Goebbelsa zažgal nemški parlament. Lubbe je dobil nalog, da zažge z bakljo, poleg tega pa je zanetilo požar skrivaj še 12 faši- V Uncu pri Rakeku je v četrtek, dne 26. julija preminul zadet od srčne kapi vpokojeni general Maister iz Maribora. Pokojni se je rodil dne 29. marca 1874 leta v Kamniku. Po dovršenih študijah se je posvetil častniškemu poklicu. Udejstvoval pa se je ves čas tudi na literarnem polju. Njegove pesmi naličijo Aškerčevi moderni poeziji. Ob preobratu je s peščico slovenskih vojakov razorožil v Mariboru se nahajajočo nemško posadko in s tem svojim odločnim nastopom pripomogel, da se je Maribor priklopil Jugoslaviji- Pogreb pokojnega se je vršil v soboto, dne 28. julija izpred mariborskega mestnega magistrata na pokopališče na Pobrežju. bor, je bitka za senatorsko nominacijo. Dočim Sweeney in Bulkley podpirata senatorsko nominacijo kongresmana Charles Westa, pa se je lokalna demokratska mašina z Newton D. Bakerjem in Gongwerom na čelu izrekla za nominacijo George White-a. Za Sweeneyja in Westa se je izjavil sinoči tudi bivši governer James M. Cox. Na splošno se je demokratski boj v Clevelandu in Ohio razvil v nekakšno preskušnjo moči med pristaši predsed. Roosevelta. katerim stojita na čelu Bulkley in Sweeney, in pa med staro gardo, katere glavar je Newton D. Baker, ki je pred dvemi leti imel resne nade za predsedniško nominacijo, pa mu je Roosevelt prekrižal račune. Kakor znano, sta Gongwer in Miller, ki sta lojalna zaveznika Baker - Gongwerove mašine, pred dvemi leti na demokratski konvenciji v Chicagu do zadnjega trenotka fanatično nasprotovala Rooseveltovi nominaciji. cijskih čet v Nemčiji, ki so bile organizirane iz beguncev iz Au-strije. "Landsleitung", organizacija avstrijskih nacijev z glavnim stanom v Monakovem in Berlinu, ki je igrala precejšnjo vlogo v zadnjih mesecih, mora prenehati s poslovanjem. Trdi se da delovanje te organizacije "o-groža odnošaje z Avstrijo". nilo, zakaj je Hitler zdaj kar nenadoma prišel do spoznanja, da organizirane tolpe avstrijskih nacijev v Nemčiji "ogrožajo dobre odnošaje z Avstrijo." Hitler je nocoj zopet odšel na večdnevni oddih na svoj dom v bavarskih Alpah. V Berlinu je bilo rečeno, da se mora nekoliko odpočiti od utrudljivih aktivnosti, katerim je bil podvržen v zvezi s pogrebom pokojnega Hindenburga. Kar se tiče načrtov za povrnitev Habsburžanov v Avstriji, krožijo v evropski javnosti vsakovrstne medsebojno nasprotujoče vesti. Princ Oton, o katerem je bilo poročano, da je odpotoval v Italijo, da prosi za rokg najmlajše hčere italijanske kraljevske dvojice, se je v resnici podal v neko belgijsko morsko letovišče, pač pa se trdi, da se mudi v Italiji njegova am-Razpuščenih bo tudi vseh dva- j bicijozna mati. bivša cesarica najst tisoč članov Avstrijske legije, katere se bo razkropilo v razna delavska taborišča. Položaj Nemčije Qi bil že dolgo tak slab kot je danes. Deželo tare silna ekonomska kriza, katere Hitler ne bo mogel rešiti razen, če se mu posreči dobiti posojila v inozemstvu. Deželi manjka surovin in ker je njen kredit v inozemstvu vsled defaltiranja starih obligacij uničen, za Hitlei-jev režim ni drugega izhoda kot da pogoltne svoj ponos ter upo- Po Pa n°gah in obrazu. Ven-% 'n'0,Se na Petorčkah ni opa-Mirii u enih znakov, da so jim KaJ škodovali. CIGARETA POVZROČILA SMRTNO NESREČO. NEWCOMERSTOWN, O., & avg. _ Ko je Homer Spargroves tekom vožnje avtomobila poskusil prižgati cigareto, je zgubil kontrolo nad avtom ter treščil v neki most, pri čemur je bil nje- bolgarija priznaua sovjetsko rusijo Predsednik vlade, general Ki-mon Georgijev, je po sklenitvi dogovora z zastopnikom Rusije izjavil, da je bulgarska vlada smatrala za eno glavnih nalog pripoznanje sovjetske Rusije in obnovitev diplomatičnih zvez z njo. Bolgarska javnost odobrava priznanje Rusije, zlasti je pomembno gospodarsko sodelovanje obeh držav. Žita, kjer bo skušala pridobiti podporo Vatikana kot tudi italijanske vlade za restoracijo monarhije v Avstriji. Govori se tudi, da se družina zadnjega avstrijskega cesarja namerava preseliti iz Belgije v Luksemburg. Danes je državni škof Mueller nenadoma sklical zborovanje nemške protestantske cerkve, v čemur se vidi znamenje, da namerava Hitler, sedaj ko je Hin-denburg mrtev, nastopiti z novi- gne svoje koleno pred Londo-1 mi sredstvi, da zlomi odpor v nom in Parizom. ! nemški protestantski cerkvi pro- V tem brez dvoma tiči pojas- i ti režimu. 6,1 senator robinson hvali hitlerja governer odklonil vojaštvo v butte BERLIN, 8. avg. — Senator j BUTTE, Mont., — Gov. Frank Jos. T. Robinson, ki je vodjajCooney je zavrnil zahtevo Ana-demokratske večine v senatu J conda Copper Mining Co., da se Zed. držav, je imel danes razgo- j v mesto Butte pošlje državno vor s kancelarjem Hitlerjem. — j milico. Governerja je obiskala Časnikarjem je potem izjavil, da j ter vložila protest proti zahtevi je v Hitlerju našel moža "naj-: deputacija, zastopajoča 6000 večje odločnosti in zaupanja." j bakrenih rudarjev, ki so že od 8. maja na stavki. Deputacijo gov dveletni pastorek na mestu stov, o katerih Lubbe ni vedel ubit Mati jn 0čim sta ostala ne- Nov jjrob *HnW.ob 8:30 uri je umrl stanu. Pl«tar, star 56 let, ter Sni fc na 1350 E. 170 St. Po-' bratranec poznanih me- ^Pugg Ck in Frank Pintar. Tu ^tth* .SoPr°go Amalijo, hčer t" pastorke, Helen, Jb 10" uri zjutraj' Za lačne in Siskovič, kar se njej vidi po- ^ bo tudi dobro preskrblje-trebno, me pa ne bomo nosile'Ker klub Ljubljana de uje svojega dela. |za kulturo in ^"jega Ga. Siskovič omenja, da jim'^di posetijo prireditve in izle-je bilo že dvakrat pokazano, da'te drugih društev in k ubov, se ženski odsek gleda le na oseb-fvas tudi mi trostamo da nas nost, kar tudi dobro ve, da ni Pretite v velikem številu. resnica. Apel, ki je bil poslan na' 0benem bl Pr0Sl1 vsa drustva * Gospodinjski klub, je bil odklop posameznike, da se v vseh( " njen iz faktičnih vzrokov, ne pa'slučajih obrnete do novo izvo-radi osebnosti. Tudi nam je jas-j lJeneSa tajnika, katerega mino, kdo gleda v dobrobit SDD^ov Je Tujeroden farmer se je odločil, da za stalno ostane v Ameriki, zato je prosil za državljanski papir. "Ali ste zadovoljni s splošnimi razmerami v tej deželi?" ga vpraša sodnik. "Sem," pravi farmer. "Kaj pa naša vlada — ali vam ugaja?" "V splošnem nimam nič proti nji," reče farmer, "ampak če bi bilo malo več dežja, bi ne škodovalo." <ž> Stric se je hotel malo pošaliti s svojim malim nečakom, pa mu reče: "Vidiš, Jožek, že šest let. si star, pa še nisi tako velik kot moja marela." To je Jožka ujezilo. Ponosno se zravna in vpraša: "Prosim, koliko pa je vaša marela stara ?" Slovensko delavstvo je bilo dosedaj plitvo podučeno in vzgojeno, da je bilo lažje izkorišče-vanje in od nekdaj in še danes zatirano. Malo je bilo borcev, ki so se upali postaviti po robu proti parazitom in izkoriščevalcem slovenskih kmetov in delavcev. Razpršili smo se iz svoje rodne domovine za kruhom po celem svetu ali porasiti so nam vedno za petami in če se ne bo ta ubogi delavec prebudil, ne bo dolgo, ko bo imel še boj z lakoto pri svoji obloženi mizi. Ivan Cankar je bil ob:;ovražen od klerikalizma, ker- je bičal izko-riščevanje in hinavščino. To pričajo njegova dela, katere lahko vsak dobi in čita v naših čitalnicah. Cankar nam je postavil z njegovimi deli na kulturnem polju velik spomenik, ki presega* vsak rimski nebotičnik in mi slovenski delavci v Clevelandu, če smo iskreni in če nismo mumije, pokažimo se, da se izrečemo za Cankarjev dan. in kdo ne, ker večkrat nanese j prilika, da se to vidi, na primer pri udeležbi na prvi prireditvi Gospodinjskega kluba. Toliko naj služi v odgovor in dodatek k zahvali zbora "Dela- Andy Ogrin, 18508 Shawnee Ave. Piknik v Barbertonu Barberton, Ohio. Ker nam letošnje leto dela vec." Povedano naj bo, da s ta- tako. veliko skrbi, kje bi se ma- "Smrfni torpedo" Raketa, orožje bodoče vojne. I. zum dveh avstrijskih inženirjev, ki zna s-premeniti vojno tehniko Medtem ko vse države na svetu jačajo svoje zračne flotilje, da jih bodo mogle v primeru vojne poslati čim globlje v sovražnikovo deželo, sta dva dunajska inženirja, neki stavbni svetnik in neki bivši asistent dunajske tehnike, izumila torpedo smrti. Ta torpedo—pišejo kim vabilom in zahvalami kot lo ohladili, moram poročati rojih zadnje čase pošiljajo v jav-jjakom iz tukajšnje naselbine, nost pevke zbora Delavec, jim ter vsem sosednjim naselbinam, je uspeh in bodočnost zagotov-|da je društvo Triglav, št. 48 dunajski listi— lahko povzroči ljena. Naj bo čitateljem in ge. SNPJ, sklenilo prirediti piknik Siskovič jasno, da jaz ne bom in to 19.. avgusta na Moharjevi več v časopisu odgovarjala, ker farmi, katera je že dobro pozna-imam dovolj bolj umestnih in na naselbinam v tukajšnji oko-potrebnih stvari, v katere po- j hci. rabi jam svoj čas, kot pa deba-{ Bodite zagotovljeni da vam tirati po časopisih. i ne bo žal, ker društveni odbor Anna S. Traven, tajnica je že pridno na delu, da bode Gospodinjskega kluba SDD vsega dovolj za žejne in lačne, in tudi za tiste, kateri se radi nfalo zavrtijo bo preskrbljena izvrstna godba. Zatorej, vsi na Naše aktivnosti Newburg, Ohio piknik na Moharjevo farmo, 19. Da smo vsaj nekoliko aktiv-! avgusta. ni, bo razvidno iz naših dosedanjih in za v bodoče začrtanih del. Anton Yakich. popoln preobrat v sodobnem o-boroževanju. Lahko ga bodo sprožili, da bo frčal na stotine in stotine kilometrov globoko v sovražnikovo dežalo, kjer bo si-pal smrt na ljudi brez nevarnosti, da bi ga kdo ustavil na njegovem potu. * T Pevski zb°r Delavec, odsek Ce se je klerikalni odbor Ju-.soc. kluba št. 28 JSZ, je imel Novi zračni torpedo bo letel s takšno brzino, da ga ne bo mogoče ustaviti z nobenimi pripomočki. Kakor vodni torpedi, je tudi zračni torpedo zgrajen iz velikega odelelka za eksplozivne snovi, zadaj pa ima shram- c, • j • I bO za rakete, ki ga bodo gnale Slovenska narodne pesem m ... ° na cilj. naša mladina Pri obstrelitvi bo dobil tor- —ST to ifti „lkak,°r je °bČinStvu že —o, VJ «irard, Ohio zakon, potem pa teImfovTraiiZa n^Zl^^ ^ USP<« pri^ Ideja mladinskih zborov je ta- ^ £ed vožnjo v repPu eksplo je Baraga brez pomena. Ali srat mi danes na boljšem in ali bi bili na slabšem, če bi Barage nikdar ne bilo? Zanimivo bi tudi bilo, če bi vedeli, kako je sedanje akcija, ki vodi Jugoslovanski kulturni vrt, prišla na idejo, da dobi Cankarjev spomenik. Na i bi se bili takrat spomnili na presvetlega škofa Barago in danes ne bi bilo nobenih zmešnjav. A. Skapiu. tudi najmočnejše jeklene plošče. Izstrelek je narejen iz. kemične zmesi, ki pri udarcu na ploščo v trenutku razbeli jeklo, da se uda probojni sili izstrelka. -editev — piknikov, koncertov, ko globoko zamišljena, da ako|dirale snoyi. ki ga bodo poga_ Iram, iger in dve opereti, nam- j° hočemo vzeti z narodnega j njale dalje eč "Ivanova ženitev" in pa "Sr stališča, v resnici moramo datii 3a." Sedaj pa se zbor marljivo'našemu odličnemu pevcu in pa! Neki drugi inženir pa je izu-Jripravlja za tretjo opereto, in S°jitelju narodne pesmi v tej mil izstrelek, ki lahko prebije sicer "Na kmetiji in v kajžici." novi domovini, Mr. Anton Šu- ...... "" Ta opereta se bo vprizorila dne bel ju vse priznanje. Ideja je bi-1. novembra t. 1. v S. D. Domu nadvse prisrčno pozdravlje-ia Waterloo road, v Collinwoo-. na- Toliko se vedno govori, iu. Kaj več o tem pozneje! kako ohraniti naš materni jezik( Nekateri samoljubi, seveda v močvirju amerikanizma, da bi; Jeklem oklep se na ta način izven naših vrst, gledajo samo se pa v resnici zavzeli za našo Prav za Prav stoPi-zase, dočim smo mi drugačnega' mladino, v pravi luči, tega se no-j Za prvo in drugo iznajdbo se naziranja, ker na vabilo od pra- čemo zavedati. In ravno mladi- J zelo zanima inozemstvo. Oba i-ve strani, se prav radi odzove-[ na- je tisti temelj, našega na-Jzumitelja so pozvali iz Avstri-mo in tako smo povabljeni na rodnega življenja, na katerega, je, ker hoče prvi izum kupiti sodelovanje pri 10. rednemu lahko polagamo naš rodni je-j neka evropska država, za dru-žboru JSZ, ki se vrši 1., 2. in 3. zik svojih prednikov. Akoravno go metodo pa se zanima poseb-septembra v S. D. Domu na je ta mladina zrastla v duhu te1 no Anglija, ki je tudi pozvala Waterloo road v Collinwoodu/nove domovine, se ni ustrašiti, I inženirja na Angleško ter ga Temu vabilu se odzovemo s sto- { kajti duša in kri naše mladine1 proti zelo dpbri plači angažira-odstot. navdušenjem. Tam bo- je še vedno narodna, slovenska i la za neko kemično tvornico. Na mo zapeli par lepih delavsko- in v srcih te mladine se še vedno' Angleškem sedi zdaj ta inženir narodnih pesmi in sicer solo-( porajajo čustva do naših biser-J v kemičnem laboratoriju ter iz-spev in četverospev, na banketu nih zakladov narodne zavesti, popolnjuje svoj izum, s kate-sijajno lepo zahvalo, me veže,v soboto, 1. sept, in zbor pa v Slovenska mati nas je vzgojila rim pripravlja smrt milijonom Nekoliko k zahvali zbora "Delavec" Newburg, Ohio Zelo nerada se prepiram osebno in še bolj nerada pa odgovarjam in blatim naselbino ter njene naseljence v časopisih,-toda ker je ga. Kristina Siskovič potom dopisa dno 6. avgusta poklonila Gospodinjskemu klubu "Na Jutrovem" SDD tako dolžnost, da nekoliko pridenenr nedeljo, 2. sept. Zbor nastopi 81-le+na gospodična se moži z 31 letnim ženinom, ki bo vodil njeno gleda* lisce! London ima šele zdaj svojo gledališko senzacijo. To, kar se ni posrečilo v minulih mesecih nobenemu igralcu, je zdaj dosegla Violetta Melnotte: vse gledališko občinstvo v Londonu govori samo o njej, najstarejši lastnici štirih velikih gledališč v Mestendu, ker se je odločila vzeti za moža — svojega poalcv> djo. To je seveda že samo na sebi senzacija, ampak le za interesirane gledališke kroge. Za spHšnost dobi stvar pomen šele v trenutku, vemo, .da je Violetta Melnotte stara 81 'let. T« starosti niti najmanj ne taji in tudi vsakomur rada pove, da je njenemu ženinu komaj 31 let' Nevesi.a ie tudi dosegla, da se bo vršila poroka že v najkrajšem času Roporterjem, ^ so jo začeli obletovati te- jo izprasevati zara& bližnje poroke, je izjavila: "če bi vam hotela povedati vwa podrobnosti, bi morala govorit1 vsaj o tuc.atu moških, ki so se mi v zadnjih le' tih valjali prod nogami. Toda nobenega niše® uslišala zaradi svojega odrfisu.-'ga sina ter ni* sem hotela dati roke takšnemu, ki bi bi1 po 'e' tih lahko njegov sošolec. Toda sin mi je umr'' Kaj sem ':»,rej mogla storiti drugega nego to-da sem poiskala sposobnega človeka, ki bo lab' ko vodil posle mojega gledališč Duke of York Priporočili so mi Mooreja in ja:: sem spoznala-da bo to mež na svojem mestu. Ker mi je ugajal. sem sklenila, da se z njim v kratkem P01,0" čim." (Dalje na strani 3.) * nedolžnih ljudi. li '»nje S Pred preobratom v pomorske111 oboroževanju Francija lo gradila seri jo miniaturnih vo| ladij. Londonski "Daily Herald" poroča, da iiiib sov voj* loki St. Nazaire preisku.si.Ti tip miniaturne ne ladje, ki oapravi 55 morskih milj na uro. J vs. ladja jo samo 12 m dol; ;a, i;na dve cevi # spuščanje torpedov, ženejo pa jo stroji, ki ** viiajo 2000 k. s. Namen francoskega \opef. ii inistrst/a je, uvesti s tem tloor.i vodnih la v mornarico ».dinico, ki bo zmožna lomiti W0^' do ter bo ob:nem izvrstno napadlo sreds^'" z.i ladje, ki prevažajo čete. Oblik.i in brzina1^ djo sta ustvarjeni za to, da ji ne morejo do f, vega ne bon.be ne topovski ogenj \ojnih l3® Okolnost, da bo ta ladja skoro drsela p° ^ vršini vode ji bo i a dalji gočala- da ----J. „„ . ..•i.fcOVU,!«., — y gladko uhrjala nemarnostim miniranih P°U vodi. Francoska mornarica bo po ii.-/'jimacija, angleškega lista kmalu za:ela izdelovati to niaturno vojno ladjo v serijah, kar bo postaj lo pomorsko oboroževanje sveta na docela ^ va obrambna vp;j s m ja. lr Jubilej letanja Bleriotov polet čez Rokavski preliv pred 23 ti spada med največje dogodke v razvoj" letalstva. 25. julija je poteklo pet in dvajset je napravila aviatika velik korak naprej- ^ ta dan 1. 1909 je namreč preletel fran^os^ x\ talski pionir Louis Bleriot Rokavski preliv & c Calaisom in Dovrom. Proga se nam zdi da smešno kratka, toda takrat je bil to velik do dek in maksimum, ki si ga je smel dovolitiaC roplanski aparat. , '^s Aeroplan, s katerim je podvzel Bleiiot pogumni polet, je bil majhen enokrovnik z1* torjem, ki je razvijal komaj 25 k. s. V naš' d bi prekomorskih poletov nam izvabi ta Ug^0 ^ tev pomilovalen nasmeh. V bistvu pa le P01"6 začetek praktične rešitve letalskega prom^ Slovenci se pri tem lahko spomni'«0 našega rojaka pionirja v letalskem proni' pilota Rusjana, ki je padel kot žrtev prizadevanja za razvojevanje zračnih plasti- ^ izpopolnitev letalske tehnike pa si je stekel n kaj zaslug tudi letalski poročnik Nittner, # e imel pogum, da je leta 1912, torej v dobi. bilo letalstvo še v povojih, prvi preletel ■, mering. Danes, ko se dvigajo mnogo U3pe^ ši pionirji v zračne višave stratosfere, se zcl1 reč seveda zelo majhna, vendar pa je treh'1 ♦misliti, da bi brez vseh letalskih poskusov in . tev niti sanjati ne mogli o udobnih vožnja11 jjjj zraku, ki zadovoljujejo človeštvo danes, se razdalje na svetu prav zaradi njihovih P zadevanj skrčile na takšno mero. ' ^ ipoš lii P akl iei Sl '0k£ it k itn Um: t; ozn jen »ga 'je. m ka- či &Če a Hu iši »lo tli 'tti Uti Og H; M b >ot h li t D F h h h Mi kj k S !„t (Dalje iz 1. kolone) prvih mesarjev, ki so gnali milijone žena in otrok v klavnico in pogubo -7 „ ki "sinovi" so po logiki A. D. potrebni ^ rodom, če hočejo "zastopstvo na svet*1' Ali ste že kdaj slišali kaj bolj skega? lo k i dne 9. avgusta, 1934 ENAKOPRAVNOST 1 Stran 3 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Ustanovljena 1908 Inkorporirana, 1909 GLAVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 _ UPRAVNI ODBOR: John0 i' GrlU| Predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. R, L u rtlch' podpredsednik, Bridgeville, Penna. Wiiu P Llsch- n- podpredsednik, 62jl St. Clair Avenue, Cleveland, O """am Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. 110 Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, HI. NADZORNI ODBOR« «... a a li z, u n ii ft v m ■ Wiiii„~h~vnlk' predsednik, Huston, Penna. hant Candon- 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. ^ Laurich, io Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. ^ POROTNI ODBOR: 6tev„n waltz' Predsednik, Box 924, Forest City, Penna. VWrii!sar' 4439 Washington Street, Denver, Colo. nt Pugel, 1023 South 58th St., West Allis, Wis. Dr«, GLAVNI ZDRAVNIK: 1 r' J. Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Peaaa. URADNO GLASILO: 0PRaVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Uka, den«.151118 ln stvari, tičoCe se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-kttja Utlr„ Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-», pritožhega odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-6 se u"e. sporne vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-"»slov'^vTtva 111 upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost ^ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. str.) ova pošta (Calje iz 2 naše narodne običaje Jstni domovini, ravnatako aklad na tukaJ Podedovala ^ bo ^ °jih starišev, ki jih nikdar " - »i Urednik okazaioZeti -iz teh src" To se je ila(jjn prvi dan skušnje naše Mr s I Knausovi dvorani, lašo ^ v resnici rojen 1 Prik nar°dno Pesem. S svo-^imU^ivim obrazom in rata Sr "astoPom je takoj osvo-o2najoCkana mlada bitja, ki ne jenih naSG rodne divne zemlje šumečih bistrih studen- evrCnih Mvad in Porodnih 'je. A . "ase Prekrasne Slove-idel0 2 Jub temu se je takoj v n4iu° azov teh malčkov, 1 čut d nedolžnih srcih bije katere ° ^ mile domovine, 0 Prišli sem njih stari- ^ CJpyy, ^inw Se' kak0 Je to m°- *ko h Gm Vedno povdarjal, N 7, ,em° ohraniti aš na-miaV' moramo pokazati n° lahk očetovske roke, No ° Prepričani, da bomo 0ttl naše mogel nobeden tu- e», ohri anili narodne pe-b0 sv°j jezik, katerega I lzS°varjala tudi naša :ftlU uS a-3a. Pojdimo na-kU na roke' da bo So n^2Vrsil svojo teško nalila g?' Le človeku, ki i- Slike v Euclidu Društvo S. Ž. Zveze štev. 14. je sklenilo na seji v torek večer, da bo posredovalo, da se priredi slikovni koncertni večer skupaj z Mr. A. Grdinom in sodelovanjem društva. Celotni namen je prirediti vesel in mičen program, kjer naj bi udeleženci sedeli na vrtu o-krog miz, istočasno med presledki slik tudi lahko spili kozarec hladilne pijače, če bo vroč ali gorak večer. Preskrbljeno bo tudi za par govorov in za veselo glasbo, v vseh ozirih pa za dobro postrežbo in komodideto za veselo o-mizje. Slike bodo kazane na vrtu, kjer je hlad in velik prostor za vse, sedeži bodo preskrbljeni. Mesto vstopnine dobite pivske tikete. za t kar si potem vsak lahko privošči kar hoče po svoji volji. Program slik bo priobčen v oglasu v petek. Predstava se •bo vršila v društvenem domu, na Recher Ave. v Euclidu kakor je bilo že poprej namenjeno. Odbor. Ženska - moški -ženska Žuželke — naslednice človeka Predstavljajmo si, da bi bili [vsem sovražnik človeku. Termi-hrošči s svojimi oklepi, kobilice ti in mravlje glodajo njegove s svojimi dolgimi nogami, pajki z osmimi dlakastimi kremplji in isto toliko očmi na prsih tako veliki kakor ljudje — to bi bilo življenje polno groze in strahu! Iz dobe premoga poznamo kačje pastirje, ki so merili več nego meter v dolžino, prav tako je ta doba poznala ščurke in druge žuželke v velikosti, ki presega vse naše pojmovanje. Ne moremo misliti nanje, ne da bi nas oblila kurja polt, pa čeprav so izumrli ti nestvori že pred milijoni in milijoni let. Ta groza je upravičena, kajti pri napadalnosti vseh roparsko živečih žuželk in strašni požreš-nosti vseh tistih, ki se preživljajo z rastlinami, bi se moral in hiše. Knjige, živila; parasitske žuželke mu srkajo kri in vcepljajo pri tem smrtne bolezni, gosenice mu razjedajo zelenjadne rastline; muhe mu kvarijo jedi in zastrupljajo nasade; brenči ji, konjske muhe in druge zajedal-ke zasledujejo njegove domače živali, lubadarji uničujejo gozdove, moli njegove obleke — celo čebel si ni mogel .v teku stoletij udomačiti, temveč jih mora omamiti, če jim hoče odvzeti med. Prav za prav ne vemo, kakšno korist nam nudijo žuželke v zameno za vse te neprecenljive škode in niti enega znamenja ni, ki bi kazalo, da se bodo kakorkoli vključile življenjski krog. Tako lahko sklepamo, da bi zavladanje žu^ NAPOLEONOVI DOKUMENTI. Kakor smo že poročali, so odkrili pri restavracijskih delih v Kremlju skrinjico z doslej ne-zanimi- Napoleonovimi listinami. "Corriere della Sera" piše, da vsebuje skrinjica 360 dokumentov. Med njimi so razna pisma, povelja in operativni načrti. Večino dokumentov je napisal lastnoročno Napoleon, manj-| ši del pa po cesarjevem naroči- lu njegov tajnik. Del pisem predstavlja Napoleonovo korespondenco s pariško vlado, drugi del pa pisma družini. Najzanimivejši, zgodovinsko in psihološko najvažnejši pa so papirji, ki vsebujejo Napoleonove vtise o razvoju vojnega pohoda v Rusijo. Napoleon govori tudi o izgledih svojega podjetja. Po podatkih milanskega dnevnika izhaja iz teh dokumentov vsa Napoleonova muhavost, ki se je držala cesarjfi v kritičnih dneh na ruskih tleli. »ifinnnjinjinnnjrmnjrmiirimmr svet v najkrajšem času spreme- želk pomenilo uničenje človeka! Central železnice ter je niti v eno samo velikansko grobnico in puščavo, če bi samo za kratko dobo zavladale neomejeno in v teh velikostih. Ni- in njegovih del. So pa učenjaki, ki trdijo, da je žuželkam namenjeno nasledstvo po človeku. Dali je to res, ne vemo. Ve- ti ptice, orli in jastrebi se ne bi i mo samo to, da se bori človek mogli pred njimi rešiti s sinje višave, kajti kačji pastirji, ose, sršeni in nočni metulji letijo bolje nego vse ptice. Če so že današnje mravije groza in trepet neprimerno večjih živali, ki so zaradi njihove gibčnosti in ugrizljivosti skoraj brez obrambe pred njimi, si lahko mislimo, kakšna katastrofa bi sledila, če bi se spustila tisoč-glava ali milijonska armada deset- ali celo stokrat večjih mravelj na človeška naselja ali na čredo njegovih domačih živali. Že sama groza pred njimi bi nas omrtvičila. Poglejmo si samo "obraz" kakšne ose. V njegovem trdnem kitinu je vse otrdelo in do tipalk ter čeljusti negibno. No- brez trajnega uspeha proti neposrednim škodljivcem in njihovih vrst in da je pred njimi že neštetokrat doživel neuspeh. In vemo še to, da zastopajo našemu svetu popolnoma tuj, nepojmljiv in celo grozoten svet. Še tam, kjer se pri žuželkah u-resničujejo človeške ideje, kakor n. pr. v državnem socializmu mravelj, ki je tako popolno izveden, da si ga popolnejšega niti misliti ne moremo, gre žuželka s svojim skrivnim duševnim življenjem svojo pot, ki se ne more nikoli srečati s člove-iško potjo. TEMPERATURA PIJAČ Strokovna preiskava je ugotovila, da so pijače, najprijet- , . . v , v nejše pri naslednjih stopinjah ben izraz kakšnega občutka ga temperature po Cdziju: Wesley A. Mickovic, 14715 Darwin Ave., je kandidat za državnega poslanca na republikanskem tiketu. Rojen je bil v v naš [Clevelandu, star 28 let ter je, dovršil javno srednjo šolo. Deset let zaposlen v tovarni N. Y. član j Brotherhood of Railway Car- ; men, št. 1055 ter član Hrvat-! skega radio kluba. Ako bo 14. avgusta v primarnih volitvah npminiran in izvoljen, se zave-, zuje, da bo deloval 1. Za obvezno brezposelnost-no zavarovanje. 2. Za načela civil service. 3. Proti novim davkom na domove in proti davku na potrebščine. 4. Za državno pomoč javnim šolam. 5. Proti vsem davkom, dokler se v vseh javnih uradih ne upelje strogega štedenja, če pa so novi davki potrebni, naj se jih naloži najprej na utilitetne korporacije. 6. Za strožje zakone proti javnim utilitetam. 7. Predvsem pa bo deloval 100-procentno za organizirano delavstvo. Odobren od Ameriške delavske federacije. V TOREK, 14. AVGUSTA, glasujte za ne more spremeniti, čela ni sko- Pitna voda 12 do 13, sodavica raj nobenega, mogočne facetne u dQ 12 do črno yi oci delijo glavo v dvostransko yelik0 l0SoceTo SUŠenJ za seboj, je 0 lde]o na| T, one ^ ki Je v in bo sem siguren, lizabete v Alberta, dol J 015U1CI1' To je bilo pred petnajstimi pest^0' ko se bomo di- ieti. Albert je živel kakor vsi K širnem »V; Šubelj. uresničiti in to Pred debreezinskim sodiščem se vleče nenavadna ločitvena tožba. Žena posestnika Alberta Deaka toži svojega moža zaradi spremembe spola. L. 1905 se je izvršila v Deaku sprememba. Deklica, ki se je dotlej čutila žensko, je zbolela in se spre- bila dajiT' Grdinom, nam menila v moškega. Zato so po-na Prilika ' krilci V New Yorku tr^kloTet?rVOjega ime_ m z Mr SVE 86 mU" Ponos slišati narodu ta pravili njeno dekliško ime iz E- Orodno „ ■ un° zavest. ej č M 2aaJitke vsem, ki ste se °dliči UJ0' posebno pa na- L' VeseWamUK Pevcu- Videl Vr ° bitvi hrane, pa so svojemu namenu tako strašno prilagodeno orožje, da razumeš hipoma, da ne more biti med življenjskim1 krogom teh stvorov in človeškim življenjskim krogom nikoli nobenega sožitja. Dokler bo človek s svojim umom, prilagodljivostjo in vsestranostjo obvladoval svet, tako dolgo bo pobijal žuželke in jim ne bo dal, da bi zrasle preko sedanje mere. no 17 do 19, lahko belo vino 15, težko belo vino 10, šampanjec 8 do 10, mrzlo mleko 15 do 18, čaj 25 do 40, mesna juha 38 do 45. X Wesley A. Mickovic za državnega publikanskem poslanca tiketu. na re- OglaŠajfe v — "Enakopravnosti" se bo razlega- moški, poiskal si je nevesto, se avditoriju S. N. oženil in žena mu je rodila sina. rju. In tisti dan Kmalu po tem dogodku pa se je manifestacija za začel Albert zopet spreminjati Zbolel je in ko je okreval, ni bil več moški, temveč ženska. Deak je moral zopet zahtevati, da ga prekrstijo v Elizabeto, kar se je zgodilo. Njegova žena pa ni hotela imeti za moža Elizabete in ker je Albert izginil, je vložila tožbo za ločitev. Sodišče še ni izreklo svoje zadnje besede v '»n vse prijate- tej kočljivi pravdi. Če bi pa zrasle, kakor so nekoč zrasli kuščarji in pozneje sesalci, tedaj bi nomenilo to brezpogojno konec človeštva. Kajti prevladujoči življenjski krog podreja vedno vse druge svojim potrebam, a življenjska potreba žuželk je, da uničujejo vse, kar je s človeškim živi je-! njem v neposredni zvezi. Doslej je žuželka skoraj v AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. Za Gollinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 16009 Waterloo Rd. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E. 68 St. m Mr. Anton °n Grdina bo pa - in prvikrat >vajanT°dna ^ io je io i 41 fiiw , Lun urc potom naše ki g0 Selekcija narodnih S! i1? ii! C ravnokar bile po-Vršile se bo- •Inna stne v Geauga Lake zabave. Pridite Hu ^ta len;"e vsi v soboto, John Dolčič TIRED, ACHING, SWOLLEN FEET Moonc'n Emrrald Oil (iuaranloed to Stop All 1'iiin and Sorfnw and Uunisli Offensive Odors 111 just one minute after an application of Emerald Oil you'll set the surprise of your life. Your tired, tender, smarting, burning feet will literally jump for joy. No fuss, no trouble; you just apply a few drops of the oil over the surface of the foot night and morning, or when occasion requires. Just a little and rub it in. It's simply wonderful the way it ends all foot misery, while for feet that sweat and give off an offensive odor, ID A l'iere's nothing better in the ' "A, world. • - Moone's Emerald Oil is guaranteed to end your foot troubles or money uack. Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 m \ and I thought I couldn't Sew • Thousands of women aro making the same discovery by taking advantage of the Singer "Make-It-Yourself" Plan. • Through this Plan, you receive lessons in makingdresses, children's clothes, rugs, draperies—style consultations-fashion books—sewing books-all the help you'll ever need to "Make-It-Yourself". • The complete service is given at no extra cost with the purchase of a new Singer Electric. A small down-payment— (easy terms) places the Singer in your home. Ask for complete details. Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 gjTTOURSEir ON A *M iiuinnwnnnnnjuinnnniuuinnnraij^^ Murine Co., Dpt. H. S., 9 E. Ohio St., Chicago Ciste, svetle, zdrave KRASNE OČI so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je cs-vežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty nosi jemo brezplačno na zahtevo. :J To All Who Suffer Stomach Agony, Gas and Indigestion Money Back If One Bottle of Dare's Mentha Pepsin Doesn't Do You More Good Than Anything You Ever Used. } Why bother with slow actors when one tablespoonful of this splendid and pleasant liquid remedy will cause gas, bloating, heaviness, heartburn or any upset condition of the stomach to speedily vanish. And why should any man or woman suffer another hour with indigestion or any stomach misery when the remedy that acts almost instantly can be easily procured? But there is more to say about this remarkable remedy—something that will interest thousands of despondent people. t Care's Mentha Pepsin not only quickly relieves stomach distress, but it also conquers stubborn indigestion, dyspepsia, and gastritis, and puts an end to dizziness, nervousness, headache, sleeplessness and despondency which distressing troubles are nearly always caused by chronic stomach disturbance. Dare's Mentha Pepsin i3 a supremely good remedy that druggists everywhere guarantee—a fine tonic that builds you up and makes you work with vim, eat with relish and sleep soundly. * "I Can Work Every Day Now" If you must be on the job EVERY DAY, take Lydia E. Pinkham's Tablets. They relieve periodic pain and discomfort. If you take them regularly . . . and if yours is not a surgical case .. . you should be able to avoid periodic upsets, because this medicine helps to correct the CAUSE of your trouble. "I am a factory worker. I was weak and nervous and my stomach and back pained me severely, but sincc I took Lydia E. Pinkham's Tablets the pains don't appear anymore".— Miss Helen Kolaski, 3906 N. Christiana Ave., Chicago, 111. "I took your Tablets for painful periods- My back ached and I had cramping pains. This medicine relieved the pain immediately. I am able to do my work now."—Mrs. C. C. Woodard, Route 5, Box 71, Moulton, Ala. LYDIA E, PiNKHAATS TABLETS Ask Your Druggist for the 50p size__ IZVIRNA ZGODOVINSKA POVEST IZ 15. STOLETJA Spisal Jos. Jurčič ^mmmmgj Stran ENAKOPRAVNOST dne 9. avgusta, Zakladi na dnu morja Priprave za dvig potopljene "Lusitanie" "Tudi pošten meč in poštene rodovine ime in če hočete tudi roko, ki zna odgovarjati na enake besede, ko so Vaše," pravi Italijan. "Bomo videli," odgovori grof ter odide. Znano je, da malokatero očitanje človeka, ki ima še nekaj časti v sebi, tolikanj speče, kakor če se v oči vrže beraštvo in se mu še našteva, kaj in koliko dobrega je po nevrednem od nas prejel. Lahko se tedaj razsodi, kako je bilo Cirijaniju v tem hipu, ki je že po naturi bil burne in nagle krvi, zraven pak je živel še v onem času, ko je svet vsako malo resnično ali namišljeno raz žalitev menil samo s krvjo popraviti in maščevati. Gospodar Turjaški je pač vedel, da bi njegov gost njemu vkljub kaj poskušal. Da bi morda z deklico ne pobegnil, ukazal je dvema služabnikoma postaviti se pred duri tiste stanice, kjer je bivala hči mestnega sodnika in jima ostro zapovedal, nikogar izpustiti. Potem je šel zopet k meščanoma. Morda da bi poslednjima nekaj svojega bogastva razkazal, zapovedal je bil že prej meščana pogostiti. Toda stari sodnik se ni ničesar hotel pritekniti, dokler ne bi hčere videl. Zatorej ju je peljal glavar, brž ko je nazaj prišel, po stopnicah navzgor do sobe dekličine. Ko so stopili v stanico, stala je deklica v sredi, belo oblečena in obrnjena proti vratom. Za roko jo je držal Cirijani. Ko je o-četa zagledala na pragu, vzkliknila je veselja, hotela s silo izpuliti se Cirijaniju, a ta jo je trdno držal. Ravno ko je izgovorila besedo oče, izvleče Italijan nož in z divjim krikom zavpije: "Nihče te žive ne bo meni vzel, tudi vsi grofi Auerspergi ne." Rekši jo v srce zabode. Stari sodnik ni besedice črh-nil, kri mu je šla z lica, naslonil se je na zid, zdrsnil in omedlel na tla. Tudi grofa je naglo hudodej-stvo tako prevzelo, da za prva ni vedel, kaj storiti. Poštenjaka Simona je sicer tudi osupnilo, a ne toliko, da bi si v svesti ne bil, kaj je po njegovi najboljši pameti potreba. Predno je mogel Cirijani usko-čiti, bil je Simonov kratki meščanski meč v trdni vajeni roki. Boj je bil kratek. Lah se s svojim nožem ni mogel braniti. Kmalu se je zvrnil. Dve duši sta šli skoro obenem pred sodnji stol odgovor dajat. Pač se je ena laglje odgovarjala od druge. V trenotku je bila soba polna služabnikov, ki so strme gledali, kaj to pomeni. Tudi gospodar je bil medtem reč ,po svoje premislil. Ukazal je hlapcem, naj starega sodnika in njegovo mrtvo hčer spravijo v mesto. Grniščaka pak je zapovedal zapreti, rekoč, da v njegovi hiši nima nihče pravice koga kaznovati, ko on sam in njegovi bratje. Zastonj se je Simon izgovarjal, da je tudi njemu varnost obljubljena, zastonj se je hlapcem srdito branil ko medved, polomili so ga do tal in moral je v zaporu ostati. no prišel, da bi mestu zopet povrnil mir in pokoj. Koj ko je bil zaslišal od poslancev mestnih, kako deželni poglavar Auersperg pod noge meče sveto pravico, poslal in sklical je bil v Ljubljano več veljavnih mož, svetnega in duhovnega stanu, ki so imeli nalogo, Auerspergove pogrehe preiskovati, in če se vresniči, kar me-ščanje tožijo, ostro soditi ga. Dasiravno so ga ne samo njegovi sorodniki podpirali in zagovarjali, temuč tudi večina kranj skega višjega plemstva, bil je vendar odstavljen in na smrt obsojen. ,' Ko je tedaj na omenjeni dan vojvoda sam v Ljubljano prišel, da bi razjarjene meščane potolažil in deželi druzega poglavarja postavil, ponudila se je bratoma obsojenca, Herbartu in Leopoldu Auerspergu, prilika, na čelu velike množine sorodnikov in prijateljev za pomiloščenje prositi. Vojvoda se je menda tudi bal zameriti se tem mogočnim možem, zato se jim ni upal prošnje odbiti. Tako je Jurij zasluženi kazni ušel, če ni bilo toliko ponižanje za prevzetnega in o-šabnega grofa že kazni dovolj. Na njegovo mesto je bil za deželnega poglavarja izvoljen Ul-rik Šenk z Ostervca, s katerim so bili menda Ljubljančanje bolj zadovoljni, ker zgodovina nič slabega o njem ne ve. Sumerek, ki je bil pri sodniji proti Auerspergu eden najglav-nejših tožnikov in prič, ni dolgo živel. Šel je kmalu za hčerjo, po-pred pak je še videl, da je bil na njegovo mesto za sodnika izvoljen njegov prijatelj Simon Grniščak, ki je bil še pred sodbo iz zapora izpuščen. Ker prve neveste, katero si je bil izbral, ni mogel dobiti, ostal je žive dni zvest svetemu pismu, ki pravi, da je "bolje, če človek tako o-st.ane." KONEC. Kopje proti Einsteinu Med tistimi dnevi, ob katerih je Ljubljana, osredek lepe kranjske dežele, svojega vladajočega vojvoda z gromovitim veseljem pozdravila, šteje se tudi pepelnična sreda leta 1423. Ta, dan je bil Ernest sam v Ljublja- Pariški "Matin" poroča o senzacijonalnih razkritjih rektorja pariške politehnike Car-valla, ki je objavil v znani "Revue scientifique" članek, v katerem pravi, da so temelji relativnostne teorije Alberta Einsteina popolnoma omajani. Nad dva tisoč poskusov v ameriških Zed. državah in nešteti eksperimenti Carvalla ter drugih francoskih učenjakov izpričujejo, da ne drži več teorija Američana Michelsona o nespremenljivosti svetlobne brzine. Ta teorija pa je bila podlaga vse Einsteinove relativnostne teorije. Pariška vest je zbudila po vsem svetu razumljivo senzacijo, saj ovrača teorijo, na kateri so zadnja leta bolj in bolj gradili skoro vsi sodobni fiziki. Kako močno se je Einsteinova teorija zasidrala pri strokovnjakih, priča med drugim tudi to, da se dviga v njihovih vrstah odpor. Toda tudi sklicevanje na izsledke, s katerimi je skušal Einsteinovo teorijo podpreti nemški fizik Joos 1. 1926 ne bo rešilo relativnostne teorije usode, ki ji je namenjena. V Ameriki je skušal ovreči Einsteinov nauk posebno fizik Miller. Židje so se mu zaradi tega prizadevanja posmehovali, toda sunek rektorja Carvalla v Parizu priča, da bo mož le imel prav. Carvalla uživa v strokovnih krogih velik ugled in vsi so prepričani, da bo dokončno ovrgel Einsteinovo teorijo. Pred kratkim se je, kakor poročajo angleški listi, iskalni ladji nekega angleško-nemškega konsorcija posrečilo ugotoviti natančno lego "Lusitanie" na morskem dnu. Angleško-nemška družba bo še . ta mesec začela s pripravami za dvig parnika, ki hrani ogromne zaklade. Ko se je "Lusitania" 7. maja 1916 tod torpeda zadeta, potopila na morsko dno, je potegnila s seboj v hladni grob velikanske zaklade. Vozila je na u-sodni vožnji s seboj za 200 milijonov dolarjev in 12 milijonov funtov šterlingov zlatih palic. Pa ne samo to. "Lusitania" je vozila na svojem krovu med stotinami potnikov tudi več milijonarjev, ki so imeli s seboj dragocen nakit. Ker je imela ladja poleg tega v svojih trezo-rih tudi večjo pošiljatev de mantov, naslovljenih v Anverso in Amsterdam, ni dvoma, da so se z "Lusitanio" pogreznili og romni zakladi. Pred nekaj leti se je v veli kih evropskih in ameriških me stih osnovala kopica družb, ki so si zastavile nalogo, dvigniti potopljene zaklade iz morja Poskuse, da bi se zlato iztrgaio globinam morja, so napravili že večkrat poprej. Ker pa je bila tehnika dviganja ladij zelo nepopolna, se je večkrat primerilo, da se je skoro že dvignjeni zaklad v zadnjem trenutku ponovno izmuznil iskalcem iz rok in se pogreznil v nedosegljive globočine. Šele italijanska ladja "Artig-lio," ki je doslej dvignila za nad milijon funtov zlata iz trebuha potopljene ladje "Egipt," pome ni resničen in velik uspeh v tem pravcu. Gotovo je bilo to iskanje zelo mučno, toda rezultat ni izostal. Toda kaj so uspehi pri "Egiptu" v primeri z naravnost pravljičnimi zakladi, ki jih hrani v sebi "Lusitania"! Ce so ležali v "Egiptu" milijoni, leži na dnu "Lusitanie" najmanj milijarda, mogoče celo več milijard. Gotovo se torej takšno iskanje za klada izplača. Podjetje, ki se pripravlja na takšno delo, kakor ga hoče zdaj izvesti angleško-nemški konzorcij, je torej zelo tvegana stvar. In ne v zadnji vrsti zaradi kon kurence, ki se lahko pojavi! Zato delajo takšne priprave v naj večji tišini in šele ko je stvar dozorela, pošljejo vesti o tem v javnost. Tudi pri "Lusitaniji" i ni dvoma, da se bodo vršili poskusi za dvig zakladov v naj-1 da so Pod vlado faraonov v večji diskreciji. Javnost bo izve-: Eg'iPtu izdelovali umetne zlaht- dela za nje šele potem, ko bo-;ne kamne; vi „ do že na varnem. da 50 nas1,1 Pod razvahnami že več tednov so potapljači mesta Herkulanum naprave za skrbno preiskali teren, kjer so izdelovanje svec; domnevali, da se je "Lusitania" da PreJme Mick^ miska v ka. stvar postane važna tedaj,, logi ja — prihaja prepir na i če se žrtvuje za višji smoter. Moški pa delajo iz tega zg Z Ženskami — tako uči mito- vino. pogreznila na morsko dno. Pri tem iskanju so se poslužili vseh pripomočkov moderne tehnike. Znano je bilo, da se je "Lusitania" potopila šest milj od irske SEDMAK MOVING AND HAULING. 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920 Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom, da nas pokličete kadar se selite. Vozimo tudi na piknike in izlete. Zmerne cene, točna postrežba. Hollywoodu vsak mesec nad 30,-000 pisem in da mora imeti zaradi tega posebno tajnico, ki re-j šuje njeno pošto kakor tajnice I ostalih priljubljenih filmskih j obale, in sicer v trenutku, ko se je pripravljala, da zavozi v prekop sv. Jurija, ki loči Irsko od Anglije. Gotovo je kapitan izbral to morsko pot v prepričanju, da si nemške podmornice ne drznejo tako daleč. Noč in dan so delali potapljači na morju, njih iskanje je bilo zlasti v viharnem vremenu silno težko. Slednjič so zagledali ladjo kakšnih 200 m od kraja, kjer se je potopila pred 18 leti. "Lusitania" leži postrani, na skalnatih tleh in je le de-loftia pokrita z blatom. Pač pa so se na ladji že naplastile morske školjke v debelini približno 1 m. Zamašile so vse odprtine in okenca, ki so bila v trenutku tragedije odprta, tako da ne bo mogoče prodreti v ladjin trup brez eksplozij. Iskalci zlata se nadejajo, da kljub temu ne bodo naleteli na nepremagljive ovire in da bodo razmeroma v kratkem času do-i speli do shramb, kjer je shranjeno zlato v palicah. Seveda, ko bo zaklad dvignjen, se bodo morala baviti z zadevo še sodišča, kajti doslej ni nobeno takšno "reševanje zakladov" poteklo brez pravde. zvezdnikov v ameriški filmski i metropoli. AFORIZMI. Morje je povsod eno. Vode iz Južnega morja tečejo v Vzhodno morje. Kakšen spomenik tovarištva vsega, kar je na zem- Iji! Samo tisti, ki je moral krotiti v sebi na tisoče hudičev, lahko postane svetnik, kajti le najtemnejša telesa izžarevajo najjasnejši svit. Samovolja je često le oka-menela slabost volje. Mnogo-kaj se zdi ljudem vladaželjnost, pa je samo pedanterija. Vse, kar misli o sebi, da je važno, je le dolgočasno. Čim manj si kdo domišlja o sebi, tem važnejši je v resnici. Izkušnja' veli, da je največ uči uprtih v tistega, ki se najbolj preprosto obnaša. šele zveza daje vrednost. Vsa- T dni do JUGOSLAVIJE * NA GORNJIH BRZO PARN1KIH Ekspresni vlak ob Bremen in Europa v Bremerhavei • zajamei udobno potovanje do LJUBLJANE 1 Ali potujte s priljubljeni- ^ ~ - ■■ ki K ||( mi ekspresnimi pamiKi: ^ y |y| gg y J DEUTSCHLAND - HAMBURG NEW YORK - ALBERT BALUN Tudi redna odplutja z do- Izborne železniške zveze bro znanimi kabinskimi ^ od Cherbourga, Bremena parniki ali Hamburg Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali AMBURG-AMERICAN LINE • NORTH GERMAN LL0YJ 1119 EUCLID AVE., CLEVELAND, O. i Proda se mesnico in grocerijo. Dober prostor, samo za gotov denar, ker gre lastnik v drugo trgovino.— Naslov se poizve v uradu tega lista. POL LETNA DELNIŠKA SEJA V smislu zaključkov in priporočil dveh rednih delniških sej, se pol-letna delnis» seja naše tiskovne družbe The American JUS° slav Printing and Publishing Co. vrši v PETEK, 10. AVGUSTA, 1934 v Slovenskem Delavskem Domu na 15335 Wat«" loo road. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Delničarji so tem potom prav vljudno vabjj®' ni, da se polnoštevilno udeleže te pol-letne deln ške seje. L. Medveshek, tajnik-bl*^ NORGE tvrdka je izbrala novega prodajalca da bo javnosti v naselbini postregel z novimi NORGE ROLLATOR električni ledenicami DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Uradniki za leto 1934 so: John Levstik, 646 E. 115 St., predsednik; Anton Hlaipše, podpredsednik; Leo Novak, 7610 Lockyear Ave., tJajnik; Andrej Tekavec, 1023 E. 72 Place, blagajnik; Nadzorni odbor: Frank KomUlar, J. Maritinčič ln Frank Levstik. Zastopnika za Klub Društev S. N. D.: Anton Zaje in Frank Levstik. Društvo zboruje vsako drugo nede l j o v mesecu ob 1. uri popoldne v dvorani št. 1, v Slov. Nar. Domu. HIŠO ZA ENO DRUŽINO se proda Vse moderno in v dobrem stanju; dvojna garaža. — Sprejme se hranilno vlogo International posojilnice, dolar za dolar. Poizve se na 15428 Waterloo Ed. KEnmore 0164 M. A. Krichman Joe Perusek Le pomislite! Neprestana mrzlota. ki obdrži jedila sveža v najbolj vročih dnevih—SAMO NORGE LEDENICA IMA ROLLATOR. Je močna in ima več mrzlote, kot pa jo porabite. Je dolgo uporabna in se še zboljša z uporabo. Uživajte prihranke—prihranite si do $11.00 mesečno pri nabavi jedil. Pričnite sedaj. Oglejte si novo NORGE LEDENICE. PLAČAJTE SAMO $9.50 TAKOJ, OSTALO PO $10.00 MESEČNO Hranilno vlogo na INTERNATIONAL posojilnici se sprejme dolar za dolar kot del vplačila za NORGE ledenico ali za katerokoli pohištvo, ki ga potrebujete. The Krichman & Perusek Furniture Co. 15428-32 WATERLOO ROAD, blizu E. 156 ST. Odprto ob večerih do 9. ure. KEnmore 0164 THE ROLLATOR—S«" rolling power instead of th< back-anJ-forth action of t Ik Ako pridete s poulično karo, vzemite St. Clair Collinwood-Euclid Beach karo ter izstopite na Waterloo rd. vogal E. 156 St. Ako se vozite z avtomobilom, vzemite Lake Shore Blvd. do E. 156 St. in južno na Waterloo ali pa sledite poulični železnici. refrigerator mechanism, cooling power for the current Only Norge has the Rollator. norgJ