Koroški UPOR Praprotnic (CD, 2016) in o angažirani uporniški pesmi v današnjem c ˇasu Franc Križnar franc.kriznar@siol.net 57 Ocene Nova plošča z repertoarja uporniških pesmi predstavlja hkrati tudi nov (koroški, avstrijsko-slovenski) vokalno-inštrumental- ni ansambel Praprotnice. Sestavlja ga pevski inštrumentalni tercet: Hanca Pörtsch, Irene Strasser in Rozka Tratar Sticker ob harmonikarski spremljavi Georga Errensta. Pri snemanju plošče so (umetniško) pomagali še Dietmar Pickl, ki recitira pesem Widerstand/Upor našega koroškega poeta Andreja Ko- kota (1936–2012), pevka Katarina Juvančič (odpoje Češnjev cvet), Dejan Lapanja (kitara) in Lan Sticker (tolkala). Gre za programski Upor. T a prinaša niz 16 v glavnem prirejenih pesmi ne slovenske, temveč kar evropske in celo svetovne provenien- ce. Gre za Upor z veliko začetnico, za sicer kar precej prirejen, prilagojen opus. Tega lahko presodimo vsaj po priredbah in iz- vedbah popularne Apihove Bilećanke (nastala je 1. maja 1940 v taborišču Bileća), asturske oz. španske Asturiane/Na oknu glej obrazek bled, ki je pri nas najbolj popularna v obdelavi oz. pre- vodu in prepesnitvi Mitje Ribičiča (jesen 1942), slovenski par- tizanski pesmi, ki je nastala po nemškem napevu (Still ruht der See) Počiva jezero v tihoti, aktualna med delavskim razredom že v času (1. svetovne) vojne in ki ji je novo besedilo navdih- nil Mitja Ribičič idr. Večini pa je skupna enostavnost, kratkost (največ so to formalno eno-, dvo- in tridelne /male/pesemske oblike) in kitične pesmi. Besedila so vsakič najmanj tako po- membna kot sama muzika. Zdajšnji avtorji, prireditelji, avtorji besedil in glasbe (gre za nova dela) Praprotnic so vse svoje posnetke obarvali zabavno. Vmes slišimo tudi recitacijo dvojezičnega Kokotovega Wieder- stand/Upora, ki ga recitira D. Pickl. Seveda vokal s harmoniko prednjači, saj je hkrati to tudi najbolj razpoznavni znak vseh uporov. Kljub temu da je popotnica tej vokalno-inštrumental- ni zasedbi mladost in svežina, pa le lahko rečemo, da so vsi štirje izvajalci tovrstni repertoar povzeli po kar več uporih na Koroškem; tudi v zadnjem, med 2. svetovno vojno, saj Korošci niso držali križem rok in zagotovo je zdaj tale hommage neke vrste odsev tistih časov tako v prevzeti slovenski kot tudi šte- vilčni internacionalni odporniški pesmi. Pa ne gre za nikakr- šno idejno ali celo ideološko politikantstvo, politiko, kajti ume- tnosti, kot sta literatura/beseda in glasba/napevi, temu vseskozi oporekajo; v vseh in tudi teh danih primerih gre zgolj in le za umetnost. Ta je tudi na tej plošči (v trajanju slabe ure) poleg izvirnih slovenskih napevov in besedil posegla še daleč onstran vseh koroških/slovenskih in tudi čistih avstrijskih (nemških) umetnin te vrste: Trije rdeči žvižgi so doma kar na Koroškem (bes. Heinz R. Unger, Sonja Wakounig in K. Juvančič, glasba Willi Resetarits, prir. G. Errenst), Sotiris Petrulas je posvečena istoimenskemu grškemu novodobnemu junaku (1965; glasba Mikis Theodorakis in G. Errenst), Apihovo Bilećanko je prire- dil G. Errenst, čilska Pesem Marta Ugarte je tudi novodobna, 58 Koroški UPOR Praprotnic (CD, 2016) in o angažirani uporniški pesmi v današnjem c ˇasu umetnosti, v njunih posamičnih in skupnih umetnostnih ele- mentih. Pesmi pa so zdaj seveda tudi v sociološkem pogledu povsem drugačne, kot pa so bile ob nastanku na različnih kon- cih sveta, četudi je osnovno sporočilo upora še vedno njihova primarna funkcija. V teh novodobnih avtorskih, aranžersko- -priredbenih prijemih poslušamo ves omenjeni repertoar v novih, praviloma zabavnih preoblekah, sta pa v teh »novih« podobah beseda in napev še vedno v ospredju. Njihova sku- pna sporočilnost pa je zato sveža, še na nov način provokativ- na, taka, kot je bila njihova primarna funkcija v tistih časih. Ansamblu, ki je tudi novodoben vse od leta 2012/13 z nekaj spremembami (v ženski pevski zasedbi), je omenjena plošča lahko v ponos. Poleg nekaj tovrstnih in večjih zasedb in solistk oz. solistov, kot so npr. Partizanski pevski zbor Ljubljana (ust. 1944, dirigent Franc Gornik), Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič« (ust. 1972; zborovodkinja Pia Cah), ženski pevski zbor Kombinat (ust. 2008, vodja Mateja Mavri), pevska solistka kantavtorica Ksenija Jus idr., so tu zdaj še Praprotnice, ki onstran druge (severne) meje, pa vendarle na enotnem (slo- venskem) etničnem ozemlju, gojijo tovrstni repertoar. Omenjeno ploščo so pomagali postaviti »na svetlo« še D. Lapa- nja (snemanje, zvočna obdelava & mastering), Nadja Pörtsch (oblikovanje in ovitek), K. Juvančič (slike) in Slovensko prosve- tno društvo Edinost iz Škofič & Roža v Šentjakobu (kot lastnik omenjenega medija & izdajatelja; www.praprotnice.at). saj izhaja iz časa terorja Salvadorja Allendeja (glasba Sergio Ortega in G. Errenst), iz popularnega judovskega repertoarja klezmer izhaja portugalska Gråndola, vila morena (1974) an- tifašističnega poeta Joséja Afonsa kot himna revolucije nagljev (glasba J. Afonso in G. Errenst), ameriška je uporniška pesem Na kateri strani si? (bes. Ani DiFranco, Occupy in K. Juvančič, glasba Florence Reece in G. Errenst), Češnjev cvet je avtorsko in izvajalsko delo K. Juvančič, D. Lapanje, Marjana Stickerja in v priredbi G. Errensta, iz (2. svetovne) vojne je tudi ruska Žu- ravili, ki je svojo popularnost dosegla šele v sredini prejšnjega stoletja (1968; bes. Rasul Gamuatov, glasba Yan Frenkel, prir. G. Errenst), kot že njen naslov pove, Aušvicate hin kher baro, gre za v taborišču smrti Auschwitzu (1944) nastalo pesem (bes. Ružena Danielová, glasba G. Errenst), asturska oz. španska je priredba Na oknu glej obrazek bled (bes. Mitja Ribičič, glasba: Rado Simoniti, prir. G. Errenst), ameriška je tudi I Ain't afraid/ Ne bojim se tvojega Jahveja (bes. Holly Near, glasba G. Errenst), kot zadnja pa je edina originalna slovenska partizanska pesem Počiva jezero v tihoti, ki pa je nastala po nemškem napevu Still ruht der See (tradicionalno bes. in tradicionalna glasba). V predstavljenem repertoarju internacionalne in tudi svetovne pesmi upora gre za mnogo več kot zgolj za neke vrste utilita- ristično funkcijo tovrstne umetnosti. Kajti umetnost literature in glasbe ima zagotovo tudi zgolj in čisto umetniško funkcijo: enostavno in preprosto po vseh kriterijih literarne in glasbene