f posamezna številka stane 1 dinar.
V—
jjjročnina listu: Celo leto 80 din., pol leta j} din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. •ven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Insedi ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; •j večkratnem inseriranju primeren popust, ipravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Slcoäüisen političen list %a slooensho ljudstvo
Poštnina plačana v gotovini.
»Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do
12.	ure.	Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon inlerurban št. 113.
75. številka.
MARIBOR, dne 21» avgusta 1925.
Letnik I.
^	1 strem^enie Podpirajo in odobravajo, naj dobro premislijo, države tako postopa, in ali je tako postopanje v skladu s
ed je v interesu države, da se s pokrajino na severni, meji j tolikokrat povdarjenim državnim in narodnim edinstvom.
(Skupščinski govor poslanca Vlad1. Pušenjaka.)
Budget je prevelik.
Naš budget, ki je povečan z dvanajstinskimi krediti, aša nad 12 milijard dinarjev, ali nad jedno milijardo zla ijh dinarjev, je prevelik za naše razmere. Ako ta budget t®delimo na število prebivalstva, vidimo, da odpade na isakega posameznega prebivalca 01 zlatih dinarjev, dojim je notorično, da je v predvojni Srbiji odjpadlo na vsakega državljana samo 30 zlatih dinarjev, v drugih državah „a 35 do 50 zlatih dinarjev. Naš budget znaša torej skoro trikrat toliko kakor v drugih modernih državah. Nujno po-jtrebrva je torej »redukcija našega državnega proračuna za-. j}5%, tako da. bi znašal samo 9 milijard. Takšen proračun p približno' odgovarjal našim gospodarskim razmeram, kebalo bi pa leto za letom proračun zmanjševati, tako da .ji budget odgovarjal našim gospodarskim razmeram. Ako proučujemo naknadne in izredne kredite ter prejšnje in sedajne dvanajstine, pridemo do dejstva, da se je budget i naknadnimi in izrednimi krediti povečal za 1 milijardo 300 milijonov dinarjev, z dvanajstinami za mesece april, naj, juni in julij za 600 milijonov dinarjev, v sedanjih dvanajstinah za 500 milijonov dinarjev, v celem za 2 milijardi 400 milijonov dinarjev. Ako si te povečane kredite pregledamo, vidimo- da v njih ni niti pare kredita za Slovenijo, za njene potrebe, za vzdrževanje njenih naprav, ka lere nujno potrebuje za svoj razvoj in napredek. Nasproti ja konstatiramo, da mora Slovenija v prvi vrsti skrbeti za povečanje državnih dohodkov, da mora ona pnmercma največ prispevati k temu potom neposrednih davkov in sicer radi tega, ker njen davčni aparat najbolj funkcionira. Kakor plačuje Slovenija razmeroma največ neposrednih davkov, taks in davka na poslovni promet, tako bo plačala tudi največ povečanega invalidskega davka, komorskih do klad in 2%nega davka na ročne delavce. Pa ne samo to, njo bo radi večjih potreb, ki so posledica višje kulture in naprednejšega gospodarstva, mnogo hujše zadela tudi zvišana carina.
Naši predlogi in naše stališče.
Naj označim končno tudi naše zahteve in naše stališče napi'am dvanajstinam, navedem predloge, katere smo stavili v finančnem odboru. Tam smo predlagali, da se izplača dolžna razlika uradništvu, dolžni honorarji verouči-teljem, dolžne penzije starim 'železničarjem, proviizijonis-lom, miloščinarjem itd., poviša đraginjska doklada duhovništvu, da se kronske penzije prevedejo v dinarske. Nadalje smo zahtevali, da se ukinejo povišani, oziroma novi davki» katere nam prinašajo prejšnje in sedanje dvanajsti-j te (komorski, invalidski in 2%ni davek za ročne delavce), ! nadalje da se izplačajo po zakonu določene podpore cestnim odborom in okrajnim zastcpom in obljubljene podpore slovenskim posojilnicam v mariborski oblasti. Zahtevali smo, da se olajša, oziroma zmanjša dohodnina, da se ukinejo izvozne in zmanjšajo uvozne carine. Kar se tiče uvozne carine, moramo povdarjati, da je sedanji minister financ vzel kmetijstvu one olajšave, katere je dosedaj uživalo glede uvoza kmetijskih potrebščin, kakor so: kmetijski strop, poljedelsko in gospodarsko orodje, semena, u-metna gnojila itd. V novi carinski tarifi je g. minister filane vzel kmetijstvu še te tako nujno potrebne olajšave, ki so zanj življenjskega pomena. Radi tega se ne smemo čuditi, da so zastopniki kmetijskega stanu v celi državi solidarno nastopili proti tej pretirani carinski obremenitvi. Iako je srbsko poljoprivredno društvo poslalo spomenico, jv kateri zahteva, da se kmetijstvu vrnejo one ugodnosti, katere je dosedaj uživalo. Ravno tako je nastopilo tudi pdružništvo, ki bo priredilo še posebno anketo, na kateri točno označilo svoje stališče in protestiralo proti uvoz-i carini, ki znači novo težko breme za kmetijstvo, osobito proti temu, da se s pretiranimi uvoznimi carinami na etijsko in gospodarsko orodje, stroje, semena in umetna gnojila onemogoča napredek tehnike v kmetijstvu.
Vse te zahteve smo stavili, ob enem pa, da se gospod Minister financ ne bi mogel izgovarjati, da nima kredita, stavili tudi konkretne predloge, kako naj se zmanjšajo nepotrebni izdatki. V finančnem odboru g. minister financ ni hotel sprejeti teh naših zahtev in predlogov. Iz amand-manov, katere smo ravnokar dobili, pa je razvidno, da je sicer razne naše predloge vpošteval, v kolikor se tičejo seveda zmanjšanja izdatkov, da pa teh kreditov, katere je na la način prihranil, ni uporabil za one namene, za katere smo jih predlagali. Iz navedenega izhaja, da smo zahtevali zmanjšanje cele vrste pretiranih ali nepotrebnih kreditov, ia je pa finačni minister in vladna večina imela gluha sišesa za naše zahteve in predloge, oziroma za naše po-' hebe.
,v Ako vse te razmere proučujemo ter opazujemo finan-ò*o politiko vsa leta, odkar zastopamo slovenski narod v tei*v parlamentu, pridemo nehote do mišljenja, da se smetja Slovenijo zgolj kot objekt eksploatacije, kot predmet i ^aosgavanja, da se namerava v Sloveniji uničiti vse ono, rar si je narod z velikim trudom in z žrtvami pridobil, da 5e stremi za obubožanjem in kulturnim nazadovanjem Slo Ven*je. Merodajni krogi v Beogradu in oni Slovenci, ki to
Razna stališča.
Kakor že omenjeno, je prisostoval nedeljski demokratski konferenci v Zagrebu tudi
Ljuba Davidovič,
ki je imel daljši govor. — O sedanjem sporazumu med radikali in radičevci je rekel, da to ni nikak sporazum, ker ne prinaša končne rešitve spornih vprašanj.. Da so stopili radičevci na parlamentarno pot in da jim je sedaj omogočeno Skupno delo z radikali, to je predvsem naša zasluga. Demokratska stranka nikakor ni proti soprazuimi, toda ostro mora obsojati način in motive, ki so dovedli do sporazuma. Imamo tudi vse razloge, da sumimo v lojalnost radikalne stranke za sporazum. Želimo, da hi tudi sporazum prinesel naši državi čim več koristi, toda na podlagi dosedanjih izkušenj! smo upravičeni dvomiti nad posebnimi uspehi sporazuma. Sedanji čas bo porabila demokratska stranka, da izkristalizira svoj program tako, da bo do jeseni gotov. Demokratska stranka bo storila vse, da pride v naši državi do veljave zakon in da se konča korupcija. Za Davido-vičem je govoril idr. Marinkovič, ki je ugotovil, da smo pod besedo sporazum doslej razumeval ureditev razmer v državi. Najnovejši sporazum pa nam ne prinaša nikakih očividnih sprememb na boljše in današnja vlada jasno kaže, dai v naši državi ne vlada demokracija. Sedai] je ugoden trenutek, ko demokratska stranka lahko izjavi, da je za revizijo ustave in da bo v tem smislu tudi uravnala svoje nadaljne delo.
Predsedstvo JMO
je podalo izjavo, v kateri pravi, da politika muslimanov tudi z ozirom na novo situacijo ne potrebuje nikake nove orientacije. 10. septembra se bo vršila seja muslimanskega kluba, 12. septembra pa bo zboroval centralni odbor JMO, ki bo pretresal vprašanja, ki so nastala z novo situacijo po sporazumu radičevcev z radikali. Centralni odbor bo tudi določil nove smernice, če bode potrebno. — Glede nove politike je izjavil, da JMO ne veruje, da bi bila uspešna in da je muslimanom nemogoče so-
delovati pri tem sporazumu, ki je neiskren in nima svoje odobritve v narodu. Bosno in Hercegovino pa je Radič s tem prepustil popolnoma vplivu režima.
Zemljoradniki
so poslali vladi že par pstrib protestov radi nasilja radikalov po Bosni in Vojvodini. Poslanca inž. Vujiča so zopet napadli velesrbski srnaoci v Vojvodini. Tega poslanca so že v volilni agitaciji enkrat pretepli in on je vrnil svoja številna odlikovanja, ki si jih je pridobil kol srbski rezervni oficir, češ, če danes velja za patrijota vsak pristaš vladne stranke, nočem več znamenj in priznanj: svojih žrtev za domovino.
Radič, ki se sedaj' mudi v Beogradu, je obiskal tudi zemljoradničke poslance, a je svoj' razgovor, o katerem nihče ne da poročil, prav hitro dovršil.
Radič v Beogradu.
Po proslavah v Zagrebu je prišel v Beograd Stjepan Radič kot član naše delegacije za zvezno-narodno zasedanje po navodila. Spremlja ga soproga Marženka, ki daje tudi politične izjave. Pred hotelom »Pariz«, kjer se je nastanil, so ga čakali radovedneži, mu pristavili stol, naj stopi nanj, da svet vidi to »zagrebško čudo«. — Radič jih je ubogal, se spravil na stol in precej govoril. Potem se je odpeljal v okolico, kjer je zopet govoril in še kolo zaplesal.
Radič je bil sprejet od zunanjega ministra, razgo-varjal se je s predsednikom radikalskega kluba Ljubo Živkovičem, radikalskega veterana Aco Stanojeviča pa hoče obiskati, ker je ta tudi »patrijarh sporazuma«.
S Pašičevinii odločili
bi se smel jutri vrniti v Beograd notranji minister Maksimovič, ki je razna imenovanja nesel Pašiču v Karlove Vari v odločitev. Ker se Pašič še ni »zljubil« z Radičem, vlada veliko zanimanje za to, kar prinese in sporoči g. minister Maksimovič. — tgr
politične beležke.
Nerazumljiva skromnost. Po nekih listh se čila, da je Radič v enem svojih številnih govorov povodom zagrebških proslav tudi omenil, da je bil Hrvatski, odnosno njemu od strani merodajnih faktorjev ponujen isti položaj kol ga je imela Hrvatska pod Avstro-Ogrsko in povrh še finančna samostojnost. Radič pravi, da je to ponudbo odklonil, češ, da to zaenkrat ni potrebno in da bo sprejel vse to pozneje, ko bodo iste samostojnosti tudi druge pokrajine deležne. — Ge se je res tako izjavil, se ne da ugotoviti,. ker njegovi številni govori ob raznih prilikah in tudi ob poznih nočnih urah niso bili točno beleženi. Poročilo bo pa najbrž odgovarjalo resnici, ker je eden od zajedničarskih listov nedavno razkril posredovanje radikala dr. Dušana Peleša, ki je ra-dičevskemu poslancu Neudorferju stavil iste ponudbe kot temelj za sporazum ali za rešitev srbsko-hrvatskega spora. Poslanec Neudorfer je po razgovorih z dr. Pele-šem hotel priti do zaprtega Radiča, a se mu to ni posrečilo, ker ga Radič gotovo ni hotel sprejeti. Verodostojnost vsega tega pa potrjujejo še druge okolnosti. Stjepan Radič kaže namreč naravnost fakirsko skromnost in samozatajevanje v pogledu vsega tega, kar je prej sedem let tako odločno zahteval. Ko se še ni vedelo, koliko ministrskih mest bodo radičevci dobili, je Radič izjavljal: »Nam je vseeno — deset, pet ali pa samo eno mesto!« Ko so končno dobili 4 mesta od najmanjše važnosti v vladi, je zopet rekel, nam je vseeno, ali imamo to ali ono mesto. Sedaj zopet trdi, da ni rabil ali da celo ni hotel sprejeti nobenih koncesij v državnopravnem pogledu. Da kar naenkrat ne potrebuje obračuna s poprej tako gromovito obsojenimi korupcijonisti in bulinasi, je še posebno poglavje. Sploh bi se dala našteli dolga vrsta stvari in zadev, o katerih Radič kar z roko zamahne, da »ni potrebno«. Ta skromnost, popustljivost, samozatajevanje itd. bi še imelo nekaj na sebi, če bi prišlo v poštev samo to, kar Radič sam potrebuje. Gre pa za lo, kar potrebuje in zahteva hrvatski narod in v tem oziru Radičeva čudovita skromnost pač ne more biti na mestu. — tgr
Post festum. Radičevsko-radikalni listi predstavljajo zagrebške svečanosti 'za manifestacijo nove Radičeve politike, odnosno RR sporazuma. Gostobesedno zatrjujejo, da je Zagreb in ljudstvo iz dežele v soboto in v nedeljo navdušeno pozdravljalo to novo politiko. — Kje, kedaj in na kak način? — vprašuje »Hrvat«; — »Z navdušenimi pozdravi kralju, vladi in seljački stranki v osebi Stjepana Radiča« — odgovarjajo režimski listi. »Hrvat« pa pravi, da ni v pozdravljanju kralja nobenega odobravanja za politiko RR vlade. Kralj je oseba, ki ne spada v medstrankar-
ske odnošaje in njega niso pozdravljali samo Radičevi pristaši, ampak tudi Radičevi nasprotniki. Ge bi se pozdravljanje kralja krilo s pozdravljanjem in odobravanjem vladne politike, bi se moralo reči» da tudi Pribičevičevi pristaši odobravajo RR politiko, ko na svojih prireditvah na-' zdravljajo kralju. Kralj je bil vendar v Zagrebu vedno lepo j sprejet in to tudi tedaj; ko je bil Radič še največji republi-: kanec. Da bi se Radiča tako pozdravljalo, ni res. Sokoli tega niso storili in če je Radič večkrat na dan raznim skupinam držal govore, je to prav razumljivo ob njegovi znani zgovornosti. »Hrvat« tudi pravi, da so režimski napori izrabljanje hrvatske manifestacije v vladno korist grda pro fanacija misli, ki je zbrala za dva dni v Zagrebu skupaj toliko ljudstva. Podtikati strankarsko barvo splošno narodni prireditvi je primer skrajne neokusnosti in netaktnosti. Nad Zagrebom je dominiral samo hrvatski duh in ne duh ljubimkanja z radikali. Ko se je v povorki tudi klicalo: Živela svobodna Hrvatska!« se to pač ne more razumeti kot odobravanje nove Radičeve politike, ki gre tudi za tem, kar je Hrvatski že Pribičevič namenil. — Samostojni demokrati vidijo v proslavi vse strahove separatizma ter ji podtikajo vse to, kar sami ob vseh mogočih prilikah redno v največji meri zagrešijo. Od samostojno-demolkratske stra ni se vneto iščejo malenkosti, beleži se par nemških besed, ki so bile izrečene ob raznih prilikah, našteva se vsakega hrvatskega Sokola, ki je v povorki prišel malo iz reda, število obhodnikov se skuša kolikor mogoče zmanjšati in ko se tako vsa svečanost slika kot anacijonalna, separatistična in celo protidržavna, je samostojnim demokratom najbolj državotvorni element silni dež, blisk in grom, :ki je v soboto popoldne razgnal svet na sokolskem vežba-lišču. — tgr.
Nesoglasje v zemljoradniški stranki. Zemljoradnička stranka, ki je v prvih letih po preobratu zavzela tako impozanten razmah po Srbiji in iz Srbije tudi po Bosni, Dalmaciji in Vojvodini, preživlja zopet težke čase. Do sredine leta 1022 je stal na čelu stranke zaslužni srbski zadrugar Mihajlo Avramovič. V stranki je bilo pa že tedaj dovolj elementov, ki so po svojem bistvu če že ne nasprotni, pa vsaj ovirajoči kmetskemu stanovskemu pokretu. Med kmetskimi in meščanskimi zastopniki so se že precej časa vodili boji in po strankinem kongresu na Plani leta 1922 je prišlo do razkola. Avramovič z levičarskim 'kmetsko-sta novskim krilom je ostal v manjšini, večina je pa napravila nekak kompromis z gosposkimi in meščanskimi elementi. Glavno glasilo stranke »Selo« si je osvojila večina, levica in manjšina je pa nekaj časa tudi izdajala glasilo pod istim imenom. Sčasoma so z Avramovičem vred še nekateri drugi prenehali s političnim delovanjem in cela zemljoradnička stranka se je zopet konsolidirala seveda bolj na mešani kmetsko-meščanski podlagi. Levičarji so se
»NAŠA Si RAŽA.«	21. avgusta 1925.
Bigr Toro, prsno karamele so Vaša najcenejša zdravila1. -“gBH
Varnostne razmere v Rumuniji. Ker se rumunske oblasti v prvi vrsti bavijo z zatiranjem: političnih nasprotnikov, imajo roparji in zločinci mir pred preganjanjem in varnostne razmere v tej državi so zato silno žalostne. Brez števila roparskih tolp se klati okrog. Te dni so izvršili roparji zopet en drzen napad na električni vlak Dorna—Zuzeni. Razdrli so progo ter tako vlak ustavili. Potnikom so oropali prtljago, denar in dragocenosti ter s plenom izginili v gozdovih. Vlak z izropanimi potniki se je vrnil nazaj na postajo Dorna, kjer so bili o napadu obveščeni orožniki, četa vojakov in orožnikov je roparje zasledovala, toda brez uspeha. Taki roparski napadi se dogajajo v Romuniji zelo često in ni še dolgo od tega, ko s ta hotela dva znana roparska poglavarja napasti prestolnico kralja Sinajo ter oropati kraljevski grad.
Spor radi starinske vladarske krone. Rumunski kralj Ferdinand bo ta mesec 60 let star in v večjo proslavo njegove ÖOletnice ga beče vlada še kronati, s starinsko krono vojvode Štefana Bočkaja, ki je okrog leta 1600 vladal nad Transilvanijo. Ta krona se nahaja v invisi cesarski zakladnici na Dunaju- in rumunska vlada se z Avstrijo že
nekaj časa pogaja radi nakupa te krone. Madžari, ki ni majo kronanega vladarja, a toliko sanjajo o kronah in pre, stolih, so postali silno ogorčeni, ko so zvedeli, da hočt kupiti Rumunija staro transilvansko krono. Avstrija hoče napraviti z romunsko vlado dobro kupčijo in ker je Mad. žarom že kolikor toliko gotovo, da bodo Rumuni dobili t0 krono, so zagnali po svojih listih krik in vik in Romuniji se celo grozi, da bi za slučaj prenosa Bočkajeve krone lak ko prišlo do resnih spopadov na rumunsko-ogrski meji — tgr.
Druga stran proslave.
Sijajno, idilično bomo rešili vsa socialna vprašanja, je rekel Radič. Idila v socialnem pogledu se je pod RR sporazumom začela s tem, da je več sto rudarjev v bosanskih državnih rudnikih kar čez noč prišlo ob borni zaslužek, dočim se je preostali rudarski raji napovedalo znižanje mezd za 25 odstot. in podaljšanje življenjsko nevarnega delovanega časa.
Resnično sijajno in vneto se je pa začelo s paradami. Vsa čast tisočletnici hrvatskoga kraljestva in zletu
Mama — mama,
glej to je pravo .GAZELA"-milo, ki se tako krasno peni, da snažno in belo perilo ter prihrani trud in delo.
GAZE1AMID
sprijaznili z desničarji, katere so poprej ironično imenovali »moskovske seljake«, ker so ti desničarji samo radi političnih koristi prišli v stranko, stanovali v Beogradu vedno v imenitnem hotelu »Moskva« ter se malo brigali za kmeta in njegove interese. Ko je postala stranka zopet enotna, je prišel v njeno ospredje bivši minister in konzul Joica Jovanovič, ki je prav bistroumen politik, a po svojem pripadništvu k meščanstvu in denarnem svetu seve premalo zavzet za kmetski stan. Joca Jovanovič vzdržuje v Beogradu odličen in v državnopravnem pogledu prav pošten list »Novosti.« Ko je stranka že dvakrat pri volitvah } pretrpela velike izgube, se je začel v njenih vrstah zopet pokret za čisto stanovsko in mogoče tudi razredno orientacijo. Napoveduje se, da bo večina izključila vse neselja-ke, veliko nasprotnikov ima tudi Jovanovič, gotovo je pa to, da bodo zemljoradniki končnoveljavno obsodili poslanca Puclja kot uskoka. —tgr.
po svetu.
Napad na predsednika bolgarskega sobranja. — V Parizu živeči bolgarski komunisti so dne 18. t. m. napadli predsednika bolgarskega sobranja Kuljeva in podpredsednika Vasova. Oba predsednika se mudita v Parizu, omenjenega dne sta obiskala razstavo umet- ; mosti. Kakih 40 komunistov, oboroženih s palicami, ju je pričakovalo pred vhodom. Ko sta izstopila na prosto, : so začeli po obeh padati udarci. K sreči je stalo v bli- j žimi nekaj avtomobilov. Napadena bolgarska dostojan- \ slvenika sta skočila v avto ter tako ušla batinam. Poli- ] cija je na to razgnala komuniste z orožjem.	f
Spori v bolgarski vladni stranki. V demokratski- j zajednici — sedanji vladni stranki — in v bolgarski j vladi sami so izbruhnili resni spori med skupino mini- | strskega predsednika Cankova in vojnega ministra ge- I merala VIkova. Obstoj vlade je vsled nesoglasja nemo- j goč. Cankov zagovarja stališče, da mora vlada odstopiti j ter se razpišejo nove volitve, VIkov pa zahteva, da se f sedanja vlada samo rekonstruira. Minister Kalfov je j odpotoval v Varno, da poroča kralju o krizi, ki je nastala v vladni stranki.
Antisemitske demonstracije na Dunaju. Dne 18.
t. m. je bila na Dunaju otvoritev cionističnega kongresa, na katerega so prispeli židovski delegati z vseh delov sveta. To priliko so porabili dunajski Hac ken-kreuzlerji za velike protižidovske demonstracije. Skupine Hackenkreuzlerjev so korakale po mestu ter napadale pasante, o katerih so mislili, da so Židje. Pred parlamentom se je zbrala velikanska množica nahujskanega ' prebivalstva ter skušala naskočiti poslopje. Policija je ( proti demonstrantom nastopala z orožjem. Ranjenih je bilo okrog 40 oseb, med temi 21 policistov, aretiranih pa. , 132 agitatorjev, ki so večinoma dospeli iz Nemčije. De- j monstranti so naskočili 4 kavarne ter jih razbili. Policija in orožništvo je zastrašilo celo mesto tako, da je Dunaj podoben velikemu vojaškemu taboru. Značilno je, da je hackenkreuzlersko gibanje naperjeno tudi proti sedanji vladi. V svojem proglasu zahtevajo Hacken-kreuzlerji odstop sedanjega ministrskega predsednika dr. Rameka, češ, da podpira Jude in brani njihov kongres.
fiekaj zgodovine „Kat. društva rokod. pomočnikov“ v Mariboru.
K DRUŠTVENI 70 LETNICI.
(Dalje.)
Pridno se je gojila v našem društvu tudi pesem. Saj si društvene prireditve brez petja ne moremo misliti. Petje so v društvu podučevali: stolni organist Peregrin i Manich od 1. 1859 do 1881, stolni koralist Avgusta Satter 1 do leta 1902, pozneje stolni vikar Franc Trop, koralist Fran Čirič (1902), dr. Al. Meško, dr. Josip Sornrek, Jo- j sip Trafenik. Leta 1890 so nekateri društveni člani usta- j novili posebni pevski zbor, ki pa se je po odhodu prvega ; zhorovega predsednika nekaj čez poldrugo leto razšel. Novi društveni posebni zbor je oživel leta 1903, kako dolgo se je ohranil, iz zapiskov ni razvidno.
Dobro vzgojno sredstvo so poštene gledališke predstave. Gledališke predstave so začeli mariborski pomočniki že v drugem letu svojega obstoja uprizarjati, in sicer najprej pod vaditeljstvom nekega graškega tovariša. Ker jim njihova soba za igre ni zadostovala, so za predstave dobili sosednjo šolsko sobo. Uprizarjali so razne panoge iger; razen veseloiger in burk so se lotevali tudi večjih in težjih. Tako: Smrt Garcije Moreno, Potovanje okoli sveta v 80 dnevih, A. de Waal: Krone in palme, biblijski igri Jožef in njegovi bratje in Ognjena peč, Zapravljivec, Lupacivagabund, Zgubljeni sin in celo vrsto drugih. V vsaki svoji dvorani so imeli tudi svoj oder. Posebno pa so v Lekarniški ulici pomnožili gledališki inventar |in oder uredili [po ognjevarnostnih predpisih, tako, da je mestna komisija 18. novembra 1888 ni našla nobenega povoda za prepoved gledaliških predstav. Ko je 24. septembra 1903 ponočni požar društveno dvorano precej poškodoval in posebno oder uničil, je bil oder že 8. novembra t. 1. prenovljen, da so zopet
začeli z igrami. Igrali so navadno v zimskem času. V novejšem času je društveni oder porabljal Ljudski oder, ko pa je bilo društvo s 1. julijem 1924 na cesto postavljeno, je svoj oder prodalo. Gledališče1 je bilo izmed glavnih virov društvenih dohodkov, tudi takrat, ko so se prostovoljni doneski pobirali; še le leta 1891 so uvedli gledališke vstopnice.
Za zabavo društvenikov so skrbele razne prireditve. V mescu oktobru so imeli vsako leto svoj družabni večer, v prejšnjem času »vinsko trgatev« imenovan; večer je bil spojen z gledališko predstavo, petjem, tombolo itd. Da so na pustno nedeljo tudi pust primerno počastili, je pač umevno. Od leta 1888. naprej je bila interna zabava na pustni pondeljek v zvezi z društveno južino.
Obletnico ustanove, dne 26. decembra so razun cerkvene slavnosti še posebej slavili: gledališče, drugi večji nastopi in božičnica. Predsednikov god je zopet dal priložnost za večjo društveno prireditev, katere so se udeležili tudi drugi gospodje duhovniki, mojstri in dobrotniki.
Vsako leto so prirejali člani v družbi predsednika ali njegovega namestnika društvene izlete, krajše na Tetovo popoldne, pa še navadno kakšni drugi daljši izlet, največkrat v Limbuš in Ruše, pa tudi k Sv. Petru m drugo bližino. Leta 1884 so bili v Strassi! in Sv. Vidu na Vogalu, 1886 pri Sv. Urbanu (s službo božjo). Leta 1891 je bil izlet pevskega zbora v Jarenino — seveda z drugimi člani in prijatelji — kjer so celo uprizorili majhno gledališko predstavo na prostem. Takih izletov se je udeležilo večje ali manjše število članov; nekatere krati so udeleženci vlagali gotovo vsoto in so imeli potem skupni obed ali južino.
Tudi resno socialno delo se je v našem društvu gojilo. 1. januarja 1886 se je ustanovila v društvu bolniška blagajna; vsak elan, ki je mesečno vplačal določeno vsoto, je dobival skozi 6 tednov redno podporo v slučaju bolezni ali brezposelnosti. Koncem leta 1887. so začeli s svojo hranilnico (»čebelico«). Od drugod prišli člani katoliških rokodelskih društev so dobili prosto večerjo in stanovanje. Nabirali so prispevke za razne
smotre, leta 1886. so v društvo obesili nabiralnik Vin-cencijeve družbe.
I Leta 1895. so tukajšnji pomočniki ustanovili va-i jeniško društvo, ki se je gotove dneve shajalo v društve-; nih prostorih. Ker pa ni bito potrebnih sredstev, se je : vajeniško društvo leta 1897. razpustilo. S ponosom pa lahko gleda na mariborsko »Društvo katoliških mojstrov«, ki se je tudi rodilo v pomočniškem društvu, se i krasno kulturno institucijo razvito in obhaja prihodnje leto svojo 25 letifico.
Kakor se iz navedenih podatkov vidi, je notranje življenje mariborskega Katoliškega pomočniškega društva bilo v vsem povoljno in je društvo Noje smotre doseglo. Kajpada ni bilo društvo vedno na isti višini Svetovna vojna pa je vrezala v društveno delo velikansko grobelj, ki se bode še le sčasom s smotrenim delom premostila.
3.	Zunanji nastopi
Sicer smo že nekaj zunanjih nastopov v prejšnjem! odstavku omenili, vendar še moramo druge tukaj navesti.
Vsako društvo se zbira navadno pod’ svojo zastavo Zato pa si tudi vsako društvo kolikormogoče hitro na-bavi svojo društveno zastavo. Mariborsko pomočniški društvo rokodelskih pomočnikov v Lipnici. Bilo je ude-rešljivosti takratne predsednice katoliškega gospejnegs društva, gospe Zofije grofice Brandis. Bila je tudi kU' mica pri blagoslovitvi zastave. Eri drugi, po darovm nabavljeni zastavi leta 1868. j« kumovala gospa Katarina Pachner (umrla 14. decembra 1894) tudi predsed' niča katoliškega gospejnega društva.
Dne 9. avgusta 1891 se je ustanovilo novo katolik društvo katoliških pomočnikov v Lipnici. Bilo je ude leženo tudi naše društvo, po 17 članih zastopano. Bilo J1 navzočih osem zastav, med temi nekatere novejše, ki *f bile kajpada lepše, kakor mariborska, ki je bila že " let v rabi. To pa mariborskim članom ni ugajalo in v Lipnici so sklenili, da si morajo novo zastavo nah viti. Pod vodstvom g. podpredsednika Hudovernika * začeli med seboj prispevke nabirati, zastavo so naro<^
lirvatskega Sokolstva, povedati je pa le treba, da je tudi ta proslava pokazala, kako so socialna vprašanja sploh črtana iz programa, in kako so vse obljube »sijajnosti in idile« pri reševanju socialnih vprašanja ne morejo vzeti drugače kot v zasmeh.	;
Velike narodne proslave so umestne in opravičljive' le tedaj, če se da kolikortoliko govoriti o splošnem narodnem blagostanju, če pa o tem ni niti govora, bi pa morale tudi spominske svečanosti imeti nekaj: izraza in značaja brige in čuta za bedne in trpeče. V splošno narodno proslavo je treba pritegniti tudi one, iki trpijo. Trpečim je treba nekaj dati, da jim bo slovesen dan ostal v dobrem spominu. Če se revnim slovesen dan ne vtisne v dober spomin, proslava ni narodna, ampak od \ onih, ki pri njej zaslužijo. Pri zagrebških svečanostih so zaslužili tudi oni, ki so imeli poprej profite od srbsko-hrvatskega spora. ,
Da je izšlo iz državne kase za proslavo najmanj pol milijona dinarjev, je znana stvar, Sokoli bodo še posebej gradili spominski hram ali mogilo, velike svote so se zbrale in izdale še za razne druge svrhe, a nihče se ni spomnil na one potomce kralja Tomislava, ki v Zagrebu nimajo človeka vrednega bivališča ter po kleteh, vagonih itd. stradajo in hirajo. Če bi le en del bogatih prispevkov za slovesnost porabili za siromake in sirote, j če bi mesto moglie ali mesto kakega drugega večjega izdatka postavili hišo za reveže ali ustanovili kako drugo dobrodelno ustanovo, bi spominski dan silno prido-oil na pomenu, vrednosti in trajnosti.
Veliko ljubezen do Hrvatov iz Amerike je v glavnem narekoval tudi apetit po dolarjih. V čast gostov iz Amerike so bile najbolj' okrašene gostilne in trgovine. Mnogobrojne zastave so pele pesem:
»Crven, bijeli, plavi to je dolar pravi----------«
Zagrebški humoristični list »Koprive« je z žgočo ironijo naslikal in opisal veliko ljubezen do amerikan-skih gostov: krčmar priliva več vode v vino, kakor običajno ter povišuje cene, češ, Amerika je itak brezalkoholna država, na jedilnih listih restavracij so jedila izven maksimiranih cen, fijakerski taksa meter kaže dvojno, žepni tatovi so dobili pomoč iz dežele itd.
Po zagrebških listih, ki so že teden dni pred proslavo začeli tekmovati s ploho lepih besed, da dosežejo večjo kolportažo, so se našle prav značilne slike profi-tarske parade ob skrajni socialni krivičnosti. Ker so na primer natakarji v mezdnem gibanju, je eden od listov poln narodnega navdušenja in slovesa smatral za potrebno, opozoriti natakarje, da tisočletna svečanost ne sme biti motena od kakega štrajka ali drugačnega nesporazuma z gospodarji. Cinično se je pri tem še opo- j zarja lo, da je v samem Zagrebu okrog 150 brezposelnih I natakarjev, ki bi lahko bili rezerva za one, ki bi slavnost * moliti, to je, ki ne bi hoteli lačni in beraško plačani iz samega navdušenja delati prenaporne službe.
V drugem listu je zopet ravno v naj slovesnejših dneh izšel sledeči oglas: »Gospodična, ki je voljna vstopili s šefom v intimno prijatelstvo, naj se javi pod to in to šifro, da dobi službo z dobro plačo in povrh še s procenti.« — Spredaj pa je imel ta list lepe besede o člo-večanstvu, o naj slovesnejšem razpoloženju celega naroda, o ljubezni in ponosu, na drugih straneh pa ogorčene besede nad trgovino z belim blagom, pokvarjenostjo itd.
Že marsikaj bi se dalo navesti v dokaz, da je druga stran sijajne medalje — proslave zelo temna — socialno reakcijonarna. — Še danes se na dolgo in široko opisuje — in se bo gotovo še precej časa — kaj je bilo vse
pri čč. šolskih sestrah v Mariboru ,in že 5. oktobra 1. 1. o priložnosti predsednikovega goda so dr. Feuša, Id o celi stvari nič ni znal, društveniki z novo izgotovljeno zastavo presenečili. Blagoslovil je zastavo dne 7. maja 1893 knezoškof dr. Mihael Napotnik, pridigal pa je znani dunajski »apostol mož« P. Abel. Kumovala pa je gospa Frančiška Scherbaum.
Pri vsakem javnem nastopu so se društveniki zbirali pod svojo zastavo. To je bilo pri procesiij na Tetovo v stolnici, prihodnjo nedeljo pri frančiškanih in še včasih pri Sv. Jožefu. Enako so vzeli seboj zastavo na Jožefovo in Štefanovo pri društveni maši in skupnem obhajilu.
Ako se je društvo udeležilo kakega pogreba, je sledilo svoji zastavi. Tako so spremljali k zadnjemu počitku umrle mariborske škofe kot svoje dobrotnike in pokrovitelje; 16. decembra 1894 kumico gospo Katarino Pachner, 7. marca 1891 svojo veliko dobrotnico, gospo Marijo Schmiderer, 27. septembra svojega nekdanjega pevovodjo Avg. Sattnerja, 28. decembra 1890 umrlega starosto Karola Herzog, svojega dolgoletnega predsednika dr. Feuša in še mnoge druge dobrotnike pomočniškega društva.
Ako se je društvo udeležilo kake slavnosti, izven Maribora, je kajpada vzelo zastavo seboj. Tako 6. junija 1892 v Ino-inost, ko je tamošnji predsednik msg. Mayer obhajal svojo petdesetletnico; 8. avgusta istega leta na Dunaju ob priložnosti 40 letnice centralnega predsednika dr. Antona Grus-cha; 25. septembra i. 1. z 8 člani v Lipnico k blagoslovi j en ju nove zastave tamošnjega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov; 16. junija 1902 k dunajski petdesetletnici (6 članov s predsednikom); 1904 v Gradec k 50 letnici tamošnjega društva, 1905 v Ljubljano. Zadnjikrat se je društvo z zastavo udeležilo 70 letnice bratskega ljubljanskega društva.
Zunanji sijaj ni glavna stvar v društvenem življenju; potreben pa je za agitacijo. Marsikaterega podočnika je privedel lep društveni nastop v društvo, ko ni bil popolnoma pripraven za društvo, pa društvo je potem izvršilo svoje delo in pridobilo dobrega člana. Zato pa: Zbirajmo se radi in pridno pod našo zastavo!
sijajno in lepo ter kaj bi bilo lahko še lepše, a še vedno se ne oglasi slaba vest popolnega pozabljenja revežev v slavnostnem razpoloženju. — Igr
iz Slovenije.
POROČILO O DELOVANJU »DIJAŠKE VEČERJE« V
MARIBORU V ŠOLSKEM LETU 1924-1925.
Kakor znano, so se pred tremi leti v Mariboru zbrali prijatelji dijaštva ter so osnovali odbor, ki bi naj skrbel revnim dijakom za toplo večerjo. Ta odbor je pod naslovom »Dijaške večerje« cela štiri leta deloval zelo plodonosno. Zadnje leto je dobivalo, vsak dan 69 revnih dijakov toplo večerjo. iS-melo trdimo, da v Mariboru ni organizacije in ni društva, ki bi bilo toliko storilo za dijaštvo, kakor priprosti odbor »Dijaške večerje.« Zadnje leto je plačal odbor »Dijaške večerje« za toplo dijaško večerjo din. 65.230 :23 para. Ta znesek je bil nabran pri raznih prilikah med dobrosrčnimi dobrotniki dijaštva. Odbor »Dijaške večerje« se vsem dobrotnikom, ki so ga podpirali, tem petom najtopleje zahvaljuje. Posebno zahvalo je odbor dolžan mestni občini mariborski, ki je darovala »Dij. večerji« 10.000 din., in okrajnemu zastopu mariborskemu, ki je žrtvoval v ta blag namen 5000 din.
.»Dijaška večerja« je prvo in drugo leto svojega obstoja dobila zelo izdatno podporo tudi od oddelka za socialno skrbstvo ter je na ta način državna oblast sama priznala, da -»Dijaška večerja«, četudi ni formalno ustanovljeno dru štvo, vrši -med revnim dijaštvom eminentno socialno nalogo ter radi tega zasluži državno podporo. Preteklo leto pa državna oblast »Dijaški večerji« ni. naklonila nobene podpore z utemeljitvijo, da »Dijaška večerja« ni društvo. Poleg tega je še predsednik odbora radi »Dijaške večerje« imel celo opraviti s policijsko oblastjo, ko je nekoč našla v »Straži« ali v »Slov. Gospodarju« poročilo o nabranih darovih za »Dijaško večerjo.« Da take stvari ne vplivajo posebno navduševalno, je jasno. Zato se je odbor »Dijaške večerje« po triletnem delovanju sam razpustil, -prepustivši zanaprej skrb za dijaštvo drugim, -katerim »Dijaška večerja« v sedajni obliki ni -bila po igo-du. Dosedajhi odbor »Dijaške večerje« torej s prihodnjim šolskim letom ne bo več oskrboval revnim -dijakom večerje, veselilo bi ga pa, ako se najde kdo, ki bi to socialno delo vršil v kaki drugi obliki.
Odbor »Dijaške večerje «
Mladinski dan priredi Prosvetna zveza v Mariboru ob priliki otvoritve Katoliškega doma v Šmarju pri Jelšah dne 30. avgusta t. 1. Govori odposlanec Prosvetne zveze g. tajnik M. Kranjc ter en zastopnik moške in ena zastopnica ženske mladine. Spored slavnosti- -otvoritve: 1. Ob % na 9. uro je sprejem gostov na kolodvoru, nato poklonitev na gröbu kanonika Ivand Bohanca, potem pa pohod po tr,gu. 2. Ob 1410. uri sv. maša. 3. Po sv. maši slovesna blagoslovitev doma in otvoritev. Popoldne se vrši javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja. Ne ostajajte doma in ne zamudite tega lepega dne-val Na veselo svidenje v Šmarju pri Jelšah!
Iz šentlenartskega okraja. -Nekdaj smo — pod Avstrijo — naglašali geslo: Svoji k svojim. V Slovenskih goricah smo s tem geslom nemčurskim trgovcem in obrt nikom prizadjali že precej pokore; tudi advokati so čutili, najmanj še dimnikarji, dasi smo tudi proti njim izvajali geslo. Pometali sm-o si večinoma sami. Vloga nemškutarjev, okoristiti se z nezavednostjo množice, se mnogim pijavkam še dandanes obnese. Ljudstvo zna
4.	Društveno gitanje.
O društvenem gibanju' in valovanju ne dobimo -popolnoma natančne -slike sne iz -društvene kronike ne iz zapiskov. Pri izbruhu ognja v društveni dvorani 24. septembra 1903 je bilo vničenih t-udi več knjig in listin, zadnji zapisnik pa enkrat molči 4 leta, enkrat zopet čez 6 let — od leta 1914 naprej.
Pri ustanovnem zborovanju je vstopilo 51 članov. Kronika ob 50 letnici pravi, da je do takrat vstopilo blizu 3000 članov; takratni izkaz- po strokah navaja 2842 članov. Zadnjo vpisno -številko leta 1914. zasledimo 3024. Potem je praznota do leta 1920., ko se je oglasilo 11 članov. 1922. so vstopili tri člani, 1923. 6 članov in dalje še dva. Na ta način bi imeli vseh vstopivših članov ca 3050.
Društveno stanje v posameznih letih je enako težko določiti. Natančne številke imamo le za sledeča leta — pa ne verno, so li to -sami redni ali tudi častni in podporni člani. Leta 1904. je bilo koncem leta 68 članov. Pri policiji pa najdemo -leta 1909: 177, za 1. 1911: 190, za 1. 1912: 90, za leto 1913: 76, za leto 1914: 92 članov, katere pa je bržčas vse vojska požrla. Danes štejemo na papirju 24 -članov.
Glede članstva še so nekateri podatki- zanimivi. Ko je leta 1890. 28. decembra bil pokopan bivši starosta
K.	Plerz-og, so se vsi člani udeležili pogreba: »pri 40«; toliko se jih je tudi zbralo na pustni veselici. 1801. leta je bilo na -novo sprejetih 60 članov. Na občnem zboru leta 1892. je bilo okoli 40 članov; 40 jih je bilo tudi na novo sprejetih in skupnega izleta -se je udeležilo nad 50 članov. Leta 1893: Na pustni veselici je bilo 22 članov, novosprejetih je bilo 33, na izletu 25, pri blagoslovljenju nove zastave pa »okoli 50 častnih in rednih članov«. Tokrat so bili gotovo vsi člani navzoči. Leta 1894: Pustna veselica, 23 članov, izlet čez 20 članov, novosprejetih 33. Iz teh številk se spozna valovanje društvenikov med le--torn; seveda to ne velja samo za mariborsko društvo, ampak primeroma tudi za vsa druga, društva.
Za društveno življenje je tudi zanimiva sledeča statistika članov po posameznih obrt ih. Sestavljena je
liberalne snubače krepko zavrniti, kar vsake volitve pokažejo. Vendar se še gospodarsko ni zadosti osamosvoji-
lo.	Poglejmo pa, kako naši oblastniki, ki so se s pristranostjo vlade vrinili v -okrajni zastop, izvajajo geslo: svoji k svojim-. Za cogetinski del okrajne ceste se je dobavil gramoz poprej pri Kurniku v občini sami. Ker sta dva sinova tega posestnika bila med tistimi fanti, ki so -dr. Lipoldu dali dobro misleč nasvet, naj volilni shod pri Sv. Antonu opusti, Kurnikov gramoz ni več dober, ampak naši kmetje ga morajo voziti dosti dalje po strmini iz Stanetinec, deloma pa tudi od Tu-šaka. Oblastniki se ne zmenijo za to, če se okraj po nepotrebnem, obremeni. Voznike bi seveda radi tudi- svoje imeli, ko bi se jih dobilo tako po ceni. Gospod Gorišek, nimamo nič zoper to, če pošljete kak tovorni avto, da gramoz navozi. Naša živina se nam preveč smili, da se po nepotrebnem muči. Zvedeli smo iz uradnega popravka v »Slov. Gospodarju« kako dolgo ste že v okrajnem zastopu in pri j okrajni hranilnici. To je vse lepo. Bolj bi bili gospodu j popravkarju še hvaležni, če bi nam razodel, kako dolgo ! bo to nelegalno stanje trajalo. Kam nas bo to privedlo. Ceste skozi Brengovo je kmalu bilo konec, komisijonov še pa bojda ne. Denar, ki je bil odločen za nadaljevanje ceste, se v komisijone obrestonosno nalaga; od tega še vaša hranilnica ne bo debela.
Smrt uglednega moža pri Sv. Primožu na Pohorju. Kaj žalostno so zvonili v pondeljek, 17. t. m. naši zvonovi. Spremljali smo k večnemu počitku vrlega našega župljan-a g. Antona Ladinika. Prej že posestnik manjše kmetije, prevzel je pred 4 leti po smrti svojega brata Mihaela celo obširno Ladinikovo posest, ki meri okrog 250 oralov. Za družico skozi življenje si je izbral '1 rezilc o Urlaub in znane in -spoštovane Grešnikove hiše v Kapli. Bil je srečen in vzgleden zakon, žal, prekratke dobe. Zmiraj. neumoren, -povsod in pri vsakem delu zraven, si je rajniki v par letih že lepo uredil gospodarstvo, postavil novo žago, napravil električno moč. Vsled prenapornega dela pa in nepazljivosti se je močno prehladil, dobil pljučnico in vnetje reberne mrene in vkljub skrbljiv-osti domačih ni bilo več pomoči. Žaluje za njim vsa župnija in cerkev, kateri je bil.pri vsaki potrebi rade volje za pomoč. Žalujejo prijatelji in znanci, kateri so ga spoštovali in ljubili vsled njegovih vrlin. Najbrid-kejše seveda občuti ta udarec žena, -dobro gospa Terezija z svojimi otročiči, rav-notako pa tudi še živeča skrbna rajnikova mamica Uršula. — Rajni gospod Anton je bil vesten kristjan in zvest naš somišljenik. — Ob grobu mu je govoril v slovo prisrčne besede domači upravitelj ob asistenci gospodov župnikov iz Kaple in Sv. Antona in g. Sparla iz Mute. — Da, vidimo se nad zvezdami.
Neurje in skrajno slabe ceste. (Dopis od Sv. Primoža na Pohorju.) Da ob teih letošnjih nalivib tudi mi planinci nismo pozabljeni, je jasno. Parkrat že nam je raztrgalo komaj popravljene ceste in pota. Zadnji teden pred Gospoj-nico je poleg grozne plohe udarjala po spodnjem delti občine od cerkve doli- proti Vuzenici tudi huda toča, ki je uničila ajdo in oves. Naše uboge gorske ceste so zopet v stanju, da se Bog usmili. Ako se ne popravlja, ni skoro -moči voziti in tembolj trpijo živina in vozila, zakaj tukaj gre v takem tempu navzdol: butne—rukne—cukne, drk-ne—štrk-ne—crkne, pa je joj! Će pa se z velikim trudom končno -kaj popravi, je vsled nalivov kmalu spet vse raztrgano. Potem pa le vozi lesi In -navrh pa davčna oblast z veliko dohodnino. Ubogi planinci!
Naši cenjeni javnosti v Celju. Te dni pričnejo naši visokoš-olci prodajati po mestu in njega okolici srečke efektne loterije dijaškega podpornega društva v Ljub-
bila- za društveno 50-letnico; od tega časa se -da obrt še samo za 17 članov določiti. V društvu je bilo celi čas od začetka do danes: 456 čevljarjev, 371 mizarjev, 358 ključavničarjev, 313 krojačev, 135 kovačev, 81 kleparjev, po 60 krznarjev in sodarjev, 56 steklarjev, 47 strugarjev, 46 lončarjev, 43 usnjarjev, po 42 brijačev in kolarjev, 37 knjigovezov, po 36 klobučarjev in medicar jev, 35 strojarjev, 33 pasarjev, 32 žicarjev (Eisendreher), 27 sedlarjev, 23 pekov in urarjev, po 22 vrvarjev in zlatarjev, 21 pilarjev, kotlarjev (iz bakra) in pleskarjev, po 20 rokovičarjev in slikarjev, po 19 zidarjev, po 17 glav-ničarjev in stavcev, 16 jermenarjev, 15 barvarjev, 14 milarjev, tapetnikov, 13 dimnikarjev, 11: pleteničarjev, lakirnikov in nožarjev, 10: krtačarjev in pozlatarjev ter vrtnarjev, po 9 puškarjev, mesarjev, slaščičarjev, tesarjev in -orožarjev, po 8 mehanikov, žebljarjev, orglarjev, dežnikarjev in tkalcev, po 6 mlinarjev in fotografov, po 4 komiji, kiparji, medarji, piparji, 3: tiskarji, gum-barji, kamnoseki, suknarji, 2 kotlarja in prekajevavca. Po enem članu so bili zastopani: krojač za ženske obleke, zvonolivar, zaponkar, laborant, kovinski tiskar, izdelovalec modrcev, papirnar, rešetar, srebrar, nogovi-čar, črkoslikar, sobni snaž-itelj, železničar, poduradnik, elektrar in stavbeni tehnik.
K društvenemu gibanju še lahko tudi prištevamo potujoče člane bratskih -društev, ki so prihajali v naše društvo in tukaj dobivali redno podoporo: 20 krajcerjev za večerjo in 10 krajcerjev za prenočišče. Tozadevna zapisnika pa obsegata samo čas -od leta 1892. do 1902. in od 1905. do 1914. Za podporo v našem -društvu se je oglasilo (nekateri so tudi tukaj -ostali) leta 1892: 47, leta 1893:	79,	leta	1894:	80,	leta	1895:	62,	leta	1896:	89,
Leta 1897:	46,	leta	1898?	13,	leta	1899:	34,	leta	1900:	40,
leta 1901:	57,	leta	1902:	78,	leta	1903:	57,	leta	1906:	41,
leta 1907:	16,	leta	1908:	26,	leta	1909:	28,	leta	1910:	21,
leta 1911: 25, leta 1912: 28, leta 1913: 32 in leta 1914: 14.
Že glede tega društvenega ali recimo obče obrtniškega gibanja se skažejo kat. rokodelska društva kot socialna potreba in že samo iz tega vzroka bi jih morali vzdrževati.
(Dalje prihodnjič.)
ljani. Namen te loterije je, gmotno podpreti akademič-no menzo v Ljubljani, katera nudi preko 130 revnim visokošolcem po zelo znižani ceni hrano. Obračamo se tem potom s ponovno prošnjo na našo cenj. javnost, da nihče naših nabiralcev ne odslovi marveč, da da po svojih močeh svoji obolos. Prijatelji katoliške akademske mladine, kupujte srečke, ker edino s tem pripomorete ter omogočite marsikateremu revnemu dijaku nadaljevati njegove študije. V mestu se prodajajo srečke tudi v tajništvu Slov, ljudske stranke in v tajništvu Jugoslovanske strokovne zveze (hotel Beli vol).
Javna zahvala. Kat. omladina je priredila zadnjo nedeljo društveni Met v Slov. Bistrico. Pri tej priliki je nastopil dramatski odsek s šaloiigro »Skriven zaklad« in godba z novimi koncertnimi točkami v dvorani hotela »Beograd«, katero je občinstvo iz mesta in okolice napolnilo do zadnjega kotička. Vsled te izredne naklonjenosti na-pram Omladini se odbor najiskrenejše zahvaljuje ter kliče: Na veselo svidenje drugo leto!
Planinci, pozori V nedeljo, dne 25. t. m., bo služba 'božja na Smolniku med 9. in 10. uro.
Dijaki in učenci osnovnih in meščanskih šol ter gimnazije v Ptuju, pozor! Prodajalnica Tiskovnega društva v Ptuju, Slovenski trg 1 ima v bogati zalogi vse šolske knjige za gimnazijo, meščanske in osnovne šole. Ima tudi v veliki izbiri vse druge šolske potrebščine: zvezke s pivnikom, brezčrtne tudi s podkladkom, črnilo v steklenicah in v sodčku, peresa in peresnike, svinčnike od navadnih do najfinejših, raznovrstni papir, beležnice in notese, šestila, risarske opreme, barvice itd. — Trgovci dobe pri šolskih zvezkih in knjigah običajni popust, kakor tudi šolska vodstva in krajni šolski sveti za uboge učence.
Župni in občinski uradi dobe vse tiskovine v prodajalni Tiskovnega društva v Ptuju, Slovenski trg št. 1. Iz svoje bogate zaloge priporočamo tudi najboljše molitvenike v različnih vezavah, rožne vence, podobe, stenske križe, kipe Srca Jezusovega in Marijinega, Lurške Marije, Brezmadežne, sv. Antona, sv. Alojzija, sv. Jožefa in drugih svetnikov, križce in svetinjice. Kratko, kdor hoče kupiti dobro blago po ceni, naj pride v prodajalno Tiskovnega društva v Ptuju, Slovenski trg št. 1. Povdarjamo, da je naše Tiskovno društvo reg. zadruga z o. z., uživa torej davčne olajšave, tako, da more vsem kupovalcev dajati blago po najugodnejših cenah. — Tiskovno društvo Ptuj.
Dnevne novice.
ZA PENZIONIRANE OROŽNIKE.
INa prošnjo Društva penzijoniranih orožnikov v Sloveniji je poslanec Franjo Ž e b o t poslal ministru financ, notranjih zadev in vojne ter komandantu žandarmerije naslednjo vlogo:
Upit
narodnega poslanca Franjo Ž e ib o t a na g. komandanta celokupne žandarmerije (ministra) v Beogradu v zadevi penzijskih prinadležnosti za žandarmerijske penzijoniste,
G.	komandant (minister)!
Dasiravno je generalni direktor drž. računovodstva izdal na vse finančne ustanove razpis, da spadajo vsi vpo-kojenci — tudi žandarji — ped uredbo o draginjskih dokladah od 1. 9. 1924, objavljeno v »Uradnem listu« za Slovenijo, br. 97, z dne 22. 10. 1924, br. uredbe 306, komanda celokupne žandarmerije ne upošteva tudi vpo-kojerucev po žandarmerijskem fondu. Na žalost dobivajo žandarmerijski penzijonisti draginjske doklade še vedno po zakonu o draginjskilh dokladah od 28. 2. 1922 par. 17, lit. č in par. i24, čeravno je isti zakon na podlagi par. 51 zakona o draginjskih dokladah od 28. 2. 1922 razveljavljen in namesto istega izdelan in uveljavljen citirani zakon od 1. 9. 1924. Po tem novem zakonu prejemajo vsi vpoko-jenci draginjske doklade po kategorijah, razun žandarme-rijskih vpokojencev, kateri brez dvoma spadajo pod par. 5 točka 2 ter par. 11 in 13 uredbe o draginjskih dokladah državnih vpokojencev št, 306 z dne 1. septembra 1924.
Mnenja sem, da spadajo pod določbe te zakonske u-redbe žandarmerijski penzijonisti ravno tako, kakor njih 'kolegi-penzijonisti iz drugih resorov. Kot bivši član finančnega odbora narodne skupščine povdarjam, da sta gosp. minister financ in njegov zastopnik v finančnem odboru pri razpravi o tej uredbi kategorično izjavila, da spadajo tudi orožniški vpokojenoi pod novo uredbo.
Dovoljujem si omeniti, da zapostavljanje žandarmerij-skih penzijonistov zelo nezdravo vpliva na razpoloženje med prizadetimi in narodom sploh. Izjaviti moram, da so se ravno starovpokojeni žandarji-lSlovenci borili za države SHS, a sedaj, ko so penzijonirani, pa morajo trpeti pomanjkanje in nepravdo.
Dovoljujem si g. komandanta vprašati:
ll.	Ali so Vam znane razmere, v katerih živijo ubogi ž a n d ar ji-p enzi j o n i st i ?
2.	Je-li Vam znano, da dobivajo penzijonisti-žandarji draginjske in družinske doklade še vedno po starem zakonu iz leta 1922 in ne po novi uredbi od 1. 9. 1924?
3.	Ali ste voljni, izposlovati pri kompetentnih resorih, da se bo uredba za draginjske doklade penzijoniranim žan dar jem z dne 1. 9. 1924 tolmačila tako, da bo veljavna tudi za penzijonirane žandarje?
4.	Ako pa to absolutno ni mogoče, ali ste pripravljeni čimprej predložiti ministrskemu svetu nujni predlog, da se tudi za te vrste penzijonistov uveljavi uredba od 1. 9. 1924, oziroma, da se pravično regulira draginjske in družinske doklade penzijoniranim žandarjem?
Z ozirom na izvanredno nujnost te zadeve si dovoljujem prositi za nujni pismeni odgovor, kalkor določa poslov nife narodne skupščine.
Z izrazom osoibitega spoštovanja beležim
Franjo Žebot, nar. poslanec.
Originalno iz tir j a van je državnih dolgov. Angleško poslaništvo v Beogradu je kupilo pred; kratkim časom na Vračaru obsežno stavbišče, kjer bo pozidalo svojo lastno palačo. Angleško zunanje ministrstvo je od- ' obrilo kupno pogodbo ter poslalo v Beograd tudi denar, i Ko je pa došla cela zadeva pred sodišče, da se namreč i prenese kupljene parcele na ime angleškega poslaništva, j so videli, da znaša prenosna taksa nekaj stotisoč di- j . narjev. Poslanik je o tej taksi obvestil ministrstvo v Londonu in prosil še za pošiljatev te svote. Ko je pa zaprosilo angleško ministrstvo za naknadni kredit pri finančnem ministru, je ta enostavno odgovoril: Dobro, | prenosnina se naj enostavno odbije od dolga, kojega ' nam dolguje kraljevina SHS. Na eni od zadnjih sej' na- ! šega ministrskega sveta je vlada sklenila, da bo ona [ plačala prenosno takso prvostepenemu sudu za mesto Beograd.
Vozne ugodnosti za dijake, ki so člani Ferijalnega Sa j I veza. G. minister za promet je na prošnjo Ferijalnega sa- j veza odobril z odlokom Ml. iS št. 25.789 iz dne 15. VIII. i I 1925, da velja povlastica za K vozno ceno dijak om-udom j Ferijalnega saveza do 15. sept. t. 1. Dijaki, iki imajo legitimacije Ferijalnega saveza, zopet dobijo pri potniških blagajnah četrtinske 'karte brez nakaznic od železniške direkcije.
Zagrebški trgovci z dekleti pred okrajnim, sodiščem.
V Zagrebu se je začela pred okrajnim sodiščem obravnava proti že večkrat opisanim trgovcem in. trgovkam z dekleti. Dosedaj jejugotovoljeno, da je bilo od teh brezvestnežev upropaščenih 27 deklic.
Osebna nesigurnost v Hercegovini. V eni zadnjih šte vilk smo beležili, kako sta se muslimanska poslanca Salih Baljič in dr. Spalho brzojavnim potom cbrnila na vlado, naj ta vendar poskrbi za javno varnost ubogih muslimanov in to pred vsem v okraju Gacko, Kakor javljajo, uganja zločine številnih ubojstev nad seljašfcimi muslimani razbojniška četa Maje Vujoviča. Tolovaj Vujovič je pribežal ,iiz Črnegore v Hercegovino pred tremi leti, ko so oblasti očistile Črnogoro razbojniškega hajduštva. Skozi dobo treh let že ubija ta hajduk hercegovinske muslimane in do danes ga niso spravile pod ključ oblasti. Svoje delovanje je Vujovič omejil na okraje: Gacko, Nevesinje, Bi-leč in Stolac. V teh okrajih Vujovičevo bando večkrat vidijo in ona edina je povzročiteljica krvave 'kronike med muslimanskim seljaštvom. Dosedaj je izvršil Vujovič v Hercegovini s svojimi pomagači 40 ubojev in sicer je eden groznejši od drugega. Da bi svoje zločine vsaj nekoliko o-pravičil, trdi, da jih vrši iz političnih razlogov. Pri ubitih žrtvah so našli večkrat od Vujovičeve neuke roke popisane lističe z žigom: Komitet za osvoboditev Črne gore. Pred dnevi so se odpravljali muslimanski seljaki iz sela Bohora v 'gačkem okraju, da bi se podali proti domu s poljskega dela. Naenkrat je navalil na nje Vujovič s svojimi banditi in začel streljati med nje brez vsakega povoda, Kmetje seveda niso imeli orožja, ker v Hercegovini ne dobi nikdo orožnega lista, ako ni radikal, so si nameravali rešiti življenje z begom. Hajduki so ustrelili tri muslimane in 8 volov, katere so seljaki gonili s polja proti domu. Po končanem streljanju so oropali ubite in še požigali kopico, ki je vsebovala 350 m3 sena. V že omenjenih okrajih je čisto upravičeno zavladala med kmetskim prebivalst vom grozna panika. Muslimanski klub se je obrnil v svrho zašičite teh ubogih muslimanov tudi na ministra Pavla Radiča, ki je Hrvat!
Smrtne obsodbe v Sarajevu. Sarajevsko sodišče je obsodilo te dni na smrt Nedeljka Mitrinoviča, ker je umoril svojo ženo. Zločin je storil lansko leto. Svojo ženo je zadavil ter jo vrgel v jarek, misleč, da jo bodo požrli volkovi, katerih je obilo v njegovem kraju. Truplo pa so kmalu po zločinu odkrili pastirji, ter obvestili orožnike, ki so zločinca retirali. Mitrinovič se je nahajal dalje časa v blaznici, kjer so zdravniki preiskali njegovo duševno stanje ter ugotovili, da je za zločin odgovoren.
Žito zadušilo otroka. V Biličaniih v Dalmaciji se je te dni zgodila težka nesreča v hiši kmeta Pavla Švelja. Nad sobo, kjer so spali otroci, je imel kmet shrambo za žito. Zo noči se je strop nenadoma udrl in žito se je vsulo na speče otroke. Enega so še srečno rešili, dva otrclka pa sta se v žitu zadušila.
Zopet poneverba na beograjski pošti. Beograjska policija je vtaknila pod ključ dva poštna uradnika Steviča in Radosavljeviča radi poneverbe, ki znaša 100.000 dinarjev. Oba aretirana sta poneverbo priznala. Sprejemala sta od strank denar, a ga nista oddavala v glavno blagajno, ampak v svoj žep.
Nekaj statistike iz beograjske univerze. V letošnjem poletnem semestru je bilo na beograjski univerzi vpisanih 5645 slušateljev in od teh na juridični fakulteti 1602, na filozof ični 1481, na tehnični 1465, na medicinski 828, na poljedelski 198 in na bogoslovni 71.
Izčrpana kvota za izselitev v Ameriko. Konzul Zjedin-jeniih držav Severne Amerike je Obvestil ministrstvo za socijalno politiko, da je kvota za izselitev naših državljanov v Zjedinjene države Severne Amerike za leto 1925 in 1926 že izčrpana. Letos je dobilo dovoljenje za izselitev 210 oseb, ki so vložile prošnje že pred dvemi leti. Do konica leta 1926 se ne bodo vidirali izseljeniški potni listi, razen pri potnikih, ki ne spadajo v izseljeniško kvoto, 'kot so 'turisti, misijonarji, dijaki in žene ameriških državljanov.
Dijakom in staršem pripiiLOČata Tiskarna sv. Cirila in nje podružnica v Aleksandrovi cesti št. 6 šolske knjige za vse šole kakor tudi svojo bogato zalogo vseh šolskih potrebščin. Podjetje se bo potrudilo za ceno, točno in solidno postrežbo. Ker je ob začetku šolskega leta naval na prodajalno vedno silno velik, zato vljudno prosimo cenj. gg. dijake in njih starše, ki stanujejo V Mariboru, da -se oskrbijo s knjigami in šolskimi potrebščinami že zdaj pred začetkom šolskega leta ter se na ta način pozneje izognejo dolgotrajnemu čakanju.
Na tisoče in tisoče gospodinj uporablja pri pranju samo milo »Gazela« in to že leta in leta. Ali ste tudi Vi med njimi?
Iz Maribora.
Škandalozni tobak. Pri nas, kjer raste najboljši tobak v velikih množinah, so škandalozni tobačni izdelki, zlasti pa takozvani boljši cigaretni tobak v škatljah in paketih, sedaj dosegli svoj višek. Neretvanski tobak v paketih po 20 gramov za 6 dinarjev in tudi v škatljah po 100 gramov, je n. pr. skozinskoj plesniv, da ga ni mogoče pušiti, in da bi človek, če bi premagal neznosen smrad in žgoč okus, gotovo stavil zdravje v veliko nevarnost, k plesni-vosti dragega tobaka se da sklepati, da se po raznih tovarnah in magacinih s tobakom približno tako postopa, kakor na kmetih s slabšo' steljo za živino. Tobak se pusti gotovo nekje ležati na mokrem, plesniv se že zbaše v pakete in škatlje ter ostane paketiran zopet na takem mestu, da do konca splesni. Zanikernost in brezvestnost pri opravljanju S' tobakom in s tobačnimi izdelki ne pozna nobene meje. Kadilci iiz dna duše želijo, naj bi tak tcbak in take cigarete kadili vsaj za en mesec gospodje ministri in pa višji funkicijonarji 'v monopolski upravi, potem bi zanikernost, ki močno ogroža zdravje, gotovo prenehala. —tgr.
V zavodu čč. šolskih sester v Mariboru je bilo na praiz nik Marijinega Vnebovzetja preoblečenih 23 mladenk. Celo slavnost je vedri mil. g. prelat dr. J. Tomažič, ki je v vznesenih besedah navduševal mlade neveste za vzore redovniškega poklica: Nove sestre so: Rudolfina, Sajtl Agata iz Št. Lenarta; Teofila, Rojnik Franja iz 'Braslovč; Marija, Hutter Zofija iz Globasnice; Terezina, Pibernik Mihaela iz Motnika; Karla, Vrečer Helena iz Pečovnika pri Celju; Baldomira, Podrič Tereza iz Sv. Križa pri Kostanjevici; Odrla, IKoren Marija iz Sv. Frančiška Ksav.; Kornelija, Bulc Ana iz Mirne; Velemira, Jurkovič Katarina ;iz Fare pri Kočevju; Filipa, Marzelj Marija iz Šmartna pri SloVenjgradcu; Notburga, Jama Marija iz št. Vida pri Lju hljani; Mateja, Vidmar Ljudmila iz Begunj pri. Cerknici; Romualda, Štrekelj Franja iz Dobrove pri Ljubljani; Blago slava, Rojc Pavla iz Žuženberka; Klavdija, Kunstek Eliza iz 'Stoperc; Maksima, Benedek Marija iz Selce; Evalda, Frangež Genofeva iz Hoč; Evarista, Belšak Barbara iz Sv. Barbare v Halozah; Vilibalda, Miklavčič Ivana iz 'Poljan; Konizolata, Lavrič Magda iz Gore pri Sodražici; Blaženka, Slapnik Apolonija iz Vranskega; Favstina, Kunšek Matilda iiz Št. Lenarta pri Brežicah; Irmina, Lešnik Marija iz Žalca.
Na slovesno blagoslovitev zastave Marijine družbe v stolnici se vabijo vsa krščanska društva iz Maribora in iz okolice. Slavnost se vrši v nedeljo:, dne 25. t. m., ob 6. uri zjutraj v stolnici.
Strela jo je ubila. Včeraj je prihrumela krog ene ure popoldne močna nevihta nad Mariborom in okolico» Nevihta je bila kratka, a med neurjem je strela večkrat urezala v mestni park in v strelovod hiše v 'Gregorčičevi ulici. Še pred nevihto je prinesla 25 letna Pavla Rozman iz barak v Magdalenskem predmestju kosilo svojemu možu, ki je zaposlen pri kopanju temeljev za novo hišo na Kralja Petra trgu. Ko je mož pojedel in je začelo grmeti, se je Pavla odpravila urnih korakov proti barakam, da bi utekla nevihti. Komaj je prekoračila železniški tir pri magdalenskem parku, je urezalo v revo v sredini ceste. Pavla je obležala pri priči mrtva. Pavla Rozman je v letošnjem poletju že druga smrtna žrtev strele v magdalenskem predmestju.
Preložena veselica. Ker se veselica Izobraževalnega društva v Krčevini vsled deževnega vremena ni mogla vr šjti, bo ista v nedeljo, dne 23. t. m., v prostorih našega društvenifca g. H en, gostilničarja v Krčevini. Ker je morebitni dobiček namenjen ,za zgradbo novega društvenega doma, so vsi prijatelji in somišljeniki i.z mesta, in okolice uljudno vabljeni! — Odbor.
Mesečno predavanje ima Kat. prosvetno društvo v Melju v nedeljo, dne 23. t. m., ob pol 6. uri zvečer. Vsled važnosti predavanja se uljudno vabijo vsi člani društva, ter vsi, ki se zanimajo za naše društveno delovanje v Melju. Torej vsi katoliško misleči Meljčani k predavanju!
Poselska zveza ima četrto nedeljo v mesecu., dne 25. avgusta, ob 4. uri popoldne, svoj mesečni sestanek s predavanjem. Vse članice agitirajte za obilno udeležbo! — Odbor. ,
Zdravniška vest. Po večletnih specijalist ičnih študijah na otroških klinikah v Parizu in 'kot asistentinja na dečji kliniki univerze v Strasbourgu se je vrnila g. dr. Valerija Valjavec in ordinira v Mariboru, Maistrova ulica 13.
Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru sklicuje za četrtek, dne 27. I. m. društveni shod ob 8. uri zvečer v Götzovi dvorani. Ker so na dnevnem redu razna važna vprašanja, se društveni člani pozivajo k čim obilnejši udeležbi, člansko izkaznico je pri vhodu pokazati, brez te je vstop brezpogojno izključen.
Pričetek šolskega leta 1925-26 na drž. moškem učiteljišču v Mariboru; dne 31. avgusta ponavljalni in naknadni izpiti, dne 1. septembra vpisovanje in sprejemni topiti za I. letnik, dne 5. septembra vpisovanje v vodniške razrede ter v II. do IV. letnik. — Ravnateljstvo.
Drž. žensko učiteljišče v Mariboru. Ponavljalni .topiti se bodo vršili dne 29. in dne 31. avgusta od osmih dalje. Vpisovanje v I. in ostale letnike bo pp’ 1. septembru. Dneva še minister prosvete ni določil.
Književnost.
Metodika katoliškega verouka. Priredil prof. Janez K. Vreže. Cena broširani knjigi 16 din. Strani je 72. izdala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Istinito praktične metodike katoliškega veronaiuka doslej nismo imeli-
21. avgusta 1925.
»NAŠA STRAŽA«.
Stran 5. *
V tej stroki je sicer izšlo več knjig, ki so pa večinoma tako obremenjene s teorijo, da pride praktični del, najvažnejši za veroučitelja, jedva nekoliko do veljave. Pričujoča knjiga je res predvsem in v prvi vrsti praktična. Ima seve tudi teoretični del, ali teorija se omenja v prav kratkih in preglednih ipotezaih in še ta je prežeta s praktičnimi migljaji. Največ prostora torej zavzema praktični del, ki prikazuje in obravnava učne načrte, govori o pripravi na sv. mašo, spoved in prvo sv. obhajilo, pove, kako. je treba rav nati z nazorih in ki poda ob koncu za učitelje, ki polagajo usposobljenostni izpit, izčrpno navodilo za izpit iz vero-nauka.
Vsa metodika kaže, da jo je spisal praktik, in sicer praktik, ki se je dolgo vrsto let bavil s proučavanem otroške duše. Zato pa je prikazana snov priprosto, prisrčno in, kar velja največ, neposredno v šoli uporabljivo. Glavni del lične knjižice tvori po mojem mnenju potrebni učni načrt za 1. šolsko leto osnovnih šol. Učno gradivo je razvrščeno po učnih urah in učnih enotah za celo 1. šolsko leto! najtežje verske ‘resnice so podrobno in temeljito razkazane, pri drugih je samo kratko, jedrnato navodilo. Celo to poglavje izpričuje, s kakšno ljubeznijo in spretnostjo se je poglobil pisatelj baš v to delo, in da je tu ustvaril nekaj, česar zaman j iščemo po drugih metodikah verouka, ker se prav rade izognejo temu najtežjemu nauku. Pcdrobni učni načrt za 1. šolsko leto sam zasigura tej metodiki trajno veljavo. Vsak veroučitelj bo s pridom uporabljal, kar najde v knjigi. Pa tudi ostala poglavja delajo čast marljivosti in učni spretnosti pisateljevi. Osobito ljubka je priprava na prvo sv. obhajilo. Navodilo za usposobljenostni izpit učiteljev je novost, 'ki je ni najti v običajnih metodikah veronauka. Sedaj bo učiteljskemu kandidatu priprava na izpit lahka in prenehala bo tožba, da ni bilo za pripravo primernega vodnika. Vse v vsem priporočamo metodiko veroučiteljem in učiteljem. Nihče je ne bo dal iz rok, ne da bi imel od študija obilo koristi.
V založbi Ig. Kleimiiayr in Fed, Bamberg, d. z o. z., v Ljubljani je izšel prof. Kapusov »Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol«. Knjigo odlikuje predvsem metodično sestavljen splošni del, ki je v dveh poglavjih. 1. Poglavje obsega snov za 1. razred, drugo pa za 2. razred (na osnovni mnogoštevilni; jasnih slik zalo spretno pojasnuje one pojme, brez katerih je opis posameznih rastlin nemogoč. Prvi (del knjige obsega poleg najbolj navadnih brezove Inih rastlin še 70 družin cvetnih, ki jih je opisal avtor preprosto, a temeljito lastnosti vsake družine je pojasnil na tipičnem občno znanem primeru ter pridejal opisu tudi sliko. Rastline, ki so v biološkem in sistematičnem oziru važne, pojasnjuje v celoti in deta (ji h umetniško izvršene, eetyerobarvne podobe, ki predstavljajo 15 rastlin, med1 njimi 3 vrste orhidij, preslico, mah in štiri vrste gob. Poleg podob ima knjiga še 232 navadnih slik v tekstu, ki so, kot splošno ves tisk, čiste in jasne. Med slikami prevladujejo take, ki jih še ni bilo v naših knjigah. Splošno je oprema knjige,, ki je trdo vezana, prvovrstna, dasi je cena 65 D v primeri z drugimi, neilustrovanimi povojnimi knjigami nenavadno nizka. Dodatek, ki zaključuje knjigo, ■obsega navodila za herbar, seznam redkih jin zato po zakonu zaščitenih rastlin, seznam rastlin po dobi raz-evitan ja in slo vensko lati nski imen ik. Da j e . avtor zamenjal nemška imena predvojnih izdaj s srbohrvatski-nii, je umevno in hvalevredno. Knjiga je dobila oblastno odobrenje in je upeljaa kot učna knjiga na vseh zavodih že za leto 1925-26.
LISTEK.
Mali svef naših očetov.
Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
42
»Filozofiramo, don Giuseppe«, je rekla Luiza po prvem pozdravu. Pridite in povejte še vi kakšno lepo svojo misel!«
Don Giuseppe se je popraskal za tilnikom, potem pa nekoliko obrnil glavo proti inženjer ju ter pogledal kakor človek, ki nekaj želi, pa si ne upa prav reči. Nato pa je izustil cvet svojih filozofskih idej:
»Ali ne bi bilo boljše, da bi eno vrgli?« *
Franco in stric Peter, srečna da sta se rešila Gilar-donijeve filozofije, sta z vesljem sedla z župnikom k mizici.
Ko je ostal sam z Luizo, je profesor tiho rekel:
»Včeraj je odpotovala gospa markiza.«
Luiza, ki je vzela Marijo v naročje, je strastno pritisnila svoje ustnice na njen vrat.
»Mogoče«, je nadaljeval profesor, ki ni nikdar znal brati v človeškem srcu, niti zadeti prave strune, »mogoče, sčasoma ... šele tri leta so sedaj . . . mogoče bo vendar prišel dan, ko se bo vdala.«
Luiza je dvignila obraz z Marijinega vratu. »Mogoče da,« je rekla. Profesor je razumel, sledil je slabemu notranjemu glasu, ki mu je narekoval neprimerno besedo v neprimernem trenutku in namesto, da bi nehal govoriti o tem, je vztrajal še dalje, »Mogoče, če bi ®K>gla videti Marijo!« Luiza je pritisnila na svoje prsi otroka in pogledala profesorja tako ošabno, da je portal ves zmeden in rekel: »Oprostite.« Marija, ki jo je ®ati tako tnočno stisnila, je pogledala mater, ki je
j imela takoj tuj izraz; postala je temnordeča , stisnila ustnice, potočila dve solzi in zaihtela.
»Ne, ne, dragica« je nežno zamrmrala Luiza, »bodi pridna, bodi pridna, ti je ne boš nikdar videla, ti!«
Ko je potolažila otroka, je hotel profesor, ki je bil ves zmeden vsled misli, da je storil nekaj napačnega, da je razžalil Luizo, ki jo je smatral za nadčloveško bitje, vse razjasniti in se opravičiti, a Luiza mu ni pustila govoriti. »Dovolj, oprostite«, je rekla in vstala. »Pojdimo giedat igro.«
(Dalje prihodnjič.)
Posredovalnica za zamenjavo in oddajo stanovanj, najem in prodajo posestev: »Marstan«, Maribor, Rotovški trg.	389
«XXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Mestni hranilnici v Mariboru
oddaja
zgradbo dvonadstropne stanovanjske hiše v Mariboru.
Načrti., .stavbeni pogoji itd. se dobijo na vpogled pri avnateljstvu hranilnice v Orožnovi ulici št. 2 ob uradnih dnevih od 8. do 12. ure.
Pismene ponudbe j-e predložiti ravnateljstvu do dne
28.	avgusta 1925 do 12. ure v zapečatenih kuvertih.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Mariboru si pridrži pravico, oddati stavbo ne glede na višino ponujene svete poljubnemu stavbeniku.
(Maribor, dne 20. avgusta 1925.	388
Mestna hranilnica v Mariboru.
M M	MM H ' f
Kavarna »Mestni park«. Vsak dan svira znani Šla-ger-Trio »Santo-Ledovskii-Šimek« od 21. do 1. ure in popoldne (pri lepem vremenu) od 17. do 19. ure.
Trgovski lokal v Dolgo šah št. 50 pri Mariboru se dà v najem.	385
Mestni zdravstveni nadsvetnik
Or. Albert Leonhard
strokovni zdravnik za 'ženske bolezni., fizilcoterapeutični
institut
Maribor» Aleksandrova c.t4
telefon 178,
ordinira ob delavnikih: predpoldne od /49. do 10. ure, popoldne ob /415. do 16. ure (143. do 4. ure).
Irmin Kllinger
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg 9,
Univ. med.
Dr. Valerija Valjavec
specijalistima za otroške bolezni, em. asistentinja na pe-diatriški kliniki univerze v Strasbourgu,— ordinira v
Mariboru» Maistrova ul. 13
od 11. do 12. in od 1. do 16. ure.
j
j Jabolka, slive in orehe
i kupim po dnevni ceni vsako množino in vsake vrste, ka-! kor tudi lesnike za sadjevec. Ponudbe: Franjo Rudi, eks-! port sadja., Maribor, Aleksandrova cesta 35.	382
I	*<
I
! ^a«aEEaa«naaMnaanatst^»^aigsaHaaffit
s	/
Ì Klobuke, čevlje, perilo, dežne plašče, dežnike, kravate^ nogavice itd.
kupite najugodneje pri
Jakolb
MaFiboFi Grl a» imi	2.

Kupujte samo prvovrstno
: domačo svinjsko mast :
znamke JL Po znamke j Lastni izdelek tvrdke
Janko Popovi! v Llubliani.
Najnižje cene!	Solidna postrežba!
Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg.
!
Kašelj in hripavost
preženete takoj s svetovnoznanim
Za čudoviti učinek prevzamemo wako sigurnost. Trajnost dve leti. Naroča se pri: Fran Voršiču, Zagreb I — 391, za 53 D (vštevši usnjeni etui in poštnina). Zahtevajte obširni prospekt!
MERCEDES
pisalni strei.
Ivan Legat, Maribor,
specijalist za pisarn, stroje
Vetrinjska ulica 30
telefon 434.
Yelesajm: LjnDJlana, par. „E S9“
/
»1 mnogi Selijo Kristusove po? ob's (lorpw i), D» BistreNs ljudem, jih je oskrl k Tisk*™» «V. Ciril* T Mariboru, k r se dobijo po »le«* decito c nah: 83 cm »eliki po 330 D, 73 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki 700 im 800 D,
00	cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 850 0 in po 1280 D, 120 cm velik po 1700 D.
Stenski križi
t leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost SO cm po 43 im 77 D, 85 cm po 55 !n $0 Đ, 60 cm po 77 in 100 D, 33 cm po 88 in 113 P 40 cm po 140 D.
Stenski križi
• fovfnasto podobo stanejo v ranil veliko» «tih po 4, 19, 18 in 84 D.
Stoječi križi
1	fcovinasto podobo Stanejo v ranil veliko» sti Ì in izpeljavah po 88, 84, 88, SO in 88 D.
Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, ktdor krike potrà» huje, naj kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru.
Žeblji la normalne in ozkotirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, lei it. 1, žeblii si čevlje, Spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave. Železne brane. Zobje za brane. Kljuke za podobe, ad, cen žlebe 1.1. d, Vijaki z maticami Podložne pločice. Matice. Zakovice za tenderie, kotle, sode, mostove, ploSemno, koksa itd, Vijačni čepi. Verige.
MBS SB atti S3 mi
? Marinom
Za poljske križe
j FOPR&V1L&
! MEHANIK IVAN LEGAT
specialist za pisarniške stroje
j	MARIBOR
j; samo Vetrinjska ulica 30.
■ Telefon št. 434.
j	4 - '•
! S ■ BHB K SE S3 MBS KS lg SH
IBHI
ES M n
v M
Sirite Jašo Stražo !
«HnnHBBBBHinaianaiannHniHPBRHnranifi
Orgljarsti mojster
JosipBrandlMaribo?
Strossmayerjeva ulica 5.
najboljše in najvarnejše
pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici t Mariboru,
Stilna ulica št 6	r.nn.z,	Stolna ulica št 6
ki obrestuje hranilne vloge po
s% in JLO%
Lipsijski (Leipziger)
velesejm
v lesemi 1925.
Od 30, avgusta do 5. septembra.
Tehnična razstava: od 30. avgusta do 5. septembra. Tekstilna razstava: od 30. avgusta do 3. septembra.
Najvetii in najstarejši mednarodni velesejm sveta 1
Enako važen za razstavi jalce in kup cel
Prijave sprejema in pojasnila daje častno službeni zastopnik:
IH. STROHBSCH, Maribor, Gosposke at 19.
ozirom* po dogovora,

Kdor v „Nasi Straži“ oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
«s ena m e
B IB B
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
Pism*: Žebljarska zadruga, Kropa (Jugoslavija),
Telefon interurban Podnart, '
Brzojavke: Zadruga Kropa,
Val v nato stx-otso «padajobi žaleznijizfelfel »o vzoveih in vabah najoanaja. M?* Ilnafevovaai oeniki ne vaipolagot — Pvodaja sama ne dabaloltvgovoam.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Psrtruasiitea v Marinare#
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, llllrfit Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu;
PooUaiieat prodajalec «reck drtarae raw* toterije«,
. i Tisk: Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Za konzorcij »Naše Straže«: Vladimir Pušenjak.
Urednik: Januš Goleč.