148. številka. Trst, v ponedeljek 2. julija 1900. Tečaj XXV „Edinost" zbuja enkrat n» dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Karožnl«« z.mi€:i : Za celo leto........24 kron za pol leta.........1- .. er četrt leta................_ Ea en mesec........ '2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na- ročbe bre« priložene naročnine r* uprava ce ozira. _ Po tobakarnah v Trstu «e prodajejo posamezne Številke po <» stotink (3 nvc.l: izven Trf»ta pa po S stotink (4 nvč.) Telefon Stv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edlmostf je moč! Oglaal se račimaio po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustim. Poalana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd. ne računajo po pogoho Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo iII tlakurim se nahajata v ulici Carintia štv.-12. Upratvništvo, in sprejemanje inšeratov v ulici Molili piccolo štv. 3, 11. uadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost**. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru. 01) smrtni postelji avstrijskega Zopet Vas prosim, gospod urednik, nekaj prostora, da objavim nekoliko svojih misli. Svojih misli! S tem sem hotel pov-dariti, da vso moralno odgovornost za te izvajanja nosim jaz sam. Opetovano že je bilo povdarjano, da Avstrija more živeti le kakor državna konfederacija, da"le federativno urejena Avstrija ima svojo bodočnost. In baš pisec tega je že pov-darjal v tem listu, da je bil z u vedenjem du-valizma Avstriji zadan usoden udarec. Dnva-lizem je ona coklja, ki zavira razvoj narodov avstrijskih, tako na kulturelnem, kakor na gospodarskem polju. In bodočnost Avstrije si moremo misliti le, ako se odpravi duvalizem Območje teh novih parlamentov pa naj bi bilo razdeljeno tako, da bi kolikor možne odgovarjalo tudi načelu narodne avtonomije. Iz teh parlamentov pa naj bi volili zastopnike v centralni parlament. S tem bi morali biti zadovoljni tako Poljaki, kakor Cehi in nemški konservativci; a če so krščanski socijalisti ostali zvesti svojemu prvotnemu programu, tudi oni ne bi mogli prigovarjati. Večina bi bila toraj vsekako za tako premembo ustave, a ustavne države se morajo vdati le potom in pomočjo večine! Sicer je tudi pisec tega članka že razvijal podobne nazore in sicer v člankih ^Bo-dočnost Avstrije«, kjer pa je bilo samo rečeno, da taka mora biti Avstrija v bodočnosti. A mi živimo v sedanjosti in treba torej, da računamo s sedanjostjo. Ta sedanjost pa nas uči, da blagostanje narodov tostranske dr- in se monarhija preosnuje na federalistični žavne polovice je zavisno le od tega, da se podlagi. Da je sedanje razmerje, v katerem «a zdaj vzpostavijo redni parlamentarni od-živita mej seboj Cis- in Translajtanija, trajno nošaji. In ko bi mi dobili več takih parla-nemogoče, je jasno vsakomur: jasno je pa mentov, kakor mislim jaz, bi v teh posami-tudi, da tega sedanjega razmerja n: mogoče čnili parlamentih gotovo laglje prišli do ka-preobrniti kar tako. Računati treba z dejanj- kega sporaznmijenja, nego v dunajskem Ba-skimi razmerami; te dejanjske razmere so pa bilonu; osobito bi pa ti parlamenti volili v take, da imamo v Avstriji dva parlamenta, centralni parlament le zmernejše elemente in katera oba treba da delujeta, vsaki za svojo »a ta način bi prišlo tudi tam do mirnega državno polovino, ako hočemo, da bo — re-, razpravljanja. cimo — državni voz tekel redno po svoji Slavo ljub Podala p insk v. poti. In te razmere moramo upoštevati tudi mi v Cislajtaniji s temi razmerami moramo računati ti uli ini. Istotakojc pa tudi jasno in umevno, da se nam mora pred vsem staviti vprašanje : kaj naj navstane, ako prestane duvalizem ? Kaj Sine ira et studio. (Dopis Štajarskega duhovnika.) Na Kranjskem se vnemajo gotovi krogi bo iz Cislajfcanije ? Menda smo vsi prepri- zopet za katoliški shod. Naši bratje na Kranjčani o tem, da sedanji avstrijski parlament sfcem se sicer radi smatrajo za nekaj po-ne bo nikdar več deloval, pa naj ga kateri- sebnega med Slovenci, sosebno menijo, da si bodi vlada še tolikrat razpusti in razpiše j|m nibče izmed drugih Slovencev ne bi nove volitve... Avstrijski parlamentarizem leži smei oporekati v ničemer. Koliko so avstrijski na smrt bolan in za ta parlamentarizem ni xemci močnejši od nas, vendar oni ne po-več pomoči. Zato pa menimo, da je škoda znaj0 ni geografiških ni politiških mej med seboj, časa, ki ga tratijo s pogajanji za vzpostavljenje arapak se čutijo povsod le en narod, nasto-rednin parlamentarnih odnošajev. Najboljše. jjaj0 povsod po načelu solidarnosti interesov, najpametnejše, kar naj bi ukrenil g. Korber, ^fi siromašni Slovenci pa smo trdno uverjeni, bi bilo, po mojem menenju, sledeče: da B\ tudi v sedanjih kritičnih časih moremo On naj s i s t i r a sedanjo ustavo; dovoljevati luksus cepljenja moči in ne umemo, potem pa naj s pomočjo kakega sta- da s tem ne škodujemo le koristim naroda rega patenta, katerega si lahko poišče v ka- ! v sedanjosti, ampak da Ludi igramo nevarno kem zaprašenem arhivu, oktroira novo ustavo! igro z bodočnostjo, da — z ekzistenco na-Po tej ustavi naj bi se v sredi mej de- roda. Ali naj navajam dokazov ? Ali ne vi-želnimi zbori in mej državnim zborom zasno- i dimo vsi, kako pod prokletstvom našega par-vala nova zakonodajna zastopstva, katera n»j | tikularizma peša vse, vse, kar bi moglo biti bi razbremenila centralni parlament, a bi ob sicer v pravi blagoslov božji na delu za enem ustregla zahtevam a v tonom i sto v in fe- obrambo moralnih in materijalnih koristi na-deralistov. roda?! Ali ne vidimo, kako so ovirani na de- P O D L r S T K K 13 Zvezda spoznanja. Danes je prišel Anjeleto in razrušil mu je ono iluzijo, ki si jo je bil ustvaril. Dokler je čul kritiko samo od strani takoimenovanih kroatov, ni mu prihajalo niti na misel, da bi Slika s Ponijanšune. — Piše: Slacoljub Podslapinslt/ razmišljal, da-li je to, kar dela, prav ali ni \ 1- j prav. Danes pa, ko jo prišel Anjeleto se svojo Italijani so nasproti temu dobro znali, da, j uničevalno kritiko, danes, ko je čul tako go-četudi Tona Menigov ni volilec, jim zamore! voriti onega Anjeleta, katerega je imel za vendar-le veliko koristiti, kakor vnet in nav- najvnetejšega pristaša stranke, za katero se je dušen agitator. Zato so tudi gledali, da so ga i toliko trudil in ubijal, stopilo mu je nekaj priklepali vedno tesneje na svojo stran. To pa j silno težkega na dušo. Zato pa je tudi bežal jim je bilo tem laglje, ker, kakor rečeno, slovenski rodoljubi si niso prizadeli, da ga pridobe, in niso pomislili, da le v mladini je bodočnost naroda. Začeti je treba pri mladini in če smo si pridobili mladino, zagotovili smo si bodočnost. Naši cilji, naša stremljenja sov bodočnosti, d oči m sedanjost lahko prepuščamo d rugim. Torej je pač marsikje čul ojstrih besed proti italijanski gospodi: mnogokrat se je že prepiral in je branil italijansko stranko; čul je že marsikako trditev, katere mu ni bilo mogoče izpodbiti. A on je ostal vedno pri svojem krivem prepričanju. In danes ? ven, ven v slobodno naravo.... In tu je bil v duši svoji veliko borbo. Stopile so mu v spomin vse kritike, ki jih je že čul, in primerjal jih je z besedami Anjeleta.... Tako je mislil in sanjal več ur. Potem pa se je rodil v duši njegovi odločen sklep. Vstal je prenovljen in je krenil proti Pomjanu. VII. Med tem, ko je Tone bežal ven iz zidov Pomjanskega zidovja ter bil v senci košatega hrasta veliko duševno bitko, vršila se je — kakor že omenjeno — v Pomjanu druga bitka. lovanju Ciril-Metodova družba, »Naša straža«, »Zveza županov« ?! Pameten človek mora biti sicer za koncentracijo moči in centralizacijo vsega delovanja, ali ob takih razmerah mora skoro želeti, da bi se za posamične dežele ustanovili posebni neodvisni odseki teh ustanov. Saj je naše delovanje faktično itak že razdeljeno po pokrajinah in je vsako domnevanje o kakem skupnem vodstvu po skupnem načrtu le gola fikcija. No, pa pustimo to žalostno poglavje! Za danes sem hotel spregovoriti odkrito besedo glede na nameravani katoliški shod v Ljubljani. In da govorim kar naravnost: po mojem menenju je katoliški shod za s e d a j, nočem reči: nepotreben, goto v o pa, z ozirom na politiške dogodke v državi, neumesten. To menenje bi želel — dragi gospod urednik — nekoliko utrditi. Nadejam se, da me ne bodo krivo tuneli in da ne bo zamere vzlasti na oni strani, na katero spadam že po verskih nazorih — duhovnika. Vsaki misleči rodoljub se mora vendar i vprašati, kaka aktualna potreba da govori za ! tak shod baš v sedanjem času ? Zaradi par i surovih člankov v »Slov. Narodu«, ali zaradi ! ustanovitve kakega škofovskega odgojevališča še menda ne treba razburjati vsega naroda ! In jaz se bojim tudi, da bodo prireditelji shoda vec škodovali neg«- koristili tudi oni stvari sami, kateri hočejo koristiti. Usodna pogreška je, ako se goji in širi domnevanje, da vse, kar danes ne stoji tudi formalno v stranki prire-jevalccv namerjanega shoda, je brezversko in sovražno naukom cerkve! Mej temi je mnogo poštenih sinov našega naroda, s katerimi se da izhajati in živeti. A bas mej temi utegne ob sedanjih razmerah spretna agitacija kaj lahko razširiti menenje, kakor da katoliškemu shodu je v prvi vrsti namen politiška agitacija, katere zadnje koreninice segajo morda celo v osebne ambicije posamični kov ! Razmere pri nas so itak že jako nezdrave, čemu torej še bolj ostriti nasprotje in pro-vzročati nepotreben vihar?! Ne z divjim bojem proti drngomislečim osebam, ampak z mirnim in prijaznim nastopanjem jc možno kaj pridobiti za resnico. Vsa izkustva zadnjih let so priča za to trditev mojo. Če pomislimo nadalje na politični in gmotni položaj našega naroda, je pa naravnost zločin na narodni blaginji, ako se v tem toli kritičnem času še bolj podžiga ogenj razpora in se moč naroda celo po nepotrebnem slabi v njega gotovi pogin. Sedaj, ko Italijani so napenjali vse svoje sile in moči in plačani agitatorji so letali sem in tja...... Nagovarjali so, grozili in podkupo- 1 vali vse vkrižem. A mej tem tudi Slovenci niso držali rok križem. Zato so tudi bili vedno na boljšem od Italijanov. Niso imeli na razpolago onih sredstev, kakor Italijani, a če bi jih tudi imeli, ne bi se jih posluževali. Ali to pot se i je pojavila narodna zavest prvikrat s tako i silo, da vsi napori Italijanov niso nič pomagali.... Narodna ideja je slavila prvikrat s»*oje zmagoslavje.... Italijani v začetku niso pogrešali Toneta, menć, da je gotovo odšel, da privede novih volilcev. Ko so se pa volitve vedno bolj bližale proti kraju, a Toneta še ni bilo nikjer, počelo se je Italijanom to čudno dozdevati. Poizvedovali so, kam je mogel oditi, a nihče ni znal odgovora.... Končno je bil vendar proglašen izid volitev.... Zmagala je slovenska stranka. Prvikrat sti zmagali pravica in resnica nad krivico in nasiljem.... Volilci so se vračali na domove svoje, nemški centralizem z vsemi silami deluje, da nas zadavi narodno in versko, sedaj, ko bi proti zunanjim sovragom morali stati vsi kakor en zid : sedaj naj bi se pričkali med seboj, ali naj bodo Slovenci sami tercijarji ali sami hudiči ! ! Nikomur pa menda ni neznano, koliko bedo trpi naš narod, koliko se ga vsled te bede leto za letom izseljuje in pogublja v tujih krajih, kako nam narod gine, kako slovenska posest prehaja v tuje roke ! Tu zastavimo vsi svoje sile ! Katoliški duhovnik sem in vest mi pravi, da sem vsikdar točno vršil dolžnosti vzvišenega poklica svojega. Raje bi šel v mučeniško smrt, nego da bi le za las odnehal od svojih verskih načel. Po tej konstataciji mi menda ne treba povdarjati, da ne govorim tu načelno proti prirejanju katoliških shodov med Slovenci. Pomisleke, ki jih navajam tu, mi narekuje le vprašanje oportunnosti, vprašanje, ki se mi usiljuje z elementarno silo in ki prihaja iz iskrenega slovenskega rodoljubja. Ne vprašujem torej : ali naj se prirejajo katoliški shodi, ampak vprašujem le : ali naj se tak shod priredi baš v sedanjih dneh?! In na to zadnje vprašanje ne morem drugače odgovoriti, nego z odločnim — ne! ! Vse res, da se tudi v Slovencih pojavljata brez-verski liberalizem in sovražtvo do duhovščine v najodurneji obliki. Vse res, da je vernemu človeku, sosebno pa duhovniku, v dolžnost, da odbija tega sovražnika : ali jaz poznam slovensko ljudstvo in njega intenzivni verski čut in sem prepričan, da nevarnost ni tako akutna, da ne bi se tudi duhovnik v obrambi verskih interesov smel nekoliko ozirati in poštovati narodne in politične interese naroda. Tako, bi hotel, naj se me ume, ko želim, da bi se k a t ol i š k i shod za se d a j ne p r i-redil. Kako so naše dežele ugodne za trgovino in veleobrt! Vse imamo pri rokah; morje za trgovino, premoga in vode pred nosom za veleobrt in industrijo, a ne ganemo se, ker nam nesrečni domači odnošaji vežejo roke. Vedno le čakamo, da pride tujec in ta napravi v naših krajih fužine, a s tem prihajajo tudi nemške šole in nemške naselbine! Mi pa ginemo .. * Moje menenje glede katoliškega shoda je torej to, da za tak shod v trenotku ni take aktuelne potrebe, da bi ga ne mogli odložiti za enkrat pozneje. Ponavljam : politika, tudi konservativna ii. verska, mora gledati, da pridobiva prijateljev, ne pa da jih odbija. V to pa je neizogibni pogoj, da si množi število dobrohotnih ali vsaj objektivnih bili veseli in so pri čaši slavili svojo zmago, ali tolažili z vinom jezo nad svojo propastjo. Narodni volilci so bili seveda veseli in prekipevali so navdušenja. Od dnih pa, ki so se dali premotiti, da so za judežev groš izdali narod svoj, je marsikdo čutil neko prijetno i zadoščenje, koje videl, da s svojim izdaj-! stvom ni škodil narodu svojemu.... Koperski doktor in trgovec sta pa po proglašenju izida volitev razjarjena sela v svojo kočijo in se odpeljala proti Kopru. Jezila sta se na sama sebe in na ves svet, ker sta videla, da so bili vsi tisočaki vrženi v votlo____ Tone pa je nuj tem počasi korakal proti Pomjanu, kjer je takoj povprašal po Ciče-vem Vaniču. Le-ta je bil slučajno še v Pomjanu in se je silno začudil, doznavši, da ga išče Tone Menigov. In kako bi se tudi ne čudil? Še nikdar ni govoril ž njim in jedva da sta se poznala, a danes ga išče ! V teku dneva je bil popolnoma pozabil na Jucko, a zdaj mu je zopet prišla na misel tudi ona... (Pride še). presojevalcev tudi med tistimi življi, ki niso na njeni strani, da torej odteka vsako pod-lago in vsaki povod za krivo domnevanje o nje namenih. Konservativni Slovenci pa moramo biti tudi narodnjaki vsikdar in vselej. Na to stran moramo skrbeti, da ne bo ni kakega dvoma o nas. Zato moramo — in tudi moremo, ako le hočemo — modro pošte vati narodni in politiški položaj svojega naroda, in vitalne potrebe, nastajajoče iz tega položaja, ne da bi le jedno samo pičico na »i« žrtvovali od svojih verskih načel. Ali, kakor že gori rečeno: sine ira et studio! D o s t a v e k uredništva. Ta članek nam je došel včeraj v jutro. Danes pa smo prejeli od pripravljalnega odbora vabilo na namerjani katoliški skod z zatrdilom, da bo ta »shod dobro uplival v sedanjih razmerah. Združil tla bo vse dobromisleče Slovence, obmejne in Kranjske, katerim je več ležeče na splošni blaginji ljudstva, nego na s t r a n k a r s t v u«. Shod da postane »sijajna verska in narodna manifestacija*. Jutri priobčimo vsaj izvadek iz tega vabila, kajti menenje naše je, da je bolje, da se po razgovoru bistrijo pojmi, nego pa, da se — kakor je postalo v navado mej nami Slovenci — ali prezira in bagatelizuje vse, s čemer se kdo ne strinja. TRST ± julija 1900. Nevihta in povodenj sta napravila po vsem Slovenskem ogromno škodo ubogemu trpinu kmetu. Uničena so polja in travniki, uničen skoro slednji up. O ogromnih škodah vsled naliva ali toče poročajo iz Pol. Gradca, Kamne gorice, Toplic pri Straži, iz Velenja, iz Materijske občine v Istri, Zreč, Vitanja itd. Povsod je polje opustošeno in ceste razdrte. Kdo pomore nesrečnim kmetovalcem iz te strašne stiske ter zapre ci, da Slovenija ne izgubi zopet mnogih svojih sinov, ki bodo morali zapustiti domačo grudo ter iti za kruhom v Ameriko, kjer pomnoži število belih sužnjev-trpinov, ako ne pride pomoč?! Kdor more — tu je prilika, da svojemu narodu pokaže ljubezen in požrtvovalnost. Politični pregled. TRST, 2. julija 1900. K položaju Z ugibanjem o sestavi nove večine v parlamentu prihaja v razgovor tudi eveutuvalno združenje nemške katoliške ljudske stranke s krščanskimi [socijalisti. Neki češki list hoče vedeti že celo ime tej novi zvezi, ki bi se imenovala »avstrijska stranka«. Isti list povdarja, da vladi ne bi bilo neljubo tako združenje, ki bi obsezalo kakih 60 poslancev. Ost tega združenja pa bi bila naperjena proti nemškim nacijonalcem in proti Cehom! Definitivno združenje da se je zakasnelo zato, ker je na obeh straneh takih toček, katerih ne bi hoteli žrtvovati. Sosebno navdušeni za to novo zvezo da so Členi katoliške ljudske stranke, ki si prizadevajo na vso moč, da premagajo vse težave. Isti pl-zenski list meni, da posledica tej novi tvorbi bo nastanek nove desnice, ki morda številno ne bo tako močna, kakor je bila prejšnja, ki pa bo veliko bolj homogenna v svoji sestavi. Irredentovske demonstracije. S tem starim, a vedno novim in vedno aktu-velnim predmetom se bavi zadnji «Agramer Tagblatt* na uvodnem mestu. Clankar na-pravlja paralelo med govorom Zanettija o aferi pri sv. Jakobu v mestnem svetu tržaškem in nekim Člankom italijanskega poslanca Maggiorina Ferrarisa v znameniti reviji cNuova antalogia». Kakor je Zanetti rabil frazo o poglavjih italijanske zgodovine, katera treba še le pisati, in o popol-njenju italijanskega prava, od katerega pričakujejo, da premaga silo — tako piše Fer-raris v «Xuova Antalogia» med drugim: cDiference, ki morejo navstati med Italijo in Avstrijo, so jako težke nravi in naravnost nerazrešljive; a te diference se vendar rešijo prijateljskim potom, ko bo enkrat imperativ dogodkov zahteval izdatno premembo karte Evrope*. Dasi je misel povedana bolj na sploh, vendar je takoj jasno tudi slepcu, da je jedno in isto, kar mislijo v mestnem svetu tržaškem in kar misli gospod Ferraris. Kakor govorč v našem mestnem svetu o novih poglavjih italijanske zgodovine in o popolnjeuju italijanskega prava, tako govori Ferraris: po Ferrarisovi »spremembi karte Evrope* naj pride Zanettijevo «popolnjenje italijanskega prava*. To je vendar jasno. V katerem zmislu naj bi se spremenila karta Evrope? Avstrija gotovo ne more misliti, da bi dobila kakov košček Italije ; spremembe zahtevajo torej le v tem zmislu, da se kos države H a b s-burgov priklopi Italiji!! Tega pa menda ne treba praviti, kateri del naše države naj bi bil ta !! Tu imamo torej dve paralelni irredentovski manifestaciji, ki po-trjati le — kar povdarja «Agramer Tag-blatt* po vsej pravici — da stvarno ni med Italijani nobene razlike in da je razlika le glede forme. Jedni bi hoteli naše pokrajine se silo, potom vojne, priklopiti Italiji, drugi pa mirnim diplomatiškim potom. Že Crispi je priporočal, naj bi mednaroden kongres uredil diference med Italijo in Avstrijo. Za sedaj pa, dokler ne pride oni veliki dan, računajo v Italiji na poznano obzirnost A v s tr i j e d o s e d a j o b stoj e Č e zveze, to je : da bo notranja politika Avstrije taka, da to obzemlje postane zdrelo za odstop. In res treba priznati, da politika Avstrije v veliki meri opravičuje to pričakovanje Italijanov. Samo na nekaj pozabljajo ti diplomatje, da to ozemlje, ki naj bi se priklopilo Italiji, n i ti ni Italijanko in da bo še kdo drugi imel govoriti besedo o tem. Priklopljenje Italiji — tej misli slede Italijani v Trstu in v Rimu. To vidi vsakdo, to je jasno vsakomur! ! Le na Dunaju ne vidijo tega, ali se delajo kakor da ne vidijo. To je tradicijonalna avstrijska politika. Od vseh strani se oglašajo irredentistiški pojavi; mesto pa da bi iste pobijali z modro politiko, s pravično politiko nasproti Hrvatom in Slovencem, gre vladni zistem — Slovanom in sebi na škodo — irredentizmu na roko. Kako dolgo bo še trajalo to? vprašuje »Agramer Tagblatt«. Ti mili Bog, kolikokrat že se je stavilo to vprašanje, ali zdi se nam, da isto ni še nobenemu avstrijskemu državniku motilo sladkih noči. Avstrijski Slovani pa ne smejo pozabiti, da je tudi, in morda v prvi vrsti od njih odvi s no: kako dolgo bo še trajalo to ! ! Dokler ne pokažejo potrebne energije v ta namen, da si pribore primeren upliv na vnanjo politiko, dokler bodo dopuščali domnevanje da je vnanja politika monarhije Habsburgov, domena Madjarov in Nemcev, dokler ne začno z vso brezobzirnosto povzdigati svoj glas proti temu, da je vnanja politika države, Katere vojna sila je po večini sestavljena od slovanske krvi, tradicionalno protislovanska, dokler bodo dopuščali, da obstoji to vnebovpijoče navskrižje med mednarodno politiko države na jedni, in logiko, razumom, zdravim državnim egoizmom in dostojanstvom večine državljanov na drugi strani — dotlej bo seveda trajalo dalje, vse to, kar se mora zdeti absurdno tudi naj-priprostejemu razumevanju zakonov, po katerih je voditi usode držav. preveč. Skočil je po konci in je parkrat- »fino« ! usekal Vidalija po glavi, kar je pomagalo! j Od onega dne, je imel preganjani mož mir! To je edino zdravilo, ki pomaga »nesrečnemu* Vidaliju, drugače ga ne vkrotiš! On je bil že po raznih večjih zaporih, je preživel cele mesece v temnih sobicah, je tudi prestal marsikateri post, a vse to mu ni pomagalo! Ta človek je vrag v človeški podobi! so rekali sojetniki in pazniki, a še najbolj ga poznajo — redarji ! Sedaj je presedel 10 mesecev v preiskavi in »vdobil« 2 meseca povrhu, ali predno poteče tri mesece bomo spet lahko pisali o njem ! To mora biti bolezen, ki ozdravi še le potem, ko se človek preseli v krtovo deželo! Posnemajmo jih. Pišejo na m : Včeraj * Ljubljanski župan g. Hribar je minolo soboto odpotoval za tri tedne v Pariz na razstavo. V tej dobi ga bo v zadevah občinskega sveta nadomestoval podžupan ilr. Karol vitez Blei\veis-Trsteniški, v uradnih stvareh pa magistratni ravnatelj g. Ivan Vončina. * Vabilo na CXXII. od bo rov o sejo »Slovenske Matice« v Ljubljani dne 1». malega srpana 1. 1900. ob petih popoludne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila pred-sedništva. 2. Potrditev zapisnikov o CXXI. odborovi seji iu o XXXVI. j rednem občnem zboru. Volitev predsednika, podpredsednikov, blagajnika, ključarjev in odsekov. -4. Tajuikovo poročilo. 5. Eventualia. * Ponesrečil je ljubljanski trgovec Petrič na Valvazorjevem trgu. Padel je v odprto klet in hi se bil gotovo ubil, da se ni sem prišel v neko tukajšnjo tobakar no. Notri ujel sredi stopnic. je bil neki brzojavni uradnik, ki je prišel kupit poštnih nakaznic. Lastnik tobakarne mu je ponudil, ker slučajno ni imel drugih pri rokah — slovenske. Uradnik se je branil sprejeti te tisko- * P o g r e b g. L C. Ju v a n č i č a v Šiški pri Ljubljani je bil veličasten. Pogreba se je udeležilo enajst društev, mej temi z zastavami : »Šišenska čitalnica«, »Ljub. SokoU, »Slavec«, > Ljubljana« in šolska mladina, v de- vine in jih je vzel še-le potem, ko mu je putacijah pa »Dramatično društvo«, »Trg. dru-lastnik rekel, da se nad takimi malenkostmi štvo«, »Ljubljanska čitalnica«, »Glasbena le redko kedo spodtika ! Ta uradnik je Nemec. Na tiskovinah je povsod na prvem mestu nemško, a on jih ni hotel samo zato, ker je bilo natisnjeno tudi slovensko! ! Matica«, županstvo šišensko in krajni šolski svet. Požarnih bramb je tudi bilo ednajst. Pogreba se je udeležil tudi g. Hribar, župan ljubljanski in mnogo druzih dostojanstvenikov Tržaške vesti. Imenovanje. Gosp. Ljudevit Demeter Jereb, dosedaj vežbeuik na poslaji državne železnice pri Sv. Andreju, je bil te dni, po skušnji v obratni službi, položeni z dobrim vspehom, imenovan uradniškim aspirantom. NepoboljšljiT. Pišejo nam: O onem Vidaliju, katerega ste omenjali te dni v sodni kroniki, hočem napisati par vrstic, da boste videli, kakov človek je to. Leta 1595. sem bil v »hotelu Tigor«, kjer je bil tudi Kajetan Vidali. Jaz sem bil političen »zločinec«, on pa — po navadi! Ko je bilo iti na »zrak« (v visoko obzidano in malo dvorišče!), niso odbirali zločincev, ker je za to premalo nadzornikov in premalo prostora. Dogodilo se je torej, da smo bili vsi skupaj in med nami tudi Vidali. Ta človek je srednje, krepke postave, ima pa bolezen, tla ne more pustiti nobenega na miru. Vsakogar, ki ga je srečal o »sprehajanju«, je nadlegoval na ta ali oni način! Navadno je rad udarit po — glavi! Mene se — da-si nisem nikakov Samson, — vendar ni upal dotakniti, kar se mi je precej čudno zdelo ! Ker je na »zraku« prepovedano vsako govorjenje in še več kljubovanje, je Vidali vdobival vedno ukore, ter je moral pred časom zapuščat »dragoceni zrak«. Nekega dne ga je podvodja ozmerjal, zaradi nedostojnega vedenja, a Vidali mu je takoj plačal: »Jaz sem bolan, prijavite me« ! Ena sitnost več, ali moralo je biti, da-si smo vsi vedeli, da Vidali ni bolan! Isti čas je imel v »svoji« sobi moža, ki rnu je bil prava igrača. Ni miuol dan, da bi ga ne bil oklofutal in mož je — molčal ! Neki dan pa se je preganjanemu vendar zdelo Slovenci! Ako se državni uradniki brez I in častnikov. Vencev je bilo nad 40 in so v ozira kažejo tako nemške nacijonalce in od- vsporedu nosili IS vencev s trakovi. Mej klanjajo slovenščino, tudi Če je nemščina temi jih je bilo 6 od rodbine, ostali so bili po- poleg, pa bodimo tudi mi od svoje strani še klonjeni od druzih častilcev. Pogreb je kazal odločneji in zavračajmo vsako tiskovino, ako kako so v pokojniku čislali vrlega narodnjaka : ni samoslovenska, ali vsaj dvojezična ! in dobrotnika in kako lep in hvaležen spomin Učimo se od Nemcev in Lahov ; tako mu hranijo Slovenci, ne porečejo vsaj, da se prodaja le malo slo- * Dvanajstleten tat. V gostilno žu- venskih tiskovin. pana Pogačnika v Podnartu na Gorenjskem je Očividec. prišel predminolo soboto že pozno v noč neki 1 2-Iz sv. Irana nam pišejo, da razsvetljava leten fante, ter si naročil cigaret in razne v proslavo svetih apostolov Cirila in Metoda pijače. Županu se je zdel mladi gost sumljiv bo v sredo zvečer. Uverjeni smo, da za- jn zato ga je izpraševal : kam in od kod ? vedni Svetoivančani na impozanten način pro- Kmalu je župan spoznal, da ima opravka z slavijo ta za Slovanstvo velepomembni spo- malim zločincem, zato je fanta takoj naložil minski dan in da pokažejo, da le v znamenju na voz in ga odpeljal k orožnikom v Pod- naukov svetih bratov je naša rešitev, naša brezje, kjer je fant priznal, da je v mraku bodočnost! odtrgal ključavnico od pušice pri podružni Dražbe premieilill. \ torek dne 8. cerkvi na Otočah. Pri njem so dobili še nad julija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled 12 kron raznega drobiža. Orožniki so mla- naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- dega tatu izročili olcr. sodišču v Kranju, vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : j * Xa ljubljanski slov. c. kr. drž. ulica Canova 0, pohištvo; ulica Riborgo 13, nižji gimnaziji v Beethovnovih ulicah pohištvo; Piazza Rosarto 1, pohištvo: ulica gt. G, bodo vpisovali v I. razred v n e d e l j o Sanita 8 in ulica delP Istituto št 8, kamenje Gd 8. do 12. ure dopoludne. Zunanjike vspre- in terjatve; ulica Scorzeria 6 A. pohištvo; jemajo tudi na pismeno zglasilo, ako pošljejo ulica Acquedotto 32, pohištvo. ravnateljstvu do 14. julija svoj rojstveni list Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer, zadnje šolsko spričevalo in 6 K 60 stot. | ob 7. uri zjutraj 20.2, ob 2. uri popoludne vsprejemnine. V sprejem ne izkušnje j 25.9 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759*4 se p r i č n o v j. o n e d e l j e k dne 16. j u- j— Danes toplomer ob 7. uri zjutraj 26.5 C. lija, in sicer pismene zjutraj ob osmih, ustne — Danes plima ob —.— predp. in ob 1.12 popoludne ob treh. pop.; oseka ob 6.1 predp. in ob 6.51 pop. i * Mestna civilna godbavLjub- — Ijani. Pripravljalnemu odboru se je do- O včerajšnjem izletu »Trž. Sokola« z da za se(]aj i da je vzela »Vienac« v svojo last ter tako zagotovila njega nadaljni ostanek.. diščib, 13.121 q turščice {12.721 q. na skladiščih), in 300 q. ovsa. Bombaž. Trg nespremenjen, brez kupčije. Moka. Prošli teden so bile cene trdne; mlini so zvišali svoje zahtevke za blizu 1 K, to pa vsled tega, ker je v notranjosti poskočila cena pšenic«. Promet pa je bil neznaten. JllŽriO Sadje. Trg slab: le ssultaninamije bil promet živahen. Prodalo se je 3000 zabojev limon siciljskih po 4 do 15 K., 1500 zabojev pomaranč puljijskih po 5 do 12 K. in 1000 zabojev limon puljijskih po 4 do 10 K. za zaboj. Volna. Cene trdne : nedostajalo je kupcev. Prodalo se je 100 bal neoprane grške po 101 K, 200 bal oprane albanske po 1<>4 in 400 bal oprane iz Janine in Prevese po 184 do 188 K. od <[. Les. Prošli teden je bilo več kupčije glede štajarskih desk l0/lt za Italijansko in Turško o trdnih cenah. Olje olj ki no. Trg je še vedno slab, brez kupčije, o neznatni zalogi. Prodalo se je 100 q. italijanskega polfinega in zelo finega namiznega v sodih po 120 do 100 K. in 300 q. grškega in levantinskega po 74 do 76 K. banke je ne spre- Trgovina in promet. meni obrestne mere. Aviso. Zaradi zagotovitve zakupne dobave sena, slame, drva, premoga, koaksa in ovsa za čas od dne 1. septembra 1900 do 31. avgusta 1901 vršile se bodo pismene ponudbene obravnave v uradnih prostorih c. in kr. vojaških i preskrbovalnih magacinov, in sicer v nastop- Tedensko tržno poročilo. V Trstu, dne 30. junija 1900. {Cene vseh predmetov veljajo brez carine.) Kolonijalno blago. K a v a. Vsled nepresta- nil> postajah : nega boljšanja menjiČnega kurza v Brazilu so cene na rednih trgih in ponudbe v Riu in Santosu poskočile za kakih 5°/0. Naš trg ima malo gotovega blaga. Povpraševanje za konsum v mestu in za špekulacije* je bilo živahno ter so o mnogem prometu j porasle cene v primeri s prošlim tednom za 2 K od kg. S trga so vzeli 1000 vreč kave Santos so razvidni iz oširnega razglasa v štev. 145. »good average«, gotove in na morju, po 49.50 »Slovenskega Naroda« od dne 27. junija 1900, do 51.50 K, 1000 d to. »fine average« go- kakor tudi na vseh c. in kr. vojaških preskr-tove po 51.50 do 52 K in 500 dto. od bovalnih magacinih do obravnavnega dne mej navadne do fine po 47 do 55 K za 50 kg. 10. in 12. uro dopoludne. — Na skladiščih je 13.391 q. kave. ' C- in kr. inteudancija 3. voja v Gradci. Poper. Položaj nekoliko trdnejši z dobrimi_ izgledom za bližnjo bodočnost. Cene : v Trstu dne 9. julija 1000 » Gorici » 10. » 1900 » Ptilji 16. 1900 > Ljubljani » 18. » 1900 -» Mariboru » 23. > 1900 > Gradci » 25. » 1900 > Celovci » 30. » 190O Natančneji pogoji in ponudbeni obrazci poper K. 74.— , 72-- , 70.— , 69.— , 68.— prometa. Cena Singapore „ Tellicherrv „ Batavia „ Penang C „ Penaug D Piment nespremenjen, brez 40 kron. Klinčki še vedno zanemarjeni o ponudbah po 50 K. Cassia lignea. Cene rastejo. Lastniki Čakajo, da iste še z boljšajo. Izbrano blago po 53 K, novi Standard po 49 K. Sjadkor. Položaj je bil prošli teden na iuo-zemskih in naših glavnih trgih trden. Ker so naše tovarne zahtevale višje cene, se je zboljšal tudi naš trg ter so plačevali večo kupnino zlasti za centrifugalni sladkor. Današnje cene za gotovo blago v tranzitu, voznine prosto v Trstu s škontom'po 2°/0> so našle« I nje : Centrifugalni pile . . . 28.7*— 29.— K j Melis-pile...... 29.--29. % „ j Concasse....... 29.--29.3/4 „ j V klobukih po 1.80—2 kg. 30.--31.— „ j V kockah v zabojih po 25 in 50 kg......31.--33.— Za naročbe julij-avgust: Centrifugalni pilč . . . 283/t—29.1/, K Melispilč......29 Vi—V* „ Za naročbe oktober-decembcr in november-marc : Centrifugalni pilč . . . 27. iji—27.% K Melis.......27. l/2-28. V, K Iz notranjosti je od 22. do 28. junija po železnici došlo: 13.600 q. (proti 12.700 q. v isti dobi lanskega leta.) — Zaloga je znašala dne 27. junija 151.800 q.; med njimi 147.555 q. na skladiščih (proti 47.000 in 94.569 q. v isti dobi lanskega leta.) Žita. Trg precej trden. Prodalo se je 800 q. turščice levantiske po 11 K. in 300 q. ovsa bosenskega po 12.50 K od q. — Zaloga znaša) 532 q. pšenice (332 q. na skla- I !< 4 4 J OBUVALA! \ PEPI KRAŠEVEC pri cericvi s t. Petra (Piaiza Rosario pod ljudsko šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe »e izvrse v tistem dnevu. Odpošiljate v je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnoatjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster D & 5» 0 » { xxxxxxxxxxxxxxxx Velika zaloga soliiliiop pohištva in tapacarli ooooooo od ooooooo Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg San Giovaiini list. 5. (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srećo. **************** Zaloca in tovarna pohištva vsake vrste Alessandro Levi Minil v Trstu. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Borat Izbor ▼ tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in frauko ▼sakemu na zahtero. Cene brez konkurence. Predmeti starija se aa brod ali železnico bres da bi se aa lo kaj zaračuaao. Rodoljubi! Bliža se zopet praznile zaščitnikov naše družbe, praznik sv. bratov Cirila in Metoda. V zadnjem desetletji se je pri nas docela udomačil običaj, proslavljati god slovanskih blagovestnikov s primernimi denarnimi doneski v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Menda nam ni treba več povdarjati njenih svetili namenov, kateri so uprav za nas obmejne Slovence, boreče se še za naj-primitivnejše življenske potrebe, naravnost. eminentne važnosti. Saj nam s skrajno požrtvovalnostjo na vseh nevarnejših, tujim navalom izpostavljenih mestih ustanavlja zavod za zavodom, nam ohranja naše svetinje, mili materini jezik, ter ščiti našo mladino pred potujčenjem! Vse to pa stane mnogo, mnogo denarja, zahteva obilo gmotnih žrtev radodarnih slovenskih src, in zato se podpisani odbor zopet obrača do vseh blagih rodoljubov in rodoljubkinj s prošnjo. da se o priliki godu sv. slovanskih bratov spominjajo z izdatnimi darovi naše prekoristne družbe .sv. Cirila in Metoda. ODBOR. ženske podruž. družbe sv. C. in M. V TRSTU, dne 13. junija 1(J00. Podpisana se zahvaljuje v svojem in imenu vseh sorodnikov vsem onim. ki so skazali našemu nepozabnemu Ivanu Grižonu zadnjo čast; zlasti je hvaležna čast. duhovščini, starešinstvu in županstvu, kakor tudi domačim pevcem in njihovemu pevovodji za ganljivo petje ter predolgi vrsti pogrebcev, da so jej s tem zdatno olajšali srčno bol na ne-nadomestni zgubi blagega pokojnika. Dekani, 2K. junija 1900. Marjeta udova Grižon. Tržaška posojilnica in hranilnic jegistrovana zadruga i omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnicah Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4o/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 5%o/0, na menjico po 6°0 na zastave po 51 2°'u. Uradne ure so: od 0—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 1()—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 po- ^ poludne. Poštno hranilnični račun 816.004. v Divači z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujoe in letoviščnike z obširnim govejim in konjskim hlevom ter druzimi gospodarskimi prostori, odda se vsled maloletnih dedičev v najem Podudbe sprejema in natanjčneja pojasnila daje varuh Albin Štrekelj v Škofijami pošta Divača. F I L I J A L K A c. kr. priv. avstr. MMn zavofla za trsrovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno inaercijo se plača po 1 nvč. za besedo: za večkratno insereijo pa se cena piimeruo zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo j po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah. Poi*hoiin IOI/n h ulica Acquedotto 8 rei i idu u jdKUiJ Zaloga vaakovrgtnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne. Krčme. Potočnik Fran rin^^Tl? matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 21 /40/o 30- rt 33 4°<) V napoieonih na 30-dnevni odkaz 2%°/. 3-mesečni rt- 21' °/ i i 2 'o Spedicijska poslovnica Gašpar Hvalic v Gorici v ulici Morelli št. 12. se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. >oy zaprt voz za prevažavje. Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija. 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoieonih brez obresti. Nakaznice na Duuaj, Prago, Pešto. Brno. I.vov, Tropave, Reko kako v Zagreb. Arad. Bielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec. Ljubljano, Line, Oloincu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja In prodaja bitku l°O0 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejsimi pogoji. Predujmi. JamČevne listine po dogovoru. Kredit ua dokumente v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija p<> jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Obuvala. Dah^r Pfttftl* ul'Ca Ribor&° St- 25.Velika nollcll roiul zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naroČbi. Pekarno in sladčičarne. Hqi;l; i Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso> . OTIDI6I filijalka ulica Hiborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen fin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na dom in trgovcem v razprodajo. Jak. Perhauc Ulica Stadion št. 20, pekarna in slad čiča rna, svež kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna. Ivan Pahor ulica Conti št. 2 ima veliko pekarno in sladčičarno 3 krat na dan svež kruh. Prodajalnica moke ter sprejema naročbe za vsakovrstno Hno pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke ^ italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem SOTII Kavarne. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Xwlzdov Korneuburški prašek za krmljenje živine n a rnn — riii«*t«»ti£no sred- GORIŠKI LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hifii. Veterinarno - dijetetično sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro 50 let že v mnogih hlevih. kedar živina noče rada jesti, kedar slabo prebavlja v zboljšanje in pomno-iitev redilnosti mleka pri kravah. Cena »/, škatljica kron 1-40. V« 5kat" ljice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v veeh lekarnah in drogerijah Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunakl In knežje bclgsrskl dvomi zalagatelj. Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. priporoča svoji kavarni »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Trgovci. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Oglje in drva. Fran Hitty v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Muha Josip Mlin n a par. Valentin Skočir Hranilne vloge sprejemajo se otl vsaoega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2 °/0. ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o 1/a°/0. Urad uje vsaki dan od 0.