'Registered by Australian Post Publicationa No. VAW 1215" CATEGORY A
»meSSEDGER« G LPS I LO SLOVEflCEV V AUSTRALIJI
LETNIK XXVIII štev. 4
APRIL 1983
Nov podvig klobo SNEŽNIK'
Z razstavo slikarskih del pripadnikov slovenske etnične skupnosti in gostov, katero je Slovensko dvomestno društvo Albury—Wodonga "Snežnik" priredilo s sodelovanjem S.D.Melbourne in "Vestnika" so si rojaki v tem prijaznem dvojček mestu še bolj dvignili svoj ugled.
Zupan mesta Albury Alderman John Roach je to povdaril v svojem govoru, ko je uradno odprl razstavo v soboto 9.aprila ob 2.uri popoldne.
Zasnova te razstave se je porodila še nekako pred lanskim božičem, ko se je naš sodelavec Božo Lončar mudil pri svojih prijateljih v Albury. Želji rojakov pri "Snežniku" se je kaj rado odzvalo S.D.M. in preko uredniškega odbora "Vestnika" prožilo vso pomoč.
Organizacija, ki jo je v Albury vodil upravni odbor "Snežnika", pri "Vest-niku" pa v glavnem Božo Lončar, se je pričela že pričetkom februarja. Zbrati je bilo treba razstavljalce, sestaviti in tiskati kataloge, organizirati prevoz slik ter stojal, ki jih je posodilo S.D.M. ter še marsikatero drugo podrobnost. Vse je šlo v lepem redu. Razstavljalci so se radi odzvali, odbor "Snežnika" je pripravil program, Vasja Čuk je izdelal " art work" za katalog, "Vestnik" pa postavil potrebne črke.Skratka vse je šlo brez zapletlja-jev.
V petek, 8.aprila zvečer je bila večina razstavnih predmetov že v novi dvorani "Snežnika", v soboto dopoldne so prispeli še ostali indo 2.ure popoldne je bilo vse nared.
Slike so bile lepo razporejene po stojalih a veliko število ročnih del, vezenin, lončenih izdelkov, poslikanega porcelana in lesenih krožnikov je bilo razstavljenih po mizah ob zidu, katerega krasi simbol dvomestnega društva: gora Snežnik.Na steni pri vhodu je prišlece pozdravila velika stenska mapa Jugoslavije z povdarje-nimi mejami Slovenije.Ob njej pa je bila 'razstavljena gorenjska narodna noša ter ter slovenski folklorni simboli: skrinja, kozolec, zibelka itd.
Malo pred drugo uro so se pričeli zbirati častni gostje: župan mesta Albury, g.John Rouch, predstavnik za umetnost in turizem pri mestu Wodonga g.Norman Lacey ter g. Cliff Chamberlain Community Officer for Recreation. Mladina oblečena v narodne noše pa je hodila med obiskovalci ter z okrepčili, ki so jih pripravile članice "Snežnika" pripomogla k prijetnemu vzdušju.
Malo po drugi uri je predsednik "Snežnika" g. Branko Jerin vsem navzočim predstavil goste in se jim zahvalil za odziv na vabilo. Prav tako je izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli do te razstave: organizatorjem domačega društva, raz-stavljalcem ter S.D.M. in uredniškemu odboru "Vestnika".
Na vabilo predsednika je nato urednik "Vestnika" orisal v kratkih besedah zemljepisni položaj Slovenije ter vpliv, ki so ga kulture sosednjih narodov imele na karakter slovenskega ljudstva. Pozval je seveda tudi prisotne naj podpirajo naše glasilo, ki zaradi maloštevilnosti slovenske narodne skupnosti v Avstraliji ne more pričakovati, da se bo mogel vzdrževati popolnoma na komercialni bazi. Nato je izročil predsedniku g. Je-rinu sliki, ki sta jih "Snežniku" podarila ga. Draga Gelt in g. Jože Koder.
G. Jerin se je zahvalil za nepričakovano lepo darilo in nato prosil g.Roucha, da uradno odpre razstavo.
Župan g. Rouch je v svojem prisrčnem nagovoru pohvalil delovanje "Snežnika", ki je s svojim delom, kakor je dejal, lahko za zgled mnogim drugim. Povedal je, da se je začudil, koliko je bilo storjeno na zemljišču odkar ga je zadnjič videl in, da skupine kot je slovenska zaslužijo vse priznanje in pomoč javnosti. Pristavil je še, da se je z organiziranjem tako lepe razstave "Snežnik" pričel u-veljavljati tudi na kulturnem polju in, da mu je v veliko zadovoljstvo in čast, da lahko proglasi razstavo za uradno odprto.
Obisk razstave je bil zelo uspešen,saj je bila dvorana vedno polna ogledovalcev. Bilo je kupljeno tudi razmeroma veliko število slik izredno dobro pa so šla v prodajo ročna dela.
Razstavljalo je 16 slikarjev, ki so se predstavili s sedemdesetpetimi deli. čini so bili Angeli Lidija, Baxter Glenus, Blatnik Mojca, Cordon Maureen, Jakovac Štefanija in Ticaci Kathy. Iz Melbourna so sodelovali s svojimi slikami Birsa Irena, Čuk Vasja, Favier - Zorzut Romana, Gelt Draga, Jene Ivan, Koder Jože, Kod-rič John, Pišotek Magda, Štemac Edvard in Vincent—Mejač Nataša. Barvan porcelan so razstavljali Barat Frančiška, Deacon Jan, Duggan Kathlee, McPhee Beryl. Z ročnimi deli so se udeležili Baligač Dragica, Breen Jan, Fanning Pat, Gibbs Pat, Homes Carmel, Jakšetič Marija, Jakovac
Darila, ki sta jih podarila klubu "SNEŽNIK" slikarja Draga Gelt in Jože Koder.
Od leve proti desni stojijo: g. Norman Lacey (predstavnik mesta Wodonga), ga. Marija Kromar (tajnica "SNEŽNIKA"), Tone Tukšar (bivši predsednik kluba), g. John Rouch (župan mesta Albury), Branko Jerin (predsednik "SNEŽNIKA"), Cliff Chamberlain (komunalni predstavnik za rekreacijo).
Župan g. John Rouch govori pri otvoritvi razstave.
Štefka, Kale Anna, Kale Gianna, Kale Marica, Kodila Ànica, Kalčič Anna,Kes-ner Veronica, Kromar Mary, Ticaci L, Tinta Aneliese in Wittmer Rose.
Razstava V Albury je bil napreden korak tamošnjih Slovencev, ki jih je usme-
ril še v kulturno smer udejstvovanja. Je še en dokaz, kako si s složnim in pridnim delom tudi majhna in mlada skupina zmore utreti pot v delovanje, ki lahko prinese ugled sebi in celi slovenski srenji v Avstra-liji.

Rudi Miškot
Pred skalo (Moji ma teri Mariji)
S teboj kramljam iz zibeli otroštva, a dan prislanja mi slovó na lica. Še vàruje zvestó me tvoja roka, v barviti sen zaziblje davna bajka.
Zdaj jutranjico rad bi ti zapel, pa v grlu se nabira žalostinka. Zato ne pojem, iščem le besed -tolažnih in pomirjajočih.
Pred skalnim vhodom sem te v sanjah videl. Kméni obrnjena, si me svarila! Sprejel sem in dojel znanivko tvojo.
Takó pripotuješ mi včasih na vćčerpod zasnule veke, vselej malo spremenjena. Češče med poslej obide slutnja, da te celò v podobi sanjski sčasoma - utegnem izgubiti.
Noč vrže sidra med prebivališča. Z jutranjo zarjo jih iz zémlje dvigne in odplove v nova pristanišča..., Z nočjo objeta! Obiskuj me zvésto, z gorečo trsko tvojega ognjišča!
vestnfk
NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Lastnik — Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185, Eltham, Vic., 3095. Telephone 437 1226
Predsednik - President: STAN PROSENAK Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ
Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ Upravno-uredniški odbor — Editorial board ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ JANA,LONČAR BOŽO,MANDELJ PETER PERŠIČ KAREN, POSTRUŽIN LJUBICA, ŠPACAPAN SIMON.
Tiska — Printed by CHAMPION PRESS
Cena — Price: 50 cents Letno - Annual Suscription: 6 Dollars
Rokopisov ne vračamo Za podpisane članke odgovarja pisec.
NOVA MOC
Sestava uredniškega odbora Vestnika se je nekoliko spremenila. Pred meseci je radi velikih obveznosti v svoji družini izstopila ga. Sandra Krnelj. Njen odstop je pomenil za Vestnik veliko izgubo, saj so njen, navzlic vsem življenjskim problemom vedno nasmejan obraz, njena spretnost v obvladanju pisalnega stroja ter vedna spontana pripravljenost opraviti pri vsaki poveijeni ji nalogi celo več, kot je bilo pričakovano bili velik doprinos pri delu in volji skupinice ljudi, ki vzdržuje Vestnik pri življenju.
Zgleda pa, da je Vestniku usoda le naklonjena, sicer ne bi vzdržal toliko let. Na pomoč je priskočila ga. Ljubica Postružin, ki sicer še ni dolgo v Avstraliji a se že zaveda potrebe po delu za skupnost in kako veliko vlogo med Slovenci Avstralije igra naša pisana slovenska beseda ter Vestnik kot glasilo in kronika naše skupnosti.
Ga. Ljubica pripada oni naši mladi generaciji, kateri bo pripadla naloga nadaljevati z delom, kateremu so postavile temelje naše starejše generacije, ki se že počasi umikajo k zasluženemu počitku.
ZANIMIVO NA 0-28
V	petek 6.maja ob 8.30 zvečer bo na kanalu 0—28 prikazan prvi del slovenskega filma narejenega po romanu Ivana Tavčaija "CVETJE V JESENI".
Ta film smo mnogi že videli a vendar bo gotovo privlekel še mnogo gledalcev. Za one, ki zgodbe ne poznajo naj povemo da se vrši v glavnem v prelepi hriboviti prirodi nad Škofjo Loko in pa deloma v Ljubljani za časa stare Avstro—Ogrske monarhije.
Film bo na televiziji prikazan v treh delih.
Odločilno tekmo za Cup Winner's Cup bo kanal 0-28 prenašal direktno iz Gothenburga na Švedskem v četrtek 12.maj a ob 4. uri zjutraj.
V	četrtek 26.maja, tudi ob 4.uri zjutraj pa bo prenos odločilne tekme za European Champions Cup, ki se bo igrala v Atenah na Grškem.
Za one, ki ne bodo mogli gledati teh tekem ob tako zgodnji uri, bodo na istem kanalu ponovili najzanimivejše epizode igre še isti večer ob 6. uri na programu World Soccer.
V	tekmah za CHAMPIONS CUP in CUP WINNER'S CUP igrajo na način izločanja poraženih najpomembnejša nogometna moštva Evrope. Zmagovalci za domač nogometni pokal se kvalificirajo za Cup Winner's Cup, medtem ko prvaki v državnih ligah tekmujejo za Champions Cup.
V nedeljo 24. aprila je kanal 0/28 prenašal direktno iz Munchena tekmovanje za najpopularnejšo popevko Evrovizije. Pred 3500 gledalci je nastopilo 20 pevcev z ansambli, ki so si v svojih državah zagotovili najpopularnejše mesto.
Jugoslavijo je zastopal Daniel Popovič s popevko "Julie" in bil od vsega začetka med favoriti za prvo mesto.
Zmagate pa je popevka "Si la vie est cadeau" (Če je življenje darilo), katero je predvajala Corinne Hermes iz Luksemburga in dobila 142 točk. Sledili so Izrael s 136 točkami, Švedi s 126 točkami in Jugoslavija s 125 točkami je zasedla četrto mesto.
Sklepajo, da je to tekmovanje na televiziji spremljalo kakih 200 milijonov gledalcev
Popevke presojajo istočasno sodniki v vsaki udeleženih držav in takoj po končanem nastopu vseh tekmovalcev sporočijo po radio centralnemu kompjuteru.
Sodniki so izbrani iz široke publike v vsaki državi in med njimi ne smejo biti predstavniki glasbene industrije. Zmagovalni popevki je podeljen naslov: Evropska popevka le ta.Naslednje jeto se bo to tekmovanje vršilo v Luksemburgu.
Kanal 0/28 je s tem programom pripravil mnogo užitka številnim gledalcem v Melbournu in Sydneyu, katere so ostali kanali dosedaj večinoma "pitali" s slično televizijo iz anglosaških dežel.
* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * > * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *
POMOČ STAREJŠIM DIJAKOM
Studenti, ki so stari nad 19 let in hočejo dokončati šolanje 11. in 12. letnika po tem ko so že najmanj za dve leti prekinili redno pohajanje v šolo lahko zaprosijo za podporo pri Commonwealth Department of Education.
Ta podpora znaša 35.77 Dolaijev na teden, če stanujejo pri starših ali pa 55.13 fi če stanujejo samostojno.
Tudi poročeni lahko dobe tako pod-poro v slučaju ate fetiödek družinske-
USPEŠNA ZBIRKA
Zbirka za pomoč žrtvam in oškodovancem gozdnega požara v Viktoriji, ki sta jo organizirala skupno Radio postaja 3EA in Ethnic Community Council of Victoria je prinesla zelo lepo vsoto okoli 100.000 Dolaijev.
SPREMEMBA NASLOVA
Telefonska prevajalna služba v Canberri se je preselila v nove prostore, li so tudi telefonsko številko, kije sedaj sledeča- 062 - 49 8555.
SVOJI K SVOJIM
Ekonomske težave, ki tarejo veliko večino držav na svetu niso prizanesle obema ki sta nam najbolj pri srcu. V naši stari domovini Sloveniji si morajo vedno bolj zategovati pasove, pa tudi pri nas v Avstraliji se gospodarska kriza odraža v vedno večjem številu nezaposlenih, v vse manjši produktivnosti in vedno večjem državnem deficitu.
Mnogi od nas, katere stiska še ni direktno prizadela še vedno živimo v starem stilu in statistike o nezaposlenosti, zapiranju tovarn po Avstraliji in vedno večji draginji in pomanjkanju v Sloveniji so za nas le številke, ki jih z osuplostjo ali ogorčenjem dojamemo, potem pa odvržemo časopis ali zamenjamo kanal na TV. Kajti nas se to ne tiče, mi osebno še nismo prizadeti. Češ, kaj pa jaz morem - kaj pa mi moremo za to.
Res je, da kot posamezniki ali tudi skupinske organizacije ne moremo kaj prida vplivati na gospodarski položaj v svetu. Ta je odvisen od dejavnikov za katere še vlade in izkušeni gospodarstveniki ne vedo pravega razloga in zdravila. Toda, kot osebe, kot organizacije pa lahko v mnogočem pomagamo onim, ki jih je sedanji čas prizadel. V prvi vrsti seveda onim, ki jih poznamo, ki so nam blizu, sorodnikom, prijateljem in rojakom.
Kako? Včasih samo z dobrim nasvetom, včasih z informacijo, s priporočilom pa tudi z materijalnim prispevkom ako je treba.
Ce zvemo za nezasedeno službeno mesto — povejmo onemu, ki je brez dela. Če poznamo delodajalca - priporočimo mu svojega človeka. Če sami najemamo uslužbence - oglejmo se za predvsem za rojakom. Ce proizvajamo ali prodajamo - nudimo boljše kupne pogoje ako je naš klient v stiski.
Tako so nam kot posameznikom odprte možnosti pomagati svojemu rojaku. Še večje pa bi postale te možnosti ako bi se okrepile s pomočjo načrtnega udejstvovan-ja, ki bi ga vzpostavile naše slovenske organizacije. Ce bi samo osredotočeno zbirale podatke o potrebah naših ljudi in možnostih pomoči, kijih naši ljudje lahko nudijo, bi napravile velik korak v smeri samopomoči.
Na žalost moramo priznati, da kakor smo lahko ponosni na uspehe naših organizacij pri zidavi domov, vzpostavljanju družabnega udejstvovanja, toliko bolj lahko pordečimo od sramu, kadar gre za dobrodelno delovanj.. V primeri z delom in stroški ki smo jih imeli in jih še imamo za vzpostavitev možnosti zabav, piknikov, športa itd. energija in denar potrošeni za dobrodelnost nista omembe vredna. Z izjemo naših verskih središč, so pri delu za materijalni dobrobit rojakov naše organizacije popolno-
mac , . .7	, 7	odpovedale.
òeaanja politika avstralske federalne vlade, kakor tudi večine deželnih vlad sloni kar se tiče dobrodelnosti na tem, da v mnogočem podpira predvsem samopomoč, s katero razne skupnosti pokažejo svojo dobro voljo s pozitivnimi rezultati. Oblasti takim pomagajo s podporami za plače socialnih delavcev, za raziskovanje o potrebah posameznikov, za vzpostavljanje ugodnosti za ostarele in otroke, za administrativne stroške dobrodelnega udejstvovanja itd. Toda prve lopate pri gradnji temeljev za take projekte so v rokah nas samih.
Kar se tiče gosppdarskih razmer v stari domovini lahko samo rečemo da bi bilo silno nizkotno delati iz teh kakršenkoli političen kapital. Tudi tam so naši najbližnji ki nosijo glavno breme. Lahko samo upamo, da bodo merodajni krogi dovolj iskreni pri delu za zboljšanje položaja in se ne boto zaustavili pri ukrepih, ki bi morda zahtevali vsaj delno odstopanje od onih poti, ki so se v gospodarstvu dosedaj pokazale kot neuspesne. Prav tako lahko samo upamo, da bodo znali zagotoviti, da bo naš slovenski človek za doprinos, ki ga s svojo delavnostjo in zmožnostjo prispeva celi Jugoslaviji dobil pravilen in pošten delež. Bratstvo in edinstvo, čeprav potrebna za nadaljni obstoj federacije, istočasno ne smeta biti izgovor za podpiranje lenobe, neresnosti in aomisljavosti drugih. Vsi stabilizacijski ukrepi bodo uspeli le, če bodo v veljavi prav za vse in ne bodo dopuščali predpravic.
Mi tukaj pa dejansko, razen nakupov redkega iz Slovenije uvoženega potrošniškega blaga ne moremo mnogo pomagati Carinski predpisi in omejitve, ki nam še vedno dovoljujejo le en prestop meje v staro domovino pa so nič ne pripomorejo.
Gornji naslov " Svoji k svojim " morda zveni sebično toda takšno je življensko dejstvo in nie ni novega v tem, saj naš pregovor ne pravi brez podlage: Pomagaj si sam pa ti bo tudi bog pomagal. Vsaka šola nekaj stane, je tudi naš slovenski izrek Tudi sedanja gospodarska kriza je za vse nas šola. Če se bomo pa v njej kaj naučili to nam bo pa pokazala bodočnost.
***★****★★★★*★★★*★**★★*★*★*★ SVOBODA INFORMACIJ
ga partneija ne presega £ 12.248 na leto. Ce je dohodek večji se podpore proporcionalno zmanjšujejo. Nad & 17.849 dohodka pa so vse podpore ukinjene. Podpore pri studiranju se nakazujejo tudi v raznih drugih primerih.Vse informacije o tem se dobe pri Commonwealth Department of Education 450 St.Kilda Rd., Melbourne, 3004' Telefon 268 0444.
Od 1.decembra 1982 dalje je na moči zakon o svobodi informacij. Vsaka oseba ima sedaj pravico vpogleda v državne dokumente, seveda z nekaterimi omejitvami. Tako na primer se ne more dobiti na vpogled osebne dokumente izpred 1.decembra 1977, v kolikor niso potrebni za razumevanje dokumentov poznejšega datuma
Prošnje za vpogled v dokumente se morajo vložiti pri uradihFreedom of Information Units pri različnih mini-sterstvih v Canberri ali pokrajinskih centrih. V prošnji je treba podrobno navesti zahtevani dokument ter tudi, da je ta zahteva bazirana na zakonu Freedom of Information. Na vseh uradih so na razpolago tozadevne tiskovine.
OMEJITVE PRI VSELJEVANJU
VAŽNO OBVESTILO
Po $ 30 podpore na uceflča bo letos dodelila federalna vlada šolam ^ ki jih vzdržujejo etnične organizacije .Sole, ki so dobile slično podporo v preteklem letu bodo prejele potrebne formulane o-stale pa naj se obrnejo na:THE SECRETAR?' COMMONWEALTH SCHOOL COMMISSION,(Ethnic School Program) P.O.Box 34, Woden,ACT 2606, do 30. septembra 1983. ^
Etnične organizacije v Viktoriji so vabljene, da do 27 .maja sporoče svoi naslov na ETHNIC AFFAIRS COMMISSION, Community Education Division,232 Victoria Parade, East Melbourne 3062, za tiskovine telefonirati na 419 6700.
Nova vlada v Canberri bo znatno zmanjšala število dovoljenj za bodoče stalne naselitve v Avstraliji. Po ukrepu, ki je v tem pogledu že bil obznanjen ne bodo več izdajali dovoljenj za stalno naselitev onim, ki so tukaj na začasnem
delu.
Novi federalni minister za naseljevanje je dejal, da tudi avstralskim državljanom, ki so na delovnih počitnicah v drugih državah navadno ne izdajajo dovoljenj za stalno naselitev.
NOV MINISTER ZA VSELJEVANJE
G.Stewart John West je bil postavljen na mesto ministra za Vseljevanje in Etnične zadeve v vladi, ki jo je po volitvah v marcu sestavil Bob Hawke.
G.West je bil rojen 31.marca 1934 v mestu Forbes, N.S.W.. Doštudiral je na Woolongong High School. Potem je delal najpreje kot bančni uradnik, kasne-
je pa kot delavec v jeklarni in v pristanišču. Leta 1972 je postal predsednik Zveze pristaniških delavcev za Južno obalo N.S.W.. Ves čas pa je bil tudi funcionar v laburistični stranki. V federalni parlament je bil prvič izvoljen leta 1977. Smatrajo, da pripada skrajno levemu krilu laburistične stranke.
PREDVIDEN SPORED ZABAV S'D'M' ZA LETO 1983.
Na hribu ob Yarri
KAJ JE NOVEGA V KNJIŽNICI S.D.M.
Pred nedavnim mi je bilo postavljeno vprašanje- kako raste knjižnica pri Slovenskem Društvu Melbourne. Moram reči, da prav tako kakor ostala dela na našem hribu, tudi knjižnica počasi napreduje.Od daleč seveda ni možno tega videti, priti je treba bližje. Le takrat se lahko opazi, da so stare omare že prenapolnjene in, da rabimo spet novo knjižno o-maro. Pa tudi za to je že preskrbljeno, pridne roke g. Arnuša jo bodo vsak čas dogotovile.
Knjige se počasi nabirajo in vsak mesec jih je več. Nekaj jih nabavimo pri raznih založbah, marsikatera pa pride kot poklon društvu od osebe ali družine, ki knjige več ne potrebujejo in tako dajo priložnost tudi drugim, dajo prečitajo. Na vse podarjene knjige napišemo ime darovalca, tako, da se bodo bralci in sorodniki v bodoče lahko spomnili na današnji čas.
V knjižnici je veliko lepih in bogatih knjig, katere si je vredno ogledati in pre-čitati. Naj omenim le par: Karla Mauseija LJUDJE POD BIČEM, zgodba učitelja med vojno in prva leta po voini; NEIZTROHNJENO SRCE, življenje Dr. Franca Prešerna, ki ga je v poljudnem slogu opisal Anton Slodnjak. Ljubezenski roman LJUBIMEC LADY CHATTERLEY4 kateri je bil nedavno predvajan tudi v naših kinematografih. Jurčičev DESETI BRAT, prvi slovenski roman, ki je tako lep, da spet rad posežeš go njem čeravno si ga že čital. CVETJE V JESENI, FANT S KRESINJA, NAŠI KNJIŽEVNIKI IN NJIHOVA DELA, ŠUMIJO GOZDOVI DOMAČI, ZGODOVINA SLOVENCEV, in še in še. Imamo tudi zanimivo knjigo, katero je napisal pokojni pater Bernard Ambrožič, ki je pred leti pastiroval med nami v Avstraliji.
Imamo tudi nekaj knjig o Sloveniji in Jugoslaviji. Po teh radi posegajo naši najmlajši in pa tudi starejši, saj so v njih prekrasne slike iz naše domovine, pa najsi bo to iz narave ali pa arhitekture.
Veliko imamo tudi otroških knjig, v katerih je manj berila pač pa več slik. Seveda imamo tudi razne učbenike, slovnice in druge mladinske knjige primerne za učence slovenskega	jezika.
Tudi nekaj znanstvenih, sgodovinskih in zemljepisnih knjig, prevedenih iz slovenščine v angleščino je na naših knjižnih policah.
Vsak je vljudno vabljen, da poseti našo knjižnico. Za sedaj je odprta vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 3. do 5. ure popoldan. Lahko pa tudi pokličete po telefonu 232 2958 go. Mileno Brgoč in se dogovorite za kak drug vam bolj primeren čas.
Milena Brgoč
NE POZABITE!	NE POZABITE!
17. LETNI PLES S.D.M.
V soboto 14.maja bo S.D.M. imelo svoj 17.letni ples, na katerem bo izbrano dekle, ki bo dobilo naslov "LEPOTICA SLOVENSKE SKUPNOSTI 1983-84".
Na isti večer bo tudi podeljen naslov "KRALJICA DOBRODELNOSTI" dekletu, ki bo nabralo najvišjo vsoto za posebne namene S.D.M.
Izžreban pa bo tudi dobitnik bogate loterije, katere prva nagrada bo 2 tedna počitnic v Surfers Paradise z vključeno letalsko vožnjo tja in nazaj. Darovalca te nagrade sta ADMIRAL MOTOR INN in pa potovalni urad DONVALE TRAVEL.
Kot običajno bo treba vstopnice nabaviti v predprodaji.
NUDIMO VAM DVORANO V NAJEM
Če iščete dvorano za različne prilike kot so proslave rojstnih dnevov zaroke, poroke, obletnice i.t.d se obrnite na Slovensko Društvo Melbou rne. Oddajamo jedilnico in dvorano, z kuhinjo ali pa brez kuhinje. Vsak clan S.D.M. lahko najame zgoraj omenjene prostore tudi za svojce, seveda po dogovoru in dovoljenju Upravnega odbora. V slučaju, da želite tudi postrežbo, se lahko tudi o tem pogovorimo.
Za vse informacije se obrnite na tajnico, telefonsko na 870 9527.
Cene za najemnino društvenih prostorov in opreme so: Price list for hire of clubs premises and utensils:
DVORANA - MAIN HALL.................................100 Dolariev
JEDILNICA - DINNING ROOM..................... ..... 50 Dolariev
UPORABA KUHINJE - USE OF THE KITCHEN...........50 Dolariev
UPORABA B.B.Q. - USE OF B.B.Q........................25.00 Dolariev
POSODA - krožniki kozarci jedilni pribor - po osebi
UTENSILS - crockery,cutlery and glassware - per head............1.00 Dolar
^xT^BLECL0THS..... .............. ...........1.50 Dolarjev
CIsCEN JE - : Dvorane- Hall 7 5.00 Dolaijev - Jedilnica-Dinning room ........................25 Dolaqev
V ceno so vključene mize in stolice.
Vse velike smeti morajo biti počiščene in mize izpraznjene.
Tajništvo S.D.M.
14. maja. 11.junija
Letni ples S.D.M. . Kostanjev večer
9-julija.........................................Domače koline
13.avgusta......................................Balinarski ples
10.septembra....................................Lovska veselica
8.oktobra.....................................Mladinski večer
12.novembra...................................Vestnikov večer
10.decembra.....................................Miklavževanje
26.decembra..............................Štefanovanje - Piknik
31 .decembra.....................................Silvestrovanje
REZULTATI LOVSKIH TEKEM
na "Planici", 9.aprila 1983.
STRELJANJE Z NASLONOM-
1.mesto	S.Š.D.St.Albans.................................484 točk
2.mesto	S.D.M........................................479 točk
3.mest	o S.D.S..............................................469 točk
4.mesto	Planica.................................460 točk
STRELJANJE V PROSTEM STILU:
1.mesto	Planica...................................... 269 točk
2.mesto	S.D.M........................................ 265 točk
3.mesto	S.Š.D.St.Albans................................. 236 točk
4.mesto	S.D.S.........................;..............216 točk
POSAMEZNO Z NASLONOM :
1 .mesto F.Arnuš— S.D.M............................... 49(50) točk
2.mesto	L.Mavrič-Planica............................. 49(45) točk
3.mesto	S.Šernek- S.D.S..................................48 točk
POSAMEZNO V PROSTEM STILU:
1 .mesto J.Rozman - Planica...............................37 točk
2.mesto	J.Barat - S.D.M..................................31 točk
3.mesto	M.Jurkovič - S. Š. D .St. Alb ans........................27 točk
ZA PRENOSNI POKAL:
1.mesto	S.D.M........................................1482 točk
2.mesto	Planica......................................1444 točk
3.mesto	S.Š.D.St.Albans.................................1423 točk
4.mesto	S.D.S......................................J319 točk
«
II JOŽE URBANČIČ	Telefon: 850 7226
J	KAL-C ABINETS
STROKOVNJAKI ZA:
"r kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — H	vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
II	SPECIALISTS FOR:
0	Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves
«Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence!
3 Pamela Grove, Lower Templestowe, Vic.
0 0 0 0 0 0
0 •
0
Z>flNIMIMOSTI
PROMETNI DAVEK IN CENE
S spremembo zakona o obdavčenju prodaje izdelkov in storitev, ki je v Jugoslaviji začel veljati pričetkom aprila so se podražili številni izdelki v prodaji na drobno, med njimi sladkor, vino, teksti, športna oprema, butan itd. S tem so davčno breme razporedili na precej širši krog izdelkov, hkrati pa bodo s tem zagotovili del sredstev za kritje izdatkov zveznega proračuna, v katerem primanjkuje 21,8 milijarde dinaij e v
Letos bi morali zopet razpravljati, kakor so lani, o spremembah zakona o financiranju federacije ter kako bi v bodoče uspešnejše uredili vprašanja v zvezi z 90,5 odstotka porabe v zveznem proračunu, kolikor zdaj znašajo potrebe JLA in borčevsko—invalidskega varstva ter dopolnilna sredstva za manj razvite.
MEJNI PREHODI
Naval na obmejne prehode v Sloveniji pojenjuje. Medtem ko so glavni prehodi še vedno zelo zavzeli, pa na mnjših skoraj ni nobenega prometa več.
Tako so na primer na Ljubelju v eni sami noči našteli 189 avtobusov, od teh 30 s tujimi turisti. Zdomci pa so v istem času dopotovali v domovino z več kot 4.000 osebnimi avtomobili. Najdaljša čakalna doba je bila na Korenjskem sedlu (4 ure), najmanjša na Jezerskem (pol ure).
Tudi na drugih mejnih prehodih po Evropi vlada drenj. Tako so na primer potniki na Ljublelju povedali, da so na mejnem prehodu pri Salzburgu čakali v 20 km dolgi vrsti, ki so jo povzročili tovornjaki.
PODRAŽITEV V MAKEDONIJI
V Makedoniji so se realni osebni dohodki v primeri z lanskim letom znižali za 7,8 %. Hkrati pa so se osebni dohodki nominalno zvišali v primeri z lanskim januarjem za četrtino in so povprečno znašali 11.155 dinarjev. Očitno pa plače ne morejo kljubovati vse večjim podražitvam. V prvih dveh mesecih so se življenski stroški v primeri z lanskim razdobjem povečali za 18 %, prehrana pa se je podražila kar za 23,4 odstotka.
NOVA MERILA ZA DEVIZE
Zvezni Izvršni Svet Jugoslavije je 31 .marca dal soglasje k enornim merilom za razpolaganje z devizami v letu 1983.
Merila v glavnem določajo, da bodo organizacije združenega dela od svojega deviznega dotoka izdvajale 5% za potrebe federacije, 3% deviz za devizne rezerve, 17% deviz za uvoz nafte in do 15% deviz za skupne potrebe v republikah in pokrajinah. To je skupaj 40%, tako, da bo njim samim ostalo le do 60 odstotkov.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
SURFERS PARADISE Počitniško stanovanje - Holiday accomodation
ADMIRAL MOTOR INN
Your Hosts: MARIJAN and VERONICA BERiC
1,2 in 3 sobni opremljeni apartmenti, plavalni bazen, sončna veranda, barbe-que, barvna tv, pralnica,ventilatorji; lahki zajtrk in pospravljanje na zahtevo, izleti, pokrito parkališče. Cene so konkurenčno nizke. 7 minutes peš do Cavili Ave., 3 minute do plaže.
izvensezonski popust za
Clane društva'
1, 2 and 3 Bedroom Fully S.C.Suites, Pool, Sundeck, Guests' BBQ, Colour T.V., Laundry, Fans, Optional Continental Breakfast and servicing of units, Tour desk, Undercover Parking. Competitive Tariffs. 7 mins. walk to Cavili Ave. and 2 mins. to beach.
OFF-SEASON DISCOUNT TO CLUB MEMBERS.
Phone or write-
2965 Gold Coast Hwy.,
P.O. Box 691, Surfers Paradise, 4217. Tel. (075) 39 8759
Kaj, kje, kdo?
ČESTITKE
Iskrene čestitke Lisi Abscia in Bran-kotu Lavrič, ki sta se v številni prisotnosti domačih in prijateljev zaročila na 19.mar ca 1983. Obema želimo uspešno skupno pot v bodočnost.
KARATE
Shotokan Karate Društvo Viktorije vpisuje nove začetne člane, dne 10.maja ob 6h zvečer v Merrilsnds Primari School Hall na Hughes Parade, Keon Park.
Treningi se bodo vršili ob torkih in četrtkih od 6h do 8h zvečer.
Ako ste zainteresirani pohitite z vpisom. Podrobnejše informacije dobite pri instruktoru Postružin Darkotu ako ga pokličete na telefon 466 2538 — Lalor.
POZNANSTVO IŠČE
Slovenec, ki živi v Melbournu,star 40 let, 172 cm visok, mirne narave in zmernega značaja, ne pije in ne kadi, bi radi osamljenosti želel spoznati resno ženo ali dekle od 30 do 40 let staro.
Otroci niso ovira, ženitev ni izključena. Javite se pismeno na naslov-Bruss Frank, 9/44 Type Street, Richmond, Vic. 3121.
AVTOBUSNI VODIC
Po uspeli publikaciji "Gostilne na Slovenskem" je Zveza obrtnih združenj Slovenije izdala še eno zanimivo publi-kacijo.To je "Avtobusni vodič" po najboljših slovenskih gostilnah.
Namen vodiča je, da bi več skupin turistov, ki sedaj skozi Slovenijo večidel le hitijo proti Jadranu - nekoliko zadržali tudi na slovenskih tleh. Sekcija zasebnih gostincev je zato sklenila, da potovalnim agencijam ponudi svojo enotno in organizirano ponudbo. V "Avtobusnem vodiču" je naštetih okoli 150 najboljših gostil, ki zmorejo dovolj sedežev, , da hitro in dobro postrežejo poln avtobus turistov.
Zasebni gostinci so pripravili tudi enoten program: skupinam turistov ponujajo "turistični menu" (kosilo ali večerjo), oziroma prigrizek po vnaprej določenih in enotnih cenah, ki bodo veljale do konca leta. V vodiču so našteta tri bogata turistična kosila, ki bodo stala 250 do 300 dinarjev ter turistične malice od 120 do 180 dinarjev.V ceno pri kosilih so vključeni tudi aperitivi in kozarec vina, soka ali piva.
POVIŠANI DAVKI
Stopnje temeljnega prometnega davka so se v Jugoslaviji povišale za veliko število izdelkov. Za mineralne vode in gazirane brezalkoholne pijače znaša nova stopnja davka 17,4 %, za vse vrste slad-koija pa 10 odstotkov. Za tekoči plin v jeklenkah in kontejneijih, za potrebe gospodinjstva 15%.Če se bo pa plin rabil kot pogonsko sredstvo motornih vozil ali plovil bo pa stopnja davka znašala 60 %. Za kvalitetne cigarete znaša davčna stopnja 51,72 %. Za naravna vina pa 5 %.Za kmetijsko orodje 17,4 %, za športne rekvizite pa od 8 — 17,4 %.
TONEZAGORC
AVIATION MOTORS
(Next Door to Westgate Motor Inn)
9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363
•	Splošna avtomehanika
FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES
•	Dynamometer Tuning
•	Distributor Analysis and Modification
•	Computer Wheel Alignment and Front End Repairs
•	Electronic Wheel Balance
•	Discount Tyres
•	All Types of Repairs
FREE QUOTES
•	Športna puškama Prodaja Lovskega orožja in municije
Slovenci po Avstraliji
SLOVENSKA CERKEV V ADELAIDI
MLADENKA LETA 1983
Adelaidski Slovenci se res lahko pohvalijo s svojo novo cerkvico, katero so pred kratkim dogradili in jo je posvetil slovenski metropolit dr. Šuštar ob svojem obisku v Avstraliji. Marsikdo od nas iz Melbourna jo je že imel priložnost videti najsibo ob blagoslovitvi ali pa za velikonočne praznike.
Čeprav je cerkvica na zunaj precej preprosta je pa notranjost zelo drugačna in lepo razporejena. Pri vhodu je najprej predsoba nad katero je kor ki pa se vidi šele iz notranjosti. Je precej velik in kot je ceniti po številu pevcev res potreben .Strop v notranjosti cerkve je obit z lesom kar ji daje še posebno topel občutek.
Rojaki v Adelaidi so na svojo cerkvico zelo ponosni, mi pa jim za ves trud in delo lahko samo čestitamo in se z njimi veselimo njihovega napredka.
KLUBSKI PROSTORI V PERTHU
Pred dnevi se je mudila v Melbournu ga. Marija Surina, podpredsednica Slovenskega kluba Perth.
Ob tej priliki je obiskala tudi Slovenski Kulturni in Razvedrilni Center na Elthamu, katerega ji je razkazala tajnica S.D.M. ga. Anica Markič.
Iz razgovora s to simpatično rojakinjo iz Zapadne Avstralije smo zvedeli, da Slovenski klub v Perthu odlično napreduje, čeprav bo čez par mesecev obhajal šele svojo peto obletnico.
Odkar je bil v lanskem letu izbran odbor pod predsedstvom g. Pestotnika je delovanje kluba postalo posebno živahno. V septembru lanskega leta so zvedeli, da so naprodaj prostori Kluba avstralskih avijatičaijev in se tudi takoj odločili, da ga kupijo za svoje udejstvovanje. Tako sedaj posedujejo zemljišče, na katerem je poslopje z lepo dekorirano dvorano, ki lahko sprejme kakih 200 ljudi. V dvorani je tudi oder, primeren za manjše nastope. V nadstropju nad dvorano pa imajo uradne prostore in pa prostor za slovensko šolo, katero prav te dni vzpostavljajo.
Seveda ne bi bili Slovenci in to še povečini s Primorskega doma, če ne bi imeli tudi balinišče in odlično kuhinjo.
Ker je klub razmeroma še mlad in je Perth tako zelo oddaljen od ostalih centrov Avstralije, dosedaj še niso vzdrževali zvez z ostalimi slovenskimi društvi po našem kontinentu. Potovanje ge. Su-rine, ki se je ustavila tudi v Sydneyu, bo seveda to izoliranost nekoliko ublažilo in bodo stiki z drugimi slovenskimi organizacijami postali verjetno živahnejši.
Namen tega slovenskega kluba v Perthu je sličen namenom ostalih slovenskih združenj po Avstraliji: Predvsem ohranjati slovenske šege in navade Slovenski jezik in slovensko pesem ter nuditi rojakom razvedrilo v slovenskem okolju, pa tudi pomoč v slučaju potrebe.
Poleg šole in balinanja goje tudi folklorne plese. Klubski prostori so za sedaj odprti vsako nedeljo ter polni živahne dejavnosti; medtem ko se slišijo z balinišča udarci krogel po dvorani odmevajo
poskoki folklorne grupe a v šoli pa živ-žav učencev.
Enkrat mesečno imajo tudi plese, katere obiskujejo gostje iz drugih etničnih skupin.
Najpomembnejši dogodek v bližnji preteklosti je bil obisk nadškofa dr. Šuštaija, ki je ob tej priliki tudi blagoslovil društvene prostore. Pa tudi obisk ansambla Ottavio Brajko z zastopniki S.I.M. je vlil mnogo živahnosti.
Klub, ki ima sedaj preko 150 članov vodi odbor, ki mu predseduje g. Fred Pe-stotnik, tajnik je Toni Reznik in blagajni-čarka je ga. Darinka Prime.
Naslov kluba je- 31 Jam Street. Guildford, 6055. W.A.
ZELENI JURIJ
Zeleni Jurij je obiskal Slovence v Geelongu, kljub deževnemu vremenu.
Pred meseci ustanovljen upokojenski odsek tega drugega najstarejšega kluba v Viktoriji je priredil svojo prvo večjo popoldansko zabavo s plesom, s katero so želeli zbrati nekaj sredstev, ki bi prav prišla pri razširitvi dosedanje dvorane.
Za to priliko so naprosili "Zelenega Jurija, ki je poštari tradiciji obiskoval slovenska naselja v severni zgodnji pomladi, da bi prijahal tudi med rojake zbrane na prostoru društva v Geelongu. Mislili so tudi, da bo prisostvoval pri plezanju na mlaj in drugih narodnih običajih. Toda kot že omenjeno, dež je preprečil aktivnosti izven dvorane.
Seveda pa deževno vreme ni moglo preprečiti prijetnega in domačega vzdušja, ki je vladalo v prenapolnjeni dvorani. Sicer smo lahko videli okrašenega Jurijevega konja, ko nam je pevski zbor Geelonga pod vodstvom g. Furlana zapel nekaj domačih pesmi na betonski plošči in pod jekleno strukturo novega dela poslopja.
Ves spored se je potem odigral v dvorani, kjer je najprej predsednik Slovenske Zveze "Ivan Cankar" v Geelongu,
Le katera od mladenk ki se potegujejo za naslov Lepotice Slovenske Skupnosti v Melbournu bo izbrana. Sodniki bodo imeli res težko nalogo, kajti sodeč po gornji fotografiji izgledajo vse silno prikupne. No, izbrati je možno le eno, da se bo priključila izbrankam prejšnjih let, ki jih je sedaj že kar za celo generacijo.
Pod košatimi guniavci na našem hribu na Elthamu so se fotografirale kandidatke: Marta LOGAR, Suzi BALIGAČ, Beti KRIZANIČ, Odri DURUT, Helena TOPLAK in Debbie HARTMAN.
Naslov bo podeljen izbrani mladenki na 17.1etnem plesu S.D.M., ki se bo vršil v soboto 14.maia 1983 v dvorani Slovenskega Središča na Elthamu. Isti večer bo proglašena tudi Kraljica dobrodelnosti za 1983.
Ta letni ples je vedno lepo obiskan in kot običajno bodo tudi letos prisostvovali kot častni gostje osebnosti iz javnega življenja in drugih slovenskih organizacij. Vstopnice so na razpolago le v predprodaji inzaželjeno je, da bodo vsi prisotni v večernih oblekah. Vstopnina, vključno z večeijo je S 13 za člane in S 16 za nečlane.
g. Jože Ramuta pozdravil zbrane upokojence, katerih skupino vodi ga.Justa Površin. Po g. Ramutu je spregovorila v bodrilo novi upokojenski skupini ga. Helena Van De Laak, urednica slovenske ure na 3EA. Sledila ji je z nagovorom v imenu upokojenske družine S.D.M. ga Kati Hartner. Nekaj vzpodbudnih besed pa je na povabilo predsednika ga.Ramute dodi tudi urednik Vestnika, Marijan Peršič.
Otroci slovenske šole pri društvu v Geelongu, nekateri tudi oblečeni v pestre narodne noše so zarajali "Vesele račke", nato pa je še pevski zbor dodal nekaj pesmi, med njimi poznano, uglašeno po besedilu Simona Gregorčiča, "Eno devo le bom ljubil".
Bogat srečolov, izvrstna večerja in ples so potem še dolgo zabavali vse navzoče. Seveda tudi ni manjkalo vriskanja, pò tej sposobnosti posebno poznane ge .Juste.
Upokojenska družina v Geelongu sedaj šteje že 30 članov in članic, ki se redno zbirajo in seveda tudi pridno pomagajo pri raznih dejavnostih kluba.
Kot nam je povedal g. Ramuta bodo v bližnji bodočnosti rabili še veliko več prostovoljnih delavcev in gmotnih sredstev, kajti razširitev dvorane bo zahtevala še dokaj naporov. Upajo pa, da bodo vsa glavna dela končana nekako do božiča.
Zemljišče, ki je veliko kakih 6 akrov leži nedaleč od Princess Highway na lepem položaju in s ceste, katera pelje na zemljišče, je lep razgled na Geelong.
Natakar piše račun gostu: " Zrezka vam ne bom zaračunal, ker je ostal cel, plačati pa boste morali zvite vilice, zlomljen nož in počen krožnik.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÄNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 481 1777
Postrežem boste v domačem jeziku
Več kot 30 let je minilo odkar smo se Slovenci v znatnejšem številu pričeli naseljevati po Avstraliji. Naša druga generacija je že odrasla v Avstraliji in tretja se že poraja. Zato ni čudo, da se vedno bolj kaže tudi zanimanje — predvsem med našimi mlajšimi - o postanku in razvoju Avstralske Slovenske skupnosti. Pred letom dni je potovala po Avstraliji slušateljica ljubljanske univerze in zbirala podatke o Slovenseih za svoje diplomsko delo. Letos pa je pripravila svoje diplomsko delo za naslov Bachelor of Education gdč. Vera Remšnik pod naslovom:
THE ROLE AND FUNCTION OF AN ETHNIC ORGANISATION _SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE
Vera je pri raziskovanju v preteklost naše organizacije zbirala podatke iz najrazličnejših virov. Pri vsem ji je bil v veliko pomoč tudi "VESTNIK", ki je najbrže edina pisana kronika slovenskega družabnega življenja v Melbournu.Takole pravi o tem gdč. Remšnik v svojem delu:
"The Vestnik has been bound into volumes. These volumes offer a goldmine of information to anyone who would care to spend the necessary time to translate them.....Unfortunately, this was almost the total
amount of written information available about Slovenians."
Ker je verjetno, da mnoge naše mlajše rojake, ki niso vešči v čitanju slovenščine zanimalo kako se je razvijala slovenska naseljenska družina v Melbournu in kako je nastalo in delovalo Slovensko Društvo, bomo v današnji in v prihodnjih številkah Vestnika priobčili izvlečke iz dela gdč. Remšnikove:
PROBLEMS OF DATA RESEARCH
Official published data about Slovenians in Australia is almost non-existent. All of the official departments of the Go-vernement who were contacted, could offer no statistics or data, except concerning Jugoslavia and Jugoslavs in general. Slovenia is one of the republics of Jugoslavia. Its story and the story of of its people, are unique, and often very different to those of other groups in Jugoslavia. Few researchers have recognised and acknowledged this fact. In the more recent studies of the Jugoslavs in Australia, the researchers have demonstrated an awareness of the differences that exist between the various groups of people from Jugoslavia.
The Jugoslav consulate could offer nothing more than a very limited booklet about Jugoslavia and a map. The search for any literature concerning Slovenians has been a long and often
Zakaj mame ne zbolijo?

( Ob materinskem dnevu )
V tistem letnem času sm^, vsakdo dobi tisto, kar poznamo kot „enodnevna gripa". Zdravniki seveda uporabljajo točen strokovni izraz in določijo bolezen čisto natančno. Svojim bolnikom rečejo: „Mnogo te bolezni je prav zdaj na pohodu." Popolnoma vseeno je, kako se imenuje, samo to je jasno pri tej enodnevni gripi, da je nihče nima ravno 24 ur.
Otroci znajo raztegniti bolezen na tri polne dni, ko jim ni treba v šolo. Medtem jim mamice prinašajo obede na pladnju v posteljo in jim dovolijo, da lahko gledajo televizijo ves dan. Najlepše, kar se lahko pripeti otroku, je, da se naleze té bolezni.
Tudi očetje uživajo v njej. Nimajo je ravno tako dolgo kot otroci, toda pri tem povzročajo več hrupa. Vse gospodinjstvo se vrti okoli bolnika in vse, tudi očeta, močno skrbi nekaj dni, dokler se ne počuti bolje.
Matere pa to bolezen dobijo, pretrpe in pozdravijo v pičlih dvanajstih urah. Zagotovo je to nekakšen medicinski čudež. Morda bo kak mlad doslej neznan zdravnik nekoč slavljen kot mož, ki je našel zdravilo za ,,mnogo tega je vsepovsod okrog". Ce tak človek sploh obstaja, mu bo gotovo v pomoč, če zdaj pregledamo in opišemo značilen primer značilne mame, ki si nakoplje značilno enodnevno gripo.
Prva stvar, ki jo velja omeniti, je, da se mame na prve znake vročine odzivajo drugače kot drugi ljudje. Otroci morda jokajo, očetje postanejo razdražljivi, za mame pa je značilno pravo neponarejeno veselje. Malo znano je dejstvo, da se mnogo sicer izvrstnih gospodinj, ki garajo in so nesebične, vdaja skrivni slabosti: merijo si temperaturo. To jih običajno prime, kadar pihajo zimski vetrovi, ko je hiša vsa razmetana in jih bolijo noge. V takem času sicer trdna žena smukne tiho k omarici z zdravili, kradoma vtakne toplomer pod jezik, sede kot sova na rob kopalne kadi in srce ji bije v srečni slutnji. Silno si želi, da bi bila vsaj majčkeno bolna, saj skoraj nikoli ni! Po dolgem času
ima končno enkrat srečo: toplomer pokaže vročino. Seveda ne visoko, ne dosti čez 37 stopinj, pa vendar nedvoumen dokaz, da jo napada „bolezen, ki je prav zdaj na pohodu". Prevzamejo jo prijetni spomini, ko je bfla bolna kot otrok: sveže, čiste rjuhe, čaše vročega sirupa, grmade knjig na mizici ob postelji. Kako čudovit privid! Zdaj pa je spet resnično bolna, bolna dovolj, da gre v posteljo. Ali ni to čudovito!
Recimo, da ta trenutek nastopi prav po kosilu. Otroci so v šoli, dojenček je nahranjen, nobenega razloga ni, da ne bi mogla takoj v posteljo. Vse, kar mora se prej napraviti, je: zmešati mora mesno solato za večerjo, pustiti sporočilo za inštalateija, obvestiti prijateljico, da je popoldne ne bo na klepet, dati v stroj perilo, odnesti smeti in ... potopiti se .. . v posteljo. Ah-h-h-h-h! Boleče noge vpijajo udobje svežih rjuh in oči, ki so začele nekoliko skeleti, se počasi z užitkom zapro. Zaspala je — sredi dneva!
Takrat se, mnogo prezgodaj, s treskom odpro vhodna vrata, otroci se pripode iz šole domov. Njihovi kriki „Mami, mami, kje pa si? popolnoma udušijo njene šibke odgovore, toda otroci vztrajno iščejo. Kmalu se pojavijo in vsak po svoje ne morejo verjeti, da je mama v postelji.
,,Kaj sploh še nisi vstala? " vpije mlajša in pri tem ne pomisli, da je bila mama pokonci med jutranjo dirko.
„Kako bom pa šel k prijatelju? 44 vpraša dečkfc in se obupano prestopa ob vznožju postelje.
„Kaj bomo pa za večerjo, če si bolna? 44 poizveduje najstarejši in s tem zadene v bistvo težav.
- Jasno je, da otroci v resnici niso tako brezčutni, kot se pokažejo prve trenutke v takih okoliščinah. Nikakor jim ne gre v račun mama v postelji, ki ne opravlja svojih dolžnosti, hkrati pa se veselijo nepričakovanih zapletov, fer nori so na katastrofe.
Ne marajo pa manjših motenj, kot je na primer zdsy ta. Zato mora mama vreči glavo nazaj na blazino, biti mora bleda in izmučena in ukazovati mora le šepetaje.
Jasno mora povedati: „Bolna sem. Nič ne morem delati. Vse moram prepustiti vam.44 Potem počasi s slabotnim glasom naroči, kaj vse morajo storiti: „Skuhajte krompir... pazite na dojenčka ... pripravite mizo za večerjo ..." Tako preprečljiv
prikaz bolezni spodbudi v otrocih plemenito sočutje, da se takoj lotijo dela. Prepustijo jo glavobolu in tišini njene sobe.
Potem pride domov oče. Otroci mu v eni sapi zdrdrajo medicinsko poročilo. Kar v plašču pohiti v spalnico, se-sede se na rob postelje in prime ženo za roko, „Otroci pravijo, da se zelo slabo počutiš. Si poklicala zdravnika? Naj grem po zdravila? Kaj je rekel, kaj je narobe? 44 Nenadoma se mama počuti zelo krivo, zato se trudi, da bi bila videti manj bolna, kot je v resnici. „Saj ni nič, dragi samo ta gripa, ki prav zdaj razsaja. Saj lahko vstanem, pripravim večerjo in ..."
Tedaj on odločno odkima „Ostala boš lepo v postelji. Bodi brez skrbi. Otroci in jaz bomo opravili vse!44 To pove samozavestno, toda ko ga žena pogleda in ga vidi v pomečkani delovni obleki vsega utrujenega od službe, jo do solz prevzame sočutje.
„Oprosti, dragi, strašno težko je zate. .." z muko začenja in razmišlja, če ni v resnici bolj bolna, kot se ji zdi. Želi si, da bi ostal in da bi jo stisnil za trenutek k sebi. Toda on že misli na to, kako bo obvladal kuhinjo in otroke, in nima časa za nežnosti. „Kar nič ne govori,44 ji odločno reče, „dobro bomo opravili tudi brez tebe.44
V sobi je spet tišina. In praznina. Prijetna utrujenost jo zapusti. Čudno in vroče se počuti v zmečkanih in razvlečenih ijuhali. Čisto tiho leži in lovi glasove družine, počuti se zapuščeno, grozno. Toda zdi se, da se vsi drugi počutijo imenitno. Kot da se začenja zabava, otroci se hihitajo, oèe se krohota, vmes pa ropota posoda in krožniki.
Nenadoma nastane strašen trušč, zasliši se očetov glas, ki vmes ukazuje, naj za božjo voljo spravijo malega proč, da se ne ureže, in kje je metla in karkoli že delajo, mame s tem
ne smejo motiti. „Ne motite mame ! ! !" se dere iz kuhinje.
Zdaj nastopi v hiši tišina in jasno ji je, da družina večeija. Ona pa leži negibna, pozabljena, nesrečna. Ni presenečena, da nihče ni pom&lil nanjo, da bi ji prinesel večerjo. Gotovo so popolnoma pozabili nanjo. Očitno jim gre delo brez nje dobro od rok, zakaj naj bi neki še živela.
Nato ji prijetno zazveni drugi strašni trušč. Mali štiri-letnik pridni brez diha in ji oznani: „Prekucnili so pladenj in kuža je polizal tvojo večerjo!44 Takoj odhiti, mama pa spet posluša in lovi nejasne zvoke. Končno se pojavijo vsi otroci, žareči. Prinesejo ji: kozarec vode, ki je že polita po pladnju, krožnik s tremi fižoli, mrzel kuhan krompir, rezino zasmojenega mesa — in sami sebe. „Ali smo lahko pri tebi, ko boš jedla? Očka je čisto zmešan, v kuhinji je vse
razmetano in nihče ne ve, kje je metla. Ali smemo ostati tukaj, ko boš jedla? 44
Končno se mama počuti čudovito! Ko jo otroci pozorno opazujejo, poje vse, kar vidi, zagotavlja jim, da je bila večerja imenitna, z užitkom se pretegne. Ni presenečena, ko opazi, da so izginile tiste nedoločne bolečine, čuti le še globoko, prijetno zaspanost. Otroci to takoj razumejo. „Kar zaspi zdaj, mami,44 zapoje jo v zboru. Najstarejši resno doda: „Pozdravi se. Sploh ni hec, če si ti bolna.44
Soba je spet prazna, toda polna prijetnega udobja. Po-grezne se v globok spanec brez sanj. Zbudi se, ko vstopi mož. „Kar nazaj zaspi,44 ji tiho reče, „saj ti bo jutri bolje.44
In v tem je tisti veliki čudež: zjutraj ji je zares bolje. Ko za poskus spusti noge na đa in se postavi nanje, odkrije na svoje veliko veselje, da se že dobro počuti. „Čisto dobro mi je,44 zmagoslavno reče možu. „Saj je že skrajni čas," odvrne ta kratko.
Zares je že skrajni čas. Nekateri ljudje imajo enodnevno gripo 72 ur, drugi jo prebolevajo 48 ur. Mama, ki čuti, da jo močno potrebujejo, pa jo premaga v dvanajstih.
(Družinska Priloga)
disheartening one, especially as very little information of value has been found.
It is for these reasons, that I found I had to rely heavily on information from people involved with the organisation. Often this information was the result of personal judgement, therefore I must draw attention to the fact that I am in no ways claiming to offer accurate figures or statistics. In the absence of documented data concerning the Slovenians, I have attempted to form a concensus of the information offered to me by the Slovenians themselves. Estimation of figures,identification of the residential areas and data such as this, have basically resulted from generalisations of answers given by the people being interviewed. It is important to note that, under the circumstances, the best possible sources of information were chosen. An example is the priest.
Perhaps the lack of information in English about Slovenians, would suggest that future undertaking of the organisation, coul be, to gather data via questionnaires sent out to its members. This could halp fill the multitude of gaps in the information about Slovenians and could help alleviate some of the problems I experienced, for future researchers in this area.
HISTORICAL OVERVIEW OF THE SLOVENIAN COMMUNITY
Slovenia is one of the six socialist republics of Jugoslavia. Its population of 1,862.620, ( as recorded in 1978), is the forth largest of the six republics, and represents approximately eight percent of Jugoslavia's total population. Its area of 20.251 square küometres also represents approximately eight percent of the total area of Jugoslavia.
Slovenia lies in the north—west of Jugoslavia and shares its boundaries with Italy, Austria, Hungary and with Croatia, one of the other Jugoslav republics. "Slovenia is remarkable for the proximity of the mountains and sea: only forty kilometres south of the Alpine ski slopes lies the Adriati." ( Yugoslav Governement Publication, page 106.)
This geographical factor has enabled Slovenia to become a tourist country, with a strong tourist trade. Approximately forty—seven percent of the labour force is employed in mining and industry. Also raising livestock and fruit growing employ a number of the population. Slovenia has a wine growing belt, which provides employment and produces a variety of grapes, for which many Slovenes would be grateful, as they are known to enjoy a glass of wine,or two.
The Slovenia of today is in many cases very different from the Slovenian homeland left behind by many of our Slovenian migrants, especially the earlier migrants. To understand who our Slovene migrants are, it is necessary to look at the history of their homeland, Slovenia.
Prior to the eight century, the Slovenes created their own state, known as Carinthia. During the Middle ages, the Slovene people were known as Carin-thians. Following a rebellion and war in 817, the Carinthian state became part of the Carolingian Empire.
In the thirteenth century, the area inhabited by the Slovenes was ruled by the Hapsburgs. In 1809, Austria gave the Slovenian territories to France; Slovenes were under the rule of Napoleon who organised the territories as the Illyrian provinces.
Around the middle of the nineteenth century, the Slovenes inhabited an area which streched across three countries. Slovenia experienced the rule of Hungary, Italy and Austria during this time.
(It will continue in the next issue)
POVIŠANJE STANARIN
V občini Murska Sobota so od l.aprila naprej stanarine višje za 33 %, najemnine pa za 40%.
PR VE LASTO VKE ODGNALI
V zagrebški izdaji "Borbe" pišejo, da so prvim lastovkam tujskega prometa že polomili krila in jih odgnali domov.
Pisec se pritožuje, da kljub vsem obetanjem, da bo letošnja turistična sezona za zgled, je obnašanje napram tujim gostom tako, kot, da jih ne marajo. Primeri o tem niso redki in omenja le nekatere med njimi:
Kaštelski hotel "Palace" in splitski "Marjan" sta demonstrativno zapustili dve skupini gostov. V prvem primeru je šlo za skupino desetih v drugem pa za stotnijo nezadovoljnežev. Vzrok je bil ta, da kljub večkratnim opozorilom sob niso ogrevali. V Beogradu pa na letališču kakih dvesto ameriških turistov ni dočakal niti vodič, niti avtobus, da bi ogledali mesto, medtem ko so čakali na letalo za avtobus. Da njihovo razpoloženje ko so čakali na dogovorjeno uslugo ali ko so lovili zasebne taksiste ni bilo preveč prijazno je lahko misliti.
Ankete, ki so jih lani organizirali med tujimi gosti o tem, kaj jim v Jugoslaviji ni všeč, so pokazale, da ne gre samo za pomanjkanje kave ali kakšnih drugih izdelkov, marveč za neljubezni-vost ljudi, katerih dolžnost je, da skrbijo za goste. Zato je eden od anektiran-cev dejal: "Včasih imam občutek, kot, da želite, da mi sploh ne bi prišli, ampak, da bi vam devize poslali po pošti. "
POPULARNA VINA
;Eden jugoslovanskih proizvodov, ki na ameriškem trgu postaja vedno bolj popularen so jugoslovanska vina. Ta so se na listi popularnosti vin dvignila z 41 mesta na 24 mesto.
Predvidevajo, da bodo letos izvozili iz Jugoslavije v USA milijon litrov več kot lani.
IZ STAREGA KRAJA

IZVOZ V ZDA
Po nekih poročilih so se jugoslovanski gospodarstveniki na izbirčnem ameriškem trgu lani kar dobro držali. Izvozili so v ZDA za približno 375 milijonov dolarjev, sicer malo manj kot leta 1981.
Jugoslovanski izdelovalci pohištva, predvsem Slovenija-les, Šipad, Krivaja, Eksportdrvo in Lesnina so Američanom dokazali, da izdelujejo dobro pohištvo. Omenjena podjetja so lani za 89,000.000 dolarjev pohištva, to je 10% vsega v ZDA uvoženega pohištva. Večino je bilo to pohištvo tako imenovanega zgodnjega kolonialnega stila iz polnega lesa, povpraševanje pa je tudi po sodobnem furniranem pohištvu. Samo v januarju tega leta so že izvozili za 1,1 milijona dolarjev več kot v istem obdobju lani.
Kar zadeva tekstil in usnje pa se proda v ZDA samo za približno 800.000 dolarjev, na evropskem trgu pa za 3,9 milijonov dolarjev.
Lani so izvozili v Ameriko za 17,7 milijona dolarjev tekstila in usnja, kar je malo.
Živil pa so izvozili za skoraj 7 milijonov dolarjev več kot lani .Pre d vide vaj o pa, da jih bodo letos izvozili dvakrat toliko, zlasti sadne sokove, vino in druge alkoholne pijače, zmrznjeno sadje in zelenjavo in slaščičarske izdelke.
NA VICU - 34 MRTVIH
Na območju občine Vič pri Ljubljani je v preteklem letu v 31 prometnih nesrečah umrlo 34 ljudi, 13 več kot v preteklem letu.
Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je še vedno prehitra vožnja, zaradi katere 'se je zgodilo 148 nesreč, na drugem m stu so napake v križiščih, ki so krive za 50 nesreč, 10 manj se jih je zgodilo radi alkohola.
Tudi to leto Polet MELBOURNE - LJUBLJANA
in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije :
POLET MELBOURNE - LJUBLJANA dne 8. junija letos.
Obrnite se pravočasno na nas, da dobite podrobnejša pojasnila !
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje ! PRIDEMO TUDI NA DOM !
Eric Ivan Gregorich
DONVALE TRAVEL
1042 - 1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure)
TURISTIČNI CEKI
Letos so tujim turistom v Jugoslaviji na voljo kot plačilno sredstvo tudi posebni dinarski čeki. Tuji turisti bodo z njimi lahko plačevali vse in povsod, enako kakor z dinarskimi bankovci.
S temi čeki bodo tujci ob nakupovanju dobivali 10 % popusta. Čeki so natisnjeni v vrednostih po 100, 200, 5oo in 1000 dinarjev.Čeke morajo sprejemati ne samo družbena podjetja, ampak tudi zasebni gostinci, obrtniki in drugi zasebniki, ki bodo tujcem prodajali svoje storitve, kot na primer taksisti, frizerji itd.
Turistične čeke bodo lahko kupili samo tisti turisti, ki jih bodo plačali v konvertibilnih devizah. Po odhodu iz Jugoslavije jih bodo lahko zamenjali v svojo narodno valuto.
Čeke, ki jih bodo sprejeli domačini bodo lahko v bankah vnovčili za dinarje, vendar naj bi se jim del zneska štel kot devizni priliv. Vendar pa je okoli cele zadeve še precej nerazčiščenih vprašanj. Popust pri takih transakcijah naj bi naj bi krila družba in prejemniki čekov sami, vsak polovico, še vedno pa se ne ve kdo je ta družba in kolikšen naj bo dokončni popust.

ZRAČNE ZVEZE IZ BRNIKA
Iz Ljubljane v Beograd in nazaj je na razpolago sledeče zveze z letali:
Ljubljana - Beograd - Ljubljana Ljubljana - Zurich — Ljubljana Ljubljana — Dubrovnik — Ljubljana Ljubljana — Frankfurt — Ljubljana Ljubljana - London — Ljubljana Ljubljana - Amsterdam — Ljubljana Ljubljana - New York - Chicago Ljubljana - Split - Skopje
Iz Ljubljane v Beograd in naza je na razpolago 9 poletov na dan. V Skopje, Chicago, London in Amsterdam po 2 poleta na dan. V Zurich, Frankfurt in Dubrovnik pa po en polet na dan.
Na vseh teh poletih obratujejo JAT-ova letala Douglas DC9, Boeing 727 in Douglas DC 10. Vmaju pa bo JAT odprl še nove proge v Alžir, Beirut in Solun.
* * * * *
TEDEN OBRTI
"Teden obrti 1983" bo od 16. do 25. junija v prostorih Mariborskega sejma.
Razstavo bo pripravila Zveza obrtnih združenj Maribor. Poleg razstave pa bodo imeli še strokovna predavanja, modne revije, tekmovanja in še kaj iz življenja in dela obrtnikov.
ZA ZASEBNO GRADNJO
V	Slovenski Bistrici so si izbrali pri-četkom aprila najugodnejšega ponudnika za izvedbo komunalne opreme v stanovanjski soseski Tirgot. Pred dvema letoma so v tem predelu prodali 31 zemljišč za zasebno in družbeno gradnjo, s sedanjimi 34, ki jih bodo pričeli prodajati koncem maja.
V	povprečju po 7 arov velike parcele so pred dvema letoma prodajali po 300 dinarjev na kvadratni meter, letos pa bodo za dve tretjini dražje. Za ta denar pa bo imel graditelj pri roki cesto, telefon, elektriko, javno razsvetljavo, vodo in kanalizacijo.
MONOGRAFIJA ROMANIKA
Na Slovenskem so se ohranile prve naselbine kartuzijanskega reda zunaj Francije. So iz približno sredine 12. stoletja, kar je kot posebnost bil eden od razlogov za nastanek monografije o romanski sakralni arhitekturi v Sloveniji.
Romantiko v Sloveniji je po tridesetletnem znanstveno zahtevnem terenskem delu sestavil Marijan Zadnikar.
Obsežna in lepo opremljena knjiga Romantika v Sloveniji, obravnava približno 200 objektov.
SMRTNA OBSODBA
Na Reki je bil obsojen na smrt 34 let stari Hrvat Andrija Frančin, doma z otoka Paga.
Sodišče ga je spoznalo za krivega, da je v preteklem letu podstavil bombo na avtobusnem kolodvoru na Reki, kakor tudi v drugih krajih Hrvatskega Primorja-
Andrija Frančin je bil zaposlen kot "gost-delavec" v Zapadni Nemčiji v mestu Koeln.
Z RAZSTA VE SLIK IN ROČNIH DEL VALBUR Y- WODONGA
Gorenjska narodna noša, zemljevid in karakteristično slovenski ročni izdelki so že
takoj ob vhodu v dvorano "Snežnika" nakazali obiskovalcem odkod smo doma. Na fotografiji so z leve proti desni: Vasja Čuk, Draga Gelt, Branko Jerin in Božo Lončar.
RAZVEDRILO
KRAVJI PASTIR V ŠPANIJI
SAMOGLASNIKI STIK
SREDOZEM. RASTLINA
VOJNA POŠTA
4
BOMBONI IZ
ŽGANEGA
SLADKORJA
SPOLNO
OBČUTLJIV
ČLOVEK
POMEMBNOST, POMENLJIV.
TURŠKO MESTO,
UMRLI EGIPĆ. VODJA,
PRIJETEN VONJ
TKANINA Z LESKOM
STARA LJUBLJANA
MESTO NA JZ FINSKE
ROMULOV BRAT
STANJE PO OCENJEVANJU
ZASANJA-NOST
DRŽAVA V INDOKINI
POSTELJNA PODLOGA ZA GLAVO
CHAPLI- SISTEM NOVAŽENA PODATKOV
RODOVITEN
DANSKI
OTOK
EMIL
NAVINŠEK
OBLIKA ANAFORE
NERUDA JAN
GLAS PRI LOMLJENJU DESKE
PESEM, NAPEV
AVSTRIJ.
TISKOVNA
AGENCIJA
TANKA
DEŠČICA
TURISTIČNO NASELJE PRI DUBROVNIKU
MUZA LJUB. PESNIŠTVA
NASAD OKOLI HIŠE
ČEŠKI»DA»
DEL
OBRAZA
ŠVICARSKO
ŠPORTNO
SREDIŠČE
DRŽAVNA BLAGAJNA
NEMŠKI FILOZOF
SLOVENSKI DRAMATIK Bratko
ORGAN. ZA BEGUNCE

SLOVENSKI KIPAR Lojze
— Rad bi govoril 2 osebo, ki je izpustila mojo ženo na vozniškem izpitu.
Dva mulca se pogovarjata* -Kako je mama odkrila,da se nisi umil? -Pozabil sem smočiti milo,
Mati vpraša hčerko,katera je ze nekaj let poročena;
-	Kadar kopaš otroka,ali uporabljaš trmometer za vodo,kot sem ti rekla?
-	Ni mi potrebno.
-	Ne razumem?
-	Kadar je voda prevroča otrok takoj pordeči. kadar je voda ledena otrok pomodri,tako da vem to tudi brez trmometra.
Mama opominja sina: - Ne smeš biti tako sebičen I Sanke moraš deliti s sestro...pol ti,pol ona.., -Tako sem tudi delal:jaz sem se spuščal navzdol, ona pa jih je vlekla navkreber.
Mladi pesnik vpraša prijatelja;
- Kaj mislis zdaj,ko si prečital moje pesmi! Smatraš, da bi moral priložiti več ognja v moje verze? -Ne,smatram da bi moral priložiti malo več tvojih stihov v ogenj.
Dva mulca se pogovarjata:
-	Kaj misliš postati,ko odrasteš?
-	Zdravnik.
-	Osel! Potem si boš moral prati roke po nekajkrat
na dan.
'lLSOAVTNVS VNVaV \LSON3fN3DO 'NSIMOd 'VHOdVNVd3 NVIAIOXOH3 HVH3 SIV 'VT3LMVHVÌI 'VNIHVAX, 'VN "ON H3SVN HI MS3H THOd Oll OIAV VZ - 3SA OJLVH3 XNVMV 'aVdVT TMV (IOSA :ouAB.iopoA
- Samo poglej se,Mihec-, pravi ocka svojemu sinku; -kako lepo sem te okopal* Ti pa mi vedno praviš,kako se brez mame sploh ne morem znajti.
-Seveda se lahko,očka,samo mama mi pred kopanjem vedno sezuje čevlje.
Pri uri matematike učitelj vpraša Janezka:
-	Ako ima hiša pet nadstropij in do vsakega nadstropja vodi 25 stopnic,koliko stopnic bi moral prehoditifda prideš do vrha?
-	Vse -, odgovori Janezek kot iz topa.
— Iščemo ambicioznega človeka.
- Imam šest let -, se	Ali že kadiš?
hvali mali Janezek pred	- Ne!
mlajšim Tončkom. -Pa ti?	- Se zanimaš za ženske?
- Ne vem -,odgovori mali	- Ne!
Tonček.	- Pomeni,da imaš potem
- To bomo hitro ugotovili.	štiri leta.
— Kaj delam? Mar ne vidiš da lovim ribe?
fiKiM
če težko dihate, bomo po uvedli ostre omejitve dihanja!

Dobro mu grel Pravi, do |e sit vsega

Resnična zgodba z ljubljanske ulice.
Ob pločniku se zaustavi osebni avto z registracijo SA.
—	Hej, Janez! zakliče šofer mimoidočemu. — Koji put vodi za Zagreb?
—	Kako pa veš,-da sem Janez?
—	Pa ovde-u Sloveniji svi ste Janezi! Kaži, Janez, koji put vodi za Zagreb?
—	Vse ceste peljejo v Zagreb!