mo a. u ob. Cleveland, Ohio. 50 letnico obhaja letos "Amerikanski Slovenec" AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za "pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V A MERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZV EZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE Z ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI i) LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 25. CHICAGO, ILL., SREDA, 5. FEBRUARJA WEDNESDAY, FEBRUARY 5, 1941 LETNIK (VOL.) L. Predsednik dobi vso oblast, pravi La Follette Ako bo predlog sprejet, bo vsa ameriška imovina položena v roke predsednika, povdaril bivši.governer v Wis. — Zaveznici pričakovali pomoč na vsej črti. Washington, D. C. —Na zasliševanju pred senatskim odborom za twjezemske zadeve •'e prejšnji governer iz Wis-consina, Ph. F. La Follette, ta ponedeljek izrazil svarilo, da vsebuje predlog za pomoč An-kakor je bil stavljen, resno nevarnost, da pride v Ameriki do diktature, in povrhu tudi, da se dežela zaplete v vojno. Zasliševanje, ki ga vodi omenjeni odbor, se bo nadaljevalo celi ta in najbrž tudi še ves drugi teden, dočim se zdaj v poslanski zbornici vrši prve tri dni tega tedna splošna debata o predlogu, na kar se bodo v četrtek pričele razpravljati posamezne točke. Kakor He pričakuje, bo poslanska zbornica p r_e_d I o g odobrila, koncem tega tedna, bržkone z manjšimi izprememba-dočim se bo končno glaso-' vanje. v senatu težko vršilo pl'ed začetkom marca. Opozi-ki vodi borbo proti pred-logu širom dežele, bo koncentrirala svoje glavne sile na senat in zato se lahko pričakuje v tej zbornici taka besedna bitka, kakoršnih se je še malo slišalo v ameriškem'kongresu. Boj bo tudi upravičen, kajti Predlog je tako važen, da u-tegne njega sprejem odločilno vplivati na bodoči potek ameriške zgodovine. To važnost je povdarjal tudi La Follette med svojim pričevanjem, ko je dejal, da ni nikdar noben mož užival tako dalekosežnih oblasti, kakor -io ta predlog vdaje predsedniku, ter da bo "v rokah enega samega moža ležala odločitev nad mirom ali vojno v tej deželi." Te pravice so take, je dejal, da vključujejo takore-koč vsak kos imovine v tej de Zeli, ter, da to imovino predsednik lahko vzame in jo odda kaki tujezemski deželi pod takimi pogoji, kakor sam hoče. SOCIALIZACIJA ANGLIJE Predvojne razmere se v Angliji ne vrnejo več. Ob tej priliki je omenil La pollette, da je imel v marcu 1939 razgovor s tedanjim trancoskim min. predsednikom Daladierjem, med kate-lllr> mu je ta na vprašanje, kaka pomoč se pričakuje od Amerike, a, bo brez dvoma ta, ali se zahteva od Anglije, da Plačevala za vojni materi-■lal, ali se naj ji ta da na po s°do. Opozicija povdarja, da London, Anglija. — V številnih krogih se že živahno razpravlja o tem, kak novi red bo nastal v Angliji po končani vojni. Da bo ta red nekaj popolnoma drugačnega od predvojnih razmer, o tem se sploh več ne dvomi. P'.'upna stiska, ki zdaj tlači deželo, je namreč tako zbližala "odlične" in proletarske sloje, da je med njimi že kaj malo razlike. Opazovalci so si edini v tem, da čaka Anglijo neke vrste socijalizacija, ki bo odpravila vse predpravice, katere so prej uživale višje plasti, ter izenačila socijalni položaj naroda. -o- SVOJEVRSTNO VEŽBANJE NEMŠKEGA VOJAŠTVA Stockholm, Švedska. — Neki tukajšnji list je prejel od svojega poročevalca v Berlinu poročilo, v katerem ta opisuje način vežbanja nemškega vojaštva,ki je namenjeno za vojno v vroči Afriki. To vežbanje je prav svojevrstno. Kakor trdi poročevalec, spravijo vojaštvo v zaprte prostore, v katerih se vzdržuje vročina na višini okrog 104 stopinj F., vlažnost v prostoru pa se pogosto menja. Tukaj mora biti vojaštvo zaposleno po 48 ur ter dobi v tem času le pol steklenice mlačne vode, hrana pa je popolnoma tropična. -o-- NA PLINSKE MASKE POSTALI BOLJ POZORNI London, Anglija. — Mecl tem, ko je takoj ob izbruhu vojne nosila vsaka oseba vedno plinsko masko pri sebi tei je postala maska nekako del mode, so pa pozneje začeli to pripravo bolj in bolj puščati-doma, da jo zdaj nosi komaj po ena oseba med petdesetimi. Spričo nevarnosti, da utegne priti vsak čas do splošnega napada na Anglijo, pa se je zdaj znova pričelo opozarjati prebivalstvo, naj se vrne nazaj k prejšnji navadi. Zlasti članom parlamenta se priporoča, naj dajejo dober vzgled in nosijo masko vedno s seboj. -o- "ŠIRITE AMER. SLOVENCA" RABUKE V BRITANSKI JUŽNI AFRIKI Johannesburg, Južna Afrika. — V clnevih koncem tedna so divjali po tukajšnjih ulicah srditi izgredi, o katerih se še ni ugotovilo, kakega značaja so bili pravzaprav, domneva pa se, da so bili naperjeni proti Britaniji, kajti izbruhnili so v petek po zborovanju neke organizacije, katera se smatra,da je protibritanska. Glavni spopadi so se vršili med civilisti in vojaštvom in posebno z zadnjim je imela policija dosti dela, ker se ji ni pustilo krotiti. Dočim je v petek policija upostavila mir, je pa v soboto zvečer ponovno ^prišlo do izgredov, ki so Se nadaljevali do nedelje jutra. Okrog 140 ranjencev, po večini vojakov, je moralo biti prepeljanih v bolnice. Pripravljena na bram-bo, ako bo napadena Irska ne mara potegniti niti z Anglijo, niti Za svojo nevtralnost se odločena boriti, od nemške in od angleške blokade. z Nemčijo. — — Prizadeta PRIDOBITVE NARODNIH MANJŠIN NA OGRSKEM Budapest.?., Ogrska. — V nekaterih krajih, kjer so narodnostne manjšine kompaktno naseljene, sta stala doslej po šolab oba jezika, ogrski in niaja^šiijski,. v fjjakem upoštevanju. Zadnjo nedeljo pa je bil izdan odlok, ki daje manjšinskemu jeziku v takih krajih prednost. -o- SMRTNA KOSA So. Chicago, 111. — Pretekli ponedeljek zjutraj je nagloma umrla dobra žena Mrs. Josephine Samotorčan, soproga tukajšnjega pionirja Mr. Lov renca Samotorčan (Sommers), ki imajo svojo hišo na Ave. L. Zapušča moža, dva sina in dve hčeri ter več. sorodnikov. — Pokojni večni mir, ostalim globoko sožalje! -o- Najnovejše vesti najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!" KRIZEMSVETA — Istanbul, Turčija. — Po mnenju tukajšnjega tiska se lahko pričakuje nemška ofenziva na Balkan vsak čas. Istočasno povdarja neki list, da je Turčija pripravljena na sodelovanje z Ameriko, kar je nekak odmev na obisk ameriškega diplomata Donovana tukaj. — Lizbona, Portugalska. — Neki tukajšnji list je v nedeljo priporočal, naj postane Portugalska nekaka posredovalka za oskrbovanje otrok tistih dr žav, ki so prizadete v vojni. Lahko bi postala mednarodno središče, od kodqr bi s6 to delo vršilo, povdarja. — Vatikan. —... Na Sveenico je prejel druga leta papež v dar navadno po 200 velikih in okrašenih s v e č. Zaradi pomanjkanja vojska pa se je letos izrazil, da bo enako vesel tudi malih sveč,: in. je. bilo letošnje darilo v tem oziru. v resnici tudi znatno manjše, r -—O"1— • . MATERE NAMERAVAJO "NAPASTI" WASHINGTON Chicago, 111. — Skupina žensk je podvzela tukaj Agitacijo, da organizira kakih 5000, žensk-mater za pot v Washington, da tam skupno pritisnejo na kongres, naj pobije "diktatorski in Vojni" predlog. Baje se je že večje- število žensk priglasilo' za ta pohod. Iz Jugoslavije Zanimivo poročilo občnega zbora Izseljenske zbornice, kjer so povdarjali, da so bili Slovenci deležni le drob-tin, dočim so Hrvati dobivali stotisoČe letne podpore. — Še druge vesti iz starega kraja. AMERIKANEC HOPKINS PRI CHURCHILLU je trditev, da Anglija niqia več premoženja, prazna propaganda, češ, da lastuje širom svojega imperija raznih vrednosti za kakih 15 miljard dolarjev; to bi lahko zastavila tukaj kot varščino za posojila, pravijo. Osebni odposlanec predsednika Roosevelta, Harry L. Hopkins (na levi), j ko je bil na obisku pri angleškem min. predsedniku Churchillu. Dublin, Irska. — Irska republika je ena med malimi evropskimi držami, ki sede tako-rekoč na trnju in ne vedo, kaj jim prinese jutrišnji dan. Kakor druge, je tudi ona odločena, da ostane nevtralna, ter, da tudi brani to nevtralnost, ako bo potrebno, kajti nobene ga povoda ne vidi za to, da bi potegnila z eno ali drugo stranjo: Od Nemčije ve, da nima ničesar pričakovali, proti Angliji pa se je borila par stoletij za svojo neodvisnost in bi jo toTej težko mogla smatrati zdaj za prijateljico, da bi potegnila z njo. Vodilne osebnosti se zato izražajo tukaj, da bo irska armada stopila v akcijo proti vsakomur, ki bi skušal vdreti v njih deželo, naj bo Nenrec ali Anglež. Po njih mnenju jim preti večja nevarnost od Anglije kakor od Nemčije, češ, Nemčija je predaleč, da bi mogla podvzeti uspešno invazijo, dočim je Angliji irska nevtralnost zelo v napotje, kakor se je svoječasno izrazil Churchill,sam. Obstoja pa verjetnost, da bo dežela pokl'eala na pomoč Anglijo, ako bi res prišlo do nemške invazije. Sploh ni tudi zdaj položaj Irske -nič kaj ■zavidanja vreden, kajti odrezana je takore-koč povsem od ostalega sveta. Med tem namreč, ko Anglija in Nemčija blokirate druga drugo, je Irska v sredi, da čuti blokado od obeh strani. PROPAGANDA NA PROPA-G AN DO Chicago, 111. — Malokdaj je bilo še ameriško ljudstvo tako bombardirano z razno propagando, kakor je ravno zdaj, odkar je v kongresu na programu znani predlog glede pomoči Angliji. S tiskano in ust-meno besedo skušate obe sfcra-ni napraviti med prebivalstvom razpoloženje za se. Med drugim je te dni organizacija "America First," ki nasprotuje predlogu, razdala na tisoče pamfletov, v katerih pobija j vladne trditve. Tako odgovarja na trditev, da angleško bro"-dovje brani Ameriko, da je to brodovje zgrajeno v resnici te v to svrho, da brani britanski imperij, in, ako se bomo nii zanašali nanj, da bomo razočarani, kakor so bili razni drugi narodi, ki so se zanašali na tujo pomoč. O trditvi, da moramo braniti demokracijo v južni Ameriki, pa povdarja pamflet, da so dežele tamkaj po večini ne demokracije, marveč diktatorstva. Tudi iz trgovskih ozirov bi ne imeli povoda, braniti teh dežel, kajti trgovina z njima znaša le eno desetino cele naše tuje-zemske trgovine. Važni in pereči problemi izšel j en stva Ljubljana, 29. okt. 1940. — Ob številni udeležbi članov in zastopnikov Rafaelove družbe iz Ljubljane, Maribora, Murske sobote in ostalih krajev je bil včeraj občni zbor Rafaelove družbe, ki je bil hkrati združen z občnim zborom Izseljenske zbornice. Zanimivo je poročilo glede stališča državne izseljenske službe do Slovencev. Tako Družba sv. Rafaela, kakor slovensko izseljenstvo smo že, pravi poročilo, vsa leta živo videli, pa tudi neprijetno občutili, da v tujini slovensko izseljenstvo, tu doma pa slovensko izseljensko skrbstvo ni u-živalo enakopravnosti s Hrvati, še manj pa s Srbi. Zlasti katoliški del ne. Družba sv. Rafaela je bila sicer v izseljenskem oddelku ministerstva za socijalno politiko zelo upo- pa naj bi dravska banovina prevzela v svojo oskrbo izseljenske duhovnike in učitelje, podpiranje raznih izseljenskih kulturnih in drugih dru-tev, kakor tudi podpiranje izseljenske službe doma in v tujini--Za izseljenski dom je bilo že velikokrat obljubljeno posojilo 2 milijonov dinarjev. Dva ministra sta že podpisala zadevni sklep. Nujno potrebno je ustanovitev Izseljenske zveze, v katero naj bi vstopile tri Rafaelove družbe (Ljubljana, Maribor in Crenjsovci) in Narodni izseljenski odbor. Župnik Klekl je v imenu prekmurskih izseljencev poročal o položaju sezonskih izseljencev in predložil zadevo resolucije, kako naj se ti delavci zaščitijo. -o- Nesreča V Senovem pri Rajhenbur-gu je zadela nesreča delavca Pavleta Novaka. Novak je prišel z glavo med stojko in Die- •sirite amer. slovenca1 števana, toda samo v toliko, kolikor jim je bila potrebna, da jim je dajala pobude in navodila v državni izseljenski službi. Saj je sam šef Dr. Ara-nicki v neki svoji okrožnici na poslanika v Washingtonu in na naše ameriške konzule priznal, da je naša družba vodila tudi vse državno izseljensko delo in dajala zanj mihi-sterstvu incija'tive in nasvete. Vendar, ko je šlo za podporo njenega dela, za razširjenje pisarne, za Izseljensko zbornico, za podporo izseljenskim društvom, učiteljem in duhovnikom itd., smo bili vsekdar zelo zapostavljeni in za nas ni bilo denarja. Hrvati so dobivali vsako leto iz raznih fun dov stotisoče letne podpore, Slovenci samo male drobtine Poročilo podaja še mnoge zanimivosti o položaju naših izseljencev. V zapadnih državah je do 100.000 naših ljudi — Poročilo se dalje zahvaljuje g. banu Dr. Marku Natla-čenu, ki je iz banovinskih sredstev priskočil na pomoč družbi, ko je ostala od strani centralne vlade skoraj brez podpore. Treba je sedaj rešiti, kar se da rešiti, zlasti doseči, da se primerno in pravično azdeli 73 milijonski izseljenski sklad. Treba je nujno ustanoviti in organizirati banovin-ki izseljenski urad. Poročilo nato podaja razne do'bre ute-m.eljne, praktične in nujne predloge. V smislu teh predlogov so bile sprejete tudi resolucije, ki zahtevlajo v prvi vrsti, da se izseljenske kompetence (v verskem, kulturnem in nacio-nanem pogledu) takoj prene sejo iz Beograda v Ljubljano, da se iz izseljenskega sklada nakaže slovenski izseljenski službi 1 milijon dinarjev na račun slovenskega deleža, da se more organizirati in pospešiti izseljensko delo. — Zato sel motor, da mu je odtrgalo lev uhelj in natrlo lobanjo. V obupnem stanju je bil odpe-ljan v bolnico. -o- Smrtna kosa V mariborski bolnici je umrl Vladimir Šorli, uradnik omenjene bolnišnice star 29 let. — V Zavodni pri' Celju je umrl Peter Arzenšek, star 56 let. —- V celjski bolnici je umrl Josip Hrovatin iz Vrbja, star 81 let. 1 Električni tok jo je ubil V Vojniku pri Celju je vihar neke noči pretrgal žico radijske antene pri Potočnikovih. Ta žica je padla naravnost na električni vod ki vodi iz transformatorja v hiralnico v Vojniku. V to žico se je zjutraj zapletel domači pes, ki se je pričel obupno valjati po tleh. Domača 16 letna hčelrka » Pepca je hotela psu pomagati, pa se je dotaknila električne žice, ki se ji zapletla okolu roke v zapestju in okrog vratu. Zaradi močnega toka, je padla takoj v nezavest. Domači in sosedje so jo rešili električne žice.toda vsa zdravniška pomoč je ni mogla rešiti smrti. DA "AMERIKANSKI VENEC" SLO- alavi letos svojo petdesetletnico ali zlati jubilej je zasluga onih slovenskih pijo-nirjev, ki so ga ustanovili. Dolžnost naša je, da se pijo-nirjev v tem jubilejnem letu vsi spominjamo. "A. S." je njihovo dete. Negujmo ga in širimo ga! Pridobivajmo mu zlasti v letošnji zlati jubilejni kampanji novih naročnikov! Vsak, ki le more, mu naj pridobi kakega novega naročnika! Svarilo pred diktatorstvom - Irska na straži na dve strani Amerikanski Slovenec nevarne so, kadar se mudi, zlasti v takem slučaju, kakor sedaj. Tudi to je razumljivo, da večini ugaja, kadar kdo ugovarja proti temu, da bi ta dežela posegla v vojno. Seveda se nihče ne želi vojskovati. Kdo je tako neumen? Ampak to ni vprašanje? Vprašanje je pred to deželo, kaka nevarnost je za njo, če Hitler zmaga in se uveljavi nad vsem svetom. To je vprašanje in zato gre, ne pa, da jaz odločujem, ali bi šel na okope ali ne. Ce Hitler zmaga, bo vojska tu prej ali slej in Hitler ne bo nikogar vprašal, če jo hoče ali noče. Kaj je bolje, da se ga skuša ustaviti zdaj, ali mirno čakati kakor zajec za grmom, da pride s svojo puško in pomeri na nas? O tem bi morali razmišljati. vojaško vežbališče. Naj še j: obema čestitam in jima želim še dolgo srečnih let življenja! V nedeljo smo do'bili zanimivo letno farno poročilo. Kar lep uspeh kaže. Zopet smo odbili malo dolga in sicer za en tisočak. Letnih dohodkov smo imeli letos $21,302.55, stroškov pa 20.476.72. Farni dolg znaša še $60,500.00. V slogi in sporazumu bomo šli naprej od leta do leta. Naša župnija v vseh ozirih lepo napreduje. Zdaj vse križem govori samo o vojski. N,ekaj slovenskih fantov je že odšlo v vojaško službo. Upajmo pa, da jim ne bo treba iti čez morje. Ne vem zakaj naj bi se naši fantje hodili borit za druge dežele v Evropo. Tu pač naj se le deželo oboroži, da bo v stanu čuvati in varovati svojo lastno deželo, toda, da bi se hodili v tujino borit, za to pa nisem. Je tudi prav, da se da podporo Angliji, ampak od evropske mešanice pa roke proč in brigaj mo se za lastne zadeve tu v Ameriki. Pozdrav vsem čitateljem! Naročnik NEKAJ SPOMINOV SHE-BOYGANSKEGA ROJAKA Sheboygan, Wis. Naj mi bo dovoljeno objaviti nekaj spominov iz pečlar-skega kluba. — Odkar mi je morala žena v bolnišnico, sem se moral oprijeti domaČe peč-larije, pa mi še dosti dobro gre od rok. Kar skuham, to jem, kjer kakšno reč pustim, tam jo najdem. Je tako in tako, pa bo že kako, saj upam, da se je troštam kmalu domov. Želim ji hitrega zdravja in povratka nazaj domov. — Vsem možem in ženam se pa lepo zahvaljujem za obiske v bolnišnici in doma, posebno tistim, ki so cvetlice poslali. Bog jim plačaj. — Lepa hvala našemu g. župniku Fathru Potočniku za tako pogoste obiske moje žene v bolnišnici. — Ne smem tudi pozabiti mojih otrok, ki so tako zvesto obiskovali svojo mater. Le tako naprej dragi mi sinovi jn hčere. Bog vas živi! Prosimo Boga za ^izboljšanje in zdravje. Anton Mavser Dogodki Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd„ Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. med Slovenci Ameriki Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Poroka v Clevelandu Cleveland, O. — V soboto 1. februarja sta se v cerkvi Marije Vnebovzete poročila Frank Vovk iz East 33. Street Lorain, O. in Miss Joanne Hiti iz Grovewood Ave. — Prijatelji jima žele mnogo sreče v novem stanu! Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za celo leto-----------------------------------$5.00 For one year_________________________________$5.00 Za pol leta________________________________2.50 For half a year______________________________ 2.50 Za četrt leta .................................... 1.50 For three months .......................... 1.50 is a Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto________________________________$6.00 For one year _______________________________$6.00 Za pol leta _______________________________ 3.00 For half a year ___________________________ 3.00 Za četrt leta ________________________ 1.75 For three months ...................... 1.75 Posamezna številka ...................... 3c Single copy..................................... 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Jubilej društva La Salle, 111. — Zadnjo nedeljo se je vršila tukaj praV na slovesen način proslava 30 letnice društva sv. Ane št. 139, \KSKJ. Proslava je bila pričeta s peto sv. mašo v cerkvi sv. Roka, po maši pa s slavnostnim banketom v šolski dvorani. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. mamo Slovenci svojega tiska, kakor ga imamo. Petdesetletnica je res nekaj izrednega, posebno še za slovenski časopis v Ameriki. Da je ita list dočakal to častitljivo starost je vzrok to, da je priljubljen in da ga imamo vsi radi. Bi ne bil, bi ne dočakal te Častitljive starosti. Tako pa, ker ga vsak ljubi, je tudi dočakal to starost petdesetletnico. Želim "A. S.," da bi še dolgo let nadaljeval, kakor je doslej namreč delo za dobro bodočnost našega slovenskega naroda v Ameriki. Naj ga Bog živi njega in vse slovenske pi-jonirje po Ameriki, da bi z njim vred dočakali veseli in srečni še njegovega bisernega jubileja! Najlepše pozdrave vsem in Bog živi vse! Carolina Pichman. KAKO SE GIBLJEJO V AMERIŠKI VRHNIKI Waukegan, III. Naj bo dovoljeno tudi meni napisati par vrstic v naš pijo-nirski list "Amerikanski Slovenec," katerega radi prebiramo v teh dolgočasnih zimskih dneh. Posebno smo radi prebirali povest "Srce v okovih," kar čakali smo težko vsaki dan na "A. S.," da ga je prinesel pismonoša. Mesečno pa nas obišče zanimivi mesečnik "Novi Svet," ki prinaša zelo veliko zanimivega in podučne-ga berila. Brez teh dveh listov bi res ne smela biti nobena slovenska hiša. Naša zastopnica Mrs. Jennie Kebei^ neutrudljivo agitira okrog za te dva lista. Naudu-šena žena je, pa dela iz prepričanja za dobro stvar. Ravno mi je pravila, da je dobila celo vrsto naročnikov tega lista kot patrone za Zlato spominsko knjigo "A. S.," v kateri bodo objavljeni. Tudi naš drugi zastopnik Mr. Andrew Košir je vedno pozoren in agil-no deluje za te dva lista. Prav je tako, le vedno širimo naše slovenske katoliške liste. Videli smo, da ste že poročali o štiridesetletnem jubileju tukajšnje ugledne in vzorne slovenske družine Mr. in Mrs. Frank Opeka, Sr. Da, štirideset let že nosi zakonski jarem naš Mr. Opeka in njegova boljša polovica Mrs. Opeka, pa sta še oba čila in trdna. Mr. Opeka ti maha po koncu po deseti ulici, kakor bi šel na _*_ Brez konca in kraja Smrt rojakinje Cleveland, O.Po dolgi in mučni bolezni je na svojem domu na East 67th street preminula rojakinja Anna Cam-pa, rojena Petrič, v starosti 66 let. Doma je bila iz vasi Cernc, fara Sv. Gregor pri Velikih Laščah. V Ameriko je prišla pred 48. leti. Soprog ji je umrl pred devetimi leti. Zapušča dve hčeri in dva sina, v starem kraju pa tri sestre. Pokopana je bila zadnji četrtek iz cerkve sv. Vida 'na Calvary pokopališče. V Ameriki se prerekamo glede evropske vojne. Eni tako, drugi tako. Eni so za pomoč Angliji, drugi so proti.-Eni so celo zato, da naj bi dežela kar enostavno udarila, ker udariti bo enkrat morala, če hoče, ali noče. Imajo nekaj prav. Pa imajo nekaj prav zopet drugi. Kaj bi bilo najbolje? Drugi zopet: Amerika naj drži svoje prste proč od Evrope in naj se pripravi doma! Tudi ti imajo prav. Položaj pač po svoje razumejo in menijo, da je tako prav. Kdo ima prav? Težko je odločiti. Govoriti o kaki taki demokraciji, ko bo na svetu vse lepo, kakor v kakih nebesih, v kateri bo življenje teklo, kakor urejena koleščka v kaki uri, je precej naivno, če kdo le količkaj pozna človeško naravo. Da.si je to idealno in v idealnosti je vsaj trenotno fletno plavati. Realnost je pri vsaki stvari zopet druga plat in ta navadno stopa po tleh, dočim idealnost čestokrat plava v oblakih. Pred petindvajseti leti smo govorili o trajnem miru. Šli smo v vojno, da enkrat za vselej priborimo svetu mir. Ali Fino ga? Ali je to mir, kar se sedaj godi? Veliki naivneži smo bili, ko smo ju risal; s takimi naivnimi gesli. Potrebno pa je bilo, ker tista gesla so nas vodila v navdušenje in to pa naprej k akciji za zastavljene cilje. Vojna je nastala na svetu že med prvima dvema bratoma Kajnom in Abelom. "Saj poznate tisti dogodek. Isto se vleče skozi vso zgodovino človeškega rodu. Razlika je le v tem, da tedaj je nastal spor med dvema, zdaj je med milijoni in v drugih oblikah. V bistvu pa isto, kakor tedaj med dvema.. Vzrok, sebičnost in sovraštvo. ' Amerika se je čudovito razvila gospodarsko in politično. V malo bolj, kakor enem stoletju in pol je postala najmogočnejša dežela na svetu v gospodarskem oziru. Tu se je razvila nova civilizacija, ki ima sicer cloprineske iz krogov drugih civilizacij, ki so jih prinesli seboj priseljenci vseh raznih narodov, vendar je naša civilizacija posebnost svoje vrste, zlasti še, ker temelji na demokratičnih svobodoljubnih principih te velike dežele. Vse to je znano. Dokler je bila ta dežela odprta vsem, da so prihajali semkaj iz vseh raznih delov sveta, si tu pomagali in pomagali svojim po raznih domovinah starega sveta, ta dežel ni imela nasprotnikov. Toda hiša se je napolnila, ker je tudi v njej le toliko prostora in nič več, tedaj je moral Stric Sam ustaviti in omejevati priseljevanje. Najprvo so prišli na vrsto Azijati. Takoj je nastala mržnja. Zadnjih dvajset let se omejuje tudi belim iz Evrope. Tudi tu se pozna, ne odkrito, pač pa prikrito. In tako smo ostali v tej božji deželi sami pri "bogati" mizi. Ostali smo v svetu, kakor nekaka debela goska, V svetu so nastale med tem druge razmere. Razne radikalne miselnosti so prišle do veljave in se uveljavile celo na oblasteh največjih dežel, kpt Rusija, -Nemčija, Italija, itd. Cilji teh miselnosti niso miroljubne, pač pa borbene in imajo namen zavladati svetu. Tudi v Ameriko so silile in še silijo odkrito in prikrito. Otepamo se jih, ampak ali se jih bomo vedno mogli otepati? Na drugi strani pa so dežele, kjer so se te sovražne miselnosti uveljavile, postale močne in so v odprtem boju proti vsaki demokraciji v svetu. Nič ne popuščajo, njih geslo je samo eno: Ali z nami, ali proti nam. Če nisi z nami, si naš sovražnik. Mnogi tega ne razumejo, zakaj ne, bogvedi. Mislijo le, če bo ta dežela pustila diktatorje v miru, pa bo mir. Ali bo res mir? Kakšen mir? Tak mir, kakor je zdaj na Češkem, na Poljskem, Norveškem, Danskem in Nizozemskem. Pa kljub temu trdijo svojo. Tudi na Angleškem in na Francoskem so bili taki, ki so trdili enako. Pokojni Chamberlain je dolgo mislil, da je njegova marela zadostno orožje proti Hitlerju. Varal se je on in varali so se vsi. In varajo se vsi, ki tako mislijo. Cas bi temeljito pirepričal o tem vse, če bi Hitler zmagal. Ampak takrat bi bilo prepozno, ker upanja bi ne bilo več. V Washii\gtonu nekateri gospodje glasno debatirajo za in proti. Debate^n razprave so na mestu. Ampak] MILWAUŠKE NOVICE Milwaukee, Wis. V jesenskem času lanskega leta se je poročilo veliko mladih parov. Za letošnje leto se pa sliši največ o velikem številu bolnikov, kakor tudi o smrtnih slučajih. — V County bolnišnici je dne 24. januarja preminul John Uhah, v starosti 77 let. Pogreb se je vršil dne 27. januarja s peto mašo v cerkvi Marije Pomoč Kristjanov na West Allis, od tam pa na Iloly Cross pokopališče. Zapušča žalujočo soprogo in dva sina, v starem kraju pa enega sina in eno hčer. Doma je 'bil iz fare St. Rupert na Dolenjskem. — Bodi mu lahka ameriška zemlja! — V nedeljo 26. januarja, je po dolgi bolezni preminula j Frances Remsko. Nje pogreb se je vršil 29. januarja iz Jelenčeve-ga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Janeza Evangelista, kjer se je za pokojno darovala peta črna sv. maša in od tam na Holy Cross pokopališče. Zapušča žalujočega moža, tri sinove in dve hčeri ter nekaj drugih sorodnikov. Doma je bila iz Ljubnega na Štajerskem. Bodi ji lahka: ameriška zemlja, ostalim pa naše iskreno sožalje! Težko operacijo na nogi je srečno prestala Mrs. Sagadin na West Burnham Street. Sedaj' se že nahaja doma, a je pod' zdravniško oskrbo. — V nogah je bolna na enak način tudi Mrs. Levar na So. 2nd Street. Tudi ona je bila na operaciji in se sedaj nahaja doma, kjer se ji zdravje polagoma vrača. — Mrs. Kristina Bregant je tudi močno bolna. Ona boleha že dolgo časa. — V avtomobilski nesreči je bila močno pobita hčerka Mr. in Mrs. Rajšter na So. 6th Street. Nesreča se je dogodila ravno pred njih domom. Nahaja se v St. Lukes bolnišnici in se ji zdravje polagoma vrača na bolje. — Vsem bolnicam želimo ljubega zdravja! — Prijateljski obiski jim bodo dobrodošli. R. D. Pri sankanju se ubil Pittsburgh, Pa. — Zadnji teden se je tu pri sankanju ubil 17 letni Stanley Smrdel. Rojen je bil v Dobrem polju pri Trnovem. Zapušča dva brata in dve sestri. Nesreča rojaka New York, N(. Y. — Rojak Mr. Andrew Magajna, se je odpravil oni dan da gre v trgovino, pa je po ledenih stopnicah ki vodijo iz hiše tako nesrečno padel, da si je zlomil kost v členku. Prepeljali so ga v Bellevue bolnišnico. Na operacijo So. Chicago, 111. — V So. Chicago bolnišnico se je morala podati zaradi nevarne operacije Mrs. Antonija Gra-dishar iz 10038 Avenue M. Prijatelji ji žele, da bi operacijo srečno prestala in se sko-ro povrnila domov! Pucbelski bolniki Pueblo, Colo. — Težko je bila zbolela Mrs. Anna Yager, ki/ je, naročnica Amer. Slovenca. Zdravje se ji polagoma obrača na bolje, kar ji vsi iz srca želimo, da skoro ozdravi. — Ze dva meseca se nahaja v bolnišnici Theresa Zakrajšek, ki je tudi narpčnica Amer. Slovenca. — Nerodno se je pobil na roki Joseph Pritekel, sin Mr. in Mrs. Anton Pritekel, že pred tremi meseci in se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. — Joseph Golob in Frank Slak sta bila v avtni nesreči. Frank Slak se je pobil na glavi in roki, pa se mu že cbrača na bolje. — Vsem bolnikom želimo ljubega zdravja ! — J. M. ZNALI SO SI POMAGATI Vse bi še šlo, Če ne bi bilo treba plačevati tako visoke šolnine — slišimo dostikrat tarnati to ali ono mater, ki bi rada dala svojega sina aLi hčerko v višjo šolo. Res, šolnina povzroča dostikrat velike težave staršem, ali pa tistim dijakom, ki si jo morajo sami poleg svojega učenja sami prislužiti. Teh težav pa nimamo samo na naših šolah, da ne boste mislili, da so oblasti samo pri nas tako neizprosne. Tudi drugod sp jo vpeljali že pred davnim časom, ker drugače pač ni šlo. Zanimiv primer, kako so si dijaki sami preskrbeli vir dohodkov, da bi mogli plačati šolnino, pa je naslednji: Na univerzi v Por-talesu v Novi Mehiki je deset dijakov ustanovilo neke vrste "delniško družbo." Kupili so si kravo. Prvi denar so primaknili iz svojih žepov, kolikor so ga pač imeli, ostanek pa so plačali pozneje. Kupljeno kravo so redili v nekem hlevu v bližini univerze. Pri krmljenju in pri molži so se nekako vrstili, da bi si tudi ta posel pravično razdelili. Mleko so prodajali svojim visokošolskim tovarišem kar v univerzitetni veži, če pa ga je bilo kaj več, so ga ponudili drugim ljii-dem po mestu. Krava jim je začuda hitro prinesla toliko denarja, da so lahko plačali še ostali dolg, ki so ga bili dijaki naredili, ko so kravo kupili. Še več. Zaslužili so poleg tega tudi toliko,da so vsi lahko plačali šolnino in na ta način vsaj delno razbremenili svoje starše in jim prihranili te izdatke za šolo. JAPONSKI POSLANIK SE IZRAZIL ZA MIR Honolulu, Havaji. — Na svojem potu v Washington se je novi japonski poslanik za Zed. države, admiral Nomura, na svojem postanku tukaj zadnji petek izrazil, da gre v Zed. države iskat miru in ne vojne. "Moja najbolj goreča želja je, da Japonska in Zed. države ne pridete do vojne," je povdaril, češ, da bo v korist, obeh dežel, ako se upostavijo iincd njima dobri odnošaji. ZARADI NJE Napisal: Edgar Rice Burroughs (Metropolitan Newspaper Service) irotSD FEATURE 6YKDICATt Inc. TO HIMSELF HIS LIFE WAS NOT IMPORTANT, BUT HE MUST LIVE TO SAVE JANE FROM THE SLAVE-TRADERS. YOU'LL HELP US FIND AND KILL , ELEPHANTS, OR You DIE.'" 2ALIM REPEATED. TAR7AN WAS DISMAYED HIDING IN THE BUSHES, KEY0O WEPT SILENTLY. THE GREAT GREY BEASTS WERE HIS FRIENDS, TOO. WITH HEAVY HEAPT," TAR2AN AGREED TO ZALIM'S TERMS- "Ti nam boš pomagal najti in ubiti slone, ali pa umreš!" je ponovil Zalim. Tarzan jc bil preplašen. Za njega ni. bilo življenje -kar nič več pomembno, toda on mora iivuti, da res/ Jane pred prekupčevalci sužnjev.. ________________________ S težkim srcem je Tarzan privolil Zaliinsvi zahtevi. Skrit za grmovjem je pa Keydo potiho jokal. Velike sivkaste živali, so bili tudi njegovi prijatelji. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 5. februarja 1941 PRIZNANJE JUBILANTU i AMER. SLOVENCU 1 Indianapolis, Ind. Častitke in javno priznanje ' naj velja Amerikanskemu Slovencu ob proslavljanju 50 let- i nega obstoja in njegovega na-p redka! — Koliko je ta prvi slo- j venski katoliški časopis v ' Združenih državah storil koristnega za nas Slovence v tej -deželi od svojega pričetka pa < do danes, bodisi v ^ verskem, narodnem in kulturnem oziru, se ne more popisati. Ako kateri izmed slovenskih časopisov zasluži pohvalo in priznanje za svoje delo, potem se Amer. Slovenca ne smemo in ne moremo ogniti. Sleherni Slovenec bi moral biti naročen na ta katoliški list, ki je že toliko dobrega storil za naš narod—Obstoj ftega našega najstarejšega časopisa v tej deželi je v naših rokah. Na nas je ležeče, za koliko mu podaljšamo življenje. Torej, kateri še niste naročeni na ta list, naročite si ga, pa sedaj, kot v po-klon za njegovo 50 letnico! — Bog živi vse Slovence! Frank Urajnar, bivši zastop. POZDRAVLJEN NAŠ PIJONIR! Chicago, HI. Ker se že tudi drugi oglašajo in izražajo čestitke našemu pijonirskemu listu "Am. Slovencu," naj se oglasim tudi jaz in izrazim moje čestitke. Zares je nekaj častnega za nas ameriške Slovence, da imamo med seboj list, ki slavi petdesetletnico. Posebno še za nas chicaške Slovence je nekaj častnega, da imamo priložnost slaviti v naši sredi ta znameniti jubilej. "Am. Slovenec" je kot katoliški list storil res veliko dobrega za naš narod po Ameriki. Saj vidimo še danes, karkoli se kje godi, kakorkoli kje prirejajo, ali ne objavljajo ravno v tem listu naj več vse dogodke, ki se gode med nami. In A. S. pa oznanja ljudem vse to, bodisi vesele, ali žalostne dogodke. Kjerkoli je kaj veselega vabi skupaj naše rojake, da se skupno vesele in zopet oznanja tudi žalostne dogodke, ko smrtna kosa pobira naše pijonirje, jim zopet ravno "A. S." piše v slovo in pove vsem, ki so jih poznali bodisi tu ali v starem kraju. "A. S." res tvori med nami vezi, ki bi ne obstajale, da ai- Sreda, 5. februarja 1911 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 C0<>^<>ooOOO<>O<><^^ Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO Naslov in imenik glavnih uradnikov UPRAVNI ODBOR: Predsednrk: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. 2. podpredsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornik: Mike Popovich, 9510 Ewing Ave., So. Chicago, 111. 3. »adzornik: Joe Blatnik, 2009 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNIODBOR: Predsednik: Frank Glach, 1030 E. 77th St., Cleveland, Ohio. 2- porotnica: Johanna V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, O. pftrofnik: Peter B. Golesh, R. D. No. 2, Box 143, Sandy, Utah. Porotnik: Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave.. Canon City, Colo. S. porotnik: Frank M. Tomsic, Box 444, Helper, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Certnak Rd., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na Vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-Bih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližniega društva Z. S. Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila m potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! " "^^Oo-o-o-^o O OOOOO-O-OOO O OOOOOO-C oo o-ooooo oo-oo ooo-o-oo oo oo 53 Elgin PL, — nadzornice: Josephine Klaus, Mary Gre-benz in Frances Mavetič, — ^Ol'otni odbor: Jennie Plutt, l'ances Kucler in Katarina I eketz, — rediteljice mladin ski odcieiKa t1 ranees Jeršin JJ Mary Grande, —Rediteljica ASnes Krasovich. — Sesterski 1)0zdrav! Josephine Maring, tajnica -o- c urada društva slo- GA SLOVENCEV št. 14, ZSZ. Spring Glen, Utah Poživlja se vse člane in čla-/Ce od društva Sloga Slpven-in od društva Youth of Ame-, kateri ne hodite na seje, d,je bil društveni sklep na 'Ji. da ta dva društva prirede ^Upno maškeradni ples dne k • februarja ob 8 uri zvečer v društvene blagajne in (.;jatlstva ZSZ. — Prosim vse , H.nstvo in ostale rojake, da v velikem številu posetijo ^enjeno maškerkdno veseli-stn 130 velikega pomena za odh'6 in mlade chute. Veselični Ea Je preskrbel, da bo vse-c dovolj za lačne in žejue in zabave ne bo manjkalo. Pri jazno vas vabimo, da se zares udeležite te naše prireditve. Povabimo tudi našega glavnega tajnika sobrata A. Jeršina in sobfata Miroslavicha iz Denverja, da nas posetijo na zgoraj omenjeni zabavi. — Predlog je bil sprejet, da se bodo razdelile tri nagrade za maske, kar bo tudi zanimivo. Nadalje je bil sprejet in od članstva potrjen predlog, da se prodajajo vstopnice po 50c Ženske so proste in članice, lfi se udeleže veselice. Katere članice pavne pridejo na veselico, plačajo 50c v društveno blagajno. Izvzeti od tega so samo bolniki. Dobiček gre v društveno blagajno, da se krijejo letni stroški. — Še enkrat člani in članice, da se vidimo v soboto 15. februarja zvečer na maškeradni veselici. A. Topolovec, tajnik IZ URADA DRUŠTVA SV. KATARINE ŠT. 29, ZSZ. Cleveland, O. Poročati imam žalostno vest, da smo zopet izgubile dobro članico sosestro Mary Mrhar. Slednja je preminula dne 10 januarja v starosti 41 let. — Da, še tako mlacla je morala zapustiti svoja mladoletna sinova, za katera bi bila tako rada še živela. — Bila je vdova 13 let in je tako sama skrbela za svoje otroke in jih vzgajala. Njeno življenje ni bilo lahko. Najhujše je pa prišlo, ko jo je pričela mučiti kruta in dolga bolezen, kateri je končno morala podleči. Bila jo vzorna mati in dobra katoličanka. V ganljivem, pogrebnem govoru so o njej med drugim povedali monsignor Ponikvar tudi to, da je pokojna imela veliko tolažbo v veri, katera je ni zapustila, kakor jo je vse drugo. — Pogreb se je vršil iz cerkve sv. Vida ob veliki udeležbi ljudstva. — Hvala našim članicam za vse sodelovanje ob tej priliki. Reči se mora, da ste dobro zastopali naše društvo. — Tudi deklice vežbalnega krožka so stale ob krsti in pri pogrebu kot častna straža. — Ti pa draga Mary, ki si dokončala vojo tmjevo pot življenja in odšla tja, kjer ni solza ne trpljenja, počivaj v miru in blag ti spomin! Ta slučaj nam zopet kaže, kako društvo stoji ob strani prijateljem in kako prav je, biti zavarovan pri dobri organizaciji. Zal, da se še mnogi ne zmenijo dosti za društvo dokler so zdravi, ampak šele potem, ko pride nesreča in bolezen, šele tedaj uvidijo koristi istih. Zato si članice vedno štejmo v dolžnost, pridobiti v društvo vsakogar, kjerkoli se za to ponudi prilika. Povejte vašim prijateljem, da je ZSZ nad stoprocentno solventna in da se lahko zavarujejo v vsakovrstne razrede. Januarska seja je bila bolj slabo obiskana. Nabrže so bile nekatere zadržane od nadležne gospe "flu." Vsaj za našo predsednico Mrvar vem, da je bilo tako. Upati, je, da bo prihodnja seja bolj številno obiskana in med članicami pa več zdravja. — Pozdrav! Frances Ponikvar, tajnica ZSZ ENGLISH SECTION TRAIL BLAZERS ASKED TO CONGREGATE 100 PER CENT The next meeting on Monday, Feb. 17, will be in the form of a Victory Celebration. A brief business meeting will be followed by the presentation of the Championship Trophy, aftet which the annual Penny Social will take place. This will be intermingled with an 'appropriate celebration. Please be present; it will be a great night. United Comrades juveniles will meet Sunday, February 2.3, their Eleventh (Birthday, at 1 p, m. sharp. An interesting Quiz Game will be conducted by Mr- Miroslavich in which prizes will be given. Send all-WSA children to this meeting, and some with them if you wish. WESTERN STAR LODGE NO. 16 Pueblo, Colo. Well! Well! How are all the Western Star members getting along? T hope you all are feeling fine and getting ready f»r our next meeting on February 12th. The officers of the lodge invite every member of No. 16 to attend all our meetings in the future. Wc will have more fun at the meetings from now on. Air. Stonich gave us good suggestions for the coming meeting. I hope that he will be there because wc all like to hear from him. I hope that every one would come like you did in 1929 to have fun and forget all your troubles. The Western Star is*having dances about once a month for members to meet other people. You will heax from the next officer next week, NICE PEOPLE Among charming people I don't care to meet Arc people who think they must repeat, The people who grope for one proper word, People who Everything I say reminds thcin of a story I've heard, People inclined to string everything out, People who "dnshword soft-lilkc-mad" who shout. People who emphasize always, but never corrcctly, And People who talk to one side, not at pie directly. Of course, in compiling this sort of list There may be three or four hundred other offenders missed. If you have other mannerism that provoke, I'd like to meet you, but at daybreak and under an Oak. * The poem is something I made up. This is all for this time, and 1 will see all of you at the meeting. Yours Truly, Frances Grebene—A member. BE A LOYAL SOLDIER IN THE W. S. A. CRUSADE! LIBERTY BOOSTERS, NO. 36, WSA. So. Chicago, 111. The Fifth Annual Dance sponsored by the Liberty Boosters will be staged Saturday evening. February 22 at St. George's Hall. The preparations arc progressing very efficiently and it is quijc apparent that the attendance and success of the affair Avill shattet all previous records- Heading the committee is Ed Juvan-cic also president of the Booster Club. On his committee will be found Geo. Encimer, Bill Jtivaiicic, Joseph Putzell, Rudy Salihar, Carl Marco, and Mike Popovich, Jr. These boosters havte been workjiU' vcr>' earnestly to put the affair over so that our financial situation will be. prosperous and enable us to continue with out athletic and social functions in the future. Johnny Jones, well known Chicago band, leader will supply the music and will hold all those present spellbound with his tantalizing but thrilling tuites. Taking a quick peek into the gymnasium we find that our basketball quintets are nutting up some scrappy battles against the best of the district. Our senior heavy weig-ht team holds Second place-in the Calumet Park circuit, oftly one saws out o i first placc. V soboto, 25. januarja 1943^, točno ob osmi uri dopoldne, so se pričele revizije knjig v gl. uradu ZSZ po gl. podpredsedniku in nadzornem odboru, v prisotnosti gl. tajnika in blagajnika. Po dokončanem delu, je omenjeni odbor pregledal obveznice in druge vrednostne listine, katere se nahajajo na First National Banki denverski ter so se po kratkem odmoru vrnili na gl. urad ter podpisali knjige, da se Zvezino poslovanje nahaja v dobrem redu. Takoj nato je pa prvi gl. podpredsednik otvoril letno zborovanje. PRVA SEJA — FIRST MEETING Ker sobratu gl. predsedniku, Leo Jurjovecu, se vsled tehtnih vzrokov ni bilo mogoče vdele-žiti te seje, je otvoril letno zborovanje s primernim nagovorom in pozdravom, sobrat Geo. J. Miroslavich, prvi gl. podpredsednik ZSZ. Prisotni so vsi zgoraj omenjeni gl. uradniki ter nadzorni odbor in sicer sobrat prvi gl. podpredsednik Geo. J. Miroslavich; gl. tajnik Anthony Jeršin; gl. blagajnik Michael P. Horvat; predsednik nadzornega odbora Matt J. Kochevar; drugi nadzornik Mike Popovich, in tretji nadzornik Joe Blatnik. Sobrat gl. tajnik čita zapisnik od prejšnje seje, kateri je bil na podpirani predlog soglasno sprejet. Sobrat gl. tajnik predloži obširno in lepo poročilo sobvata gl. predsednika, katerega čita njegov namestnik, sobrat Geo. J. Miroslavich, prvi gl. podpredsednik. Following report of our worthy supreme president, Leo Jurjovec, was read by the first vice-president, Geo. J. Miroslavich : ANNUAL REPORT OF THE SUPREME PRESIDENT Dear Brother Supreme Officers: It is deeply regretable that I am not able to be with you at the Annual meeting of the Western Slavonic Association, but my work and my many activities have been so many and so great during the past few months 'that I find it much more advisable to use the time that I would have spent at this meeting in a trip to the south during which time I will do nothing but rest, eat, sleep, eat and rest some more. I do feel, however, that my place will be taken most capably by our 1st Supreme Vice President, George J. Miroslkvich, so I know my absence will not be felt. As you know, we had jus! concluded our great YOUTH CAMPAIGN of 1940, with the result that our Association gained a total of 800 new members. This, of course, did not quite reach the goal we had set, but, nevertheless, I feel that we can be justly proud of our success. I would like to make this comment, however, in regards to the members and lodges which had made this result possible. If you will scan the records'of our Association as to which lodge or which persons secure" the most members, you will find that in most cases it is the satnc lodge and the same persons who are doing the work. This is all very fine and the Association and I are deeply indebted to such persons. However, I would like tc sec some of the others of the rank and file of our Association put their shoulders to the -wheel and work for the welfare of our Association. If we could, for once, get all our members to work together, I am sure that our growth and success would be unlimited. Nevertheless, to all who cooperated with me in this campaign I offer my most sincere thanks. One of the results which I had rather expected as a natural result of our YOUTH CAMPAIGN was the creation of several new juvenile branches. In this I was rather disappointed. During the whole year there was only one juvenile branch organized, that one being the Northern Lights Branch No. 13, located in Ely, Minnesota, and this branch was organized during the first six months of our, campaign. I tried to stress the importance of juvenile branches in my last report (Semi-annual report) made in July of 1940. I stated at that time that a juvenile branch was a great selling point in obtaining new members and I pointed out the reason why the juvenile branches offered so much more to a youngster. The results of this campaign only prove how true that statement was. If you will note, the lodges which secured the greatest number of juvenile members during this last campaign were the lodges that had juvenile branches! So please, brothers and sisters of the W. S A., take heed of my urgings and organize a juvenile branch to your lodge immediately. It takes comparatively little effort, but the results are very lucrative. Financially, I am happy to say, our Association stands out as one of the most solvent fraternal organizations in the country. Our habitually fine financial record can be attributed only to one thing—the shrewd and capable management of these affairs by our fine Supreme Trustees. Our Association is deeply indebted to the Supreme Trustees for the conscientious and efficient manner in which they are performing their duties. To one of our finest and most capable Supreme Board Members I would like to convey the appreciation of our Association, but there is no one specific capacity in which I can do so. That person is, of course, Bro. George J. Miroslavich, who at one and the same time is our 1st Supreme Vice President, our head of the Juvenile Department, our Editor of the Fraternal Voice, was the General of the Western Division, and also serves in sundry other capacities. To you, George, we are most grateful and most deeply appreciative. Our Association has never had and never will have a man who can be a "jack of all trades" in the Association and still perform each and every job with as niuch skill and success as you do. Thanks, George. While I am on the subject of most capable performances by our Supreme Officers, I would also like to thank Bro. Anthony Jersin for the fine manner in which he is executing the dutie; of his office. W'ith our ever increasing membership the bur dens of his office are becominj ever more onerous, and I an: confident that we have jus', about reached the point where it will Jje impossible for Bro. Jersin to do all the work by himself. Accordingly, should the Supreme Board be so disposed, I am heartily in favor of making some arrangement whereby Bro. Jersin will get additional help in his office. Before I conclude my report, would appeal to our entin membership to carry on in 1941 where we have left off in 1940. It is true we have had a fint year and our Association ha steadily increased in growth for the past few years, but don', let us stop now. There is so much left undone, so much that wc can do that it would be a shame to bog down now and let everything at a standstill. In this world of ours there is nothing at a standstill—everything is forever surging forward and onward and that which remains still is left behind and soon dwindles back to a mere memory and then soon is forgotten. Don't let our Association stand still—let us keep it surging forward, not only apace with the rest of the world, but let's try to surge ahead. Let's pitch in and organize juvenile branches to all our lodges, let's get many more new members for the lodges that we have and let's penetrate into new fields and there organize new lodges which will serve for our new bases of operations. Yes, all this is possible, but it can not be achieved by wishing, hoping or dreaming it to be so. It means cooperation and willingness to work toward this end. And it is to that end that I am asking you to exert your efforts during 1941. In conclusion I would like to offer my deepest thanks and appreciation to all the members of (Cont. on page 4.) POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. ZVEZE S STARIM KRAJEM so zdaj bolj neredne. Navadna pošta s paruiki vzame včasih mesece, da pride na svoje nesto. Hitrejša je zračna pošta, ki stane za navadno pismo 30c. Pa tudi ta potuje neredno, včasih prid« sko/i od dva do tri tedne, včasih je kje zadržana, ali čaka na letalo in tudi zakasni; Kar se tiče pošljanja denarja v Jugoslavijo je za enkrat najbolj priporočljivo poslati po kablu brzojavno. To sicer stane 1 dolar ekatra, a je dostavljeno od pet do deset ali dvanajst dni. NAŠE CENE DINARJEM SO ZDAJ: Za $2.20................100 Din Za $4.00...............200 Din Za $5.75-..............300 Din Za $7.55................400 Din Za $9.00-..............500 Din Za $11.00___________ «10 Din Za- $t2.75............ 700 Din Za $14.50............ 800 Din Za $16.35............ 900 Din Za $17.50............1000 Din Pri višjih zneskih poseben popust. Pošiljatelje prosimo, d\ nakazujejo svoje pošiljatve v ravnih svotah v dinarjih, ravne p» sto in se poslužujejo zgorajšnjih cen.—Zgorajine cen« rdjajo ta pošiljatve po zračni poŠti. Za BRZOJAVNA r.&kazila dodajte k vsaki pošiljatvi $1 00. CENE LIRAM: Za $4.85..................100 lir || 'Za $9.20..................200 lir Za $21.75....................500 lir JOHN JERICH ;- CHICAGO, ILLINOIS Pošiljatve naslovite na: 1849 W. CERMAK ROAD, AMfcRtRANSKI SLOVENEC Sreda, 5 (Continued from page the Supreme Board and the Rank and File of our Association who had cooperated with me during the past year of 1940. It is my hope thai your united cooperation will be given me during the balance of my term in office. Thank You. Leo J k rjovet', Sr., Supreme President. Report of our hardworking worthy supreme president was unanimously approved as read. The entire board feels indebted nnd very grateful to Brother Turjovec for his untiring efforts and able manner in which he is performing his duties as the supreme president of our Association. (To be continued next Wed.— Nadaljevanje prih. sredo.) NAJVEČJE CELINSKO MORJE IZGINJA V južnem mejnem področju med Evropo in Azijo se dogaja ta čas ogromna sprememba v naravi. Kaspiško morje, ki je s svojimi 139.000 štirjaški-mi kilometri največje celinsko morje na svetu, se polagoma •.uši. Že davno so ugotovili, da se njegova gladina od leta do leta niža, najnovejša raziskovanja pa so tudi znanstveno dokazala, da bo to morje nekoč izginilo s površja zemlje. Stare obrežne terf.se Kaspi-škega morja dokazujejo, da je bila njegova višina nekoč daleč nad sedanjo višino, ki zaostaja danes skoraj za trideset nad normalno morsko višino. V stoletjih se je Kaspiško morje znižajo za več nego 90 m, in sicer v zadnjem stoletju s posebno naglico, kajti 1810. je bila njegova gladina še 15 m nad sedanjo. Najbolj čudno pa je pri vsem tem, d rt se izteka v to i morje 3,00 večjih in manjših rek, med njimi sama Volga in Ural. Navzlic temu ne morejo te ogromne množice dotekajoče vode zadržati njegove izsu-šitve. Sicer je lansko visoko vodovje začasno dvignilo gladino Ivaspiškega morja za 4 m, toda vroča doba, ki je potem sledila, ga je znižala spet za 7 m. V novi zimi pričakujejo, da bo njegova gladina tako nizka, kakor še nikoli. CENZURA ROMAN P. Botirget "Odkar je tako žalostno umrl, sem se vedno izpraševala, ali sem mu prinesla tisto srečo, ki hi jo bil lahko dobil . . . Bila sem še tako mlada in najina okusa sta bila čisto različna. Jaz sem vedno ljubila burni svet, to mi je bilo že prirojeno; on ga pa ni maral, ni se dobro počutil v njem. Jaz sem bila zelo pobožna, on pa je bil svobodomiseln . . . PJislil je, da so drugi ljudje prav tako dobri kot on. Kmalu sva videla, kam to pelje. Ni bil ljubosumen, nikdar mi ni ničesar omenil, ali mi pokazal kake nevolje zaradi ljudi, s katerimi sem občevala; a nekaj nemirnega je bilo vedno v. njem. Kadar je moral oditi iz Pariza za nekaj dni, sem mu morala vsak clan pisati. Ce sem pismo malo bolj pozno oddala, mi je takoj brzojavil in me skrbno izpraševal, če nisem morda bolna. Ce sem zvečer prišla domov malo bolj pozno ko ponavadi, sem ga našla vsega v skrbeh. Prepričan je bil, da se mi je kaj pripetilo. Včasih je bil žalosten brez pravega vzroka. Včasih je kar naprej molčal. Nisem si ga upala izpraševati." Potem mi je govorila o njegovi skrivnostni smrti: "Toliko sem prejokala in toliko mislila. Oče ni imel nič sovražnikov. Napredoval je pošteno, nfe da bi koga izpodrival. Prepričana sem, da je morilec računal, da bo dobil pri njem veliko denarja. Zapomni si, da ne vemo nič, • kaj je nosil oče v svoji listnici. Oh, Andrej, če bi vedel, kakšne težke dni sem takrat prestajala. Šele v tistih težkih trenutkih sem spoznala, kdo so moji pravi prijatelji." 1 Tu, je imenovala gospoda Termonda in mi začela razlagati, kako ji je dokazal svojo vdanost. Hotel sem narediti tako, da bi videla, da ne more to uro izgovoriti tega imena, ne da bi me bridko zadelo. A zakaj bi jo kar na lepem ustavljal, ko je bila sredi spominov? Kaj naj bi jo oviralo, da mi ne bi pripovedovala o drugem zakonu in o tolažbi, ki jo je našla v njem? Ali je kdaj kaj uganila, kakšno je bilo moje pravo razmerje do očima ? Bilo je zame sicer nekaj hudega in strašnega v tem pripovedovanju, ki je sestavljalo drugi del slike, ki so jo v meni vzbudila žalostna priznanja v očetovih pismih. Poslušal sem ves ta dolgi večer mater, ki mi je govorila vse to. Prevzela me je sladka, omamljiva zavest, da me strašna sumničenja ne bodo nikdar več obšla in premagala. Oče je bil ljubosumen, a se nikdar ni upal naravnost povedati. A ta žena, ki mi je vse to pripovedovala z jasnimi očmi in mi z odkritim priznanjem in z iskreno dušo dopovedovala, da očeta ni razumela — ne, ta žena je morala biti nedolžna. Nikdar več nisem potem niti za trenutek dvomil o njeni nedolžnosti. Spet sem prebiral pisma v samotni tetini hiši. Ostal sem še tam. Nisem hotel nazaj v Pariz. Materi sem dejal, da moram urediti gospodarske zadeve, v resnici sem pa ostal samo zato, da sem v samoti lažje trpel. Kakor ranjena žival, ki se zagrebe v zemljo. Med mnogimi rečmi, ki so mi v tetini hiši vzbujale spomin na očeta, je posebno oživljala v meni željo po maščevanju in pravici ena. To je bil star koledar na malem pisalniku poleg pivnika. Koledar je bil last mojega očeta. Bil je tak, da so.se dali iz njega trgati listi za vsak dan. Koledar je bil iz leta 1866. Teta ga je bhranila, ne da bi se ga bila dotaknila. Od tistega dne, ko je izvedela žalostno novico, ni odtrgala več nobenega lista. List, ki je bil na vrhu, je kazal soboto,' 11. junija 1864. Ostali listi so kazali nadaljnje dneve v letu 1864. Teh oče ni več doživel. i- V četrtek, i), junija, je bil oče umorjen. Teta je izvedela čez dva dni. Takrat sem bil star devet let, zdaj pa jih imam štiri in dvajset in očetova smrt še zdaj ni mašče-vata. Zakaj ne? Zato, ker mi usoda ni dala nobenega znamenja ali dokaza. Nisem ~mogel priti do ničesar, kar bi bilo temeljilo na dejstvih, na opazovanih-verjetnih dejstvih. Zdaj pa, ko sem imel v rokah en dokaz, čeprav je bilo zelo šibak in neverjeten, zdaj nisem imel več pravice, da bi odlašal. Treba je bilo sumničenjem priti do dna in jih razjasniti. "Če bi bil stopil h gospodu Masolleu," sem dejal, "mu pokazal pisma in ga vprašal za svet, ali bi on vse te sumnje zavrgel? .. . Ne, tisočkrat ne, tako zatrdilo jih ne bi zavrgel, kakor gotovo bi si jaz ne drznil nositi teh pisem k njemu, če bi ne bilo ničesar v njih. Jaz bi trepetal, če bi bil neprevidno zavedel pravico na to sled. Z gospodom Masolleon sva toliko iskala, toliko študirala, komu je neki moglo biti važno, da je oče umrl. Če bi se bil on domislil očima, bi mi tega gotovo nikdar ne omenil. Kake dokaze pa je imel, da bi dobil pravico, da vrže to sumnjo za hip v mojo dušo? Jaz sem mu zdaj lahko prinesel ta dokaz. Čutil sem, da je ta dokaz težak in silno pomemben. Razmišljal sem v tišini tetine hiše, koliko je verjetnosti, da bi bil očim kriv u-mora. Govoril sem si: "Glavna zapreka je v tem, da lahko dokaže, da ga takrat ni bilo tam. Če ga ni bilo tam, ni mogel dejanja storiti. Lahko pa je drugače pomagal pri umoru." Razmišljal sem in se pri tem tako razburil, da sem večkrat vstal in se nazadnje napotil proti gozdičku. Suho listje je zavijalo travnik v čudovite rumene barve. Včasih se je nekaj zganilo, kar je bilo tudi rumeno, samo drugače. To je bil zajec, ki so ga moji koraki plašili. Mislil sem naprej: "Recimo, da je gospod Termond kriv. Bil je zelo razburljiv. Včasih postane kar nasilen; to je prvo dejstvo. Ljubil je svojo mater: to je drugo dejstvo. Oče je bil nanj jezen iz ljubosumnosti: to je tretje dejstvo. Tu se pa začenja nejasnost. (Dalje prih.) NAZNANILO Planinka zdravilni čaj "BAHOVEC" iz Ljubljane, je še vedno na razpolago. Svetovno-slavno sredstvo zeper bolezni želodca, ledvic, črevesja ali žolča. Tudi zoper zaprtje in za utrjevanje krvi. Cena sedaj: 1 škat-lja $1.25, 2 šk. $2.40, 3 šk. $3.50. PRATIKE so tudi dospele. Blasnikove in Družinske, zaloga pa je majhna. Kdor Pratiko želi, naj takoj naroči. Cena 25c komad. Španski žefran, Muškatov cvet ali Lor-ber jagode. Cena velike škatlje 50c. Tavžentrože, Kamelice, Encjan, Lapuh, Lipovo cvetje itd. v škatljah po 50c. Mešani čaji Knajpovih zdravil za želodec, za pljuča, zoper prehlad, ledvice, čreva itd. v škatljah po 75c. Z vsakim naročilom od $1.50 ali več oošjemo zastonj naš krasen VELIK STENSKI KOLEDAR. Steve Mohorko Co 704 South 2nd Street, MILWAUKEE, WIS. aksiomi tudi, ko Vi nobenega človeka na svetu ne bilo? Tudi če bi zapisal, bi ostal pri ka« kam ateistu in materialistu rukanec in le prazna glava. Ker sem pa tudi jaz za de* mokraeijo, celice pa šment, in more pomagati le estetika estetiko pa fiksa demokracija moram tudi jaz počakati, da bo demokracija, kakor oblju* buje demokrat, sfiksala p"" trebno estetiko, in se bo podrl tisti celični totalitarizem. Jo j meni revčku. Na neka) pa le naletim, kakor slepa ku< ra na zrno. Jaz, ki pravim i"; trdim,/ da so in obstajajo aH siomi, estetični prfivci brež| vsega demokratičnega fiksfl'i nja, jaz "aksiomist" in predi vsem moralist nekaj dam n® — Ruse, ko so in če so Slovan1 in malo pametni, in vsi Rus1 niso komunistični in stalinističn' bebci. Politični kruki ne morej" trpeti med seboj poštenjaka-Zato so sedanji "ruski" via* darji krivih nosov 1. 1922 iz-gnali iz Rusije največjega i'eS ruskega sociologa, dr. Pitirimf A. Sorokina. Da je prizna" kot veščak v sociologiji, prič® dejstvo, ko je bil sprejet n* univerzo Harvard in je tatf načelnik oddelka za sociologi' jo. I Tu sta zdaj dva Slovan*1-Prva je rdeči slovenski dem<>'! krat, ki se je ustrašil celic, P" trdi, da se mora upoštevati tU' di še etika, ampak trdi dalje» da demokracija dela etiko, i11 etika nima neizprosnih in ne* izpremenljivih načel, nima -no* benih aksimov, nekaj sličneg9 le demokracija, toraj demc kracija da dela etiko in etik* dela demokracijo,''ako Kdo preveč zabit, da kaj takega požre. Drugi Slovan je Rus dr. So-rokin, profesor na slavni uni' verzi, ne morda bivši kozj1 pastir z nekim kraniparskin1 doktoratom. In dr. Soroki" pravi glede etike in etičnih na* čel: "Derived from God, th« moral values of Christia'1 ethics are absolute." Etika je le ena. Krščanska etika se pO' polhoma sklada z etiko sploh pri načelih, ako kdo kaj ume :o etiki in ne govori nekaj tja v dan. In dr. Sorokin pravi, df so načela etike absolutna, vse' bujejo aksiome, in kaka de' mokracija ne more delati nobene etike, in če dela kak" etiko, je to le neko znanstven0 (?) skrpucalo. Morda se komu zdi moje p1' sanje skoroda neumno. Pi'1' znam. Ako prihaja kdo s tak0 neumnimi trditvami pri etiki-se more o taki neumnosti pa'> le neumno'pisati. DBill!H!!l!:B!ii::aii;i!B!!ai![]!B::im!ll!» II 85.00..........2000 160.00...........10000 II 210.00..........5000 Navedene cene veljajo za izvršitev potom zračne pošte, za brzojavno izvršitev pa je treba poslati $1 več pri vsaki pošiljki. — Pri večjih zneskih se dovoljuje sorazmeren popust. Vse pošiljatve naslovite na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service. Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N Y. D.D.S., M.D.S. ZOBOZDRAVNIK Dentiat-OrthodontUt (izravnava robe) 2125 So. B2nd Avenue CICERO, ILL. Tel. Cicero 610 Marshall Field Annex 25 E. Washington Street CHICAGO, ILL. X«(l. Central 0904 URE: V 'Cicero vsak dan, Imern-si sred, o'd' 9. zjut. do 8 zveč. Ob nedeljah po dogovoru. — V chica-škem uradu vsako iredo. NOVE SLOVENSKE Victor plošče RCA VIKTOR družba je izdala te dni nekaj novih slovenskih plošč, med temi je tudi nekaj prejšnjih. Dobijo se za enkrat samo plošče, ki so navedene v tem seznamu. Viktor plošče stanejo še vedno 75c vsaka. Manj, kakor tri plošče po pošti ne pošiljamo. Sledeče Vtktor plošče se dobijo: V-23001—POSKOČNA POLKA, LJUBLJANSKI VALČEK, Ilojcr Trio ............................................75c V-23002—LEPA JOSEFA, valček, TEREZINKA, Pevei Adrija in Hojer Trio..........................'...............75c V-23007—SAMO DA BO LIKOF, EMPAJRIS, Pcvci Adrija in Hojer Trio ............................................75c V-23013—KAR IMAM TO TI DAM, NE POZABI ME, polka. Hojer Trio....................................................75c V-23017—NE POZABI ME, polka, PO VALOVIH, valček. Hojer Trio....................................................75c V-23021—NOVOMEŠKI PURGARJI, koračnica, TRBOVELJSKA POLKA, Hojer Trio ............................................75c V-23029—DRUŠTVO KASTROLA, I. in II. del, Adrija pevci in Deichman brata........................................................75c V-23030—JOLIETSKE DEKLICE, polka, LOVEC MAZURKA. Deichman brata .:..........................................75c V-23031—TONE S HRIBA, trumplan, KOROŠKA KORAČNICA, Deich man brata ....................................75c V-23032—ZELENI JURIJ, ŠTUDENTOVSKA, Adrija in Hojer Trio..........................................75c V-23033—DOMAČE VESELJE, VESELA POLKA, Adrijfi in Hojer Trio............................................75c V-23034—MILKA MOJA, valček, VIPAVSKA POLKA. Hojer Trio ..................................................... 75c V-23035—NAŠA NOČ, polka, KOKOŠJI PLES. Rudy Deichman in njegov orkester.................. 75c V-23036—RUDI ANN A, trumplan, IGRAČKA POLKA. Rudy Deichman in njegov orkester..............75c ; DR .JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST ^ » M jI Pregleduje oči in predpisuje očala g 23 ^ET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue I Tel. Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. 1 IB zjutraj do 8:30 zvečer. %MMKmmmmmmmm*wtm0& Svoji k svojimi Ds\ Frank T. Grill ZDRAVNIK IN KIRURG, ordinira na 1858 W. Cermalc Rd., Chicago, Illinois od 2. do 4 pop. in od 7. do 9. zrečer. — Ob sredah in ob nedeljak po dogovoru. Stanuje na 1818 W. Cermak'Rd. Tel. v uradu CANAL 4955 — na stanovanju CANAL 6027 ! feAčai Slovenci, slovenska društva in slo venslža"podjetja, naro- ' tZjfff čajte svoje tiskovine vedno le v slovenski tiskarni. — Naša fifcsffi tiskarna izdeluje vse tiskovine za posameznike, društva in CjjjSfc druge, LIČNO in POCENL TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC^ > West Cermak Read, Tel. Canal 5S44 j v t Chicago, BHnois K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois UM "ljubezen, ki ubija" Stran 4 J. M. Trunk. Vsako Ielo imajo n?ko zbo--1 rcvanje za 'prospeh znanosti.' Na shodih ho zberejo večinoma možakarji, ki so do ušes v naturalizmu in ateizmu. Naravno toraj, da vživajo sloves pri vseh naturalistih in ateistih. Na zadnjem shodu je profesor na univerzi v Chicagu predaval o delovanju celice in celic, ko jih pride več skupaj, kakor jih je zdaj n. pr. pri mi-. ljonih nazijev. Te celice le odločujejo, in kakor one odločujejo. Sitna roba. Nazijske ce-ice oclločujejo, kakor zdaj odločujejo, in pri tem nazijskem in celičnem odločevanju pride do totalitarizma. Kam potem z — demokracijo?? Odločujejo celice in odločeno je, odločeno tudi za totalitarizem, ko so celice odločile. Saj vidite. Well, med ateisti in materialist, ki trdijo, da so v človeku in v ljudeh le celice, nista više, . je tudi nekaj prav strastnih demokratov. Totalitarizem celic in demokracija pa sta kakor voda in ogenj. Kako toraj pobiti tisti totalitarizem, da se reši nekaj demokratične robe ? Slovenski ateistični demokrat in nasprotnik totalitarizma je zgrbančil čelo nad tisto profesorsko robo o delovanju celic in se vsedel in zapisal ne-; kaj o demokraciji in estetiki. Zapisal ali ne zapisal. Ako so v človeku le celice in so te od nekod v človeka prifrčale, in ako človek ni stvar božja in nima od Boga mu danih demokratičnih in toraj naravnih pravic, potem ni nobenih pravic in celice odločijo lahko za totalitarizem in amen. Ampak smo kavli ali glavice, ko smo deniokrati. Pri ce-' licah je šment, ko se ti šmenti lahko odločijo za totalitarizem, in smo mi za demokreti-zem. Glavice smo. Poleg celic je še — estetika, in .estetika je .sad in pridobitev demokracije in celice se morajo ravnati po estetiki in demokracija je ali vsaj bo sfiksana. Estetika reši demokracijo, dasi demokracija estetiko šele fiksa. Za take malenkosti pa se kak demokrat ne more zmeniti, muhe lovijo pri mišljenju le kaki ' sholastiki ali metafiziki in moralisti in drugi zarukanci, mi pa smo demokrati in estetiki in ker smo demokrati imamo tudi estetiko, in ta se mora ravnati po nas, ker jo mi demokrati delamo, ali naj pa gre žabam pet. Jaz sem hudo zarukan in ne morem tako povedati, povem le tako, kakor povem in znam povedati, in^sem povedal, kakor vidite, da sem povedal, in to je bržkone slabo povedano. Demokrat, ki fiksa estetiko, pove vse hudo "znanstveno," pa je na dnu piskra ista godla. Well, ali naj 'jaz zarukanec zapišem nekaj o nekih estetič-nih aksiomih, toraj pravejh pri estetiki ali morali, ki so bili kakor stebri iz mramorja, in stali že tudi tedaj, ko še niti prve celice v kakem človeku ni bilo, pravci, aksiomi, ki so stali in veljali, še preden je bil človek, in naj je prišel od opic ali od praplinov, in bi stali ti