Jntrula lxda|a. 1». itevilho. V UUdloi. • torek, dne li mm 1910. 6ia 4 vinarje. Letnik XUII. Jutranfa izdaja v Ljubljani: vse leto...............K 12-— pol leta...............6*— četrt leta...............3 — na mesec......•..........,1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, (v pritličju levo), telefon št 34. Izhaja vsak dan zjutraj. tesna številka 4 vinarje. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jutranja izdala po pošti za Avstro-Ogrsko: vse leto............. K 18*— pol leta............... „ 9 — četrt leta............... „ 450 na mesec............... „ 1*60 Za inozemstvo celo leto..........,28*— Upravništvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna In telefonska poročila „Slov. Narodu". Demisija hrvaškega bana. Budimpešta, 19. julija. Principi, radi katerih je prišlo nuni hrvaškim banom dr. Tomašicem in srbsko-hr-vaško koalicijo delovnim« programom, če gre, z večino dosedanje koalicije, če ne, pa proti koalicij i.Kaže se,da so se vladne želje, češ, koalicija bo, ko bo dobila vlado v deželi, popustila od svojih zahtev, izjalovile. Zato se je vzela Aranickijeva zadeva, s katere rešitvijo je vlada, ker se ta dosedaj ni dosti brigala za premestitev posameznih uradnikov, za povod, provocirati razpravo med banom in koalicijo. Vnaprej je bilo že namreč gotovo, da srbsko-hrvaški poslanci ne morejo popustiti od svoje zahteve, da se mora Aranicki odstraniti. Dunaj, 19. julija. Našo včerajšno vest o načrtih bana dr. Tomašića potrjujejo danes razni dunajski listi, ki pri tem razpravljajo, o nazorih, katere ima glede spora ogrska vlada. Ogrska vlada se hoče baje izogniti vsakemu političnemu prevrato na Ogrskem, toda pod pogojem, da se ne bode njenega delovanja na Hrvaškem oviralo. Ako bi se pa hotelo njene pravice na Hrvaškem — kršiti (!!), tedaj da ne bo desoairala hrvaškega bana, zlasti ker bi tudi ce- j sar nikakor ne dopustil, da bi se odslovilo tako »delovnega in zaslužnega« moža kakor je sekcijski načelnik Aranicki. Poslanci hrvaške koalicije so odgovorni na svojem sporu, ker so ga s svojimi zahtevami provzročili. Vlada pravi, da se ne boji zadnjega sredstva, to je razpusta sabora, ter trdi, da to gotovo ne bode v prospeh političnega miru. Ogrski ministrski predsednik o To-iiiašićevi demisiji. Budimpešta, 19. julija. Ministrski predsednik grof Khuen Hederva-ry je dovolil glede njegovega mnenja o konfliktu med srsko-hrvaško koalicijo in banom dr. Tomašičem razgovor s poročevalcem dunajskega lista »Wiener allg. Zeitung«. Temu nasproti se je izrazil: Demisijo barona bom cesarju predložil, obenem pa priporočal vladarju, da demisije ne sprejme. Na vprašanje, če bo odpuščen sekcijski načelnik pravosodja Aranicki iz svoje službe, je ministrski predsednik kategorično odgovoril: »ne!« Od listov raztresene vesti, da se razpusti sabor, se danes najodločnejše dementirajo. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 19. julija. Včeraj se je nadaljevala v ogrskem državnem zboru adresna debat a.Govorili so socijalist Zelenvak in poslanca ljudske? stranke \Vollner ter Szmeezanv, ki so ostro napadali vlado. Bosanski sabor. Sarajevo, 19. julija. Deželni zbor je pričel včeraj generalno debato o proračunu za leto 1910. Po poročilu glavnega poročevalca je pričel govoriti civilni adlatus baron Benko in najprvo opravičeval, zakaj vlada dosedaj še ni razvila nobenega programa. V svojem govoru je opozarjal, da je skupni minister bosanske finančne zadeve ponovnokrat spravil pred delegacije in tam razvil natan čen program. Načela tega programa ee nisospremenila z u pel javo nove ustave. Nadalje se je pečal z vprašanjem principa avtonomne ustave. Ce se z gotovih strani poudarja, da vlada gled<' tega vprašanja prepočasi postopa, se mora poudarjati na drugi strani, da je ljudstvo za avtonomne principe le tedaj dovzetno,ako se mu jih počasi in sukcesivno dovaja. Konservativno češko plemstvo. Dunaj, 19. julija. Češki konservativni veleposestniški poslanci prič-no v sredo s konferencami pri knezu Lobkowitzu, da se posvetujejo o stališču, katerega naj zavzamejo napram ustavo vernemu plemstvu. Današnji »Vaterland« poroča, da veleposestniki obeh strank ne nameravajo pred sklicanjem deželnega zbora j. osredovati, temveč, da hočejo počakati, da se nacijonalne meščanske stranke same v deželnem zboru izjavijo pred vsem glede delovanja češkega deželnega zbora. Sele ko bo to določeno, pridejo s svojimi predlogi na dan, ki naj bi se odkazali potem posebnemu nacijonalnemu odseku. Pretep med Nemci in CekL Dnheov, 19. julija. Po nedeljskem shodu za pravice češke manjšine v Severnem Češkem je prišlo do krvavih pretepov. Nemci so namreč napadli češke zborovalce. Streljalo se je iz revolverjev. Policija je kruto nastopala proti Cehom. Volitve v rogaški okrajni za stop. Rogatec, 19. julija. Kmečke občine so izvolile v rogaški okrajni za-stop, ki bode imel žalibog tudi v bodoče nemško večino, samo narodno-napredue kandidate in sicer gg. Maksa Berlizga, Fr. Mikuša, Alojzija Buta, Vinka Žu rmana, Franca Valgonija in Fr. Vizovišeka. Pikantno je, da so bili tudi v šmarski okr. zastoj) — oba okraja spadata s kozjanskim v Korošcev volilni okraj — izvoljeni iz kmečkih občin v okrajni zastop sami naprednjaki. Slovenskega zdravnika za Laški trg! Laški trg, 19. julija. Trška občina Laški trg zopet razpisuje službo občinskega zdravnika — in bode nastavila seveda zopet Nemca. Zanimivo je, da je v celem laškem okraju samo eden slovenski zdravnik — v Trbovljah dr. Žižek. Ne v Laškem trgu in okolici in v Rimskih toplicah ni slov. zdravnika, dasi bi bil potreben. ■ Občinske volitve v celjski okoliški občini. Celje, 19. julija. »Nar. Dnevnik« je danes objavil kandidatno listo za okoliške občinske volitve. Sestavljena je tako, da so zastopane vse tri politične struje — narodna stranka, slogaši in klerikalci. V soboto se je vršil na Bregu pri Radeju sestanek zaradi upeljave agitacije. Tudi Nemci se živahno gibljejo; cošlo bode za to občino do nečuveno vročega boja. Slovenci lahko mirno računijo na zmago; kljub temu se ne bode ničesar opustilo za dosego uspeha. Štajerski deželni zbor. Gradec, 19. julija. V poučenih političnih krogih sodijo, da utegne biti sklican štajerski deželni zbor 20. septembra. Tukajšnji nemškonacijo-nalni listi objavljajo te govorice brez vsakega komentarja. Marijanski kongres v Solnogradn. Solnograd, 19. julija. Predvče-rajšnem se je tu otvoril marijanski kongres pod predsedstvom solnogra-škega nadškofa. Kongresa se je udeležilo mnogo škofov, med njimi tudi mariborski dr. Napotnik. Med udeleženci je tudi mnogo zastopnikov avstrijske visoke aristokracije. Za Solnograd pomenja ta kongres velik dobiček, ker je privabil v mesto več tisoč ljudi. Iz dobičkarije zaradi tega gre prebivalstvo prirediteljem povsod na roko. Sklicanje črnogorske narodne skupščine. Cetinje, 19. julija. Knez Nikita je sklical črnogorsko narodno skupščino s posebnim ukazom na 6. (19.) avgusta k izrednem zasedanju. Protiturški bojkot. Carigrad, 19. julija. Minister notranjih zadev je dal oblastvom v Solunu in Smirni nalog, da naj podvza-mejo vse korake, ki so sposobni, da se napravi protigrškemu bojkotu ko- Zareta redkcijonarcev na Turškem. Carigrad, 19. julija. Pošta je iz-dala na zastopnike raznih držav ko- munike, v katerem podrobno poroča o odkritju po Šerif-paši organizirani reakcijonarni zaroti. Glasom tega komunikeja, se je zarota odkrila, še predno se je popolnoma razvila. Nemiri na Balkanu. Sofija, 19. julija. Kakor poročajo listi, je prišlo kakih 40 pribežnikov čez mejo v Kjustendil, da se rešijo pred preganjanjem komisij, ki raz-o rož u je j o prebivalstvo. Kakor zatrjujejo ubežniki, bodo tem sledili še drugi pribežniki. Ferrer — ni mrtev (?). Berolin, 19. julija. Berolinskemu listu »Berliner Morgenpost« se poroča do sedaj še nekontrolirana vest, iz Bnenos Avres, da Ferrer ni bil ustreljen, marveč da je živ in interniran v neki kaznilnici v Buenos Avres. Nek sotrudnik lista trdi, da ga je tamkaj videl. Temu je tudi o celi stvari sledeče povedal Ferrer sam: Španski kralj mu je daroval na prigovarjanje soproge življenje. Zato se ga je pripravilo na to, da bo moral prestati celo komedijo. Postavilo se ga je pred vojake, ki so streljali nanj s slepimi patronami, in on je imel nalog, da naj se naredi takrat mrtvega. Ferrer je bil najprvo glede tega predloga presenečen in je potem končno privolil v to solznih oči.Po končani komediji se ga je preneslo na lodjo in potem interniralo v ječo. Na Španskem močno verujejo na resničnost te povesti. Nemiri v Perziji. Berlin, 18. julija. Iz Teherana se poroča: Še vedno se ni izsledilo morilca velikega duhovnika Said Ab-dulaha. Ljudstvo je skrajno razburjeno. Duhovniki prirejajo po mošejah shode in hujskajo proti tujcem, zlasti proti Armencem. Zato se ljudstvo obrača močno proti Armencem in bati se je, da se ne bo Armencev lin-čalo. Pred vsem pa se zahteva, naj se pokliče na prestol prejšni šah. Glede tega je celo do sedaj še neizsleden storilec. Japonska odpoveduje pogodbe. Berlin, 18. julija. Japonski poslanik v Berlinu je odpovedal za juli 1911 pogodbo, katero je sklenila Japonska z nemško trgovsko paro-brodno družbo. Zvišani tarifi južne železnice ostanejo v veljavi. Dunaj, 19. julija. Uprava južne železnice je dobila od obeh vlad dovoljenje za 7% povišanje tarifov samo za tekoče leto. Zaradi tega hoče uprava doseči v doglednem času podaljšanje te udobnosti od obeh vlad. Avspicije za rešitev v prilog železnice so zelo ugodne. Strahovit čin blaznega. New York, 18. julija. Zamorec Vilson je radi prevelikega zavživa-nja kokaina zblaznil. Pograbil je doma puško, hitel z njo v cerkev, kjer je bila ravno služba božja, in tam ustrelil pred altarjem duhovnika, organista in svojo taščo. Klerikalni ovaduhi na poslu. Nedolžni izlet, ki ga je priredilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« s svojimi prijatelji v Belgrad, ne da mirno spati našim domačim in tujim »prijateljem«. Klerikalci bi najraje vse izletnike proglasili za veleizdajalce ter jim poslali na vrat državnega pravdni-ka. Toliko sramu pa je vendarle še v njih, da si v slovenski javnosti odkrito ne upajo započeti take sramotne kampanje, o kateri vedo, da bi jo obsodil ves narod, brez razlike strank. »Slovenec« se je zato omejil na kratko notico, v kateri je preteklo soboto skušal na prav malo okusen način ironizirati izlet in briti neslane dovtipe vzpričo tega, da je srbski kralj Peter odlikoval z daljšim razgovorom gospo dr. Tavčarjevo in da je ž njo celo otvoril ples v »Oficirskem Domu«. Dasi ne razumemo, kako more list, ki vendar še hoče veljati za slovanski, oblivati z gnojnico žgočega sarkazma slovanskega vladarja, ki ni zakrivil ničesar drugega, kakor to, da je očitno pokazal svoje spoštovanje in svojo naklonjenost do slovenskega naroda, vendar bi tega »Slovencu« in za njim stoječim klerikalcem končno še ne zamerili toliko. Je pač stvar takta, olike in okusa, kakšno stališče da zastopajo po-edini slovanski listi nasproti slovanskim vladarjem. Ne moremo pa odpustiti klerikalcem zločina, da skušajo svoje so-rojake,ki so zakrivili ta neodpustljivi »greh«, da so posetili Belgrad, denuncirati na Dunaju in jih predstaviti kot prave veleizdajalce, ki so se napotili v Belgrad samo z namenom, da s tem posvedočijo svoje veleiz-dajniške težnje. Znano je, da so naši klerikalci debeli prijatelji nemških krščanskih socijalcev, tistih ljudi, ki bi najraje požrli na žlici vode izmed Slovanov najprvo Srbe; znano je nadalje, da so slovenski klerikalni politiki in uredniki najmarljivejši sotrudniki raznih nemških krščansko - socijalnih listov, predvsem Verganijevega dnevnika »Deutsches Tagblatt«. Ako uvažujemo to, potem ni prav nobenega dvoma, da izvira dopis iz Ljubljane, ki ga je v soboto priobčil »Deutsches Volksblatt« na uvodnem mestu pod naslovom »Slo-venischer Patriotismus«, iz vrst teh naših klerikalnih politikov. In kaj piše ta klerikalni denun-cijant v nemškem listu? Cujte! »Pri radikalnih pristaših župana Hribarja še ni ugasnilo navdušenje za kraljevino Srbijo, ki so jo tako odkrito kazali med bosansko krizo. Ko so spomladi povodnji poplavile nekatere srbske pokrajine, je ljubljanski občinski svet takoj podaril za po- LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. (Dalje.) Adelgunda je morala precej časa čakati, predno je prišla Olimpija iz gledališke garderobe. To čakanje ji je bilo mučno, ne samo, ker sta grof Panigaj in Rovetta nanjo pre-žala, kakor dva jastreba, marveč ker SO jo nadlegovali tudi še različni drugi moški, mladi in stari, predrzni in plahi, sirovi in ljubeznjivi. Vse svoje življenje ni Adelgunda spoznala toliko moških, kakor v tej pol uri čakanja pri gledališkem izhodu, spoznala je pa tudi moško predrznost in pohlepnost in ta jo je pri vsi njeni prešernosti in lahkomiselnosti navdala s strahom. Začela je šele zdaj spoznavati položaj ženske, ki nič poštenega ne zna, ki ne ve, kako naj poskrbi za vsakdanje potrebe in nima nikogar, ki bi se zanjo zavzemal, jo vodil in ščitil. Šele zdaj se je spomnila Ange-lika. Prej ji ves dan ni prišel na misel. Olimpija ji je bila pripovedovala toliko mikavnega, popisovala užit- pl a vijence večjo vsoto, naglašajoč pri tem svoja bratska častva za Srbe. Osnoval se je tudi poseben odbor, obstoječ iz slovensko - radikalnih veličin, ki je izdal oklic na narod, naj nabira prispevke za Srbe. Za poplavljence na Štajerskem niso imeli niti vinarja. Pred nekaj dnevi se je napotilo v Belgrad pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom občinskega svetnika dr. Šviglja, da bi s svojimi očmi videlo deželo misli svojih in želja. Ker niso društveniki vseskozi dobro situirani, se mora domnevati, da so dobili podporo za potovanje v obljubljeno deželo iz raznih tajnih fondov. Slovenski listi izrabljajo na vse načine izlet in dogodke v Srbiji v prOtiavstrij-skem smislu.« Nato navaja dopisnik doslovno v nemškem prevodu prismojena poročila o izletu nekega lista, ki ga pametni ljudje sploh ne smatrajo za resnega, ter nadaljuje: »Ali je to potem čudno, da se s takimi poročili iz-uod kupujejo patriotska čustva prebivalstva in da se od časa do časa pojavljajo veleizdajniške denuncijacije t Šele pretekli teden, neposredno po jubilejni slavnosti v radikalnem vodovju plavajoče slovenske šolske družbe, so nekega jutra opazili, da je neki tukajšnji spomenik na najpod-lejŠi način bil onečaščen, ne da bi se bilo doslej posrečilo izslediti storilec . . .« Iz poante glede slovenske šolske družbe, kakor tudi iz raznih drugih odstavkov, je nad vse dvome jasno razvidno, da izvira ta ovaduški dopis iz klerikalnih vrst. Da bi zavračali te denuncijacije f Ne, s tem bi izkazali preveč časti ovaduhom, ki niso vredni drugega, kakor Greu-terjevega feja. Spomin iz prošlosti. Priobčujemo to-le zanimivo pismo: Gospod urednik! Sporočiti Vam hočem dve resnični dogodbi. Istinitost prve sem radevolje pripravljen vsikdar pred sodiščem s prisego po-irditi, za resničnost druge pa lahko navedem, ako treba dve priči, ki ste hvala bogu še pri življenju, in to sta dva odlična veleposestnika, eden iz Gorenjske, drugi iz Notranjske. Objavljam dotični dve dogodbi z namenom, da pokažem javnosti, posebno naši mlajši generaciji, klerikalni in liberalni, da so bili starejši duhovniki iz šole Alojzija \Volfa, dr. Jerneja Vidmarja in dr. Zlatousta Pogačar-;a, ako prav so bili mnogi iz med njih pravcati celotje, vendarle drugih nazorov, nego je današnja duhovščina. Evo zgodbi: Dva ali tri tedne po tem, ko se je nekdanji vodja ljubljanskega semenišča, sedanji škof dr. Anton Bonaventura Jeglič preselil v Sarajevo na svoje novo mesto, kot novo imenovani kanonik sarajevski, je prišel dr. Klofutar posetit našega ke, ki jih daje življenje izvoljencem, tako zapeljivo, da je bila Adelgunda kar omamljena in jo je hrepenenje po sijaju in bogastvu, po veselju in uživanju prevzelo s tako silo, da ni ne enkrat mislila na ubeglega kapucina. Šele zdaj, ko je čutila, kako zelo potrebuje zvestega prijatelja, se je domislila Angelika. 2ivo si je predstavljala, kako bi jo branil nadležnih zapeljivcev, a vendar si ni želela, da bi bil pri njej. Zavedala se je, da jo od dobrega, zvestega Angelika loči globoko brezno, da hoče ona v višave, da hrepeni ona po sijaju in bogastvu, on pa da nima nobenih moči, povspeti se iz svojih nižav. »Propadel bo in v blatu bo utonil,« si je mislila šetajoč se pred gledališčem. »V najboljšem slučaju si ustvari ubožno eksistenco, si bo pomagal toliko, da bo revno životaril. Jaz pa nisem utekla iz samostana, da bi se zadovoljila s takim beračkim življenjem.« Njen sklep je bil trden. Z Ange-likom je pač hotela ostati v prijateljstvu, toda hotela je biti svobodna in hoditi svoja pota. Namenila se je, da to Angeliku pismeno sporoči. »Izvedel bo že, kje da bivam, a da ne bo imel zaradi mene skrbi, mu sporočim, naj me pride obiskat. Če župnika N. Dr, Klofutar in naš župnik sta si bila iskrena prijatelja: skupno sta pohajala gimnazijo, skupaj maturirala, skupno študirala bogoslovje in skupno bila posvečena v mašnike. Oba sta že mrtva. Lahko bi torej kdo dvomil o istinitosti mojih navedb, zato poudarjam vnovič, da jamčim za resničnost z mojo častjo in da sem vedno pripravljen to s prisego potrditi. Naš župnik je na povratku spremil svojega prijatelja dr. Klofutarja na kolodvor k vlaku, vozečemu nazaj v Ljubljano. Ker sem imel službo na kolodvoru, pozdravil sem ondi spoštljivo gospode. Z župnikom sva si bila dobra prijatelja, in dr. Klofutarju sem bil tudi dobro poznan izza dijaških let. Pogovarjali smo se o različnih stvareh. Ker je vlak imel slučajno blizu 25 minut zamude, smo končno zašli nekoliko tudi na politično polje. Takrat se je nam Slovencem godilo še veliko sla-beje nego danes. Za to smo bili veseli, če sa kakšnega Slovenca imenovali magari na najnižje mesto. V razgovoru sem omenil: Gospodje, zdi se, da se nam bo pričelo nekoli boljše; goditi, ker so nas jeli vendar nekoliko vpoštevatu Dr. Klofutar, ki je, kakor je znano, kaj rad nemško govoril, je začudeno vprašal; »Wic so, Hcrr?« —1 Jaz na to: No, saj je bil vendar dr. Jeglič imenovan za kanonika v Sarajevu. To je za nas Slovence vendar že nekaj!« Bil sem takrat še mlad neizkušen mladenič, od roditeljev in sorodnikov vzgojen bolj za samostansko življenje, nego za svet, in sem zrl v vsakem duhovniku že malega svetnika in tako smatral osebo kanonika saj za tako visoko in važno, kot osebo kakega maršala. Na to se je dr. Klofutar veselo zasmejal, in v pričo župnika pripomnil: »Herr —, es soli aber unter uns bleiben, — rch sage Ihnen, das ganze Domkapitel ist vorn Herzen froh, dass es vom Dr. Jeglič los worden ist, am meisten dariiber erfreut sind aber der Fiirstbischof Dr. Pogačar und Dr. Pauker von Glanfeld, denn leh sage Ihnen offen, das war ein Fanatiker, mit ihm war ein Auskom-men fast unmdglich. Der hat der gu-ten Saehe mehr gesehadet, als ge-niitzt.« — Pozneje enkrat, bilo je po smrti knezoškofa dr. Pogačarja, smo imeli volitve v odbor kmetijske družbe. Treba je bilo voliti naslednika takrat umrlega g. Souvana, ki je bil več let član centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske. Volili smo v magistratni dvorani v Ljubljani. Dvorana nas je bila natlačeno polna. Velik del duhovščine je zahteval v omenjenem centralnem odboru svojega zastopnika. To zahtevo je propagiral posebno stari kanonik Zamejc. Kandidat duhovnikov je bil tedanji dvorni kaplan, sedanji kancelar g. Šiška. Ta je bil potem potom kompromisa tudi izvoljen! Ko so se člani kmetijske družbe med sabo poinenkvali o kandidaturah, sem mu pošljem pismo v »Pekel«, ga gotovo dobi.« Naposled je prišla Olimpija, Adelgunda ji je hitela nasproti in se je oklenila, a še predno ji je mogla povedati, kaj se je zgodilo, sta se že približala stari Italijan in njegov spremljevalec. A naletela sta slabo. Komaj je bil stari grof izpregovoril prve besede, ga je že prekinila Adelgunda. »Spravite se naprej,« je zakričala jezno. »Taka stara podrtija, kakor ste vi, naj raje misli na smrt, pa ne na ženske. »O kakšna f uri osa, o kakšnega tempe ramen to,« se je čudil Italijan. »O, un baccio . . . enga poljub . . .« »Obhajat se pustite, bo bolje za vas, kakor da mislite na poljube,« se je ljutila Adelgunda. »In mislite raje na mrtvaški oder, kakor pa na ženske postelje.« Tedaj pa je posegla vmes izkušena Olimpija in je začela s starim grofom govoriti italijanski. Starec je bil kar vesel, ko je slišal svoj jezik in unel se je med njim in Olimpijo živahen pogovor. Adelgunda se je čudila, kaj ima Olimpija staremu nadlegovalcu povedati. Razumela ni ničesar, nego je le iz vsega vedenja starega grofa spoznala, da je s tem jako zadovo- tftal jaz in ta že omenjena veleposestnika nekoliko na stranL Tudi mi trije smo se pogovarjali o volitvah. Ko je nas Klofutar zagledal, se je nam približal, nastavil roko na usta ter šepnil: »Wahlet einen Besitzer aus der Laibacher Umgebung, nicht aber diesen jungen Kapelan. Der soli sich um seine Sachen kiimmern. Er hat genug zu tun, wenn er sich um seine Sachen kummern will!« Tako je takrat govoril prost Klofutar! V. T. Slovenci na ljubljanski nemški gimnaziju Šolsko izvestje tukajšnje nemške gimnazije izkazuje med 142 učenci štiri Slovence in sicer 2 v II. razredu, po 1 pa v V. in VI. razredu. Ko smo čitali te številke, smo bili veseli, da je med nami tako malo nezavednih Slovencev, ki bi pošiljali svoje sinove v nemško gimnazijo. Vzeli smo v roke imenik učencev in preči-tali imena. Pri tem snio se prepričali, da je med nami ne Le mnogo neza-vednežev, marveč tudi mnogo takih propadlih duš* ki ne pošiljajo samo svojih sinov v nemški zavod, marveč jih dajo celo vpisati za — Nemce. Ker bo gotovo marsikaterega zanimalo, kakšni »pristni« Nemci obiskujejo nemško gimnazijo, hočemo navesti nekaj imen, kr jasno izpričujejo, da so se pradedje teh učencev prav gotovo že valjali po medved-skih kožah v Tevtoburškem gozdu. Evo imen: Bogataj, Cerne, Cujnik, Jamiček, Kostanjec. Medved (Sp. Šiška), Volavčnik (Sp. Šiška), Ješe (Šoštanj), Cernivec, Kleč, Krisch, Lenarčič, Užan (Sp. Šiška), Majcen (Vipava), Majcen, Palovec, Lau-renčič, Pavločič, Piščanc (ta je celo vpisan kot Italijan), Celnar, Kleč, Modic, Gaber (Goričane) itd. Kaj ne, sama najpristnejša germanska imena, sami Germani najizvirnejšega kova! Za cerkev ali za škofa? V Radečah pri Zidanem mostu grade novo eerkev. Nedavno tega je bil v Radečah škof Anton Bonaventura. Imel je pridigo, v kateri je vzpodbujal vernike, naj pridno darujejo prispevke za zgradbo nove cerkve, češ, da je še mnogo stroškov pri zgradbi nepokritih. Naravno je, da je imel ta škofov poziv na vernike vpliv. Kmalu na to je prinesla neka pobožna ženica domačemu župniku 1000 kron kot darilo za cerkev. Preteklo je par dni in ženica si je domislila, da pravzaprav ni dobro storila, ko je podarila ves svoj denar cerkvi, ko vendar tudi sama potrebuje nekaj za življenje. In napotila se je k župniku ter ga milo prosila, da naj ji vrne vsaj polovico izročenega mu denarja, ker ga ona revica vendarle tudi zase potrebuje, saj se brez denarja dandanes ne da živeti. Župnik Hiersche je ženico tolažil in ji v prelepih barvah slikal zasluženje, ki ljen, kar mu pripoveduje Olimpija, Naposled se je stari Italijan prav prijazno poslovil in se na pol spoštljivo in na pol ironično poklonil tudi Adelgundi.« »Adio, coccolo,« ji je rekel, »sem ga molto contento, ga bom naredila jutri ana visita.« »Kaj bom jaz naredila jutri, Vas nič ne briga,« je osorno odgovorila Adelgunda. »Ga bom jaz naredila,« je odgovoril starec prešerno, toda Adelgunda ga že ni več razumela, ker je bila potegnila Olimpijo za seboj in je ž njo odšla hitrih korakov. Panigaj in Rovetta sta gledala nekaj časa za njima, potem pa si je starec zadovoljno mel roke in dejal svojemu spremljevalcu: »Sem ga vrgla vse in ordine. Tista ta stara ga je pametna ženska. Adesso pa ga pejma u »Pekel«.« V podzemski dvorani gostilne v »Peklu« je še vedno sedel Angelik in čakal, da bi prišel kateri njegovih znancev, ki bi mu vedel povedati, kam je izginila Adelgunda. A nikogar ni bilo. »Taki strahopetci!« se je ljutil Angelik. »Enkrat so bili aretirani, pa so izgubili ves pogum in se še v gostilno več ne upajo. Še piti se bodo odvadili in še za procesijami bodo si ga je pridobila pri bogu s tem, da je darovala vse svoje premoženje za cerkev. Toda vse njegove lepe besede niso mogle prepričati ubožiee. Tudi to ni izdalo, ko ji je zatrjeval, da je zapisana v »zlate bukvice«. »Vrnite mi moj denar,« je govorila ženica, »pa me lahko zapišete tudi v — pone-snažene bukvice.« Ko je župnik videl, da vse njegovo pridigovanje nič ne izda, je kmetici povedal, da nima niti vinarja njenega denarja več, marveč da je moral ves znesek takoj poslati škofu v Ljubljano« Kako sta se nadalje pogovarjala župnik in kmetica, o tem zgodba molči. Nas zanima na stvari to, ali je župnik res moral poslati za domačo cerkev namenjen denar škofu v Ljubljano, ali je bil to samo dobrodošel izgovor, da se nadležne kmetice iznebi in da ostane cerkvi vseh 1000 K. Gospod župnik, pojasnite nam to stvar. Napadi v Zagorju ob Savi. Krasno narodno slavnost v Zagorju ob Savi so poskusili različni sumljivi ljudje motiti. Iz steklarne so žvižgali Sokolom, a zato se niso omenili. Nek subjekt, ki je začel metati okrog sebe z barabami, je dobil na mestu zasluženo plačilo. Toda dobili so se v Zagorju tudi zločinci, ki so zavratno napadli nekaj udeležni-kov narodne slavnosti. Z »driteljei« in z noži oboroženi so ti zločinci poskusili svojo srečo, kakor pristni to-lovaji. Štiri osebe so bile ranjene. Ob-\ zal jih je zagorski zdravnik dr. Zarnik. Med ranjenci je tudi neka dama, ki je bila z nožem zabodena v hrbet. Vse kaže, da so napadalci iz-vežbani tolovaji. Cuje se, da so te tolovaje že dobili in upamo, da bodo deležni zaslužene kazni. — Z druge strani nam poročajo, da so ?noči socijalni demokrat je v neki gostilni v Zagorju dejansko mipadli litijske Sokole. Preje so Sokole na vse načine izzivali, zlasti demokratska ženščeta, ki so se pri tem vedla tako škandalozno, da v dostojnemu listu tega ne moremo opisati. Pri dejanskem napadu so socijalni demokratje težko ranili na glavi Sokola Knafliča in neko litijsko damo. Taka podivjanost se sama obsoja. Naravnost žalostno pa je, da tako divjajo proti naprednjakom ljudje, ki hočejo tudi veljati za napredne in svobodomiselne. Cebulj paša. S« »kolska veselica na Jesenicah je, kakor smo že poročali, uspela v vsakem oziru. Trajala je do ranega jutra. Očetu Čebul ju, vsegamogočnemu trerentu, pa ta prireditev ni bila prav nič po volji in sklenil je, da ji napravi konec, kakor hitro mu bo mogoče. In res, ko je zabrnela z jeseniškega zvonika ura enajst, se je paša Cebulj z dvema pandurjema pojavil mi veseličnem prostoru, Češ, da se mora veselica končati, ker nimajo prireditelji županovega dovoljenja zanjo. Hudo so gledali očka Cebulj, ko se za njihove ukaze nihče ni zmenil. Da, hoteli so biti že celo hudi, ko jim je nekdo povedal na uho, da so Sokoli veselico naznanili naravnost na glavarstvo. A ta Cebulj so na to odšli z dolgim nosom, globoko užaljeni, da se najdejo ljudje na svetu božjem, ki ne respektira jo njihove avtoritete. Cehi na slovenskem jugu. Te dni se mudi — kakor smo že poročali — 35 čeških izletnikov na našem jugu. V soboto ob 1/49. zvečer so se pripeljali v LJubljano, kjer jih je na kolodvoru pričakoval odbor »Češko-slovenskega kluba« s podpredsednikom insp. Ružičko na čelu. Sprejem sicer ni bil hrupen, zato pa prav prisrčen, in nikogar niso preveč motili niti dolgočasni obrazi ljubljanskih detektivov, ki so si prišli v prav velikem številu ugledat sprejem in so sploh češkemu izletu posvečali povsod veliko pozornost. Zvečer se je vršil v hotelu »Tivoli« prijateljski sestanek, na katerem je pozdravil v imenu »Ceško-slo venskega kluba« Čehe tajnik V. M. Zalar, zahvalil se je pa v imenu izletnikov dr. A. N e -maje. V nedeljo dopoldne so si Cehi ogledali mesto, popoldne pa je bil izlet v Sotesko ob Savi. Cehe je spremljalo več ljubljanskih akademikov, ki so zapeli par naših lepih narodnih pesmi. Izletnikom se je Ljubljana in nje okolica takoj priljubila ; vsi so bili očarani in obljubovali so, da o prvi priliki spet obiščejo našo belo metropolo. — Včeraj dopoldne so se odpeljali izletniki v Postojno, da si ogledajo Postojnsko jamo, popoldne pa so odpotovali dalje v Trst, kjer so jim Tržačani priredili v hotelu »Balkan« pozdravni večer. V Trstu ostanejo Čehi dva dni, nato odpotujejo v Benetke, v soboto pa pridejo čez Trst na Bled, odkoder se zvečer vrnejo v domovino. Ljubljanska počitniška naselbina »Zatišje« v Cerkljah. V nedeljo je napravilo 15 Ljubljančanov, ki imajo svoje otroke v imenovani počitniški naselbini, izlet k svojim malim, da se sami prepričajo, kako se godi njihovim ljubljencem. Starši so se prepričali, da so njihovi otroci tako dobro preskrbljeni, da bolje ne morejo biti. Disciplina je stroga, kar vsi odobravajo, in hrana je izvrstna. Gospodu učitelju La-pajnetu izrekajo izletniki toplo zahvalo za izvrstno nadzorstvo. Brzojavke brez potrdila. S 1. septembrom stopi v veljavo nov, provizoričen predpis, po katerem odpade potrdilo o sprejetju brzojavke. Ta predpis pa ne zadeva onih brzojavk, za katere je treba plačati pristojbino za sela, potem posebnih brzojavk in državnih depeš. hodili. O, kako malodušen je današnji >vet.« Sam je sedel Angelik za mizo in otožno so krožili njegovi pogledi po dvorani. Natakarica mu je bila pojasnila, da je v »Peklu« le prve tri ali štiri dni v tednu veselo, druge dni pa da so navadni gostje vsled pomanjkanja denarja neprostovoljno solidni. Angelik, ki je dobro poznal moč denarja, je bil zadovoljen, da je oila vsaj njegova denarnica še dobro založena, tako da je mogel ves svoj eas posvečevati iskanju Adelgunde. »Dokler je ne dobim,« je modroval sam pri sebi, »si ne bom glave belil, kakega dela se naj primem. Najraje bi postal general, pa ne verjamem, da bi šlo; ali bom pa postal ^"stilničar, če mi bodo dali dovolilo. Pa bi bilo bolje, če bi mi ga ne dali, saj sem tako nesrečno ustvarjen, da oi vse sam popil. No, pa saj se da tudi 'Irugače živeti. Bom pa kavke lovil, jih rdeče, zeleno in modro poslikal in jih prodajal za papige. Pa vodo iz reke Jordan bom lahko prodajal; ta je dobra za oči in za protin in vode mu Kranjskem ne bo zmanjkalo, neumnih ljudi pa tudi ne. Ali bom pa škapulirje izdeloval. Ali bom pa nabiral za kako cerkev v Afriki. Ali l>om pa napravil božjo pot. Tam okoli Vrhnike so prav pripravni gozdo- vi. Jaz se bom našemil za Luciferja in bom hodil ponoči ljudi strašit, Adelgunda se jim bo pa prikazovala kot svetnica. Če bi dobro delala, bi še bogata postala.« Take in enake načrte je delal Angelik in zatopljen v svoje misli, ni nič zapazil, da sta prišla v »Pekel« tudi stari grof Panigaj in njegov spremljevalec Rovetta, da sta posvečevala prav njemu posebno pozornost in važno med sabo šušljala, »Se mi zdi, da ga je en močen člouk, ta barone Koleraba,« je menil stari Italijan. »Bom poslala raje Vas, Rovetta, da ga boste vse povedala.« Rovetta, ki je imel pred Angeli-kom še od prejšnje noči strah, je bil nasprotnega mnenja. »Vi mu bodete bolj imponirali, gospod grof,« je menil, »in bi bilo bolje, da sami ž njim govorite.« »O, ga ne bom nič sama govorila,« se je branil grof, »le govorite Vi, ki ste ga forte, kako se pravi, ga imate moč.« In Rovetta se je udal, četudi jako nerad. (Dalj« prfaodaJIS.) ;e vesti. Rešilni čoln so odtrgali ponočnjaki na Franco-vem nabrežju ter se z njim peljali proti Mostam. Bržkone so potem kje istopili, čoln pa pustili plavati dalje. Kdor ga je ustavil, naj sporoči mestni policiji. Spodletelo mu je« Restavracijski sluga Ivan U. je hotel predvčerajšnjem zapustiti v nekem tukajšnjem hotelu službo. Za spomin si je pa preskrbel nekaj srebrnega namiznega orodja. Doletela ga je pa bridka usoda in mesto da bi se bil »poštrekal« s srebrnimi žlicami, se bode moral zadovoljiti v zaporu z leseno. Prisiljenca pobegnila« Včeraj popoldne sta pobegnila od dela pri nemškem gledališču prisiljenca Anton Hochensaser in Karel Lampreht. Pred pobegom sta ukradla tam delujočem delavcu Francetu Petoneku suknjič in telovnik. Šla sta proti Logatcu. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Pretep. Janez Starman iz Zg. Senice pri Medvodah se rad včasih s kom malo sprime. Zadnjič je nahrulil posestnika Franceta Kri-žaja, češ, da ga je ta ovadil orožnikom. Križaj je to odločno zanikal, vendar se je Starman spravil nadenj in ga je vrgel po tleh. Križaj je pri tem padcu dobil na komolcu in na kolenu lahke telesne poškodbe. Šele ko je Francetu Križaju priskočil na pomoč brat Valentin, je bilo konec pretepa. Ko je Starman izvedel, da je ovaden zaradi lahke telesne poškodbe, je tudi sam napravil ovadbo zaradi lahke telesne poškodbe proti Francetu in Valentinu Križaju. — Sodnik je razsodil, da je Starman kriv prestopka lahke telesne poškodbe in ga je obsodil na tri dni zapora, Franceta in Valentina Križaja pa je oprostil, ker ni dokazano, da bi bil Staramn pri oni rabuki kaj poškodovan in ker je pretep izzval sam. Razne stvari. * Laški špijoni. V Male blizu Tridenta so aretirali občinskega tajnika občine Ponte di Leges in nekega drugega laškega podanika, ker sta špijonaže osumljena. V teku preiskave so aretirali še dva druga Laha na tirolsko - laški meji. * Umor. V Sarvarju na Ogrskem so našli posestnika Emerika Fiderja umorjenega na podu njegovega brata. Kot storilca so prijeli njegovega svaka, Ludvika Pandlvja, ki se je s Fiderjem zaradi neke zapuščine tožil in ki bi moral stanovanje izprazniti. Ker je bila njegova obleka okrvavljena, je priznal čin. * Vojaki — roparji. Iz Velikega Vardina poročajo: Več vojakov 101. pešpolka je v zadnjem času izvršilo več tatvin. V petek zvečer so napadli celo stotnika 37. pešpolka, ko se je vračal iz kavarne, ter so ga skušali oropati. Stotnik se je branil s sabljo. Končno se mu je posrečilo priklicati patrolo. Stotnika so teško ranjenega prepeljali v bolnico. Roparska vojaka, po imenu Vasul Kiss in Peter De-mien, so prijeli, ter jih odpeljali v zapor. za 50 kg 9 41 za 50 kg 7 07 za 50 kg 5 67 za 50 kg 712 Za kratek čas. Anton: Vsaka ženska je rojena igralka. Dragotin: Res je! In kdor hoče v zakonu srečen biti, mora s tem računati. Ferdo: Zlasti ne sme nikdar tragično soditi, če uganja žena iz-venzakonske burke._ Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Žitne cene v Budimpešti. Dne 18. julija 1910. T • r um I n. Pšenica za oktober 1910. Rž za oktober 1910 . . Koruza za juli 1910 . . Oves za oktober 1910 Eftktlv. 5 vin. ceneie. Borzna poročila Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani' Uradni kani dunajske borze 18. julija 1910. ■alolbenl papirji. 4°/o majeva renta .... 4*27o srebrna renta .... 4°/0 avstr. kronska renta . . 4°/0 ogr. „ „ . . 4°/0 kranjsko deželno posojilo 4°/0 k. o. češke dež. banke . Srećke. Srečke iz 1. 1860 ... u »i » 1864..... „ tiske ..... zemeljske I. izdaje »f H- »» ogrske hipotečne . . dun. komunalne . . avstr. kreditne . . . ljubljanske .... avstr. rdeč. križa . . ogr. tt m • • bazilika..... „ turške...... Delnice. Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne železnice..... Državne železnice .... Alpine-Montan..... Češke sladkorne družbe . . Živnostenske banke. . . . tt »» Valute. Cekini Marke Franki Lire Rublji. Denarni Blagoval 94 — 9420 97-75 97*95 9390 94-10 92-10 92 30 9650 — 94*25 95*25 474 — 484*— 325 - 331-— 308-50 320 50 297-25 303-25 276-50 28250 24850 254-50 531-- 541- 526 — 536- 8075 8675 64-50 68*50 38*40 4240 28*55 32*55 259*— 260 — 446-25 447*25 67175 672-75 546*50 547*50 107-75 10875 74125 742*25 741*25 742 25 233 — 234-50 261-— 262*50 11*36 11-38 117*42 117*62 95*25 95*37* 94*75 94.95 253-50 254 50 k k k m k m k k k k V založbi »t «4 f g v Ljubljani je pravkar izšel zgodovinski roman izza francoskih časov : x ljubezen :~:: Končanove Klare Spisal Fr. Remec. Cena kros. K 1-50, vez. K 2-50, po posli 20 t već. Ta roman je vzbudil ie v podlistku „Slov. Naroda*4 občno pozornost ter se je moral na splošno zahtevo ponatisniti. k k k m k k k k Velik dohodek in sijajno eksistenco si zagotovi oni, ki prevzame za Kranjsko in obmejne dežele 43 edino prodajo mojih dveh epohalnih brezkonkurenčnih porabnih predmetov z veliko razpečavo. Strokovnega znanja ni potreba, torej pripravno /a vsakega gospe da. Sijajna izpričevala prvih strokovnjakov, v kratkem okoli 74 milijona prodano. Ugodna prilika zrn gospode, ki se hočejo osamosvojiti. Resni reflektanti, ki razpolago z nekaj tisoč kronami obratnega kapitala, zvedo več v botala Mf .*—-—•« - * • - _._ - Malifiu v Ljubljani, sebe 1« ia etTS« sfo %• Na željo tudi pozneje obisk. Mesečna s posebnim vhodom se išče za 1. avgust. Ponudbe z navedbo cene naj se blagovolijo vposlati upravništvu »SI. N.« pod „meblovana soba 44 Prelenofe slike pntaii ii ptiflii pi ptttra anzetja Iv. Bonač v Ljubljani. Cm« sliki 9 2073 Ustanovljena leta 1s82. 23 registrovua zadruga % neomejeno zaveso v lastnem zadružnem domu v LJubljani na Dunajski cesti it. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......k •3,116.121-11 upravnega premoženja...... ..........k 20,775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 41!2°|o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............k 20.000.000 Posojuje na zemljišča po 5 /„ z 1'/,, na amortizacijo ali pa po 5l 4° , brez amortizacije | na menice po 6" 0. Posojilnica sprejema tudi vsak dni?? načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. Telefon st. 185. Postne hranilnice račun it. 828.409. X Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 * Hun zastopstio Jlve ĆeSe' življenske zavarovalnice. in? Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno X vsakovrstna posojila in kredite X! kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. * K X X X X X X X X X X X X X XX X X X X X X X £C X X X X Q Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. 44 zadruga % omejenim jamstvom Biaiii prostori: Šelenburgova ulita It. 7, nasproti olavae pošle, i L Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 41 a°; ; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Uradne ure vuk dan dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. X LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubljahi Delniška glavnica: m K 5,i 11 • 11 H 11111 3C Stritarjeva UliCa ŠteV. 2. I Rezervni zaklad: Sprejema vloge m knjilice in na tekači racnn ter Jih obrestnie od dne vloge po | K 450.000-47i"o tisto. — napoje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po dnevnih kurzib, ■-----KT SpljetUL, OeloTrcTJL, Trstu in SsiratjeTr-u.. ■ 3E JU □E JE JE 3E □ r Iv .A. v vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. 1---- —r--- I J vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. ,*. Ogromni rezervni fondi K 4ty812.7t7'— Jamčijo za popolno varnost .*. Banka Brnita Banka Banka Banka Papira SLAVLJA" ,SLAVHAM SLAVLIA" SLAVIJA" SLAVIJA" SLAVUA" ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. - razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.--- \m ras slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom.-- stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banke „Slavlje" v Ljubljani. Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojimi« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjujmo se ! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma l Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. 3. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. iriii promet do Obstoječih vlog nad 38 milijonov kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven zervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso avojo močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka Spekulacija s vloženim denarjem. y Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 4V4% brez odbitka; ne vzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema 1909 nad 518 milijonov kron. 1 milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posola na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V4V0 »a leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike«, ▼ podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4 Lastnina in tlak »Narodne tiskarne«. 78 3677 7202 QY 86 5863 30