STEV.—NUMBER 114. FRANCOZI UNIČUJEJO NEM ftKfi KOOPERATIVE V PO KUHRJU. Cleveland, O. — (Fed. Prosa.) — Vfeameriška kooperativna komisija i« prejela porodilo, rta francoski invadisti uničujejo kon-aumne zadrugo nemikih delavcov v Poruhrju. Kooperative, v kat* p so nemški delavci zalotili prihranke vsega svojega Življenja, ao moralo sspreti vrsta in Člani ta-drug so i aro*eni izkoriščan po privatnih trgovcih. Frsncoaka vlada Je popolnoma presrla proteste, katere je prejele od Ccn-trsine unije nemških kooperstlv in Mednsrodno k veze kooperativnih društev. V illinoiski legialsturi se nada-ljuje igra slepih miši. Farmarji v boju sa znižanje železniške voyiine. Deba je na ahodu v Newarku zahteval odstavljenje Tafta. Inosemstvo. Rusija odgovorila na sngleški ultimat j velike delavske demon-strscije v Moskvi in Londonu. Kraain dospel v London. Stavke v Belgiji in Parizu. Anglešks vlads odgovorilo Nemčiji glede reparacij. Agitacija v Švici sa oprostitev Vorovakijevega morilca. Frsncijs, Belgija in Bumunijs smatrajo njih dolgovs Ameriki anulirsne. Bogati tovarnarji imajo svoje tovarne v polnem samahu vstrajne-Ra obratovanja, šelesnicam primanjkuje vos, n krnel pa je kljub temu velik revež. Prav lahko se utegne pripetili, da se demokrat je bodo morali pobratiti a republikanci v sadovi spora danes se pokaže, ali n brundaoe nalovil eado-sti olabov, ali ne. PEISELJENOEV prihaja neKI VELIKO vso ie severne IN zapadne evrope, kakor JIH je bilo doslej. Washington, D. O. — Po Združenih državah, pravijo kapitalistični listi, ae eedi med in mleko. Ta dežele ni bila ie dolgo tako a rečna, kakor ravno v aedanjem času. Vae ae giblje, vse dele, pravijo omenjeni evangelisti ameriškega blagostanja. Tovarne obratujejo s polno paro, želesnice prevažajo nočinden izdelke in kmečke pridelke, ali kmet in delavec rita pa le največja siromaka pod božjim solncem. Ns prevozu je največ fabriških izdelkov in sirovega blaga, oživela je mehanična industrija, in povijala pa povečala se je kupna ai-la tega narode. Najmanj je v prevozu kmečkih pridelkov, kar dovolj jssno pričs, da je poljedelstvo v naši deželi na jako slabih nogah, čeprav je ena bistvenih in poglavitnih industrij. Dežela se premalo zmeni za kmeta. Za kmetom je ob tej kspitsli-stieni povodnji vsesplošnega bls-gostanja nsjvečji revež in siromak ubogi delavec. Ren je, ds so nekstere industrije povišele delavatvu plsčo, a1 i to pa tako malenkostno, da je delavec le na malo boljem, kakor je bil takrat, ko so nalivale skoro '"T*™ it r^foMli "rri- njs ae m zmanjšala. Cene vsskaa- njim potreščinam so ie oelo dvignile. Živeč iz roke v usta si ne more prihrsniti ničesar za hujše UST. V poročilih je opaziti, ksko etratao pomanjkanje delavstva je v Ameriki, sli resnična pa niso takina poročila, zsksj, vsskomur je znano, da je še na tisoče iq ti-eože delavcev rez dela, čeprav bi vse tiste armade brezposelnih rs-de delale. Pomanjkanju delaVcev in blagostanju po celi deželi pripisujejo velik nevel priseljencev iz se-yerne in zapsdne Evrope. Friznsti moramo, da so ae razmere nekoliko izboljšale v Združenih držsvah. Ali tudi to je res, da se je poloŠej v Evropi strsšno poslabšal. In to zadnje najbrž podi ljudi is Evrope v to deželo. Vsied atsvk je eedej kskih 70 «1o 75 tiaoš delavcev brez dela, kakor poročajo omenjeni listi. Ti menijo, da je to število rezmero-ma neznatno, če pomislimo, koliko jih je bilo še pred dobrim letom brez dela. Kam ae zdi, da je več oseb za-pletenih v stsvke, kskor pa kaže omenjeno število. Kakor kaže eUtiatika delsvake-depsrtments, se je pričele manjšati brezposelnost v meaeeu Septembru leni. In letoe v mesecu januarju ae jeekrčila na etanje, kakrfino je bilo v meeeeu juniju 1- 1914. V tednu, ki se je konšel dne 2*. aprils je bilo naloženih s tovo-"m v celem 963,694 šelesniških To j« ogromno število, in člo-*« nehote vpreše, kako to, da se železnice nikekor ne morejo "»praviti ne noge". Najbrž so •»Mkrivsj ns jsko trdnih nogsh, »srunaj in ▼ javnosti ps na sls-*>'h samo zato, ker bi železnice opravljal« še večje dobičke. 1'reditev železniškega vprašanj« je nujno potrebna. Dokler ne l^de do te rešitve, se stvari ne *odo pravilno razvijale v tej de-■M. Čisti prometni dohodek prvo-ra*rrdnih želesnic je v meaeeu »•rcu znešel $88,566,000. Lausanne, 14. msjs. — Po vsej Svicl je v teku mošna kampsnja v pridi Maurieu A. Conrsdiju, morilcu ruskega poslanika Vorovski-js. Agitseijs gre aa tem, da mora aodlšče oprostiti Conrsdijs. Morileo še sdaj uživa veliko naklonjenost. Ko je bil v soboto prvi« zaslišan, jd šol na aodišše neuklsnjen In v spremstvu ensga samega polieaje, ki je Ml v civilni obleki. Med potjo je policaj do-volil morilcu, da je stopil v proda-jslnieo in ai nskUpll cigaret in peciva. > * Francija Belgija in Rnmnnija m . is« o varajo, da Jim Je Wilson "odpustil dolgova". FARMARJI V BOJU ZA ZNIŽANJE VOZNINE. Sedaj js csnsjs poslati blago is Waterloo v Sen Pranoisoo preko Baltimora in panamsksga prekopa kakor naravnoat. KMEČKE GLASOVE BO DOBIL TIPTI, *I SE BO POTEGOVAL EA ZNIŽANJE ŽELEZNIŠKE VOZNINE. lijaka vlada je aaililariairelA telesnics. - Kovtaarji ia banšni uradniki stavkajo * vMH Waterloo, Iowa. — Wilbur W. Marah iz Wsterloo je eden naj-bolj* znanih in najbolj spoštovs-nih preblvslcev v državi Iowa. O njem je tudi znano, da mu je šal, ker so zadnjič poizkušsli njegovi somišljeniki izvoliti za predsednika človeka, ki je za evropsko politiko, ter nsredili pri tem $100,-000 dolgs. Nsdslje je Merah tudi kmet, ki razpošilja selo mnogo To aahteva je ponovil Deba na afeodn v Newarku. Anglija odgovorila Noaičlji. Ourzonova nota aa glaai, da je po-nndena vsota reparacij pra- Newark, N. J, — Eugeite V. Deba Je v nedeljo na velikem tu-kejšnjpm soelaiistl&nem shodu po. aovil zahtevo, da mora kongres prileti odstaviiveno postopanje proti WUIiam H Ttftu, načelni* ku sveanega vrhovnega sodišča, ker prejema letnih $10,000 Is Csrttegiejeve uslanovs, Veš tisoč poslušalcev Js pritrdilo Debsu s bušnlm spis v zoni. "Hoelallstišns stranks predla gs, da mora biti Taft odstsvljen, ako sam fioše odstopiti," Je faksi Dsbs, "Tsft Je sicer rskel aa časa mojega bivanja v atlantski Je«, da sem tem, ksmor spadam, ampak Jas nisem maščevalen In ne rečem, de Tsft Je tem, kemor apede. Kapitalist iAnok šeeopieje zagovarja Tefte, leš, da Je bil Cernegle njegov prijatelj, Meveils Je bili H.j J« tod) Morgsn lit vsi kapitalisti ao prijatelji Tefte, ki Jim Js s vesta služil. Pomislite, penzljoniet Jeklarskega t rusta Je ne Šelu najvišjega sodišče Združe* nila držav! Vprašujejo me, če imam kaj epoštovanje do tega sodišče. Odgovoriti ntorsm; absolutno noben« s a epoštovsnjs I" London, 14. msjs. — Odgovor angleške vlsde ns repsrseijsko ponudim Nemčije /e bil dsnea ob-jsvljen. Podpissn je lord Curzon, zunsnjl minister. Ako Je uSmŠke vlsde pričskovsls simpatičnega odmeva is Anglije, se j« zmotila. Curzon pravi v noti, ds Je ponu-dena vsota odškodnine prenizka. Nemčija ne sms misliti, da se Je Anglija odrekla svojemu deležu repsraeij; Anglija še vedno stoji na atsliščn versaJUka pogodbe, ker ae tile reparacij in zato podpira oetele zevesnike. Ako bole Nemčija imeti mir In še želi, da se enkret reši kočljivo repa reci Jako vprašanje, more MU odkritosrčna s svojimi dolgovi In glede virov plačil se mors bolj zanesti naee kot pe ne mednerodna posojila. Rasen, okupirsns Nemčijs, 14. msjs. — Berta Krupp, hči ustsno vitelja Kruppovih tovsrn In žena Krupps von Bohlfns, sedsnjegs gospodarja tovsrn, ki Je Ml ssd nji teden obsojen na 15 let Ječe pred francoskim vojnim sodiščem, je Mle obveščene v soboto, ds mors v štirih dneh esp d«|mh t ohlfh m. »r. (mma l!-») Ml U J* • F< 4« vin mm •Umri IU«. ■■ I VARANJE DELAVCEV. Sprožila ie je mteel za posUviUv Jugoeloven-skege dom*. Dr j« precej kritike, to je umevno, upanje po je, da bo nasprotna kritika propadla. Sramot« je sa naselbino kot je Pueb-lo, da bi Slovenci na imeli v nji svojega doma. Bas ja sieer, da iasa drultro sv. Jožefa K. 0. K. J. svojo dvorana, kar pa n« odgovarja potrebam drugih drnltav z« radi oddaljenoati ■ Torej rojaki, na ustrašite se truda. Za vagled naj nam bodo rojaki po drugih naselbinah. Ali na bo lepo, ako si postavimo svoj dam, v katerem bodo vaa druživa imela svoja osje in igro, ia to bxaa stroku, da bi bila dvorana odpovedana ali stanarina povišana. Ko so sidali "Steel Worka T. M. C. A," in vaa odtegnili po ealo dnevnieo na meseo, ali aU kaj kritizirali! Mislim/ da na. Stav-ba, katara jo stale čas 250X<00, pe jih dele še nek* 1 daj šteje*ojmU*' [3£a ja v dveh letifc toliko zaslužil, da penil se mu ni bilo trebe zadolžiti. |šev Dna 9. nuja so saa obi prokibieijoniški uradniki. Pokli-eai jik ja namreč konštabler, ki velja sa asrednjaka imajo ae sureveše i masa j v pisarno in te -| te govorica po slišal, da jc ostele v rud I rudarjev sako g od nesrečne pa ai jik nisem mo-Mialim, da so biti delava, ter leh-[Bili to notri VVili pripravljat prihodnje. Peljal jih ja novsod, kjer on na-vadno A dobil piječe Ravnatelj onega rova Walch, kdor ja pa | pri katerem eem delal zadnjo zi zalival njegovo vodne suho grlelmo kaka dva meseca za boro pla-in mn etienil všeaik še par aopa-lčo, aem »posnel, da nima prave iz-kov, je pe bil brez skrbi, Satudi kušnje v jamskem ravnanju. Da je .»ajfcSji "meeečinar." Štirje bo na izkušnjah bogatejši, je zo-naši rojaki ao kukali takozvani | pet zanemarjal dalo, da je tako "čok" in aieer la aa domačo po-1 poslanih novih devet žrtev na oni trebo, pe eo ga jim realiti, razbili svet. Kolikor jo moni znano, ni posodo ter jik odpeljali v aapor. bilo tn več Slovencev kakor nek Pobirali ao tudi orošje pe hišah mlad fant pri dnevnem daln, ki -----N P J. Ti pokradli I spada k S.N. P] J. Tndi on je šeeu, ko I bil tisti dan na deln pri sneženju r- . , ... m i i ko drugi jo jo plačal, kakor vi, ■ Kadar prihaja spomlad, tedaj se vabijo delavci ddt?fi% c y ia D "^ji k svojim jeni živeti brez dela, da prebijejo nekaj mesecev v pri- tudi nima nobenega pomena pri jetnem Življenju V AlaskL Pred onim tednom aa je pose- Neizkušeni ljudje, ki ne vedo, kaj jih čaka, * odrinejo enkrat na morje ali kp doepo v tovarne sa kon- v0iaj10l ^ zerviranje rib, nasedejo tako omamljivi reklami. Počit-1 lesa. v potok dna i. maja je pod-nice pomenijo, da človek dobi vsaki dan nudo vode, da JoM pije in se umije, da trdo dela, uživa slabo hrano in prejema teu ja a potroiejsm sekuriti v pe-red ln piii itirl ta tride»t dotarj«v na fc Na to brodovje, ki odjadra na ribji lov, ao zvabili tudi i„u. MbUmt neizkušenih Mehikancev, Id ao apoznrii, zašli v past, ko so bili na ladijah in so videl!, da so na njih leti jo, da bodo vsa društva »sto. oboroženi stražniki. Poskakali so ponoči v morje in spla- Hied^^ £ vali na kopno, dokler so bile ladije zasidrane ie v pristanu |^ol(jen bo aktivnl odbor. 3 j. v San Franciscu. Strokovno organizirano delavstvo se trudi, da odpra- ^^ H _ Nimam kaj Ti te strašne razmere. Na prizadevanje organiziranega Lbnw u pisati is naše našel' delavstva sta bili kalifornijski legislaturi predloženi dve Uo. K^ vidim, da sa bolj porod) predlog Alf tu so parlamentarni zakulisni* ki naspro-l^^^ £ J^fe tujejo predlogoma. Ti parlamentarne zakulisnike pa fUIstnTot ja "Pr^avoU", no vem, nancirajo podjetniki, Id so vzeli v zakup lososovo SfcST^ sMJo v AlaskL Ti podjetniki so večinoma Kitajci. pride človek domov is aakajena Tako Vidtao, da m na eni atranl bujakajo delavci proti kitajakim delavcem, na drugi atrani Je pa dtn> „ „a ptl „, iJ0t,i u plut popolnoma v redu, ako kitajeld podjetniki izkoriščajo I v«6inom» r.i siov.n.i u nu.iw. ameriške delavce in jih itvabljajo pod napačnimi pretve. pS^SfiT LTm lami v Alaeko. '_ ' v ] družbe, katara isdolnja samo plo- ševino. Ženejo nas v t A tovarnah, da imajo kapitalisti pri Um voš dobička od nbogoga delavca. Dna IS. aprila so dali malo višjo plačo, toda kaj nam pomaga to, še jo pa takoj nad nami drugi privijaloo — živilski trnat, ki Jo nemudoma podražil živila še M toliko več, kot smo dobili pribolj-ška. Najsibo v meenici ali v gre-cerljski trgovini, povsod oo poskočili s cenami, kakor bi bili tudi oni morali plačati šivaš na debelo dražjo. Kapitalisti peš zmerom tako delajo, de spravijo vse naše prihranke. Namcato da bi lahko dali kaj, na stran, pa nsm vzamejo še oni bori prislužek. Na društvenem polju tu še dobro nspredujemo, vsaki meseo pristopi nekaj novih članov in naš Slovenski 'narodni dom tudi dobro napreduje. Naša Slovenska godba na plhsU tudi nI kad-nja, ali še vse bolje bl bilo, če bi bilo malo več sloge, fte več naprednega duha bi bilo treba ia uspehi bi bili še večji. To bi mo-ralo biti splošno v naši naselbini ln boljše bi bilo se naa. Zapomnimo si, da kjer ja aloga. Um Je moč in v slogi je mo$. Dokler na bo sloge, toliko čase ne bo moši ln nspredka v naši naselbini. Posdrsvljam napredne čitato- in kakar sam.slišal, tndi nekaj denarja. Ob so omenjeni uradniki preiskavali I hodnika. Ravno ob uaodepolnem in razbijali po kilah, Ja konšub- trenutku pa jo bil zunaj rova z lar opaMl nekaj Slovencev sedeti | drugimi vred, Naenkrat sem ga | na bregu onstran kempe, ki so shpaail bres pokrivala in svetilke gledali početje uradnikov. Hitro s pokonci laai bežati od usodnega jih Ja naščuval, naj naše ljudi po-1 zemljišča. Pokrivalo mu'je pobral lovijo ia Ukoj nate ao nradfUd I puh b rora in mn odnesel, da «am pričeli atreljati na ono stran bte- ni vedel kam. Hitro sem ga vzel ga. CM flO#vonei se preatraSonlI na karo ter ga peljal na njegov zbežali po frmovjn Ur komej n- tri milje oddaljen dom. Po poti Sli krogljem, ki ao jik aipeli pro- |gva že srečala njegovo mater in hibieijonlMd uradniki nanjo. Po-|seetro » solzami v očeh, ki so ga sne je so iik prijeli aokaj, ki ao I radostnega srca sprejele. Kaj pa bežali prod surovostjo uradnikov I z d/ušinami dragih nesrečni-Ur ao iik obdolšUi, da ao oni prvi kov ti streljali, (kar pa ni roa, ker nihčsl Slovenci, zapomnimo al Uko ni imel orožja pri aebi) nakar oo gnile družbe in ogibajmo %e jih. Jik zaprli. Pogneje eo biU odpiv Družbo, kot aom jo omenil, sa je ščeni pod poroštvom ad #1,000[ponavadi delavstvo ogibalo, toda do tlJSOO sa vsakega. Konltaklaf letos, ko je večje brezdelje, je in njegov sin trdiu, da aU vidala družba imela srečo do par deUv-omenjene Slovane« streljati. Jta- cev. ko bo stvar iatokla, bom poročal Posdravlj** vaa naročnike 1— po končani obravnavi. | Frank Pozdrav vsam čitateljem l — V. . Bojnoldsviila, W. Va. - Prav Meungsteirn, Okla. — Ia naše I rada čiUm napredna naša lista naselbina na meram nič kaj vese- "Prosvoto" in "Proletarea" in lega poročati. Pri družini Koriev- veseli me, da šlovek izrazi, čer se je dna 26. aprila oglesila kar ga tišči na srcu. Kako vsako-štorklja in pustila jim krapkaga mur vzkipi srce, tako jo tudi me-sinčka, Ali mati narava mn ni bt- ni^ ko mi je rojak povedal, da la mila* »ato ga je čez eodem krat' morajo na Tkomaau, W. JTa., kih dni poklicala k sebi dne 5.1 spre joti nazaj vso sUvkokaao sad-maja ob 7:30 zvečer X tolike Sa- njo stavko k SNPJ. radi Uga, kar lost stsrišem, Jd ae ga >iU zelo jih sosednje društvo v Daviau ni vosoU. Usoda paš ni fcoUU dra* vrglo vaa. Ješ bi pa svetovala, da gače in iztrgala ga jim je ia njt- ven s takimi ljudmi. Ob čaau sUv-hove sredo. — Pogreb ee je vršil ka so jik Vključili, sedaj pa naj dno 7. maja civilno na narodno! jih zopet sprejmejo. Ravnotako pokopališča 'Belmont CemeUry'. delajo tudi pri U. M. W. of A. Tako jo bila iolja ošoU in meto-1 Cf bodo tako delali, bodo ob času prihodnji stavke bres skrbi TOREK, 15. MAJA, 1S23. tem, de ja' malo slove^ki* žen, ki smo čitale lanskega prvomajsko izdajo "Proletarea" j toda upajmo, da fe bodo odprl« i možem oči, da nas ne bodo vej držali doma pri pečah. Pozdrav vsem, ki ao socialktij. nega mišljenja. — Frances Bsr-toL Solnce mn] greje? Dr. C. G. Abbot, Ujnik Narod, ne akademije znanosti, je pre»e. netil znanstvenike, slaeti pa vlad. no vremenoalovce, ko je pred kratkim časom objavil poročilo r Waahingtonu, da jc naše solne« zaštrejkelo ln noče več greti zem. lje kot po navadi. Abbot pravi, da se Je solnčnn gorkota zaiiaU za tri do štiri odstotke v zadnjifc petnajstih mesecih. U To je gUvni vzrok, pravi dr, Abbot, da smo imeli v februarju in marcu nenavadno zimo in da Ja pomlad prišla Uko pozno. Ni temelju Uga dejstva sklepa dr. | Abbot, da bo letošnje poletje ja." ko mile, pravzaprav bolj hladno kakor vroče — morda celo mrzlo -v- in prihodnja cima pride zgo. daj in bo zelo mrzU. » Znanstveniki ne rečejo tako m Uko, v mislih pa imajo nesreim leto 1816., ko je slana v juniju in juliju popaiile polja in sadov, njake v Ameriki, in uničila vso letino. Nekaj takega se kaže ta leto. I Uradni vremenski biro v Wai£. ingfconu ee ne atrinja z dr. Abbe. tom glede padanja solnčoe tople.. U, priznava pa, da je Abbotovo odkritje v atanju revolucionirati metode prerokovanj, ako se nj* govi eksperimenti izkažejo pravilni Dr. Abbot pravi, da njegovi eksperimenti trajajo že dvsjiet let. Začel jih je pokojni profesor Langley, vodja Smithsonisn In. atituU v Washingtonu, in on jiti nadaljnje po njegovi smrti. Os meni, da je nemogoče povedati, kaj se agodi, če bo solnčns toplo* U stalno padala v Uj meri, ker m poleg aolnca še drugi elementi, U učinkujejo na klimo. Drugi učenjaki so mnenjs, ds so solnčne pege krive pojemanji gorkote. KKBTJB 01 BODO BORILI Ik ZNIŽANJI ŽELEZ. VOZNIKI Kolikor je meni znano, Ja to prvi slovsnaki otrok t Uj naael. bini, da je pokopan eivilno in na Narodnem pokopališču. Izrekam Jima aaU noje čeatitke, da eU pokazala vsem v naselbini, da na- vsi delali. Zakaj pa not VI ii bodo vseeno, s skebil jih pe tudi ne smejo pitati; m ni čndno, da je tak 41na-iakM. saj Jih jo še doati, ki ne jo Jn no ločijo dobrega od N DANAŠNJA ČLOVEŠKA DRUŽBA GRE MIMO % TAKIH DOGODKOV, nju nima vpliva šola lagrizcnega slabega. Ako bi, ne bi volili za u-kstollcizmeindesU rs vnela tako | nizkega predsednika človeka, ki kot zahteva narava. Ka bi teko aa jo Še. nešUUkrat izkazal, de delali vsi napredno misleči ljudje, ni za organizirano delavstvo. Ka-bi kmaln videli farja s Vdinerpeli' ko naj od takega človeka kot jc v rokah, kako bl šli delat, da bi I I*wis, pričakujemo, da bo doUl ai s pošUnim delom in svojimi ro-1 ta delavstvo, ko je pa samkompa-kami služili kruha. Danaa živijo nist in ima rove. Kako naj pri-na račun drugih, ki se trudijo in čekujemo po takem vodstvu bolj- Neka iena je skočila v Michigansko jezero v Chica gu in a sabo je vzela dvoje otrok v starosti iest in sedem let. Na srečo je nekdo prihitel, skočil v jezero in otel vse tri gotove smrti. Zena je izpovedala, da mož zapravi vaak cent na "mesečini". Odvedli so jo na policijsko postajo in obtožena je bila nespodobnega obnašanja. Sodnik jo je pridržal za zdravniško preiskavo, da se do-žene, ako ni žena umobolna. Pred sodiščem za razporoke je nad šestdeset let stara lena pričala, da njen soprog, star pet in šestdeset let, zapije vaak cent na "mesečini", Zena je bila stare vrste, ki je bila vajena trpeti in delati.Izpovedala je pred sodnikom, da je njen soprog ni nikdar okusil opojne pijače, dokler ni bila uvedena prohibicija. Nekega dne je okusil ^^mesečino", ko je bila uvedena že prohibicija. Od tega dne je šel vsak cent za "meaečino". Ko ni bilo več denarja, je pričel prodajati pohištvo. Prodal je stole, omare, mizo in navsezadnje posteljo. To je bilo potrpežljivi ženi preveč in vložila je tožbo za zakonako ločitev. To so suha dejstva pri obeh dogodkih. ,. . Ako se odigravajo taki dogodki, morajo zanje po- i" »tatcljlce. - tar naročnik. stati tudi vzroki, saj je dokazana resnica, da se na svetu tijant, Okle. — Minuli so po-ničesar ne Sgodi brez vzrokov. Bti 'simaki dnevi, starke aima aa Ja Sociolog išče za take dogodke vzroke v socialnih raz- .^dL merah in ne prizna, da se taki dogodki odigravajo, ker Kamorkoli se ozre oko, vse ja ne-na svetu žive slabi in dobri ljudje. Sociolog pravi: "Po-1 kako prerojeno in voaelo. stavi dobrega človeka v peklenske življenske raamere Inti*"" * ,T0,t napravil boš iz najboljšega človeka alabega človeka.^M j ^ TokUho£i j« bila letoe ro Za svoje trditve navajajo nepobltne dokaze. ^ ! mlad bolj pozna kol pa navadno. Ljudje ne poshtAajo sociologov, kaj govore in pripo- •P"^ J* ha JT**01* I ročajo, ampak se ravnajo po tem, kar pripovedujejo ljud- j J™ £ Ji, Id trdijo, da ae ljudje lahko pobolšajo, ako tudi šive v K da bo doati pridelke v vrtovih, peklenskih Življcnakih razmerah. • , DeUvske razmere v tukajšnji To jt vzrok, da gre človeška družba mimo takih a^ttt^V tresljivih (dogodkov, kakor (fa se niso zgodUL uorm.inik čaaik Je deUlo v ake- delajo aanja, dočim ohi leŠe senci, sada in so gngajo na gugal- nih klopeh. Rad bl učakal tisti slati (as tu v Ameriki, ko bodo doUvoi obračunali s svojimi izkoriščevalci. Tedaj bi bile mojo želje izpolnjeno. K sklopu mojega dopisa izrekam sožalje družini Koslevčarje- vi in njih ainn aladko spanja v hladni zemlji. Naj mu bo lahka | grada ameriške domovine. Pozdravljam vse čiUUlje dnevnika "Prosvets/" — Aston Rus, Ujnik. Timpas, Oolo. — Ravno som prišel v pisarno 8outhwestern mejne pri AguiUrju terjat mojo plačo zaslušeno v msrcu, ki jo pa Se zdaj nisem dobil, ko sasllšlm podzemeljsko bučsnje vžigslnega, plina. Bilo je v soboto dne 5. ma ja ob eni uri popoldne. Družba MRocky Monntain Puel Co.M ne gleda na to, da bi si najela spo sobnega ravnaUlja za obratovanje jame, ampak izbere si človeka, ki ji segotovi največ dobička. To je salo sumljivo, kaj Ja usUvilč jamsko veternleo tisti čas, ko je ravnatelj Sel k svoji jnžini. In če sa veternioa sama usUvi, sekaj ni on komu naroČil, naj pogleda nanjo. Znano nam Je, da je on pri Sel ob eni url do nje in jo sopet pripravil v dalo. Kakorhitro ja priSeU veternica porivati v hod nika srak, Je po vaeh kotik rinilo naprej všigalae pline. Komaj pred enim mesecem Jo nekaj rudarjev prejelo zaprte svetilke (safetj lamp), dočim oo dragi še imeli aevadne odprto knrbldniee. V tem. ko je prvi vži-gelnl plin objel odprto evetilko. sa Je vžgale ln zagnalo je. da ee je porušil ves prednji jamaki vkod. Te Ja bUe nekaj strašnega za poglede ti. Sih časov t Ni čudno, če pa je še toliko do-lovstva, da se ne zanima za napredno čaoopisje. Poglejmo le mod Slovence. Sama jih poznam precej, ki nimajo drugega čaao-pisje kakor 01. N. Žene, kakor erce imate, da čl-Ute tak Ust t Ako bl slučajno šla v hišo, da bi se Um norčevali s menoj, gotovo ne bom več presto-piU praga doiične hiše. Tako pa je s Zgagovim listom, ki se vedno norčuje is žensk in farjev in socielistov. Neben človek ni zenj. Kadar po neključju dobim v roke ta list, me res začne dreti zgaga, še ga lo pogledam. Ko sem ga nekoč dobila v roke, je pisal, da je "Proletaiec" usmiljenja vreden, ker tako prosjači. KaUrl list pa ima več pro-sjačev kot ravno 01. N.f No, saj ko bi osebe, ki prosjačijo sa 01. N., prosjačilo saze, bi bilo pametnejšo. Večinoma so invalidi, torej potrebni. Večkrat sem čiUla pod " Našimi družinskimi razmerami" v "Prosveti", ko U ali ona pravi, da imamo tudi me Ženske pravico do enakopravnoati. Da, res je U-ko! Ali s tem bo melo uspeha. A-ko ao pa na atrani mož še šene, >i ea jezijo, da ishajete "Prosveta" in "Proleterec" v hišo. Kot ja pi-eel dopisnik Is Pueble, Colo., ae Je šene Uko jesile, da je moral puetiti "Proletarea". Prava noč in uma Še vladata. Mi ne veete, de je "Proletaree" gUailo Jugoslovanske socUliatiČ-ne sveae! Ali ne veeU, da ao bi*J ravno soeialisti oni, ki eo se borili se enekoprevnoet ženskam in se borijo še. Zeto pe žene, če veši ■ožje niao naročniki na sodali stično česopisje. naročite ai ga seme. Tedej bo šele upati, de bo-sta mož in žene skupaj korekele koračnico enakopravnosti. (Nadaljevanje s prve strani.) zem primeren za dosego tskih ciljev. V tem je na krivi poti. Tn-j baje radikalnih ljudi v poslaniki i zbornici in senatu v Washingtonu, | če hočejo kmetje, da se jim bo bo. i lje godilo. Kmetje lo tudi takia* ] ga mnenje, pa so si izvolili v w\ nat jako radikalnega in vnetega zagovornika kmečkih interesov, is j sicer Brookharta. j Marsh sfe zanaša na Forda, ki mu aicer ni odrekati silne gospo* darske sposobnosti, ali vprašanji pa je, če bl bil na predsedniikea mestu Uko uspešen, kakor j« * svojih podjetjih. Kmetje ne bodo dosti gledsfl na strenko. Njim je pač vseeno, k kateri atranki pripada predsednik. Doslej so se namreč prepriča^ li, da jim ni pomagal niti den* kraUki, niti republikanski pred-sednik. /Svoje glasove bodo torej oddi» 11 tisUmu, od ksterega bodo pričakovali, da bo zastopal nameito bankirskih med drugimi tudi! kmečko inUrese. Gardisti sUrih strsnk •« Popravljajo' na to, da ^vekjo Brookhertu usU, da ne bi imel so-bene besedo v določsnju kos-venčnih delcgatoir za driavo Jo-ura. Brookhart pa misli drug*«. Sedaj je na poti v Evropo, lo » se vrne v Združene držsve, pr»c« boj za to, da pojdejo protuek*-niški delegatje na narodno konvencijo, kjer bodo določili sedniško nominacijo. . Na vsak način je pričakovan, de se bodo kmetje navaomoi potegovali sa odpravo visoke nUke iosnine, ki kmeta pol n šokih davkov žuU najhuje. PUHA NA POŠTI v Chicagu imajo aledeči roj*k = ■ Vogrič Maria, št. 4189, Boeina, št. 919, Urlek Boci^* 920, Joho Cernovich. št. W Orebenar, št. 952. Fr«Jrt "JT št. 961, Dovo Kaplan, št. to Rajkovič; št. 1027. 'št. 1046 in Frank Pavlin. Iti®* Pisma dobite na gla»ni P-Jj veži s Adams ccste. Pole? t^H številke povejte tudi kršj. pismo pričskujete. "Jimmie titrf* ^ rleU ob čaau velike vojna D<* prt KaJiftral soatld i. * T * TOREK, 15. MAJI, \m. Kaka paataMM držav-Ijaal Združenih' držav? (X odobrenjem vtod« Sdr. drftav priredil F. L. L S.) (Dslje.) K« smo sedaj opisali in reslo-2ili nsturslizscijako postopanj«, naj aiedijo aedaj nekatere važne določbe, ki ao a tem v zveri. Kdo mors biti naturaliziran? a) Plama, Vsak inozemee, ki je belega plemena, ali ki je Afrika-neo po rojstvn ali po kolenu, lahko postane državljan Združenih držav. (Vkljub temu vse osebe, rojene v Združenih držsvsh in podvržene njihovi juriadikciji, so ameriški državljani, naj bodo tega eli onege plemena; ali oni do-bivejo naturalizacijo valed roj-stvs, ne ps vsied neturalizacije.) b) Spol. Naturalizacija je pn-atopna vsem moškim in vaem ženskam. e) Starost. Inozemee mora biti vsaj oeemnajst let star, ko zspro-ai za "prvi papir". Sodišča ao ras-sodila, da prosileo sa držsvljan atvo more biti vsej edenindvajset let stsr, predno sme vložiti prošnjo za državljanstvo. Državljanstvo lana in nedolot-nih otrok, a) Žena. Novi zekon z važnimi apremembami glede nato ralizaeije in dršavljanstvs poročenih žensk je stopil v veljsvo 22. aeptembra 1922. V zmialu določb tega zakona, imajo ženske, porojene sli samke, isto pravico do naturalizacije kakor moški. Od o-nege dne naprej nobena inosem-ka ne pridobi več držsvljsnstvs vsied poroke s ameriškim držav-ljanom ali valed naturalizacije avojega moža, in ravnotako nobena državljanka Združenih držav ne zgubi avojega ameriškege državljanstva, ako se poroči s i-nozemcem, rszuu v slučaju, da se poroči z inozemcem, ki ne more — kakor na pr. Japonce ali Kitajec — nikdar poststi ameriški državljan. Ženske, ki po se porodilo i državljanom, osiroma katerih moš je postal državljan pred 22. septembrom, 1922. Ts novi zakon nims nikakegn učinka ns držsvljsnako stanje žejHfce, >1 je pojili. ^rMr^ka pred tem dnevom. Pod atsrim zakonom se je smstrslo, da js ženska poročens z ameriškim državljanom, tudi ona aama ameriška državljanka. Vsska inozemka, ki ne je poročilo z ameriškim državljanom pred 22. septembrom 1922 oziroma katere mož je bil naturaliziran pred 22. septembrom, 1922, je že ssmo ob sebi poatsla smerišks držsvljsnks, in v njeno državljanstvo se novi zakon ne vtiks. Ženska, ki ao ae poročile v drŽav, ljanom, os. katerih moš je postal . državljan po 22. sept., 1022. Od 22. eeptembre, 1922, neprej poroka z državljenem eli nstura-lizeoija moža nima več nikakege učinka na držsvljsnako stsnje i-nozemke. Ako mož postsne ameriški držsvljan vsied nstnrslizseije, »njegove žene ostsne vendsrls inozemka. Ds pridobi držsvljsn^vo, ona mors biti nsturslizirsna po-aebej. Ona mora udovoljiti vsem zahtevam naturelizacijakega ss kons, razun da veljajo za njo ne I k« olajšave, ako se j« po 22. sep-lembru, 1922, poročilo z smeri fckim državljanom oziroma sko je njen mož po tem dnevu poatal a-meriški državljan; te olajšave ob a to je jo v tem, da ji ni treba "pr< vega papirje" in de zadostuje le enoletno bivsnjs v Združenih dr Žavah neposredno pred vložitvijo prošnje ee držsvijsnatvo, dočim »e drugače zahteva petletno biva-nje. Ženo poročena a Inozemcem. 1'osledica tega zakone je te, da poročena ženske more biti natu ralizirana, tudi ako njen mož ni smeriški državi jen ali se ne brigs oziroma noče, ds bi post si ameriški držsvljan. Vssks poročens žensk«, katere mož ni državljso Združenih držav, mora vzsdostiti v«m zahtevam zakone za nato rslizacljo, vštevši vložitev izjave « nameri (prvege papirja) in pet letno bivanje v Združenih drže meeaar; ene morajo, ako hočejo poatati državljanke Združenih držav, dobiti *4prvi papir" in vloži ti prošnjo ze naturalizacijo, k*kuj po nevedi. b) Otroci, rojeni ? ZArušenlh državak. Vsi otroei, rojeni v Zdr. državah, so državljani Združenih držav, tudi ako so njihovi stariši inossmei. e) Otroei, rojeni v inoaematvu. Vsi otroei, rojeni isven Združs nih držav, katerih očetje ob čaau njihovega rojatva so btti državljani Združenih držav, so tudi e-meriški državljani. Torej, vsak o-trok, rojen po nsturaiisaciji očeta, bodisi tuksj ali v inozemstvo, je ameriški dršavljan. Vsak otrok, rojsn v inozemstvu pred nsturalisaeijo svojega očeta, smatra ss dršavljanom Združenih držev vsied očetove nsturalisaeijo, pod pogojem pa, da ss ta naturalizacija isvrši, predno je o-trok postal edenindvsjsst let star, in dalje pod pogojen^ da tak o-trok ssčpe stanoveti v Združenih drževeh, prodno je edenindvajset let stsr. Z drugimi besede-mi: Ko inozemee postane ameriški državljan vsied naturslizaeije, vsi njegovi otroei pod edenindvej setim letom, ki so se rodili v inozemstvu, ali živijo sedaj v Združenih državah, poetenejo avtoms tično smeriški držsvljani. Otrok ps, ki še vedno živi v inozemstvu, postane smeriški drževljen ls, čim zsčne stanovsti v Združenih držsvsh; sko ns sašns stanovsti v Združenih dršavsh red 2-. le tom, nima očetova neturalisseija niksksgs vpliva na njegovo dr Žavljanstvo, in on ostane inoze meo, dokler se sam ne naturaii sira. Otroci preko sdenlndvajset let ne postanejo ameriški držav Ijeni, ko se ošs naturaiisira. I Vdova in nedolotni otroci da-klaranta. Ako deklarent, t. j. Ino zemse s prvim papirjem ,umre predno jd utegnil postati držsv ljsn, njegova vdova in otroci so lshko naturalizirajo, ne da bi bilo treba posebnega 'prvega papirja' za njih, ako vzadovolljo ostalim določbam zakona. kovice iz jugoslavije. Klerikalni šnpaa kot avatrijakant In denuncijanv Poročene Šensks, katerih moš ne more poetati dršavljan. žena, katere moš ne more ni fcdsr postati emeriški drževljen. hot aa pr. Kitajec eli Jepoaee, n# mere poetati državljanka, do hler jo Ž njim poročene. ' DEMONSTRACIJE V MOSKVI IV LORDOHU. (Nadaljevanje a prvo atronl.) čerin dojel: "Svicareka vleda je direktno odgovorna sa umor, dočim leži moralna odgovornost ns Angliji, Frsnciji in Italiji, hi so povsbile ruske delegete ne konferenco v Lozani." Ko je Cičerin prešel ne razmer je z Anglijo, jo rekel med drugim: 44 Dobili smo telegrame, ds so britske Isdje Že v Belem morju in v tem hipu morde že stroljsjo ns naše ladje. Kljub temu je Hu sija mirns, ampak odločno. Rusi ja se ne umakne niti ss en korak pred Anglijo. Priprevljoni amo na konferet)co. Pri volji smo govorit izgubsh angleških drla vi jenov toda obenem predložimo Veliki Britaniji račun- za neše izgube ob čssu intervencije, ko so Anglež postrelili mnogo Rusov v Arhen-gelaku." Trockij je rekel, da Ruaija želi mg*, če pa mora biti vojns, je rde ča armada pripravljene. Vojne, eko pride, bo dolgp in odgodi gradnjo nove Rusije za mnogo let ampak rdeča ermada, ki hoče mir, izvršil svojo dolžnost. Anglijs pišs note, medtem pa obmejne drže vi dele jo načrte ss ofensivo. Francoski maršal Foch ni prišel ns uro gledetali letoviščit ne Poljsko; prišel je ogledst si vssslno poljsko srmsdo, če je v redu se kore kanje čez mejo. Ampsk obmejno držsvice bodo prvs občutile pest rdeče srmsde, če bo vojns. Leon Ksmenev, ♦ predsednik moskovskegs sovjets, js dejsl, da krogla, ki je ssdela Vorovakijs, js bUs obenem izstreljena prot aovjetaki vladi, proti komnnistiČ ni stranki ki proti delevskemn gl ban ju vsege svete. "Prieegsmo maščevanje! Nsši sovrsžniki ns, ne mislijo, de se bojimo njihovih krogel in grozilnih not. Neše oevo-bojevenje Vstoks in Zstoks se bo nsdsljevslo." Buhsriu je ps dejsl, ds kspita listične velesile predaUvljajo berbersko civilizacijo. "Toda m previmo tem velesilem: Pojdite k vragu! Ne prodsmo našega prole-tariate. pa če pošljete še toliko bojnih ladij ned nos." Ne shodih je bila sprejeta reso-ločijo, ki js naslovljeno ns Ham aaya Mae Dona Ida, voditelja de-lovske opozicije v angleškem fr lamenta. Keaolaeije ae *lesi, da Rusija ne sprejme altiauta angleške vlade, je pe voljne pogajati (Kolovodje SLS Anton Lavrenčič pred sodnijo v Kočevju žigoean. — Razpreva dognala gorostaana dejstva, ki kaše jo, šeee je vse sposoben klerikalni Župan.) e Za zloglaeaim klerikalnim županom Vehovcem iz Zužemberke ter klerikalnim županom Korbar-jem iz Spodnje Hrušioe pri Ljub-jeni, katerih sodni procesi so po kszsli nepopisno nemoralaost, propadloat in koruptnoat klerikalnih podešelakih veljakov, je atol 24. aprile pred okrajnim ee-d išče m v Kočevju eodraški župan, klerikalee Anton Lavrenčič men ds ssto, ds se je previel posreči-o pokszsti dušo klerikalnega fco-ovodje v pravi luši. Tekih ljudi, sa kakršnege je bil dne 24. aprila sodno šigossnl župsn Lavrenčič, ms klsrlkalna atrenks na najod ičnejših in zaupnih m«stlh šs ee o krdelo. Dne 24. eprile se je vršila pred okr. sodiščem v Kočevju sanimivs obrsvnava o tožbeni sadovi gosp Frana Fajdige, velepoass^nika in tovarnarja v SodraŠičl, proti ana nemu klerikalnemu Županu Antonu Lavrenčiču v Bodrežiei radi rasžaljenja čssti. Oosp. Fajdigs je nastopil dokas reeniee sa rasna nsčastns dejanje, ki jih je aagre Šil Lavrenčič zlasti msd vojno. K obrsvnsvi je bilo povgbljsnih 28 prič. Razsodba se še ni raaglaalla, ker je Lavrenčič koncem resprs ve prosil Se ss lšdnevni rok, da pojasni raane stvari piamsno. Vendar pa js šs dossdaj ras-prava dognala naratnoat goro atasna dejstva. Tako je med dru glm dokazano, da js lupan Lav renčiš v resnici ovsdil msd vojno sodreškegs trgovca gosp, Onidi ča redi vslsisdaje, ksr js svojemu bratrancu Stareu, ki js segova rjsl poraze Avstrije, rskel: "Ka pa imaš od Avstrije, kakor kro glo t teleaul" Lsvrenčič je dalje isjavil med vojno odvetniškemu konelpljantu dr. ftajovcu, da rošništvo v Sodrašiei, poaebno poveljnik Jenko, drži a tamkajšnji mi srbofili in ds tudi sodni svst nik MejsČ v Ribnici ni nič boljši Po: pričah je dalje dokazano, da je Levrenčič med vojno ovadil aodraške fante radi njihovega od ločnega jugoslovenskegs miši je njs, gosp. Fsjdigo kot tokratnega poštarja rsdi srbofilatvs ns poštno direkcijo, gosp. nsdučite-lja na dešelnl šolski svet in neko-ge orožnika na poveljstvo, Sen-zscijo sta vzbudili ispovsdbi gos. aednege nadsvstnika MajsČa In orožniškega komandirja Jsnkots, da ga je Levrenčič nekoč ustsvd ne cesti s besedami: MAko ne o-vedite Gnidlco, ovadim jas Vest" ZssliŠsne priče so dalje nsgls-šals, da js župsn Lavrsnčiš v rasnih ssdevsh pošto pel etrankar stvo, da nI predlošil rečunov, da je pretepeval Šeneke, ko so prišle ubošies po eprovisseijeko moko, "Dlčni" župsn js šsl tudi med vojno nagovarjat nekege vojaka v Kresno, de bi v neki ks-ženski sadsvi ugodno prlČsl ss njegs. Pri rszprsvi ss je dalje ugotovilo, da js bil župan Lavrsnčiš s sktom št. 3300 s dne 15 mere« 1920 lusnovan radi tiho-tapstva konj ne 10,000 K globe, tri tedne sepore in izgubo enega pere konj, e ae je dotlčol akt po tem nekem — izgubil. Lavrenšič svoje kožni še dosedej nI nasto pil, psč ps je kljub vs«m svojim akrsjno umszsnim sfsrsm šs vedno Župsn občino SodraŠiee v sramoto vssh občanov. Oosp. Fsj digs je očital todi šupanu, de je občineki sejni sspisnik nsknedno koriglrsl v svojo korist, šupsh je ta težki očitek mirno vtsknll v žop. Olobsvnik js prUetsl U gruče kis-rikalnih babnic kos opeke, ki pe ni k sreči nikogsr sedel. Ker ni kričanje nahujskanih šeaak sodo stovalo, pa je nahujakala llsrija PaderŠič Marijo Mlakar, da nsj »revrne miso. Ts js v reenici tudi o storila, ssksdila se v miso in ;o prevrnile ,da je sadobU Ogrič >ri padcu lahke teleane poškod l>e. Zeredi toge je dvignilo dr-ševno prevdništvo obtožbo pron obema in dne 12. eprile se je vršila v Novem meatu obrevneva. Kekor ee apodobi pristnim kis rikalkam sta obs obtoženki seva de vee tejile, Pe ni nič pomegelo, kejti ptiče so jesno in odločno iz x>vedela v smislu obtošbs. (Bru sani klerikalni šeneki eevede ne vssts, ds js laš tudi prsd sodiščem grešna.) Zato sta bilo obs obsojene in sleer Morija PaderŠič na 45 ur sepore. Marija Mls-ksr ps ns tri dni sapors, vsake v povrečllo stroškov isvršbs in ks-senskege postopanjs, tsr v povračilo snsaka 260 dinarjsv ss-sebnemu udelsšsnou Filipu Ogri-ču. Kszen ss js odmerila teko nisko, ksr sta bili obe očividno sspeljsni. Obe bosta pa moreli plečeti še tov. Ogriča odškodnl-no. Za ubogo košarico jo torej kezen precej trda. Ampek potrebne. Prične Csoiiijs Psvlič je nemreč izpovedala, ds js dsjele PaderŠič Mlekerjevi, ds naj ls prevrne miso, kajti v fient Jerneju se je sgodMo isto, ps ss ni nikomur nič sgodiio. Trebnje. Na poseben način uči ljubessn do bližnjega naš deken. r. IV. IssUs leo? ^Mkivi IMlR®^« GLAVNI STAN. SOCT-ge SO. LAWNDALE AVI., CHICAOO. lzvr še volni odbor t \ . ILLINOIS. Pr^MŠmk VtatMl a«« ot» j»b»«t«w», p«.. au» Hmr+k, al. Ui «pra*tt«IJ «U«U« r UPPBAVNI OOSEKi Aašrs« VUlrUk, R. F. O. MS a"**®®® «0? W. Hsr Štj-I Fn4 A. V Mer, Kar ee tiče inoaemk samskega •ton* novi zakon ne epreasinjs Vse moskovska tovorne in vladal savodi so bili saprti. tako da eo imeli delavei priliko udeležiti se Skrejno klavrno vlogo ao igreli pri rekprevi Levrenčišovi prista ši, poaebno revizor Kriatsn ter sluga jnridlšne fakultete v Ljub ljeni Miklavčii ki js samsga se be deaavuiral. Njegovo ispoved as rssprovi so vrh tegs 'sijsjno pobilo ostale priše. Miklavšič je trdil, de je Onidieo ovedil neki neariki lajtnant. dočim js on ssm takrat kot orožnik aeetevil piam« oo poročilo a besedami: l'ber An seige des Herrn Lavrenčič .., Volilni oteovL Obsojene klarl-kalna rasgrsjslks Dne 11. msr sa js bU v Beli eerkvi shod MUt, katerega eo klerikalne bobnieo ns vsak našla hotele razbiti. l*oseb ao sU se v razgrajanja odlik«vs le Merijo Mlakar. S* let stara seaMke kočarioo ia Družinske vs ai. ter Morijo Psderšiš, M let •ure šena kočarje ia PrisUve it. IvrtaefUU, BOLNIŠKI ODSKKi OSREDNJE OKROUEi Blas N.».k, m^Mmik, MT4I k Usnsdale Av, VEHODNO OCgOEJEi ZAPADNO OKEOUEi III. •451 Š. WIssks»>ar It., Martsr. Nadaomi odbor t o, WUUas^SUle^aeS*5if&air Bi« Zdr\iŽitvaDi odbor • - 5aS ^ Jsi« a k« k, 0404 OiIm Cl., Clsvslaaš, Cšb, VBMOVNI »RAVNIK« De. P. J. Kava, 01M Si. CUlr Ae., Oeeeleod. a i POEOB I—»K.wipsnšsaaa e al- sšksr.lkt, bi dalajo v glevaem m s« vtši Isbslsi , 4 pr« s AN.kp. T, aSir^f u. JZ+, vas SAPBVR BOLNIŠKE IX>OPOBE SE NAiLOVti R^aNbo tojs •litva B. N/P. Jm assr-M še. Lavsadsle Ave^ Cklsaoe, UI. šsl« Ave^ ChUaee* E V1E SADIVS V EVEE1 S BLAGAJNIŠKIMI POBU asMpoRMek. aa MsfsjJllT« 5. N. P. J., seav-ta le. Uvadsle Ave^ CKnwg% KS. Svojega hlapes, ki je bil vrhu ts-ga dober klerikelee, je odgnal od hiše, ker mu je sbolsl in ksr bi morsl ssnj plačati bolniške stro. ške, kskor to določuje sakon, «— Zaradi avoje dekle je imsl prev tako neprijetno sitnosU Dekli ni hotel plsčsti, ksr ji js obljubil in šele pred občinskim sodiščsm se js vdsl. J« psč vsdno ista psssm. Lepa je v teoriji ljubezen do bliš-njsgs, toda nerodna v praksi, žs-libožo nsjbolj zs tiste, ki jo pri digujejo. Smrtna avtomobilska naareša. Na državni eesti nad Zg, Polsks-vo pri Mariboru je pri goetUai Fenlgar selo oater in strm ovinek, kjer se je pripetilo še dosti avtomobilskih nesreč. Tsko so ss predlsnsklm na en dan ponesre čili ksr trije svtomobili. Dne 17 spHls se je vozil tu ssgrfcbžki trgovce 8trlžskovlč. Šofer ngjbrže ni poznal oatregs ovinks In tud gotovo ni pssil ns vsrnostns ns plae in tsko je fttttnil avtomobil i jablano ob eeati s tsko silo, da jo je isruval. Ves rssbit svtomobil ss je potem sslstel v brzojsv-ni drog. Trgoveo Striaakovič js odletel is vosa in padel tako nesrečno, ds mu je počile črenlnjs in ds js čes eno uro umrl. Šofer ps js dobil le msnjše poškodbe in je mogel še peš v sspor. b Dobemlšo. Naš kaplen je v čeiu volilne borbe hodil noč in den od hiše do hišo in e«itiral sa filii. Ns dsn volitev p^ je letal od rasi do vssi in gonil Volilee ne volišče, župnik pa mu je dal na-rsspolsgo konje in vos. Val bolniki ao morsll is postsljs in iti na volišče, tudi slepemu niso priaa-nesli. Tudi on je movsl ubogati kaplana in iti na volišče. Odkod ta vnema kaplanov f — Kal&r smo isvedeli, nieo kaplani hodili zaetonj od hiše do hiše, ampak ao bili ss to mostno plašani, ■nogo naših rojakov je po pre-vratu v Rusiji sačelo napačno razumevati komunizem. Radi tega tudi zakonskemu življenju nieo pripisovali poaebno svstosti. Is-birsli so si lepe Rusinje, ss prs-selili drugsm in so pod novim i* menom poročili s drugo. Ps tudi to še nI bilo dosti, smpsk so se porošsli naprej in po veškretnih metemorfosek končno vrnili bres Žene v domovino. Marsijuteri pa je k molu dobil neprijeten oblek, ki ga ni hotel posneti. Tako ae je ts dni sglesHs v Msriboru neks žens is Kijevs, kstero je privedlo v Jugoslavijo hrepenenje sa svojim mošem. Pois vedo veli eo si njim ter ga našli končn& kot šev Ijerje v nekem menjiem kroju. Ko je moš svedel, je tekoj sporočil, de ae šeli nedeljevati zekono, vendar policije ga je poušile, da je to po zakonu dolžan ter odpravilo lepo Ruelojo k elpeljerju na dop. Ljadeko štkje aa Nemei ee isoillli, de eo se Korošci ker trumoau sepisovsll sa Ne ee is etrshu, de jim sicer požgo domove V obštal Lodiaee na Pečniei je 5. epr. izbruhnil poier pri Oeš perška. 1'olšil je vee premišae asa Abrnša la Bvantišu. Drugi daa je pe aa kopaajn zgorelo po seetaika It*« vss do Ui ter dee Vae aedešbe glede aeslevaaje v at lestievalasni edb^a ao aej MŠlIJej« Pruh Salta«, prsissšalhe aadeeeaeos «dbsta« šlgav easlev Je a«eeej. Takoj, etopd no asko javni ji In sna oveo. Ker malo zavarovan, je popolnoma obubošal. Površina posejana aanlja v ns šl držsvi meri 1,939.500 hs. Od tegs odpsds ns pšenioo 1,050,000 hs, ns ječmen 500,000 hs, ns rž 155,000 hs, ovca 50,000 ha tar o-stslo žito 32,000 ha. Maši dolgovi. — Za vss dršavns dolgove plešoje naša države lst-nlh obresti 452,000,000 Din. V prlmsri s drugimi državami malo. Odlikovan po aaalušanju. — Naš pesnik Striter Josip, stsrčsk, ki js prsd krstklm prišel v domovino, kjsr je bil sprojel nsj-prlsrčnsje, js bil odllkovsn s redom Sv. Se+s III. razreda. Smrtna koee — V Celju js u-mrl g. Jskob Jsnič, posestnik Kapunovsgs gradu ns Milsvšksm "iu, v Laikom pa upokojeni davkar Fran Jerič v starost! 50 lst. Ns Vrhniki js umrla goapa Joslpins Dolenc, possstnioa in go-stllnlčsrks. — V Krmelju ns Dolenjskem je umrl 75-lstni vodja remogokopa v ftt. Jsnžu g. Iiin-o Flataehat. — Pri Hv, Frsnčl-Šku Kssverlju v Oor, Hov, Dolini je umrl bivši deken v Ljubnem Jožef Dskorti. V MengŠn js ssdnji mssso po. žar uničil possatoiku Jos. Kralju gospodsrsks poslopje. Uničene je vss krms in poljedelski stroji. Domnsvsjo, ds je požsr zanetila aločlnska roke, V Kamniku js ns vsiikonočni portdeljfk v hlži gost. g. Joa, Mo šoke Izbruhnil požer In uničil dal hišo popolu°m'1' K ni 1,1,0 vetrs In so požsr prsv^čssno za nstsvlli. Ma Ereajah pri Dobrovi js po-gorel hlev in hosoles posestniku Antonu Dolinsrju, ki je pri gsše-nju težko ponesrečil. V Puterhofu pri Tržiču se je 1-venu Kuhsrju pri vslikonočnem streljanju razletela pulka ter gs neverno poškodovele. V Hrastniku je v kamnolomu sesulo delsves Jože ftentjures ter ge snet no poškodovelo. traka j- sgoreU v Olju po sestnlku in trgovcu Ivsnu ilsv-nihsrju. Ogenj js nsstsl pri dimniku. Va Ostrošnem pri Celjti ao ss ns vsiikonočni pondeljek fsntje udarili s nošml in steklenlesmi. Martin Cilenšek jo je pri tem aka pil ia ae sdrsvl v bolni«!. Va Zidanem mostu js akoštl 14. letni vajenec ls restsvrselj« v Ha viojo. Orožnik Župnek po gs je še pravočasno fiotegnll Is vode, sa ker je prej«l saslaženo priznanje. % Pri Sv. Jošte ns Kozjek« je u mrla gosps Kiuiigunds llorovaik. V Olrkonak je umrl posectnlk la gostilničar g. Mstijs Korle. Pri Sr. Benedikta v Klov. Oo. rtesh pe je umrl 21-letnI Jenes lencker is Rošiee, Pekopsn je v kit! grob, kskor pred sedmimi le ti njegov brst Obe sts podlegla savrstai jotikl. Streljeoj« a topUl Na Veliko noš ee je zopet smrtno poaeere-čil pri sireljanju Jošef Koren is Strmeča pet Veliki Nedelji. Topiš si js naprJvil sam. Sploh pa take streljanje nima poaebnega pome na, ksr se neprsstsno dogajajo nesreče. Kdor ai pošten in do« ber, mu pri ^Bogu tudi, .še tsko streljsnje ne pomsgs. V Hardeku pri Ormožu je umrl 75 let atar Andrej Žlnko, ki je bil najstsrejši člen ondotnsga ga-silnegs društva. ' V Oorjanak v Kosjsnsksm o- krsju js sloglsant Kslhsr vsdno nsgsjsl posestniku Franeu Novaku, ki js od Keikarjevo žene kupil vinogmd, Kelhar pa, ki sa je pa ob čeln kBpčljs nahajal v aaporu, nI bil a tam aadovoljen. Ko je Novak kolil v. vinogradu, jo Kelhar nalašč aešel ruvatl postavljene kole, Naslednjega dne pe, ko je Krlher sopet prišel ns-gejet, je Novek stseljal sa njim tsr ga amrtno zadal. Ranjeneo js kmalu umri. Bil js allsn surovel in so se gs ljudje vedno ogibali. Valed naatopajošik ilušajov koa, ki so ss ssnesle s juga tudi v Mlovenijo (v Orlbljah pri Cr-nomlju sts ts dva slučsjs In ne^ ksj težkih slučsjsv n« Atajer-skem) je obleot odredile generalno eepljeaje vseh, k! v ssdnjlh petih Istih niso bil! sapi jeni. Umrl jo v Akofljlei 18. spr. Jo. Že Novak, poaestnik. Mar je 15, apr, uničil posest-nlku Keruju v Pevlovoih pr! Or-možu hišo in goapodsrsko poalop-js. Zgorslo je tudi 15 svinj i a ens koblls. • V Beogradu zgradijo is repsrs« eljskegs msterljals la Nemčije krem«torij, kjsr bodo sešigsli mrliče, * lg. aprila je sašsl srslai In o. sebni promet s ssroplsnom na prog! Beograd-Parii. Zadnji maaaa so bila končno veljavno konšeua ; rasmejltvena dela med našo državo In Madžar« sko. Pootarljosi ao ša aiBMBtf ni m«jini baterije, drobci Irapnelov ao pa padali na na*. Neko noč ao naa napadli z bombami, da orno planili iz iatorov in ae razbežali. Ta ofenziva je trajala v prealedkih šestin-dvajset dni. Od morja do Sveto gore je rjovelo pet tisoč topov in izbljuvalo pet miiijonov granat in irapnelov, pehota izpalila štirideset milijonov avinčenk. a zgrudilo ae je štirideset tiaoč ljudi. Tu in tam ao Italijani prodrli za kak kilometer, a eo bili a protivnim napadom potisnjeni zoRet nazaj, Uko da je ostal položaj po ofenzivi ekoro neiz-premenjen. Odšli urno nazaj v Špacapanske linije in popravili, kar je bilo razdejanega, iztrebili neanago in osnažili vse jarke. Bili ao vai akrivljeni, obložen z vrečami kamenja in prsti, spojni rovi zastrti z vejami. Fronta je bila mirna, le srtiljerija in minometi ao sipali ogenj v nekih presledkih. Pričela ae je vročina ip doli od Fajtjega hriba je prihajal smrad mrličev, ki ao trohneli nepokopa-ni. Na Volkovnjaku ao goreli vsalto noč veliki ognji in amrdeč dim ae je valil v dolino r Italijani •o aežigeli svoje mrliče. Pritiskal je zopet glad. Ko smo zvečer odpirali kotle, je udaril iž njih zmrad od jedi, ki bi je ne jedli niti prašiči. Bilo je "Karlovo zelje", nekako gnilo korenje in repno perje. Vai smo' godrnjali in pljuvali, a kuharji ao ae opravičevali: "Mi ne moremo za to. Kar nam dajo, to kuhamo. Ko pa gre vae za ofioirako menažo 1 Maat, najlepši kosi meaa, moka, aladkor, kava, vino, vae boljše izgine za te vfcnpeže." ftporer ima v kaverni svojega peka, ki mu vae ljubi dan peč na oglju maalene rožičke in drugo pecivo. Kaj pa še vse zadi snedo in izpi-Je I" "Saj bi bili neumni, če bi ae ponujali e to evinjako godlo. Tega ne žro niti praaeta I 6e to to dajte oficirjcm, da bodo tudi deležni kaj bolj-, šega I" Dva moža eta pograbila kotel In ge prevrnila red oficirsko jazbino. "Kaj pa je v tem kotlu! Kofe! Diži to po ko-fetuf Ste ei menda prekuhali v njem svoje cunje 1 Fejt" Po vseh jerkih je bila prekucnjena ta gniloba. Zato smo ps dobili drugo noš kuhsne koprive in vaek pol kepe plesnivih otrobovih drobtin... Le ob ofenziri so zlffsli pri intendenci vse avoje regervne ssloge in sa silo nasitili moštvo, ds se ni predslo sovrsžniku. "Ps nsj nsm dsdo vssj dopust, ds se nssiti-mo domsl" A oglssili so se ljudje, ki eo ee vrnili s dopusta i . 7 T "Doms js še slabše in so nss žalostni, čc pridemo domov in jim pomagamo otepati tisto revščino. Ljudje eo raztrgani, bosi in tako lačni, da jokajo. Zjutraj in avečer ai akuhajo malo čorbe ia lubja in eladkih koreninic, a opoldne malo otrokovega močnika. V mestu pečejo kruh iz žaganja in pceke, a vmee potreeejo malo krompirjeve moke, da ni tako pacast. In enega takega hlebčka moraš čeketi pred pekarijo vso noč. Je pa tufll mnogo boljših družin, ki mečejo maslen . kruh v pomije, če prideš v trafiko brez jajec eli brez masla in klobaa, ne dobiš tobaka niti za šik.", "Gladni eiromekl iz Istre gredo po svetu za kruhom in beračijo po vacj kranjski deželi in ponujajo za ovsen kruh ali te gnil krompir fvoja oblačilo in vae avoje imetje." »"Nej žc bo kakorkoli, glnvno je, da si pri svojih ljudeh in na varnem." Zdaj ae oglasi drug dopustnik, ki se trdo pri-krvsvduši in pljune. "fte to nam bodo zločinci požrli in no bo nem oatelo drugega kot kup /.npravljeno bera-Šije. Ženo ao mi onečastili . . . Da, da, no cijajto v me tako zabodeno! ženo ao mi zmetali lumpje, če vam pravim." / "Ana I" "Aaa!" Zdelo ite mi je, da jo moti kak vrag, ker mi je tako redko pitala; zato sem ae pritihotapil domov, ko me je najmanj pričakovala. Prišel aem V večernem mraku in bilo je ravno prav. Otroka Sta mi povedala, da je v aobi pri inami ofieir. S tresočo ae roko in težkim srcem m>m prijel za kljuko — a vrata ao liila zaklenjena ... V ti-Stem hipu je pa vse zaškripalo v meni in atreael aem vrata tako »lino, da je zahreščala ključavnice in ae odtrgala . . . "Kdo jc pri moji Ženi T" eem sekričsl z glsaom, ki ni l>il moj in ki ne vem, kdo ml gi je pognal iz prsi. V aobi je bilo mračno. Ii kota ae začuje ž«*n*ki krik in neki polizan oficirski obras stopi is mraka. — "Svinja 1" aem serjnl nad yjim tako b«>ija«»ino, da nt a oba otroke aajcčala. Kam'ne vem, kilnj in kako sem si iedrl bejonet in ga zavihtel. A meaite, da ae je prešestnik ustrašil t Stopil je par korakov na-saj in Šs je imel sabljo v roki." ••Alt gs nisi!" "Nisem imel puške. Prave *e je bliakovito pognal vame od atranl. da srm ae opotekel k zidu — in v tem hipu je ušrl a kozi vrata. 7. a njim pa je zbežale tudi žena — in imela je prav, ker tedej je vrel v meni zverinski srd." • "Nisi pognal habr U hiše?" ,48em jo in jc nisem. Tisto noč aem pil v krčmi. Sragi dan tudi; potem so prišli sosedje in me pogoverjali ia telaždi. da j« žene poštene, a da jo je pričel U madžarski praaec nadlegovat., Potem eo jo pripeljeli in vrgla ae je predme na kolena .. . Vajeni emo moriti in meaariti, e tega alošina nisem mogel atoritl Okrvavljene eo naše roke. e v erco smo dobri ia pošteni) v rokah ti-ištmo krveve orožje, sree pe je polno nemiljenja in odpuščanja, ki ga delimo sproti kdor nfm 'pokaže prijazno lice. Pahnil po tleh, a iznova je vstsls na kolena, rotila me, prisegala mi pri živem Bogu, pri duži svoji in pri utrokih, ds je nedolžne, da se ne bo nikder Spozabila, nikder po gazila avoje čeati." "Ilahahel Dobro te je opeharila!" "Jagnjeta emo, Če vam pravim, krotki, le v kakem hipn amo besne zveri. Veakdo izmed vae bi bil storil Uko. Če bi bili videli jok lačnih otrok, če bi bili videli njen skesan obraz, iz ksUrega je tudi zeval glad, odpustili bi bili vse, upogniio bi vas bilo milosrdje, kot jc upogniio mene. Saj naa -je samo odpuščanje; že odkar amo ee rodiH, odpuščamo, prizanašamo iz dneva v dan. Kako nae biče jo, kako nee psu je jo, kako nas sleparijo, odtr-gevejo nam od ust — mar smo si že kdaj upali črbniti besedico sli treniti z očesom! Ksj nls drži prikovsne na to nesrečno trpljenje! Mer ljubezen ip zvestobs! Le ts prokleti in zazovraženi u-kaz in dolžnosti Vsi amo bili ene miali že prvi dan, žc pri Pfremislanih bi bili morali udariti — in Žc tedaj bi bilo atrto to vojno robstvo. Najbolj peaji sužnji amo, ki ae le zvijamo pred udarci in krivimo hrbtišča in čakamo, da napravijo doma otroci in babe konec tej moriji. Trebuhe sti-šksmo in gledsmo, kdaj nsm pride navzdol po grapi kak pečen prasec z zapičenim nožičem v hrbtu ali kdaj ae nam pritrklja hleb belega kruha ali kolač sira. A doma nam propadajo družine, propadate nsm dom in imetje med tem, ko mi zapravljamo leU in čakamo, da nas ubije smrt ali da«oae izgloda lakota. — Fejl" "A če nas ne izgloda lakota in ako nae ne požre vojne, pridemo domov in ae bomo ženili in v hvaležnosti vzredili Avstriji novih sinov, da jih bo bičala in pobijala kot nas. Pasje suženjstvo je v naši krvi, ki ga noben bič ne prežene. Prav se nam godi!" — Ne vsakih žtirinajst dni smo se izmenjavali, zdej iz prve linije v drugo, zdej v rezervo v Tabor, kjer smo ss skrivsli v grmovju in po barakah pred aeropUni, potikali se po izropanem Dorn-bergu, kopali se v umazani in okuženi Vipavi. Potem amo morali v brigsdno rezervo za Martin-čiče, kjer so bile pripravljene za Italijane celo električne žične ovire, a od Um zmo šli zopet v prvo linijo na koto 126 in 94. Tren je bil v Dornbergu, v Tomincih, v Ri-hembergu in provijantni tren celo v Mezarjah. Perilo smo ei preoblekli v zadnjem čisu ekoro vssk teden. Tem zsdi nekje so nam ga preku-hsli v razkuževalnem aparatu in nam vrnili vse oigeno in msrogssto. Čc ni bilo več tednov italijanskih ubežnikov, so morsle naše patrole ponoči v medpolje in jih pritirsti s silo, ker nsše komande ao hoUle vedeti, kdej prične nova ofenziva. In včasih so priso-pihali aplašeni ubežniki in izdali pri naših komandah usodno tajnost, da ae prične ofenziv^ jutri ali pojutršnjem ob jutranjem zoru. . ,, In šel je telefonski ukaz na vee čeU: "Ko preide noč* zlezejo vsi čebelni roji v panje, ker je grd dan, a želv trgale jim nahrbtnike, Čepe jim ne glavi, n ko afrm ae približal z lučjo, ni nobena zbežala ... Ob skali jc ležal mož na trebuhu, ob zglavju mu je gorela sveča, a po hrbtu mu jc plesale pitana podgana. Bil je na* žilavi Albreht. Pred aeboj je ifoel francosko vadnico in pisal jc svojo lekcijo. Ta nemarna golazen jc bila velika šiba nad nami. Bivali srno zato rajši zunaj, če le ni bil ogenj prehud. Toda poatfjal jc vedno beanejši In « atrahom amo pričakovali težkih dni. Infante-rijski ogenj ni nikdar več ugasnil, klopoUnje strojnic, paranjc min, vae se je stopnjevalo od dne do dne. Noči so bile vedno bolj nemirne, ved no beeneje je treakalo in nam aproti ružilo deli. | Včasih atm je razbilo kuhinje, a že nealedt^o f noč je bilo vrnjeno Italijanom to milo sa drago. ! Večkret smo Čuli ropotanje kotlov z Volkovnje ka. Nekoč je treslo tja nekaj naših 15cmskih — in raalegal ae je trgajoš krik ii dotičnega gozdička. Gotovo jc bilo mnogo izgub, ker še tiato 1 noč je gorela tam velika grmada . . , Nekoč smo imeli paniko v neki jeko veliki i kaverni, ki je imele dva vhode. Tu ae je tiššalo v«e polno naskakovalnih petrol, ki ao bile vae r%!oirne a ročnimi granatami. In nenadoma je pričelo tresketi in pokati, da smo pleaili iz epe-nja in ae pehali k Ishode. Mislili amo, de je pre-j bila grič graneta eli pe ie ao vdrli Italijani. I (Dalje prihodnjič.) Josip Jurčič. (Konec.) "Ne vem, ksko je neposled, po za užitku obilih steklenic vina, vnel se prepir o 'srbstvu' in 'hr-vststvu'. Dokler se jas nisem mešal vmee, jo bil prepir še prilično miren. Ker aem bil nejevoljen, pil aem bil več kakor po navadi, Uko eem menda s nekim ser-kazomm govoril, prav dejeje Hrvatom, daai bi bil po avojem uve-rjenju in v mirni uri gotovo mogel biti zemo posredovalec in niti enim niti dragim pritegniti. Ali tu so precej na moje prve besede strastno in ardito padli po meni: pop, Savič, in zeničljivo njegov bret trgovec." "Nečem ti obširno rizeti neprijetnega prizore, posUl aem v obrambi aem ognjen, krivično in tr moglav. Bezžalil zem vae društvo — zapustil sem Uko hišo, kjer je prebivala ona, od katere aem pričakoval vao srečo svojega živ ljenja." '♦Tisto noč sem blodil dolgo o-koli. Drug dsn je prišlo iztrez-I nenje. Razumel sem, da sem ssm kriv tega prizbre. Ali U pri zor me je tudi poučil, zakaj sU pop in bivši moj prijatelj Savič proti meni. Ker nisem "pravoslaven" in ker je Savič namenil Mi leno Umu svojemu bratu, o katerem do tega dne niti nisem vedel, da živil" "Svoj greh sem hoUl popravi ti. Nekoliko dni potem eem bil na poti Jc Vuku. Dobil som gospodarja t vai, posdrsvil ga, ali obrnil mi je hrbet in obkretko povedal, fo mi po zadnji nedelji njegova hiša ni več odprta. Ko sem tako oeremočen odhajal, ljut srd in hudo' bolest v srcu, sem videl na oknu trgovca Saviča. Mislil sem, da ee morem vrniti, de mu morem iztrgati, kar je moje • a premegel aem se in šel." 4'Vso filozofijo in hladnokrv-noft avoje sem zbiral, da bi postal malomaren za vse, tudi za njo; da bi ae sam odrekel svojim upanjem. A ni šlo. Moral eem zvedeti, kako ona misli; ako je one zame, potem mi je vzeeno, a ko eo tudi vai proti meni Piaa aem ji in po plačanem človeku ji poslal piamo, v katerem sem jo prosil, da ae na tihem anideva mreku na določenem kraju." "Prišla je. Bila je bleda in ob jokana; ali v njej ee nisem bil cmotil. Ona mi jc bila to, kar prej. OboUla mi je zvestobo, ro tlla me, naj čakam, naj njej ve rujem, a naj je zdej ne iščem. Dogovorila sva se, da si piševa. Upp-kojen sem šel domov." "Drug den dobim pismo v cirilici pizano z neznano roko. Pi eelec je znal ,kaj eem jaz prej šnji večer govoril z Milano. Ali je poslušal! Ali drugače zvedel! To ml je še dandanes neznano. Navestil mi je v pismu eemo, naj evoje namere ne deklico opustim, ker bode on skrbel, da je nikder ne dobim, in da ona meni enoči danih obljub nikdar držala ne bode. Izdan je bil tudi nejin čr-tež, de zi bode ve dopisovale; zakaj moj sel pisem ni mogel oddajati tam, kjer je bilo dogovorjeno, in jez niacm dobil dve te-dna nobenega pisma." "Kdo jc bil skrivni moj eo-vražni dopisnik! De eem imel ves sum na Saviče, to ee rezume samo ob aebi. Da bode tako 'akr-bol', da Milane ne dobim, kakor je, tega ai niaem bil v s vesti." Nekega dne aem bil poklican dve uri daleč v gozd k ranjenim delavcem. Sekali in obrezovali ao tam kranjaki delavci in Čiči hra Ste, in velik aklad, ki ae je bil podrl, ubil je bil enegs, drugi ms dvems ps podrobil noge. Ko sem v ubožnih, zs silo is vej in lubjs narejenih delavskih bajtah dovršil delo usmiljenega Semari-tena, je bila še noč. Delevski o-glednik mi js hoUl dsti sprem ■tvo enega delavce črez gozd do doms. Ali nisem gs hotel. Zs o-sebno vernost svojo se nisem bsl, ker aem imel pri aebi revolver in je meaec svetili pot mi jc bile znene in pri tem duševnem evo-jem sUnju ml je bils takšna samotna pot ugodne za rasmišljs-nje. Tsko sem koraksl peš in ssm med starim hrsstjem, v kstero je sijala meeečiae. Bilo je vee tiho, niti sove nisem Čul U večer." "Ko eem bil sredi gosds, ssču-jem ns štreni poti glee, kekor bi se strls suha vejs pod nog*. Daai nisem boječ, vstali eo ml vender laaje pokonci in mahom aem napel revolver." .. "Ta hip poči puške. Zedet sem bil, psi sem in sdsjei sem bil v aeaevaeti." "Keke tri dni *>tem aem pri- šel k sebi. Ležal aem ____ ni zdravnik mi je vzel svinčenko is telesa. Prodrla je bila tu, kjer a ti kazal prej. Polotila se me je huda vročnica, več tednov ss zopet nisem zavedel, okreval aem šele v dveh mesecih." "Potem sem šele zvedel, kaj se je zgodilo v tem. Trgovec Savič je bil odšel, njegov brat je bil preaUvljen, in Milana r— tudi nje ni bilo več pri očetu; odšla je biU k neki Uti v mesto, nisem čul, y katero." "Odslej ae me je polotila neka o-tožnost; telesno nisem popolnoma ozdravel, zakaj še zdaj čutim zvo-jo zaceljeno rano ob vsakem vremenskem izpremenu. To je delo-velo tudi ne moje duševno živijo nje. Čazih me prime gnev, da bi kakor Samson hotel prijeti za svetovne stebre in razsuti vse; časih sem spetičn, za nič bi se ne brigal." "Ali ni bilo nobenega zodnega preiakavanja o napadu nate!" ga vprašem. ''Bilo! Ali jas niaem hotel izreči nobene elutnje, vojni aodniki tndi ne, stvsr jc ostsls tajna za druge. — Prosil aem odpusta in aem ga dobil. Ker aem ranjen, ao mi dovolili nekaj penzije, a ka kor veš, živim lehko tudi brez nje. Samo da bi ee mi bolj ljubi lo živeti." "In kje je ona zdaj!" vprašam. "Tega ne vem in nečem po-zvedoveti. Videti bi je ne hotel, kri jc med nama — vendar po zabiti je do zdaj nisem mogel Živim zdaj tu, zdaj tam, ali stare sdravosti menda ne bode več. Tudi ne vem, bodem li kdaj ksj de Isti mogel za občno korist. — Bog to živi!" Trčila ava s čašama in molčala abs. Drugo jutro sem ae moral posloviti od njega. Obljubil mi jc da mi bode pisal. Ali dobil sem od njega ssmo kratke kinalu po najinem rezhodu. Slove tako: "Z Bogom! 'Na barko kliče strel!' Moje geslo: vive ls republiquel' Rsvno tsčss so vreli iz vsega sveta prostovoljci na Franeoako Garibaldijevo zasUvo. Slu- iz gorenjih beaedi, da je tudi prijatelj moj oetal kje pri DU jonu bojevnik zaeamodoločbo na-rodov zakaj od tačas nisem čul - njem ničesar. pod ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v zalogi slad, hmelj, sladkor in vse druga potrebščine. Poskusita in se prepričajte, de je damepri nas. kuhani vedno le najboljši in nafce-najši. Dobiti je tudi zbirko sodov, steklenic in rasnih loncev, itd. Mi vsm dostavimo naročilo po pošti, točno v vas kraJc. Groccrijam, aladčlčarjem in v prodajalne ieletnine damo primeren po-poet pri večjih naročilih. Pišite po informacije nss FRANK OGLA*, MSI Saparior Amu, Omlssi O. KNJIGE KMJIŽEVm MATICI S N. P J« Književna matica Sloven-ske narodne podporne jed-note je izdala in ima v zalogi sledeče knjige: flovsnsko-angleška slovnica. Dodstek raznih korizt-nih informacij. Fina trda vezba .Cena $2.00 s poštnino vred. Jimmie Higgins. Splaal Upton Sinclair, poalovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriškega prolctari-jata za čaae velike vojne. Trda vezba. Cena $1.10 e poštnino vred. Zajedal*. Spisal Ivan Molek. Poveat iz doalej skritega koea Življenja alovenakih delavccv v Ameriki. Trda vezba. Cena $1.75 a poštnino vred. Zakon biogeneaije. Spisal IIoward J. Moore, poalovenil J. M. Zelo podučne knjiga, ki tolmači mnoge natur-ne zakone in pokazuje, kako ee splošni rszvoj ponevljs pri posamezniku fizično in duševno. 8 slikami. Trds vezbs. Cens $1.50 s poštnino vred. Zsdnji dve knjigi, nsroče-ni skupaj, dobite za tri dolarje. Vse Itiri knige za šest dolarjev. Vredne so l Nsročbe, s katerimi je po-eUti denar, eprejema KHJIŽEVKA MATICA, «67-59 Sa. Laumdale Ava.. Chieago, 111. MAZNAMZLO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam ao. rodni kom, znancem in prijateljem žalostno vcat, ds je neljuba smrt pretrgala nit življenja naši ljubi ičerki , ••» . •> c ,, ANICI OVCA dne 27. aprila, 1923, ob eni zju. traj, po dvadnevni mučni bolezni za davico. Stara je bila 3 leta, dva meaeca in'šest dni. Pogreb se j« vršil že drugi dsn ob 2:30 popol. dne na zahtevo oblasti rsdi ne. vame bolezni. Pogreb se je izvršil 30 civilnem obredu na tukajšnjem )ak Ridge pokopališču. Najlepa* ivala ženskemu društvu, katerega članica je bila pokojna v mladin« skem oddelku za kra8ni vence in enako lepa hvala tudi moškemu društvu za darovani krasni venec, Lepa hvala odbornicam in člani, cam društva, ki so bile ves čas ob strani in pomagale vaeskozi do ifroba, ter nam tešile naše gorje, ! Zahvaljujem se mojemu bratu in njegovi soprogi, ki sta bila ves čas bolezni in ob smrti nam na strani in pomagala, ter nas tola* sila enako tudi hvaU mojemu bratrancu in njegovi soprogi. Lepa hvala materi moje žene in njeni hčeri, ki sta prišli iz Living. atona k pogrebu. Hvala tudi sestrama moje soproge iu svaku, ter vsem sosedom, ki ao storili vse, kar je bilo v njih močeh, da so nam olajšali našo žalost. Zahvi. lju jem se rodbini Karmelj, ki ste bili ves čss . bolezni nsše hčerke ob njeni postelji in jo prav po materinsko negovali. Da je bils naša hčerka zelo priljubljens, nsj služi v dokaz, da jc bilo darovanih 19 krasnih vencev na njeni grob, Darovalcem vencev moja nsj. iskrenejša zahvala. Hvals sestri ženskega društva članici Francei Petje za njeni ginljiv govor pred odhodom iz hiše žaloati na pokopa, ližče. Nadalje lepa hvala predi« porotnega odbora S. N. P. J. John tJnderwood-u za njegov nagrobni govor, de enkrat lepa hvala vsem, ki ste se vdeležili pogreba in sto. rili karkoli nam v uteho. Tebi draga hčerka, bodi lahka ameri* ška zemlja ,počivaj mirno — ks« kor si biU fie mlada, nam osUnel zavedno v spominu. Žalujoči osta* li: Joacph in Anna Ovca, stariis, Joseph, bratec. Springfield, HL želodec je bU tako elab, de ai mogla ničeear jeati. Pridobila h aa tati 14 fantov ia prs. ▼i, da m iati kakor prorojma. Mr«. Loulsa Coop«r, ki J« »tin •• M M 11 vi t WiUow HIU, I1L. pito aatMnj. rimo: "Pr«dno mm «itoU rmbitl Nu««-TM% ••m mnofo trpela tadl pllaov r Inrik nS hud«ff« Sftprtjaf nikakor rlifB «wf» opravljati »voj« potrto«. Skor« M m (mM* dala; vm kar ama lahka Jtola, jt Wl» koliko covaja Jaha. Odkar pa nm mMs jemati Nu*a-Tan«. lahko jam »koro m Pridobila aaa 1« funtov na tati la m tati« kakor novo bttia. Iikaaalo aa )• m mJ; bolj*. Kfc-avilo. kar aam Jih kadaj rakih." Nura-Tono J« v raanicl S adravii v mm. ki braal. ojatojo In potlvtja (laka, «*• lana in obrabljana oraana ia »UUa. kuii aam In a« praprltoj. Zdravila »ato ■tujo« h m Ml m«e«« atan« aamo Nuaa-Ton« J« na prodaj pH vaah dabrikh. krmarjih pod popolno aaranaljo. to totoj aadovolinl ali pa ao vam danar povrn« (»m ra rane i Jo na vsaki ataklaaM); National U- Hr. 1«4« S. Wabaah Ava.. ChlesffcDL. potlja idravilo naravnost ps P«*«, na v naprsj platona, kakor hltropr«J-m« 11.0«.