p:urnikov luted d*ny oxc«>pt ilrlid»y«. PROSVE GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTK ZTS&SffjjUTtK Chicto, DL, čtrt*. 1». norMnbrp (Nov. It), 1M1. ■»iiin« «> ffO—YEAB XXIV AccepUnc« aponska ofenziva napra vila zmedo med Kitajci -ijja iz Tokia naznanjajo u- £ kitajskih čet podi poveljstvom generala Ma Caa- fta-- japjnaka odredila večje Javilo vojaških letal v vojno sat Pok jo, 18. nov. — Vojaške čeki jim poveljuje general Ma Um, so bile kompletno de-dliiirane vsled nenadne Janke ofenzive, ae glasi vest iz rbina Rengo časopisni sgend- [itajsko vojaštvo se umika v adu v smeri proti kitajski ledni železnici in Japonci ao l italno za petami. Čete gene-, Ma Čun-šana so doživele ihovit poraz v bitki v bližini Isihara in pričakuje se, da |o Japonci zasedli mesto Gang-I, od katerega so oddaljeni le aj milj. Ittio, 18. nov. — Ostra bitka 1 japonskimi četami in kitaj-i armado v distriktu ob reki ni se je pričela včeraj ob b popoldne. Kitajsko vojašt-je otvorilo ogenj, nakar je nndant japonske posadke od-N protinapad ter začel obstre-nti kitajske pozicije. )rugo poročilo iz Mukdena lja, da je krog štiri tisoč Idr ikih vojakov dospelo iz me-Anganči na bojno fronto, ki nzteza med mestoma Sančie-f in Saohsintun. Poročilo da-pravi, da kitajska kavalerija kljuje z ofenzivo in da so o-i bitke v teku ob vsej črti. Urtin, Mandžurija, 18. nov. Jipong&a je včeraj poslala geltevito^pipV »1 aeroplane ža metanje ifa, iz Seoula, Koreja, na boj-fronto. To pokazuje, da ae Jaška pripravlja na intezivno nivo v zraku z ngmenom, da odi Kitajce .proti severu od Uihara, glavnega mesta pro-ee Heilungkiang. toočila, ki so dospela sem-. javljajo, da so japonski oplani vrgli šest bomb na me-FuJarchi, skozi katerega te-kiUjska vzhodna železnica, i bomba je padla v skladišče litini železniške postaje ter mila veliko škodo, 'oroeano je tudi bilo, da so ja-«ka letala metala bombe na fa me.sta v istem distriktu. ^boči je bomba razdejala ne-poclopje in več ljudi je bilo lih in ranjenih. foraj je general Ma Can-ian »voril na japonski ultimat, lri rieboval zahtevo, da njegove f »puste distrikt ob reki No-■ Odgovor se je glasil, da bo •dil evakuacijo, ako bodo tu-»ponuke čete zapustile osem-v bližini mesta Tungping, ki nahaja ob Taonan-Anganči 'tn>ci v bližini meje provinc »Jun^kian«- in Fengtlen, 90 • vpadno od Angančija. Operacije brHsko armade vznemirile Rusijo Vkorakanje britakih čet v Indij-ako državo ograža varnost Sovjetske unije I - London, 18. nov. — Prihod britske armade v indijsko državo Kašmir, da pomaga potlačiti muslimansko revolto, je ustvaril mednarodni incident, se glase vesti, ki so dospele v London. Sovjetska vlada smatra millta-ristično gibanje britakega vojaštva za distinktno nevarnost. Sovjetski minister v Kabulu je informiral vlado države Af-ghanistan, da so se odnošaji med to državo in Rusijo spremenili vsled vkorakanja briteke armade v Kašmir. Dejal je, da je to gibanje naperjeno proti sovjetom. Sovjetsko svarilo je alarmiralo afghanistansko vlado ter ja takoj informirala sir Hari Sing-ha, maharadžo Kašmlra, o zadevi. Ta je v svojem odgovoru protestiral proti britskim avtoritetam, ker se skušajo polastiti vlade. Izjavil je, da je on povabil britsko vojaštvo, naj mu pomaga potlačiti muslimansko revolto, kot predvldujejo obstoječe pogodbe. % Indijski princi so se tudi postavili na stran maharadže, ki skuša obdržati svojo neodvisnost, upajoč, da bodo Rusi potem modificirali svoje stališče i britskitn milltariatlč-avtoritetam, ki sfcuŠjaJft potom raznih operacij doseči večjo kontrolo nad Indijskimi državami. Greeaov apel aa eslaž* Prosi Jih, naj ae ne odcepijo od federacije '"ni nasveti bolniku, ki trpi vsled kolcanja l;T)*fiel,i, O. _ Kako ljudje Jtvuj-jo r človekom, ki ga l»oK-zen, »e je pokasslo tu-Ir;i A. King leži v tukajš-l».lfMv,icl že deset dni in Htanjs se| 1 neprestanega kolcanja. V »jih .iru-h je prejel velikan-ilo p i nem in telegramov "'rani Amerike, ki ved>u- * vsakovrstna nasvete glede ^.tve b.lcnl. < J nasveti vsebujejo najbolj-ki J«h morajo dati zdravniki, jih je prišlo tadi od 8. kiH » in pnjStelJH "MlJJ«\ naj dene kovinakl * * prste na nogi in koi- ** ]"> I " nehalo. Drugi mu »letuje, naj al z rokama S* rlavoHUfil^H Waahington, D. C. — (FP) — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, katerega je nedavno okrcal predsednik Narodne federacij« zveznih uslužbencev, se Je direktno obrnil na uradnike krajevnih unij te organizacije z spolom, nsj se ne odcepijo od ADF. •Na seji v glavnem uradu Ameriške delavske federacije je Green prečita! okrožnico, ki jo je poslal uradnikom krsjevnih u-nij. Okrožnics vsebuje Greenovo zagotovilo, ds bo federseljs podpirala zahteve zveznih uslužbencev glede ponovne klsslflksclje zakonodajnih ukrepov, rsdi katerih je nastal spor med ekseku-tivnimi uradniki Narodne federacije zveznih uslužbencev in A. D. F. Kakšen učinek bo Greenova okrožnica imela na urednike krajevnih unij, se sedaj še ne ve. Steward in tajnik McNally sta Iz. javila, da je prišel apel zs spravo prepozno, kajti tako akcijo ki morala Ameriška delavska fe- stalno ^slabša Podvwti ** Wf" Pesem o visokih mezdah*je fikcija nt- Ameriški podjetniki je nbo kdar Izvedli, pravi ek Veliki profiti odgovorni krizo Waakington. — (FP) — Glede peami o visokih plačah v Industrijah so ameriški podjetniki podobni jezuitu, ki je na priini-cl rohnel o dobrotah na "onem svetu," eaim pa je grabil zemeljsko bogastvo. V bistvu je to mnenje ekonomk George Soula, ki je pred La Follettovim senatnim odsekom rekel, da ameriški podjetniki niso nikdar plačevali vieoldh plač, čeprav ep jih sprejeli v teoriji. V dobi takozvanlh visokih plač, od 1. 1923Mo 1. 1927, plače v resnici niso naraščale, ampak so padale, Je rekel Soule. V tej dobi se je zvišali le ssposlenost, kar je pripomoglo, da je delavstvo lahko razvilo vso avojo nakupovalno moč. Proporčno z naraščanjem produkcije so plače stalno padale, profltl pa naraščali, kar je odgovorno za sedanjo krizo. K tej so največ pripomogle velike korporacije, ker so naraščajoče pro-fite obdržale v svojih rezervnih skladih, nsikazovale velike dobičke in z nagromadenim dobičkom Špekulirale, namesto da bi ga bile razdelile med delavce v obliki večjih plač. Špekulacija je prinesla inflacijo, inflacija pa krizo., In kriza ni prišla s polomom na borzi, ampak je bila vidna že mesece prej, kar je tudi povzročilo borzni polom. V sistemu prlvstnegs lastništva ln 'konkurence Je splošns uvedba visokih plač tudi izklju-'Čtma. sbtohf jfh posamezni pod-jetnik sploh hotel plačevati, tega ne more, ker mora konkurirati s podjetniki, ki ne plačujejo visokih mdzd. In predno bo to doseženo, ns primer v premogovni Industriji, kjer je inflsci-ja največja, bo potrebna "javna korporacija" ki bi imela kompletno kontrolo nad produkcijo premoga. Popolnoma drugačnega mnenja pa je bil bankir Walter W. Steward, k\ Je rekel, da Je za krizo delno odgovorna vojna ln delno "vladno vmešavanje v blz-nes." On je argumentiral proti "vmešavanju" ln proti vsaki re strikciji kompeticlje. Njegovi argumenti pokssujejb,, kako naivni ekonomi so bankirji in da od njih ni pričakovati nobene solucije gospodarskih problemov. LICA ZAHTEVA v lad«, Pozvala Jasno pove, kaj hoče la Išče v Mandžuriji M Parts, 18. novi — Včerajšnje diskusije in debate na konferenci Sveta Lige narodov glede ei-tuacije v Mandžuriji niso doved-le do rešitve loga zamotanega vprašanja. Delegati ao bili mnenja, da je nemogoče nadaljevati z diskusijami kompromisnih četrtine prabivalatva v Preganjanje radlkaleev New York. — Roae Tekulsky je bila Izključena is Morrisove višje šole, ko je šolska oblast zvedela, da Je dijakinja članica mladinske komunistične lige. formul, ki naj .bi ustvarila pogoje ss učinkovita pogajanja, dokler Japonska ne poda jasne Isjave, katere določbe v pogodbah smatra ss bistvene garancije njenih praviš v Mandžuriji. To je fundamontatna sporna točka, ki še nI bila jasno rss-tohnačena, odkar so ss pričale sovražnosti msd Kitajsko ln Japonsko. Japonci že osi pričetka spora insistlrajo, ds Jo priznsnje 'Nekaterih pravic v pogodbah bistvo probleme saščlte." Vsled tega je Svet Lige narodov včeraj zaključil, da je že čas, ds Japonska pojasni, katere pravice v pogodbah ima ona v mislih. Na tajni seji, od katere so bili japonski in kitajski delegati !*-ključen!, js Svst Lige nsrodov pooblastil Brianda, naj sshtevs od Jsponske pojasnilo. V soglasju s tam mandatom je Bitfand sinoči pozval načelnika japonske delegacije na sestanek v Quai d'Or*ay in mu is- te Yošizawa obljubil, da bo kabli ral japonski vladi In vprašal za jasno Izjavo. Z vedlo ae Je tudi, da ata ae a-meriški poslanik v Londonu Da-wes, ki je dospel v Pariz, da pri aostvuje aejl Sveta Lige naro-dov kkrt "opazovalec," ter alr John Simon, angleški zunanji minlater, sadinlla glede izvajanja waahingtonske pogodbe, ki Jo Je 1. 1922 podpisalo devet velesil, med temi tudi Japonska, kar naj bi dovedlo do poravnave kitajako - japonskega konflikta v Mandžuriji. Redukcije mcad v telcatllnl ladu-atriji New Bedford, Mass. — Ekse-kutivnl uradniki Tekstilnega «veta so priatali na zahtevo delodajalcev glede znižanja mezd za deset odstotkov. Uradniki ao Izjavili, da Je preiskava ugoto-vila resničnost trditve, da so vse konkurenčne družbe (fciredilš redukcije. Redukcija stopi v veljavo 7. decembra. Krog 20400 deJavcev Je prizadetih. Pobijanje bede v Pennsylvaniji Governar Plnchot predložil načrt sa ublažitev brsapoeekaaatl državni leglaUturi Harriabnrg, Pa, — (FP)—Izrednemu ia* ' * 1 anM akia v ne le-Kislatura^e blU< sklicala, da razmotriva o vprašanju pomoči sa brezposelne, je governer Plnchot pred ložu načrt, Id predvldu-je izdatke v vsoti $106,000,000 v to svrho. V avojem govoru v zbornici je governer lajavll, da je v državi 900,000 delavcev brea dela, od katerih sasluška js od-MMh skoro trt milijone ljudi dršsvi. Dejal je, da bo več kot 128,000 šolskih otrok stradalo, a* ko se država ne zavzame zanje. Govemerjev program pradvl-duje zvišanje davka na gaaalin ln tobak. Denar, ki bi prišel is tega vira, ss bi porsbtl ss konstrukcijo javnih dal, ds se tako ublašl brezposelnost, tsr imenovanje komisije, ki nsj bi upravljala sklsde, kateri bi se obrestovali po 4%, kadar bodo in ša bodo volile! odobrili državno bondnp izdajo, k! bo dsns ns gls-so vanje 1. 1988. Plnchot Je dejal, da bi bil dr-žsvnl dohodninski zakon neuata-ven ter pristavil, da bi bile tudi direktne apropriaclje Is drtavns blagajne za breaposslns kršitev ustsve. V potrditev tegs Js governer omenil lsjavo generalnega državnega pravdnlka. Ob otvoritvi rednega ssaedanja državne'legislature v prošlem js-nusrju se je Plnchot Izrekel pro> ti novlmdavkom ali svlšianju sta* rih. Socialistični poslano! so U- 8TEV.—NUMBER 271 Sovjetska naroiila v Združenih državah so padla ročU ultimat. Konferenca Je krat pobijali njegovo stallščs ln t rajala kot eno ikar isjsvttl,dacn nasprotuje djžav- pomoči sa brespoaslns,71ase- danjs je bik> zaključeno v m cu maju, na da bi poalanal sprejeli ukrepov sa ublaženjs bede med brezposelnimi. Pred otvoritvijo izrednsgs ss-sedanja ja državna delavska fs-derscljs zahtevula od Pinshots, nsj ss savlamo sa brsaposslne. Apelirala Ja tudi na voditelja farmskih orgsnisactj, naj aa jI prldrušJjo v kampanji za uveljavljanje zakona državnih davkov, socialistična poslanca la Esadln-ga pa ata ponovno predložila predlogi glade zavarovanja proti brezposelnosti ln denarni odškodnin! sa tiate, ki so vslsd krl-[ze Izgubili dalo. Dresposelaoet v Plttabnrghu Plttsburgh, Ps. — Pregled, ki Jc bil uveden med šolskimi otroci, da ss ugotovi obssg brespo-selnoatl med njihovimi starši, Ja pokazal, da je vati kot 80% ljudi v delavskih dlatrtktlh brez dels. Pregled si ns nsnsšs ns ossbe, ki delajo ia par dni v tednu. Obravnava proti laompanljekemu Wheellng, W. Va. - Tukaj se Je otvoriU obravnava proti O. B. Priorju, superlntendentu B!m Grove Mining Co„ ln kompanlj-skemu pobojniku Jack Robertsu, rjamejo v čarovnl- kanje bolezni Neki **** v Clevelandu.MKtoJ1 rudarski sUvkl 7a ušeaL King na * "Mr>j»ti nobene Jedi v ae-hiranja in zdravniki morejo veliko pomagati, *Micinaka veda Se ne po- UJ^nkovitaga zdravila proti isaju. Mehiška država omejila števila Mežico Cltf, IS. nov. - Vlada države OuereUro Je včeraj naznanila, da bo pričela s Izvajanjem zakona, ki Je bil sprejet L 1928 la kateri določa samo enega katoliškega duhovnika sa vsakih oaam tisoč prdrfvateev v tej državi anr Dels val, ki grade federalne parfapje v Bazene. «lsje iMirtilla I^kmklmi ebvarnjeje glave pred kašCkl želaza. ki dsšnJsJ« aa a Je. Mae«e delavcev Ja ia Mla paMUk redi Svari pred nasilji proti Paelflatl ae morajo svariti, ds II as tialj, ki urgirajo raaorožl-tev, lakrenl, pravi Dataer Wsahlagton, a C,-r (FP) -Dorothy Detser, tajnica smeri-Šks organizacije Senake mednarodne liga sa mir In svobodo, js v svojem govoru oposorlla na naallja policije tsr ns brutalno postopanje proti brezposelnim v rasnih ameriških mestih. Rekla Je, da ae morajo pacifisti praj u variti o iskrenosti tistih, ki govore o rssorožltvl, obenem pa Ignorirajo proteste proti nolicijaklm brutalnostim. VVekrat allšlmo, da bo U zima povečala mlssrijo in trpljs-njs breapoeelnih v tej dsšsli," Js rekls Detzer. "Ta mtasrljs bo nedvomno lzclmlla v demonstracijah proti atradanju, proti krivičnemu sistemu, ki dovoljuje, da ljudje atradajo, daai ao aMadlŠča napolnjena s živili in drugimi dobrinami. "Dobro aa apomlnjam demonstracij Učnih delavoev na Dunaju 1. 1921 ln mimo ssdr-žanje policije, ki ni rsbila ko-ličkov ln rsvolvarjav, temveč je apelirala na množico, naj ss rsslds, ksr Js bsda splošna In morajo biti tudi policaji lačni. Vsi so čtfflll resnost aituasijs, ksjtl šivala ja primanjkovalo , "V ____ WaJ povsem drugačen. Tukaj fz' imamo vssga v lsoblild, a vslla temu čujamo Is sanesljlvlh virov o poilljsnju orožja ln mu-nlclje v tpborišča državna ml« lice « namenom, da se potlači ls-grade lačnih a kroglami. "Pacifisti Imamo pred seboj talko nalogo. Protaatlrall amo proti* terorizmu na Poljakam, v Italiji ln v drugih evropskih državah, toda ne smenimo se zs terorizem, ki ss isvsjs doms. "Ml smsmo verjeti Hooverju si! kateremu drugemu visoksmu ursdnlku, ki bsssdiči o rssorožltvl, Is tsdsj, sko bo porsbU svoj vpliv ln oblast ss prspre-čenje nssllstvs od strsnl oboro-žsne^slls doma." Londonska pollolja aava* Večje število oaak ranjaaik. — Atevilo brrapoeelnlk aa Je aa-koliko šnlSr l andan, 18. nov. — Policija Ja včeraj navalila na množico brezposelnih, ki no organislrsli da-monatraclje v bndonskem d lavakem distriktu na vzhodni atranl meniš. Demonatrsntl so bil! ns potu prod mestno hišo, ds protestirajo proti rsdukcljl podpor bftgposelnlm, tods usta-vila jih js policijs, k! se Je sa-gnala mednje ter Jih pričels pretepati. Večje število oseb Ja bilo ranjenih In odvedenih v bolnišnice. • Število brezposelnih v Angliji je bilo t ali 27/>20 manj kot v prejšnjem tednu. Ks|Ni«lcnoet v Industrijah Je stalno naraščala v zadnjih šeatlh Udnlh. »11 Drhal napadla odvetnika li Iskevaiie Snow Hill, Md. — Drhal je ns-psdls ln preteple Helen Msye od Mednarr^ne delavske obrambe In odvetnika Bernard Adeea, ko sta dospela sem, da prelščeta zadevo ugrabljenjs nekega zamorca. V prvih deaetlh meaeclh tekočega leta aa saašala la 949,400,. 000, ali #83,400,000 manj kot v lati dobi lanskega leta New York. — (FP) — Sovjetski uniji groai finančni polom In tudi če bi Ji, bi to na smelo spravit! v zadrego ameriških tovarnarjev, kajti aovjetaka naročila v Ameriki ao selo psdls v aad-njlh meaeclh. To je raavidno is lajava Am-torg Tradlng korporacije, ki js najvašnejša aovjetaka trgovin-sks organizacija v Združenih dr* žavah. V zsdnjlh dssstlh meaeclh so so v Joti kupili v Ameriki blaga v vrednosti $4M00,000. V Isti dobi lanskega leta so sovjetska naročila snašala $1/02,-000^)00. Sovjetaka naročiU v ok-tobru ao snašala aamo $298,000, 90% manj kot v oktobru lan-skaga lata. 78 IbSVilke o sovjetski trgovin! v Združenih državah pa na ' pomenijo, da Rusiji prati bankrot. Njen uvoa produktov is drugih držsv ss Jo povsčal, kakor tudi njen Isvoa pšanloe in drugih Poljakih pridelkov. lajava, ki jo Ja objavila Atn-torg korporacija, na pojasnjuje, kaj aa Ja v tem ČASU Zgodilo, ker js pojasnilo nepotrebno. Hoover Js dovolil Nemčiji, da Jo' pridržala $800,000,000, ki bi Jih bUa morala plačati bivšim aa-veanišklm državam. Od tega denarja Ja Nemčija poaodlla Rusiji krog $100,000,000 na vlaoka (/bresti lp sovjetska naročila v Nemčiji ao poskočila ss sto milijonov dolarjtv Jatoa v primeri k lanaklm letom. Združene države nočejo dat| kredita Rusiji, toda podaljšala so krsdlt Nemčiji na nlsks obresti, katorsga Jo potom slednja dala Ituslji na visoko obrsstne mera, Stropa pa val le temu naslva strica Sama s oderuhom. L. 1000 so sovjetska naročila v Ameriki bila trikrat ve*ja kot v VeUkl Britaniji. Latoa Ja "rov-na" Anglija dobila vollksnska posojlls v Združenih državah, nakar Ja dnin Rusiji tako ugodno kredite, da ao aa aovjetaka naročila v Angliji avlšaia za sto odstotkov. Isto ss dogaja v fašistični Italiji, kjsr diktator Mus-sollnl ne asmetuja radi polltlč-naga prepričanja trgovina a so-vjati. Tudi on dobiva posojila v Ameriki, ki Jih potem rabi ss po-spsšsnjs trgovinskih aktivnosti med Sovjetsko unijo In Italijo Klsaiflkscijs drtarijanov v ^SMsago, li. nov, — Okraj Cook Ima 1,198,184 drtovljsnov, ki se bUl rojeni v Ameriki od bslopoltnlh ataršev. Ts številke, ki bazirajo na csnsusnl statistiki prejšnjega leta, Ja vča-raj objavila Trgovska asociacija. Odstotek državljanov od ena ali več generacij, katerih pradedje so bili Američani, se ja svlšal v enem desetletju od 28.8 ns 88.98. Klasifikacija prebl-vskev po rojstnih deželsh njihovih stsržev ksžs msd drugim, ds v okrsju Cook prsblvs oseb, katerih ataržl so bil! rojeni v Jugoslaviji. Statistika dalja pokasujs, da ima U okraj, ki js bil nekdsj središče rssnlh indijanskih rodov, samo 248 oseb indijanskega porekla. Okraj Cook Js Imel v aprilu I. 1980 .1,982,128 prebivalcev. delavke Kveretž, Masa — Dolores Ksi-Ijr, starš 22 Ist In več mesecev brez dela. Je v obupu odprla plin v svoji sobi, ki Jo Js sedušll. Naaičevaaje otrok v Detrelta Detroit, Mich. — Zupanov komitej sa pobijanje brez posel noetl naaičuje več kot 18,000 otrok, katerih starši so bros dela. To stane mesto $800 na dan In zadevni sklad Je domalsga Izčrpan. V simsklh mesecih se bo potre-bovalo najmanj tisoč dolsrjev na dan aa naslčsvsnjs otrok, pravijo šolski ursdnlkl. Število brespoeelnlh še vedno narašča, kajti avtomobilska Industrija Je le vedno v zastoju ia koda je vslikanska. i PBO&VBTX/ m mam T j »iMivo m uurmwajiuorii»y mabodvb rooroa. vmmmt m tm*»« 4rim* (tov« cumm) n im- HN M M., MM » p«< Mh »*-*• i« Mrt a CkicM* to OUm« r-M Ml* bte, #» 7» m M UUj M la*> PROSVETA THE EN LICBtEUMBNT ]P*cd«odki—grda bolezen V Chlcagu je dan«« na tisoče In tiaoče delavcev brez dela. Nekateri imajo prisilne počitnice ie več mesecev, drogi čez leto dni in spat drugi ie dalj časa. Poeti Jih Je. ki imajo d rutine, brezposelno ženo in majhne otroke, in tem Je težko. Prihranki so ie vefelnoma pdM; borba za obstanek J« mučna. Dokler imaš zaslužek in kaj pod palcem. Je navadno dosti prijateljev, ko pa ni več zaslužka in je človek suh in v stiski, je malo dobrih prijateljev, ki bi pomagali. Delavec živi na upanje, izposoj u-je ai, kolikor čaaa more, pri aorodnikih in prijateljih na bodoče boljte dni. Upanje na "bolj-lo bodočnost" je edini kapital brezposelnega Večinoma se vsi ti delavci xelo trudijo, da bi nalli kak zaslužek. Tu ne govorimo o navadnih lenuhih, ki nočejo delati. Teh ni sram, da se pobarabijo in vedno poiščejo kak cent v najnižjih nižinsh. Govorimo o poltenih in zna-Čajnih delavcih, katerih Je sram, da bi #11 med t kabel "Glsa»*1 Is aascisiB,- asj v—*} p-pui ilsje aaj —Ur,, ker nsi sne*. 4o •• « SspM asj bodo jcdraaU, fcrsiU la ro+UMi erfsi Umu. Ns snonlmn« pitau la isptas ss aa bomo esirsH.) W. konvencija HtavMnaive In p* sojilnttva Chicago, 111. —f)»e 18., M. in iie. oktobra t. 1. se je vršila v ■Teoriji, HI., «2. konvencija stavbinskih in posojilnih društev drŽave Illinois. Prieostvovalo je I m9 delegatov in 80 gostov. Medtem! je bilo » Poljakov, 88 Čehov, 5 Hrvatov in trije Slovenci. Rojak Frank tSrill je zastopal stavbinsko in (posojilno društvo "Slovenski,dom", podpisani pa Jugoslovsneko stavbinsko |n posojilno društvo; rojak John Kočevar je prisostvoval kot gost. Konvenciji je predsedoval predsednik Lige stavbinskih in poeojilnlh društev Frank J. Petru iz Chicaga. V daljšem otvoritvenem govoru > označil velik napredek teh ekonomskih organizacij v zadnjih dveh letih. De-Ip, ki ao ga te organizacije izvršile v zadnjih 52 letih v korist delavskega ljudstva te dežele, e naravnost ogromno; jrsaj ta-to je bilo pod vzeto po raznih poročilih liginih predstavnikov. Konvencija Ae je vršila popolnoma mimo, brez vsakršnega vmešavanja politike ali postranskih aadev, Petru je vodil konvencij o v splošno zadovoljnost in iavzoči delegati ao ae ves čas kotno držali programa, kar Je " v da Je konvencija delo sa večjo korist stavbinskih posojilnih društev in njih Član- va. Na dan pred otvoritvijo konvencije je bil prirejen koncert, pri katerem so sodelovali tudi u-encl ln učenke mestne srednje Šole; jako lepo je naatopll šolski mešani zbor, ki je tel aplavz za aplavaom, ko je (apel ameriško himno, poleg pa ša "Hej Slova-Predsednik lige Petru, ki rodom Ceh, se je ^ imenu de-ije toplo zahvalil mestni u mmiH Ai!" *roc ' regaci barabe in berače in kateri vedno dtflajo, če le morejo kaj dobiti. . 0J Kakor ie rečeno, Je teh delavcev na tisoče in tisoče samo v Chlcagu. Waak dan trem-pajo po ulicah ln ittejo in iščejo karkoli in kjerkoli. Med temi Ja precej todi Slovencev, Hrvatov, Cehov In ostalih slovanskih priseljencev poleg dragih narodnosti in plemen. Vaeh mogočih narodnosti so, a val ao si v ao-rodu v tem, da — nimajo dela. ___ Ali jih Je težka »ola brezposelnosti kaj na- U-avfi« občinatvu za goetoljub-učlla? Ali ao se zavedli, da so delavci, na delu ^i sprejem delegatov, ali brca dela, drug drugemu najbllžii, M jih vežejo eni ln Isti interesi ne glede na to, kje so le rodili ln katerega jezika jih je mati naučila? Nekaj jih je, ki ao to aposnall, večina pa ae nI ia avoje teike šole člato nič naučila. Ne aamo to — dosti jih je, kl namenoma in nalašč nočejo nič vedetix nočejo nič ališati o solidarnosti in ssmostojnih akcijah svojega delavskega nerada. So ie drugi, ki naravnoet črtijo vsako Idejo, ki Je v zvezi s delavskim gibanjem; črtijo druge delavce, posameznike in Aupine, kl ae udejatvujejo v delavakem gibanja; črtijo jih in akniajo omalovaitti njihovo Q delovanju lige je Petru > poročilo. V ki eojilna druitva velike da! obširno poi fcl ao imela Ita dalo. Nasprotovanje ln sovraitvo te vrste med delavci izvira lz Ignoranoe in predsodkov. Predsodki so hujši. Ignoranca je prirojena miselne lenoba, sa katero v mnogih primerih ni pomoči, maraikdo pa ima predsodke tudi potem, ko pokale, da ima zmožnost aa razumevanje. Prodeodkl pridejo na rasne načine, nalveč pa Je oaebnlh. Temu ali onemu se same ri ta ali ona vodilna oseba In predsodek je tntatf. Takoj tMe stikov s ljudmi, kl Imajo enak pradaodok. "Ptiči ene vrste lete skupaj" Je pravilen pregovor. Temperamentni ljudje 0i»do še dalje In organizirajo aH vsaj poskušajo organlairatl opeeicljo vaeh mogočih aktivnosti proti delavakemu gibanju. Ignoranca 1» predsodki med delavci v splošnem eo krivi — ne direktno, temveč kn-(Jirektno — da Je danes toliko milijonov brez dela in da morajo oni. kl ie delajo, garati aa nitjo mezdo, od katere morajo "prispevati" v rame "communtty fonde". Krivi ao toliko, kar so brezbrižni, ae med seboj m rt i jo ln prepirajo In ker ob volitvah volijo kandidate kapitalističnih strank ka vae javne alulbe In aaato-pe. S tem podpirajo danainji lakortičovaUkl sistem, kl jim Je nakopal kriao ln breapoeeU noet. Proporčnl del te krivde sloni tudi na ne-aavednih slovenskih delavcih. Zadnjo spomlad Je nezavedna delavaka volilna maaa. v kateri Je bilo mnogo breapo-eslnih, izvolila Cdnkaka sa župana. Precej navdušenja sa Carmaks je bilo tudi med slovenskimi delavci, kl imajo predsodke proti socialistom Rekli ao, ds mora blU Slovan "naš župan", DrugI ao rekli, da Je treba delati sa demokrata, da bodo "tudi Slovenci priznani in dobili bodo politične sluibe." Mnogo slovenskih delsveev je volilo fVrmaka, preteklo Je ie pol leta — in kaj Imajo danes od tega? Ko-liho jih Je, katerim Je '.naš. slovanski" iupsn podelil stulfce ali Mnrinokoli delo? Tako delajo pmdeodkl dan sa dnevom In leto aa letom. Osebni, politični ln verski predsodki — vask p snah s J In vsi skopaj pomešano. Ha tisoče deUvOkv je brea saaluika. aeseved. nlk In aavednlH, ki pa ae mraljo In prepirajo med esboj, namesto da bi vlekli akupaj. delali skupaj ia svoj domači In splošni napredek ln na svoji skupni franti jx*aaall avojo Dognano je bilo, da ao stav-binaka in po«ojilna društv^ bolj varna kot banke, in to p« iz teh razlogov: 1. društva ne plačujejo velikih plač uradnikom in direktorjem, 2. društva ne plačujejo visokih najemnin, 3. dobiček se raadeli med delničarje, 4. posojila so restriktiven a na prve vknjižbe svojim članom, 6. povprečni izdatki ne presegajo enega odstotka in 6. do šedaj ni pitpadlo niti e-no stavbinsko in posojilno društvo v okraju Cook, kar je zelo značilno v teh časih, ko skoro vsak dan poči ena ali več W. j V Chlcagu je skoro 76^ prebivalstva, ki nima nlkakfga pojma o varnosti vlaganja denarja pri stavbinskih in posojilnih društvih, zato bi bilo potrebno, da društva započno reklamno akcijo v Časopisih in tako seznanijo prebivalstvo, kje lahko bolj Na konvenciji je bU M. Bodfish od Buildinj jo svoje prihranke. tudi H. ing sod Loan instituta za Illinois, Chapter 64 of United States lipe. Poročal je o delovanju U. S. lige, o pažnji njenih zastopnikov v kongresu, H da ne aprejme stavbinskim dru-najkrajšem Času končala svoje jštvom kvarljlvih zakonov, kar je a£alo ligo v zadnjem letu nad tri tisoč dolarjev. Wall strmet in veliki bankirji pritiskajo na kongres, da dežela obdavči atkvbin-ska in posojilna društva na ta način kot privatne banke, toda ligini zastopniki so to uapešno preprečili. Prof. J. Pugh od Kr merican Saving Building amh^ bU wm med njimi Loan instituta, Chapter & je * <urg,tU.). Naj om to Peorija, ki leži ob I «elo jgmm llllnoi.s in drugo največje mesto v državi IlHnots h) da neje nad iM tisoč prebivalcev. Pred prohlblcijo je bilo tu jako žkahno, mesto je tedaj slovilo kot centralni žitni trg in pa radi velikih žganjarn. K zaključku naj ie omenim, da Je imelo Jugoaloveneko atavbin-sko in posojilno društvo ob zaključku računov z dhe 80. septembra t. 1. $388,316.82 imovine ln da jf bila 52. serija delnic izdana 2. oktobra, »erija pa bo bdana v soboto Z. januarja 1002. 1 Joeeph Steblay, tajnik. * 't*' Ckvelaadeka Blovenaka "pali- tikaM Clevetand, O.—Na 3. nov. je plovensko in drugo develandfko delavstvo pokazalo, da ae nam prav nič slabo ne godi, da je aa* dovolj no z obstoječimi razmsra-mi, in zato je spet poslalo v jheet-no zbornico "delavske prijatelje/' demokrate in republikanca. Kar j(h ni uspavalo meščansko časo-je, to &ta storila naša dva dlč-slovenska dnevnika "Ameri-Domovina" in "Enakopravnost", politika prvega je aa da-m okra te, dragega pa pepubHkan- zanM men« udariti po orga-ransm delnvitVM v politiki - naj milejše Izraženo — ne-lepo lega. odpustljivo & Hst, ki se posUv-lja, da zastopa delavske intereat- Kaj pa ima moje nasprot-stvo z listom opravka a daturo, ako ne sama osebnost od strani urednika?! Namen besedila je jaeen, češ: "Prijatelji, kar nas še skupaj drli, uda- varno ln obrestonosnejie vlaga-] gka ■— "Neodvisen dnevnik — zastopajoč delavcev v interese Ameriki' H lo v€ n^ic (V dokaz glej članke v prilog Elyja in druge uspavalne članke.) , Končni reaidtat volitev je prinesel aledeče pomembne številke: Kennlck 403, Surtz 2988, Mervar 737, SiskovicK 876 in Vehovec 3888 glasov. Vseh p*t kandidatov sta "priporočala" oba dnevnika, kajti Slovenci sol Razen mene ao vai bili demokrati ; Kenlck fcelndorelran. Propadli smo vai. Kot aa osebe je v metropoli veliko javkanja, kot za Slovence tudi, ne toMko pa kot delavske kandidate, kaj- ibni Koketiranje "EM z demokratskimi kandidati je danes dejstvo ^n njeno sovraitvo proti organiziranemu delavstvu v potrebnimi rečmi, ki bodo v večjolJitiki rgvnotako. Prvi dokaz oz-korist društvom in dehiMirjam Aga in Robnega tolmačenja delničar j«n ln je naglašal, da bi mordbFstai^ binska in posojilna društva ravno tako oglašati v lokalnih. Hstih v dobrih in slabih časih, kot dmg bushtess, ker le z iaobrazboljudstva bo mogoč večji napredek ln večja varnost vlagateljev. Temu priporočilu je sledil Sid-ney J. Keclik, tajnik prej omenjenega instituta, s povabilom, da ae etavbinOka in posojilna drufttva okraja Cook v celoti or-ganiairajo ln skupno oglašajo v rasnih Matih ln se poslužujejotu-av v bankah ne- dl radia v ta namen, da se tem bolj aalntereaira splošni javnost as stavbinska ln posojilna društva in aa njih delo ter varnosti vloženega denarja. Joseph J. J and a. predsednik CeŠko-Slavan-ske lige v okraju Cook, je podal daljše poročilo, ravno tako sta poročala John Czakals o delu med Poljaki, in g. John Kuchins-kas o delu med Litvinci. Zadnji dan zasedanja so bili podsid razni računi, resolucije ln prtporo čila kot tudi določitev *ra#pr i -hodnje konvencije. V novi odbor lige so bili izvoljeni: Frank O. Schneider kakee, lil.), predsednik^ ConaoMe (Spartad, prvi {podpredsednik; Nicholas Johnson (Batavia), drugi podpreda.,; Albert Niedbalaki (Chicago), tretji podprads.; Wllliam Raddatz (Chicago), četrti .podpreda.; delavskih ka te k a dne 24uakt> tes tudi! Med tem diatri! Važen je le-četrti distrikt. kl. kandidirajo v aa councilmana, je TUDlvJos. A. Siiskovich, kandidat soc. Stranke. On je sicer posebno zadnje čase, VELIK NASPROTNIK NAdJB-GA USTA, toda mi nimamo valed tega nobenih predsodkov proti njegovi kandidaturi. Pri poročamo da volijo pozabite tov, Vi izmed teh bilUzvo-lerdCan-:rf Me B. Whltleck, tajnik 1 valovi ie v otioških čeveljčkih, vendar omogočilo uspehe, ki eo jih zamani s» seči z drugimi metodami. Tu se odpir nikom novo delovno področje, ki bo konkuriralo z Roentgenovimi žarki in ki bodo poetalt z izdelavo nove met«* sploh nepotrebni. Ruski profesor Vernsd«^ j« akademiji ananoeti v Parizu svoje » odkritje, da je namreč voda v kmjk nahaja petrolej, dl najbolj znameniti rad»<>-aktivoe kaša voda v patrolejakih krajih po kovitoati. ... .. i Voda v petrolejskih krajih ns ima v sebi lOOkrat več radija kako odkrili radioaktivni vrelec pri Med radijem In jati neka zveaa. Najverjetneje K.» radij in petrolej, letega izvors in nastala premog in petrolej \i »trsaa^ kov pradavnih živih bitij, Uko je iste snovi tudi radioaktivna voda. Profesor Vernadsky je do«^ Jo živa bitja Ae dandanes v aeb« ra«M to je verjetno, da je nastsl udi rm nainjih radioaktivnih vrelcih ■ ^ Zato pa je poeebno kjer ae nahaja ob soem todi P^^ Tudi naie telesa zblrsjo f aaših trupel bodo enkrst tudi neaktivni vrelci. (fsvirna poročil« U Jegoalavtlo.) Clkaška policija dolinah flpITaJeeea. Vesti iz Jugoslavije ^ Ljubljani« zahtevala žrtrv -ItA, I Uubljana, 30 oktobra ^ fmLmotn im ^ »P* ** _ fti po vsej Sloveniji in vse E krasile. Sava je pre-E bregove in odflaša Wpo-t!**poljske pridelke. Sar s poplavo in Ljublja- Mu razlila po prečnem Eiria. Gruberjev prekop m in morali so odpreti KTtede Ljubljanica tudi ako- Mo Tak«) je delno regulira-fSL z novimi betonskimi do vrha in skozi se valijo umazani valovi Stnice. Mnogim regulacij-Kelom v Ljubljanici škodu-Is pomagati se ne da. Voda Via odnašati delavcem bru in razmajala je gradbeneo- la mestu, kjer j« bil Su- most, gradijo, nov most. je zdaj voda odnesla te «« brun, zalila Veliko črpal- ■ dotim so malo črpalko delav-potegnili na breg, ker ao pole pravočasno prišli reševat eorodje in ogrodje. Pribol-iijer so stari Suštarski most lVfli in ga le še utrjujejo ob (vih, pa je grozila voda polmraki oder. Zato so ob m nalivu dospeli delavci „ Sevali. Med njimi je bi 41-letni tesar Valentin Man ■ Cešnjice pri Dobrunjah. _jki" so lovili bruna ter jih in na breg. Bruna in ves les, je prinašala Ljubljanica s je grozil porušiti novi oz. njegovo ogrodje. Man-je popoldne krog 2. hotel i veliko bruno, ki je pri-io po Ljubljanici. Ze j« za-Ivsnj kavelj ter hotel polti bruno na breg. Pa mu je spolzkem odru; kjer je stal, Inilo, in Mandeljc je atr-Ivil v naraslo Ljubljanico, iii so opazili nesrečo z bre-. mislili so, da se bo Man-pod mostom opHjel naglo :a trama in se tako reSil. Msndeljc ae-je prt pad«* I onesvestil, voda ga je od-Tovari&i so hiteli ob bre-hoteč ponuditi Mandeljcu ali pa ga ujeti s kavljtm za o, toda Mandeljc se je i« I t umazane vode pokazal le trenutek, potem pa »pet izgl-v spenjene valove. Ljubljanl-ft je odnesla s seboj, /slentin Mandeljc zapušča že-in šest otrok, starih 6d 3 do ! let. Zaposlen je bil pri pod-Mu Dukič že nad leto'dni. ■ poskušena samomora, litiji je hotela izvršiti aa- 25-letna žena Marija mati več otrok. Popila je kislino vpričo moža v [Prepeljali so jo v ljubljan-^to kjer so ji teprali že- rterji rešili življenje. Ljubljani pa si je skušala [življenje 23-letna služkinja ■ Potočnikova, doma iz Li-|na Koroškem. Ko ae je nje-^Vinja vrnila d^mov, Je Ikuhinjska vrata zaprta, iz |p*> udarjal dUh po plli^. ^^m ho vdrli v kuhinjo, |«0 našli nlužklnjo le neta* ^Prepeljali ao jo v bolei- I pa dvomijo, da jo bodo Vzrok samomora je ne- , i pa te naVedbe zadostujejo in e dni so nafte oblasti brzojavno zahtevale od inozemskih policij, da aretirajo Paveli$a kot ponarejevalca bankovcev ter da ga zročijo Jugoslaviji. Ker pa je bil Perčec ie pred dvema letoma obsojen pri nas na smrt, ga tie bodo izročile inozemske oblasti Jugoslaviji, pa čeprav bi ga are-irale. A dokler ni dokazov, da e res falzifikator en gros, ga ;udi aretirali ne bodo. je m Drnc Uboj radi enega para čevljev V Pekrah pri Mariboru je 08-etni Franc Travnik zabodel 05-etnega mlinarja Josipa Režma-na, ker mu je ta očital tatvino enega para čevljev. V gostilni sta se sprla radi tega, a kasneje pomirila. Ko sta odhajala proti Jelenčevemu mlinu, sta se oba iznova sprli. Pri tem je Travnik sunil z nožem proti Režrpanu ter mu prerezal dovodno lilo na vratu. Režman se je zgrudil na tla ter izkrvavel. Orožniki so aretirali Travnika, ki Je dejanje priznal, zagovarja pa se, da Je izvršil umor v silobrami, ne hoteč Režmana ubiti. V Trstu je umrl dr. Edvard Slavik / Dne 28. okt. je v Tratu umrl odvetnik in slovenski politik dr. Edvard Slavik. Rodom iz Prose-ka pri Trstu se je posvetil odvetniškemu poklicu ter vodil pisarno skupno z drugim tržaškim slovenskim politikom dr. Gustavom Gregorinom. Oba sta se udej-stvovala v slovenskem političnem življenju med tržaškimi in primorskimi Slovenci. Bil je tudi občinski svetovalec v tržaškem mestnem svetu, ob vojni je o-stal dokaj osamljen z vsem o-gromitlm delom, in tudi po vojni je ostal v italijanskem Trstu ter dokazoval neprestano, da je Trst slovenski. Podpiral je dnevnik Edinost, doMer ga niso ustavili, govdril pb shodih, dokler jih niso prepovedal). Zdaj je legel v grob. Zapušča dva sina in hčer, ki so vsi izšolani. Sneg po nadih gorah Ko po dolinah de&ije vse te zadnje dni, je v planinah snežilo. Prelazi v planinah ao zasneženi, prelaz Ljubelj najbrž ne bo letos več prehoden, na jezerskem sedlu je ie kri>g 20 cm sne- I hm vija zahteva aretacijo Paveliša W hrvatskih emigrantov PaHi< in Perčec najbolj brez * Kila h ta vodji pravaške pe in Kta koj po nastopu Utun »i jan. 190» pobegnila J(>. V inozemstvu sta napa "tik. 7. m akedonat v u j ušči-P» tudi h fašiati, v Avatrij Madžarsko« pa a habs-IMmi privrženci. Tadva |)ta svoj., skupino v inozemst-pprsvljala atentate v Jugo-Wji, polagala peklenske atro-|v*Kon.-, ki so odhajali v Ju-I i • kjer ao ekspioaOa s*» t* mrtnih žrtev, ki nl-r; kriv«- nifieaar. Njun olji Cnriigf pa jima Je poatal " r,< / u^in pobegnil v Jugo-Pj®. »u«rse jg javil oblastem SP>W4i med drugim, da Pa-v wmatvu ponareja P* " da j« natisnil sa 5 ml-|>'n tlaočdinarakih ban-■ 4 je, da kroti po Ju-^ r^cej ponarejenih ti-ankovcev, vendar w rjeti, da bi jih V Uk.. velikih mnoftioftb ti- F V m(dmiuj|v.. Mali MlUi. makniti deževju. NarPaci je zapadlo baje pol metra snega. Temperatura je v vsej Slovefilji radi tega padla in je pričakovati zgodnje zime in zgodnjega snega. Pote prt Krainjl Dne 28. okt. zvečer je požar u-pepelll posestniku Jožetu Burji v vasi Vrh nad KraŠnjo goepo-darsko podrte, hlev s podom in svinjakom ter več strojev z motorjem. Sumijo, da je zanetil po-žigalec. Na pomoč so prihiteli Railci iz KraAnje in Smartnega, so predvsem bHžnJe ■ alamo krit« kite pred aubljl in plameni. K sreči je tudi ves čas deževalo in bilo mirno vreme, al-cer bi katastrofa bila usodna »a vso v*s. Posestnik ima veliko Ikodo, zavarovan pa je bil le za 800 dinarjev. Pri .gašenju se Je na roki poškodoval poeeatnik Dragar. Nagla mnrt Oblasti so uvedle postopanje proti sosedam 60-letne zaHcbni-ce Katarine Kadilnikove v l ol-žah pri Novi cerkvi v celjdci okolici. Sosede so ae namreč pr«*! dnevi sprte a Kadilnlkovo, se dejansko sprijele ter prerivalescm ter tja. pri čemer je Kadlln kova padla na tU ter ao jo morali od-nesti domov v posteljo. Tu pa j« čez nekaj dni umrla. Oblasti so oaumile sosede, da so s padcem povzročile amrt lCadilnlkove, obdukcija pa je dokazala, da je imela pokojna cd padca »* «« ' h no podplutbo na glavi, umrla pa da je od hude pljučnice. Dva poboja ob neveni pfM Vsaka jesen prinrse v vinorodne kraje s sezono mošt* tudi se-zono pobojev, prodali smo ie o mnogih pobojih, ki ao « kje končali s smrtjo. lahko poročamo o dveh poM£ radi od novega mošU razpalje-nih mladih Is Krškega , poročajo, da je v Gorenji vmI prUtodo hud^po- irnm . .Vu Lutii tri funU Nadi polki- )• P0*™ m UB I tla. BQ1 so povabljeni v neki vi-I nog rad, kjer so se navžili novega mošta. Ko so se z Nemške goro vrnili v Gorenjo vaa, ao jih napadli neki fantje in vinjeni ao se spoprijeli s noši m motikami. Na cesti so obležali dva Plan-kar jeva brata, vs^ v krvi, in An* ton Puntar s razbito glavo. Vse tri so prepeljali v krško bolnico, kjer se Puntar bori a smrtjo. V Leakovcu pa so vinjeni fant-f napadi i posestnika Jordana iz •novega. Dobil je veliko rano z nožem v roko in več vbodov po , nogkh, prsih in celo v glavo je I dobi! tri sunke z noiem. Tudi njega ao prepeljali v bolnico. Dve leti in pol sa podlg V nedeljo 4. oktobra je pogorelo gospodarsko poslopje gostilničarja Stropnika v Cretu pri Celju. Ker je bilo poslopje polno sena in krme, ga gasilci niso mo- §lfl rešiti in je pogorelo do tal. kode je bilo krog 100,000 Din kakor trdi pogorelec. Osumili so SWetnega delavca Jožefa Za*ka s Čreta, da je zažgal, ker ga je goatilničar radi sitnosti pognal iz gostilne. Zajko je priznal požig, ti ae zagovarjal, d* je bil pi-jati. Obsodili ao ga na eeljakem sodišču na dve leti in pol težke ječe. « ' Zakaj kandidiram? V ljubljanskem dnevniku Jugoslovanu priobčujejo vsak dan odgovore kandidatov na vprašanje, zakaj kandidiram. Olanki ao pisani tako, kot bi ae vaak kandidat opravičeval, da kandidira. In za opravičevanje navajajo cele vrate izgovorov. Vsi pa iagve-nljo v vzdih: V tako težkem stanju države ji moramo zvesti sinovi pomagati * vsemi močmi. Zdaj pa se že pojavljajo tudi akli-cevanja na Anglijo. Ceš,ganglija kaže, po kateri poti moramo iti, da okreva država od avojih krčev, da je ne zadene kap. Požar v Vuhredu V Vuhredu je pOdar uničil st*-novanjako hišo in uto a atiakal nico posestnici Jožefi Gosak. «1 ša je bila le 'deloma *idana in kriU g deščicami, »to ae Jo o-genj' nadflo raaširil in niao mo-gli rešiti ničeaar ne aoaadje ne gasilci. Posestnlca trplkrog 100r 000 Din škode. požar na Kotortkon Pred dnevi je ogenj uničil posestniku Ivanu Manrinu gospodarsko poslopje, svinjak, hlev, mnogo krme In orodja. Skoda Je krog 60,000 Din. Požar so udušlll gasilci iz Nemške Loke, ki ao obvaroval i vaa sosedna poslopja pred ognjem. Kako Je požar nastal, ne vedo. Sumijo, da ja bil podtaknjen. Redukcija . . . Livarna v Storah Je uatavila 90. oktobra ves svoj obrat, ker baje ni naročil. Vse delavstvo Je bilo odpuščeno. Kaj bodo počeli v zimi in od čeaa živeli? • Umiti ao V Hraatniku Je umrl rudnlš-delovodja, 30-1 etni Fran j o Uko-vič, zadet od kapi. V Mariboru ao umrli: JOalplna Ruess, stara 8« let, vdova po oa-rinskem pisarju; Marija Dre-melj, posestnlca, stara 79 let, stanujoča v Wolfovi ulici; v bolnici pa je podlegla bokanl «-Jat-na Marija Kožar, hčerka tkalke; v bolnici je umrl *4-letni Inšpektor finančne kontrole Anton Puc. Na »akeku Je umrl Andrej Modic, star 91 let. V Ljubljani Je umrl fran«r škan Angelj Mlejnlk, rodom iz Novega mests. — V LJubljani je umrla Marija Udovičeva. — V Trbovljah je umrl restavrater Albin Kune, zadet od kapi. V celjaki bolnici je umrl 60-letnl Ivan Jurjcvec Iz Rečice ob Savinji. V Mokronogu je umrl mizar skl mojster Štefan Kumar, star 76 let. V 8evnlcl pa Je umrl upokojeni šolski upravitelj Anton Eržen, star 6» let. Hoflom Ja bil iz Cerkna na Goriškem. ■V LJubljani Ja umrle Ivuclja Cvarova. — Na Bokalcih pri LJubljani je umrla grofica Ma rljana Auersperg. _____ V Zagrebu je nsnagloma umr la služkinja Pavla CnJner iz čr nomeljakcga okraja. Zade!a Jo je kan. ■ % Mariboru je zedela kap Taktnega zasebnika Hermans Ot-ta. Na Trgu avolmde aa je zgrudil In umrl. - V Celju Je aade-la kap krojača Josipa TomafUn. atareira komaj 41 let. pokojni je Ml doma is Martlncev pri Ptuju. V ljubljanski bolnici je umrl višnjegorakl odvetnik Miroslav ••V.JMf^r1 PrtvtHki zrna ault- rivvvniMi On reakcijo Tako velik poetični preobmt, kakor ae je isvtiil prt angleških volitvah v parlament, je preae netil ves evet. Vikjeni a«ho v orl entaiskih državah na take fun-damentalne preobrate v "poU-tičnem" naziranju, kjer odločajo raane metode izvrševanja volitev. Tu naa' tald preobrati ne presenečajo, ker vemo, da je na vo-Mtve vplival moment, ki ni v t vezi s političnim samoodločeva-njem. Na Angleškem ne more« mo govoriti o metodah. Tam i-majo krivičen volilni red, ki je zlasti prt akdnjfh volitvah, t otl-rom na parolo gospodarakega nacionalizma, preveč sijajno U-spel v korist konservativcev ln njih a*ve«nikov. Delavska atitnka je «la v parlamentu kilmitrofalno po-ttaujena > i ozadje. Izguba pa nt tako Strašna, k«kor kaže vklea. Parlamentarno »astopatvo dO-lavake stranke ae Jeaioarmmanj-ftalo aa 80 odaldtkov, toda g' aovi ao «MmMivali ia aa okoli odfcttftkov, ,šepi«v je dalav stranka pri teh volitvah p nastopila odločno proU angleškemu ^onpodarakemu naciona-llamu, ki ima namen, pričeti borbo v gospodarstvu a oataliml državami predvaem a uvedbe zaščitne carine. Zato aa Čudimo kako morejo evropski šovinisti in drugi meftCfftskl krogi pozdravljati to reikcljo. DeUvaka stranka Je v teku dveh lat avo-jega vladanja omilila naaprotja med diiavami. ^^ J« » tovni nrlr, hotšla ja litrAltl moreče poaledica svetovne voj ne. Pomirjevalno Je vplivala ta zaničevana delavska stranka na Balkanu. Vae to no ogromna zasluge. Toda kljub vsem tem akcijam ln delnim uspehom je po zmagi angleške Veakcije aavla-P ■ — dalo huronako veaalje, češ, marksisti ao bili poraženi, to je ale-pa bes nos t, ki ne vidi, da s to zmago vstaja angleški gospodarski deapotizem, da je a njim smagal mednarodni kapitalizem, ki mu m* pmlvaem na tt^m, da ne popusti od velikih vojnih bremen niti pare in ee tudi noče raaorošiti. Angleški parlament je isvo-ljon pravzaprav aa pat lat. Vladna Make in akopine imajo štiri petiaa enartdatov, kar je aa demokratični partaiAMiliUem neprijetno. Neprijetno ja kon-servstlvcem, da imajo v parlamentu tako maihno opoaicljo, kar v parlamentu na bo pravega življenja in mota Interes praki-balatva na parlamentu propa-stl, Ootovo pa je, da obstoječa vladna koalicija cia bo mogla dolgo aodelovatl, ker ideološko nt enotna. Vprašanje carine, vprašanje neaapoalanoatl Itd. ao vprašanja, ki v najkrajšem Sašu postavijo MacDonalda ln Snowdena pred alternativo, aH naj še podpirata konaarvatfvno stranko alt ne. MacDonaM in Baldwin alcar trdita, da Ja volil ha amaga narodna vlade, toda, ko prWaJo na dnevni red «tv-1 j enaka, praktična vprašaja, tedaj ae bo pokasalo, da volilna zmaga nI amaga narodne vlada, ampak zmaga angleškega gospodarskega nacionalizma, ki ga «a-govarja konservativna stranka. —D. P. RAZNE VESTI Chlcago. - Policija je v pon-deljek požgala dve 4#kolonUi brezpoaelnih deUvcev, eno ob Monroe ulici bllau HaUted ulice in drugo ob Sangamon in Harri-aon ulici, ki ata hi JI igraj en t iz lesenih zabojev ln koaov atare pločevine. Stopetdeaet aUnoval cev Je bilo odpaljanlh na policij sko poatajo. Obtošanl ao ^naspo-dobnega vedenja". Prelakušn ja svobode govora PhiMelphia, Pa^— Ustavna pravica govornika, ki agHira za apremembo vlade, bo <>reiakuAe na v slučaju Israel Uzarjk, ki a bil pred dvema letoma obto-šen punlkrstva proti vladi. Njegova zadeva Je sedaj pred tvaa-nlm vrhovnim aodižčem. Lazar it obtožen, da je na de-lavakem ahodu tijkvll: MTa vlada je umorila Sacca in Vanzeti-ja; svojo allo uporablja za ras-jljanje atatk; poučimo naše delavce, naj v vojnem Času postre-lijo tiste ljudi, ki ao jim ukaaa-II streljati na druge delave* Predsednik Hoover je hinavec. Komanlaklčna stranka ne verjM ma, da bt aedanja vlada odeto-pila svojo pozicijo, tudi ča bi delavska stranka zmagala. V takem eiučaju bomo morali rabiti allo proti ali i." Delodajalci odobravajo guverner-^ jev aačrt Madšaon, WU. — Delodajalci v tijdršivl ao pripravljeni »pre-joti načrt, ki ga Je predložil go-verner PhU La FoUatte in ae nanaša aa raašelitav dala med brez. poaekie v Itiduatrijah, a pridržkom, da država atort lato. Delodajalci ao proti temu, da bi dva dlana družine bdi v državni službi. Pred 11 po krivem obdolžen tistega vlo-ma. Kmetlč je bil tako prestrašen, da ni apoanal ptiču pod per-Jem ln ker «1 imel pri roki do-toU gotovine, Ja atekel k aoae-dom, da Je končno abral 10,000 lir ki jih je Izročil sleparju proti "uradnemu potrdilu." In a tem denarjem je mož a dolgo, črno brado iM^^H & i,•—t---aImu Via •m P* «,mMH v«M.m pri - lu|*.nSH « -i o^n* pripravnim, BMlImtebofn. IM tapeto, ta ^» M^ta" Vlefe, Ireae v Mklk daek. sojNsakge- ne - sedal as^fe aa vadb vaiie •♦varil «lmait Wem^ mt t —- »dni«. nsisrs, i* ----1 m t mi Napravljene k najinejšegs _ B mnofih UMBJ - mm LUCKTi STRIKE nudi anšaio grU potom -TOASTIHC proceaa, U Ufcra Violetnfli Žarkov - procea, Id 9pžovo pateK Mo S^niTa^vd niso navzoči v vaši LUCKY j strike. *** ** mt mmr toasted N A M O r«Jst 'a/tt JM wcn tTUUi tm Wdtm V***. ** Bi « , ^ ..... ... . ........ AS vMHa prilrlaa ^J™}; Zmmm, «vatMmJ MNMI M mjm kal waaar laMIM HnmUer sa vajšek-taU bkb« .a edrtetl t Dami—LUCKJ TAM b m mIs prti*. SVIT X Cr ' ^ — A Pro»\«rU> Za Danilo -ae Zraven njega ae muči livar, ki je pri avoje« delu izgubil oko. Tekoče šdezo »u£ bUo brizgnilo v obraz. Drugi sopet ^rAorpo-vojih. V ladjedelnici »e je biU utr^ v«^pi pri dvigalu, ki je zdrknilo na^Jn zagnalo nesrečnetevi roki. Ki™rgični o^Wk. S^ mi ranjenci in Uki s poškodovanimi udi. Pre- t rešljiva zlika. . M . . J Od samega dolgočaaja ae je la ielja, da bi pogledal Ae v sosedni oddetek bolnice. Nagnil ae je k tovarišu e polomije- ni mi nogami in ga vprašal: _ "Ali Vam je znano, če ae ame pogledati v sosednji oddelek?" Skozi velika, steklena vrata je Jože stopil v oddelek za notranje bolezni. Na prvi poete- ljl za vrati je uzrl znan obraz. M "Ali nisi ti Csnlarjev Jakaf je no vprašal. "Caniarjev iz Smokuč, ti pe el Jote, bU pri K riši ju rejenec, ne?" "Tako ja Za boljo voljo, kje dobival Ksj pa je s teboj r "Pred petimi leti, kot veš, aem šel s svojo pekovsko obrtjo po svetu. Mestni zrak in nočno delo sta mi zrshljsla zdravje in eedajsem tu. Čutim, da ne bom zepustil te hiše prej kot tedsj, ko me poneso is nje." "Pogum, Jaka! Obrnilo ss ti bo ns bolje in zopet boš zdrav in krepak kot ai bil tedaj, ko smo vssovsli skupaj," je tolašil Jože, dael m katere Jože as je Sedaj nas ne ki si midva gkrbinškovlh beeed, ko izkoriAčavanju delov- Poelovile sta as prijatelja, ki sta se našla v trpljenju in Joia je odšel s polno dušo bo-testnih vtisov na staj oddelek If. Obisk Popoldne so prihajali znanci in sorodniki obiska vat bolnike. Z žalostnimi obrazi eo po-^dali ob posteljah in ee tiho pogovarjali s bolniki. Ta ali oni je prinesel bolniku kak ma- dokas prijateljstva in sočutjs in napravil trpinu s tam več veselja, kot da mu je podaril pol sveta. Jože je s evctfe ppetel e motril obraze tovarišev, ki so v tihi sreči in radosti sašareli, ko so uzrli svoje obiskovalce. Tu in tam je zmotil otožno razpoloženje bolniške dvorane smeh ali glaana baseda. Obiskovalec se je bil za hip sposabil in kot da se je ustrašil samega sebe, se je skrbno ozrl okoli sebe po bolnikih ter s nemim pogledom prosil odpuščanja, češ: ali nisem napravil kaj, nespodobnega. Bolniki pa eo molčali in trpeli . . . Le k Jožetu, tujcu med tujci, ni bilo nikogar. V b ritki zavesti osamljenosti in zapu-ščenoeti se mu j« krčilo srca; Ni se m prav sa prav nič kaj prijetno. Ree ni človeku 4obro samemu biti, ali človek ima vsaj čas, s katerim razpolaga, in neodvisnost in pa velni ključ. In če bi mu neveste ne bila tako prikupna in razumna in fina — ne ve, ali se ne bi v sednjem hipu premislil.. Pred vsem, fina! In iz fine rodbine! Grobih besed ne pozna, govori, kakor bi rožioe sadila. Ce te zavrne, ee ti zdi, da te boža % rokavicami. In njena mati Pozna ee ji, da ja rojena na par ketu. Le to večno poljubovanje rok mu ne ugaja. Ali če spomni nevestinih ustnic, ki ga čakajo f-toobi, prenese tudi to. Sicer je poljubovanje rok stvar navade. Nocoj se ofidelito proslav! zaroka. Sedaj je ara sedem. Ob osmih se sprejemajo gostje. Hitro poninik, da pokramlja nevesto, Še preden začno gosti prihajati. In da darila ne pozabi! Zaročnega darila za nevesto. Nekdo mu je bil namreč povedal, da ae spodobi dati nevesti darilo ob zaroki. Pol svojih dohodkov je dal za prstan. No da, če se spodobi, mora biti. Bo pač moral varčevati v tem mesecu, n In se je odpravil proti nevestinemu domu. tam je bilo še vse v neredu. Sprejela ga je služkinja in ga odvedla v spre-jemnico. Nevesta in njena mati in troje nevestinih sester še niso napravljene,; pa bodo vsak čas. Naj« izvoli nekoliko potrpeti in pdčakati. On sede" na fotelj bobna s prsti po mizi in se ozira po sobi. Pa mu pade pogled na list na mizi. Bil'je odprt zvezek ženskega lista. On se zadovoljno nasmehne;' zakaj človeku dobro de, če mtf' je družica literarno naobražena in če je vedno tako rekoč na tekočem glede slovenske kulture. List je odprt in par vrstic v njem je nekdo podčrtal s rdečim svinčnikom: Radovedno se on premakne na stolu, potegne list k sebi in se skloni riadenj. Pa vidi, da ao v poglavju* kl uči Čitatelje lepega vedenja, podčitane besede, ki govore, da mora dostojen ženin obdariti ob zaroki tudi nevestine sestre, tae le neveste. On neha bobneti s prsti po misl ln zvezek mu zapleše pred očmi. Neveetine sestre? Troje jih jel Morda mater tudi? Ne, to pa — tO In eploh — Kakor podsavestno vstane, po tatinsko smukne skozi vežna vrata na stopnišče. Požene se po stopnicah navadol in že ga ni nikjer več. Ura bije oeem. Sorodniki že prihajajo. Sprejema jih mati. Nevesta se poevetuje s sestrami. Kje je neki on? Morda je še kaj pozabil doma? Ali aaj bi se bil lahko ie vrnil! — To vendar ni taktno! — Vsaj služkinji bi bil lahko povedal! Sredi skrbi pozvoni. On? Ne, postrešček je. Pismo je prj-neeel Nevesta ga hitro odpre omedli. Odnesejo jo na zoto, kjer si opomore. Med tem je pismo prečitala mati in vse tri sestre. V pismu se on opravičuje. Pravi; da je ni vreden, pa da ji daje prostost Vsi zmigu-iejo z glavo. Ne razumejo. Le najmlajša eppzna. Našla je odprt ženski list s podčrtanimi vr sticami in ga odnesla pokazat nevesti. Sedaj razume tudi neveeta. Vstane in pade materi okrog vratu. Sam angel jo je pravočasno obvaroval vsega hudega. Tak neoteeanec! Kaj če bi ga spoznala šele po poroki? Mo, Bog, moj Bog! In nevesta gre ter iz hvalei-noeti plača * vse zaostanke za ženski list in naročnino za vse leto naprej. Angleški aristokraciji gre slabo hord Harewood, mož angleške princese Marije, je sklenil, da bo zaasdi svojega težkega finančne-ga položaja prodal zgodovinski Chesterfield-Jiouse v Londonu in grad avoje družine v York*-hiru. Tudi lord Durham namerava prodati svoj rodni grad bambton-Castle. Lord Sackvvill bo odpustil del svojega osobjk in >0 prodal svoj znameniti Kno-le-House. Ta grad šteje 966 dvoran, ki predstavljajo 366 dni letu, 62 stopnišč predstavlja število tednov, a sedmorico tedenskih dni predstavlja sedem vrtov okoli gradu. jo ▼ Angliji pri Voiih kandidatinja lady ^fli delila v avojem volilneJ nad 50,000 svojih f0J Pred sto leti je buJ komsj pol milijona volil 1918 pa jih je bilo Ujl nov. Pred tremi leti se I vilo pomnožilo Ae za 3 ženskih glasov , pri iitvah pa je bilo U 3ol volilnih upravičencev I pa nad 22 milijonov lij okoli 80 odstotkov. | Po starem običaju kandidati navado, da I volilne agitacije polji troke a vojih volilcev.l to navado iz zdravatvj gov opustili. ZA KRATEK CAS Mlad škotski par je bil na še-nltovanjskem potovanju. On je kupil tablico čokolade, odlomil košček sebi in en košček njej, ostanek pa je vtaknil v žep: "To pa za najine otroke!" "Gospod, ali ne bi hoteli z nama igratf tarok? Midva čakava na "tretjega!" "Oprostite — jaz Čakam pa na "prvega"." • "Povem vam pa, da morate najemnini plačevati točno. Vašega prednika aem posadil na cesto, ker dVa meseca nI plačal najemnine." "Dobro — Jaz sem s temi pogoji sadovoljen." .e ' Učitelj: "Franček, no kaj hoče povedati pesnik z besedo "pomladno dehtenje". Franček molči. Učitelj: "Glej! Ce greš apo-mladi v naravo, kaj vonjaš?" Franček: "Bencin, goepod učitelj!" Stroški volitev v Angliji I Angleški parlamentarci so izračunali, da so veljale zadnje volitve v Angliji pri vsi varčnosti vendar okoli S milijone funtov, od te vsote je plačala približno 10 odstotkov država drugo pa stranke in kandidati. porabiti za agitacijo, je v Angliji postavno omejen. Pri zadnjih vblitvah so varčevali zlasti s plakati, kajti z otrirom na razmeroma kratko volihio dobo so bile stranke prieiljene varčevati. Nekatere etranke so porabile še qtare plakate od prejšnjih volitev. Posebno mnogo so letos razdelili med volilce fotografij raznih kandidatov. To so naredili z odrom na ženske, ki odločuje- NAROČNIKI POZOR! Znamenja (Od. 31, 1931), pomeni, da vam Js naročnina tekla ta daa. Ponovite jo pra-vočaano, da vam lista ni vlmo. Aka lista as prejmete, je mogoča uatavljen, ker nf M plačan. Ako Je vaš liei plačan la ga ne prejmete. Je mogoče uetavljen valed napačnega elova, pišite nam dopisnico In navedite stari ln novi naelov. Naši zantepnlkl se vi št veni tajniki In dragi saatopni-kt pri katerih lahko plačate aa- Naročnina aa celo lete Je $9.99 la sa pol teta pe $3.00. SNPJ doplačajo $4.90 1 'Ji let ji $2.10, Za meate Cklcage la Cleere ss leto 97.50, pol leta 99.75, sa ne 99*30. Ze Evrope aUae sa pel Ista 94.50, sa vee teto pa 99.00. Tednik stane aa Evrope 91.79. Claal doplačajo aamo 91.00 ns Upravništro TROSVETA* S957 S. Lewndale Ava, VI Imitf lahko NuffkTfM 4ftJ» »0*0 mo« In sito ml II« litrpanUn orginom In »cm k »r»v< .Ju. Oibtl Ural bol«—mitih tllvii teiten j »tnali nekaj dni m prltnaU pojhiUU bolj«, boMlMj IiUn, Irarlh, miti- mJo MtMji«. vali organi M «i*U* In vi a« »aftutlt« nova aaafca. Nu*a-Ton* i J* ▼ teh>m»fc. Gotovo al ta nabavit* Ako m teksran nima, taSnj mu racito I ^9s od trgovtg M5 ^dlhe^lo. uvfitf#n Sloan's Liniment ZAHVALA Prav lepo se zahvalivJ skupaj za "Surpriae party boto večer, katero »o dili ob najini 25-letnici i ga življenja naši sorodni jatelji. Vsled velikegt denja nisva vedela kaj je storiti, ob prihodu I velikim šopkom cvetljie je prišla Anica Skube ii ma podarila z ginljivim rom v slovenščini. Lep mojemu bratu in njegov gi John in An na Setina Miltonu, najinemu sinu Kmetecu, ter miss Fanjr najini hčeri in nje soprog in Mike Zaniker, ter naji Helen Kmetec, družini Jo hana Zalar, ter sinu Joe Jr., in hčeri Margareth Iskreno se vam zahvalim rilo, za kek in za cvetljie* tudi za svatbo v nedeljo, teri je držal govor Joe in igral tudi na harmon teremu je pomagal Frank Kmetec, kjer smo stno zabavali do pozno nedeljo večer. Se enkrat ša hvala vsem skupaj naklonjenost. Ostanev hvaležno odana do smrti, tln in Mary Kmetec, 0w ty, Oregon.—(Adv.) ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do LJubljane; IN NAZAJ PUHLO HAMBURGA AA v tretjem — razredu; <0. S. davek posebej) Ts cene je zdaj veljevne ns vssh naših parrikih! Za pedrabaeetf vpraiaH« hkalas sceate sU Hamuna-HNiMcaM laa 177 N. Middfaa Ava. CWc-f*' "" TELEFON BOCKWBUL "T BBmV SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila sa vsesHce In shode, visltnlce, časnike, knjige, koledarje. leUke Itd. v elovenekem, hrvatakem, atevaškem, češkem, nemškem, angl^ken In dragih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, unljsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2*57-59 So. Lairndale A veno« CHICAGO, ILLa TAM SE DOBE NA ŽELJO TUDI V8A USTMENA POJASNILA