169. številka. Ljubljana, v torek 28. julija. XXIV. leto, 1891. I« naj a vaak dan ««ter, izimfci nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejema« za afitro-ogerske delele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt ;ieta 4 gld., za j ode« meeec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom rafinna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko vec, kolikor pofitnina znata. Za* oznanila plačuje se od cetiriatopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali vefkrat.tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah Bt. 12. D p r a v n i 61 v u naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. -------Vabilo na naročbo. Nlavno p. u. obćlnatvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo o pravem času peaore, da po*i-ljan|e ne preneha 1» da dobe Vv#e števjUke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez poftllja- n|a na dom t Vse leto . . . Kld. 18>— I Četrt leta . . gld. 8*SO Pol letal ... „ 6*SO I Jeden mesec. >« 1*10 Is poAIIJan|e na dom se računa lO kr. na mesec, ad kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti veljat'' Vse leto . . . gld. 15—I Četrt leta . . . gld. 4- — Pol leta' ... „ H-— I Jeden mesee . „ 1-40 0aT~ Naroenje se lahko s vsakim dnevom, a b kratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda'1. Madjari in Hrvati. Madjarski šovinizem raze vita se od dne do dne bujneje; posebno potrjujejo to zadnje dogodbe t madjarski zbornici, katere so posledica Roških provokacij in iz katerih je razvidno, da mora imeti mnogo potrpežljivosti, kdor hoče dobro izhajati z Madjari. V trojedni kraljevini je samo jeden jedini mož, katerega je narava osrečila s toliko potrpežljivostjo, in to je — ban hrvatski, grof Kbuen-Hedervarv. Za časa cesarjevega poseta na Reki godili so se ondu nekateri izgredi. Uzrok so jim bili naščuvani Madjari in Italijani, kojim se je zamerila hrvatska čitalnica na Reki, ker je na svoji hiši razobesila narodne trobojnice in cesarja in kralja pozdravila tako naudušeno in lepo, da je to vzbudilo občo pozornost. — Madjarom in Italijanom pa ni bilo to všeč, kajti hoteli so preslepiti svetlega vladarja, da bi mislil, da je hrvatska Reka italijansko-madjarsko mesto. Ker jim je ta nakana korenito izpodletela, jeli so vseh škandalov, koje so priredili Madjari in Italijani, dolžiti Hrvate in madjarski državni poslanec Ugron interpeloval je ministerskega predsed- nika grofa Szapary-ja o njih, a njegov tovariš Ho-ranski je uprašal, kaj misli minister storiti, da se priklopi hrvatska Reka madjarski deželi, ako bi tega tudi ne dovolili Hrvatje. Interpelacija sama po sebi je že škandal, še ne8ramneje pa je, da se je Ugron drznil Žaliti v svoji interpelaciji častnike hrvatskega polka grofa JellačiČa v obče, tega istega polka Btotnika Mihajla Uzelca pa osebno, dolžeč ga, da je on nahujskal vojake, da bo se udeleževali nekih demonstracij proti Madjarom. Častniki razžaljenega polka identifikovali so se v tej zadevi z razžaljenim stotnikom in le-ta odšel je v Budimpešto, da zahteva od Ugrona zadoščenja, da ga pozove na dvoboj. — A glej — čuda golema! — viteški Madjar ni vsprejel dvoboja, na katerega pozvati ga je bil stotnik Uzelac primoran po vojaškem običaji, nego sklical je parlamentarno komisijo ter izprosil od nje določitve, je-li dolžan dati zadoščenja za razžalitve, katere je izustil v narodni zbornici. To sklicevanje na imuniteto poslanca ni bilo brez uspeha, zakaj parlamentarna komisija je razsodila, da Ugron z ozirom na to, da poslanec za svoje govore v zbornici ni odgovoren nikomur nego zbornici sami, ni dolžan dati zadoščenja razžaljenemu stotniku. V sled te razsodbe odklonil je Gavro Ugron dvoboj in Uzelac moral se je vrniti na Reko, ne da bi bil kaj opravil. Vsak pameten človek bi mislil, da je stvar s tem dognana, kajti da si stotnik Uzelac ni hotel omazati roke svoje, kaznujoč Ugrona, kakor se kaznujejo taki pobalinski napadovalci, to je njegova stvar. Madjari pa še neso bili zadovoljni s tem in Akoš Beothv interpeloval je zaradi tega odklonjenega dvo boja ministerskega predsednika. Ta interpelacija osvetljuje mišljenje odličnih madjarskih politikov tako karakteristično, da je vredno izpregovoriti o njej nekoliko besedi, kajti razburila je vso Hrvatsko in z zadoščenjem konsta-tujemo, da so v tej stvari jednih misli razupiti hrvatski inadjaroni, zmerni narodnjaki in vročekrvni pravaši. Be8tby rekel je v svoji interpelaciji mej drugim: »Stotnik Uzelac pozval je poslanca Ugrona na dvoboj zaradi govora, katerega je le-ta govoril v parlamentu, a zdaj se javlja, da se je s to zadevo idehtifikoval ves častniški zbor Jellačičevega polka. Ako hoče ta korporacija soditi parlament, stavlja se nad njega. Zatorej predlagam, da Be vsa ta stvar izroči imunitetnemu odseku, 'da poroča o njej poslanski zbornici, kajti v tej stvari tiči jako važno državnopravno in politično jedro, katero treba rešiti čim prej mogoče." Proti temu stvarnemu predlogu ne bil bi gotovo nihče ugovarjal, a Beothv ni s tem končal Bvoje interpelacije nego nadaljeval tako-le; „Politične in državnopravne strani tega upra-šanja ne bodem razmotrival na dolgo in široko in sicer v interesu velikih žrtev, koje smo mi Madjari doprinašali dobremu spurazumljenji mej Hrvati in Madjari. Tudi tega ne bodem poudarjal, da ta polk nosi ime Jellačiča, katero ime vzbuja v prsih vsakega Madjara žalostne spomine. To je bil človek, ki je državi in dinastiji več škodil, nego kdorkoli drugi. Ta človek užgal je zubelj domačega boja m zato ga je kralj Ferdinand peti kvalitikoval veleizdajnikom. — Zdi se mi, da se hoče to ime oživiti in se stisniti mej narod in mej vojsko, ker se več ne more stisniti mej krono in narod." Perfidne te besede morajo razgreti kri vsakemu človeku, kdor ima še kaj poštenja v sebi. Tako torej sodijo madjarski poslanci o slavoem banu Jellačiču, ker se je postavil na čelo narodu hrvatskemu in peljal junaške sine njegove ua bojno polje, da se bore za svojega cesarja in kralja, da se bore za obstanek slavne dinastije in države. Beothv in oni, ki so mu ploskali, kakor oni, ki mu niso znali ali mu niso hoteli ugovarjati, razžalili so s tem ne samo spomin zvestega in svojemu cesarju udanega generala, nego razžalili so ves narod hrvatski, kateri je na madjarskih puštah žrtvoval 40 000 najboljših svojih siuov. V interesu monarhije, v interesu dobrega spo-razumljenja mej pojedinimi narodi širne Avstrije je globoko obžalovati, da se na tako neoprostljiv način napada narod brvatRki, u uprav neumevno je, da se ni nihče oglasil, da pobije tega impertinentnega Madjaiu nesramne napade. Nihče se ni oglasil proti Beothv-u, niti hrvatski poslanci na madjarskem državnem zboru, niti kateri ministrov. Molče" se je LISTEK. Igrača. (Novela E. K r h s i lj n i k o v e, provel V o jak ar.) iDaUe.) Časih napadala je Čuvaševa brez VBakega pravega vzroka otožnost, in ob teh dneh ni niti znal, kam bi se dejal in kaj bi s seboj storil. Ob takih priložnostih postajal je navadno veseli in dobrodušni Peter Kirilovič neznosen in iskal prepira, tako da je bil pripravljen za najmanjšo besedo sproti se s svojim najboljšim prijateljem. Zakaj se je javljalo v njem to nemilo položenje — tega Peter Kirilovič uiti sam ni znal. Ko je premišljeval Peter Kirilovič sedaj o tem, se ni mogel razvedriti nikakor. Čuvašev zmatral je vse mimo bodeče zopernimi, dokler se ni pojavila v sosednem drevoredu oseba, katere milina bi morda le slepca ne mogla ganiti. Ta je bila še jako mlada deklica, oblečena prosto, a dovolj lepo in po modi. Na njej je bil vaterpruf, ki je pokrival ves plašč, in tudi temen moden klobuk; v rokah nosila je mlada deklica' razven solnčnika listnico z napisom BMusique" in I nekoliko zavojev. Mimogrede* pogledala je Čuva-ševa, in pred očmi je imel jako milo lice, oživljeno z živo rudečico in velikimi črnimi očmi, da je nehote pogledal Peter Kirilovič za brdko neznanko. Prišla je že do ovinka v veliki drevored, ko se jo izmuznil jeden iz zavojev iz njenih rok in pal na tla, razsipaje po cesti v njem zavite hruške. Nevede kako, bil je Čuvašev takoj pri neznanki in jel jih pobirati. Ona je zarudela do ušes. — Ah, prosim, ne vznemirjajte se . . . zakaj vi . . . bodem sama, govorila je mlada deklica, iskaje z očmi klopi, kamor bi mogla položiti svoje ostale reči. A Čuvašev ni slišal. — Koliko jih je bilo? . . . Deset? ... Ne, več . . . Našel sem jih že dvanajst. Gotovo petnajst? Kje je pa še jedna? Ah, nu, zdaj so vse . . . In Čuvašev je podat zavitek z zbranimi hruškami vznemirjeni mladi deklici. — Hvala vam ... To je res neumno . . . prodajalec je slabo zavil ... saj sem mu pravila, da se razvije, dejala je ona. — Sedaj je treba zaviti bolj trdno . . . imate vrvico? prafial je Čuvašev. — Da, ostala mi je v rokah. — Dovolite, da Vam zavežem . . . Vam je težko z rokovicarai, ponujal je Peter Kirilovič. Sedaj sta že sedela na klopi, a mej njima so bili zavoji in „cahier de musique*. Vezaje hruške ni zgubljal Čuvašev časa in pogledaval naposled svojo neznanko. Bila je prekrasna. Glavna krasota je bila v tem, da je bilo v njej vse resnično mlado in sveže, a se ni kazalo takim samo v oddaljenosti; ničesar ni bilo ponarejenega — o tem je mogel smelo soditi Čuvašev — saj ni pregledal malo raznoterih ženskih oseb v svojih letih. Ugajalo mu je zelo to svežo ličice z živo rudečico, prevlečeno z bledostjo, kakor pri breskvi. Mlada deklica se je čestokrat bojazljivo nasmehnila in pri tem so bleBteli izpod rudečih ustnic ravni, beli zobje, na licih so se pa naredile jamice ; a najkrasnejše so bile oči. Čuvašev se je nehote domislil, da so baš take črne oči opevali pesniki, dasi ni čital že davno pesni}. A Peter Kirilovič je hitro obrnil oči v stran: bal se je, da se preveč ne zagleda v te oči in izda utisek, katerega so naredile nanj, a radi nekaterih uzrokov Čuvašev tega nikakor ni želel. vsprejel predlog Beiithv-jev, da ima imunitetni odsek poročati o omenjeni afdri. S tem pa stvar Se ni dognana, kajti, kakor smo že začetkom teh vrst omenili, zložile so se v tej stvari vse hrvatske stranke in to bode imelo morda toli ugodne posledice, da bodo splavale po vodi madjarske nakane glede — Reke. Radovedni urno, kako bode o tej stvari sodil imunitetni odbor poslanske zbornice, kateremu se je Ikothvjeva interpelacija dala v poročevanje. Zanimivo je pa že to, da se je zdaj tudi ministerstvo ogersko izreklo glede počenjanja opozicije. Madjarski oficijozni krogi, uvidSi nevarnost agitacij mogočne in v deželi uplivne opozicije, skušajo zdaj v zadnji uri ukrotiti duhove, katere so vzbudili po svoji neodločnosti. Koketovanje z opozicijo in z Reškimi hrvatožderi obrodilo je mi-nisterstvu grofa Szaparvja slab sad, kajti primorano je bilo pripoznati, da so poročila policijskih lunkeijonarjev Reških neresnična, vedoma in hotoma spačena, a baš ta poročila bila so povod vsem po-znejšnjim dogodkom; morala je pripoznati, da je viteški Ugron sam prekoračil meje, katere določa poslancem imuniteta, kajti ta ne daje nikomur pravico razžaljevati neljube osebe ; morala je pripoznati, da so bile interpelacije Ugrona, Horanskega in Bebthvja neosnovane ter izhajale le iz želje prirediti kakšen škaudal In žaliti Hrvate. — Beležuie oticijozne te glase, premišljamo le jedno: kako da so vsa ta prepričanja dušla gospodom vladajočim ministrom šele zdaj, ko jim teče voda v grlo, kako da šele zdaj konstatujejo neopravičenost vseh napadov, kako du se prej ni oglasil nihče nego mirno slušal, ko se je v parlamentu žalil narod hrvatski in spomin zvestega in odličnega vojskovodje V Morda je tudi na Madjurskem marsikaj gnilo. Politični razgled. Notranje dežele, V Ljubljani, 28. julija. Nove agitacije proti reški razstavi. Nemških sodeželanov perfidna agitacija proti češki razstavi je toli strastna in nesramua, da se že gabi vsakemu poštenemu Človeku. Da prihajajo dan na dan gostje slovauski v Prago, da jih Čehi Bi)ajuo vsprejemajo, to bode Nemce, ki bi radi imeli vse pravite v Avstriji zase. Ker se tem dragim eodoželnnoiu m posrečilo uničiti niti moralno niti materijalno češke rastave, poskusili so xdaj zadnji naskok: na vse krijilje delajo na to, da bi odložil cesar pokroviteljstvo češke razstave ali vwij ne prišel osebno v Prago, ker potem bi bila razstava — tako sodilo plemeniti kulturonoaei z zakrivljenimi nosovi — kompromitirana in ž u jim ne samo narod češki, ampak tudi vsi drugi narodi slovanski v Avstriji. — Mogoče je vse, kajti avstrijski ministri so komplikovane sestavljenega organizma m časih ne vedo kaj je dovoljeno in prav, kaj pa ne. Pomislimo le na one čase, ko je bil Herbst minister pravosodja iu ko so toli nesrečni prognamki sibirski hvalili Boga, da so politiške svoje grehe grešili na Ruskem, ko je razvijal Giskra teorijo, ki je po-Bebno dična za ministra, da namreč levici ni treba vedeti, kaj desnica stori itd. itd. — Skratka: mogoče bi bilo, da doseže nemška agitacija svoj namen, koristi pa od tega ne bode imela nobene. — Nu, sedaj bode trdno! a vender imate preveč rečij . . . Morate nesti še daleč? uprašal je Peter Kirilovič, hoteč uprašati to z nedolžnim glasom. — Da. še precej ... Šla sem skozi vrt k parolu uilnemu prevezu na Vaailjev.ski otok, odgovorila je preprosto mlada deklica. — Ravno prav: tudi jaz sem šel tja . . . Ali dovolite, da Vam pomagam? uprašal je zopet Čuvašev. To malo naključje bilo je prijetno njegovi abotui čudi, iu ukrenol je dobiti iz tega slučaja možen dobiček. Miada deklica pogledala je nazaj in v njenih očeh zasijala je nekaka nozaupuost. Peter Kirilovič je to zapazil in naglo popravil. — Ali mislite morda, da ubežim z Vašimi zavoji? uprašal je šaljivo. Neznauka se je posmehuila popolnoma otročje-veaolo. — O, ne! Ako bi to tudi odmaknili, bi Vam ne prineslo velikega dobička . . . Zdela se mi je čudua le Vaša ljubezniva ponudba, ker, ko sem šla mimo, ste sedeli tako leno, da nesem mogla niti misliti, da Vam je treba kam iti, opomnila je ona nekoliko ironično. Beligrajski „Odjek" odgovarja nesramnim napadom nemških židovskih listov na srbske obiskovalce Praške razstave. Da pozna naš kolega v Belemgradu to infamno druhal, katera se kliče v Avstriji s kolektivnim imenom „židovski šmoki", ne bil bi je počastil s svojim odgovorom. — Članek sam na sebi pisan je izborno in to poudarjanje in dokazovanje srbske in sploh slovanske lojalnosti in udanosti do Avstrije je jako umestno. ViiJc države. Kralj Aleksander na Ruskem* „Novoje Vremja" poudarja, da je prihod srbskega kralja Aleksandra na Rusko navlašč za to dobo določen, da bode prisoten pri slavnostih v čast francoskemu brodovju ter izrazi tako, na kateri strani stoji narod srbski. To je pa tem važ-neje, ker se doslej manjše države še niso upale izraziti svojega mnenja o trojni zvezi, dočim kaže baš ravnanje Srbije, da male države ne morajo biti vazalne večjim. Nadalje naglasa omenjeni list, da so simpatični glasi slovanskih Časopisov porok, da so v Avstriji še elementi, kateri bi jo zadrževali od korakov nevarnih miru evropskemu. Marki Rarllnt naročil je italijanskemu veleposlaniku grofu Nigri na Dunaji, da izreče avstrijski vladi zahvalo kralja italijanskega in vsega naroda, da se je slavila 'J."»letnica bitke pri Visu toli taktno, in da so se udeleževalo teh slavnostij spominjali tako simpa-tiško nekdanjih nasprotnikov svojih in njihove hra brosti. — Nemški listi, kateri uporabljajo vsako priliko, da povedo kaj o trojni zvezi, poudarjajo s posebnim zadovoljstvom, da'so baje vse te slavnosti bile tudi nekako v čast italijanske mornarice, kar se je neki posebno in z odličnega mesta naglašalo. Mi pa sodimo, da so tisti novinarji, ki to pišejo — bolni na možganih. I*rtnc HfeapoljsUit italijanski prestolonaslednik, se mudi kot gost an-glaske kraljice v Osbornu, kjer se prirejajo njemu na čast velike slavnosti Pri velikem banketu napila je kraljica Viktorija kralju italijanskemu, kraljici Margeriti in princu Neapoljskemu. Princ zahvalil se je za to napitnico in napil kraljici angleški in kraljevski rodbini. Kakor je čuti, prikupil se je italijanski prestolonaslednik kraljici angleški tako močno, da ga je povabila, naj pride še jedenkrat v Osborne predno ostavi Angleško. — V polititi angleški pa na srečo ne uplivajo simpatije in antipatije vladarjev čisto nič in to je z ozirora na v govoru stoječo stvar, jako dobro. Francoska zbornica dela ministrom zopet mnogo preglavice in posebno nezadovoljen je baje vojni ministor Freveinet, ki je ob jednem tudi ministerski predsednik. Kakor javljajo poročila iz Pariza, namerja Freveinet odložiti dvojno težo ali vsaj oddati portfelj vojnega ministra komu drugemu. Uzrokom, katere navajajo francoski viri, je pač še dodati, da se Freveinet boji odgovornosti, kajti v Tonkingu in Anamu ni vse tako, kakor bi moralo biti. Vsaj angleški in nemški listi poročajo, da je v teh francoskih kolonijah mnogokaj gnilega. Iz lierolina. Velikanske slavnosti v Kronstadtu so nemškim časopisom uprav sapo zaprli. Jedina „National Ztg." jih omenja, naglašujoč, da to še ni uzrok misliti na bližnjo vojsko, ker se carju ofenzivna zveza s Fraueijo zdi prenevarna, defenzivne pa treba ni. Hov i/a f i # o-t le mokra taka str a nka na Nemškem, katera je doslej imponirala vsemu svetu po izborni svoji organizaciji, jela je hirati in razjmdati. „Mladi" so vzrasli in se dvignili na — Res je, da nesem hitel, a sedaj, ko morem storiti malo uslugo . . . — Se Vam mudi? Dobro. Jaz imam pa silo domov, zato pojdi va, dejala je brhka črnomalka in zbiraje svoje zavoje ustala. Peter Kirilovič vzel je njih večji del: ljubo mu je bilo, da je začela govoriti neznanka s šaljivim glasom; bal se je, da se prestraši njegove pazljivosti. Odšla sta vštric. — V kake šole hodite? uprašal je Čuvašev in pogledavši na „cahier de musifjue" poslužil se toga slučaja v razgovor. — Nikakih šol ne pohajam, ampak sama poučujem v godbi, odgovorila je neznanka. Čuvašev so je začudil. — Tako V — Da, kaj je pa tu čudnega? — Gotovo nič — a tega bi si jaz ne bil nikakor mislil, odgovoril je Čuvašev, pogledavši na svojo sobesednico. Ona je razumela, zarudela in uasmehnila se. Ko je želel Cuvačev iti z njo, naredilo je to na njo neprijeten utisek pouličnega prilizovanja, a ko je videla, da ne začenja nikakega dvoumnega razgovora in hoče, kakor se vidi, izkazati samo stare, ki so pa tudi Že mej saboj nejedini. Zdaj'so mej socijalnimi de mokra tj e prav za prav Štiri stranke namreč stranka starih, dve stranki mladih, in stranka, bavarskega aristokratskega - socijalista plem. Volmara, ki je nakrat po mogoletnem iskanji našel svoje nemško srce, to je, ki je svoj program v toliko izpremenil, da je najprej Nemec, potem še le Človek. Kakor znano, je ta razvrstitev pri drugih Hocijalistih baš obratna Sicer pa nas na Avstrijskem Vse te zadeve nemških zaveznikov naših le malo zanimajo, kajti v nas je še mogo mož, ki za svoj narod in za svojo domovino tudi še kaj Čutijo a zato še niso izpostavljeni javnemu zaničevanju kakor se je to zgodilo novemu pa tri jotu nemškemu, pl. Vollmarju. Konečno omenjamo še poročila Berolinske „Kreuzzeitung", ki pripoveduje v neki polemiki mej drugim, da so lansko leto pri vajah deželnih brambovcev le-ti streljali na svoje Častnike, da pa niso mogli nikogar ujeti, ker so bili vBi brambovci, doma iz saksonskih industrijalnih krajev, zgol socijalisti. „ Kreuzzeitung" je navadno dobro informovana, posebno o vojaških zadevah, torej ni nobenega povoda, da bi dvomili o resničnosti tega poročila, ki jako karakteristično osvetljuje .nepremagljivo* vojsko našega prijatelja in zaveznika. Dopisi. Ofl nekod 27. julija. [Izv. dop.J Z ozirom na dopis iz Podkloštra, priobčenem v 165. številki „Slovenskega Naroda", z dne 23. t. m., dovolil si bodem svetovati g. dopisniku, da se naj radi aro-gance in nevednosti dotičnega brzojavnega, oziroma železniškega uradnika kar neposredno pritoži pri ravnateljstvu na Dunaji. Tam bodo tega goBpodiča že podučili, kaj se sme in kaj ne, da „vvindische Telegramme iiberuehmen wir nicht", ni kar si bodi. V brošuri: Telegrapheu-Tarif. Herausgegeben vom k. k. Handelsministerium. Griltig vom 1. Juli 1891, kateri bi moral oni gospodič vestno znati, kajti v e I j a ve n j e t ud i zaželezniške brzojavne postaje, ne stoji nikjer, da „bi se morala postaja tudi nemško brzojaviti", ter „da sicer ničesar ne prevzame". Imenovana knjiga določuje na str. 5 v §. 10 o adresi sub lit. b: Die Adressu muss alle Angaben enthalten, welche nbthig sind, um die Ueberinittlung des Telegrammes an seine Adresae zu sichern. Diese Angaben miissen, mit Ausschlus8 der Personennamen, in franzbsicher oder in der Sprache des Adresslandes geschriebeu sein. — Mari dotični uradnik ne v<5, da je na Kranjskem slovenščina domač jezik? Nadalje pravi citirani paragraf pod lit. g: Die Telegramme, deren Adresse den in den vorhergehen-den Paragraphen vorgesehenen Bedingungen nicht entspricht, miissen (čujete ii?) auf Gefahr des Absenders angenommen \verden. Kaj se torej kvasi, da se ne bode vsprejelo slovenskih brzojavk?! — Potem določuje §. 12 na strani 6 omenjene knjige, v katerih jezikih se morajo vsprejemati brzojavke. „VViudische Sprache" — kar je, mimogrede rečeno, le surov insult in radi kojega izraza bi jaz po prstih krenil arogantnega gospođica, da bi si prisvojil nekoliko več takta — sicer ni tiskana v onem indeksu, pač pa stoji poleg slovanskih jezikov: češkega, hrvatskega, ilirskega (sic! in v uradni knjigi!!), poljskega, rutenskega, srbskega, slovaškega ( !!), bolgarskega, maloruskega in ruskega tudi slove n- uslug brez vsake druge misli, se je deklica pomirila in pomislila: „čemu bi se ne pogovorila z dobrim človekom? Saj se večkrat zgodi, da se govori s popolnoma neznanimi ljudmi; naj bode tudi v tem slučaji tako." — Poučujem pa ne samo godbo, ampak tudi angleški jezik, je pristavila. — Ste morda Angličanka ? — Ne, jaz sem Rusinja, samo moja mati je bila Angličanka in zato dobro znam in morem poučevati angleški jezik, kakor domači, odgovorila je mlada deklica. — Mislim, da je jako dolgočasno delo poučevati, rekel je Čuvašev. — Kaj se hoče! Časih je zoperno, a boljše je poučevati, kakor ničesar ne delati in biti odvisnim od drugih. Čuvašev je temu pritrdil, dasi skoro ničesar ni delal vse svoje življenje, temveč užival le premoženje, katero sta mu ostavila oče in ded. — Glejte, tu mej notami knjižico — nekatere gledališke igre Shakespeara čitala sem jih z jedno mojih učenk, nadaljevala je neznanka. — Pa Vi znate angleški? (Dalje prih.) B k i !!!• Tekst je res pisati treba z nemškimi ali latinskimi črkami, kar določa §. 6 omenjene knjižice na strani 4 —■ vse drugo pa je le šimera onega nevednega brzojavnega uradnika! — Toliko priob-čujem, da bode g. dopisnik Podkloštrom v bodoče vedel ravnati se pri jednacib prilikah. — Bog in Slovani! Naruden železničar. Is Domžal 20. julija, flzv. dop.]*) Gospod Vinko Januš, ki v dopisu iz Domžal št. 138. „Slovenskega Naroda" na naše opombe jako medlo odgovarja, trdi, da je kot bivši občinski predstojnik za voznino obljubljene brizgalnice nabral okoiu 25 gld. in da je podarjene vsotice strankam povrnil. — Tako g. Januš. — Ako ne veste vi, pa vemo mi koliko ste nabrali. Zunaj vasi Vir in Podreče, dobili ste samo v Domžalah več kakor trikrat 25 gld. in od te vsote povrnili niste strankam uiti solda, temveč zamašili ste nekim dobrim dušam usta le s priliznjenimi obljubami in prošnjami. — Sedanji župan g. Josip Stupica na katerega se sklicujete, vaši trditvi odločno oporeka, in pravi, da mu ni znano, da bi vi bili nabrane vsotice strankam povrnili. — Kot občinski predstojnik bila je vaša dolžnost, g. Januš, napraviti uradni zapisnik, v katerega bi imeli zapisati vse nabrane novce. Zatorej je za bivšega občinskega predstojnika jako žalosten izgovor, d« je po preteku 17 let težavno navesti, kdo je kaj dal in koliko. — Zahteva, vsled katere naj bi se stranke, katerim ste, kakor pravite, pozabili vrniti dotične svotice, pri vas zglasile, je nepostavna, ker dolžnost strank ni, da bi se za-Btran izvabljenih novcev pri vas zglaševale, temveč dolžnost vaša je g. Januš, nabrane svotice strankam nazaj prinesti ali poslati , in v tem oziru pričakujemo, da to izpolnite, ker bili bi mi v nasprotnem slučaju primorani to stvar drugje naznaniti. Kaj ne, kako lepo se poda na tako pisanje oni dopis v Slovencu, v katerem nam neka dobra duša tako ginljivo pripoveduje, da mi vsi nesmo vredni, da bi£g. Janušu odvezali Jermanov od njegovih čevljev. *) Slučajno zakasneno. Domače stvari. — (Kdo seje prepir?) „Slovenec" dospel je s svojimi „ekspektoracijami" do članka IV., na čegar konci pravi: „Še nesmo končali". Ker imamo druzega važnejega gradiva, nego gojiti domači prepir, ustrežemo prav radi želji klerikalnega kolege in Bino še za kak dan odložili odgovor na njegove članke, katerega mu ne bodemo ostali dolžni. Kon-štatujemo le to, kdo je zopet pričel z razpravo o tem predmetu. — (Dežel no-zborska volitev.) Gospod Janez Mesar, župnik na Bohinjski Bistrici je javil centralnemu volilnemu odboru, da kandiduje za deželno-zborski mandat kmetskih občin radovljiškega in kranjskogorskega sodnega okraja. — (Koroška deputacija zaradi šol) pojde na Dunaj jeseni, ko se vnovič snide državni zbor. „Mir", kateremu povzamemo to vest, dostavlja: „Zmagali bodemo, pa gibati se je treba. Čas za dopošiljanje prošenj za slovenske šole je tedaj do konec meseca avgusta. Nadejamo se, da bodo rodoljubi storili svojo dolžnost. — (Dr. Steinbach,) finančni naš minister, imenovan je Njega Velečanstva pravim tajnim svetnikom. — („Sokolski" izlet v Kamnik.) Kakor smo poizvedeli, se delajo v Kamniku velike priprave, da bode nedeljski izlet „Sokola Ljubljanskega4' se izvršil prav sijajno. Obširen program ljudske veselice s petjem, telovadbo in godbo priobčili bodemo v jedni prihodnjih številk Gotovo se bode izleta udeležilo tudi mnogo druzega domoljubnega občinstva Ljubljanskega. — (Slovenskim učiteljem.) Separatni vlak k razstavi v Pragi odide, kakor smo že večkrat poročali, dne 3. avgusta. Izvestno bodo to pri liko porabili tudi mnogo slovenski učitelji, kajti dne 6. avgusta bode-v Pragi shod slovanskih učiteljev; opozarjamo jih torej na nastopno ljubeznivo ponudbo odličnega prijatelja slovenskega, gospoda J. Lega, kateri nam je brzojavil: „Vsak slovenski učitelj, ki hoče dobiti skupno stanovanje v šolski sobi z vojaškimi posteljami, naj mi to z dopisnico nemudoma naznani." Naslov g. Lega je: Praga, Žižkov/ 472. — (Izpiti na porodniški šoli.) Na c kr. porodniški šoli vršili bo se strogi izpiti pod predsedstvom vladnega svetnika dr. Keesbacherja v soboto dne 25. t. m. — Izpitanih bilo je pet učenk in sicer tri iz Kranjske, jedna iz Hrvatske in jedna iz Slavonije. Mej temi napravile so izpit tri s prav dobrim, dve z dobrim uspehom. Po storjeni obljubi čestital je g. vladni svetnik dr. Keesbacher kandi-datinjam na tem zares lepem uspehu, ter jih opominjal, naj se vedno s hvaležnim srcem spominjajo svojega učitelja, koji z današnjim dnem /vrši 40. leto, to je 80. tečaj svojega uspešnega učiteljskega delovanja. Tem toplo izraženim besedam sledilo je vsestransko prisrčno čestitanje. Slavljenec, vladni svetnik prof. dr. Valenta, koji je v zadnjem času prejel mnogo častitk od prvih strokovnjakov porodo-slovja, zahvaljeval se je v lepem govoru, v kojem je mej drugim opominjal kandidatinje, naj se tudi izven šole, ko stopijo v praktično življenje, tako pridno uče, kajti le na ta način jim bode mogoče napredovati ter s BVojim znanjem Človeštvu koristiti. Na to so se diplome razdelile in s tem je bila improvizirana a lepa slavnost končana. — (Razstava šolskih del.) — Jutri v sredo in v četrtek bode, kakor je vsako leto običajno, razstava del učenk c. kr. obrtne strokovne šole za umetno vezenje iu šivanje čipk (Virantova hiša na Št. Jukobskem trgu v drugem nadstropji.) Gotovo bode ta razstava kakor prejšnja leta, tudi letos zanimala širše kroge občinstva, ki bodo imeli priliko preveriti se o napredkih učenk. Razstava je odprta vsak dan od 9—12 ure zjutraj in od 3—6 popoludne. Ustop je brezplačen. O razstavi nam je obljubljeno daljše poročilo. — (Družba sv. Mohorja.) Kako izvrstno napreduje to vzgledno naše slovensko društvo, kaže nam število udov, ki je od lanskega leta naraBtlo za 3743 tako da družba šteje letos 51.H27 udov, kar je gotovo, glede na mali broj slovenskega naroda, ogromno število. In vender je tudi pri tem številu še vedno mogoč napredek, kakor nam kaže vsakoletno naraščanje članov. — (Na Celovški gimnaziji) bilo je letos 65 Slovencev. Izniej osmošolcev so trije naredili zrelostni izpit z odliko, mej temi sta dva bila Slovenca. Lani bilo je Slovencev 59 na gimnaziji. — (Spremembe v u č j t e l j s t v u.) Mesto nadučitelja v Košani dobil je g. Martin J u d n i č , nadučitelj v Črmošnicah, učitelisko mesto na jedno razrednici v Robu def. učitelj g, Frač. Koller v Stalcarjih. Provizorična učitelja g. B Andoljšek v Dragi, g. J. Erker v Spodnjem Skrilu in pro-vizorični učiteljici gospdč. Ida pl. Dangerjeva in Ivanka Dolinarjeva imenovani so derimtivniuii na svojih dosedanjih mestih. — (Preme m h a posesti.) Gosp. Lenarči-čevo hišo na Poljanah štev, 'J kupil je g. trgovec J. Schuster za 11.000 goldinarjev. — (Slovensko katoliško- politično in gospodarsko društvo na Koroškem) priredilo bode dne 16. avgusta veselico pri Razaju na Plešivcu. Več ob priliki. — (Srečen padec.) Včeraj padel je pri popravljanji g. Škabrnetove hiše zidarski delavec s Btrehe tri nastropja visoko. Padel je na kuj) depk tako srečno, da se ni poškodoval nego samo malo na roki. Hotel je celo takoj zopet pričeti delati, kar se mu je pa zabranilo, ker je vender le mogoče, da bi se bil znotraj kaj poškodoval iu ga treba torej zdravniško preiskati. — (Iz Šoštanja) se nam poroča: Dne 27. t. m. nadzoroval je našo čotverorazredno šolo deželni šolski nadzornik g. dr. V. Jarz. Spremljal ga je g. okr. š. nadzornik .Janko Prokej. — (Letno poročilo čv eter or a zre d ne deške ljudske in obrtno-nadaljevalne šole v Kamniku) podaja nam nekatere dogodite iz šolske kronike, navaja šolske dobrotnike, imena učiteljstva in število učencev. Učiteljskih moči je bilo skupaj šest, namreč štirje učitelji in dva duhovnika za krščanski nauk. Učencev je bilo v vseh razredih začetkom leta 242, koncem leta 223, za bližnji višji razred sposobnih 148. Ponavljalno šolo je obiskovalo 12 učencev, v srednje šole je ustopilo lansko leto 7 učencev iu letos se jih je oglasilo 10. V obrtnonadaljevalni šoli je bilo skupaj 82 učencev raznih obrtov v dveh razredih, v pripravljalnem in trgovinskem tečaju. — (Naši „š ti raki.") Državne blagajne dobile so baje ukaz, da bakrenih denarjev po 4 kr. ne izdajajo več v promet, temveč da jih oddajajo v centralno državuo blagajno, od katere jih bode dobila Dunajska glavna delavnica novcev. Tam jih bodo prelili in predelali v novčiče. Pred 10 leti bila je velika vsota tega denarja nakopičenega v državnih blagajnah, ker jih nikdo ni hotel jemati. Mej tem so se spravili v promet, kjer jih je zdaj ka-cega pol milijona komadov. Za zdaj se bodo nadomestili z novčiči, kaj se pa bode zgodilo pozneje, še ni določeno. — (Hude nevihte na Hrvatskem.) V raznih krajih Hrvatske bili so preteklo soboto hudi viharji, ki so ,napravili mnogo Škod. Na graščini Pavkovac podrl je vihar hlev v katerem je bilo 70 glav živine, od katerih je bilo 16 ubitih. Po cestah prevračal je vihar vozove in jih metal v jarke. V okolici Siseški pobila je huda toča. V Oseku je v sadnih vrtovih iu v vinogradih vse uničeno. Tudi v Zagrebški okolici jo vihar naredil izredno veliko škodo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 27. julija. Pri obravnavah za trgovinsko pogodbo s Švico se baje kažejo težave. Levov 27. julija. Poljski listi potrjujejo vest, da po najnovejših dispozicijah definitivno cesar ne pojde v Prago. Peterburg 27. julija. Diner, ki ga je dal veliki knez Aleksij na krovu „Asie" admiralu Gervaisu, njegovemu štabu in poveljnikom francoskih ladij, bil jc sijajen. Udeležili so se visoki in odlični ruski dostojanstveniki. Okolu 200 francoskih pomorščakov s svojimi častniki obiskali včeraj koncert. Admiral Ger-vais pojde z deputacijo francoskih častnikov bržkone v Moskvo, kjer se pripravlja sijajen vsprejem. Kronstadt 2 7. julija. Pri banketu, ki ga je dal poveljnik v Kronstadtu admiral Schvvarz francoskim častnikom, govoril admiral Gervais napitnico: Od včeraj zdi se mi, da živim v začaranem svetu, tako prepričevalni so dokazi simpatije in ljubeznivosti, katere se nam skazujejo tu v Rusiji. Navdajati nas morajo ponosom in radostjo, kajti one veljajo no samo nam nogo dragi naši Franciji. Vsprejmite torej pozdrav Francije velikemu slavepolnetnu carstvu Ruskemu. Pariz 17. julija. „Agence Havas" poroča, da je car ruski, ko je posetil francosko ibrodovje, poslal telegrafično čestitko predsedniku republike ('arnotii, kateri se je takoj carju telegratično zahvalil. Praga 28. julija. „Politik" protestuje najodločneje proti temu, da hi se dvomilo o odanosti češkega naroda nasproti cesarju in državi. Dokazano je to na nestevilnih bojiščih sijajno. Izjavlja, da bodo najkrasneji slavnostni dnevi za češki narod oni, ko bode cesar bival na Češkem, da se osvedoči o napredku na kulturnem polji. Solnograd 28. julija. Lokalna železnica Solnograd-Moudsee izročila se danes javnemu prometu. Carigrad 28. junija. RustempaSa, bivajoč na odpustu v Franciji, dobil ukaz nemudoma vrniti se na svoje mesto v London, bržkone da upliva na „ Foreignotlice" glede Egipta. Govori se o resnih nemirih v Bagdadu. liaziic vesti. * (O grozni nesreči na Vincenski železnici,) o kateri smo včeraj poročati tele-gratično, donašajo listi podrobnosti, ki so strašne. Mrtva trupla ponesrečenih so vsa sežgaua in imajo komaj še človeško podobo. Večina mrtvih je zgorela. Ponesrečeni so večinoma delavci in trgovskega stanu ter so se vračali od izleta na deželo. Kriv nesreče jo baje strojevodja vlaka, ker je prehitro vozil iu bh ni o/.iral na znamenja, ki so mu veleli obstati. On zopet trdi, da je hudobna roka nekaj pokvarila na stroji, da ui mogel koj ustaviti vlaka. * (Našlo (l ki strele.) BlizU Vidma v Italiji dogodila ho je grozna, a vender čudna nesreča. Neki Giovanni Vatta vozil se je v odprtem vozu z dvema gospodoma iz Marana domov, ko jih je dohitela nevihta. Strela je udarila v voz, ubila Vatta, šla okolu voza in osmodila popolnoma oba konja. Ostala dva gospoda v vozu uesta bila nič poškodovana. * (Ljudska Stetov na Francoskem.) Aprila meseca t. I. vršila se je ljudska štetev na Francoskem, pri kateri se jo naštelo skupaj 38,095.150 prebivalcev. Pomnožilo so je število prebivalstva proti 1. 1886 za 208.584. V meatih se jo pomnožilo Število, na deželi pa zmanjšalo, kar kaže, da vwe preveč sili v mesta. * (Nesreča.) Iz Kamenca (Steinamanger) na Ogerskem se poroea o veliki nečreči. Majur grof Budo I f Walli8 padel je s konja in obvisel z nogo v stremenu, tako da ga je splašeni konj vlekel za soboj in ga umih t11 ♦(Šest ladij se je potopilo.) Iz Val-paraiBa v Čilu se poroča, da je silen vihar uničil Sest velie.ih ladij jadreuic Nekatere so se potopile z vsem moštvom. * ( Ve I i k a ne sreča. ) V železolivnici Šifcik na Dunaji dogodila se jo velika nesreča. Več delavčev nosilo je velik, z razbeljenim tekočim železom napolnjeni kotel. Jeden izmej njih ne je izpotaknil in razbeljena tekočina razlila se je čez devet delavcev. Dva sta poškodovana na smrt, trije jako težko in štirje bolj lahko. Narodno-gospodarske stvari. Škoda po toči. Na več krajih smo letos že imeJi točo in Akode je veliko naredila. Za letos je po vinogradih, katere je hudo zadela, sama obrala pa tudi v sa-dunosnikih ne bode se v jeseni treba dolgo muditi, kjer bo imeli točo. Kar je pa še najhuje, je to, da je pokazila že za prihodnje leto les in ne bode ondi ne veliko branja ne sadja. Nekaj pa ^e da |tudi v'tej nesreči Se pomagati, to pa, ako se ravna z lesom, kakor bjegovi naravi ugaja. Brž potem, ko je toča pobila po vinogradih ali sadunosnikih, naj se pusti les, kakor je: naj se ne reže, ampak počaka se naj, da les na novo požene. Kedar bo je to izgodilo, naj se pogleda, koliko poganjkov in kje na jih je nastavilo. Tedaj pa se odrežejo vsi taki, ki ne stoje na pravem kraji in vse rozge, ki jih ni treba za drugo leto. Da bo rozge lepo razvijajo, zato je treba gotovih Bnovi, ki iih vleče, trs iz zemlje. Ker pa je bilo teh snovi že za prve, po toči oškodovane rozge več treba, zato jih sedaj za nove rozge trta ne more več v toliki meri dobiti iz zemlje ter jih tedaj ni v novih rozgah, ali pa jih pride vsaj premalo vanje. Iz tega pa prihaja to, da se les, če je preveč rozg, ne razvije do cela in tudi ne dozori,, kakor mu je treba. Potem pa še se ne nastavi toliko cvetnih popkov, nekaj, kar se izgodćva že letos za cvetenje, ki bode v prihodnjem letu. Zato tedai ne sme se puRtiti veliko rozg na trsu, po toči oškodovanem i Na nadnem drevji se iz početka tudi naj nič ne reže. če ni vihar česa polomil. Skorija na deblu in na vejah, če je oškodovana, pa se naj namaže z zmesjo iz Ilovice in kravjeku, na debelo in brž, ko ie mogoče. Sicer bi se nežne celice, iz katerih se dela skorija. v solnci posušile in skorija bi ae se pokvarila. Da maža ne odpade, naj ae pokrije s kako cunjo. „SI. Gosp." s Anatainova ustna voda in zobni prašek s ohrani usta, krepfia čeljustno meso t«r odpravlja slabo napo iz ust. Jodna steklenica uBtno vode velja 40 kr.; jedna fikatlja zobnega praftka 20 kr.; 19 steklenic 4 gld.; 12 fikatelj samo S tfld. (81—93) Lekarna Piccoli, „pri anjalju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila M izvršujejo z obratno poŠto proti povzetju zneska. ZVON" »tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta m 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Listnica uredništva : Gosp. dopisniku z Vrhnike: Prav rado volje nntregli sin.: Vasi telji in prijavili včeraj Vas dopis, da ho čuje tudi drugo umen je. Naui, ki ne poznamo lukalnih razmer, M sinuti! r.atneriti, čt; damo znanemu dopisniku prostor za nasprotno mnenje. Isto tako radi ustregli smo Vam. Gosp, dopisniku iz Zagorja: Nam pač ni mogočo ustrmM izraženi želji na dopisnici. .\Tega no smemo, niti ne moremo, ker zaloga bo je preselila drugam, Razu-moto nas. Eioterljii« urerke 25. julija. V Trstu: 45, 64, 18, 31, 80. V Linci: 24, 18, 16, 38, 68. Tujci i 27. julija. Pri 9f allei t Seli ust »t, HoflFinan, Heller. Strobeim, Paschka, MUlIer z Dunaja. — Kalisnlk iz Tržiča. — Pach iz Pulja. — Wittichen iz Zagreba. — Modic iz Nove vasi. — Hauliček iz Maribora. — Jančigar iz Dobrnič. — Dr. Cega pl. Celio iz Trsta. Pri Mlouii : Herz, Jamnitz, Gross, Sicher. Thieben, Kouig, Uhivaoek, dr. Soboriav z Dunaja. — Oftenheimer, Arletti, Strupi, Usiglio iz Trst«. — Pufitsch iz Trbiža. — Kuhar, Rukovskv iz Pi-H^e. — Matelie iz Pulja. — Salomon iz Bukarešta. — Baron Apfaltrern s Križa. — Curich iz Budimpešte. — Wiesner iz Teuaeivara. Tissa, Oppitz iz Gorice. — Werner iz Pariza. — Schever iz Rateo. Pri avatrl|»keiu oeaarjl: Kosak iz Trsta. — Dinigl, Krayzel z Dunaja. — Porper is Gradca. Pri UHVHrskcrm dvorac Trampoi iz Kočevja. — Lenard is Reichenburga. Pri jiiiiiriu kolodvoru s Zahn, Schmidt, Kraft, Bar iz NorMnberka. — Heumaier s Dunaja. Umrli so y Ijiiltljaui: 24. julija: Helena Šuber, dedektiva hči, 19 let, Reber it, 4, jetika. — Ivan Lovie, trgovski vajenec, 22 let, Slonove ulice it. 5, jetika. — Karolina Kopecni, delavka, 17 let, Gruberjeve ulice it. 4, jetika. 25. julija: Marija Mlakar,psznfkora hči, 1 leto, Ulice na Grad it. 10, ikrlatica. — Matilda Napret, zasebnioa, 71 let, Mestni tr* št. 18, vodenica. — Apolonija Petkov-iok, delavčeva žena, 36 let, Triaika cesta it. 23, jetika. /» leta, Streliike ulice It. 11, ikrlatica. — Ivanka Mrak, uradnikova hči, 9»/4 leta, Streliike ulice št. 8, jetika. V deželni bolnici: 24. julija: N. N., okolu 60 let star delavec, pretres možganov. Meteorologično poročilo. 1 Dan 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. «• "3 7. zjutraj 2. po pol. 9. zvečer 736"4 mm. 734 4 mm. 732-1 mm. 14 6" C 24'6° C 17 4° C brezv. si. jzh. brezv. megla jasno jasno [OOO mm. ! Srednja temperatura 18#9°, za 0-7° pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 23. julija 1891. j Prejšnji teden Bankovcev v prometu 39.r>,447.000 gld. Zaklad v gotovini . 245,581.000 . Portfelj..... 137,166.000 , Lombard..... 20,735.000 „ Davka prosta ban- k oven s reserva , S 1,459 000 _ (— (— (- (— 9,356.000 gld.) 5.000 5,552.000 1,938.000 (-f- 11,518.000 XD\am.3jsls:a- "borza dne 28. juliju t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.; Srebrna renta ..... Zlata renta...... 5'/4 marčna renta .... Akcijo narodno banke. Kreditne akcije..... London ...... Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini .... Nemško marko..... 4°/s državne srečke iz i. 1854 Državno srečke iz I MK4 gorska papirna renta f)°'n Dunava reg. srečke 5°/0 . Zemlj. obč. avstr. 41 zli Kreditne srečke .... Rudolfove nročke . . . Akcije anglo-avatr. banko včeraj — dan«M gld. 92 45 — gld 92-35 • 92 95 f 9225 • 111 45 r» 111 45 n 109 45 102 45 - 1026 — n 1026 - i 291-25 n 289 — n 117-60 ' m 117-75 • —-— rt —•— n 9 35 — „ 9 37'/, • •S59 ■ 5-59 • r>7 85 * 57-90 •250 gld. 135 kIJ. 25 kr. 100 . 179 ■ 75 „ 106 n —"" t> 101 • 65 ■ |00 gld. 120 n ~~ n tam listi . . 115 n 50 . 100 gld. 187 . "O . 10 „ 20 • n 120 „ 155 • 50 . a. v 225 Kurja očesa (bradavice) je moči odpraviti v osmih dneh povsem, bolečine pa v nekaterih urah po urabi dobroznanoga prilepka Karla Bono ita v Moranu na Tirolskem. Zavitek Hliiin 15 kr. Naročilom po posti priložiti je 5 kr. za poštnino. Zaloga v Ljubljani pri g. h. Xj. T^Tenzel-u, trgovina s špei-erijskini blagom. (619 -2) Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega in tolažiInega sočutja ob žalostni in pretresujoči izgubi naše iskreno ljubljene, najmJajie hčerke r. ... 11 si potem za mnogobrojne prekrasne vence nepozah-I ji vi pokojni darovane iu za jako časteče udele-žitev pri sprovodu k poslednjemu počitku, Izrekam vsem, zlasti ps tukajšnjemu visokemu c. kr. finančnemu ravnateljstvu, slavnemu, računskemu oddelku in mladim nosilkam prelepih vencev, svojo odkritosrčno'in najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 28. julija 1891. V imenu žalujoče obitelji: ,....., ul .>t)v t|hiVjjj»ii Mrak, (623) e. kr. računski ofičljai.* "" ti o tam kateri je zvršil vsaj Atirirazredno ljudsko šolo z dobrim uspehom, v n p rej mera v svojo trgovino h »pecerlj-Hkim blogoiu in selemnlno. ''»" ' (599—3) Fran Gustin v Metliki. izvrsten za kapnjice (dtirne) in za zidanje, potem opeko prodaja Utatovi JLIpar9 tovarnar v Smarijci pri Kamniku. Cena po dogovoru. (604—4) iv«Jt>o 1J6o sredstvo Prebavno vino (Viniim dig* rttivum Btevmesser) iz knezoikofijske dvorne lekarne v Briksenu Mr F. C. Brevmeseerja je najbolj!« in najslgurnsji« sredstvo, da se hitro leči jo vsakovrstne motit ve pribavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J, Svobode v LJubljani. (595—3) •m. ix h o 1 u 1 želodec Lepa prilika! Ker nedostaje dela, prodajam dva lepa eraskonja, stara po f>'/, leta. Obadva sta jednake barve in izborna tekača. Pripravna bi bila posebno za kakega prečastnega gospoda duhovnika. Konja sta visoka po 155 cm. in krotku, da more ž njima ravnati vsak otrok. — Nadalje prodajam lep Innilavcr, kateri bi bil posebno primeren za kako obitelj, majhen voziček s katerim je moči voziti 10 do 12 stotov in v kojega se lahko pripreže jeden konj ali-pa tudi dva. — Vse to pod jako ugodnimi pogoji. Ako bi pa hotel kdo kupiti voo fljitkarsko mojo pripravo, to mu prodam Se: S laudaverje, S krušna (coupć), zaprt vos, dva ua pol odkrita voza, pet parov koti j in hlev. Razven tega ie štiri pare konj-Hkih oprav, (H pare angleških in jeden par prsnih oprav), 4 pare komatov kolenurj«'* jn vse, kar lo potrebno v hlevu. (622—2) Pranjo SvlIc, fijakar na Reki via del govorno* essa Kumio. Ljubljana, Spi tu take ulice LO. I*<»mIovii«' ku|l(re, kopirne knjige, knjige beležnice. Izboren vez, najboljši papir, čedno in ukusno z natančnimi linijatu-rami, cenono. Blblorhaptes (priprava za sešivanje pisem). Zapisne in skrilne knjige, beležnice, folijo knjige, ozke priročne knjige, glavne knjige, knjige v Četrtinki, knjige kazalnice. (456—1>) Naznanilo. Meščanska korporacija v Kamniku naznanja, da bode prodala ua javni ilra/bi v četrtek ce»oui, #.ui<«'i« na pod; v^^v^ plauh, petah iu >tC^^ S? arugim trdim o** praskom kože. Dobiva so v lekarnah Veliko priznalnih pisem ju na "ft ogled v ' irlnvni rA/posiljnliiiri: L Schwenk-a lekarna " t?3/ r>24 Meidllng-Dunaj. ^* V*1>^ Pniten samo, če imata navod in ■i^j/^ obliž varstveno zuamko iu podpis, ki je Ui zraven^ torej ^naj se muci lavrnff v Bo marif •vrtane* poni Pristnega imajo v I.pilili an I J. Svvoboda, lj. pl. Trnkoczy, G. Piecoli, L. Greool; v Itutlolfovem S. pl. Sladovi*, F. llaika; v Kamniku J. Močnik ; v Celovel A. Egger, W. Thurmwald, J. Biruha* cber; v Breaah A. Aioli-iuger; v Trgu na Koroškem)