Leto LXVI., št. 295 Ljubljana, petek 29* decembra I933 Cena uthaja vsaM dan popoldne, izvzemal nedelje to praznike. — Inserati do 30 petit rnt « Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-, večji Inaerati petit rrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI STVO LJUBLJANA. Rnafljeva oBca It. 6 TelefoD št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Enotna fronta Francije itn Anglije Proti Društvu narodov in mirovnim pogodbam naperjeni manevri rimske in berlinske diplomacije so se razbili na odporu Francije in njenih zaveznikov, katerim se je sedaj pridružila tudi Anglija Pariz, 29. dec. r. Na poziv vlade je prispel včeraj v Pariz francoski posla* nik v Berlinu Francois Poncct. da prejme nova navodila v pogledu razgovorov med Francijo in Nemčijo. Pri tej priliki bo ponesel s seboj v Berlin spomenico francoske vlade, ki je bila sprejeta na poslednji seji ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika republike kot odgovor Francije na znane nemške oboroževalne zahteve in ponudbe za sklenitev nenapa-dalnega pakta s Francijo in ostalimi nemškimi sosedami. Francoska vlada je v svoji spomenici podrobno orisala svoje stališče in znova poudarila na* čelo, da se razorožitev ne sme pretvo= riti v oborožitev, razgovori sami pa se morejo nadaljevati samo v Ženjevi in v okviru Društva narodov kot vrhov* ne mednarodne institucije. Pri tem pa Francija ne odklanja nadaljnjih raz* govorov z Nemčijo, toda ti razgovori ne smejo imeti značaja separatnih francoskosnemških pogajanj, marveč naj bodo zgolj pripravljalni in infor* mativni. Francoska spomenica Spomenica, ki jo bo trancoska vla* da po svojem poslaniku dostavila nemški vladi, bo istočasno sporočena tudi vsem prijateljskim in zavezni* škim državam Francije. O sami vse* bini spomenice poročajo današnji listi po informacijah iz poučenih krogov naslednje: Francoska vlada se uvodom zahva* ljuje nemški vladi, da se je izjavila za uvedbo mednarodne kontrole nad oboroževanjem ter ponudila Franciji sklenitev nenapadalnega pakta. Takoj nato pa z vso odločnostjo izjavlja francoska vlada, da ne more sprejeti nemških predlogov in zahtev glede enakopravnosti za osnovo pogajanj. Spomenica posebno naglasa, da Fran* cija nikakor ne more pristati na pove* čanie nemške vojske od 100.000 na .VK).000 mož ter priznati Hitlerjevih vojaških formacij. Drugi del spomenice vsebuje proti* predloge Francije. ki se v glavnem strinjajo z razorožitvenimi predlogi, kot so bili svoječasno pred izstopom Nemčije iz Društva narodov dogovor* jeni v Ženevi med Francijo, Anglijo in ostalimi velesilami. Francija vztra* ja na tem, da ostane Nemčija v po* £ledu razorožitve na oni stopnji, ka* kor je bila pred svojim izstopom iz Društva narodov in kakor to določa mirovna pogodba. Francija pa je pri* pravljena po sklenitvi razorožitvene konvencije zmanjšati svojo oboroženo silo ter pridržati samo 200.000 mož stalne vojske in 200.000 mož koloni* jalnih čet. Vse na pol vojaške forma* cije v Nemčiji bi se morale ukinitL Po preteku poizkusne štiriletne dobe, v kateri bi se moralo pokazati, aH je mednarodna vojaška kontrola uspeš* na ali ne, bi bila Francija pripravljena še k nadaljnim omejitvam svoje obo* Fožene sile. Spomenica bo izročena šele po novem letu Pariz. 29. decembra, r. Paul Bon* cour je včeraj popoldne imel daljši razgovor s francoskim poslanikom v Berlinu Poncetom, kateremu je pri tej nriliki izročil spomenico francoske vlade, z nalogom, da jo prve dni po novem letu izroči nemški vladi. Preprečeni manevri Pariz, 29. decembra, AA. Današnji »Ex-celsior« takole karakterizira stališče Francije nasproti francosko-nemakim razgovorom, ki so se dozdaj vršili o vprašanju obo-rožbe: Nemogoče bi bilo razpravljati v Ženevi o razorožitvi, če bi se v istem času v Berlinu razpravljalo o oborožitvi. Takšen paradoks bi upravičeno takoj prisilil vse tiste države, ki so neposredno ali posredno ogrožene zaradi nemškega oboroževanja, da takoj zapuste Ženevo. Mogoče so v Rimu, mogoče pa tudi v Londonu razmišljali o nekem kompromisu, po katerem naj bi se Nemčija delno oborožila, Francija pa delno razorožila, da se tako doseže nekakšno ravnotežje glede vojaških efektiv in materijala in da se da Nemčiji zadoščenje glede načela enakopravnosti pri oboroževanja. Francoska vlada je prehitele objavo teh formul in manifestirala svojo voljo, da se razbistri položaj, ki bi sicer mogel postati nevaren za vso Evropo. Izjava belgijskega zunanjega ministra Pariz, 29. decembra A A. Belgijski zunanji minister Paul Hvmans je snoči podal izjavo, o kateri pravi, da bi tekmovanje v oboroževanju oviralo obnovo gospodarskega življenja in da bi moglo pripeljati do vojne, ki bi bila še strašnejša od spopada leta 1914. To bi bila nevarnost, ki bi jo morali Anglija in Italija s prav tolikšnim prizadevanjem skušati odstraniti, kakor se 'oper tiio borita BelciMa tu Francija. Boncour obvešča diplomate Pariz, 29. decembra. A A. V dobropouče-nih krofih iziavlfaio. da ie c Paul Boncoar vČ3raj sprejel ©ovjedskesa poslanika v Parizu 2. Dovjialevskeua in poljskega poslanika <7. Chlapovekesa ter jima sporočil sklep francoske vlade glede razorožit^neera vprašanja. G- Boncour jima je tudi v glavnih obrisih podal vsebino spomenice, v kateri bo francoska vlada odgovorila na nemške zahteve glede oboroževanja. To spomenico, ki io še izdelujejo, bo odnesel v Berlin fran eoski poslanik g. Francois Poncet konec tega tedna, nemšikj vladi io bo pa izročil po vs?i priliki šele po novoT 'tp«h počitnic1 to je 4. ali 5. januarja. Amerika za Društvo narodov Pariz. 29. decembra AA. Iz Washingto-na poročajo: O priliki komemoracije za pokojnim predsednikom Woodrowom Wil-sonom je imel sedanji predsednik ameriške unije Roosevelt velik govor o zunanji politiki in se pri tem dotaknil tudi Društva narodov Društvo narodov, je dejal Roosevelt, je dalo priložnost za mnogo diplomatskih sestankov. Služilo je za organiziranje mednarodnih debat ter je večkrat uspešno po-masalo pri ureditvi zdravstvenih In trgovinskih vprašanj. Naposled je omogočilo tudi ureditev mnogih večjih in manjših sporov med velikimi in malimi narodi. Dane? USA bolj kakor kdajkoli prej odkrito sodeluje z ženevsko ustanovo. Društvo narodov je glavni steber vse zgradbe svetovnega miru. Mj nismo član« Društva narodov in tudi v bodoče ne mislimo vanj stopiti. Toda sodelovati hočemo z njim na vseh poljih, in to sodelovanje pomeni prizadevanje za zaščito življenja In in imetja vseh narodov vsega sveta. Glede politike USA nasproti o&talim ameriškim državam je Roosevelt izjavil, da bo ameriška unija Poslej nastopila proti vsaki oboroženi intervenciji in da ne bo nikdar več niti r>o*kuša!^» osvojiti si kakšna ozemlja. Anglija na strani Francije Tudi angleška vlada bo poslala Nemčiji note v kateri se bo docela solidarizirala s Francijo Pariz, 29. dec. AA. Včeraj se je vr* šil sestanek med belgijskim zunanjim ministrom Hvmansom in angleškim poslanikom v Parizu lordom Tvrrel* lom. O tem sestanku govori agencija Belga kot o važnem dogodku, zlasti zato, ker bo tudi angleška vlada po tr* ditvi te agencije v kratkem izročila Berlinu svojo noto o razgovorih za razorožitev. Lord Tvrrell, pravi »Belga«, je sporočil gg. Hvmansu in Bon-couru glavne misli angleške note, ki jo je sestavil angleški kabinet po poročilu sira Simona o njegovih razgovor rih v Parizu. Angleška nota bo, kakor se trdi, zelo energična. V njej bodo naglasili, da so Angleži mnenja, da se morajo razgovori nadaljevati v okviru Društva narodov. V zvezi s števih kami, ki jih Nemčija zahteva za svojo vojsko, bo angleška nota izjavila, da se morajo te številke izračunati glede na številke, ki jih je zbralo Društvo narodov, in sicer absolutno v okviru Macdonaldovih predlogov, predlože: nih na razorožitveni konferenci. Po vsem tem se francosko=britan-ska fronta nasproti Nemčiji krepi in zato si je lahko pojasniti sedanjo na: vzočnost francoskega poslanika v Ber? linu Francoisa Ponceta v Parizu. Nervoza v Rimu Pariz, 29. decembra, r. Po poročilih Lz Rima je izzvalo stališče, ki ga je v pogledu nemških oboroževalnih zahtev zavzela Francija, v rimskih po-laticnfih hi diplomatskih krogih veliko nervoznost. Odločnost Francije je zo- pet enkrat porušila kombinacije rimske in berlinske diplomacije, neugodje rimskih diplomatov povečuje pa še dejstvo, da se je začela tudi Anglija v teku poslednjih tednov vse bolj nagibati k stališču Francije. Zato polagajo največjo važnost na skorajšnji sestanek med Mussolinijem in angleškim zunanjim ministrom Simonom, ki se mudi sedaj na oddihu na otoku Capri. Včeraj je Mussolin povabil Simona za 4. januar v Rim, kjer bosta imela razgovor o vseh aktualnih mednarodnih problemih. Nervoznost se odraža tudi v fašističnem tisku, ki zadnje dni nenavadno mnogo razpravlja o mednaroSlovenec .desna roka' Abdel Krima«. V teh spominih Oblak na dolgo pripoveduje in piše, kako je pobegnil iz francoske tujske legije v Maroku ter se pridružil upornim rifskim Kabi-lom, ki so se takrat borili s Španci. Iz preprostega legionarja, bivšega slovenskega mehanika, je postal v Rifu nič manj nego poveljnik Abdel Krimove artiljerije. Zaradi njegovega junaštva in vdanosti ga je Abdel Krim nagradil s palačami, imel je na razpolago cel harem in vse dobrote, ki jih nudi Orient. Obširno opisuje tudi številne bitke, v katerih je sodeloval kot vojskovodja Abdel Krimove vojske. Rifi so ga imeli baje zelo v časteh. Saj ga je Abdel Krim celo poslal v Evropo, da M zanj vohunfi. Naravno, da so zanimivo pisane prigode našega rojaka vzbudile veliko zanimanje med beograjskimi Slovenci. Nedavno pa je ta »desna roka« in glavni vojskovodja Abdel Krima Edvard Oblak prispel v Split. Tudi tamošnji listi so' zabeležili njegov prihod ter prinašali zanimiva poročila o njegovih doživljajih za časa upora in vojne rifskih Kabilov s Španci. Prav z zanimanjem je čitala publika podrobnosti iz Oblakovega življenja ter občudovala njegova junaštva, ki jih je znal na dolgo in Široko opisovati. Oblakovo ime je pa vzbudilo tudi pozornost nekega uradnika splitske policije, ki se je spomnil, da ima to ime zabeleženo v analih kriminalne policije. Ko je pregledal anale, je videl, da je za Oblakom izdana tiralica, iz spisov je pa tudi razvidel, da ga iščejo tako naše kakor tudi inozemske oblasti zaradi številnih sleparij. Zato so Oblaka povabili na policijo. Tam je prizmi nekaj starih grehov in celo, da je bil obsojen zaradi nekaterih malenkosti, da pa je bil pozneje poro il oš čen. Splitska policija je medtem obvestila tudi vse policijske uprave in sodišča, ki so iskali »desno roko« slavnega Abdel Krima in sedaj čaka samo na odgovore. Zaenkrat je pa ostal slavm vojskovodja v ^MM— aponz. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon št 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St 6.V podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru Itn Račun pn poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Grčija na pragu nove revolucije? Izredni varnostni ukrepi v grški prestolnici — Bojazen pred venizelističnim prevratom Atene, 29. dec. r. Zadnje dni so se razširile alannante vesti o neki tajni organizaciji, ki pripravlja državni udar in ki hoče baje ukiniti v Grčiji parlamentarizem ter razpustiti tudi vse politične stranke. Glede na te vesti, ki jih je registriral tudi grški tisk in ki so izzvale v javnosti veliko razburjenje, je izdala vlada najstrožje varnostne ukrepe. Atenska gamizija ie bila ojačana, pred parlamentom pa je postavljena vojaška straža s strojnimi puškami. Tudi vsa druga javna poslopja je zasedlo vojaštvo, ki Je v strogi pripravljenosti. Člani vlade so odklonili novinarjem o teh ukrepih vsako izjavo. Tudi v vojaških krogih se opaža vedno večie nezadovoljivo in ostavke vodilnih funkcionarjev se z vsakim dnem množe. Več višjih oficirjev je včeraj pos^!o ministra vojske generala Kondilisa in zahtevalo od nJega informacije o razvoju političnega položaja v državi ter o ukrepih, ki jih je izdala vlada proti eventuelnim poizkusom venizelistov, da M se polastili državne chlasti. Na konferenci, ki Je sledila temu posetu. je bilo ugotovljeno, da je vojska odločno na strani vlade ter da bo nastopila proti vsaki prevratni akciji venizeiistov, ki so že zajeli izzivati nemire v raznih delih držav Avstrija brez parlamenta Dollfussova vlada bo tudi proračun za prihodnje leto uveljavila brez parlamenta Dunaj, 29. decembra. Včeraj popoldne se je sestal ministrski svet, ki je razpravljal o proračunu za prihodnje proračunsko leto. Sedanjim normalnim potom od parlamenta odobreni proračun velja samo do 31. decembra. Proti pričakovanju onih krogov, ki so upali, da bo prišlo v kratkem do obnove parlamentarnega življenja v Avstriji, je vlada sklenila, da proračuna sploh ne bo predložila parlamentu, marveč da ga bo vlada izdala na lastno pest, na podlagi posebne zasilne uredbe. Na ta način se je vlada dr. Oolifussa še bolj oddaljila od parLamentari zrna in s tem obenem dala odgovor vsem onim krogiom, Id se zavzemajo za obnovo parlamentarnega življenja. Ministrski svet razprave o proračunu še nd končal in se seja danes nadaljuje, če razprava o proračunu ne bo pravočasno končana, bo vlada izdala za prve tri mesece prihodnjega leta dvanajstine, ki pa jih bo prav tako uveljavila z zaMIno uredbo. Plemenito delo škociianskih nacionalnih društev Hud mraz ie pritisnil letošnjo rimo v na se gorske vasi. Naietareiši Skoči ianci pnpo-veduHio. da ne pomnijo takšn^sa mraza, kakor ie bil pred letošnjim božičem. Ni čudno, če je v dneh ored prazniki zaradi tetra trpel šolski pouk, kajti šolsiki okoliš i* zelo razsipen, sai ima večina šolarjev 4 do 5 km daleč v solo ali r>a £e del j. Moreča gospodarsko kriza je zlasti nas krai 'iudo prizadela. Edini vir dohodkov je bil naš.m kmetom izkupiček za les in nekaj male-in za živino Lesu, pa p? cena padla, da ie žare« škoda vsakega posekanega debla. Veliko skrbi imajo starši s svojimi šoloobveznimi otroki in mnogi jim Dri obstoječih prilikah niso zmožni nabaviti niti zadostna obleke in obutve. Da bi tem j vsai delno odpomoali. 3-) sklenili člani našega Društva kmetskih fan tov in deklet skupno s prostovoljno -^lisko četo v Skočiianu prirediti za revni otroke božičnii'o l>t» je ob božiču poteklo 10 M. odkar se je ustanovilo pri nas gasilno društvo Pri današnjih težkih časih pa je bilo izključeno samo misliti na to, da bi se ta iubilei primerno proslavil s prireditvijo, kakor je v takšnih prilikah običaj. Tn lepše pač ni mogl d to humano društvo proslaviti svojeua lubileja. kakor da ie na sveti večer obdarovalo okoli 60 otrok, najrevnejših med revnimi. Tradicijonilni igrokaz seveda ni izostal, zatem pa je zbrane šolarje in odrasle nagovoril šolski lpravi-teli Lojz? Zupane in iim obrazložil pom ?n prireditve, vzpodbujajoč Mh k sloei in medsebojni ljubezni. Poudarjal je, da smemo biti ponosni, ko se za razvoj in rfRdeča hiša* pod osebnim vodstvom njenega direkorja. g. Nez Rouge. Nastopijo svetovni humoristi, kupletisti, plesalke, žonglerji itd. Posamezne točke programa v Ljubljani Se nep red vaj a ne. Za dobro postrežbo v toplo zakurjeni telovadnici preskrbljeno. 670-n _ Sokolsko društvo štepanja vas vabi članstvo, njih svojce in prijatelje na Silvestrov večer, ki ga priredi v nedeljo v društveni telovadnici. Začetek ob 20. uri Vstopnina 3 Dim. 669-n _ Sokol Vrhnika priredi v nedeljo 31 decembra ob 20. v Sokolskem domu svoj tradicionalni Silvestrov večer s pestrim »poredom. Vsi bratsko vabljeni! Stran > »SLOVENSKI NARO D«, dne 29. decembra 1933 Zavarovanje terjatev in nova železniška tarifa Dva važna samostojna predloga na včerajSnji plenarni seji zbornice TOI Ljubljana, 79. decembra. Že v včerajšnjem poročilu o plenarni seji zbornice za TOI t>mo kratko omenili samostojne predloge zborničnih odsekov in svetnikov. Danes pa priobčujcmo dva važna samostojna predloga, in sicer samostojni predlog zborničnega svetnika g Josipa Zadravca o zavarovanju terjatev ter o regulaciji obveznosti obrtnikov in trgovcev ter predlog zborničnega svetnika g. F. Pmtarja glede deklasifi-kacije izvestne železne robe v novi železniški tarifi, veljavni od 1. julija 1933. Vprašanje zaščite kmetov se je v zadnjem času uredilo na način, ki za naše gospodarstvo ni docela zadovoljivo. Uredba ščiti kmete generalno ne glede na to, ali bi tudi brez olajšav mogli izpolniti svojo dolžnost, na drugi strani pa pušča popolnoma iz vidika, kako naj oni, ki nosijo breme te zaščite, to so upniki, zavarujejo svoje terjatve, ki jih imajo pri zaščitenih kmetih. Vprašanje zavarovanja zaščitenih dolgov je ostalo odprto, dočim za dolgove, ki nastajajo po 30. aprilu 1932 ni ni kake omejitve. Bodočnost nas bo prepričala, da si novi upniki lahko zavarujejo svoje terjatve, ne morejo pa tega storiti stari upnik: glede svojih terjatev, ki jih imajo izza časa pred 20. aprilom 1932 vsaj po mojem tolmačenju ne glede zemljeknjižnegs zavarovanja. To bi prav lahko dovedlo do tega, da bi novi upniki svojo pozicijo izigravali v škodo že itak težko prizadetih starih upnikov. V interesu brezhibne izvedbe zaščite kmetov bi bilo potrebno, da vsakdo, kdor se hoče poslužiti zaščite, to prijavi sodišču svojega bivališča, ki bi ugotovilo njegovo imovino, katero bi pa v dobi zaščite potera ne smel niti na novo obremeniti, niti oa-svojiti. Upnikom se mora nuditi zek • ta možnost, da zavarujejo svoje terjatve izza časa pred 20. aprilom 1932, v kolikor tc terjatve Eresegajo Din 500.—. V zvezi s tem pred-igam. da se v tem pogledu izpremenijo odnosno dopolnijo določbe zakona o zaščiti kmetov. Končno predlagam, da se zbornica za-▼mme 7+ to. da se nA analogen način, ka- kor je bilo regulirano vprašanje dolgov za kmetske sloje, izdajo potrebni ukrepi za regulacijo obveznosti malega trgovstva in obrtništva, nastalih pred 20. aprilom 1932, ker je tudi malo obrtništvo n malo trgov-stvo zaradi izrednih prilik in gospodarske krize in zaradi nelikvidnost-" denarnega trga prišlo v plačilne težkoče. Prejšnja železniška tarifa, veljavna od 1. oktobra 1925 do 30. ju.ija 1933 je predvidevala za vso železno robo razven galanterijske robe tarifiranje po razredu A za najmanje 5000 kg, vsled česar je bilo mogoče kompletirati pošiljke na 5000 kg, da se je doseglo računanje vozarine po razredu A za skupne težo. Po sedanji tarifi, ki predvideva večjo d;ferencijacijo v klasifikaciji robe za železno robo in postavitev raznih predmetov iz prejšnjega razreda A za 5000 kg v novi razred 25 za 5000 kg, pa ie komplenranje pošiljk, ki tarifirajo po ra/redu 39 (preje A) za 5000 kg s predmeti ki tarifirajo po razredu 25 za 5000 kg. nemogoče brez plačila višje tovornine. Da se omogoči tud: po novi tarifi računanje vozarine po razredu 39 oziroma 40 pri komplctiran-h pošilikah za skupno težo od ruijmanj 5000 kg odnosno 10.000 kg. Trediagam Visoka zbornica skleni pri generalni direkciji državnih železnic zahtevat':, da se klasifikac-'per»aih cenah. OPERA Začetek ob 20. Petek, 29. decembra: Ol-Ol, Začarani ptic. Red A. Sobota. 30. decembra: Boh?me; Gostuj? ena. Anita Mezetova. Izven. Znižane cene. Nedelja, 3l. decembra: Ob 15. uri: Havajska roža. Izven. Globoko znižane cene od 8 do 30 Din. _ Ob 21. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Boheme z gdč. Mezetovo v vlogi Mirni se poje jutri v soboto dne 30. t. m. Gna. Mezetova je brez dvoma ena najboljših naših pevk, ki po končanih študijah stopajo v umetniško življenje. Svojo oder. sko nadarjenost je pokazala že v nekaterih gostovanjih. Zato bo sedaj tem bolj interesirala kot popolnoma izšolana pevka in v tako simpatični vlogi kakor je vloga Mirni v Puccinijevi operi Boheme. V vlogi Muzette nastopi prvič kanseo-va-toristka gna. Sokova. Opero dirigira ravnatelj Polič, režija je g. Primožičeva. Na to predstavo opozarjamo vse prijatelje našega gledališča. Predstava je izven In veljajo znižane operne cene. Kranj vabi smučarje Kranj, 25. decembra. Kakor povsod na Gorenjskem, je sinu-čarstvo zelo razvito tudi v Kranju, kjer □ebroj lepih smušklh terenov omogoča vsakojako smuško udejstvovanje. Dobro uro pešhoje potrebuješ, da prideš iz Kranja na že poznano smučarsko postojanko Sv. Jošt, ki rma višino 863 m. Od tu pa imaš krasen smuk na železniško postajo Sv. Jošt. Ves smuški svet leži na seaoni strani, kar vedno zagotavlja sneg odlične kakovost:. Menjajo se položne In strme oblike sveta, tako da je res užitek krmariti sedaj s krasnim razgledom na Kamniške planine in zopet na odprto kranjsko in škofjeloško polje, kjer so raztresene vasice in prav v podnožju mesto Kranj, in se jim z naglim smukom približuješ. To bi bila z malimi korekcijami v gozdovih postala lahko najidealnejsa steza za tekmovanje v smuku in smuški odsek Sokola Kranj s! je nadel nalogo, da to tudi izvede. Po par minutah od postaje Sv. Jošt pri-smučaS do smuške skakalnice kranjskega Sokola, ki *e pra.vl eldorado in zbirališče drznih kranjskih smučarjev. Skok za skokom izvaja smuška elita, na idealni Tork-Ijl v bližini pa manj drzni preizkušajo svoje znanje v smuku in _ pikah. Dasi skakalnica dopušča skoke do 26 m. vendar to za naše razmere ne zadošča več. Zato Bi je kranjski Sokol omislil že načrt ta zgraditev velike skakalnice, ki bo omogočala skoke do 40 m in ki bo opremljena s tribunami za gledalce, s sodniškim stolpom in, če bodo gmotne razmere doousčale. tudi z godbenim paviljonom; Iztek pa se bo napravil z uporabo protistrmlne, da ne bo predolge ravnine. V soboto, nedeljo fen ca novega leta dan priredi Sokolsko društvo Kranj — seveda, če bo ugodno vreme — po svojem smuškem odseku društveno smuško tekmo s sledečim sporedom: V soboto dne 30. decembra ob 14. uri popoldne smuški tek na 12 km odnosno 5 km za članstvo ln naraščaj. Start kakor cilj bosta na že tradicionalnem mestu pred gostilno Benedik v Stražišču, tefemovrJna steza pa bo vodila poa Sv. Joštoan in okoli šmarjehne gor* nazaj. Višinska razlika zma&a za čla- ne približno 120 m. _ V nedeljo đn« SI. decembra se vršijo medklnbske tekme, organizirane po GZSP (Gorenjsko-zlmsko-sportnem podeavezu) ob 14. uri popoldne na isti tekmovalni stezi za senlorje In junior je. — Na novega leta dan pa se Izvede dopoldne ob desetih tekma v smuškem teku za dec o na Kucni. Za to točko vlada že sedaj posebno zanimanje, ker bo to prva tekma dece v Kranju. Popoldne ob 15. url pa €e izvede za članstvo in naraščaj tekma v smuAklh likih (slalom) na severnem pobočju Sv. Još ta. Smučarji, Kranj vas vabi, da prebijete bližajoče se praznfke v možnem okrilju njecove okolice Sokolski oder v Po Poljčane, 27. decembra. Poljčanski eokoiski od ?r je prav marljiv. Prireja skoran redno mesečni* predelave. Novembra smo videli igrokaz >Na Poljanu, na Štefanovo so vprizorih" tukajšnji marljivi igralci dve burki ^Sovražnik ženske in »Kakršen gospod, tak sluTri>3 vaSki potepuhir- To bi seveda kluib vsej požrtvovalnosti ne šlo, če bi ne imeb' tudi že «korai stalne mibliks, ki isrre prav rada poseča. Tjdi na Štefanovo je občinstvo dvorano skoro zasedlo. Omeni en i veodlouiri, enodejanki, vzeti, nrva iz zakon^keira, d mera pa iz vojaškega življ solz nasmejalo. Vsi trije igralci prva ""erice so bili imenitni. Predvsem v maski in igri br. Rilonja v vlogi >sovražnika ženske, ki je vse do smešnega konca igre navzoče izborno zabavaL Ljubosumnega moža i3 igral br. 2itnik, ljmbko ženico pa res prisrčno in naravno s. Čercek. Tudi druga igra je zabavala, samo proti koncu so nekateri malo >plavali«. kar ie bilo na kvar igre, ker so morali nskateri prsveč paziti na šepetalca. Trpeli so predvsem skupni nastopi- Sicer pa površen gledalec bfsga ni opazil in moramo v splošnem igralce pohvaliti, saj ni bila malenkost v tem hudem mrazu 20 minut daleč, več^r za večerom hoditi na vaje in vaditi dostikrat kar v mrzlem .. Vsi so 6e potrjdili. Odličžtn v maski in igri ie bil br. Roner v vlogi Butca, ki si boljšega pač na moremo želeti. Enega poročnika »e igral br. Krajne, drugega br- Žitnik, sluga ie bil br. M-esarič. včasih orav dober, Nežika s. Ruterjeva (prenobel) Ema s. C$rč>k, imeniten Radenski br. Ruter t»3r hišni gospodar br. Kukovič. Obe »gri je reži ral br. 2ivko. Občinstvo ie igralce za 2 prijetni urici nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Ik—. SAMO SE DANES Cirkuški velefilm Velika tnaneža Zvočni kino Ideal iS Predstave ob 4., 7. in 9. Vi uri Razpis ustanov Antona Kolenca za dijake visokih šol in za dijake srednjih £ol za šolsko leto 1933-1934. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za šolsko leto 1933-1934: Splošna določila. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki marljivi potrebni prosilci, ki so s pokojnim g. Antonom Kolencem, veletrgovcem v Celju v sorod-stu ali svaštvu, za njimi domačini iz gor-njegrajskega sreza, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. Za posamezne štipendije ni določena gotova vsota. Kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavničine imovine vismo posameznih naslonitev in osebe štipendistov. Dijaštvo se opozarja da naj vlagajo prošnje samo najpotrebnejši in najvrednejši, ker bo kuratorij v tekočem šolskem letu oddal bistveno manjše število štipendij kot v prejšnjih letih. Posebne določbe glede ustanov za dijake visokih šol. Ustanova je namenjena dijakom visokih šol. kakor univerze, tehnike, visokih trgovinskih šol, umetniških akademij in dr. ne glede na to, ali so v tuzemstvu aH v inozemstvu. Posebne določbe glede ustanov za dijake srednjih sol. Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovske Šole. meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom g. Antona Kolenca p« se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja. Predpisi glede prošenj. Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. Erne-sta Kalana, advokata v Celju«, do 15. januarja 1934. Visokošolci morejo vlagat^ prošnje izključno le na od kuratorija tiskanem for-mularju, katerega dobe proti vpošiljatvi gotovih stroškov, to je 1 Din za tiskovino in poštnino pri podpisanem k»iratoriju. Akademska društva lahko naročijo več izvodov za svoje člane skupno, v katerem primeru so stroški nižji. Srednješolci vlože navadne proinje brez takega formularja. Prošnjam je treba priložiti zadnje spričevalo o izpitu, kokkvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali sva-štvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegrajskega sreza, pa tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list), rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada itd. Vsem prošnjam je priložiti uradno listino o premoženjskih razmerah (ubožno spričevalo). To mora vsebovati točne podatke o premoženjskih razmerah prosilce vin in njegovih staršev (pri uradnikih torej navedbo skupine, kategorije m plače), eventuel-nega premoženja ali drugih dohodkov, število otrok, pri posestnikih obseg posestva razpredeljeno po njivah, travrikih. gozdovih itd., število živine, višino davkov, dolgov, sploh vse okoliščine, ki so važne za presojo imovinskega stanja. Vpo^tevale se bodo izključno le prošnje, ki vsebjjejo vse te podatke točno in izčrpno m katerim so priloženi izkazi in listine v smislu gornjih zahtev. Vse druge prošnje se bodo zavrgle brez obra vna van ja. Pripustne so samo pismene prošnjV. Osebna intervencija je brezpogojno izklju če na. Prosilci, ki že uživajo kako ustanovo, podporo ali pomoč, ki imajo stanovanje al' hrano bodisi pri sorodnikih, bodis' v ka kenj kolegiju, zavodu al' domu itd., morai<» to v proinji navesti in natančno razložit obseg podpore, odnosno dajatve in ali je brezplačna, ali pa morajo za njo kaj pla čevati. Prošnjiki. ki zata.'e kakoršnokol denarno ali naturalno podporo, katero žc uživajo od koderkoli, se bodo brezpogojno zavrnili, če tudi bi bili Še tako potrebni. Srednješolci, ki se ne poslužujejo tiska ne>g« formularja, morajo napisati prošnje na celo polo. V vsaki prošnji je navesti naslov, na kateri naj se vrnejo dokumenti in pošljejo obvestila. Tudi je navesti v prošnii, kam je prosilec pristojen. Prošnje, poslane po pošti, morajo biti zadostno frankirane. KOLEDAR. Dane«: Petek, 29. decembra katoličani: Tomo, Vrhoslava, pravoslavni 16. decembra. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Hrepenenje. Kino Ideal: Velika maneta. Kln0 Dvor: Zaklad gora. Obrtniško društvo v LJubljani: prodavanje župana dr. Puca o oMfaslcen gospodarstvm ob 20. v Zvezdi. DEŽURNE LEKARNE. Dane«: Mr. Ramor, Miklošičeva eesna 20 in Trnkoczy. Meseni trs 4. ^fasttocf sita Zgodilo se je, kar bi se ne smelo zgoditi. Vse bi se dalo v teh hudih časih va zumeti in opravičffi, tudi kisle kumare sredi zime in največje race v novoletni številki veleuglednega lista, nikakor pa ne zasluži odpuščanja cenjeno uredništvo, ki zoblje v sili muhe liki hudič. In ie kakšne muhe je zobalo včeraj! Spoštovani čitate lji smo lahko strmeli. Kar naenkrat smo zagledali med stvarnimi poročili in resnimi članki nekakšne otroške rebuse in uganke o orožniku, ki mora prepeljati čez široko reko tri tolovaje tako, da bi tc ne mogli pogovarjati, a v čolnu je pro štora samo za dva človeka, in pa o treh vojakih v enosedežnem čolnu. Za name ček smo pa brali še zgodbo o gledališkem razbojniku in nageih na plesu. Razumemo zadrego v teh svobodoljubnih časih in če ne gre drugače, se zadovoljimo tudi z uredniškim mašilom, toda vsaka stvar ima svoje meje. Če nam mi*U cenjeno uredništva tudi v bodoče servirati take rebuse \n povrhu ie z zamudo, kakor je bilo včeraj, naj se gre solit. Dovolj žalostno, da nima za take primere in slučaje pri rokah poljudnih člankov o krneč kem parfumu, radiču, endiviji, kislem zelju in drugi taki splošno dopustni robi. Kakšno uredništvo pa je to, če za vsako malenkost gaga? Z novim letom zahtevamo v tem pogledu temeljito remeduro ali pa naf se uredništvo prostovoljno odloči za harakiri. Ogorčeni čitatelji vsi za enegi in eden za vse. SPORT Hokej na ledu Velik »pored SK Ilirije za prihodnje let« Ljubi fana, 29. decembra BeocTajeka >Poiitikac je pred krasim prinesla veet. da je Beocradski Tenis Slab ustanovil aakcijo za ieranjs hokeia na Ladu. V istom članku |e bilo tudi navad ono, da 99 ta panoca pri nas ne coji in bo zato BTK položil temelj tej športni panogi. Očividno pisec članka o naših športnih prilikah ni dobro poučen ali pa ne b>r fapopisov. Razveseljivo je, da bo t'idi v Beogradu pričeli a hokejem, vendar smo polo žali temelj t>\ panotri v Ljubljani. kj.»r coii hokej Že nekaj le4 Ilirija. Priroiiki :e le vrsto mednarodnih tekem z R?Via?-anJ in C lovčani in so o tem dopti obširno poroo tudi beocTajaki h>sti. med njimi tudi »Poli rika«. Lani se je Iliriji pridružil Se Kamnik in bo BTK šele tretji v Jugoslaviji, ki bo pojil hokej na l^u. Ker erno ie pri hokeju, hočemo spreeo-voriti o njem nekaj več. Takoj, ko se otvorilo drealiS&e Ilirije, oo pričali e tr?nin com tudi hokejisti in jih je vsak večer opn zovalo pri delu veliko Število gledalcev. Kva litativno je moštvo Ilirits letos vidno napredovalo, kar ere na rovaš njenega trenerja. V Ljubljano |e namreč prišel na oduuv čez praznike znani dunajski laiikrratl»t i:i hokejist e. Rauch, ki je že opetovano nas4 cembra: _5 sL C, 50 cm novega prftiča na stari, zmrznjeni podlagi, po malem fie sneži. Smuka zelo ugodna. Pri f topa j te fe „Vodnikovi družbi" »SLOVENSKI N A R O Đ<. <5ne 29. decembra 1933 ^tran 3. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT VELEFILM MAKTA EGGERTH IH HREPENENJE Rezervirajte vstopnice! Predprodaja od 11. do i/213. ure NOV FOXOV ŽURNAL ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Dnevne vesti — Vsem našim naročnikom smo v ^erajšnji številki priložili po-ložnice in jih prosimo, da nam naročnino čim preje nakažejo, a obenem poravnajo tudi vse zaostanke, da ne bomo prisiljeni lista dolžnikov z novim letom ustaviti. Kdor položnice ne potrebuje, naj io odda svojemu prijatelju in mu priporoči naš list, za katerega znaša mesečna naročnina le 12 Din. — Kongres učiteljev gluhoneme dece v Zagrebu. Včeraj zjutraj se je v Zagrebu pričel kongres učiteljev gluhoneme dece te >'sa države v zavodu za erluhone/tno deco. Kako važna .io ta organizacija ln nje sistematično delo, je pač najbolj razvidno iz dejstva, da imamo v Jugoe'aviii 11.563 slepih, 16.57 g'uhonemih, 38.000 pohabljenih in 22.5S6 duševno zaostalih otrok, število zavodov za to deco je mnoso premajhno. Za predsednika kongresa je bil izvoljen upravitelj ljubljanske zhihcnemnice g. Fran Grm. Kongres bo 'trajal več dni. _ Dva nova specijalista za zobne In ustne bolezni. Po končani Specijalizaciji na Dunaju sta položila na zobni kliniki v Zagrebu Izrpit za 5pee1ja!ls*ta za zobne in ustne bolezni g. dr. Vladimir Volov se k ln *ra. dr. Vladimira Abram Iz Ljubljane. — N°voletoo voščilo gasilcem. Vsem župnim in četnim upravnim ter nadzornim odborom kakor tudi celokupnemu članstvu Gasilske zajednice dravske banovine želi prav srečno in veselo novo leto 1934 se prijaznim povabilom na na-daljnje složno in v-ztrajno sodelovanje v proč v it nase velike in mogočne človekoljubne organizacije do vedno višje popolnosti starešina Josip Turk. — Nove in razširjene zračno zveze v prihodnjem letu. Naš zračni promet bo prihodnje leto izpopolnjen in razširjen. Na progi Zajrreto-Sušak bosta dnevno l?tala po dva aeroplana v obeh smereh, iz Zagreba bo startala v?ak dan dopoldne tudi eno Ic4alo na pro^i Zarrreb-Sušak-Lj ibljana. popoldne pa za progo Prajja-Za^rreb-Sušaik. To pro^o bo vzdrž?vala češkoslovaška družba za zračni promet. Proga Zaere>b-Ljubljana bo podaljšana do Celovca ter po potrebi do Salz-burca ;n Mijncbena. vendar v tem pogledu še ni dosežen popoln sporazum. Razširjen bo tudi prom.et na vsen drugih zračnih progah. Zaradi tega bo seveda potrebno tudi povečati naš letalski park. >Aeroput« bo nabavil dve novi trimotonij letali Upa »Spar* tan<, kakršno je letalo >Lj vbljana«, ki je bilo od i-s?ni v prometu. — Pred ustanovitvijo »ocijalno-demo-kratske stranke Jugoslavije. Akcijski odbor socijalno-demokratske stranice Jugoslavije jc izdal proglas, ki v njem napoveduje ustanovitev socijalno-demokrat&ke stranke in poziva delavstvo, naj se temu pokretu priključi. V akcijskem odboru so med drugimi Alojz Sede j in Ivan Mlinar iz Ljubljane, Viktor Eržen, Josip Fetejan ln Adolf Jelen iz ilaribora, France Svetek iz Celja m Jurij Arh lz Zagorja ob Savi. V progIa.su Je rečeno, da ima samo socijalna demokracija, ki ni vezana na kapitalistične privilegije, točno določen in pozitiven progTam za borbo proti gospodarski krizi. Delegati se sestanejo v Beogradu 3. februarja na prijateljski sestanek, kjer bodo sklepali o ustanovitvi socijalno-demo-kratske stit&ake v Jug-oelaviji ter dodočili njen program in statut. Potem bo sklican ustanovni občni zbor, ki bo na njem poročal Josip Fetejan o ustanovitvi stranke, dr. živko Topalović o njenem prorramu. Jovo Jakšcč o političnem položaju in vprašanju državne organizacije v Jugoslaviji, Vladimir Pfeifer, Milica Topalović in Viktor Eržen pa o statutarnih vprašanjih. — T>\>* angleški štipendiji. Zveza akad. 1zobr. žen je dobila ponudbo dveh štipendij za svoje članice, in sicer razpisuje britanska zveza akad. žen štipendijo 100 funtov za znanstveno delo katerekoli stroke v Londonu, za devet mesecev (okt.—jun.) študijskega leta 1934-35. štipendistka bi morala imeti še nekako 25 funtov lastnih sredstev. Prošnje morajo biti vložene preko jugosl. zveze akad. izobr. žen, in morajo priti v London vsaj do 15. feb. 1934. JUsia zveza ponuja štipendijo 250 funtov za znanstveno delo v katerikoli razen lastni deželi za isto dobo 1934-35. Reflektantke morajo imeti za sabo vsaj eno leto samostojnega znanstvenega dela iz jezikoslovja ali literature (klasične in moderne), prava ali ekonomije, zgodovine ali arheologije, filozofije (ne psihologije) ali teologije. Rok prijave je isti. Bližje informacije daje podpredsednica ljubljanske zveze akad. izobr. žen, Olga Grahor, Miklošičeva 6-III. — Vozne olajšave udeležencem svečanosti vojnih avijatikov. Prometno ministrstvo je dovolilo četrtinsko voznino udeležencem svečanosti vojnih avijatikov v Beogradu in Novem Sadu Za legitimacijo bo služilo vabilo odbora odnosno potrddo krajevnega Aerokluba, da se dotični kot bojevnik res udeleži svečanosti. — Za Tri kraljo ua Zlatihor pri Uticah, nriredi cen an izlet Putnik v Ljubliani, skupno z Zimsko-sportnim savezom. Odh>d iz Ljubljane 4. januarja 1934 ob 20.03., oovra-t3k 9. januarja ob 9.40. Cena izleta, t. |. vožnja Liubliana-Užice in nazai III. r., avtobusna vožnja Užice-Zlatibor in obratno, hrana in soba Din 520 za osebo, doplačilo na U. r. je Din 14Q. Suučarji ne zamudite ueod-n i prilike ter se udeležite cenenega izleta na Zlatibor. Prospekti in prijave pri Putniku v Ljubljani. — Pol milijona za borbo proti podganam /.azr^oški občinski svet je na svoji nedavni seji sprejel predlog glede sistematičnega p<»-\oncavania podgan, ki povzročajo vsako lito v nKfitu na milijone Din škode- Najugodnej- šo ponudbo f? stavila v tem pogledu tvrdka >Heka«, ki se je obvezala, da v mestu iztrebi vs3 podgane za pol milijona Din. Tvrdka je borbo proti podganam Že začela, včeraj je v Cemomercu preganjalo podganjo zalegp 36 nvenih uslužbencev. Pobijanj* in zatiranje fceih škodljivcev se vrši po danskem sistemu >Ratin< pod nadzorstvom mestnega fizikata. Vsaka hiša dobi primerno količino tesa strupa, ki pa morajo hišni gospodarji naplaviti podganam. Ko podgane zavžijejo strup, postanejo nemirne in zbegane, zbiraio s? v skupinah in nato poskrijefo p-) gnezdih kjer poginejo. Čez tri t?dne se potrese in nastavi nov strup >Ratinin«, ki uniči še zadnje podgane. _ Bohinj pozimi. Očarljiv in lep Bohinj pokriva debel sneg, ki nudi idealno smuko. Hotel SPD Sv. Janez nudi smučarjem tople sobe in dobro prehrano po nizki ceni, tako da tudi skromen smučar lahko preživi nekaj veselih dni ob Bohinjskem jezeru. SPD ima tam svoj smučarski tečaj pod vodstvom g. K vedra Ravno od Sv. Janeza je lahek dostop do lepih smučarskih terenov, tako n. pr. valovito pobočje Rudmice ali Izlet na Voje. Izurjenim smučarjem je na razpolago skakalnica v bližini hotela. Idealen je telet s smučkami čez Senožet m Košenico proti Bistrici. Hote1 SPD >Zlatorog< je najbolj važno izhodiSče za one, ki bodo napravili izlet na Planino, Na Kraj, k Sedmerim jezerom al] pa k postojanki na Planini na Vopln. Za smučar je-začetnike pa je idealen teren v obširni Ukamcl okroe hotela Zlatoroga. Poset ob Bohinjskem jezeru nudi smučarjem ob praznikih in nedeljah največ užitka. 2e samo bivanje ob tihem jezeru, sprehodi ob obrežju jezera skozi zasnežene ETozdove, bajni smučarski tereni in povsod toplo zakurjene sobe a prvovrstno hrano in pijačo po nizkih cenah, vse to jamči za oh'lo užitka. HRENOVKE, SAFALADE pristne pečenice, kranjske klobase ter različen narezek, prvovrstne kakovosti z najfinejšim okusom, vam nudi za novo leto JAMNIK FRANC, KRANJ — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme z dežjem, že včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih ib3Lše države. Največ padavin smo imeli v Ljubljani, ki so znašale do davi 17.3 mm. Najvišja temperatura je znašala včeraj v SpUtu 13, v Sarajevu 8, v Zagrebu in Beogradu 6, v Mariboru 4.4, v Skoplju 3, v Ljubljani 2.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 748.8. temperatura je znašala 1.0. — Nova grobova. V nedeljo je umrl v Trbovljah 451etnl rudar Aloj. š a r 1 a h. brat nase uslužbenke ge. Tončke Pečnikove. Pokojniku Je žena umrla pred 6 leti in zdjij je ostalo pet nepreskrbljenih otrok brez roditeljev, izročenih na milost in nemilost tujim ljudem. Pokopali so ga na Štefanovo, na zadnji poti mu je zaigrala rudarska godba, tovariši so mu pa v slovo zapeli dve žalostinki. — Včeraj popoldne je umrl v Ljubljani g. Gabrijel Fabjan-čic, brat znanega našega publicista, arhivarja na ljubljanskem magistratu g. VladisLava Fabjamčiča Pokojni je bil splošno znan in priljubljen. Pogreb bo jutri ob 14.30 Iz mrtvaške veže splošne bolnice. Bodi pokojnikoma lahka zemlja, žalujočim naše iskreno sožalje! _ Smrt znanega avstrijskega generala. Na Dunaju je v sredo umrl bivši avstrijski general ln večkratni vojmi minister feldmarsal Aleksander pl. Krobatia, ki je leta 1917. poveljeval 10. armadi na Koroškem. — Dva kmeta zmrznila. Kmeta Drago-tin in Mako Krivic iz vasi Potkraja v li-vaniskem srezu sta se vračala ponoči v snežnem metežu čez planino Tušnico iz Dalmacije, kjer sta kupovala vino m žganje. Spotoma sta pa omagala in zmrznila. Švedsko kartoteko „AGRIPPA" in poslovne knjige vseh vrst nudi M. TIČAR, LJUBLJANA — ... žena naj pa zgori. V sredo ponoči je začelo goreti v hiši mestnega redarja Petra Pismetroviča v Mtirovici. Mož jc brž začel gasiti, ženo je pa pustil, čeprav se je bila obleka na nji že vnela. Mislil si je pač, naj žena le zgori, glavno ie. da reši hišo. Nesrečnica je planila iz hiše in se vrgla v sneg, vendar je pa zadobila nevarne opekline. — Naš Tarzan. Pred dobrim letom je zblaznel v Brodu 43letni delavec Ferdinand Golik, zaposlen v kamnolomu pod planino Vučnjak. Nekega dne jc z nožem težko ranil svojega tovariša, potem je pa pobegnil v planine. Od takrat je taval po gozdovih in kmalu so mu zrasle dolge kocine po telesu m dobil je gosto brado. Leto dni se je skrival po planinah in živel pravo življenje Tarzana V sredo ponoči so presenečeni kmetje opazili v vasi Pečnik kosmatega, napol golega moža, ki se je bil plazil na skedenj v seno. Zjutraj to opozorili nanj orožnike, k so ga potegnili iz sena. Začudeni kmetje so spoznali v njem delavca Golika, ki 0* je zima končno prignala s planin. Najmodernejša frizure sa ples, gledališče, koncerte samo v priznani česalnici Ofe* Gorasd, Beethovnova 14. — Za novoletna voščila uporabljajte CM razglednice! Podpirajte Ciril Metodovo družbo! 671-n Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefovee grenele* vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Ježa ln vožnja prepovedana<. Za to prepoved se dane6 nihče ne zmeni. Vozovi m avtomobili dirjajo sem |p tja ln pešec se mora ob deževnem vremenu stisniti k zidu, da ne dobi blagoslova v podobi blata, Ce prepoved nI več v veljavi, naj bi ploščo sneli z omenjene stene, da ne bo kaike^a >nesporazumljenja<. __lj Ribji trg Je bil danes zopet slaibo založen z morskimi ribami, dovolj je pa bilo rečnih, največ ščuk, ki so po 28 do 30 Din. Prodajali eo tudi žive somiče po 16 Din kg. Izmed morskih je bilo nekoliko več edino sardelic, ki so po 14 Din. Prodajalec rečnih rib Je prodajal tudi divje race, ki tehtajo približno po kg ln jih je prodajal po 16 Din komad." _Ij Uprava cestne železnice »poroda, da bo uvedla s 1. Januarjem 1934 tudi mesečne vozne listke za neomejeno število voženj po vseh progah po ceni Din 150__ mesečno. Mesečni vozni listki za določeno progo so se izdajali do sedaj samo do 3 oziroma 6 delnih prog. Od 1. januarja 1934 dalje pa bo uvedla te vozne listke tudi za 4 in 5 delnih pog. Mesečni vozni listek za 2 vožnji dnevno do 4 delnih prog stane mesečno Din 70.—, za 5 delnih prog pa Din 80—, za 4 vožnje dnevno do 4 delnih prog Din 100__, do 5 delnih prog pa Din 110__. —lj Barijere pred glavnim kolodvorom. Kot da se bojimo, da bi kdo ne prišel v Ljubljano, je nakupičen sneg pred glavnim kolodvorom in vzdolž Masarvkove ceste. Toda, če bi ležal sneg le v kupih, bi to še ne bila takšna nesreča, saj ga je zda i še povsod dovolj po mestu. Na Mac*"vkovi cesti pa so tudi med kupi snega mlake, ki jih ni tako lahko prebresti. Prava umetnost je prekoračiti cesto in četudi se pripelješ s tramvajem ni čuda, če običiš nekaj korakov pred kolodvorom v brozgi in snegu. Človek bi pričakoval, da bodo skidali najprej sneg pred kolodvorom, kar jc potrebno zaradi osebnega in voznega prometa, zlasti zdaj ob praznikih. S takšno zanemarjenostjo se menda ne moremo postavljati, zlasti ne pred kolodvorom. Ali bomo čakali lc na južno vreme, da bo sneg skopnel ter da se bodo odtekle luže? Pri nas je treba drezati za vsako malenkost, a vsi majo v nekem pogledu debelo kožo. VSI NA V KAZINO Humoristični nastopi Ronny-jazz Koncertne točke Zabava Mladost Ples _ O občinskem gospodarstvu bo poročal župan g. dr. Dinko Puc na predavanju, ki ga priredi Obrtniško društvo v Ljubljani danes v petek cb 20. uri zvečer v restavraciji >Zvezda«. Vabimo gospodarsko javnost na polnoitevilno udeležbo. —lj Silvestrovanje v dvorani Delavske zbornice bo letos veselo ln korajtno. Zadnji dan v 365 dneh krize mora biti pozab, ljenje vsega težkega. Ljubljanski mežani pevski zbor vSvobodei bo imel svoj krst ter bo zapel lepe pesmi, igrali bodo po-le^ >jazza Zarje, tudi tamburaši, havajska kitara, Bitežnlk pa bo povedal take. da bo grmela dvorana od smeha. Bufer bo prvovrsten In vino, da se mu bo i^kVo >vi«! Začetek ob 20.30 uri. Pridite! 673-n _lj Po nailh kinematografih. Danes zadnjikrat fiim lepote In gorske rdile v režiji ZKD. Predvaja se v zvočnem kinu Dvor. To je edinstveno delo v gorski pripovedki iz Dolomitov. — Danes zadnjič velofilm >H repen e nje t- Kdor o! videl teea dela, je OlAogo zamudil. — Harry Piel. Ve-lefilm, ki se bo predvajal Jutri v ElLtnenj k:n,u Matici; je največja umetnina iz sporta In družabnega življenja Fiim zasluži, da si ga vsak ogleda. Je to delo, ki nas popelje v družabno življenje mondenih shajališč. —lj Opozorilo hišnim lastnikom: Dravska direkcija pošte in telegrafa razglasa: Ob priliki čiščenja streh se je pripetilo, da so delavci sneg odmetavali na spodaj mimo napeljane telefonske žice in s tem povzročili prekinitev telefonskih zvez. Direkcija prosi hišne lastnike, naj opozore delavce na ta nedostatek, ker bodo za vso povzročeno škodo na telefonskih zvezah odgovorni hišni lastniki sami. —lj Nagana, Od jutri dalje nam prinaša ZKD nov film, ki mam pokaže borbo plemen v Kongu proti najnevarnejši bolezni v afriškem pragozdovju. FIlm se bo predvajal v Elitnem kinu Matici jutri db pol 3, v nedeljo in na novega leca dan ob 11. uri dopoldne ob običajnih nizkih cenah. —lj se do 5. januarja 1934 dajemo darila pri nakupu blaga z* Din 100,_. Modna trgovina M. P1RNAT, 8v. Petra cesta 22. —lj Damske nogavice, volnene, volna svila, in otroške, trpežne ima tvrdka Miloš Karničnlk, Stari trg & _lj Srbska pravoslavna cerkvena občina priredi tudi letos na dan 27. januarja zvečer svetosavsko besedo In prosi ostala društva, da uvažujejo ta dartum. Program L)o objavljen pozneje. Žalostna odisejada 17 letnega Američana Burno življenje fanta, ki je bil rojen v Ameriki; mati mu je bila Slovenka, oče pa Italijan Ljubljana, 29. decembra. V ur;dnikvo ie vstopil boleh en. crnolas fant. Ker je lnnoco doživel, eo mu svetovali da bi Šel rjđu kjer delajo senzacije. Nezaupljivo sem ga začel vpraševati, kajfli v ured-ni&tjvv s? rad marsikdo iznebi eanzacii- Nekateri prihajajo ter vedo povedati celo, kaj so doživeli v centralni Afriki, da ao bili celo v fidoivnostni Atlantidi ali na severnem tečaju. Kroiilri zveri, fakirji in požiralci kač — vsi nam rudi poetreJsio. Fant, ki le vstopil, je pa ba{e mnoso doživel med Tndi'anei. Toda ne nameravamo dražiti domiSljii« ?iolar-čkov, ki se v svojih natboli junaških letih tako narvd asu jejo za rd^Čekožce, ki so zdaj ii krotki, najbrž mnosro boli kot belokožri. Ta pa. ki je vstopil, ni za?el pripovedovati o divjaških strahotah. Povsem brez sentimentalnosti in olep5avan|a ie krotko opisa.1 svoie živi j m ie. Snov za izredno nap^ roman, pa budi za socijalno Studijo o Ameriki. Težko diha in med hropenjem se Je trgala iz bolnih prs zeodba. Rodil se h v G ali upu Nrw Mexico 1. 1016 Njegov d?d (očetov oče*) je prišel iz Benetk v Ameriko, ko je bil šel? 10 let etar. Zdaj ie 92 Ifravljah hišo. Naš znanec John, amejiški državljan, je hodil v šišensko šolo. Ko ie bil 7 let star, je t*žko zbolel. Posledice pljuč niče so ostale. Lani je John zopert odpotoval v Ameriko na povabilo strica Louisa, ki živi v Newyorku. Toda ostal je tam samo ool leta. Neprestano fra ie vleklo v Gallip. Stric ga ni pustil tja, John bi pa rad videl očeta, ki ga je izgubil, ko je bil ločen zakon niunih staršev. Ni vedel, kaj vse se plete okrog Ilirijasisko slovo od starega leta Ljubljana 29. d^embra. K;.i;.or vsako leto, se bodo tudi letos naši lliriiani poslovili od starega leta na prav dostojen način Sekcije so zaključile boli ali mani svojv delovanje, samo one, ki jim je teren enec. led in ping-pong miza. deluiek> s podvojeno silo. Slovo od starega leta bo letos, knkj>r {e bilo tudi lani. v kavarni lEvropi«, kjer bo g. Tonejc poskrbH za vse dobrine želodca. Za zabavo bodo skrbeli llirijani in tidi zanimiv spored se nam obeta. Letos 6e bo nadaljevala lani prekinjena vojna z bombicami, tam. kj**r preseda dneve in noči kvar-topirei in kibici, tam bo plesišče, okusno dekorirano in posebnost zase V nedeljo na starija leta dan bodo llirijani zavzeli že dopoldne >Evropo<. da io bodo oblekli v slavnostno obleko, kajti praznik *lov'*a bo len m vesel. Važno naloso bo imel izvrstni \axz, ki bo do lutra vnemal pl^lc? in zabaval ene. ki iim neznanje ali revmatizem ne bo dopuščal, da bi se za^vrteli. Sestanek športnikov in prijateljev je torej v >Evropic. zato: pridite! ___ _ Pšenična moka za najbednejše. Banska uprava je nakazala škofjeloškemu okraju Din 3000 kot božičnico za najbed-nejše. Za ta denar je bila kupljena pšenična moka, k? je bila tik pred prazniki razdeljena med siromake in to sorazmerno med 9 občin. — Dobrotniki šolske mladine. Škofjeloška mladma je bila deležna v mesecu decembru ponovno prijazne in plemenite pozornosti dobrih src. Kolašice so obdarovale hkrati 71 revnih dečkov in deklic, trgovska hiša Antona Savnika je poklonila mladini 6 novih volnenih jopic, Jugo-češka iz Kranja pa je darovala 2 zavitka vsakovrstnega blaga. Vsem dobrornrkom najpr.srčnejša hvala! — Zaključek šolskega polletja je bil na meščanski šoli v soboto. Obadva razreda sta pokazala prav razveseljive uspehe, kar je tem več vredno, ker je bil pouk zaradi pomanjkanja učnih moči skozi več mesecev skrčen in je bilo tedaj nujno potrebno s snovjo trdo pohiteti. Meščanska šola 6e razširja postopoma in bodo v dveh letih otvorjeni vsi štirje razredL — Družabni »krožek« smo dobili za dolgočasne in puste zimske dneve. Krožek upa družabnost in neprisiljeno domačnost lepo dvigniti, zraven tega so naredili člani več pohvalnih sklepov: na vsakem večeru bodo prispevali za Ciril-Metodovo družbo in so se obvezali obenem, da hočejo govoriti popolnoma čisto slovenščino — brez popačenih navlak —, sicer zapade kršitelj kazni. Prijateljem družabnega gibanja želimo mnogo uspešnih dni. — Ogenj na Poljanski cesti. V petek podnoč je bilo na Poljanski cesti precej razburjenja. Pri hiši Albine Jeralove so n)?ga- Sele pozneje se mu ie vse odkrilo. Ko sta se njegova roditelja ločila, ga ie sodišče prisodilo mideri. Ko je pa mali umrla, je oče zahteval, da mu ded izroči otroka. Ušli so v Evropo. Ded in babica sta »e bala za vnuka, da bi s; ne spridil v slabi očetovi družbi. John pa tudi ni mog^l nig zoner to. če ga je čustvo vleklo k očetu. Ker nu stric ni pustil odpotovati v GaJlup, je pobegnil iz Newyorka s ?V> dolarji v žepu. To je pa bilo premalo za tako dolgo vožnjo. Denar mu je kmalu pošM. Ko ni mogel več plačati voznic je potoval kot ameriški bretzposelni s tovornimi vlaki. Taksno potovanje ie kai tvegano Pred»n je prisoel na >divjic zapad, si ie zv ! noeo. Na meii Texa«=a In New Mexica \9 obtiČcJ. Brzojavil ;e teti, ki živi tudi v Gallu-pu, naj mu pošlje denar 7a roinfo. Podata mi je vozovnico in manišo vfoIo denarja Toda vozovnica je v^jala za drugi, oddali-neišj kraj, k«f r živi njerrov stric Andrej.. . V Gallupu ga niso hotel; snrejedi... Todn John je vseeno EaatopU. Povedali so mu 1»». da je oz tri dni ie od potoval k stricu Andreju. Kmalu se je v njegovem Bor mstvn vn,;l v Gallup. Sfrv som ip zvvlel va*. Oče se je poročil drugič. Tudi v druge:n zakoni ni bil srečen. Zena ga jo sovražila zaradi zapravi?ivost;. Rajo fe pa tudi prec zaslužil fi kartami in }» imel včasih mnog i denarja. Neko jutro so ga našli ut?trel'>?ie d al; t i !os*^ orlici preiskavi e<> ugotovili, da ni na sam>kresu rtohoflSffl odtisa tQr da i? bil vsak ^It-I skrbno 7iam. Bolan in razočaran ee j* vrnil letos o vseh svetih v Dravlje. Ded po očetu ie želol, d? bi ostal pri njem, toda teta s? je balo, da bi ne podlegel pogjbn** mu vplivu Ameriko. Delati ne more zarad' pljučne bolezni in se tudi ni ničesar ^zuč Arn^ričani so ->blkibili, da bodo skrbeli zan Ko je končal svojo nenavadno zgodbo, mi je stopil Živo pred očn lik tipične 'tilad*' žrtve Amerike. Tam tro velika kolesa n^ šteta življenja. A končno Johnov« u^-ids ni baš najžalostn >jsa. se vnele v dimniku saje in je gorelo kot le kaj. K sreči so krita vsa okoliška po slopja z opeko, ker bi bil sicer lahko nastal prav velik požar. Iskre je namreč odnašalo na vse strani. Pa ni bilo hudega. Domači so poklicali dimnikarja in tudi nekaj gasilcev je prihitelo, tako da je bil ogenj kmalu udušen. •— Smučarska predavanju so pri oa^ vedno predmet velikega zanimanja. To se je pokazalo tudi pri zadnjem predavanju g. Janka Sicherla, ki je imel pred seboj polno dvorano vernih poslušalcev v So-kolskem domu. G. Sicherl je nadaljeval svojo snov o smučanju, imeli pa bomo predvidoma Še 4 taka predavanja. Iz Ivančne gorice — Volitve v pododbor Županske zveze. Pred dnevi so se vršile v Ivančni gorici volitve v pododbor Županske zveze za sodu okraj Višnja gora, katerim sta prisostvovala tudi srezki načelnik a- Podboj ter banovinski tajnik g. Gorkič. Za načelnika pododbora je bil izvoljen župan obč-ne vi-šnjegorske g. Erjavec Jože, za podnačelm-k«i pa župan občine šentviške g. Pevec Ignac. Ker mnogo odbornikov raznh obe" n sploh ni prišlo k volitvam, so že tedaj ue kateri zastopali mnenje, da se ob tak: ude ležbi volitve nc smejo vršiti. Ker so se volitve vseeno izvršile, so sedaj nekateri tedaj odsotni odborniki vložili protest, češ. da o volitvah sploh niso bili obveščeni, niso torej vedeli, da se vršč in se j;h niso mogl-udeležiti. — 14dnevni kmetijski tečaj. Na itetari ovo je predaval v Sokoiskem domu sre-ski kmetijski referent g. Sušteršič o sadjarstvu in živinoreji. Kmetovalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. referent« in mu stavili glede različnih stvari tud* vpraš:in;a. Predvsem pa je bilo važno po svetovanje glede Mdnevnega kmetijskega tečaj*i, ki se bo vršil v začetku februarja za vjs sodni okraj Višnja gora v Sokol skem domu v Ivančni gorici. V tečaju bodo imeli strokovnjaki predavanja iz vseh panog kmetijstva in tudi z drugih področij, ki zanimalo našega kmeta. Prizadevanja /-« povzdigo kmetijstva v našem litijskem srezu vsi kmetovalc: z veseljem pozdravljajo. Uspeh tega važnega te Jaja je torej zago tovljen. — Dramatski odsek Sokolskega društva je vprizoril preteklo nedeljo žaloigro »Mlinar in njegova hči-«, k: je sorazmerno dokaj dobro uspela. Želeti bi pa bilo, da se vzpostavi glede pričetka iger red, da se ne bodo začenjale s polurno zamudo kar gotovo ne vpliva dobre na redne obiskovalce. — Silvestrovanje priiedi naše agilno Sokolsko društvo letoc prvikzat. Na spo redu. ki bo zelo peste", so razni šaljivi prizori. enodejanka »Damoklcjev meč«, polnočna alegorija i. . d Posebno efektna bo polnočna alegorija, predstavljajoča svobodno in zasužnjeno domovino Pričetckob 8. uri zvečer. Vstopnine ne bo. SokolstVU naklonjeno okoliško ljudstvo bo gotovo napolnilo veliko sokolsko dvorano do zadnjega kotička, kakor vedno doslej. + Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da Je umrl, previden s sv. zakramenti, na* ljubljeni sin, oziroma brat GABRIJEL FABJANČIČ v četrtek ob 15. uri. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 30. t. m. ob H15- uri iz mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Bučko, 29. decembra 1933. Globoko žalujoči: MARIJA — mati — V LADISLAV, MILAN ln VEKOSLAV bratje >RtOVFMSKT ZARODI. dna 29. feeeartJra 1038 -to*. 295 A. u ttmery: (D 256 ve siroti o m »m Toda ta čas, ko so se francoski vojaki veselili zmage in so skora. pozabili na drugo angleško iadtjo, je le-ta izrabila ugoden položaj. — Od strani nas hočejo napasti! — se je začul naenkrat klic z leve strani ladje, kjer je tfilo ostalo te nekaj mornarjev in topov. In res se .ie angleška ladja že približevala francoski. — Vsi na levi bok! — je zakl:cal krmar. Toda angleški mornarji so bili že vrgl: na rob francoske ladje železne kavlje. Posadka francoske ladje si je takoj opomogla od presenečenja in planila proti sovražniku. Z enim pogledom je kapitan pregledal položaj. Mirno je stal na poveljniškem mostičku. dajal povelja in bodri! svoje mornarje. Krmar je pa stopil k njemu, držeč v rokah sekiro. Bil je bled in oči so se mu srd:to iskrile. — Stojte, gospod vitez! — je za-klical Ro^eru. ki je baš hitel v prve vrste. — Tam niste potrebni, saj je drugih dovolj... Pač pa moram jaz govoriti z vami... — Ali je zdaj čas za to? ... je vprašal Roger začudeno. — To. kar vam moram povedati, ie zelo važno; sicer se pa ne bova dolgo zamudila ... Pojdite!... Prijel je viteza za roko in ga od-vedel v častniško kainto. — Junak ste m vse vam lahko zaupam .. . Za dolgovezne razgovore ni časa. Cujte torej: Tudi drugo angleško ladjo moramo premagati, kakor smo prvo... — O tem sem trdno prepričan! — Toda to ne bo tako lahko... — Z mornarji, kakor ste vi, mojster Mathieu. je vse mogoče, postane vse lahko... — Veseli me, da mi tako zaupate — Govorite! Cufte torej mojo muho prošnjo. — Prevzeti inorare poveljstvo nad vsemi mornarji, branečimi levi bok. — Dobro!... In da z združenimi močmi zopet potisnemo Angleže naza ter satni navalimo na njihovo ladjo.. — ^ai tega baš nočem! — Kaj torej nameravate? — Zadržati vse te vražje Angleže na »Foudrojvantu«. Roger ga je začudeno pogledal. — Pravim vam, da mora biti tako m da tudi bo tako. — Kaj torej zahtevate od mene? — Da prevzamete povelijstvo nad našimi mornar i in jim zapoveste umakniti se. — Tega ne bodo hoteli storiti. — Jih boste pač morali pripraviti tega ... — Ali bi ne kazalo prepustni to poveljniku? — Temu sem se ho:ei izogniti... — Tamie stoji. —- jc dejal Roger, ki ni ho;e! prevzeti odgovornosti za umik. — Vi torej ne razumete, gospod vitez, da imam svojo idejo? — Povejte mi vsaj. kakšno. — Ne moreni. — Potem takem pa ... — Odklanjate? — Zahtevam od vas. da dobite neposredno povelje od kapitana. Krmar je brž skočil h kapitanu m mu nekaj povedal. V naslednjem hipu se je obrnil kapitan k vitezu in zaklical: — Gospod vitez! In ko je vitez pribitel k njemu, je dejal: — Kapitan de Vaudrey, pooblaščam vas, da storite vse, kar bo želel krmar. — Vaše povelje bo izpolnjeno! — je odgovoril Roger. In že ie odhitel k mornarjem in vojakom, borečim se s sovražnikom. — Nazaj! — je zakričal na ves glas, — umaknite se!... In ker presenečeno moštvo ni nehalo boriti se, je zakričal še glasneje, obenem pa pokazal z roko na kapitana. — To je povelje vašega poveljnika... nazaj! Oči vsen so se obrnile na kapitana, stoječega na poveljniškem mostičku. — Ubogajte!... Umaknite se! — je zapovedal kapitan. — Gromska strela!... nazaj! — je za rohnel krmar. In vrste borcev so se res začele počasi umikati, korak za korakom, a sovražnik je prodiral za njimi na francosko ladjo. .Angleškega kapitana je premotil dozdevni umik sovražnika. In ker je smatral svojo zmago za dobljeno, je vneto vzpodbujal svoje moštvo, naj navali na krov sovražne ladje. Na angleški ladji je kmalu ostal samo kapitan z dvema mornarjema. In nato je menda čakal krmar. V naslednjem hipu je namreč smuknil ne-opaženo na rob krova in se pognal naglo na sovražno ladjo, vihteč sekiro visoko nad glavo. Vitez ni razumel, kaj hoče krmar. Zato tudi ni vedel, ali naj mu priskoči na pomoč. Ta čas je pa že zaklical kapitan s poveljniškega mostička: — Pustite ga, vitez! In vitez je videl, kako je planil stari .Mathieu s sekiro v roki proti angleškemu kapitanu. Presenečeni kapitan ni imel kdaj misliti na obrambo. Stari krmar ;e zavihtel sekiro in udaril na vso moč kapitana po glavi. Kapitan se je molče zgrudil. In predno sta prišla angleška mornarja do sape, je navalil krmar tudi na nja. Kakor kapitan sta se tudi ona dva smrtno ranjena zgrudila. Potem je pa planil stari Mathieu v podrov angleške ladje. Vitez je z zanimanjem opazoval kr-marievo početje, ne da bi vedel, kakšen bo konec. Pač je pa takoj spoznal, da kapitan dobro ve, kaj se bo še zgodilo. — Poveljnik! — je vzkliknil naenkrat vitez, stopivši k poveljniškemu mostičku, — vsi so izpolnili povelje, vojaki in mornarji. Umaknili smo se, kakor smo pač mogli... — Dobro, — je odgovoril kapitan. — Toda, kapitan, Angleži so na naši ladji in tega ne smemo trpeti! — Počakajte! — Pa se vendar ne bomo dali pometati v morje. Angleže moramo potisniti nazaj. — Počakajte še! — Poveljnik, če ne začno naši napadati, prodro Angleži do naših štirih topov in jih zabijejo ali pa vržejo v morje. Kapitan se je zasmejal. — Vaš mir bi me moral pomiriti. — je nadaljeval Roger, — in vendar je jasno... — Kaj me briga, kaj je jasno, — ga ;.e prebil kapitan. Prijel je viteza za ramo, ga obrnil in mu pokazal z roko na ang.eško ladjo. — Kaj vidite tam? — je vprašal. In ker Roger ni takoj odgovoril, e nadaljeval: — Kaj ne vidite, da se kavlji nekam sumljivo napenjajo? — Res je, — je pritrdil vitez. In res je kazalo, da vleče angleška ladja francosko. — Pošljite takoj štiri s sekirami oborožene može, naj se prebijejo skozi sovražne vrste in presekajo te kavlje. Roger je takoj izpolnil povelje. Toda kmalu se je kapitanova hladnokrvnost umaknila vznemirjenju. Po brezuspešnih poskusih se je vrača! Roger samo z dvema mornarjema. — Gromska strela! — je vzkliknil kapitan. — Kaj ne vidite, da se angleška ladja potaplja? Rusija v besedah in številkah Težko jc reći, kaj zda} na ruski zemlji — Stalini« etatizem aH komunizem Sovjetska Rusija je praznovala nedavno 15-letnico revolucije in to priliko je porabii sovjetski tisk, da ocem uspehe in neuspehe te dobe, zlasti pa zadnjega leta. Vsi listi se strinjajo v tem, da je bilo letošnje leto za Rusijo najpomembnejše. V zunanji politiki je Rusija letos izpremenila svojo smer tako, da je dobila prijatelje tam, kjer je imela poprej sovražniike. Francijo je Rusija dolgo dolžila, da pripravlja napad na njo. Zdaj se oficijelno govori, da se Rusija in Francija zbližujeta. V resnici sta si pa še vedno tuji, čeprav je zadnja beseda prepuščena Herriotu. Med Rusijo in Poljsko so bila stara trenja, ki so pa zdaj odstranjena. Amerika je bila do letos tudi med sovražnik: Rusije. Bila je najdo-slednejša v tem, da sovjetska vlada za njo ni obstojala. Naenkrat je pa izpremenila svojo politiko in ni samo priznala sovjetov, temveč je sklenila z njimi tudi pogodbo o Daljnem vzhodu in o važnih gospodarskih vprašanjih. Z Malo antanto je sklenila Rusija pogodbe o nenapadanju in odgodila s tem končna pogajanja o Besarabiji. Poleg tega je utrdila prijateljstvo s Turčijo in povzročila odtujitev ItaKje in Nemčije. Rusija gre v zunanji politiki ravno pot, nastopa proti reviziji, za status quo, za mir. Letošnje leto je tudi mejnik v sovjetski industriji in poljedelstvu. Ko se je pričela prva petletka, so tudi strokovnjaki menili, da niti v 50 letih ne bo končana. Objektivno vzeto, načrt dovršiti petletko v 4 letih se ni posrečil. Eno leto tu manjka. Toda dovršiti petletko v 4 letih do 93% v težki in do 86% v lahki industriji, je uspeh, ki še vedno preseneča. Tujega kapitala pri tem ni bik>, kar dokazuje točno plačevanje menic, in kredit na dve leti ni niti običajen kredit, s kakršnim delajo druge države. Iz tega vidika je to kratkoročni kredit. Kakšen je zdaj položaj sovjetske industrije? To nam najbolje povedo številke. Leta 1928 je znašal gradbeni proračun Rusije 1.6 milijard rublje v, za tekoče leto pa že 7.9 milijard. Čeprav je ta čas kupna moč rublja padla za četrtino, je to še vedno štirikratno povečanje proti letu 1928. Leta 1928 je obratovalo v ruski kovinski industriji 63.000 strojev, letos pa že 138.000. Le« ta 1928 je imela Rusija 69 zažganih visokih peči, letos 109, leta 1929 je bilo 71 pnevmatičnih kladiv, letos 7316. Leta 1929 je pridobivata dnevno 36.000 ton nafte, letos pa 42300, premoga pred 4 leti 123.000 ton, letos 222.800 ton, železa pred 4 leti 11.000 ton, letos 13.000 ton dnevno. Leta 1921 se Je proizvajalo 520 milijonov kilovatnih ur električne energije, lani pa že 13 milijard, kar pomeni polovico nemške proizvodnje. Pred temi dejstvu izgubi pomen vprašanje, aH je bil načrt dovršen do 92 ali 93%. To je bil tudi en činitelj, ki je napotil Ameriko, da je priznala Sovjetsko Rusijo. Ni dvoma, da Rusija še dolgo ne bo mog i a izdelovati doma vsega, kar potrebuje. Pozabiti tudi ne smemo, da je kakovost ruskih izdelkov nizka, produkcijski stroški pa visoki. V prvem polletju tekočega leta znaša izguba v tem pogledu nad 250 milijonov rubljev. Tako je dobavil Dynamo-zavod cestnim železnicam 154 elektromotorjev in od teh je bil vsak povprečno dvakrat v letu pokvarjen. Sam Kaganovič je napisal v »Boljševiku', da se v nekem velikem podjetju delovni čas izkorišča samo do 28%. Letošnje ieto je bilo leto druge ruske revolucije. V industriji se odmerjajo mezde po vrsti, kakovosti in količini dela, uveden je bil sistem premij za boljše delo, v poljedelstvu se pobirajo naturalno točno določeni davki, vsi drugi pridelki so pa prosti. V poljedelski industriji je bila uvedena osebna odgovornost vodilnih mož. Tako je težko reči, ali vlada v Rusiji zdaj sta.inizem, fordizem, etatizem aH komunizem. ran je takoj hitel k branjevki m prišel je baš pravočasno, kajti njegov šiling je bil že v žepu nekega mornarja, ki bi se bil čez pičlo uro odpeijai s parni kom v Evropo. Pojem slave je relativen Profesor Einstein se je udeležil med svojim bivanjem v Hollywoodu banketa, prirejenega njemu na čast. Na banket so bile povabljene tudi vse filmske zvezde. Einsteina so pred« stavili znani filmski igralki Marv Pickfordovi in slavni učenjak je kram* 1 jal z njo ck>br* pol ure. Potem je p« odšel k miri in vprašal gostitelja: »Kdo pa je ta dra&eštna dama?« Mary Pfckfordova, — je odgovoril presenečeni gostitelj. »Man* Pickfor^ dova?« se je zamisln Efnstern. a v naslednjem hipu je zopet vrpašal: »Kdo pa je pravzaprav Marv Pickfordova?« Sele tedaj mu je gostitelj povedal. Ha je to znana filmska igralka. Gostitelj je povedal nekaterim svojim znancem, kaj se je zgodilo. Tako je zvedela tudi Marv PickFordova, da jc Einstein ni poznal. — Kaj se pa čudite? —je odvrnila jezno, — saj je vendar znano, da so vsi hitlerjevakl ministri neinteligentni. Iz Olia ženske kot izumiteljice Ženske so že opetovano pokazale veliko iznajdljivost, posebno v težkih Ln kočljivih trenutkih svojega živltie-nja. 2enska hitro najde izgovor, zakaj ni prišla, kamor bi morala, zakaj so jo videli tam, kjer bi je ne smoli, itd. Moški bi si v takih primerih ne znal pomagati, vsaj tako hitro in dobro ne. In vendar so v preteklih stoletjih moški trdili, da ženske ne bodo nikoli nikoli ničesar izumile, da se na stroje, na tehniko in mehaniko sploh ne razumejo. Šele v našem stoletju se je to naziranje izpremenilo in naše stoletje se bo nekoč imenovalo stoletje žensk, kajti med vojno, ki so jo moški izgubili, in med gospodarsko krizo, ki so jo moški zakrivili s svojim slabim gospodarenjem, so bile ženske prisiljene de.ati kakor moški. Zdaj ne preživlja rodbine več samo mož. tudi žena služi denar in često samo žena. Po podatkih angleškega patentnega urada se pa začenjajo ženske uveljavljati tudi kot izumiteljice. Zadnje čase je bilo v Angliji podeljenih ženskam 40 patentov in čeprav ima zaenkrat 100 ženskih proti sebi še 1000 moških izumiteljev, je vendar tu že jasen napredek. Posebno veliko znajdljivost kažejo dame, v kolikor gre za praktične naprave v gospodinjstvu. Med najnovejšimi ženskimi patenti je stroj za lupljenje krompirja, izpopolnitev peči, zložljive mize in sto- ti, aparati za sušenje in barvanje las ter nove vrste otroških igrač. Najbolj potreben bi bil pa ženski izum. aparat, k: bi prisilil trdovratne samce, da bi se oženili. Denar hitro kroži Zgovoren primer, kako hitro kroži denar iz rok v roke, nam nudi zgodba uae^eženca svetovne vojne iz Rock-dala v New Walesu. Neki John R. jo. kupil v novembru na ulici novine in jih pomotoma plačal s šilingom, ki ga je bil dobil od svojega najboljšega prijatelja, a ta je bil padel leta 1917 vpričo njega na bojišču. Šiling je bil zaznamovan. Čez nekaj minut ie R. opazi', da je pomotoma plačal s spominskim š lingom in hitel ie nazaj, da bi ooiskal dotičnega kolporterja. Fant je bil pa že odšel v upravništvo lista, kjer je šiling oddal. Postrežljiva blaga jničarka je pregledala blagajno, pa spominskega šilinga ni našla. Pač se je pa spomnila, da je malo prej menjala znanemu drogistu večji bankovec. B vši vojak ie hitel v drogerijo; tam je pa zvedel, da je lastnik z njegovim šilingom baš plačal račun premoga r ju. Tako je šiling krožil naprej. Pri premogarju je pa čakalo starega vojaka novo presenečenje. Premogar je bil ta čas v krčmi, kjer je plačal pivo z njegovim šilingom. Krčmar je zaman iskal spominski šiling v blagajni. Slučajno se je pa spomnil, da je ta čas poravnal račun samo branjevki. Vete- —c Očistite ceste in ulice! Ker mestna občina ui poskrbela za hitro odvastanje snega s cest. uiic in rgov, je ostal.) $e mnogo sne£a. ki »edfl i on južnem vremenu m dežju vidno kopni. Posledica k. da se celo na najprometnejših cestah in ulicah preliv« blana brozga. tako da morajo ljudje rta mnogih krajih brest; vodo će hočejo na drugo stran ulice. To mestu gotovo ni v ponos. Ljudje upravičeno za h te ve io. da M sanemarjene ceste in ulroe očistijo. —c Umrla sta v četrtek ?8. t m. v oel.i-ski bolnišnici SOletni občinski reve/ in bivši slikar Franc Merlak iz Celja in 62 letni upokojeni cinkarniški delavec Grceor Red nak t Zg. Hudinje pri Celju. —c Iz državne službe. Gosp dr. Slavko Osterc. mestni kaplan in katehet t C«lju, je imenovan za profesorja verouka na dr/, realni gimnaziji v Maribora —c Dve poroki. V 8.- portugalka 1 > 9 - cviček 1 > 9- rizling 1 > 9- burgundec beli 1 > jabolčnik 1 > 4. i 2 g a n j e: i Tropinovec pristni 1 Din 20.- slivovka stara, prist. 1 > 24 ' , hruševec, pristni 1 > 28.- brinjevec, pristni 1 > 32 Rum fini čajni 1 > 26 življenjski cil} ter razne vrste likerjev, desert nih vin, konjakov — po izred no nizkih cenah nudi in se pri poroča S. J. JE RAJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 88. 4S9> Kratkočasite se z vašo družino! Izposodite si gramofon in plošče. Samo par dinarjev je treba žrtvovati: „ŠLAGER" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« VIŠJO NATAKARICO sprejmem. — Bednjanc, Zagreb, Frankopanska 13. 5017 vsake osebnosti m karakter analize podam iz rokopisa 10-letna praksa, bogate izkušnje Honorar skica analiza 30 dinarjev — specialna izjava 60 in 100 Din. KARMA H — eksper psiho grafolog, *ale<% dravska banovina N. B Pri-vatne obiske po obvestilu y»L (proželi „Jadranski biser44 edino originalno desertno vino več let staro. — Božična cena liter Din 22.—. Vermoiht orginal Din 22.— Druga namizna vina po znižanih cenah. OPERNA KLET j Snujljs Josip *npa*iat Sa »Marodne tisa srno«; STan J—stani — £a opravo in mssrstni om Usta; Utoo wOfiaua — Vsi s Ljubljani