Cui bono? - Komu v prid?
t,
Ste že kdaj slišali, da bi se komu zahotelo bližnjega blaga? Najbrž ste. Ste pa že kdaj slišali, da se je komu zahotelo Logaških novic? Jaz ne, vsaj do konca letošnjega 27. septembra ne, ko sem zvedel kot začasni urednik Logaških novic, da si je neki osebek  omislil prilastitev občinskega glasila - torej javnega glasila. Kadarkoli je šlo pri starih Rimljanih za poseg v javne zadeve, so se vselej vprašali: Cui bono? - po slovensko: Komu v prid? Torej, komu ali čemu v prid? Županu? Občinskemu svetu? Občanom?
Doslej namreč ni še nikomur padla na um tako sakrosanktna domislica, da bi si prilastil Logaške novice, še manj, da bi si prisvojil ime Logaške novice, kije bilo skoz 50-letno tradicijo poznano in prepoznavno najprej (od leta 1954!) kot ime za glasilo KLI, kasneje kot ime za glasilo SZDL, zadnjih 12 let pa kot glasilo občine. Vselej je šlo za dogovorni prenos pravice do uporabe imena Logaških novic. In zakaj se je zahotela nekemu osebku prilastitev tega imena? Menda zato, ker občina Logaških novic (zaradi zamudnega postopka pri imenovanju odgovornega urednika) še ni mogla vpisati v
razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo po najnovejšemn zakonu. To je res, je pa res tudi to, da so bile Logaške novice kot javno glasilo občine registrirane v srca, duše in pamet občanov.
In če že katerikoli osebek želi izdajati svoj časopis, za božjo voljo, naj ga izdaja, ne enega, dva, tri... deset; imen (še ne uporabljenih!) pa tudi se ne manjka. Navsezadnje imamo v občini že dvoje zasebnih časopisov, in prav je, da so in da ravnajo skladno s svojo poslovno pametjo, ki ni ničemur in nikomur škodljiva.
In po sredi je celo nesmisel: noben osebek, torej tudi ta, ki si je na sebi všečen način prilastil Logaške novice, ni z zakonom zavezan obveščati občane, temu je zavezana občina. Zato bo tudi občane še naprej obveščala s časopisom, ki nosi drugačno-registrirano ime »Logaške«.
In kaj ostane imenu Logaške novice tam, kjer so zdaj olastninjene? Bodo redno obveščale občane - vsa gospodinjstva brezplačno? Tega rajši ne verjamem.
Kaj vse pride prav - za zmedo!
P.s.: Občinski svet je 10. oktobra letos nedvoumno, kar pomeni tudi soglasno sprejel skladno z zakonom odlok o novem občinskem glasilu z imenom »Logaške«, imenoval Marcela Štefančiča za odgovornega urednika in s posebnim sklepom zavezal občinsko upravo, da uporabi vsa razpoložljiva pravna sredstva za ponovno pridobitev imena Logaške novice. ____Marcel Stefančič.odgovorni urednik
-_______
Dober dan - gospod župan!
Sporočila iz županove pisarne
Prav kmalu krožišče pri Klamu.
Vendar je posvetila zelena luč začetku opravil za gradnjo krožišča pri Klamu; končno je bilo pridobljeno potrebno zemljišče, in vloga za poseg v prostor je poromala na Upravno enoto. Dela bodo stekla kljub globoki jeseni.
Kaj pa rekonstrukcija ceste proti Dolenjemu Logatcu in skoz drevored?
Intenzivno so stekli dogovori z Ministrstvom za promet glede definiranja rekonstrukcije ceste skoz Dolenji Logatec. Sprva sicer ni kazalo, da bi bila potrebna sredstva vključena v držani proračun za leto 2004/05, vendar je županstvo doseglo, da bo predlog investicije pripravljen za leto
/a prenovo pride na vrsto tudi cesta skozi občinsko središče.    loto: J. lutk
Najprej
2004. Nadaj Inja prenova ceste skoz drevored do križišča za Valkarton pa kaže svojo realnost v proračunskem letu 2006/ 07.
Vodovod vsaj še v Rovte in na Petkovec.
Izrazito uspešno gredo h koncu priprave projektov in dogovorov za vključitev izgradnje vodovoda v Rovte v program SAPARD, ki namenja za vodooskrbo nepovratna sredstva.
Ta čas pa je izdelan tudi idejni projekt za vodovod skoz Petkovec. Pred sprejetjem izvedbenega projekta bo stekla razprava tudi z vaščani. Za ta projekt bodo prispevali sredstva občina. Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za kmetijstvo.
Brez pomoči države zlepa ne bo potrebnih prostorov za devetletko.
Gospod župan pričakuje uspešen sestanek z Ministrstvom za šolstvo, šport in znanost glede nujnih investicij v vseh treh šolah, ki potrebujejo dodatne prostore za devetletko. Prostorsko pomanjkanje je kar občutno. Za šolo Tabor bo treba oskrbeti 6 novih učilnic z gradbenimi posegi v sedanjo stavbo; naložba (brez opreme) bo veljala 400 milijonov tolarjev. Za šolo 8 talcev bo treba pridobiti 3 učilnice, knjižnico z multimedijsko učilnico s preureditvijo prostorov, ki so bili doslej namenjeni telesni vzgoji nižjih razredov. Šoli v Rovtah manjka le ena učilnica, ki jo bo moč pridobiti v stavbi sedanje šole. Vsega tega pa brez primerne pomoči resornega ministrstva občina preprosto ne bo zmogla, še posebej ne zato, ker morajo biti vsi navedeni prostori nared pred začetkom novega šolskega leta.
Špela Istenič
Kaj pa preferenčni glas?
V občinski svet lahko tudi z zadnjega mesta na listi
Letos bomo 10. novembra hkrati volili predsednika države, župana, občinski svet in svete krajevnih skupnosti. Mnogi med nami še vedno ne vedo kaj prida o sistemu proporcionalnih volitev, tudi ne dosti o preferenčnem glasu, čeprav bi moral biti volivec najbolj usposobljen /a plavanje čez volilne brzice.
Proporcionalni sistem, po katerem se izvolijo občinski svetniki, vsebuje sorazmerno razdelitev sedežev v svetu, kar pomeni ustrezno zastopanost političnih stališč v občinskem svetu. Vendar pa proporcionalni sistem praviloma povzroča nestabilnost v delovanju sveta, ne omogoča tesnejše povezanosti
I blitve - tudi :<i prihodnost tega drobita.
loto: M. Vršar
med volilci in njihovimi predstavniki, preveč poudarja vlogo političnih strank, terja pa tudi izredno zapleten način volitev in ugotavljanja volilnih rezultatov. Tako se po tem sistemu dodelijo v občini mandati listam kandidatov na dveh ravneh: na ravni volilne enote, kjer se mandati dodelijo listam kandidatov po navadnem volilnem količniku, in na ravni občine, kjer se razdelijo še ostanki glasov z volilnih enot, upoštevajoč D'Hondtov ključ. Po tem principu so izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi, razen če ne poseže v vrstni red tako imenovani preferenčni glas.
Proporcionalno načelo povzroča nemalo težav pri (pre)malo poučenih volivcih. "Le kako, da je bil izvoljen Jože, saj smo vendar glasovali za Petra?" se pogosto sprašujejo volivci. Res, daje lahko večina pri glasovanju mislila na Petra, kije bil na glasovnici na kakšnem od zadnjih mest, vendar glasovali so za listo, kjer sta kandidirala tako Peter, med zadnjimi na listi, kot Jože, med prvimi z liste. Izvoljen pa je bil Jože, kije bil na vrhu liste. Pri proporcionalnem principu gre število glasov, oddanih /a listo, najprej prvemu, nato drugemu z liste, nato tretjemu..., upoštevajoč razmerje dobljenih glasov neke liste.
Zakon pa predvideva tudi tako imenovani preferenčni glas, ki ga volilec nameni določenemu kandidatu, lahko tudi zadnjemu na listi, tako da obkroži voljeno listo in še določeno ime na isti listi po svoji želji (preferenci). Volilec se torej odloči, da odda glas za
Najprej
Petra, kije med zadnjimi na listi; mu da preferenčni glas.
Denimo, da za Petrovo listo glasuje 1000 volileev. Lista dobi 3 mandate (trije posamezniki "gredo" v občinski svet). Vendar če je najmanj glasov 250 z liste bila namenjena preferenčnim glasovom inje Peter prejel vsaj 10% preferenčnih glasov -najmanj 101 glas, bo izvoljen s prednostjo preferenčnega glasu pred kandidatom z začetka liste. V primeru, da dva kandidata s konea liste dobita po
101 glas (ob predpostavki, daje lista prejela najmanj preferenčnih glasov), oba preskočita kandidata z vrha liste.
Preferenčni glasovi so torej pomembni, saj nam dajejo možnost vpliva na izbiro kandidatov, ki bodo zastopali naše interese v občinskem svetu. Tako se bo moč izogniti tudi številnim razočaranjem preprostih ljudi, ki jim je sistem proporcionalnih volitev ter podeljevanja mandatov "španska vas", radi pa volijo ljudi, ki jim zaupajo.
* * *
Pri volitvah župana je volilni postopek enostavnejši. Za župana je izvoljen tisti kandidat, kije dobil večino veljavnih glasov, vendar med več kandidati mora prejeli več kot 50% oddanih glasov. Ker pa se redko zgodi, da kandidat med več kandidati dobi zahtevano večino že v prvem krogu volitev, se lahko opravi še drugi krog, in sicer med kandidatoma, ki sta dobila v prvem krogu največ glasov.
Alenka Gorza Jereb
Izza svetniških klopi
Z devetnajste ali predzadnje seje
parlamenta
občinskega
Uravnoteženje proračunskih financ
Planirati občinski proračun je podobno nepredvidljivi pustolovščini, povezani s čermi in pastmi zakonov, uredb in določb vlade in posameznih ministrstev zraven, povezani tudi s (pre)dolgimi postopki za pridobivanje raznih dovoljenj, soglasij in še marsikaj.
V "našem" proračunu sc povečujejo nedavčni prihodki (prihodki od premoženja, denarnih kazni m komunalnih prispevkov), kapitalski prihodki (predvsem prodaja zemljišč) in prihodki za športno dvorano s strani Ministrstva za šolstvo, šport in znanost. Manjša pa so sredstva za športno dvorano, pridobljena s strani fundacije za financiranje športnih organizacij v Sloveniji. Manj je prihodkov od domačih davkov na blago in storitve m tudi od prodaje blaga ter od drugih javnih institucij.
Na odhodkovni strani se povečujejo stroški storitev pri športni dvorani, stroški za izvedbo volitev, stroški vzgoje in varstva zunaj občine, odhodki za regresiranje prevozov v šole, povečujejo se tudi stroški v javnih zavodih, predvsem v Knjižnici, okoli katere je bilo tudi največ svetniških vprašanj.
Na osnovi dosedanjega trenda državnega apetita in obveznosti, ki jih nalagajo lokalni skupnosti, lahko brc/ bojazni velikih /mot napovemo, da bo v bodoče čedalje manj sredstev za potrebne investicije in čedalje več težav pri oblikovanju proračuna občine.
Delno povračilo stroškov za vložke v telefonske) omrežje ali /godba o jari kači
Vse od sedemdesetih pa do sredine devetdesetih lel so bih občani v neenakopravnem položaju pri pridobivanju telefonskega priključka. Saj so morali živeči zunaj urbanih
središč poskrbeti (sami) /a izgradnjo omrežja, šele potem so lahko pridobili telefonski priključek. Z Zakonom o vračilu
vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje naj bi se
poravnale vsaj nekatere krivice. Zakon pa nalaga občini, da sprejme predpis, ki bo natančneje določal način in pogoje vračanja sorazmernega dela vložkov v javno telekomunikacijsko omrežje.
Občinski svel se je pri prvi obravnavi srečal s kompliciranim postopkom, povezanim s papirji, tudi s takimi izpred trideset let, zneski, kijih bodo posamezniki dobili, pa se gibljejo od 20 do 40% pogodbenih vložkov. Zakon pa ne govori o prostovoljnem delu, materialu m energiji posameznikov pri pridobivanju telefonskega priključka Skratka, izvajanje tega zakona bo povzročilo ne samo nesorazmerne stroške pri njegovem izvajanju, pač pa tudi nove krivice, ki sc bodo(7) spel popravljale. Pa upamo, da ne če/, trideset lel.
Uskladitev Pravilnika o... nagradah članov... drugih občinskih organov.
Svet je uskladil navedeni pravilnik / Zakonom o spremembah m dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah. I a določa višjo nagrado članom občinske volilne komisije za izvedbo novembrskih volitev.
Delna povrnitev stroškov volilne kampanje
Svetniki so sklenili, da se vsem strankam ali neodvisnim kandidatom, ki pm pripadejo mandali v občinskih svetih, vrne so sll /a dobljeni glas (pri prejšnjih volitvah 40 sit), /;i župana pa 40 sit /a dobljeni glas, če je zanj glasovalo najmanj 5" „ od števila volileev, ki so glasovali
Izza svetniških klopi
(pri prejšnjih volitvah 30 sit), v primeru drugega kroga pa še 20 sit za dobljeni glas (prej 15 sit).
Nekaj denarne pomoči kmetom
Po sklepu občinskega sveta pripada kmetom finančna pomoč zaradi škode, ki so jo na travnikih in pašnikih povzročile ličinke majskega hrošča. Iz rezervnega sklada gre za ta namen 720.000 sit. Iz istega sklada se nameni krajevnim skupnostim 1.937.000 sit za odpravo posledic škode, nastale zaradi poletnih neurij na krajevnih cestah.
Kulturni spomeniki krajevnega pomena
S posebnim odlokom (ob prvi obravnavi) namerava občinski svet razglasiti podružnično cerkev sv. Barbare na Ravniku za spomenik krajevnega pomena. Prav tako bosta na Ravniku za kulturni spomenik lokalnega pomena razglašeni tudi domačiji Urbanov'c in Plešnar.
Alenka Gorza Jereb
Sv. Barbara, kulturni spomenik. Foto: M. Tršar
S(e že vedeli za svetovni dan kmetic?
< )/N je leta 1995 proglasil 15. oktober za svetovni dim kmetic Od tedaj vsako leto počastimo ta dan tudi v Sloveniji.
Zakaj je potreben ta spominski dan'.' Zakaj je treba posebej poudariti vlogo kmetic?
Kmetica je od nekdaj bila m tudi ostaja steber slovenskega podeželja. Pojavlja se v mnogoterih funkcijah. Ni uspešne kmetije brc/ prispev ka ženske na kmetiji, kjer nastopa kol kmetica, mali, žena, vzgojiteljica... Skratka, srce m duša kmetije. Vsaka kmečka ženska želi aktivno prispevati v družinski proračun m si na lihem in skromno želi tudi potrditev svoje vloge na kmetiji.
leta 1995 je bila ustanovljena tudi /veza kmetic Slovenije. Naslala je na osnovi prizadevanj za izboljšanje položaja kmetic in žensk s podeželja. Združuje društva kmečkih m podeželskih /ena. predstavlja interese in zahtev e članic , sodeluje / institucijami, ki vplivajo na delo in
življenje na podeželju, sodeluje s sorodnimi organizacijami kmetic m žena s podeželja iz Avstrije. Italije, Hrvaške in
Med seboj
tudi v svetovni organizaciji podeželskih žena ACWW in odboru za ženske pri CEA.
Glavni cilji Zveze kmetic so: izboljšanje socialnoekonomskega in pravnega položaja kmetic in žena na podeželju, združljivost profesionalnega dela in materinstva, več možnosti za delo žensk v javnem življenju, več možnosti za ustvarjanje dohodka na kmetijah in na podeželju.
V naši občini delujeta dve društvi, ki povezujeta kmečke in podeželske žene: prvo na območju Logatca in drugo na območju Rovt. Društvi sodelujeta med seboj in z društvi iz okoliških občin ter sla vključeni v Zvezo kmetic Slovenije.
Tako obliko delovanja potrebujemo me, kmečke in podeželske ženske, nas pa potrebuje družba in naše podeželje.
V prihodnjih mesecih bomo pripravili nove programe dela teh društev in jih predstavili javnosti ter povabili k sodelovanju kar najširši krog kmečkih in podeželskih žena. Poglavitna dejavnost društev je izobraževanje (predavanja, tečaji) na vseh področjih ter druge aktivnosti (ekskurzije, kulturne in družabne prireditve). Poseben pomen pa ima tudi že samo druženje v okviru teh društev. Vsakdo namreč potrebuje sogovornika, nekoga, s katerim se lahko pogovori o enakih problemih, težavah in tudi o uspehih.
Mojca Dolenc, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnost.
Med seboj
Otiščanci
Kakšnega župana si želite?
Franc I stenic, kmet: Prav je, daje župan preprost človek, prijazen, da zna organizirati tudi prijazno občinsko upravo. Biti mora sprejemljiv za razgovor, mora znati poslušati ljudi. Skratka, župan mora biti nekako z ljudmi, da jih dodobra spozna. Pričakujem, da bi župan pripomogel k pokopu nepokopanih mrtvecev zaradi pietete do pobitih in tudi zaradi človeške pozornosti do hčera, sinov in drugih, ki še vedno žalujejo za pobitimi in izginulimi. Umrli so vendarle vredni dostojnega grobišča.
rs,
_____
Ana Kobal, gospodinja: Pričakujem, da bo župan gospodaren in hkrati človekoljuben, miroljuben, širokogruden, zato dostopen za vsakogar v moči svoje službe. Poštenost ga mora varovati pred vsakršno korupcijo. Za župana mora biti zadovoljstvo v skromnosti nad zadovoljstvom v izobilju. Vem, da se vse to lahko sliši preveč idealizirano, vendar nam samo zglednosti lahko pomagajo iz prevelike nagnjenosti k
slabemu.
Silvo Nagode, skladiščnik: I Im, župan mora biti odprt na vse strani in /elo komunikativen in sprejemljiv tudi /a mnenja drugih. Tankočutno mora znati prisluhniti željam občanov, ker mora biti župan vsem. , Preudarno pa mora razpolagati s sredstvi občine.
Marku Smole, dipl. oec.: Zupan je usklajevalec interesov in povezovalec kulturnih ustvarjalnih in podjetniških kapacitet občanov. Zlasti \ manjšem kraju, kot je I ogatec, mora biti sposoben d\ igniti se nad I zgodovinske in generacijske razprtije, sposoben mora biti voditi občino kot podjetnik z jasno izoblikovano ■tfđk vizijo, vključujoč sinergijo povezanih interesov in ne disciplino itrankarskega delovanja    Zdi ;e aniselno
EL   M I kot pravi Avguštin, da bi moral imeti župan moč spremeniti, kar se spremeniti da, imeti razsodnost, da ne bi H spreminjal, česar se spremeniti ne da, in da bi imel modrost, s katero bi ločil prvo od drugega.   Ne bi si pa I želel župana, ki ne vidi prek meje lastnega plota in mu manjka listi del svetovljanstva, ki pomeni odprtost v ~~——1 svet in razvoj. Občani si zaslužimo župana, ki ne bo pravice, učenosti in modrosti videl kot žalujoče samice.
Karel Šinkovec, upokojeni direktor Kmetijske zadruge: Želim si za župana osebnost razgibane, živahne narave, ustvarjalnih sposobnosti in gospodarske razgledanosti. Vsekakor mora biti župan razumevajoč, občutljiv za socialna vprašanja, zlasti za socialne stiske. V prvi vrsti pa mora biti dostopen za vse občane brez razlik. Če pa pomislim na okolje, v katerem živimo, pričakujem, da bo župan pozoren tudi do obrobnih ulic in poti, ki so že dolga leta zelo zanemarjene. Nujno pa potrebuje Logatec avtobusno postajo. Seveda, tudi bazen.
r
.p
L ▲_
Nevenka Žakelj: Kaj naj rečem? Pričakujem, da bi moral biti župan pripravljen narediti kaj tudi za odročne kraje. Ceste na našem koncu kličejo po večji pozornosti kot doslej, da ne bodo  imeli ljudje občutka
odrinjenosti,
Marim Koren
Med seboj
Dragoceno Nardino olje
O vodenju medgeneracijske skupine starih ljudi za samopomoč
I
Najbrž ni naključje, da je v logaški občini v treh domovih našlo svoj prostor na zadnji postaji prehojene življenjske poti kar 231 ostarelih. Med odpiranjem največjega doma, v katerem je nastanjenih 165 stanovalcev, so na Centru za socialno delo potekale aktivnosti pri Združenju za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije, ki izobražuje in usposablja prostovoljce za vodenje medgeneracijskih skupin starih ljudi za samopomoč (MSSLS). V domovih je sicer dobro poskrbljeno za hrano, osebno higieno in za zdravstveno pomoč. Vendar socialni stroki se v domovih odpirajo nove naloge pri delu s starejšimi. Temeljni poudarek je na oblikovanju socialno gerontološke in gerontagoške teorije ter na razvijanju metodologije za reševanje medčloveško-odnosnih zagat ostarelih.
Dom ostarelih je zadnja postaja na dolgi poti posameznikovega življenja. Tu se ustavi čas za dogajanje, pričakovanja, delovanje, aktivno življenje DO lastnih navadah in potrebah. Naenkrat je človek nekako izkoreninjen, razlaščen in potisnjen na rob. Pred njim je samo še neznanka, prežela s strahom, z mnogo težav. Človek si v starosti bolj kol česarkoli drugega želi, da ga ne bi doletela bolezen, osamljenost, zapuščenost. Zato V domu ostarelih, kamor je običajno nameščen prav zaradi teh tegob, si želi, da ga nekdo tolaži, drži za roke, se v pogovoru z njim sooči z
neznanim; potrebuje spretnije valca-prijatelja.
Pridobljeno teoretično znanje seznanja bodočega prostovoljnega voditelja z izrazjem, staranjem in starostjo, s smiselnim življenjem v starosti, z nalogami v tretjem življenjskem obdobju, z glavnimi težavami in stiskami starih ljudi, s starim človekom, z institucijo idr. To znanje velja za osnovni temelj, na katerem se začne gradnja prostovoljnega dela z neposredno izkušnjo pri delu s starim človekom.
V vsako skupino za MSSLS je vključeno največ dvanajst stanovalcev. Vodi jih dvojica, ki je uspešno končala
omenjeno izobraževanje. Srečujejo se enkrat tedensko ob istem času in v istem prostoru. V skupino se lahko vključi vsakdo, ki si to želi. Srečanje traja eno uro. Redno srečanje skupine je zasnovano na treh izhodiščih: na obredni strukturi, na tematski vsebini in sproščeni družabnosti. Vsa tri izhodišča so lesno povezana med seboj. Glavna pa je tematska vsebina, ker je vsem znana in nanjo računajo. Običajno gre za pogovorno temo, včasih pa tudi za kaj drugega (praznovanje rojstnih dni, pomembnih praznikov) ali za obisk zanimivega gosta...       (Se nadaljuje.)
Metoda Gradišek
V Domu starejših je gorelo
L
m
m'
81!III
iprava lestve za reševanje skozi okno.
Foto:./. Turk
V Četrtek, 17. oktobra 2002, popoldne je bila v Logatcu v Domu starejših vaja evakuacije in gašenja. Namen vaje je bil ugotoviti morebitne pomanjkljivosti pri organizaciji gašenja in reševanja v domu. V vaji so sodelovali zaposleni doma, gasilci iz POD Dolenjega in Gorenjega Logatca ter predstavnika tirnic Toming.
Predpostavka vaje je bila, daje v nočnem času, ko sta v domu dve dežurni sestri, v eni izmed suh zaradi nepazljivosti prišlo do požara. Preverjeni so bili postopki pravilnega ukrepanja in alarmiranja, dostop do požara, gašenje in evakuacija.
Po končani vaji je bila izvedena tudi kratka anali/a. Ugotovljeno je bilo, da je treba s takimi vajami nadaljevati in jih v prihodnje nadgrajevati.
M. Cempre Turk
Gospodarske diagonale
Pota in razpotja sponzorstva
Z okrogle mize o sponzorstvu
Na pobudo Berta Menarda, predsednika Območne obrtne zbornice, in Nevenke Malavašič, vodje Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, so predstavniki Zveze kulturnih društev Logatec v sodelovanju z lokalnim radiom 1TR pripravili 17. oktobra okroglo mizo o žgočem problemu sponzorstva. Na eni strani so želje in potrebe društev, ki si želijo lepih kulturnih prireditev, dobrih športnih tekmovanj in gostovanj ter uspehov, na drugi strani pa podjetniki, ki v današnji ekonomski situaciji iščejo čim boljši prostor na trgu in sem ter tja vlagajo sredstva v reklamo.
Voditelj okrogle mize Janez Čuk je k besedi najprej povabil predsednika območne zbornice. Ta je predstavil finančni vidik sponzorja z nazorno primerjavo: 700 prodanih kav v bifeju je lahko 10.000 tolarjev sponzorskih sredstev, katerim je treba prišteti še davek plačilo državi. Drugače povedano: za vsakih podarjenih 10.000 tolarjev, mora podjetnik ustvariti 100.000 tolarjev prometa. Pri tem je navedel, da tudi sam kot podjetnik prejema na dan več kol deset prošenj. Ob koncu svojega referata je predlagal, da bi v občim ustanovili krovno organizacijo, ki bi na podlagi dogovora ali pogodbe s podjetji pridobila vsa sponzorska sredstva, ki bi jih v skladu s potrebami razdelila športnim in kulturnim skupinam.
Matej (iatnik iz marketinga radia II R je predstavil shemo, s katero društvo morebitnemu sponzorju opiše, za kaj potrebuje denar in kaj ponuja sponzorju v zamenjavo. Pri tem pa je poudaril, da so mediji s svojim oglaševanjem podjetnika in z obveščanjem o prireditvi pomemben dejavnik opisanega »sponzorskega paketa«. S tem so soglašali tudi predstavniki društev, ki svoje poslovne-
Ob okrogli mizi je bilo živahno.        loto: V. Malavašič
sponzorske stike ohranjajo in negujejo. Podjetju se večkrat zahvalijo, ga obiščejo in oglašujejo njegovo ime. O tem je govoril Slavko Albreht, predsednik Pihalnega orkestra, ki je prepričan, da so pri pridobivanju sponzorskih sredstev pomembni rezultati dela, prepoznavnost v državi, sploh uspešna raven društva.
V razpravo se je vključil tudi župan Janez Nagode meneč, da občina ne more biti sponzor, je pa lahko donator. In na občini vsak dan prejmejo številne prošnje, nekaterim Ugodijo, drugim ne odvisno od projekta m sredstev, s katerimi razpolaga občina.
V nadaljevanju so udeleženci okrogle mize ugotovili, da so za pridobivanje sponzorskih sredstev vsemu navkljub še vedno pomembna poznanstva in veze z lastniki in direktorji podjetij. Vsi so se tudi strinjali, da se v podjetjih premalo zavedajo pomena Ijubitclskih delavnostih, v katere je vključeno veliko število mladih, ki se s tem izognejo čerem vsemogočih drog.
Res je pa tudi, da bi morala država / davčno politiko stimulirati podjetja k sponzorstvu, društva pa bi se morala z zelo dobro izdelano spoiizorsko strategijo povezovati s podjetji. S lo povezavo bi namreč pridobili vsi: podjetja pri prodaji izdelkov m storitev, društva pri izvedbi svojih prireditev ter mediji pri prodaji oglaševalnega prostora.
NcvMa
Korak k sanaciji čistile naprave
Potrebne so natančne preučitve najboljših rešitev
Zaradi zahtev EU in tudi prebivalcev Jačkc, ki so oduhavali nevšečne vonjave je treba v občini prilagoditi ravnanje z odpadnimi vodami evropskim standardom, Logaška čistilna naprava (ČN) stoji na občutljivem območju, kjer je obvezna gradnja ČN z določeno kapaciteto čiščenja. Takšna ČN naj bi se zgradila za območje Logatca; dolgoročno (v kakih 15 letih) pa bi se naj zgradile manjše naprave tudi v Rovtah, Lazah, .lakovici, na Kaleah, v llotedcršici in v (irčareveu.
V ta namen je Komunalno podjetje Logatec izdelalo študijo Izhor možnih tehnologij, določitev osnovnih karakteristik in ocena stroškov za rekonstrukcijo čistilne naprave v Logatcu Zaradi naravnih pogojev, konfiguracije okolja, la/proslrlosti terena in drugih ovir pa tudi zaradi stanovanjskih poslopij, bližine šole in otroških igrišč je naloga tudi prostorsko zelo zahtevna. Zalo je treba pri pripravi rekonstrukcije ČN upoštevali vse maksimalne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na okolico.
Gospodarske diagonale
Na preutrujeni čistilni napravi.
Preučitve kažejo, da bi bila primerna rekonstrukcija ČN, upštevajoč dve tehnologiji, kiju bo ocenila komisija, ki naj bi jo imenoval župan; komisija naj bi določila tudi smernice za nadaljnjo pripravo investicije. Ne glede na izbrani način čiščenja odpadnih voda, pa ima vsaka čistilna naprava dva produkta: bolj ali manj očiščene odpadne vode m bolj ali manj sterilizirano blato iz čistilne naprave.
Zahtevna stabilizacija blata poteka po več postopkih:
1. čiščenje biološkega blata z aerobno stabilizacijo,
2. čiščenje odpadnih voda brez poprejšnje sedimentacije z anaerobno stabilizacijo blata,
3. čiščenje odpadnih voda na nizko in visoko obremenjeni ČN s primarno sedimentacijo odpadnih voda in anaerobno stabilizacijo blata.
Eden od temeljnih pogojev za ustrezno rekonstrukcijo CN je določitev prave obremenitve. Sedanja ČN, ki je zgrajena za 4000 PE, je časovno zelo neenakomerno obremenjena (industrija, obrt in nepravilno izvedeni priključki), kar je za delovanje ČN tudi neugodno. Obremenitve so se namreč v zadnjih letih gibale od 5000 do 14000 PE.
Sicer pa so učinki čiščenja ČN pri zadnjih merjenjih, ki jih je izvedel pooblaščen laboratorij, znašali preko 90% na parametre KPK, BPK.5 in neraztopljene snovi, preko 75% na parameter celotni P; nezadostni učinek pa je izmerjen na parameter amonijev dušik.
Strokovnjaki torej ne bodo imeli lahkega dela pri iskanju najboljše rešitve. Komunalno podjetje in občani pa si želijo le to, da bi bilo delovanje ČN čim manj zaznavno, po možnosti nezaznavno. Albin Čuk
Pa se je le pričelo
Gorenjska cesta do nove obleke in zdravega drobovja
Sredi septembra so se pričela dela pri obljubljeni rekonstrukciji Gorenjske ceste. Investiciji) sta prevzela občina in logaško Komunalno podjetje. Izvajalec del pa je podjetje PIR(' gradnje, ti.o.o.
Dela potekajo nemoteno po izdani odločbi l 'pravne enote. Komunalno podjetje, ki investira v odvod tekalnih voda in v obnovo vodovoda, je s komunalnimi vodi tako napredovalo, da bodo dela konce oktobra v glav nem končana. Pričakujejo, da ne bo nepredvidenih zapletov, saj bodo poskušali zapirati vodo tako, da ne bi bili prizadeti uporabniki Investicijo v kanalizacijo padavinskih voda m v cestišče je prevzela občina, plinovodno omrežje pa Adria plin, d.O.O. Realno se pričakuje, da bodo vsa dela končana
še letos. Vprašljivo ostaja le dokončno asfaltiranje, ki ga
bodo morale dopustiti naravne okoliščine.
l/ pogovorov z nekaterimi tamkajšnjimi prebivalci pa zadeve ne zvenijo tako prepričljivo ugodno, saj smatrajo, da se težkemu prometu proti peskokopU m od lam ne bodo
izognili. Zadovoljni so sicer s prenovo ceste,vendar pravijo, da gla\ m problem onesnaževanja okolja ostaja, Saj zaradi nenehnih Izpušnih plinov tovornjakov jim na vrtovih slabo raste I udi če bo promel manj moteč, pa okolje ne bo bolj
zdravo.
Kako moteč je promet s tovornimi vozili pa lahko občutijo prebivalci drugega dela (iorenje vasi, koder se zdaj odvija promet iz peskokopa. Cestišče, ki že prej ni bilo dovolj utrjeno, se sedaj širi in ga posamezni lastniki svojih zemljišč ob cesti poizkušajo zaščititi na različne načine. Po cestišču pa se nabira pesek in blato.
Še eno pripombo smo lahko zaznali, ki pa ne bo bistveno vplivala na izvedbo; nekoliko se utegne investicija podražiti predvsem zaradi slabe koordinacije del, kot opažajo krajani. Albin Čuk
Gorenjska " se prenavlja. FototJ. Turk
Gospodarske diagonale
Najzahodnejša notranjska vas
Hotedršica s svojo okolico, neoskrunjeno naravo, z mnogimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi kar izžareva svojo lepoto. Gozdovi s hribi okoli značilne kraške doline kot nalašč ščitijo Hotedršico pred krutostjo sedanje civilizacije. Pa kljub temu ji ta ne prizanaša.
Krajevna skupnost I lotedršica, ki poleg kraja samega obsega široko območje Novega Sveta na jugu in zahodu, Žejne doline na severu, Žibrš in Ravnika na vzhodu, je bila v zadnjih letih kar precej na prepihu. Na raznih področjih je bilo treba postoriti ogromno stvari. Resnici na ljubo so k realizaciji raznih projektov mnogo pripomogli krajani sami, velika zahvala za opravljeno delo gre delu predstavnikov KS in ne nazadnje Občinskemu svetu ter županu Janezu Nagodetu.
Svet KS je vseskozi sledil ciljem, ki si jih je zastavil že na začetku svojega mandata. Ni bila napačna odločitev, da je nujno treba izvesti asfaltacijo kar nekaj odsekov krajevnih cest. Vedno so najprej skupaj sedli lastniki, investitorji in vsi, ki jih je projekt zanimal, lako smo asfaltirali ceste: od vasi proti "Logarjevim", za Popitom proti "Lokam", po polju od "Habjana" do "Petkovih", od vaškega jedra proti "Mežnarju", samo vaško jedro m od "I .oga" proti Novemu Svetu. Poudariti je treba, tla so bile preti položitvijo asfalta povsod obnovljene vse komunalno potrebne povezave, vključno z nekaterimi dodatnimi vodi, ki bodo potrebni še za nadaljnje izvajanje investicij. Izredno uspešno je bila zgrajena t.i. obvoznica pri Isteniču \ /1 bi šah, usklajeno pa tečejo na vseh cestah redna vzdrževalna dela: izravnave, obnova jaškov obsekavanje, urejanje cestišč ipd.
lik pred zdajci je za asfaltiranje pripravljena tudi cesta v Novi Svet do "Menartovih", pripravljajo pa se še ceste v Z.ibrše, po Ravniku m na „1 ogu" na dveh odsekih. Ko bo lastništvo urejeno in pripravljena dokumentacija za to, bo izvedena tudi ta posodobitev. Poleg vsega navedenega pa aktivno tečejo priprave na realizacijo
Kulturni dom med interesi vaščanov in denacionalizacije.       loto: M. Tršar
projekta ureditve pločnika ob glavni cesti "Keltiki" od „Loga do Mikuževih".
V okviru programa ( RPOV, ki teče v I lotedršici že od leta 1995, je bilo opravljenega ogromno tlela. II koncu gre t.i. ureditev vaškega jedra. Skupaj z hotenjsko župnijo je kraj pridobil obnovljeno župnijsko cerkev, trg preti njo, mrliško vežico, zaključuje pa se še ureditev župnišča in gospodarskega
poslopja ob njem. Prav tako je bila asfaltirana cesta proti Tomaži novemu mlinu, ludi Tomažinov mlin je ob podpori župana, Turističnega društva in ne nezadnje lastnika samega pridobil potrebna sredstva za obnovo mlina nad ponorom I lotcnjkc in kvalitetno streho. Za nadaljevanje tega pa še tečejo pogovori in vsi lahko upamo, tla bo rezultat /a vse kar najbolj pozitiven. (Se nadaljuje.) S. Nagode
I litri korak v svet
Dostop do interneta prek kabelskega omrežja
Kabelski internet v Logatcu. Kaj je to? Na lt> vprašanje je II oktobra odgovarjal Marjan Markelj, vzdrževalec logaškega kabelskega omrežja. 1 fpravnni odbor kabelske televizije je bil sklenil naročnikom ponuiditi dodatno storitev: dostop do interneta prek omrežja, ki služi prenosu kabelskega signala. Markelj je bil pripravljen sprejeli izziv. S podjetjem SOFTNET sta družno storila vse potrebno, tla je medmrežje postalo dostopno.
Na predstavitvi je bilo nanizanih precej podatkov o v isoki zmogljivosti-
hitrosti prenosa podatkov, V omrežje je nameščen sistem s podporo standarda
tlocsis 2.0, kar je piva tovrstna namestitev v Sloveniji. Prvih deset naročnikov je delovanje sistema že preizkusilo. So zadovoljni. Uporabnikom bodo na voljo različni naročniški paketi, odvisni od potreb naročnikov. Več o ponudbi m sistemu lahko najdemo na naslovu vvvvvv tele markelj si ali www.softnct.si,
I )obrodošla novost, kiji zdaj še težko izmerimo pravo vrednost Bližnji čas bo pokazal, kako dobrodošla je. Ponudniku želimo čim več poslovnega zadoščenja, uporabnikom pa zanesljiv informativni servis
.hm 1'urk
Kulturni razgledi
Zapolnili so »belo praznino
«
Četrtega medobmočnega srečanja starejših - piscev začetnikov -se je udeležila zajetna štirideseterica
V petek, 27. 9. 2002, je Območna izpostava JSKI) Logatec priredila četrto območno srečanje seniorskih piscev začetnikov v letu 2002. Na srečanje so bili vabljeni literati in ljubitelji lepe besede iz cele Slovenije, vse, od koder so se bili odzvali republiškemu razpisu za seniorske pisce.
Program seje pričel z ogledom vodnjaka na Cevici, kjer je bil izveden tudi del kulturnega programa predstava »Micc na mejniku« v izvedbi Roka Klemenčiča. ( elotno dogajanje je nato potekalo v dvorani Glasbene šole
Logatec, kjer jc učenka Nika Grom zaigrala še Schubertovo Mazurko. Goste, bilo jih je kar čez. 40, je v imenu logaške Območne izpostave pozdravila Nevcnka Malavašič. Sledil je razgovor z literati, ki gaje vodil selektor natečaja, slavist in novinar Peter Kuhar. Med avtorji je bilo 11 piscev krajše proze in humorja; mnogo večje bilo pesniških zbirk, ki so izpovedovale veliko čustvenosti, ljubezni in tudi trpljenja.
Kaj vse ni zapolnilo »bele praznine«, kot je nekdo izmed piscev lepo zapisal v svojih pesmih. Med številnimi deli smo naleteli celo na
sonetni venec, le dramskega teksta ni bilo.
Avtorji so rade volje recitirali svoje pesmi in želeli poleg kritike slišati tudi napotke za nadaljnje pisanje. Kakršnokoli pisanje že, zahteva veliko domišljije, in kakor je napisal nekdo v svojem delu, njihovo pisanje jc tudi zahvalno pismo papirju.
Ne vemo, koliko izbranega gradiva bo tudi izšlo; nekaj aforizmov Jožeta Jerine ml. pa objavljamo med Duhovnimi odmevi.
Albin Čuk
Spevi pod taborsko lipo
Cerkev sv. Križa na Taboru je po ustnem izročilu najstarejša logaška cerkev. Župni vikar Matija Keršmane je leta 1823 zapisal, da je bila obdana s zidovjem za varovanje imetja vaških prebivalcev pred turškimi razbojniki. Med zadnjo svetovno vojno so notranjost cerkve poškodovali in izropali, v župmšču pa je ohranjena edina od štirih pasijonskih slik iz 19. stoletja Jezus z angelom in tremi spečimi apostoli na ()ljski gori, delo znanega Prešernovega portretista (ioldcnsteina.
Cerkev na Taboru s svojo dominantno lego nad Gorenjim Logatcem še danes predstavlja simbol obrambe. Prav poseben pečat njem okolici pa daje mogočna lipa nedaleč od vhoda v cerkev. In prav to okolje so si pevke Ženskega pevskega zbora Tabor, ki ga votli Zdravko Novak, izbrale za vsakoletno srečanje pevskih skupin logaške obeme.
Kol bi s pevskimi in prijateljskimi nameni soglašalo tudi nebo, se je na tisto nedeljsko popoldne po večdnevnih nalivih odprlo nebo in številne ljubitelje petja obsijalo s toplimi jesenskimi žarki.
V prepevanju narodnih pesmi so se poleg pevk napletli še glasovi pevcev okteta Pa kol'ko'r tol'k' kulturnega društva Drevored, ki ga vodi liane Pupis, in kvinteta Pomladni odmev, ki ga vodi Janez Nagode, ter se ob koncu strnili v pesmi Lipa zelenela je. Na kraju že malce ohlajenega popoldnev a pa so roke poslušalcev pogreli poleg aplavzov še vroči, hrustljavo zapečeni kostanji, ki so jim pevke dodale še svojih pečenih slatlkosti.
Pa na svidenje spet ob letu!
NevMa
Pod taborsko lipo.
loto: V. Malavašič.
Kulturni razgledi
Najuspešnejša logaška dekleta
Zavidljivi rezultati na odprtem mednarodnem tekmovanju v twirlingu
V Lenartu je v soboto, 28. septembra, potekalo Odprto prvenstvo v Tvvirlingu. Tekmovanja so se udeležile najboljše skupine / Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Najuspešnejše so bile slovenske prav logaške tekmovalke. Solo 1) kadetinje - vrstni red: 2. Maša Urbančič, 4. Maja Stagličič, 6. Kristina Ilič, 10. Lara Ferbišek, 12. Miranda Trnjanin in 14. Maja Podkrajšek.
Dno D kadetinje - vrstni red: 1 Irena in Patricija Stepanovič, 2. Lara Ferbišek in Sara Pečkaj, 3. Maša Urbaneič in Maja Stagličič.
Duo B seniorke: 3. Barbara Jereb in Nataša Kovačevič. Skupina je dosegla 2. mesto.
Navedeno tekmovanje je veljalo tudi za državno tekmovanje v tvvirlingu; rezultati so naslednji: Solo I) kadetinje: 2. Maša Urbančič, 3. Maja Stagličič, 4. Kristina llič, 5. Lara Ferbišek, 6. Miranda Trnjanin, 7. Maja Podkrajšek.
Dno D kadetinje: I. Irena in Patricija Stepanovič, 2. Lara Ferbišek in Sara Pečkaj, 3. Maša Urbančič in Maja Stagličič. Duo B seniorke: I. Barbara Jereb in Nataša Kovačevič. Skupina je dosegla 2. mesto.
Za vsakim uspehom se namreč skriva ogromno
odrekanj, volje in vztrajnosti. Zato gredo vse čestitke in pohvala dekletom in mentoricama Veri Tratnik ter Barbari Čuk. Staršem deklet pa zahvala za pomoč in sodelovanje. Želimo jim še naprej uspešno tekmovalno pot!
NevMa
»Notranjska«še vedno med najboljšimi obrtniškimi zbori
Odvila se je jubilejna revija obrtniških pevskih zborov v Zagorju
V Zagorju je bila 19. oktobra jubilejna - dvajseta revija obrtniških pevskih zborov Slovenije. Med dvanajstimi zbori je nastopil tudi Mešani pevski zbor »Notranjska« pod roko izkušenega zborovodje Janeza Gostišč. Zbor sodi še vedno med trojico najboljših v obrtniški druščini. Za poslušalstvo izjemno navdušujoče je »Notranjska« predstavila Vrabčevo Bratci veseli vsi.
Med moškimi zbori še vedno najbolje pojo Rušani. Slovenjgraška Carinthia cantat, dvakratna dobitnica srebrne plakete Naše pesmi iz Maribora pod vodenjem Toneta Gašperja   pa je tako in tako razred zase.
Čeprav so morda srečanja namenjna predvsem pevskemu prijateljevanju, bi bilo prav, če bi številni publiki privoščili vsaj še kako pesem več kot le dve na vsak zbor, morda tudi na račun instrumentalnih vložkov, ki so komaj kaj obogatili sporočilnost sicer dobro organizirane pevske manifestacije.
Na vsak način pa je opazna kakovostna rast obrtniških zborov, kar vendarle pomembno šteje.
m Is
Jazz seminar
V dneh od petka I 8. in do nedelje 2 I. oktobra 2002, je v Logatcu potekal zanimiv seminar improvizacije in jazzovske igre. Glasbeni tečaj, ki sta ga pripravila Glasbena šola Logatec in Javni sklad RS /a kulturne dejavnosti Območna izpostava Logatec je obiskalo sedemindvajset udeležencev i/ različnih krajev Slovenije: od Pomurja do morja. Vodil ga je eminentni jazzovski mojster dr. Kyle Gregorji iz Združenih držav Amerike. I Idclež.cnci so ja/zovsko znanje dopolnjevali / notami Pnvška m bllingtona le te paso ob večernih nastopih obogatili z variacijami Jani sessiona. NevMa
loto: /V. Malavašii:
Kulturni razgledi
Lekarni z ljubeznijo
Le eno besedo ohrani zame, o Svet, ko umrem: »Ljubilsem.«
(Rabi titli analti Ta gore. Ptice selivke)
Tako nekako je i/venela tudi zaključna misel iz knjige Logaška lekarna, avtoriee mag. farm. Tilke Jerič, ki jo je 15. oktobra predstavila v polni modri dvorani logaške knjižnice. Bilo je ganljivo srečanje nekdanjih sodelavcev, prijateljev in znancev in ljudi, ki jih je zanimala zgodovina logaške lekarne, njenega prvega ustanovitelja mag. farm. Janeza Kristana, ki mu je knjiga tudi posvečena, in življenje v lekarni. Skratka, v knjigi so zbrani podatki iz lekarniškega arhiva in avtoričini osebni spomini.
Mag. TUka Jerič, avtorica Logaške lekarne, loto: M. Tršar.
V knjigi izvemo za začetke ustanovitve lekarne v letu l()2K, ko je bila ta še v nekdanji Serinijevi hiši pri Železniški postaji in nato v letu 1939 v novi stavbi ob današnji Tržaški cesti, ki je bila lasi mag. Janeza Kristana. V letu 1972 pa se je lekarna preselila v nove prostore zdravstvenega doma.
Razgovor / avtorico je spretno vodila mag. farm Ncžika Kranjc, ki je po njeni upokojitvi prevzela vodenje logaške lekarne.
Da je lekarna pomenila dejanski slik z ljudmi, ki gaje mag. Jeričeva obdržala tudi po upokojitvi,je bilo čutiti tudi i/ eesink m med obiskovalci: od mag. Jelke Hrenčič, vodje knjižnice Alenke Furlan in drugih dO Kristanove hčerke mag. Janje Martelane.
Morda ne bo odveč, da se v spomin mag. Janezu Kristanu obudi tudi še kakšna njegova okrogla, saj jih je magister farmacije imel kar nekaj pod kapo.»()krogle« lahko sporočite kai mar. 1'ilki, saj bo naravnosl blgohotno prisluhnila še kakšni lekarniški »Storiji«, jo zapisala in ob primerni priložnosti tudi publicirala. Zakaj mu ne!?
A.C.
Kulturni drobir
Pred vrati razpisov in novih zakonov
Tudi letos so se pred začetkom novih kulturnih dogodkov zbrali predstavniki kulturnih društev občine Logatec na povabilo Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Najprej so pregledali in uskladili datume načrtovanih prireditev. Natojih je vodja izpostave seznanila z novostmi, predvsem z razpisom Ministrstva za kulturo glede sofinanciranja projektov; ta razpis bo objavljen ob koncu oktobra, »kulturni tolar« pa v januarju. Na ta način se država poleg občine vključuje v sofinanciranje ljubiteljskih programov, ki presegajo lokalno raven; vključuje pa se tudi v sofinanciranje opreme in objektov, potrebnih društvom za njihovo dejavnost.
Vodja izpostave je prisotne seznanila še z zakonodajo, kije še v postopku sprejemanja: Zakon o uresničevanju javnega interesa v kulturi. Zakon o društvih in Nacionalni program kulture.
Nekaj zanimivih številk
V občini je registriranih 21 kulturnih društev, od katerih sta dve v »mirovanju«. V ljubiteljsko kulturo je vključenih 1.130 mladih in starejših pevcev, plesalcev, instrumentalistov, igralcev...
V sezoni 2001/02 so bile v Narodnem domu 104 prireditve poleg 54 filmskih predstav; vsi ti kulturni dogodki so pritegnili 15.600 obiskovalcev. Prav toliko kulturnih dogodkov pa seje zvrstilo tudi po kulturnih domovih drugih krajevnih skupnosti. Tako se je v občini izvedlo več kot 200 kulturnih prireditev, ki si jih je ogledalo več kot 25.000 obiskovalcev.
Novi svet sklada za kulturo
Potem ko je 12. septembra potekel mandat prvi sestavi sveta Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti v Logatcu je Občinski svet imenoval nov svet izpostave, lega sestavljajo za naslednji štiriletni mandal Robert Albreht (tudi podpredsednik), Albin (Tik, Marko Škrlj, Vera Tratnik m Bojana l.cvmgcr, ki svetu tudi predseduje. Spletne strani
Septembra so v centralni službi JSKI) pričeli obnavljati spletno stran. Najprej se bo uvedla sprememba imena domene iz SIKI) v: vv vvvv.jskd.si. Tej bo sledila še grafična posodobitev, uvedba novih rubrik, kol so: medobmočne novice, sliki, partnerji (društva), izpostave, dejavnosti sklada... in sprotno dopolnjevanje in posodabljanje vsebine, lako lahko sedaj vsa kulturna društva v Sloveniji prek spletnih strani objavljajo dogodke, prireditve in obvestila. Društva pošljejo sporočila najprej na območno izpostavo JSKI) (tržaška c. 13, 1370 Logatec), ta pa jih odpošlje v objavo na spletne strani JSKI). In kaj pravijo o Zvezi kulturnih društev (ZKD)? Vera Tratnik, predsednica ZKD, pravi, da so se člani izvršnega odbora že nekajkrat sestali kljub težavam s sklepčnostjo. Prav ta čas pričakujejo nadaljnja navodila Zveze kulturnih društev Slovenije o tem, kako naj delujejo občinske /veze.
Posebno žgoča pa je prostorska stiska društev, odprto je vprašanje honoriranja mentorjev in preskromno pa so odmerjena finančna sredstva za kulturo. Zatp prostorska stiska in včasih kar nemogoče razmere za dejavnosti slabo vplivajo na tlelo in uspešnost zborov, orkestra, dramskih skupni, mažoretne skupine... Daje v občini še vedno premalo posluha /a kulturo izpričuje lep primer nenehnega odlaganja prenove Narodnega doma.
Nevma
Kulturni razgledi
Čar domačega večera
Adoramusova estrada - nekaj zares, največ za šalo
Večer iz treh zgodb.
Prva, glasbena o petju ljudskih pesmi in napevov, kjer so nastopili člani okteta Raskovec, pevke kvarteta Vita in pevci Adoramusa. Druga, zgodovinska, o Poldetu in njegovi ženi, ki sta obujala spomine na »stare čase« in duhovito povezovala živopisno dogajanje. Tretja, politična, o predsedniški »kampanji«, ki sta seje lotila Francelj (občasno Milan) in njegov sosed Ivan.
Vsekakor jesensko pisan, duhovit in bogat domači večer. Že peti po vrsti.
Začel seje z Vasovalcem, ki so ga zapeli Vrhničani okteta Raskovec pod vodstvom Primoža Malavašiča. V nadaljevanju so zapeli še Tebi se glasi, Zdravljico, Teče mi vodica, Tam kjer pisana so polja, in s svojim nastopom, kljub manjkajočima pevcema, dostojno in dobro odpeli program.
Drugi gost večera je bil ženski kvartet Vita s Štajerske, ki ga vodi sopranistka Nina Šalamon. Dekleta so s svojimi zvonkimi in lepo uglašenimi glasovi zapela Vuštnejša ja ni. Veselja
Adoratnus, koje bil ves vznesen. Foto: V. MalavaSič.
dom, Sem še mihna bva. Sem se raj tu ženil, Iz zemlje gre v trsek. In s tem pričarale čudovito jesensko idilo življenja na vasi z ženitvenimi običaji.
Občinstvo je kljub manjšemu številu glasov, kot smo jih običajno vajeni, najbolj navdušil domači Adoramus. V oblačilih gospodinj in kmetov so zapeli Dober večer. Jest pa moj glažek, Ribce po murici. Mravljo in Planinsko.
Celotno odrsko dogajanje je popestrila še zgodba predsedniškega kandidata, s plakati, s pravim predvolilnim govorom in izdelano javno podobo, ki pa ni trajala dolgo, saj seje Francelj odločil, da bo kandidiral naslednjič, v tem trenutku pa bo raje užival v pričakovanju naraščaja. Tako je bilo predvolilnega »golaža« kmalu konec.
Konec pa je bilo tudi domačega večera. Polna dvorana obiskovalcev je še dolgo po izpeti pesmi ploskala in tuhtala, kdo je tisti koroški dirigent, ki bo po petnajstih letih odličnega vodenja zbora zamenjal Marjana (irdadolnika. Pa počakajmo na naslednji koncert tega imenitnega zbora.
Nevina
Adoramus zna in zmore navdušiti
V Cerkljah pod Krvavcem vsaki dve leti priredijo srečanje cerkvenih zborov iz vse Slovenije. Letošnje srečanje je bilo posvečeno skladateljem: Martinu Zelezniku, Lojzetu Hratožu m Vinku Vodopivcu.
Na srečanju je kot zadnji sedmi zbor nastopil logaški MePZ Adoramus. S tremi skladbami, med njimi tudi s skladbo dirigenta Marjana (irdadolnika Laudate Dominum, je navdušil občinstvo in prijetno zaključil prvi del koncerta. Sledil je nagovor prof. Leona Krnela vsem organistom, dobitnikom priznanj za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo na domačem cerkvenem koru.
Za sklep so združeni /bori / vseh koncev Slovenije /apeli pod vodstvom domačina, prof. Damijana Močnika, štiri skladbe »jubilejnih skladateljev«. Prisrčno druženje so pevci nadaljevali v župnijski dvorani ob kozarčku in prigrizku. Mišu
Spe! smo pri vas doma in spet brezplačno.
Turistične panorame
Še ne do turističnega spominka
Javni natečaj Turističnega društva Logatec za izbiro najboljših turističnih spominkov občine Logatec ni dosegel želenih rezultatov. Razpis je bil »odprt« od letošnjega junija do septembra, komisija pa razpisane nagrade ni podelila, saj se je na natečaj prijavila le ena avtorica - slikarka in pesnica Nada Šefic iz Liplja pri Planini, kamor seje pred leti preselila iz Ljubljane; v tem idiličnem okoju Planinskega polja ima tudi galerijo.
Iz oljnih barv in naravnih materialov izdeluje zanimive reliefne podobe pokrajine, motivov kulturne dediščine ter tihožitij. Velikokrat ustvarja tudi po naročilu: za darila jubilantom, za spominek izseljencem... Ob tem pa jim zapiše tudi kako hudomušno posvetilo.
Zato je bila razstava v Knjižnici v zadnjih dneh septembra namenjena ob zaključku natečaja tudi predstavitvi njenih del.
Na razstavi avtorice edinega spominku, loto: /V. Malavašič.
Natečaj, ki gaje že drugo leto zapored organiziralo Turistično društvo, nikakor ne doseže večjega odzziva. Razlogi so različni. Marsikdo izdeluje zanimive lesene ali pa glinene figurice, kozolce, kolesa..., pa si jih ne upa predstaviti javnosti. To so predvsem »umetniki za svojo dušo«, drugi nimajo urejenega statusa likovnika ali podjetnika. Tako ostajajo spominki skriti doma ali pri sosedih.
Kljub temu bo Turistično društvo spomladi ponovno objavilo razpis. Do takrat pa bodo člani društva spodbujali oblikovalec k predstavitvam svojih talentov, namenjenih tudi turističnim spominkom.
NevMa
Iz upravne enote
Vas obvestijo o dogajanjih na Logaškem, kakor vas ne obvestijo nikjer drugje.
Osebno dopolnilno delo
K osebnemu dopolnilnemu delu šteje zakon določena dela, ki jih za plačilo opravlja posameznik, vpisan v register zavezancev, čigar prihodki od te dejavnosti ne presegajo minimalne letne plače v Sloveniji za preteklo leto (za leto 2001 je bila minimalna letna plača 1.051.856 tolarjev).
Med osebna dopolnilna dela spadajo:
- občasna pomoč v gospodarstvu, pri vzdrževanju stanovanjskih in počitniških hiš ipd., vzdreževanje pripadajočih zunanjih površin ter dela na kmetiji;
- občasno varstvo otrok in pomoč na domu starejšim, bolnim in invalidom;
- izdelovanje izdelkov, ki jih je moč izdelovati ma domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih ter prodaja teh izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč;
- mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalni način;
- občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalni način;
- izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti iz gline, keramike, stekla, volne bombaža, lanu in drugih naravnih vlaken, šibja, ločja, trsja, slame, lesa, živil, voska, naravnega usnja, kovine in kamna ter prodaja teh izdelkov.
Kdor želi opravljati tako delo, ga mora priglasiti upravni enoti, za kar bo dobil ustrezno potrdilo. Za opravljeno delo mora zavezanec izdati račun. Prejemki so obdavčeni z davkom od osebnih prejemkov.
Podrobnejše informacije o osebnem dopolnilnem delu lahko dobite na Upravni enoti Logatec, telefon: 7590 518 (Slavko Sirca). Tam vam je na voljo tudi posebna brošura, bi še nadrobneje pojasnjuje vprašanja v zvezi z osebnim dopolnilnim delom.
Ljudmila Kune, načelnica Upravne enote Logatec
Duhovni odsevi
Janeževa kapelica
Pravijo ji tudi kapelica na Janeževem pilu. Sodi med domačijske kapelice, čeprav je za streljaj, dva odmaknjena od sedanje Janeževe domačije, kapelico so postavili na holm sredi slikovitih košenin in travnikov levo ob poti, ki pelje iz Rovt proti Petkovcu - Janeževi predniki. Po pripovedovanju Frančiške Kogovšek, matere sedanjega gospodarja Janka Pctkovška semkaj seje priženila od Birta z Rovt so kapelico na Cimpru, kot seji tudi reče, postavili v letu 1868(?) ali 1886(?). Ni pa natančnega pojasnila, ali so kapelico postavili zaradi kake zaobljube ali v spomin na kako nesrečo, ki seje bila tamkaj pripetila; zna biti še najbolj verjetna druga možnost, ker je v kapelici Kristusovo razpelo Bogcc, s katerim so najčešće želeli ponesrečenega priporočiti Kristusovemu usmiljenju.
Kapelica na Cimpru (tloris 196x 180 cm, višina-do slemena 375 cm, do kapa 235 cm) je grajena po tipologiji notranjskih kapelic; dvokapnica je zgrajena na obojestransko ometanih in opleskanih stenah, ki so v pročelju izoblikovane v stebriča z. lepo vidnimi simsi, nad katerimi je izoblikovan svod (visok 235 cm), pod njim je (107 cm širok) vhod, ki je zaprt s kovinskimi vratei. Nad oltarčkom (na 90 cm visokem podstavku) je za steklenimi vratei križ (70 / 50 cm) z razpelom.
Kapelico, ki je bila prenovljena pred kakimi petnajstimi leti, pridno oskrbujejo in vzdržujejo Pctkovškovi-Janež.evi.
Marcel Stefančič
Kapelica na Janeževem pilu.
l'oto:M. Tršar
In obujali so se mnogi spomini
Ob srečanju ostarelih, bolnih in ivalidov v Rovtah
Župnijska Karitas je 25. avgusta že osmič pripravila v Rovtah srečanje za ostarele, bolne in invalide. Mašo je daroval bolnišnični župnik Miro Šlibar, somaševala pa sta starosta slovenskih duhovnikov Stanislav Kapš ter bodoči mariborski bolnišnični župnik Miroslav Rakuž.
Srečanje ostarelih v Rovtah.
Skupaj z ostarelimi so oblikovali mašno bogoslužje, ki ga je obogatil s pesmimi otroški cerkveni zbor ob spremljavi kitare. V pridigi je gospod Miro Šlibar spraševal prisotne, kdo je Jezus; skoz izkušnje gaje še bolj položil vsem v srce in tako pridobil odgovore iz src. Po pridigi je bilo bolniško mazi ljenje.
Po maši pa so bili vsi povabljeni v župnišče na skromno pogostitev, ki jo je pripravila tamkajšnja Karitas ob pomoči vaških fantov. Ob petju otroškega /bora in vedrih zvokih harmonike so se obujali mnogi spomini. Hvala gre vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je bilo srečanje prijetno inje k letu vabilo k ponovnemu snidenju.
Mateja Kavčič
s -N
Troje aforizmov
»Kolikšno glavo pa imaš?« meje vprašala leta, ko sem ji povedal spet nekaj novih aforizmov. »Številko 57,« sem ji urno odgovoril.
Nisem pošten kristjan, ker ne grešim sedemkrat na dan.
Če Adam in Kva ne bi grešila, bi se zemlja vrtela brez nas.
Jane: Jcriiia. ml.
IS
Športni kalejdoskop
Zapolje je odlično prestalo prvo avtomobilistično preizkušnjo
S Slavkom Deklevo, uspešnim podjetnikom in dolgoletnim tekmovalcem v avtomobilističnem športu, se je pogovarjal naš
dopisnik Gašper Podjed.
Sočasno z. gradnjo obrtne cone Zapolje v Logatcu ste kot idejni vodja prispevali k izgradnji novega in v Sloveniji edinega pravega dirkališča za avtomobilizem. Kako ste prišli do te ideje in na kakšen način ste jo realizirali?
Že dolgo sc v slovenskem avto-moto športu pojavlja želja po i/gradnji pravega, modernega dirkališča. Pred leti smo bili v dogovoru s cerkniško občino, da bi na območju rakovških kasarn zgradili dirkalno stezo, ki pa jo je denacionalizacijski postopek preprečil; tako smo morali poiskati nadomestni prostor. Tu nam je priskočil na pomoč direktor TIM lmpexa Mitja Žigon, s katerim se poznava že celo vrsto let; skupaj sva začela idejo o dirkališču v Logatcu pretvarjati v realnost.
Glede na to, da je steza dirkališča hkrati tudi cesta po obrtni coni, ste verjetno morali poseči po spremembah prvotnega načrta'/
V načrtuje bila navadna cesta, širine sedmih metrov, z l,5m širokim pločnikom na vsaki strani, kar smo nadomestili z deset metrov široko dirkalno stezo, s pravim robnikom. Poskrbeti smo morali tudi za pravilno odvodnjavanje dirkališča; največjo posebnost pa predstavlja dvojna zaščitna ograja vdolž celotne dirkalne steze.
Ali ima to dirkališče, kljub dejstvu, da je popolnoma novo in edino v Sloveniji, kakšno pomankljivost?
Dirkališče je res novo in edino ta čas v Sloveniji, vendar je za nas tekmovalce še vedno zgolj začasna rešitev, saj mora vsako pravo dirkališče imeti ustrezne izletne cone, ki veljajo Za pomemben kriterij varnosti posameznega dirkališča. Omenjenih izletnih con to dirkališče v I .ogatcu, žal, nima in jih ne more imeti, saj bodo /a ograjo zrasli privatni objekti obrtnikov in podjetnikov.
Dirkalec Dekleva v svojem dirkalniku.
Katere vrste tekmovanj bo možno organizirati na tem dirkališču in kdaj lahko pričakujemo naslednjo avtomobilistično prireditev?
V prvi vrsti je dirkališče namenjeno avtomobilom različnih razredov in kategorij. Realno bi bilo speljati tudi kakšno dirko prototipov, medtem ko za motocikle ta steza ni primerna. Veseli nas, da smo lahko že na uvodni prireditvi obiskovalcem predstavili formulo .1000. Letos naj bi bil na tem dirkališču že 8. novembra Start in uvodna IIP rallvja Logatec, medtem ko sta za drugo leto že v načrtu vsaj dva avtotnobilistična dogodka v organizaciji Avto kluba Elektrodekleva.
Ali obstaja možnost, da bi nekega dne v Logatcu nastopila znana imena mednarodne a vtomobilistične srenje, morda tekmovalci iz Italije, Nemčije...?
Vsekakor obstaja, vendar se bomo morali mednarodnih projektov lotiti zelo premišljeno in z veliko mero organizacijsko materialnih sposobnosti.
In kako ste zadovoljni z. organizacijo in izpeljavo prve dirke v Zapolju?
Logaška lokacija seje izkazala absolutno za odlično rešitev; bližina Ljubljane je poskrbela za lep obisk prireditve, kar tudi pomeni, da je zanimanje za avtomobilizem pri Slovencih in Slovenkah precejšnje. Z Žigonom si pri organizaciji tovrstnih prireditev deliva mnenje, da naj bi bile dirke vedno obogatene z dodatno atraktivno ponudbo, in tu je bil tudi razlog za ekshibicijski nastop formule 3000. Res je, da so se med prireditvijo pojavile manjše pomanjkljivosti, ki pa jih bomo že pri naslednjih projektih skušali odpraviti.        Gašper Podjed
Športni kalejdoskop
Veliki dan za logaški šport
Zadnja septembrska sobota je bila za našo občino še posebej praznična. Tega dne je bila odprta športna dvorana ob osnovni šoli 8 talcev v Dol. Logatcu, ki skupaj s pomožnimi prostori meri 3000 m2 inje za zdaj vredna 650 milijonov tolarjev. V njej so 4 dvorane; velika dvorana bo na tribune lahko sprejela 750 gledalcev, z dodatnimi sedeži v parterju pa 900. Tri manjše dvorane pa so namenjene fitnessu, namiznemu tenisu in oskrbovancem vrtca.
Odprtja se je udeležila množica občanov in uglednih gostov, med njimi poslanca Državnega zbora Majda Zupan in Stanislav Brenčič, Mojca Plestenjak iz. Ministrstva za šolstvo, šport in znanost, direktor izvajalskega podjetja Primorje Dušan Črnigoj. Program, ki ga je v osrednji dvorani domiselno zrežiral Janez Podjed, so izvedli učenci domače osnovne šole. Igral je logaški Pihalni orkester, družno sta pela Logaški oktet in oktet Pa kol'k'r tol'k', voditeljsko nit pa je tkala Ajda Pupis. Učenci so prikazali skorajda vse šolske telesno aktivne dejavnosti in navduševali s prav mojstrsko izvedenimi telovadnimi elementi. Predstavili so se člani športnih društev, ki bodo tudi souporabljali dvorano. Bilo je zanimivo gledati predstavo najmlajših, tekmo med dvema ognjema z žogo velikanko, partemo telovadbo in preskoke, hokejsko tekmo, rokomet, igro dvojic, uniformirane člane klubov tekače, alpske smučarje, namizne tenisače, tekmovalce v borilnih športih, nogometaše, košarkarje, odbojkarje.
V slavnostnem govoru je župan Janez Nagode označil zgrajeni športni objekt kot največjo investicijo občinskega proračuna v zadnjem obdobju. Zanjo so se svetniki odločili zaradi velike prostorske stiske, v kateri je doslej deloval prenckateri športni klub. Teh je v občini 24 in združujejo poldrugi tisoč članov. Osnovna šola ima prek sedemsto učencev, bližji otroški vrtec pa 230 varovancev, ki doslej niso imeli ustreznega prostora za telesno vzgojne dejavnosti. Projektant Arhis iz. Zagorja je bil izbran že leta 1996. O prostorski umestitvi pa so se občinski svetniki, potem ko ni nobena od želenih lokacij dobila trdnejše podpore, odločili konce 1998. Investicija je bila na pristojnem ministrstvu uvrščena na 238. mesto, vsekakor prenizko, da bi v doglednem času lahko pričakovali izdatnejšo denarno pomoč države. Gradbena dela so se pričela julija lani. Za financiranje gradnje zagotavlja občina denar s proračunom, nekaj se je morala tudi zadolžiti, fundacija za financiranje športnih organizacij v RS je prispevala 25 milijonov. Sektor za šport Ministrstva za šolstvo, šport in znanost pa 26 milijonov, nekaj pa tudi drugi donatorji.
Župan se je zahvalil vsem svetnikom, ker so skorajda vse odločitve o gradnji sprejemali soglasno. Zahvalil se je projektantski organizaciji z že pokojnim glavnim projektantom Raj kom Košickim, Osnovni šoli 8 talcev, ki .sprejema objekt /a svojega. Posebej pa se je za vodenje investicije zahvalil sodelavki Marjetki Trevcn.
Slavnostni trak je v veliki mašni visel na košu, zato je žoga, ki jo je dolgoletni košarkar Marjan Lenarčič atraktivno vrgel vanj, obvisela v mrežici. Župan,
Sredi bogatega športnega programa.        Foto:M. Tršar
predstavnica ministrstva in direktor Primorja so ob navdušenem aplavzu razvezah pentljo, in - žoga je s padcem na tla naznanila, da je dvorana predana svojemu namenu. Učenci so se še zahvalili županu. Športno dvorano je zatem blagoslovil domači župnik Janez Kompare, orkester je urezal še eno in - prostori so bili na ogled.
Takoj po odprtju se je dekliška vrsta OŠ 8 talcev tekmovalno pomerila z vrstnicami Olimpije, otvoritveno ligaško tekmo pa sta odigrali ženski ekipi Žalca in državnih prvakinj Krima Ete Neutro Robcrtsa. Zvečer so domači košarkarji odigrali še prijateljsko tekmo z Bistričani.
Jan Turk
Po sledeh soške fronte
Proti Solkanu se je 29. septembra odpeljalo 20 logaških planincev. Od tam pa so se v dveh urah hoje povzpeli do zaprte koče na Sabotinu (619 m); spotoma so se razgledovali po Solkanu in obojih Goricah.
Po krajšem počitku so si opremljeni z baterijami pod vodstvom Ncjca Rusa ogledovali tamkajšnje podzemne rove in kaverne iz prve vojne, nato so po grebenu tik ob italijanski meji nadaljevali pot na tri ure in pol oddaljeno Korado (812 m), najvišjo vzpetino mul (ionskimi Brdi. Pod njimi Soča, onstran nje pa Sveta gora; ruj je rdeče prekrival naporno kamnito pot. Po dveh urah se je pobudnikom ponudil pogled na Brda; naprej so se po širnih košeniuali in gostem gozdičju prebijali do vrha Korade, od koder je bil popoln razgled proti Banjščici, Trnovskemu gozdu. Škofjeloškemu pogorju in Poreznu pa proti Tržaškemu zalivu in proti hriboviti Beneški Sloveniji; še dlje so se razkazovali Matajur, Krn in Triglav, že odeti s snegom.
Pod vrhom Korade je zavetišče, zgrajeno na ostankih italijanske vojaške kaverne iz prve svetovne vojne. Jam sta tudi betonski jami dvojčici, uporabljeni meti vojno /a gorske havbice. Nekoliko stran od vrha stoji cerkvica sv. Genderce.
Po krajšem počitku so se planinci spustili v dolino Soče in se od lam mimo Plav odpeljali proti domu.
Marinka Petkovšek
A
Športni kalejdoskop
V treh dneh od Slovenj Gradca do Robanovega kota
Avtobus jc 3. avgusta popeljal 21 logaških planincev v dopoldanskih urah do Poštarskega doma pod Plešivecm (805 m). Do vrha Uršlje gore (1696 m) sta jih ločili le dve uri hoda, vendar enemu od planincev slabo počutje ni dalo, da bi dosegel njen vrh. Megleno vreme ni ponujalo kaj prida razgleda, zato so krenili proti dve uri oddaljenemu Andrejevemu domu na Slemenu (1096 m). Med tem ko sta tu končali planinsko pot še dve planinki, so ostali v lepem soncu nadaljevali pot na 3 ure oddaljeni Dom na Smrekovcu (1377 m), kjer so prespali.
Naslednji dan je planice spremljala nevihta na peturni poti proti Domu na Travniku (1532 m) in Koči na Loki (1534 m), kjer seje štirinajst premočenih in utrujenih planincev odločilo, da si tu oddahne in nato prespi; četverica pa je nadaljevala še poldrugo uro hoje na vrh Raduhe (2062 m), od koder seje po plezalni poti spustila proti Koči na Grohatu (1530 m), kamor je prispela v večernih urah. Tu so štirje planinci tudi prespali.
I\a llršlji gori.
Tretjega dne je šlirinajslerica nadaljevala pot prek Dure do Grohata in naprej do kmetije Bukovnik (1327 m); od tod je skupino odpeljal avtobus v dolino. Četverica, ki je prenočila na Grohatu, se je spustila proti Solčavi; do gostišča Rogovile je hodila 3 ure, od tod pa je nadaljevala še uro dolgo pot do Robanovega kota, od koder vodi pot na ()j S trico in naprej.
Sredi popoldneva so se skupaj odpeljali proti domu.
Devetletni Aleš Šlebe, najmlajši med pohodniki, je vse
preizkušnje srečno prestal; le nagajiva čebelica mu je
privoščila neprijeten pik, ki pa ni v ničemer zmanjšal
užitkov, ki jih ponujajo gore.
- Marinka Petkovšek
Mladi odboj kar j i peti v državi!
V petek, 4. oktobra, je bilo v Lendavi finalno tekmovanje osnovnih šol v odbojki na mivki, kamor se je uvrstila tudi ekipa dečkov iz osnovne šole Tabor Logatec. Fantje so v postavi Jurij Svajncer, Andrej Gostiša, Aljoša Novak in Janez Nagode prikazali svoje najboljše igre in na koncu zasedli odlično 5. mesto. Nase so opozorili z zanesljivim in dobrim servisom ter borbeno igro v polju, kjer so rešili kar nekaj že izgubljenih žog in si s tem pridobili naklonjenost gledalcev. Morda bi logaški osnovnošolci pristali še na kakem mestu više, če ne bi imeli smole z žrebom, saj so v svoji skupini nastopili skupaj z ekipama, ki sta se na koncu pomerili v finalu za prvo mesto.
Bolj kot končna uvrstitev navdušuje ugotovitev vseh trenerjev ekip udeleženk turnirja, da imamo v Logatcu nekaj izvrstnih odbojkarjev, ki igrajo kvalitetno odbojko, in morda bi katerega od posameznikov lahko priključili tudi slovenski reprezentančni selekciji. Uspeh jc še toliko večji, ker gre za kolektivni šport in za odbojko, ki ima poleg ŠKL največjo konkurenco v šolskih športnih tekmovanjih.
gP
Planinska slovesnost na Lisci
V mednarodnem letu gora so letos 14. septembra slovenski planinci počastili svoj dan na Lisci (947 m). Zjutraj tega dne seje dvanajsterica logaških planincev odpeljala do naselja Razbor nad Sevnico. Od tam so merili poldrugo uro dolgo pot do vrha Lisce. Slovesnosti, ki se je začela ob 11. uri, seje udeležilo kakih 4000 planincev.
Med mnogimi društvenimi prapori jc vihral tudi logaški v rokah Toneta Mivška. Med udeleženci so bili tudi predstavniki državnih in ministrskih oblasti.Vse je posebej nagovoril predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar. Domačini pa so pohodnike pogostili z domačimi dobrotami in jabolki.
Ob letu osorej bodo planinci počastili svoj dan v Posočju. Utegnejo pa tovrstna srečanja postati planinska stalnica.
m p
Športni kalejdoskop
Iz Logatca na Triglav
Štirinajsterica planincev se je 17. avgusta v zgodnjih urah odpravila iz Logatca na Triglav. Pot je planince vodila najprej preko Blekovskih gmajn in Žibrš do Medvedjega Brda, kjer so si Pr' Birt' oskrbeli še nekaj hrane. Dalje jih je pot vodila čez Dole in Gore; pri Idršku in Pečenku so si privoščili kavo. Zatem so se povzpeli na Bevkov vrh (1030 m), od tod so prek Kladja skoz nevihto dospeli pozno popoldne v Cerkno. Po krajšem počitku so se napotili v Labinje do najviše ležeče kmetije pod Poreznom. Tu so si oddahnili, povečerjali; glavnina pohodnikov je prespala na seniku.
Drugega dne so se po zajtrku povzpeli na Porezcn (1632 m), nato so se spustili proti Petrovemu Brdu (804 m) in se sredi dneva ustavili v planinskem domu. Trenutki za osvežitev. Na poti proti Lajncrju so morali zaradi naliva s sodro kake pol ure vedriti. Sredi popoldneva so dosegli vrh Lajnerja (1548 m), od koder je bil lep razgled na Porezcn in okolico. Na poti proti Soriški planini so se malce »popasli« med obiljem borovnic in malin. Prenočili pasov Litostrojski koči (1307 m). Tu se je eden od pohodnikov poslovil zaradi službenih zadržkov.
Tretji dan so skoz megleni gozd in Nemški Rovt dospeli v Bohinjsko Bistrico; po krajšem počitku so premerili pot do Srednje vasi, kamor so dopotovali dopoldne. Še pred nevihto pa so priromali do Koče na Uskovnici. Tam so se srečali z vodjo pohoda Janezom, ki je tja pripeljal kombi, v katerega so naložili preobremenjujočo prtljago. ()b enih popoldne so se napotili k Vodnikovi koči (2317 m), kije žarela v soncu, vendar nad Triglavom so se zgrinjali črni oblaki. V zamegleno Planiki), kjer so nato prespali, so dospeli v hladnih večernih urah.
Nekaj pred polscdmo četrtega dne je v jasnem jutru po debeli uri hoda stopila dvanajsterica na vrh Triglava (2864 m), kjer je bilo živahno z razgledovanji, s petjem, z žigosanjem kartic in p 1 a n i s k i h dnevnikov, s fotografiranjem... Z vrha so se nato spustili proti Domu na Kredarici (eden od pohodnikov pa proti Dotiču). Vodja
Po treh dneh iz Logatca na Triglav.
Janez seje s Kredarice vrnil po kombi na Uskovnico. Po krajšem počitku so čez Prag krenili proti Aljaževemu domu v Vratih, kjer jih je okrog štirih popoldne pričakal vodja pohoda, jim izročil spominske značke in majice ter jim čestital za uspešno prehojeno pot.
Zvečer pa so se pohodniki pripeljali z avtobusom domov.
I etošnji, že štirinajsti pohod iz Logatca na Triglav je lepo uspel. Prihodnje leto se pohoda lahki) udeleži še kdo.
Marinka Pctkovšck
Poročeni boljši od neporočenih
V nedeljo, na sv. Petra in Pavla dan, je bila na Vrhu Sv. Treh Kraljev tradieionalna nogometna lekma. Na Anžonovem travniku so poročeni zaigrali proti neporočenim. Rezultat je bil 5:2 za poročene. Za boljšo ekipo je trikrat zadel Simon Eniko, Valentin Jesenko pa dvakrat. Za neporočene pa je dvakrat zadel Iztok Novak. Poročeni so nepremagljivi že sedem let.
Ilm, le kaj je z današnjo mladino?       Srečko finimi
Ogledi logaških muzejev
Vaški muzej in galerija Laze
Ogledi po dogovoru.
Informacije: KTD LAZL-JAKOVICA, Nataša Preslor, tel.: 01/7544-803. Vojni muzej I ,ogatec
Ogledi ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure, med tednom po dogovoru. Informacije: Janez Švajnecr, tel.: 01/7542 790 in 01/7542 781.
Iz sveta mladih
milini—■ .....-W :. . ?.«MMMWMHIIMn
Na pragu devetletke i
V šolskem letu 2003/04 bodo morale vse šole v Sloveniji preiti na devetletno šolanje, in sicer s 1. in 7. razredom.
Zakaj devetletno šolanje ?
Skoraj ves sodobni razviti svet je prešel na devetletno šolanje že dolgo tega zaradi znanstvenih razvojnih spoznanj, daje treba že pri šestlctnikih začeti s sodobnejšimi načini vzgojno-izobraževalnega dela. Program temelji na vodenem razvijanju slušnih, vidnih, spoznavnih, osebnostnih in še mnogih drugih danosti, ki zagotavljajo skladen razvoj mlade osebnosti. Šolanje se bo začelo s šestim letom in končalo kot doslej s petnajstim letom. Devetletna osnovna šola je razdeljena na triletja. Vsako triletno obdobje ima svoje značilnosti in posebnosti ter tvori zaključeno celoto po vsebini, organizaciji in vrsti pedagoških delavcev v posameznem obdobju.
Vpis in vstop v devetletno šolo
Otroci bodo začeli obiskovati devetletno osnovno šolo v tistem letu, v katerem bodo dopolnili šest let. V povprečju bodo dva meseca starejši od tistih, ki so doslej stopali v malo šolo. Vpis v I. razred bo v februarju 2003.
Kakšna je razlika med delom v 1. razredu osemletke in 1. razredom devetletke ?
Delo se močno razlikuje, saj so učenci leto dni mlajši. Opravka bodo imeli z integracijo predmetov, z neopaznim prehodom med "resnim delom" in igro, z. veliko sproslitvenimi aktivnostmi, z individualnimi pristopi in z vodenjem posameznega učenca; bolj bogata pa bo tudi oprema učilnic (igralni kotički, številni drobni didaktični materiali).
Da bo delo in bivanje v začetnem razredu prijaznejše, hkrati pa zanimivo in bogatejše, bosta pri polovici ur prisotni učiteljica in vzgojiteljica. Tak način dela je velika novost šole, prehod iz vrtca ali od doma v šolo pa bo /a otroke olajšan in prijaznejši.
Učni načrti
Za otroke v I. razredu so pripravljeni novi učni načrti, prilagojeni šestletnikom, in vključujejo njihovi razvojni stopnji ustrezne metode pri poučevanju in učenju. Tudi /a nadaljnji dve leti so učni načrti ustrezno prilagojeni in naravnani na prvi) trilctje kot celoto. Učence v prvih treh letih spremlja praviloma iz razreda v razred ista učiteljica in znanje učencev se v celotnem prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ocenjuje opisno.
In mala šola ?
Male šole pri naši osnovni šoli ne bo več. (Se nadaljuje.)
Anica /akcij
Kaj če te pusti MAESTRO na cedilu?
Spopad z bankomati je lahko hudo sitna reč
Letošnje počitnikovanje sem si omislila zadnji hip. A dovolj zgodaj, da sem poskrbela za zavarovanje v tujini, zamenjala denar, pregledala avto... S fantom sva našla ljubek kotiček v enem od mnogih obmorskih šotorišč v Dalmaciji.
Ko bi že morala domov, sva plan zastavila malce drugače in ostala. Predzadnji dan počitnikovanja sva preračunala stroške in ugotovila, da nama zmanjkuje nekaj kun. Odpeljala sva se v bližje turistično mesto, da bi na bankomatu dvignila denar. Bankomat je - meni nič tebi nič - kartico »požrl«.
Naslednji dan sva se oglasila v banki (poleg katere je stal bankomat), kjer so nama prijazno razložili, da imajo težave z MAESTRO karticami. Z uslužbenko smo še enkrat poskusili dvigniti denar iz bankomata, a ta tudi tokrat ni »prijel«. Uslužbenka naju je napotila v sosednjo banko, kjer MAESTRO »dela« brez težav. Zgodba seje ponovila, le da mi uslužbenka tam ni mogla (le zakaj?) vrniti kartice; mirno mi je povedala, da bom kartico dobila na svoji matični banki v Sloveniji. Še dobro, da sva imela toliko tolarjev, da sva jih lahko zamenjala v kune in poravnala stroške bivanja. S kar malce grenkim priokusom sva se vračala z dopusta...
Takoj v ponedeljek sva se oglasila v poslovalnici NLB v Logatcu, kjer nama je uslužbenka za pultom prijazno razložila, da kartice ne bo kak teden, morda dlje, in kako da lahko poslujem brez. nje (kartice, sedeva). Kakih deset dni kasneje je druga uslužbenka povedala, da kartice s Hrvaške potujejo počasi. Ker bi izdelava nove kartice trajala dva tedna, sem se (po nasvetu uslužbenke) vseeno odločila počakati (kartica bo menda zdaj res vsak hip tu). Čez nekaj dni sem zavrtela telefon. Tretja uslužbenka mi je (prijazno) povedala, naj na kartico ne čakam, ker je po vsej verjetnosti sploh ne bo.
Tako sem se spet oglasila na banki z vlogo za novo kartico. Že (!?) po desetih dneh sem kartico dobila. Moja tiha vprašanja, kaj je narobe z mojim računom, s poslovanjem s kartico... so se polegla - do naslednjega dne, ko sem na bencinskem servisu v Rovtah želela plačati s kartico, pa mi to ni uspelo. Nekaj dni kasneje sem poskusila z. njo plačati v eni od ljubljanskih trgovin. Trgovka me je prepričevala, da mora kartico obdržati, ker je blokirana. Preprosila sem jo, da mi kartico vrne, ker sem se z njo namenila na bankomat. Bankomat je kartico kajpak - požrl. Dobila sem jo čez teden dni v logaški poslovalnici NLB, kjer so mi pojasnili, da so prejšnjo kartico {Bog ve, kje je pristala) pozabili (!?) blokirati. Vsaj opravičili so se.
Po mesecu in pol (!!!!!) sem spet BA kartico in z njo lahko poslujem.
A drugo leto grem na poletne počitnice z dovolj denarja. Ne bi rada spet z zadržanim dihom stala pri bankomatu in trepetala, ali mi bo bankomat kartico spet požrl ali ne. Mi verjamete?! Gama
Ne nazadnje
Vandranja po svetu z Adoramusom
Logatec - Bem - Luzern - Neuchatel in nazaj
Takšni dnevi, ko smo skupaj skorajda dan in noč, lahko druščino še bolj poveže. Ko smo tako nekega večera pred spanjem skupaj klepetali, sta naša člana, zaljubljena do ušes in naprej, naznanila, da se poleti poročita... Ha!
Tik tak je bila pripravljena "zaročna dvorana", in ceremonija s petjem, hecem in pravo zaročno prisego je dolgo v noč zabavala cel zbor, zaročenca pa sta ob naši navdušenosti vadila svoj "DA" in si ta večer gotovo vtisnila v spomin.
V zadnjih dneh popotovanja smo kot udeleženci festivala imeli priložnost ogledati si razstavišča Expa, kjer sicer vstopnina znaša celih petnajst tisočakov. Bilo pa je kaj videti. Za ogled vseh petih razstavišč so potrebni najmanj trije dnevi; zaradi časovne stiske smo si ogledali le dvoje prizorišč. Na prvem so mogočne zgradbe, postavljene na vodi, tudi v obliki velikanske lesene krogle iz recikliranega lesa; predstavljajo človeštvo in opozarjajo na probleme, ki se vrstijo po svetu. S sodobno tehnologijo, svetlobnimi efekti, glasbeno podlago, robotiziranimi mehanizmi in izvirnostjo smo ostajali brez besed. Na enem izmed razstavišč je nekdo igral na orgle, kjer so se namesto piščali oglašali pralni stroji, sesalci in zobne ščetke, spet na drugem prostoru so barvni vodni curki čarali neverjetne oblike; pa na tretjem, kjer si se lahko v cyber svetu vživel v navidezno resničnost... Ce koga le zanese v Švico, naj poskusi vsaj na daleč pokukati tudi v Lxpo; gotovo bo presenečen.
Na festivalu v l.uzernu smo imeli priložnost prisluhniti različnim orkestrom in skupinam iz cele Evrope, med njimi nam ostajajo v spominu pihalci iz Švice pa rogisti, ki spominjajo na reklamo za švicarske bonbone, ali pa ruski orkester "Balalajka", ki nas je impresionira! s Kalinko in drugimi melodijami... Pa ogledi velikih mest, kot je Bern in stari Luzern, in še mnoge
prijetne, žgečkljive ali zaljubljene zgodbe, ki jih pevci gotovo ne bodo pozabili.
*****************
Na koncu še beseda zahvale dobrotnikom, brez katerih si takšnega dragega potovanja ne bi mogli privoščiti, še posebej Skladu republike Slovenije za kulturne dejavnosti in občini Logatec za finančno pomoč, Milanu (ircinerju, Slovencu, živečemu v Švici, za pomoč pri organizaciji, ter še mnogim drugim, ki so nas kakorkoli podprli pri prizadevanju, tla bi naš zbor predstavil 1 .ogatec in Slovenijo čim bolj dostojno. Verjamemo, da nam je to uspelo, in verjamemo, da bomo v
prihodnje doživeli še kaj tako prijetnega.
Do takrat ostajamo doma, da ponudimo tudi domačemu občinstvu del našega ustvarjanja. Junijski koncert jazzovske in gospel glasbe je za nami, naša nova zgoščenka vam je na voljo pri pevkah in pevcih. V začetku oktobra smo vas razveselili z radoživim domačim večerom
In pred nami so že novi načrti.
Janez C 'uk
P.s.: Pa pogumno kupite našo zgoščenko, zase, za prijatelje, za darilo.... da bomo tudi mi laže pokrili stroške, ki so nastali ob njeni pripravi.
Skoraj neverjetno
Prijetno sem bil presenečen oni dan, ko sem prišel domov. Dimnikar je opravljal svoje delo. Saj pa ni bilo. Kje so'.' Saj je že kar precej časa, kar se je nazadnje Ometalo, medlem pa smo tudi kurili. In počistili saje za dimnikarjem je bilo vselej delo, ki se ga ni gospodinja nikoli prav veselila. Še več, kar nekaj ljudi po/nam, ki so sami ometali dimnike in peči, češ bom manj pomazal, ker bom bolj pazil...
Pred odprto pečjo centralnega ogrevanja je stal črni mož - / nekaj sesalcu podobnega v rokah. Presenečenje je bilo še večje, ko sem dojel, da je v resnici odstranjeval saje, ne pa morda uporabljal kakega posebnega stroja /a bog ve kakšne nove meritve dimnih emisij. Ko sem mojstra neka] dni kasneje vprašal, če bo lak
način dela zdaj postal vsakdanji, mi je pritrdil.
Zagotovo bo poslej obisk dimnikarja pri hiši bolj priljubljen, kot je bil dolga lela, kar pomnim daleč. .lan Dirk
Ne nazadnje
Napovednik prireditev v novembru 2002
Nedelja, 3.11. 2002, ob 15. uri v Domu krajanov v Rovtah DOBRODELNI KONCERT KARITAS
»Vse kar hočete, da bi ljudje storili Vam, tudi Vi storite njim!«
Nastopajo učenci OŠ Rovte, Marija Kogovšek, Bratje Žakelj s harmonikami. Mojca Logar, Tone
Planinšek, ansambel Samokres, Stane Kcrin, Mešana cerkvena pevska zbora Rovte in Zavratec.
ansambel Dvojčici z Janezom, Otroški cerkveni pevski zbor...
Org.: Župnijska Karitas Rovte, info.: Hieronim Kavčič, tel.: 040 / 522 140.
Torek, 5.11. 2002, ob 19. uri v Knjižnici Logatec
POTOPISNO PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI: MORJE IN LJUBEZEN
Svetovna popotnica Milanka Lange Lipovec Org.: Knjižnica Logatec, info.: Alenka Furlan, tel.: 01/ 7541 722 SOBOTA, 9. 11. 2002, ob 20. uri v Narodnem domu v Logatcu Gledališki abonma
Miro Gavran: SEX, LAŽI & ŠTRUDELJ
Nastopajo: Zvezdana Mlakar, Matej Reeer, Violeta Tomič, Primož Bkart, Vito Rožej.
V izvedbi Špas teatra iz Mengša.
Org. in info: Občina Logatec, tel.: 01/759 06 08.
Torek, 12. 11. 2002. ob 17. uri v Narodnem domu v Logatcu
Otroški gledališki abonma
KOKOŠKA PETUNJA
v izvedbi lutkovne skupine Sirova luknjica.
Org. in info: DPOM Logatec, tel.: 01/7543 494
Sreda, 13.11. 2002, ob 17. uri v dvorani Glasbene šole Logatec
OKROGLA MIZA v mesecu boja proti drogam
PREREZ PREVENTIVNIH DEJAVNOSTI V OBČINI LOGATEC
Predstavitev možnosti za izboljšanje kvalitete življenja, namenjene posameznikom in družinam na lokalni ravni.
Org. in info: LAS Logatec, tcl.:01/759 06 72.
Četrtek, 14.11. 2002, ob 17. uri v jedilnici OŠ »8 talcev« Logatec
IZZIVI SODOBNEGA STARŠEVSTVA (Šola za starše)
3. srečanje: DRUŽINA KOT NAJPOMEMBNEJŠI DEJAVNIK PREPREČEVANJA ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG
Predavateljica mag. Barbara Čibej Žagar, univ dipl. psihologinja. Org. in info: LAS Logatec. tel.:01/759 06 72.
Sobota, 16. in 23. 11. 2002, ob 9.uri v Prešernovi dvorani Narodnega doma v Logatcu DELAVNICA ZA MAŽOREl NE SKUPINE
Org.: DMG Mažoretna skupina Logatec, info: Vera Tratnik, tel.: 041/416 108
Sobota, 23.11. 2002, ob 19.30 uri v POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev
LETNI KONCERT CERKVENEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA
Org.: ŠKD Vrh, info: Barbara Oblak, tel.: 031/652 273.
Sobota, 30. novembra 2002, ob 18. uri v Nrodneni domu
OB 30-1.ETNICI MAŽORI/I NE SKUPINE LOGATEC
Org. in info: DMG Mažoretna skupina   Vera Tratnik
DNEVNI NAPOVEDNIK PRIREDITEV
NA LOKALNI RADIJSKI POSTAJI ITR91.1 fm in 107,1 fin; www.ltr.net
V programu lahko pride do spremembe: prosimo za razumevanje. Podalke zbral: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Logatec Tržaška c. 13, 1370 LOGATEC, Tel.: 01/759 06 10e-mail: oi.lugatecMlsIkd.si
Družabne radosti med lickanjem
Hotenjski Veseli večer med starožitnostmi
Kulturno turistično društvo iz Hotedršice je v petek, 5. oktobra, ponovno pripravilo Veseli večer.
Jesenska opravila so kot nalašč za različna družabna srečanja. Že v starih časih so se družine srečevale ob prijetnih kmečkih opravilih. Eno izmed teh je bilo tudi lickanje ( slačenje, kožuhanje, beljenje...) koruze.
Prizadevni organizatorji so na sredo dvorane Prosvetnega doma pripeljali dovolj zrelih storžev koruze, pripravljenih na "slačenje". Ob prijetno zaokroženem večeru ni manjkalo kulturnega programa: plesnih točk, recitacij, pesmi in drugega.
Med mladimi, predvsem otroki, ki so v spremstvu staršev ta večer skorajda napolnili Prosvetni dom, smo pogrešali vse, ki skrbijo, da bi naša kmečka dediščina ne zamrla.
Kdor je želel, je ob spremstvu mentoric iz koruznih listov, storžev in zrnja lahko izdelal prelep izdelek v obliki cveta, košarice, kite ipd.
Kot posebnost večera pa je bilo vrtenje mize v mendrgi, ki pa bi morda potrebovala več "z energijo
nabitih" kmečkih gospodarjev.
Prijetno in zanimivo je bilo. Pridružite se nam drugo leto tudi vi.
S. Nagode
Tudi mrliška vežica bo
Marsikdo bo dejal spet obljube; volitve so pred nami. Ne, nisem se oglasil zaradi tega, ampak zbor krajanov naše krajevne skupnosti meje zavezal, da objavim v Logaških določene podatke o delu sveta krajevne skupnosti TABOR.
Spomnil bi na dva projekta, ki sta se reševala v preteklosti več kot dvajset let: obnova Zadružne poti in temeljita obnova Gorenjske ceste, ki se izvaja prav sedaj, in upam, če bo vreme dopustilo, da bodo dela končana še letos.
Pri gradnji mrliške vežice seje nekoliko zataknilo, pa tudi ta projekt se odvija, čeprav zelo počasi. Letos je bilo zanjo v proračunu občine 15.000.000 SIT. zataknilo pa seje pri pridobivanju potrebnih zemljišč, ampak tudi to se dobro rešuje. V naslednjem letu bo možno projekl nadaljevati, seveda, če bo politična volja in denar za začeto gradnjo. Nasploh so bile težave pri asfaltiranju nekaterih ulic in cest prav pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč ali mejašev, zaradi tega je ostala pienekatera želja po asfaltu še neuresničena. Prav zato se lahko zgodi, da bo zaradi težav z lastniki zemljišča ob Gorenjski cesti, ki se prav v leni času obnavlja, narejeno vse, kar je treba vgraditi pod asfalt, da pa ne moč zgraditi pločnika. Če pa ne ho mogoče vsaj po eni strani cestišča narediti pločnika, se bojim, da bo ta cesta ostala še lep čas nevarna za pešce. Pločnik je možno /graditi prav po celi dolžini, čc bodo lastniki to dovolili. Lahko pa nastane problem prav ob tistih zemljiščih, kjer je bil lastnik ali solastnik najbolj glasen, da potrebujemo na Gorenjski cesti tudi pločnik.
Ob tej priložnosti bi se prav vsem rad zahvalil v svojem imenu in v imenu svata krajevne skupnosti TABOR za sodelovanje in razumevanje takih in drugačnih težav, ki smo jih Vam naredili v lem štiriletnem času.
Frane Rudolf, predsednik KS Tabor
Ne nazadnje
ZAHVALA
Bolezen in trpljenje si prestala, v grobu zdaj boš mirno spala. Odšla si tja, kjer ni gorja, kjer upanje ti večnost da.
Frančiška Pečenik
13.9. 1921 -28. 8.2002
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste z nami delili žalost in bolečino, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala vsemu osebju Doma Marije in Marte ter dr. Jožetu Skvarči. Hvala oddelku splošne kirurgije, posebno dr. prim. Cirilu Trillcrju in sestri Magdi. Lepa hvala župniku Janezu Komaparetu za pogrebno slovesnost, kvartetu Raskovec, pogrebnemu zavodu Menart in vsem in vsakemu posebej   Bog povrni.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Dragi Janko, se spomniš, ko ti je bilo takrat, za 50.
rojstni dan, napisanih nekaj besed.
Tistih takrat nisi želel slišati, teh tukaj ne moreš...
Tu, na papirju zdaj zdijo - zlite nanj čakajo, da se vrneš
spet z enega svojih izletov...
A videti je, da te tokrat ne bo več nazaj...
Zato bodo besede same poletele k tebi - tja, kamor te je zanesel piš hladnega jesenskega ig vetra, kije zapihal tako iznenada in ^^^^^L      - tako zgodaj...
'' Nič nas ni vprašal, ta veter, o, ne! Kar iztrgal te je, nam, tvojim sorodnikom in prijateljem, ki smo morda šele sedaj spoznali, kako radi smo te imeli.
Janko, bodi in ostani srečen, kjerkoli že si, želimo ti tvoji vsi. Janko Merlak
Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in izpeljavi pogrebne slovesnosti. Hvala vsem, ki ste našega Janka v tako velikem številu pospremili na njegovem zadnjem potovanju. Posebej pa hvala podjetju Petrol, d.d., Ljubljana in Jankovim najožjim sodelavcem.
Žalujoči domači.
ZAHVALA
Sele po smrti pride praznik, ko homo uživali, kar smo si zaslužili.
Ob smrti moža, očeta, tasta, starega očeta in brata
J ANK/, A NAGODKTA
(Janezov Ivan) ♦30.4.1927 * 6.10.2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja. Zahvala vsem, ki sle se v tako velikem številu poslovili od očeta Janeza in /. nami delili žalost ter bolečino. Posebna zahvala Zdravstvenemu domu Logatec, patronažni sestri Urški in zdravnici dr. Darji Likar ter sestri Heleni za nesebično pomoč med njegovo boleznijo. Hvala vsem gasilcem, posebno pa gasilskemu društvu Gorenji Logatec in predsedniku društva za poslovilni govor ob grobu. Hvala tudi sosedoma Ivanki in Rudiju.
Iskrena hvala župnikoma Janezu Sclanu in Jožetu Požarju za opravljeno mašo in pogrebni obred, pevcem Pomladnega kvinteta, cerkvenim pevcem in Irobilnemu kvartetu. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Menart za organizacijo pogreba in vsem darovalcem za maše, /a obnovo orgel, cvetje in sveče. Žalujoči vsi njegovi
o
štA
ZAHVALA
Nikoli ne boš velik. Tam nekje vmes se je ustavil čas zate. In zame.
BORUT V
Obrnilo se je leto. V njem ni bilo več mojega Boruta. Ostali so mi le spomini in neskončna praznimi.
Vsem, ki sle imeli Boruta radi in mi stali ob strani že preti letom, se iskreno zahvaljujem za tople besede podpopre, za sveče in cvetje.
Borut, še vedno si z mano.
MAMI JASNA
Ne nazadnje
Srečanje odseljencev
Zadnjo soboto v avgustu je bilo na kmetiji pri Tumletu v Žibršah že sedmo srečanje žibrških odseljencev, tistih, ki so nekoč živeli v Žibršah, pa so se zaradi takih ali drugačnih razlogov preselili drugam. Če bi se srečanja udeležili vsi odseljenci, bi jih bilo mnogo več kot sedanjih domačinov. Včasih so bile tu družine s številnimi otroki, ki so se kasneje razselile.
Lojzetovemu vabilu na ples seje odzval tudi 80-letni Frane Dolenc. Foto: B. Rupnik
Na letošnjem srečanju so se oblikovala omizja Skrotnikovih, Šparovcovih, Oglarjevih... in mnogih posameznikov.
Skoraj gotovo najdaljšo pot od domaje opravil Franc Dolenc, kije pri dvajsetih letih odšel v partizane, se bojeval na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem, po koncu vojne odšel v Beograd, se vrnil v Slovenijo, kjer je s svojo vojaško enoto skrbel za varnost meja, služboval vsepovsod po Jugoslaviji. Danes pa se upokojen vrača v svojo počitniško hišico v njemu dragih Žibršah.
Organizatorja srečanja Vinko in Mici Korenč-Tumletova sta bila vesela lepega vremena in številnih gostov. Branko Rupnik
Zadovoljnih in iskrivih oči.
Na otroškem igrišču, ki sta ga ob Narodnem domu otvoritvenega 27. septembra 2002 namenila otrokom logaški župan in predstavnik poslovnega sistema Mercator, je takšen živ žav, če je le vreme dovolj primerno.
Ljubiteljem plesa
Javni sklad za kulturne dejavnosti Območna izpostava Logatec organizira v sodelovanju s Plesno šolo Urška iz Ljubljane plesni tečaj za odrasle nad 30 let. Ta bo
vseboval osnovne korake standard, latino in swing plesov (valček, foxtrot, polka, tango, čačača, samba, rumba, jive...). Tečaj bo obsegal osem vaj v novembru in decembru 2002 po dve uri na teden v Kulturnem domu Tabor v Gorenjem Logatcu. Okvirna cena tečaja je 10.000 tolarjev na osebo (odvisno od števila prijavljenih). Na tečaj lepo vabljeni vsi ljubitelji plesa, začetniki in vsi, ki ste osnovne korake že pozabili! Informacije in prijave zbiramo do 10. novembra 2002 na naslov: JSKD OI LOGATEC, Tržaška c. 13 1370 Logatec, tel.: 01/759 06 10, e-mail: oi.logatec@slkd.si
PRIJAVNICA ZA PLESNI TEČAJ
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; oblikovalec Goran Rupnik; tisk: Grafika Graccr, d.o.o., Celje; izdano 3400 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600.
Vodnjak pa čaka in čaka na svojo postavitev.
Foto: M. Tršar
X I
Čloi*ek hi mislil, du se na pokopališču ukvarjajo le z ohlajenim pepelom!?
l-oio: M. Tršar
Ste že kdaj'doživeli, da bi kdo prepovedoval gledanje dreves?!
Foto; N. Ma
Volitve
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA ZUPANA
SMOLE JANEZ, Rojen 21.6.1936, v Logatcu, po izobrazbi kmetijski tehnik
Rodil sem se v Gorenjem Logatcu, s šolanjem pričel leta 1942 , ravno tako v Logatcu. Po smrti matere leta 1944, ustreljena, sem nadaljeval šolanje v Ljubljani. Oče mi je umrl 1939. V Ljubljani sem bil deležen vseh povojnih internatskih blagodati od »marijanišča« do »DIC-a«. Po končani nižji gimnaziji sem končal šolanje v Mariboru na srednji tehnični kmetijski šoli in leta 1955 diplomiral. Od tega leta sem bil deloma na praksi v Švici in pri podjetju Slovenijavino v Ljubljani. V tem času sem študiral tudi agronomijo, veterino in pravo, vendar študija nisem končal. Po odsluženi vojaščini sem dobil prvo zaposlitev pri Slovenijavinu, nato me je pot peljala k podjetju Dalmacijavino, kjer sem vodil poslovanje slovenske podružnice. Leta 1973 sem na predlog Logatčanov sprejel delo sekretarja OK SZDL Logatec, terjo zaradi nestrinjanja s takratno partijsko politiko tudi pred iztekom mandata zapustil in tako v leti 1977 prevzel vodenje del. Skupnosti SIS družbenih dejavnosti v Občini Logatec, področja izobraževanja, otroškega varstva, sociale , športa, šolstva in znanosti. Istočasno sem vodil tudi vse posle za sklad za izgradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov v občini. Delo sem nadaljeval v Petrolovem gostinstvu, Lesnini ter ()Z, Notranjka, ter se nato upokojil. V času svojega delovanja v Logatcu sem bil 14 let predsednik krajevne skupnosti Tabor, ter v teh letih vodil
obnovo kulturnega doma, infrastrukture in ostalih investicij, ki so bile opravljena s sredstvi krajanov. Leta 1989 sem bil kandidat liste LDS za državnozborske volitve. Prepričan sem, da sem skozi svoje dosedanje delo spoznal ustroj državne uprave in lokalne samouprave, ter njenih zagat, da bom lahko uspešno vodil občino. Moje zavzemanje je usmerjeno v razreševanje tistih temeljnih vprašanj, ki zadevajo občana pri uveljavljanju njemu zagotovljenih ustavnih pravic in dolžnosti, za prijazno in ustrežljivo upravo, vendar v okvirih zakonitosti. Zavzemal se bom:
za hitrejši razvoj obrti in podjetništva zasnovanega na osebni iniciativi, ob aktivni pomoči lokalne skupnosti
za hitrejšo posodobitev komunalne opreme v celotni občini
za dokončno rešitev vprašanj, ki so predmet neprestane kritike v KS Naklo za večjo prometno varnost vseh , še posebej najmlajših z iskanjem možnosti za izgradnjo primerne obvoznice
za odpravo akutnega problema parkiranja , še posebej ob stanovanjskih blokih za razvoj športa in kulture v vseh delih naše občine za brezpogojno obnovo Kulturnega doma in športnega parka
za kmete, ki bodo po vstopu v EU imeli take dopolnilne dejavnosti, da jim bodo zagotavljale dostojno življenje
za uveljavljanje intelektualnega bogastva mladih, pri nadaljnem razvoju občine za povezovanje in ne za izločanje na osnovi političnih ali svetovnonazorskih prepričanj
Nenavsezadnje sem mož dejanj, kajti samo ta štejejo in človeka umeščajo v družbi sokrajanov- občanov.
Spoštovane volilke, spoštovani volilci,
lokalne volitve so vedno znamenje bližine. Ne toliko oddaljenih ciljev in daljnosežnih načrtov, temveč predvsem izbire tistih kandidatov in kandidatk, ki so večini med vami najbližji. S čim in s kom si Liberalna demokracija Slovenije v letu 2002 upa računati na vaše zaupanje? S tem, da smo zelo blizu našemu temeljnemu strateškemu cilju, ki smo si ga po osamosvojitvi postavili: polnopravnemu članstvu Slovenije in vseh naših državljanov v Evropski uniji. Kar naenkrat ne bomo več kandidati, temveč polnopravni partnerji gospodarsko najmočnejše svetovne združbe naprednih držav in svobodnih posameznikov in posameznic. A ozrite se bližje, okrog sebe, po vašem kraju: ali se živi bolje, kot seje živelo še pred nekaj leti? Kako je s stanovanji, kako s službo, kako s šolo in kako s prometom? Slovenija je po vseh ekonomskih kazalcih na samem vrhu tranzicijskih držav, primer, ki ga pogosto dajejo za zgled. Najboljši odgovor na to, koliko se s tem strinjate v vašem okolju, bo vaš glas na volitvah.
O
Volitve
Želimo nadaljevati z našim strpnim in strokovnim prispevkom tako v občinskem svetu, kakor v svetih krajevnih skupnosti. Pripravljeni smo sodelovati s strankami in posamezniki na osnovi argumentov in poštenega dogovora. Tvorno sodelovanje in usklajevanje dela med županom, občinskim svetom in krajevnimi skupnostmi je nujen pogoj za hitrejši razvoj občine.
V prihajajočem mandatu si bomo prizadevali za
nadaljevanje začetih projektov in zastavljenih smeri razvoja, uravnotežen razvoj občine kot celote, ustvarjanje pogojev za razvoj gospodarstva in podjetništva, zagotovitev prostorskih pogojev za delovanje osnovnih šol, prenovo Narodnega doma s knjižnico,
zagotovitev prostorskih in drugih pogojev za delovanje mladih,
izgradnjo športno-rekreacijskega centra Sekirica,
ureditev večnamenske dvorane v Hotedršici,
okolju prijazno občino in urejeno komunalno infrastrukturo,
izboljšanje prometne infrastrukture in povečanje števila parkirišč,
celovito ureditev mestnega jedra,
tvorno sodelovanje z državnimi organi,
učinkovito gospodarjenje s premoženjem občine,
odgovorno in zakonito delovanje občinske uprave
KANDIDATI LDS ZA OBČINSKI SVET
1. VOLILNA ENOTA
L   Boris Hodnik,
roj. 1955, univ.dipl.oec, Ulica OF 4, Logatec
2. Franc Godina, roj. 1936, univ.dipl.inž., Poštni vrl 12, Logatec
3. Franc Verbič, roj. 1929, železničar, Jačka 40, Logatec
4. Vinko Mihevc, roj. 1952, slikopleskar. Notranjska 28, Logatec
5. Miha Ferjančič, roj. 1959, elektroinstalater, Naz.orjcva 3, Logatec
2. VOLILNA ENOTA
L   Janez Smole,
roj. 1936, kmetijski tehnik, Hrib 1, Logatec
2. Aleksander Česnik, roj. 1962, avtomehanik, Planjave 2, Logatec
3. Janez Petek, roj. 1945, grafik. Tabor 16, Logatec
4. Robert Rudolf, roj. 1977, mizar. Tržaška 117, Logatec
3. VOLILNA ENOTA
1. Metka Rupnik,
roj. 1954, univ. dipl. pedagoginja, Hotedršica 34A, llotedršica
2. Jakob Kokalj, roj 1952, magister, Rovte 89A, Rovte
3. Franc Nagode, roj. 1952, strojni tehnik, llotedršica 82A, llotedršica
4. Saša Markoja, roj. 1978, natakarica, llotedršica 132, Hotedršica
Ker mi je blizu
Logatec,
sem za
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
Volitve
PREDSTAVITEV KANDIDATKE ZA ŽUPANJO
Spoštovane volilke in volilci,
Naj vam predstavim, zakaj sem se odločila za kandidaturo za županjo
Ko spremljam razvoj Logatca v obdobju 12 let, ugotavljam, da seje sicer veliko naredilo, da pa je še veliko projektov, ki so osnovnega pomena za kvalitetno življenje občanov ostalo nerešenih.Kar nekaj od njih gotovo ni povezanih z. velikimi finančnimi sredstvi. Naj navedem samo nekaj primerov.
Vsi vemo, kako pomembna je zdrava pitna voda. Kljub temu je sanacija vodovoda šc vedno na pol poti. Hnako se dogaja z avtobusnim postajališčem. Ureditev razsvetljave v posameznih delih Logatca je bila zajeta v skoraj vseh dosedanjih proračunih, pa se šc vedno ni realizirala na celotnem območju. Vedno se nekje zatakne, ali stopi v ospredje nov projekt. V ostalih predelih Logatca so problemi voda in vodovod, asfaltiranje cest, ureditev avtobusnih postajališč, itd. V Taboru se problem Gorenjske ceste vleče že vrsto let.Že dolgo vemo, da bo potrebno pridobiti nove prostore za obstoječe šole, da bodo pripravljene na 9- letno šolanje, pa vendar se obnašamo, kot da ta problem ne obstaja, 'tržaška cesta in njena prometna ureditev je problem, ki sc prav tako vleče skozi omenjeno obdobje. Vem,da je to cesta, ki je v državni pristojnosti, pa bi kljub temu morala imeti prednost pred novogradnjo, kot na primer pri Obrtni coni Zapolje. V Rovtah je pereč problem kanalizacije, ki tudi ni od danes,V Logatcu pa je nujna čistilna naprava. Pa izgled in urejenost Logatca, ki je samo spalno naselje. Kaj bo s kulturnim domom, ki ga obnavljamo že vsaj 6 let, je pa osnova za kulturno višjo raven Logatca in za lažje delovanje kulturnih društev. In nenazadnje, občani upravičeno pričakujemo korekten, pošten odnos vseh uslužbencev občinske uprave v stiku z občani in enake pravice, kot so zapisane v zakonu. Torej pravila igre so znana le upoštevati jih je potreba za vse občane enako.
Vse to in še marsikaj meje spodbudilo, da kandidiram za županjo in skupaj z vami, občani, uresničim vse tisto, kar je najpomembnejše za nas občane, da pridobimo na kvaliteti življenja, seveda s sredstvi, ki so na voljo in z novimi viri, manj ali pa skoraj nič s stalnim povečevanjem taks, pristojbin, prispevkov itd. Kako vidim delovanje občine
Po mojem osebnem prepričanju je najpomembnejša naloga župana, da ima vizijo, posluh za ljudi in njihove probleme, da ima korekten odnos do vseh občanov, je sposoben skupaj s sveti krajevnih skupnostmi doseči sporazum o prednostnih nalogah po posameznih krajevnih skupnostih in deluje v okviru finančnih zmogljivosti občine. Krajevna skupnost mora sodelovati skozi celoten mandat in ne samo ob sprejemanju proračuna, ko šteje zlasti, kdo je bolj priljubljen pri županu in ima nanj večji vpliv.
Tako pripravljeno strategijo razvoja za obdobje 4-letnega mandata sprejme občinski svet, ki pa mora odločati razsodno, v skladu s finančnimi zmogljivostmi občine,konstuktivnimi predlogi v imenu in v dobrobit vseh občanov. Ko so prednostne liste določene in finančno ovrednoteni posamezni projekti, pa župan pripravi proračun na osnovi prednostne liste projektov, ki so bili potrjeni v strategiji.Občinski svet je tisti organ, ki končno odloči o proračunu za tekoče leto. Seveda pa se ti predstavniki morajo zavedati, da so izvoljeni in morajo svojo nalogo korektno opraviti. Prav sposobnost usklajevanja skozi razpravo, kjer več glav več ve, je pomembna naloga svetnika in ne samo slepo potrjevanje.Projekti, sprejeti v proračunu, morajo odražati želje in potrebe večine,ki prebiva na območju krajevne skupnosti- ne samo potrebe posameznikov. Socialdemokrati smo tak način vedno zagovarjali, dajali pobude in predloge.Sodelovali smo pri pomembnih odločitvah, kot so graditev Doma za ostarele. Večnamenske športne dvorane, vodovodov, kanalizacije, asfaltiranje in ostale projekte, ki so pomembni za nas vse. Zelo težko pa smo projekte uspeli rcalizirati(vodovod Kamcnikov grič-Vehrše-Piklee) glede na moč, ki smo jo v svetu predstavljali. Pri elementarnih nesrečah smo se vedno zavzemali, da se posameznikom namenijo sredstva za sanacijo. Nekaj predlogov je tako bilo kljub temu sprejetih. Kako vidim razvoj v prihodnjem mandatu Logatec se mora razvijati v dobro vseh, ne samo ozkih interesov posameznikov.Urediti je potrebno, kar je bilo v preteklosti obljubljenega in sodi v osnovno potrebe občanov
Volitve
torej je v skladu s prednostnimi nalogami in v skladu s finančnimi zmogljivostmi.Poskrbeti moramo za programe mladih, za starejše občane,socialno ogrožene mlade družine, vzpodbujati podjetništvo-samozaposlitve in obogatiti kulturno življenje v Logatcu.
Veliki projekti so v skladu z dolgoročnim razvojem možni in upravičeni, ko so zagotovljena sredstva, vendar ne na račun obstoječih primarnih potreb občine, in ko ekonomske študije pokažejo na gospodarno in družbeno upravičenost. Vsekakor občina ne more več vlagati kot pridobiti, to pa so delovna mesta, dohodek od pristojbin, prispevkov itd. To pa je tisti podatek, ki opravičuje gradnjo velikih projektov. Veliko nalog je še pred nami,sredstev je malo, zato moramo obstoječe racionalno uporabiti. Zavedam se, daje prihodnji proračun z rezervacijami že obremenjen in, daje verjetno kar precej sredstev iz prihodnjega proračuna že namensko razporejenih, za kar ni zakonske podlage. Prepričana sem, da pomenijo kar velik vir dohodka občine tudi sredstva spremembe namembnosti zemljišč in
predkupne pravice zemljišč,ki se jih da z gospodarnim pristopom pridobiti.Tu vse prepogosto v ospredje stopi interes posameznikov, ki imajo moč in vpliv in delujejo v ozadju. Zagotavljam vam,da bo razvoj, če bom z vašo pomočjo izvoljena, šel v smeri enakomernega razvoja za vse ne samo za peščico izbranih.
Ko se boste odločali, komu zaupati svoj glas, se vprašajte, ali so tisti, ki so do danes krojili podobo naše občine za kakovost vašega življenja, ustvarili boljše življenske pogoje, ali pa so več obljubljali kot naredili.
Zato vas vabim, da se v nedeljo 10. novembra udeležite volitev in mi zaupate vaš glas.
SDS ko voliš zase.
Kandidatka za županjo Ladka Furlan
Najpomembnejša naloga občinskega svetnika je, da posreduje mišljenja in zahteve občanov v občinski svet. Konstruktivno sodelovanje v razpravah prinaša pozitivne rezultate, neaktivnost pa pomeni le potrjevanje predlaganih skclpov, ki največkrat predstavljajo privilegije za posameznike, oziroma vladajočo nomenklaturo. Zato mislim, se de občinski svetnik ne sme podrejati vplivom, ki prihajajo od nekaterih ljudi ali aktualne politike, ampak se mora zavzemati za stališča, ki koristijo večini občanov, zaščiti pa tudi posameznika, če se posega v njegovo integriteto.
Matjaž Kete
Prihodnost kmetijstva vidimo v naravi prijaznem kmetijstvu. S tem bi dosegli ne le obdelanosl zemljišč s težjimi pogoji pridelave in ohranitev naravne dediščine, ampak tudi kakovostno hrano. Torej čisto in urejeno okolje in zdrava hrana.
Mitja Ostennan
Omogočimo mladini lepšo prihodnost!
V Logatcu je potrebno nuditi otrokom in predvsem mladini več skupnih delavnic in dejavnosti, kamor bi se lahko vključevali v popoldanskem in večernem času.
Preženimo strah in obup v očeh mladih - zašije naj sonce upanja in sreče danes.
Milan Oblak
Koz. kandidatka za svetnico na listi SDS na logaškem podeželju se bom zavzemala za pravično razdelitev proračunskih sredstev Občine Logatec. Ker pa je teh sredstev vedno premalo za zadovoljitev vseh potreb v posameznih KS, se bom po svojih močeh in ob pomoči SDS trudila, da ne bi logaško podeželje v razvoju zaostajalo za Logatcem. Vsem volilcem pa se že vnaprej zahvaljujem za glas namenjen Socialdemokratski stranki.
Ivana Merlak
Kandidiram za člana občinskega sveta, ker želim za mlade nekaj narediti. Zavzemal se bom za programe, ki bi nam mladim zapolnili prosti čas. Mladi potrebujemo prostor za družabna srečanja. Pomoč pri organiziranju koncertov in kulturnih prireditev in rekreativnih dejavnostih. Rešitev vidim v vzpostavitvi mladinskega centra. V občinskem svetu nameravam aktivno sodelovati pri reševanju vseh problemov za pozitiven razvoj Logatca.
Tadej Grom
Zavzemal se bom za gospodarstvo, okolje, okolje v katerem živimo, in za čisto pitno vodo.
luli Lamovšek
Volitve
LISTA KANDIDATOV ZA OBČINSKI SVET
Volilna enota 1:
Ladislava Furlan gim. maturant
C)
t
t
Milan Kune stroj, ključav.
Matjaž Kete grafični inženir
Avguština Škrlj upokojenka
Edi Lamovšek gostinski tehnik
	'C* I	
i		h
Tadej Grom		Sabina Urbas
študent gozdarstva		univ. dipl. politolog
Pavla Kralj upokojenka
Frančiška Bogataj upokojenka
Zvone Jerina upokojenec
Branko Maček gozdarski tehnik
Volilna enota 2:
Mitja Osterman veterinarski tehnik
Volilna enota
Štefan Novak kmet
Ivanka Merlak knji/nicar
Janez Podobnik voznik
A.
Bojan Oblak trgovec
Andrej Pečkaj kmet
iS
Peter ('igale električar
Marjan Mivšck kmet
VSAK ČLOVEK JE NAJPOMEMBNEJŠI!
Andrej Kutnar trgovec
Iztok Tomazin elektrotehnik
SDS
Volitve
Nova Slovenija
Krščanska ljudska stranka
PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA ŽUPANA
občanov. V naših predvolilnih besedah za složnejše sodelovanje in odločanje želimo, da bodo naši svetniki aktivno vstopili in vas pridobili ne samo za našo izvolitev, temveč tudi za vse akcije, ki jih bo potrebno izvesti.
Naše vodilno geslo " KJER JE VOLJA - JE POT " pa ne temelji le na željah, ki so jih izrazili predsedniki Krajevnih skupnosti, ampak na širokem iskanju tistih možnosti za dodatno financiranje in izvedbo projektov. Prav zaradi tega vzroka sem se odločil, da sodelujem pri volitvah, ker menim, da imam kar nekaj zamisli, ki jih bomo izpeljali ne samo z vami, ampak v sodelovanju naših podjetnikov, ('as odločitve je pred vami in menim, da bom vaše zaupanje tudi upravičil.
Kandidat za župana Vladislav PUC
ČASI SE SPREMINJAJO - IN Ml Z NJIMI !
Nova Slovenija - Krščansko ljudska stranka je bila v Logatcu ustanovljena šele septembra leta 2000
po ocepilvi dela krščanskih demokratov od Ljudske stranke. Do ocepitve je prišlo zaradi različnih stališč med SDS , Krščanskimi demokrati in Ljudsko stranko. Čeprav se je marsikomu dozdevalo, da odcepitev ni bila vmesna pa se v sedanjosti vse bolj kaže, da sprejeto geslo stranke " BESEDA VELJA " odseva našo usmerjenost inpot v bodočnost. Na osnovi dane besede se lahko uresničijo načrtovani cilji in zamisli, predlogi in hotenja. Če ta ni mišljena resno, ostane zgolj pri besedah. Lahko so besede in prepričevanja takšna ali drugačna, če ni dejanj je poznejše razočaranje še večje.
Nekaj teh razočaranj so doživeli tudi poslanci in svetniki Krščanskih demokratov, ki so pričakovali večjo pozornost in uspešno sodelovanje z Ljudsko stranko. Odstavek danes sostališča vseh strank zlasti na zunanjem političnem področju dokaj enaka, vsak pa vidi svojo pot in vsakdo pač smatra, daje njihova pot edino pravilna.Naša stranka v občinskem merilu smatra, daje potrebno za uresničenje želenih ciljev potrebno združevanje vseh političnih sil in gospodarskih organizacij za dosegi) naših skupnih ciljev. To pa pomeni ustvariti takšno gospodarstvo, katerem bo imel vsakdo možnost uspeha in jasno zavest odgovornega prispevanja. To pa seveda zahteva tudi odgovornost za sprejete odločitve.
Gospodarstvo, zgrajeno na svobodni podjetniški pobudi, ki deluje v sklapu Z resnično in ne samo na papirju, obstoječo pravno državoje edino merilo, na katerem bomo ustvarili vzdušnje in naraščajoče prepričanje, daje ustvarjalnost, iznajdljivost, marljivost in tveganje nagrajeno.
Naše geslo ponazarja stri zastavljene projekte in dn
Vladislav PUC, rojen 20. II. 1941, upokojen podjetnik, od leta 1990 do 1992 je bil poslanec v državnem zboru, od leta 1990 do 1994 pa je bil predsednik občinskega izvršnega sveta.
>Tri mandate je bil predsednik občinske Obrtne zbornice, četrti mandat pa je bil v vodstvu Obrtne zbornice Slovenije.
nljenja, da v resnici izpeljemo ^e naloge v zadovoljstvo vseh
ODLOČANJE PRIBLIŽATI LJUDEM
zelja izražena v Logaških novicah, kaj ta čas najbolj tišči predsednike svetov Krajevnih skupnosti, je dovolj za celo mandatno obdobje. Zamisel našega dela pa temelji na predpostavki, da bi na zboru krajanov in z. razgovori z vami našli najboljše rešitve in nato sestavili prednostni vrstni red posameznih akcij. Vendar kakršno koli akcijo bi zastavili, bi morali vsporedno rešili vsa vprašanja, ki zagotavljajo, da v bližnji bodočnosti ne bi bilo ponovnih del razkopavam'a cestišč m dopolnjevanja projektov. Pri tem našo stranko vodijo usmeritve " KAJ IN ZAKAJ " nasj bi določena aktivnost imela prednost in kdo jo bo izvajal. Pri tem bo vsebina pogodb imela odločujočo vlogo.Ne moremo si namreč privoščiti naknadnih In nedefiniranih stroškov. Menimo tudi.
Volitve
da bi morali biti vsaj v primerih, ko se izvajajo krajevne investicije v igri predvsem domačini ozoroma obrtna ali podjetniška združenja. Ta naj bi prevzela tudi čimvečji obseg zastavljene investicije. Do izvedbe moramo biti tudi kritični, saj ni vseeno, kako in ščim je bo izvajalec izpeljal. Najpomembnejšo vlogo pri tem pa bo še vedno igral denar.
Pota do denarja, združevanja sredstev in racionalizacij bodo prav gotovo temeljila na delovanju LOKALNEGA RAZVOJNEGA CENTRA, katerega ustanovitev bo naša prva naloga.
V sedanji proračunski delitvi menim, da bo najprej potrebno dokončati obstoječe projekte in v večji meri oživiti življenje v samem Logatcu. V ta nemen bo vsekakor potrebno vložiti več sredstev za kulturo in telesno kulturo. V vsaki krajevni skupnosti se borno tako morali vprašati, kako zastaviti posamezno akcijo, kako pridobiti za sodelovanje tudi tiste, ki imajo drugačen interes. Vsekakor si želimo, da nas v naših interesih podprete in pričakujemo vaš glas tako meni osebno, kot našim kandidatom za svetnike.
ZA SLOŽNEJŠE SODELOVANJE
Sedanji župan g. Janez NAGODE ima še kako prav, ko na zadnji slavnostni seji občinskega sveta ob občinskem prazniku trdi, da bo mnogo stvari Se potrebno urediti. To je verjetno tudi želja vseh županskih kandidatov. Kdor koli bo že izvoljen, bo imel na razpolago sredstva iz proračuna iz katerega pa bo moral pokriti obveznosti do zdravstva, šolstva, kulture, telesne kulture in podobno, skratka, postavke, ki jih je obvezno pokriti. Običajno zato za obširne programe krajevnih skupnosti ostane vedno premalo denarja, v kaj naj se usmerijo razpoložljiva sredstva je vedno aktualno vprašanje, ki si ga v stranki zamišljamo nekoliko drugače in seveda širše, (e bodo interesi strank kolikor toliko identičnim, toliko bolje, kajti drži tudi županova trditev, da bi bilo težko izpeljati, kar je izgrajenega, če ne bi bilo dobrega sodelovanja in prizadevanja vseh, ki so bili zato tudi zadolženi; občinski svetniki, občinska uprava in drugi sodelavci, predsedniki krajevnih skupnosti in vsi občani. Tudi naša stranka pričakuje v primeru vililne zmage plodno sodelovanje vseh,ki lahko kakor koli pripomorejo k načrtovanim rezultatom v korist celotne občine. Seveda pa so načini, kako doseči čiinboljši rezultat z danimi ali dodatnimi sredstvi odvisni prav od strokovne garniture v občini. Zato nameravamo najprej v večji men angažirati podjetnike in ustvariti LOKALNI RAZVOJNI CENTER, v katerem bi lahko udejanili ideje tako za gospodarsko rast kot tudi za posamezne projekte. Več pozornosti nameravamo posvetiti tudi spodbujanju REGIONALNEGA RAZVOJA in poleg tega izvesti decentralizacijo služb in društev na posameznih področij. S predvideno decentralizacijo želimo doseči večjo učinkovitost ne samo v oranizaciji in strokovnih prijemih ampak tudi večjo pripadnost ljudi na posameznem področju. Kaj vse moramo še pripeljati v Logatec, pa je odvisno od naše skupne volje inprizadevnosti.
BREZ RAZKORAKA Ml D /KITAMI IN MOŽNOSTMI
Z VASO POMOČJO, »RACI VOLILCI, BOMO V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IZVEDLI
V Gornjem Logatcu:
v Dolenjem Logatcu:
v Rovlah
v I lotedršiei :
V I a/e laskoviei
na Medvedjem brdu
v Log-Zaplani
na Vrhu Sv Treh Kraljev
- trasiranje nove ceste za peskokop,
- izgradnja mrliške vežice,
- poživili homo grajsko okolje,
- poživili »staro sodnijo;
- gradili bomo socialna stanovanja
- uredili mestno jedro,
- dogradili športni park na Sekirici,
- zgradili novo čistilno napravo, nadaljevali investicije v teku;
- dom /a ostarele krajane,
- vrtec,
našli bomo rešitev za prazne prostore Alpine,
- dokončali infrastrukturo;
- uredili lastništvo zadružnega doma in njegovo premovo,
- ohranili pošto,
- rešili problem kulturnega doma,
- izpeljali izgradnjo športnega prostora pri osnovni šoli,
- uredili z lastniki nogometno igrišče,
- vspostavili novo obrtno cono,
- uredili infrastrukturo z ustrezno razpeljavo vode, javno razsvetljavo in podobno; -CRPOV
- odkupili ponovno mežnijo pri cerkvi Sv. Mihaela, urejali naprej infrastrukturo in cesto z javno razsvetljavo;
- vspostavili dejavnost zadružnega doma. nadaljevali / izgradnjo infrastrukture in ceste;
- obnovili bomo staro šolo, dopoljevali infrastrukturo;
- dopoljevali infrastrukturo.
Volitve
LISTA KANDIDATOV ZA OBČINSKI SVET
Volilna enota 1:
1. Vladislav PUC
rojen: 20. II. 1941 Pavšičeva 2, Logatec poklic: strojni delovodja zaposlen: upokojenec
2. Jakob KOKALJ
rojen: 15. 07. 1976 Vilharjeva 5, Logatec poklic: univ. dipl. inž. str. zaposlen: projektant
f j
6. Andrej GROM
rojen: 20. 08. 1966 Nova vas 6, Logatec poklic: mizar zaposlen: obrtnik
7. Mirko PIVK
rojen: 12. 10. 1959 Pavšičeva 32, Logatec poklic: trgovski vodja zaposlen: samostojni podjetnik
1
/
11. Ignac MODRIJAN
rojen: 16. 05. 1939 Rovtarska 35, Logatec poklic: dr. stomatolog, zaposlen: upokojenec
3. Janez. JERINA
rojen: 26. 04. 1941 Stara cesta 73, Logatec poklic: univ. dipl. grad. zaposlen: upokojenec
8. Janez NAGODE
rojen: 16. 10. 1043 Tržaška e. 64, Logatec poklic: mizar zaposlen: samostojni podjetnik
^ 4. Jože URBANČIČ
J*m^^± rojen: 22. 04. 1947
\f Notranjska 62, Logatec
\        poklic: dipl. univ. iur. , ~ /anoslen: direktor
f I
4. Jože URBANČIČ '). Andrej PIVK
rojen: 26. 12. 1070 Stara cesta 30, Logatec poklic: kemik
zaposlen: direktor zaposlen: samostojni
podjetnik
10. Frančišek JESENOVEC
rojen: 17. II. 1940 Čeviea 10, Logatec poklic: kovinostugar zaposlen: upokojenec
5. Kedvard ŠINKOVEC
rojen: 01. 03. 1959 Stara cesta 32, Logatec poklic: električar zaposlen: obrtnik
Volitve
Volilna enota 2:
1. Mirko ŠEMROV
rojen: 16. 07. 1954 Kalce 11 a. Logatec poklic: komercialni tehnik
zaposlen: trgovski poslovodja
Volilna enota 3:
O.
1. Rafael CEPIČ
rojen: 05. 10. 1941 Rovte 81 j, Logatec poklic: kovinar zaposlen: upokojenec
2. Franc NAGODE
rojen: 20. 11. 1960 Strmica 23, Logatec poklic: Žagar zaposlen: samostojni podjetnik
«<4
3. Peter NOVAK
rojen: 13. 05. 1971 Žhirše I, Logatec poklic: kovinar zaposlen: pismonoša
2. Bojan PEKLAJ
rojen: 03. 08. 1941 Hotedršica 31 a, Logatec poklic: elektrotehnik zaposlen: vodja delovne enote
3. Niko OBLAK
rojen: 02. 12. 1954 Lavrovec 21, Logatec poklic: šofer zaposlen: obrtnik
4. Anton Zvone ĆUK
rojen: 20. II. 1950 Kalce 49, Logatec pokhe: lesni tehnik zaposlen: končni kontrolor
4. Jane/. ČUK
rojen: 27. 04. 1944 Hotedršica 9a, 1 lotedršica poklic: lesni tehnik zaposlen: vodja izmene
5. Marjan KRA.ING
rojen: 22. 07. 1954 Kalce 7, Logatec poklic: veterinarski tehnik
zaposlen: samostojni komercialist
5. Anton LUKANČIČ
rojen: 08. II. 1951 Rovlr 127, Rovte pokhe: kmetovalec zaposlen: kmet
rj r i
KJER JE VOLJA - JE POT H.SI
Nova siovenlla
rt
Volitve
Berto Menard
Berto Menard , roj. 1954, poročen, 3 otroci, podjetnik
Neodvisni kandidat za župana občine Logatec
- prizadeval si bom za izboljšanje komunalne infrastrukture v občini
- ustanovil bom pospeševalni center za malo gospodarstvo
- na vseh področjih bom krepil povezave z drugimi občinami na Notranjskem
- mladini bom zagotovil prostor za ustvarjalno druženje (mladinski center)
- podpiral bom izgradnjo neprofitnih in socialnih stanovanj za mlade družine in socialno ogrožene
- ustvarjal bom pogoje za vzajemnost in harmonijo med občani
naročnik IJerlo Mon.iid. 14.1. Ii>v;.iri'(
Volitve
Neodvisni ZA) občane
r
Neodvisni kandidati za člane občinskega sveta občine Logatec:
Na sliki |ože Gostiša / 1961 / gimnazijski maturant / inštruktor pospeševanja prodaje / Petini / NedeljkO Mn/OŠ/ 1946/prometno-transportni tehnik / vlakovni odpravnik / Slovenske železnice/ Boris Gantar / 1958 / univ. dipl. ing. el. / vodja komerciale / Sanpavlija / |anez Loštrek/ 1952/prof. športne vzgoje / učitelj / oŠ "X talcev' Logatec/Milojka Kolar / 1951 / univ. dipl.oec. /
direktor notranje revizije / Zavarovalnica Triglav/ lanGZ Sebalj / 1942 / transportni komercialist /
samostojni podjetnik / BertO Menard/ 1954 / elektromehanik / samostojni podjetnik / Janez Podjed/ 1944/predmetni učitelj/učitelj/OŠ 'x talcev, Logatec/Anton Rupnik/
1915/gradbeni tehnik / upokojenec / DTlŠan ĆemigOJ / 1963 / absolvent VSŠP/direktor/ Notranjske novice / Franc Bogataj / 1935 / višji upravni delavec / upokojenec / Cltomir Nagode / I97X / študent elektrotehnike / |anez Zelene / 1950 / gostilničar / samostojni podjetnik / Zoran Vodopivec/ 1954/dr. med. spec. psih. / zdravnik / Psihiatrična bolnišnica Idrija
naročnik: Bonn Menarti, IrJaSka I4a. logalec
Volitve
Kandidati Neodvisne iiste mladih za občinski svet občine Logatec
Smo mtadi z idejami, kijih bomo uresničiti
Dominik Petrovčič        Jurij Juršič Primož Markelj       Andrej Korene        Samo Gostiša Luka Ovsec
Vojislav Djuran
Damjan Menard
Gašper Podjed
NLM
NEODVISNA LISTA MLADIH
Andrej Kune
Davorin Jeraj Urša Antičevič      Klemen Bogataj Zlatko Kitic        Damijan Nagode     Slobodan Krička
cjVa Co((afnem nivoju niso pomembne stranice. (Pobembni so ljudje in obrazi, k\i jim tahkg zaupate. Zaupajte nam, da se bomo tahko pot rudiifi za vas.
Dejan Kavčič Boris Zelene
Srečko Krvina
Ca
Borut Žust
/laiko Logai
Naročnik oglasa Andrej Korenć
Volitve
NEODVISNA LISTA
„ZA BOLJŠI DANES IN ŠE BOLJŠI JUTRI"
Rado DOLENC,
predsednik KS ROVTE
roj. 09.02.1962 ekonomski tehnik poklic: komercialist
	Boštjan MARI1NČ,
	
	predsednik
	KS LOG-ZAPLANA
	roj. 15.08.1968
	oblikovalec kovin
,4*3	poklic:
	Bojan RUPINIK,
\	nam. predsednika
Al	KS TRATE
	
	roj. 26.07.1965
H	gradbeni delovodja
	poklic: upravnik
Srečo NARTNIK
roj. 21.05.1961 avtoličar
poklic: poštar
Domine PIVK
roj. 20.07.1959 delovodja v energetiki poklic:
konzumna dela na elektru
Listo sestavljamo ljudje, ki smo tako ali drugače že delali za dobrobit krajevnih skupnosti, predvsem manjših izven centra občine.
Ponujamo nadaljevanje dela, ki smo si ga zastavili že v iztekajočem se mandatu. Naš namen je:
- biti bližje odločanju o delitvi sredstev za investicije in po posameznih krajevnih skupnostih
- spoštovati pri delitvi sredstev kompletno območje 3. volilne enote, pa naj bo to KS Rovte, Hotedršica, Trate, Log-Zaplana ali Vrh S v.Treh Kraljev
- spoštovati in uresničiti čim več želja krajanov naših krajevnih skupnosti
- pomagati našim društvom in drugim ustanovam, najti najboljše in naj pravičnejše pogoje za delovanje
- cerkvi v naši sredi ponujamo nadaljnjo pomoč pri obnovi in posodabljanju, kakor tudi pri njenem delovanju
- izdatno želimo pomagati naši mladini pri njenih aktivnostih in investicijah
- podpiramo program in delo sedanjega župana g. Janeza Nagode
Ne želimo si delati utvar, vendar ponujamo volilkam in volilcem resno delo in konkurenčno izbiro med listami in političnimi strankami. Ne nazadnje, o ljudeh kandidatih, odločajo ljudje sami.
HVALA ZA ZAUPANJE!
Volitve
Slovenska ljudska stranka
PREDSTAVITEV KANDIDATA ZA ŽUPANA
i j
K)
Janez NAGODE, rojen 15.04.1955, stanujoč: Tržaška 154/ A, Logatec, poklic: lesni tehnik, zaposlen:
občina Logatec župan,
poročen, oče 3 otrok
Spoštovane volilke in volilci!
Pred štirimi
leti ste mi zaupali in me izvolili za župana občine Logatec. Štiri leta je primerna doba, da se človek lahko izkaže in si pridobi zaupanje. V tem času sem se na pošten način, predvsem pa s polno mero truda in odgovornosti zavzemal za izpeljavo vseh projektov, ki sem vam jih obljubil pred volitvami. Večina jih je realizirana ali so v zaključni fazi, tudi s pomočjo vseh vas, ki ste mi nudili vsestransko in široko podporo in me spodbujali in mi s tem vlivali potrebno energijo. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem za izkazano pomoč, posebno vsem članom občinskega sveta, strankarskim prijateljem in somišljenikom. Vsem še enkrat iskrena hvala. Brez tako široke podpore in pomoči ne bi postorili toliko. Lepo in z veseljem je delati v družbi lakih ljudi.
V kolikor mi boste svoje glasove zaupali tudi v naslednjem mandatu in me ponovno izvolili za župana, se bom z enako, če ne še z. večjo zavzetostjo kot do sedaj, trudil za skladen razvoj občine, predvsem v korist vsesplošnega zadovoljstva vseh občanov. Dobro se zavedam, da v današnjem času, ko Slovenija vstopa v enotno Evropo, ni mogoče živeti brez dobre pitne vode, v oporečnem okolju. Skupaj moramo poskrbeti, da bomo živeli v okolju, kije prijazno in urejeno, v okolju, ki nudi enake pogoje za življenje vsem občanom.
V kolikor mi boste tudi tokrat izkazali zaupanje, se bom trudil in zavzemal:
- za pospešeno Izgradnjo potrebnih prostorov v osnovnih šolah za potrebe devetletnega osnovošolskega izobraževanja,
- za dovolj prostora za naše najmlajše
v zavodih otroškega varstva,
- za urejeno cestno infastrukturo na območju celotne občine, ki bodo nudila največjo varnost občanom,
- za sodobno in kvalitetno obnovo glavne ceste skozi Logatec z ureditvijo avtobusnih postajališč in vseh neprimernih križišč,
- za izvedbo hodnika za pešce v Hotedršici, na Martinj Hribu,
- za povečanje in posodobitev čistilne naprave v Logatcu, izgradnjo in posodobitev kanalizacijskih vodov,
- za izgradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja tudi v Kov tali. Hotedršici,...
- za pridobitev primerne lokacije za izgradnjo regijske deponije gospodinjskih odpadkov v sodelovanju vseh občin v »smetarski regiji«,
- za zagotavljanje kvalitetne pitne vode preko javnih vodovodov vsem občanom v vseh naseljih,
- ureditev vseh večjih urbanih naselij, kjer bo več prostora za kolesarje in pešce z urejenimi parkirišči,
- za dokončanje Športno- rekreacijskih središč,
- za obnovo Narodnega doma v Logatcu in vzdrževanje vseh kulturnih domov v občini,
- za obnovo in preureditev Knjižnice v Logatcu, vaške knjižnice v Hotedršici, Rovtah,...
- za zagotavljanje pogojev za razvoj gospodarstva, malega gospodarstva, kmetijstva in turizma,...
Se mnogo je potrebno postorili. Uspešnost naših skupnih m zastavljenih ciljev pa vidim le v sodelovanju z vsemi vami, vsemi člani občinskega sveta in z vodstvi krajevnih skupnosti. Kot župan želim ludi v bodoče prisluhnili slehernemu občanu, četudi njegovemu najmanjšemu problemu. Prepričan sem, da odkrita in iskrena beseda vedno pade na plodna tla.
Hvalu vam za izkazano zaupanje .'
Vaš kandidat :a župana Jane: NAGODE
Volitve
LISTA KANDIDATOV ZA OBČINSKI SVET
Volilna enota 1:
1. Stanislav BRENČIČ
Notranjska 29/B, Logatec
rojen 8. 04. 1950 poklic: strojni tehnik zaposlen: poslanec v DR RS
poročen, oče 2 otrok
2. Bibijana MIHEVC
(irič 10, Logatec rojena: 14. 09. 1955 pokllic: profesor geografije in sociologije zaposlena: Knjižnica Logatec
poročena, mati 1 otroka
6. Lovrenc Janez ERKER
Stara cesta 24, Logatec rojen: 27. 05. 1968 poklic: dipl. ing. arhitekture zaposlen: samostojni podjetnik
poročen, oče 3 otrok
7. Martin BRUS
Tržaška 20, Logatec rojen: 15. 09. 1962 poklic: dipl. ing. kmetijstva
zaposlen: Sklad. kmet. zemljišč in gozdov RS poročen, oče 2 otrok
11. Romana KRAJNC
Martinj Hrib 1, Logatec rojena: 23. 10. 1942 poklic: administrator zaposlena: upokojenka mati 1 otroka
3. Janez OVSEC
Partizanska 6, Logatec rojen: 18. 06. 1958 poklic: univ, dipl. ing. stroj ništva
zaposlen: Litostroj ET Ljubljana
poročen, oče 3 otrok
8. Vinko CORN
Cesta talcev 4/A, Logatec
rojen: 13. 01. 1958 poklic: dipl. ing. strojni, zaposlen: Valkarton Logatec
poročen, oče 4 otrok
4. Marko ČUK
Ograde 5, Logatec rojen: 20. 04. 1950 poklic: elektrotehnik zaposlen: DETELJ d.o.o. poročen, oče 3 olrok
9. Marija MUSEC
Poljska pot 9/A, Logatec rojena: 10. 08. 1954 poklic: prodajalka zaposlena: Mereator poročena, mati 3 otrok
5. Evgenlja PUPIS
Tomšičeva 3, Logatec rojena: 5. 10. 1953
poklic: profesor defektologije zaposlena: Dom starejših I .ogatec mati 3 otrok
10. Alojz MAČEK
Tovarniška 7, Logatec rojen: 15. 06. 1942 poklic: kmet. tehnik zaposlen: upokojenec poročen, oče 2 otrok
rl C
r i
to
Volitve
Volilna enota 2:
L Franc RUDOLF
Kalce 14/C, Logatec rojen: 20. 01. 1945 poklic: kovinar zaposlen: samostojni podjetnik
poročen, oče 4 otrok
2. Andrej KERMAVER
Laze 80/A, Logatec rojen: 13. 04. 1059 poklic: dipl.ing. gozdarstva zaposlen: Zavod za gozdove RS poročen, oče 4 otrok
Volilna enota 3:
1. Stanislav ŠINKOVEC
Rovte 44/B, Rovte 24. 09. 1962 poklic: elektrikar zaposlen: Elektro Ljubljana
pročen, oče 2 otrok
2. Stanislav NAGODE
Ilotedršica 70, Hotedršica rojen: 14. 01. 1962 poklic: učitelj matematike zaposlen: NLB poročen, oče 3 otrok
3. Janez NAGODE
Tržaška 154/A, Logatec rojen: 15. 04. 1955 poklic: lesni tehnik zaposlen: Občina Logatec
poročen, oče 3 otrok
3. Jane/ LOŠI REK
Rovte 72, Rovte rojen: 02. 12. 1963 poklic: dipl. ing. graf. teh. zaposlen: Valkarton Logatec
poročen, oče 2 otrok
4. Ladislava TOMAZIN
Pokopališka 2, Logatec rojena:
poklic: ekonomski tehnik zaposlena: VV/. Kurirček poročena, mati 2 olrok
4. Jože ŽUST
I lleviše 16, Rovte rojen: 23. 03. 1970 poklic: kmet zaposlen: na kmetiji poročen, oče 2 otrok
P 7-
n
5. Robert ALBREHT
Pod Grintavcem 17, Logatec
rojen: 12. 07. 1968 poklic: akademski glasbenik
zaposlen: orkester policije poročen, oče .3 otrok
5. Jože BRENČIČ
Medvedje brdo 10, Rovte rojen: 01. 05. 1958 poklic: kmet zaposlen: na kmetiji poročen, oče 3 otrok
PO POŠTENI POTI Z ENAKO ZAVZETOSTJO V LEPŠO PRIHODNOST SLS_