Štiri desetletja iubčeve brigade
Praznovanje bo 4. septembra na Trebelnem — Govoril bo V. Avbelj
Odbor skupnosti borcev 4. SNOUB Matija Gubec vabi vse borce te brigade na svečano proslavo praznovanja 40-letnice ustanovitve brigade, ki bo 4. septembra °b 11. uri pri spomeniku na Trebelnem.
Iz Ljubljane bo peljal poseben vlak z odhodom ob b. uri zjutraj do Bistrice pri Mokronogu, od koder bodo vozili avtobusi na Trebelno. Postrojenje borcev bo ob 10.30.
Slavnostni govornik bo vuctor Avbelj, nekdanji politični komisar brigade in narodni heroj, ki bo tudi Podelil gubčevi brigadi odlikovanje red zaslug za narod ? . ato zvezdo, s katerim je origado odlikoval že maršal
to. Odbor skupnosti bor-cey P3 bo podelil plakete, priznanja ter listino častne-8a člana skupnosti borcev.
_Y °^viru proslave bo na ron°ški osnovni šoli na * ? ,slik Borisa Kobeta, »■ian.ski šoli> ki nosi _ j P° Matiji Gubcu, pa bo odprta razstava fotografij
m™".'"
Dan poprej, 3. septembra, bo narodni heroj Stane roiocar - Lazar odkril v ogne či vasi spominsko ploščo narodnemu heroju Francu Kresetu — Čobanu.
BRANKO SUHY V ALBERTINI
Svetovno znana dunajska grafična zbirka Albertina je ob 500-letnici jedkanice priredila razstavo, na kateri so predstavili grafična dela 120 grafikov - od Duererja, Rembrandta, Bruegla, Goye, Delacroixa, Munca, Picassa, Braqua, Friedlaenderja do Ilockneya in Jolusa. Od Jugoslovanov je prireditelj ob tem pomembnem jubileju izbral deli Janeza Bernika in Branka Suhy-ja. Upoštevaje tradicijo in ugled dunajske umetnostne ustanove, ki hrani več kot 600.000 grafičnih listov z vsega sveta, je uvrstitev med sto in še nekaj razstav-Ijalcev doslej največji uspeh No-vomeščana Branka Suhyja.
_ ne vedo, kaj delati
Odnos do dela je v kočevskem Itasu boljši, slabo P0 je obveščanje delavcev — Rešitve za izhod iz _ težav še ni, od zunaj pa najbrž ne bo prišla
Po uvedbi ukrepa družbenega arstva v kočevskem Itasu pred rim mesecem dni seje odnos • k d?la v *em ozdu bistveno [Zboljšal, ker pač zaposleni čuti-1°, da bo tisti, ki ne bo dobro delal, lahko ob delo.
skl P® ie ~ vsaJ,ako lahlco nklePamo na osnovi razprave Pfedstavnikov tega kolektiva na dnji seji občinskega komiteja . da rešitve za težak položaj ‘ niso našli in da bodo lahko ■ ovoljni, če bodo tudi v tret-izo* ,r’mes°čju poslovali brez ^gubc. Jo je gotovo posledica ^sedanjega lagodnega dela (ko ‘ vse prodali ,,za med") in so se ^°dgovorno obnašali do kup-j!v' Posledica tega je, da je
jmas° druf°d več tovarn, ki	i u je ie neKaj misu iz razprave
Vot|J° po<,obt‘n ali enak P1,0«-	11:1 seji občinskega komiteja ZK
^ 'J1 Program kot ltas. zato bo	Kočevje, ki je bila posvečena
'las dela manj. če ne bodo	tudi Itasu in gospodarjenju v
Drave rešitve.	občini.	j	p
Na seji so ugotovili še. da je obveščanje delavcev o stanju slabo, oz. ga j doslej dejansko ni bilo, karje treba takoj'izboljšati. Politična organizacije v tem ozdu se predolgo niso sestale, čeprav bi se morale prav zdaj, ko je najtežje.
V Itasu torej še vedno ne vedo. kaj delati. Preveč čakajo na rešitev od zunaj. Težak položaj pa lahko odpravijo le člani kolektiva ltas. Napraviti morajo načrt, kako iz težav, in določiti, kaj lahko sami napravijo, česar pa niso sposobni, naj zaprosijo za pomoč organizacije in organe v občini. Seveda ni mogoče pričakovati, da bodo rešitev iz težav hitro našli.
To je le nekaj misli iz razprave
Eni v nove, drugi v stare, a prenovljene, vsi pa v boljše prostore, kot so jih imeli zdaj — To velja za preseljevanje več novomeških šol — Pod eno streho en gospodar
Kot je 20. avgusta izjavil Jože Suhadolnik, predsednik odbora za gradnjo šol v novomeški občini, je vse nared, da se 1. septembra nemoteno začne pouk v novi stavbi za usmeijeno izobraževanje.
..Edinole delavnice za tehnične usmeritve niso še gotove, bodo pa še v tem letu,” je dejal.
ne u '‘'c dvz	- Kurilnega olja in premoga
gozd° KOVO,j do. začetka kurilne sezone. Na srečo je v naših Porah T ** doV(dJ drv’ k* bodo menda še pravočasno prišla do vseh Pričale T’ Pa * dov°Ij j‘b bo, saj so gozdna gospodarstva Tako večie povpraševanje. A vsi le ne čakajo na gozdaije. sodi° S° 86 tud* *de Dobmičani sarni lotili priprave drv. In če sgj 0 P° kmečkem občutku, se nam obeta zgodnja in huda zima, mnogi drva pripravljali še sredi vročega poletja.
SLAVNOSTNA SEJA ZRVS SLOVENIJE
V nedeljo, 5. septembra, ob 9. uri bo v Domu Edvarda Kardelja v Metliki svečana seja predsedstva republiške konference Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije, posvečena 30-letnici delovanja te organizacije. Na seji bodo podelili najviigu priznanja ZRVS, udeležili pa se je bodo tudi^ najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja v republiki.
Zdaj že selijo v novo stavbo centra za usmerjeno izobraževanje v Šmihelu, kjer bo čez nekaj dni začel pouk za srednjetehniške šole vseh usmeritev in za medicinsko srednjo šolo. Vsi prostori s posebnimi učilnicami vred so nared za sprejem učencev. Urejena je tudi bližnja okolica nove stavbe s 16.000 m2 površine, na igriščih pa so opravljena le groba zemeljska dela, medtem ko bo preostalo naredil^ mladina s prostovoljnimi delovnimi akcijami.
Ker pa se zaradi preselitve izpraznijo prostori več šol, se selijo še drugi, najbolj potrebni. Stari internat v Šmihelu je že preurejen. Dve etaži te stavbe sta namenjeni za potrebe osnovne šole ,,Milka Šobar
-Nataša”, ki je doslej delala v nemogočih prostorskih razmerah, eno etažo pa bo zasedel oddelek pedagoške akademije.
Dosedanje prostore medicinske šole in srednje tehniške šole (bivša
vajenska šola) ob Ulici talcev dobi gostinski šolski center. S preselitvijo le-tega iz Sokolske ulice pa bo poslopje namenjeno za dom Božidarja Jakca.
Ker bo po novem pod eno streho več šol, je odbor za gradnjo šol sklenil, da mora biti povsod le en gospodar in enoten režim za gospodarjenje s prostori.
R. BACER
Grafik Jakčeve šole
Tako je bil na otvoritvi razstave svojih del v Kostanjevici označen umetnik Bojan Golija
Lamutov likovni salon v Kostanjevici napolnjuje bogat izbor del iz tridesetletne ustvarjalnosti slikarja in gratika Bojana Golije iz Maribora. Avtor je znan tudi kot likovni pedagog in je zdaj redni profesor na katedri za likovno umetnost pedagoške akademije v Mariboru.
Jubilejno razstavo, ki si jo imamo priložnost ogledati v Kostanjevici, so prenesli iz Umetnostne galerije v Mariboru, nakar jo bodo preselili še v’ Slovenj Gradec. Tako si drugo slovensko univerzitetno mesto podaja roko z dvema krajema, ki imata za umetnost vselej na široko odprta vrata.
Razstavo v Kostanjevici je 20. avgusta odprl dr. Vladimir Bračič, Breda llie Klančntkova pa je občinstvu z izbrano tenkočutno besedo označila avtotjevo umetniško pot z najpomembnejšimi vmesnimi mejniki. Povedala je, da je Golija pred-
vsem grafik in da je izšel iz Jakčeve šole.
Akademik Božidar Jakac je s svojo prisotnostjo počastil jubilejno razstavo svojega najljubšega učenca v Kostanjevici in mu je ob ' tej priložnosti prisrčno čestital. Slovesnosti so tokrat prisostvovali tudi vsi udeleženci Forme vive 1982.
J. TEPPEY
ORAČI SE BODO POMERILI V SOBOTO
Tekmovanje dolenjskih oračev, ki bi moralo biti preteklo soboto, je zaradi slabega vremena odpadlo. Zato bodo tekmovanje pripravili v soboto, 28. avgusta, ob 9. uri dopoldne v Mokronogu. Tekmovanje bo na njivah posestva Kmetijske zadruge Trebnje (za nekdanjo sodnijo).
* >
f m
MLADI. LE POGLEJTE NAS! - „Mrzle rose, ostre kose, ra travca se kosi... pravi stara slovenska pesem, ki so jo ponedeljek rano zjutraj na travniku ob Krki zapeli sedemdeseti mki iz Otočca ob Krki. Junčeva otava je padla kot za stavo p ostrimi kosami Antona Jakšeta, Matije Ščinkovca, Ivana Vidriha Alojza Junca. Otoški možje so tako tudi mladim pokazali, da ni te za v naslonjač, njihova košnja pa je bila hkrati spomin na dob
PavliiO USe ^ ™ bB° ilišati motornih kosilnic. (Foto: Jan
„ZLATO TELE POD ILIRSKIMI GOMILAMI? — Mnogo dokazov naše bogate in burne zgodovinske preteklosti skriva Krško—brežiško polje, med zanimive drobce kulturne dediščine pa sodijo tudi ilirske gomile pri vasici Sajevce, nedaleč od Kostanjevice. Kar 15 majhnih hribčkov je tod na levem bregu Krke, s treh od njih so domačini pred mesecem dni zemljo odpeljali. Sodelavci Posavskega muzeja * Brežice, ki so se te dni lotili strokovnih izkopavanj, so pod eno od odstranjenih gomil vseeno našli bogat ženski grob s 6 posodami in ostanke zlatega okaija, pod sosednjo gomilo pa še en grob iz 7. stoletja pred našim štetjem, v katerem so bile 3 posode in bronasta sponka. Raziskave bodo nadaljevali do konca avgusta. (Besedilo in slika: VLADO PODGORŠEK)
Prodajna služba ni kos zahtevani
Zato bo prodaja vozil IMV tekla prek trgovin — Stare obveznosti so v glavnem poravnane — Precej vozil nedokončanih — Proizvodnja R 9 izhodišče za R x
Čeprav v novomeški Industriji motornih vozil še niso uspeli izdelati dokončnega sanacijskega programa, kar je glede na vrsto nakopičenih problemov razumljivo, pa je delovanje tega kolektiva že dlje časa sanacijsko. Ne tako nepomemben člen sanacije je tudi sprememba odnosa do kupcev, na račun katerega si je IMV v zadnjih letih prislužila veliko črno piko v očeh jugoslovanske javnosti.
Zato so v IMV že reorganizirali prodajo. Razširili so sodelovanje s trgovskimi delovnimi organizacijami po vsej Jugoslaviji in bodo kupci poslej lahko kupili avtomobil v trgovinah. Jasno Je namreč bilo, da prodajna služba IMV ni kos delu za domači trg, še manj pa bi ga zmogla ob večji proizvodnji avtomobilov
Tar predvideva koncept sanacije. Organizacijske spremembe so doživele tudi večje poslovalnice IMV, nekaj manjših pa so celo zaprli.
Poleg tega so do srede junija končno poravnali vse stare obveznosti do predplačnikov za R 4 in R 18, mesec dni kasneje pa so dobili avtomobil tudi vsi predplačniki za R 4 GTL. Le 1.191 predplačnikov za dostavna vozila (nekateri čakajo že
več kot dve leti) je ostalo praznih rok. Na tovarniškem dvorišču sicer stoji nekaj sto nedokončanih dostavnih vozil, ker niso mogli kupiti agregatov iz Zahodne Nemčije. Da bi jih čimprej dokončali in predali čakajočim, bodo vgrajevali tudi domače dele. Najmanj polovici pa bodo morali vrniti denar, v prihodnjih letih pa bistveno modernizirati dostavna vozila in njihovo proizvodnjo, saj je zaostajanje za tržnimi potrebami in zahtevami vse večje.
Z zagotavljanjem redne proizvodnje v IMV sedaj ni lahko. Zaradi
(Nadaljevanje na 2. strani)
VOJAKI SO KONČALI DELA
Preteklo soboto se je od trebanjske občine poslovilo 46 vojakov iz vojne pošte Pivka, ki so poldrugi mesec delali pri dokončanju del na vodovodnem zajetju Šentpavel. Hkrati so pomagali pri urejanju parka okoli nove osnovne šole v Trebnjem, kjer bodo posadili 88 dreves v spomin na tovariša Tita. Nekaj dni so vojaki pomagali pri urejanju parka pri spomeniku Gubčeve brigade na Trebelnem, en dan pa so bili na delovni' akciji v Suhi krajini. Na priložnostni slovesnosti, kije bila v petek v Trebnjem, so vojakom v znak priznanja za pomoč pri delih podelili lesorez Sandija Leskovca in nekaj knjižnih nagrad.
SOLIDARNOSTNI DINAR NI ZA CESTO
V avgustu in septembru bodo delavci posavskih delovnih organizacij prispevali enodnevni zaslužek za pomoč bizeljskim vinogradnikom, ki jim je toča uničila edini vir preživljanja. Ta denar ne bo šel za ceste, ker so za škodo na cestah namenjena sredstva iz republiških virov, torej je odveč strah, da bi solidarnostni dinar pristal v nepravih rokah. Ob tem hkrati pojasnjujemo, da dobivajo prizadete družine denarno pomoč od skupnosti za socialno skrbstvo in ne od skupnosti za socialno varstvo.
Ob koncu tedna bo prevladovalo sončno in razmeroma toplo vreme.
Imeli so strokovna predavanja in se seznanili z mestom in okolico
Vzgojitelji v slovenskih dijaških domovih s Tržaškega, Goriškega in iz Koroške so imeli letos od 23. do 25. avgusta tridnevno strokovno izpopolnjevanje v Novem mestu.
Seminarja, katerega organizatorje Zavod SR Slovenije za šolstvo, se je udeležilo 22 vzgojiteljev. Strokovni del tega delovnega srečanja je vodil in usmerjal dr. Vinko Skalar, strokovnjak za domsko vzgojo. Mag. Savin Jogan pa je udeležencem spregovoril o odgovornosti kot temeljni vrednosti samoupravne socialistične družbe. Po vsakem predavanju je bilo organizirano delo po skupinah, kar je omogočilo razgibano razpravo, ki je vodila do dobrih povzetkov in dogovorov za konkretno vzgojno delo v djjaških domovih.
Seminaristi so obiskali Bazo 20 ter delovni organizaciji Krka in Labod. Seznanili so se tudi z zgodovino Novega mesta, pa tudi s sedanjimi delovnimi in kulturnim utripom novomeške občine. Za goste iz zamejstva je pripravil sprejem tudi predsednik skupščine občine Novo mesto.
Za vzgojitelje iz zamejskih dijaških domov je bilo stroškovno izpopolnjevanje prvič organizirano v Novem mestu. Doslej so imeli tovrstna srečanja v drugih krajih Slovenije. V Novem mestu pa je bilo v zadnjih letih že organiziranih oziroma izvedenih nekaj seminarjev za učitelje slovenskih šol s Tržaškega, Goriškega, Koroškega in iz Porabja.
J. ŠKUFCA
Selitev bo končana do pouka
Ljubljansko pismo
Letos več novih stanovanj
Počasna in predraga radnja — Za stanovanja re vsako ieto desetina tarodnega dohodka — Mnogi so brez stanovanj, nekateri pa z njimi služijo kot rentniki
V Jugoslaviji gradnja družbe- | nih in zasebnih stanovanj polagoma narašča. Letos bomo zgradili okrog 150.000 stano-1 vanj, od tega 60.000 družbenih.
Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko je bilo lani zgrajenih 146.300 stanovanj: v družbenem sektorju okrog 56.000, v zasebnem pa 89.500. Po drugi strani | pa je res, da še vedno gradimo premalo smotrno, počasi in j predrago. Še vedno nismo zagotovili možnosti za uresničitev I programa učinkovitejše in obsež-1 nejše stanovanjske gradnje. Z1S v svojih analizah opozarja, da se lanske težave glede zagotavljanja družbenih sredstev za stanovanjsko gradnjo pojavljajo tudi letos. Zelo verjetno je, da bodo v bodoče še izrazitejše.
Za stanovanja namenjamo (in I porabimo) vsako leto desetino narodnega dohodka. V primerjavi z evropskimi državami smo tako med največjimi .stanovanjskimi vlagatelji”, po številu zgra- I jenih stanovanj pa na koncu lestvice, in to zaradi drage, dolge | in neekonomične gradnje.
Zelo redko izdelujemo analize, koliko prebivalcev v državi I nima rešenega stanovanjskega vprašanja. Po podatkih iz anket I izpred štirih let naj bi šlo za pol j milijona družin, med temi za polovico družin neposrednih proizvajalcev. Tedaj so bili - in verjetno so tudi danes - najbolj | ogroženi prebivalci velikih mest.
V Beogradu je brez stanovanja I
60.000	družin, od tega vsaj 60 [ odst. delavcev.
Pomanjkanje stanovanj pov-1 zroča seveda mnoge socialne in družbene probleme. Nekateri | sloji prebivalstva bogatijo, postajajo rentniki, drugi pa so vedno I bolj revni (stanarina v privatnih stanovanjih stane v Beogradu [ nad 1 milijon starih dinarjev, več kot znaša povprečen OD v mestu). Za mnoge, predvsem dela v-1 ske družine postaja stanovanje | eksistenčno vprašanje ali - kot so nedavno tega poudarili na seji najvišjega vodstva sindikata -razredni problem z ekonomski- | mi in političnimi posledicami.
V zadnjih letih je bilo na področju gradnje stanovanj slišati veliko različnih pobud, zaradi mnogih kršitev pri delitvi | stanovanj pa je prišlo tudi do velikega nezadovoljstva. Najbolj moti to, da gradimo vedno več luksuznih stanovanj, stanovanja pa praviloma prej dobi povprečno dober uradnik kot pa najboljši delavec. S pritožbami zaradi delitev stanovanj so zasuti ] mnogi organi in sodišča. - Nad polovica primerov pred sodišči združenega dela Jugoslavije se j nanaša na stanovanjsko problematiko. V večini primerov imajo ljudje, ki se pritožujejp, prav. V | boju za stanovanja se pogosto brez posledic uporablja podkup-1 nina, korupcija, oblast, moč . ..
Poskusi sindikatov, da bi na I to področje vnesli več reda, niso ! uspeli. Zato je razumljivo, da je I kongres ZKJ jasno opredelil svo-1 je stališče ne le v tem smislu, da bomo več gradili, marveč da bomo to, kar zgradimo, tudi pravilneje delili.
VINKO BLATNIK
GRABROVEC VABI
V nedeljo, 5. septembra, bo na Grabrovcu pri Metliki tradicionalno srečanje aktivistov in borcev NOB, občanov Metlike in sosednjih občin ter vseh prijateljev Bele krajine. Svečanost s kulturnim programom in tovariškim srečanjem se bo začela ob 11. uri.
Prodajna služba...
(Nadaljevanje s 1. strani)
vsakodnevnih motenj v preskrbi z repromateriali je 1.800 »katrc” trenutno nedokončanih, delavci v tovarni prikolic pa so bili iz enakega razloga od 16. do 25. avgusta na kolektivnem dopustu. Da bi rešili vsaj nekaj problemov v preskrbi z repromateriali, so že sklenili vrsto sporazumov o združevanju dela in sredstev z domačimi delovnimi organizacijami, od katerih doslej niti ena ni bila trden dobavitelj ža IMV.
Kljub težavam naj bi IMV do konca leta izdelala še 1.650 vozil R 18, domačemu trgu pa ponudita tudi 3.600 „katrc” (standardnih in GTL) in 1.100 prikolic treh tipov (z vgrajenimi hladilniki Gorenje). Za vsa ta vozila bodo že v kratkem spet sprejemali predplačila, kupci pa jih bodo dobili najkasneje do januaija 1983. Ce bo IMV z izvozom uspela ustvariti pogoje, bo za domači trg uvozila tudi določeno število vozil R 9.
Znan je že tudi okvirni načrt proizvodnje v letu 1983. Predvidena je izdelava 36 tisoč „katrc” (16 tisoč za domači trg), 4 tisoč R 18 in 5 tisoč R 9. S proizvodnjo »deveti-ce” bo IMV delno že pripravljena na izdelavo novega vozila R x; tega je Renault ponudil IMV,'saj naj bi imel 30 odstotkov delov R 9.
Z. L.-D.
LETOS NAJBOLJŠI FAFLEK
Na področnem tekmovanju traktoristov v Kočevju, ki je bilo v ponedeljek, 23. avgusta, je zmagal Ingac Faflek (314,93 točke) drugi je bil Branko Poje (303,71), tretji Andrej Antonin, ml. (294,36), četrti Štefan Gerek (284,20) itd. Vsi ti so se uvrstili tudi na' republiško tekmovanje, ki bo od 3. do 5. septembra v Novi Gorici. V posameznih panogah so zmagali: Branko Poje v oranju, Ignac Faflek v teoretičnem znanju in Štefan Gerek v praktični vožnji. Tekmovanja se je udeležilo 18 traktoristov.
Blaga ni doma
Lisca bi na tujem lahko prodajala pod svojo znamko — Kako do deviz?
Scvniška Lisca je v preteklosti kljub nesprotni kakovosti večino svojih izdelkov lahko vnovčevala na tujem le prek tam znanih firm. Sedaj, ko jih je že vrsta zašla v stečaj, bi končno lahko nastopili tudi s svojim imenom in zaščitnim znakom zvitorepke.
A prišle so uvozne omejitve repromateriala in okrnitev pravice razpolaganja z devizami. V tovarni imajo se, od izjemne volje kolektiva za delo do (sicer vse bolj iztrošenih) strojev, le nujno potrebnega blaga ne. Tujci pač zahtevajo ustrezno kakovost, takšnega blaga pa doma ni. Kako premostiti težko obdobje?
V največjem sevniškem izvozniku so se lotiti številnih ukrepov. Eden od možnih je ta, da je treba v tujini najti partnerja, ki je za sicer kupljeno blago pripravljen udariti pečat, da gre za izdelavni, t. i. lohn posel. Kajpak tega nihče ne bo storil zastonj.
Prvič dobili trak akcije
Brežiški brigadirji so v Brkinih opravili dela, vredna blizu 80 starih milijonov
7. avgusta se je z mladinske delovne akcije Brkini 82 vrnila mladinska Brežiška četa iz Brežic, katere brigadirji so v treh tednih izkopali okrog 4200 metrov jarkov na gozdnih poteh, izkopavali jame za ptt omrežje ter tako opravili dela v vrednosti okrog 80 starih milijonov.
40 brigadirjev je letos prvič dobita najvišje brigadirsko priznanje, trak akcije, dvakrat so bili udarni, v obeh dekadah pa so-dobili priznanje za udarništvo udarnega dne. Zelo prizadevni so bili tudi na področju interesnih dejavnosti, saj so prejeli dve priznanji. Poleg tega si je deset brigadirjev prislužilo udarniške značke, prav toliko pa tudi priznanja.
K uspehu brigade so veliko pripomogle priprave, saj so imeli 10 lokalnih mladinskih delovnih akcij. Nazadnje pa so se brigadiiji srečali 21. avgusta na zaključni akciji pri kmetu Travnikarju v Pišecah, kjer so dokončali gradnjo ceste.
IRENA IVANŠEK Trebež
SMETIŠČA V OKOLICI BOŠTANJA
V Posavju je še precej divjih odlagališč odpadkov in smeti. Boštanjčanom je sanitarna inšpekcija izdala ureditvene odločbe o vključitvi v redni organizirani odvoz odpadkov in smeti. Toda veliko krajanov se je pritožilo, češ da nimajo smeti, inšpekcija pa ugotavlja, da je prav na območju Boštanja največ divjih odlagališč. Zato bi v Posavju morali razširiti mrežo organiziranega pobiranja in odvoza odpadkov in smeti in na ta način omogočiti vsem prebivalcem, da se vključijo v prizadevanja za čistejše okolje.
RIBNICA: VRSTA PRIREDITEV OB DNEVU GASILCEV
25. in 26. septembra bo v Ribnici veliko gasilsko slavje, ki bo posvečeno dnevu gasilcev Jugoslavije. Za prvi dan je predvidena seja Gasilske zveze Jugoslavije, ki bo v domu JLA v Ribnici. Ta dan naj bi bilo še tekmovanje „Mladi gasilec”, na katerem se bodo pomerile ekipe osnovnih šol iz vse Slovenije. Zvečer bo tudi kviz o gasilstvu. Za naslednji dan je predvidena najprej budnica. Ob 9. uri se bo začelo tekmovanje za pokal Ignacija Merharja, ki bo potekalo v orientaciji, pohodu, redovnih vajah in kegljanju; tekmovale bodo ekipe občinskih gasilskih vez iz vse Slovenije. Po tekmovanju bo še zbor enot, parada, nato pa zborovanje pri ribniškem gradu. Podrobneje o programu bomo poročali, ko bo dokončno izdelan.
0 uspešnosti komunistov
Aktualne naloge občinske organizacije ZK
V črnomaljski občini je v tem času ena glavnih nalog Zveze komunistov, drugih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, da v vseh okoljih dosledno in v najkrajšem času naredijo programe gospodarjenja v zaostrenih razmerah, hkrati pa v vseh osnovnih organizacijah ZK ocenjujejo vamostno-poli-tične razmere. Naloga osnovnih organizacij je tudi, da v času dopustov .uresničjjo naloge, ki jih prej niso utegnili. V ta namen imajo na komiteju posvete s sekretarji osnovnih organizacij, na katerih teče beseda predvsem o uspešnosti dela posameznih osnovnih organizacij, zlasti z vidika idejnopolitičnega usposabljanja, akcijskega povezovanja,, skratka, gre za oceno uresničevanja celotnega programa, vključno s SLO in družbeno samozaščito. V osnovnih organizacijah bodo ocenili tudi slehernega komunista, kako je uspešen pri svojem delu. Končna ocena pa bo pokazala, kako je pri uresniče-. vanju aktualnih nalog uspešna občinska organizacija Zveze komunistov.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH SE POVEČUJE
V krški tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj" število zaposlenih nenehno narašča. Še leta 1979 je bilo v tem največjem posavskem delovnem kolektivu zaposlenih 1826 delavcev, v letošnjem polletju pa se je njihovo število povzpelo že na 2020. Poudarjajo, da takšnega zvišanja števila zaposlenih njihova storilnost ne prenese, kajti najprej bi morali povečati proizvodnjo, tako pa bi se povečala še storilnost.
Papirnata prednost ne koristi
Vrsta težav v tovarni zdravil „Krka" zaradi manjšega uvoza repromateriala - Izvozna dinamika zaostaja - Težko oskrbujejo z zdravili tudi domači trg - Z vlaganji do deviz
Novomeška tovarna zdravil Krka je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 3,7 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je 45 odst. načrtovanega. S prodajo na domačem trgu je dosegla 1,8 milijarde dinarjev, izvozila pa je za 24,5 milijona dolarjev (od tega za 13,4 milijona dolarjev na konvertibilni trg). V tem času je uvozila za 14,5 milijona dolarjev repromateriala, kar je 35 odst. za letos načrtovanega uvoza in skoraj polovico manj kot v enakem lanskem obdobju.
Ribnica bo imela „Park kuttumikov”
Odprli ga bodo 12. septembra — Govor bosta imela F. Popit in M. Kmecl
„Park kulturnikov”, ki ga bodo odprli na osrednji proslavi ob 900-letnici Ribnice, ne bo le občinskega, temveč republiškega pomena. Posvečen bo vsem, ki so zaslužni za razvoj slovenske duhovne in materialne kulture in ki so se rodili na območju ribniške občine ali pa so tu delali.
V tem ribniškem parku bo osrednji vodnjak, ob njem pa 17 marmornih obeležij oz. spomenikov z imeni zaslužnih mož in žena. Doprsne kipe bodo tu imeli skladatelj Jakob Gallus-Petelin, jezikoslovec Stanislav Škrabec ter slovstveni in kulturni zgodovinar dr. Ivan Prijatelj, reliefne podobe pa še zaslužni slovenski gasilec Ignacij Merhar, ustanovitelj lovske organizacije Ivan Lovrenčič in politik dr. Janez Evangelist Krek.
Otvoritev parka bo 12. septembra ob 10. uri ob ribniškem gradu. Na svečanosti bosta govorila France Popit in književnik dr. Matjaž Kmecl. Na proslavi bodo nastopili združeni pevski zbori iz vse občine. Ribniški oktet, nonet Vitra, delavska godba, ribniški KUD Jakob Gallus-Petelin pa bo izvedel priložnosten recital.
Izšla bo tudi posebna brošura „Park kulturnikov v Ribnici”, ki bo izvleček iz zbornika »Ribnica skozi stoletja". Namenjena bo gostom, izletnikom in šolarjem, ki bodo prihajali v Ribnico na ogled parka.
J. PRIMC
Zmanjšan uvoz se v „Krki” seveda zelo pozna. Povzroča slabo oskrbo z repromateriali, fizično zmanjšanje zalog surovin in tudi manjšo proizvodnjo. V takem položaju zelo težko pokriva potrebe po zdravilih na jugoslovanskem trgu, ki so vsako leto večje za okrog 15 odst.
„Krka” je imela težave pri doseganju načrtovanega celotnega pri hodka tudi zaradi uvedenega režima dovoljenj za izvoz zdravil in farmacevtskih surovin, ki je zavrl izvozno dinamiko. Izpad bodo v drugem polletju zelo težko nadomestili. Še v težjem položaju pa se je „Krka” znašla z novimi pogoji deviznega poslovanja. Kljub družbeno priznani prioriteti, ki jo ima kot proizvajalec zdravil, mora za skupile potrebe združevati trikrat več deviz, kot jih ima zagotovljenih. Iz združenih deviz za skupne potrebe je lani dobila 9,1 milijona dolatjev za uvoz potrebnega repromateriala, letos pa bo ta vsota le 5,7 milijona dolarjev. Tudi pridobivanje deviz od delovnih organizacij, s katerimi ima sklenjene sporazume, ne gre po predvidevanjih, saj lete zaradi zmanjšanega razpolaganja z devizami ne morejo ' izpolnjevati obvez.
Ravno zaradi težkega deviznegS položaja je „Krka” pripravila spremembo gospodarskega načrta za le-
tos oz. plan poslovanja v zoženih pogojih gospodarjenja, saj je do konca leta pričakovati še poslabšanje razmer. Rebalans sicer predvideva enak dohodek kot prvotni plan, vendar pa bistveno zmanjšuje vse vrste porabe. Že s planom so predvideli le 19-odstotno povečanje posrednih stroškov, kar glede na nove dejavnosti pomeni c?lo zmanjšanje v primerjavi z lani, ukrepi pa načrtujejo še 10-odstotno znižanje teh stroškov. Poleg tega so z ukrepi predvideli prerazporejanje delavcev in delovnega časa, če bo to porebno; nadomeščanje uvoženih . surovin 1 domačimi, kjer se le da; največje možno izkoriščanje energetskih virov; pospeševanje razvoja novih izdelkov; izboljšanje organizacije dela poostritev discipline in odgovornosti; največji poudarek pa je dan aktivnostim, ki bi omogočile povečati izvoz.
Že dosedanja investicijska izgradnja jc bila usmerjena v tiste dejavnosti, ki bi prinašale potrebne devize predvsem za uvoz surovin za zdravila. To so vlaganja v proiizvodnjn farmacevtskih surovin in izolacijskih vlaken pa zdraviliški turizem „Krka” pa sedaj išče še dodatne možnosti pridobivanja deviz z vlaganji v izvozno usmerjeno proizvodnjo na nerazvitih območjih (zdravilna zelišča, gozdni sadeži).
LETOS 120 TON HMELJA? - Že vrsto let si sevniški Kmetijski kombinat prizadeva obrati toliko zelenega zlata. Lani so bil' »prekratki” za slabo tono. Letos so obeti, da bodo z resničn® dobro letino to številko presegli. Na sliki: nakladanje za strojno obiranje na Kompolju. (Foto; A. Železnik)
Spet bo »robe vsake sorte”
Priprave na Ribniški semenj so v glavnem končane — Razstave odprte teden dni^
V Ribnici so v glavnem končali priprave na bližnji Ribniški semenj, ki bo v nedeljo, 5. septembra, pod
20 LET METALNE V KRMELJU
r
V soboto ob 10. uri bodo s skromno proslavo v proizvodnih prostorih krmeljske 1 ovamc lahkih konstrukcij proslavili 20-let-nico tega koletiva. Pred dvema desetletjema se jc namreč večina nekdanjih rudarjev takrat opuščenega rudnika preusmerilo v kovinarje, pod okriljem mariborske Metalne. V podjetju jim je zagotovljena socialna varnost, za kar so nemalo žrtvovali tudi sami. Letos so v teku zahtevni izvozni posli, med drugim za velike elektroenergetske sisteme Haditha v Iraku in Asuan v Egiptu. Pričakujejo, da bo delavcem in gostom govoril predsednik medobčinske gospodarske zbornice za Posavje inž. Niko Kurent.
pokroviteljstvom Zveze obrtnih združenj Slovenije in na katerem bo spet naprodaj „robe vsake sorte, kar si ranku zmiselt morte”.
Poleg suhe robe, lončarstva in ostalih izdelkov domače obrti bodo letos na ogled in naprodaj tudi izdelki domačih delovnih organizacij.
Sejem bodo odprli s tradicionalno parado in govorom ob 9. uri. Nato bodo ob 10. uri postopno začeli odpirati več razstav. Najprej bodo v domu JLA odprli razstavo del, ki so jih ustvarili udeleženci letošnjega 4. srečanja likovnikov v Ribnici; to so slikarji Jože Centa, Milan Cirovič-Cira, Bojan Golija, Viktor Goričan in Leopold Hočevar-Hoči ter kiparji Tone Lapajne, Stane Jarm in
Lojze Čampa. Kiparji bodo kot vs' ko leto razstavili na razstavi ‘‘ miniaturne posnetke svojih d* medtem, ko so izvirniki stalno ogled pri letnem gledališču v ProSl^ rih ribniškega gradu. O likovn^j srečanju in razstavi bo izšel posebf katalog.
Nato bodo, tudi v domu Jl^ odprli razstavo rezbarij kiparja D1* ga Koširja na temo 900-let Ribnik. V športnem centru pa bodo odf! razstavo, ki jo bodo pripravili goNj ji, lovci, polharji, čebelerji, rib*e, jamarji, ptičarji, cvetličarji, plan*h in taborniki. Vse razstave boh odprte do 12. septembra, ko h® Ribnici osrednja proslava 900-letnici tega kraja.	^
=^■1
IZDELEK ZA RAZSTAVO - Trenutno 10 gojencev v novomeških
delavnicah pod posebnimi pogoji izdeluje zares lepe okraske, ki jih bodo javnosti in tudi kupcem pokazali na skorajšnji razstavi. V rokah učencev nastajajo pod strokovnim mentorstvom neveijetno lični predmeti: stenske slike »semenke”, broške, torbice, prtiči, lutke in podobno. (Foto: R. Bačer)
»Ribnica skozi stoletja”
Z zbornikom petih avtorjev bodo počastili 900-letnico mesta — Naprodaj že na Ribniškem semnju?
Ob 900-letnici Ribnice bo v začetku septembra izšel bogat zbornik z naslovom »Ribnica skozi stoletja". Njeni avtorji so prof. Janez Debeljak (za splošni del in »Park kulturnikov"), France Grivec (za sodobni utrip Ribnice), Matija Maležič (za obdobje NOB), dr. Marijan Slabe (za arheologijo) in dr. Nace Šumi (za likovno umetnost).
Zbornik bo razdeljen na poglavja: Tito v Ribnici, »Park kulturnikov” v Ribnici, Bajke iz Ribniške doline, Arheološki kažipot v občini Ribnica, Nekaj zgodovinskih utrinkov iz Ribniške doline, Turški vpadi, Kmečke pravde, Zadnja čarovniška pravda na Slovenskem, Suha roba in krošnjarstvo, Literarni in kulturnozgodovinski utrinki, Narodnoosvobodilna borba v
Ribniški dolini, Sedanji gospo' darski, družbenopolitični in kulturni utrip v občini Ribnica i*1 Izbrani spomeniki likovne umetnosti na ribniškem območju.
Knjiga bo imela 170 stran* besedila in 96 strani barvnih prilog (fotografij). Tiskana bo na večjem formatu in bo izšla J nakladi 7.600 izvodov. Povzeta* besedila bodo natisnjeni še J angleščini, nemščini in ruščini in sicer v vsakem jeziku v 50J* izvodih. Cena knjige je za preU" naročnike, se pravi za tiste, ki ju ■ bodo naročili in plačali do 1U’ j septembra, 650 din, v prost* prodaji pa bo po 900 din. Izdaja ji telj knjige je Spektar Zagre®' , natisnil pa jo bo Kočevski tis**' j Če s tiskanjem rit bo zastoj«; ; bo knjiga v prodaji že na Rib*1® škem semnju.
kje so vrli tesarji?
Storitvena obrt v Posavju ?e naPreduje, zato pa vse bolj cveti šušmarstvo. V Posavju ni niti enega obrtnika esarja, vsako leto pa je na en} območju zgrajenih in Pokritih nad tisoč zgradb.
Slji številni mojstri gotovo ne delajo ponoči, a jih nihče noce videti, kaj šele prijaviti olje zamižati na eno oko. oj se ve, morda pa bomo esarja nekoč še sami potrebovali, razmišlja marsikakšen smrtnik.
Med izgubarji so stari znanci
V štirih dolenjskih občinah je skupno za 1,5 milijarde dinarjev izgube — „Vodi” IMV, ponekod ni sredstev za sklade, drugod pesti kolektive nelikvidnost — Pa programi?
■###//####/##///#########/####///##/###//■
Sejmišča
NOVO MESTO: Rejci so pripeljali na sejmišče 288 prašičev do 3 mesecev starosti in le 13. starih od 3 do 6 mesecev. Prodanih je bilo 107 pujsov, cene pa so se za mlajše »bale med 2.200 in 3.000 din, za starejše pa med 3.100 in 4.800 din za glavo. .
BREŽICE: Na sobotnem sejmu Prašičev je bilo naprodaj 270 praši-ev v starosti do 3 mesece ter 8, starejših od 3 mesecev. Lastnika je ^menjalo 130 živali, cena pa je bila mlajše od 150 do 160 din, za teže^56 ^ d'n za kilogram žive
V prvem polletju 1982 je v občinah Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj izkazalo izgubo 14 delovnih organizacij, 6 jih posluje z motnjami, pri treh pa imajo še izjemne težave z nelikvidnostjo.
Po podatkih SDK Novo mesto so izgube v letošnjem prvem polletju v primeru z lanskim enakim obdobjem porasle za 238 odst. glavni delež pri celotni vsoti pa odpade na IMV. Med izgubarji sta v novomeški občini še Elektro in zadružni tozd Hme-ljnik. V občini Trebnje je ■ primanjkljaj pri Novolesovem obratu v Račjem selu, v črnomeljski občini imata primanjkljaj Komunala in podjetje IGK, v metliški pa le transportni tozd podjetja TGP. Kajpak so povsod zraven še tozdi IMV.
Pri teh se težave vlečejo že iz preteklih let, zato izguba ni nikogar presenetila saj je bila pričakovana. Zaskrbljujoče pa je v šestih delovnih organizacijah, kjer izgube sicer ni, niso pa ustvarili potrebnih sredstev za sklade. Med temi sta Krkina tozda Biokemija in Hotel Otočec, Kolinska na Mirni, rudnik Kanižarica, GG, tozd Transport in gradnje, Gorjančev tozd Gostinstvo in Fototehnika v Novem mestu.
Kot kažejo številke iz polletnih obračunov, pa z izjemnimi težavami poslujejo še v novomeški Iskri, tozd
Kmetijski
V ruši skrit uspeh /3
Se:^rej^nj* teden je bil na tem mestu govor o klasični pripravi sodi!®3. travn'ka, o oranju travinja, danes pa je na vrsti fa °°nejša, kemična priprava, ki sojo omogočili šele herbicidi.
metoda se vse bolj uveljavlja zlasti še, ker jo je mogoče Zeml" tU(*' na hribovitem svetu, kjer zaradi konfiguracije *pča ali plitve zemlje oranje ni možno.
23 V1 Remični obnovi travnatega sveta je več mo žit osti. Staro, Sram e*ien° travnato jrušo je mogoče uničiti s herbicidoma moxonom in reglonom. Spomladi poškropimo hektar trav-refi,e ru^e s 600 1 vode, v kateri je 3 litre gramoxona in 3 litre unič'113 un*č* vse nadzemne dele rastja podzemne pa »mo s plitvo obdelavo. Na tako pripravljeno zemljo potrosi-Ij, “metno gnojilo, ga potem zadelamo z rotovatoijem (frezo), ti pa lahko že opravimo setev.
'jen naŠe razmere je še bolj priporočljivo škropljenje zatrav-Sooe spomladi s 5 do 10 litri rondoupa, raztopljenega v ^ vode (na hektar), saj ta herbicid uniči vse, nadzemne in šeleZe*ne dele rastlin. Novo seme trav in detelj sme v zemljo SejM *-°- ^re*1 tednih. Obdelava ni potrebna, le sejalne cevi na Za ^ 'e treba obtežiti, da lemeži na koncu cevi rijejo po tleh. pr0J°. ovo travinja se obnesejo sejalnice John Deer, ki jih ^tev ^grebško podjetje Poljooskrba — eksportimport. Za Ze,^. ve'ja kot običajno: opravljena mora biti takrat, ko je Predli Pr*merno vlažna, mladi posevek pa je treba obvarovati
š
»»ekaj o izbiri primernih sort trav in detelj. To je zahtevno
km 7 J
strok malo znano opravilo in ga je najbolje prepustiti *5R*ku. vsaj v začetku (kmetijski inštitut, kmetijski neu„Kot primer naj navedemo priporočeno kombinacijo za kisljL ne rastne razmere, kakršne so v hribovskih in povrhu še t^Vn /c	odst. bele detelje sorte regal afi milka, 20 odst.
s°rte T k*'n‘ce sorte jabelska ali dufa, 20 odst. trpežne ljuljke odst . marino' 20 odst. mačjega repa (krim, lofar), 5 lat°Vj.PasJe trave (kopa, baraula, modac), 10 odst. travniške feiCL e 'SK-46, berbi) in 10 odst. črne detelje (poljanka, PRsku-.8er marino). Seveda je možnosti še mnogo. Velja
Inž. M. L.
I
*
*
■
Napajanja, pri Krojaču ter v trebanjskem Trimu, tozd Montaža. Pri slednjih je glavni vzrok za izjemne težave nelikvidnost. Izvršni sveti vseh štirih občin bodo v najkrajšem času osvetlili stanje v „kritičnih” kolektivih še z drugih plati, sledila pa bo akcija, s pomočjo katere naj bi težave vsaj omilili, če že ne odpravili. Sicer pa imajo v vsakem tozdu že svoj program ukrepov, vendar je treba povsod preveriti, s kakšnimi -uspehi se zapisano uresničuje.
R. B.
Senovske peči za steklarstvo
Domača tehnologija in oprema bosta nadomestili drag uvoz
Zastoj pri gradbenih delih pri nas in tudi marsikje po svetu je precej prizadel tudi senovsko Metalno. V tozdu Tovarna gradbene opreme so brž spoznali, da z žerjavi, ki jih izdelujejo po licenci zahodno-nemške tvrdke Liebherr, ne bo kaj dosti kruha, saj je prodaja žerjavov skoraj zastala. Izvoz gradbenih žerjavov pa tudi ni mačji kašelj, še zlasti pa se senovski kovinarji zavedajo, da ni moč uspeti čez noč. Zato so okrepili lastni razvoj s svežimi močmi.
Razvojni oddelek in projektiva snujeta nove izdelke, ki bi polagoma dopolnili doslej ozko specializiran proizvodni program. Transporterji, drobilci, vozički za doziranje mase so le nekateri izdelki, ki so že v razvoju. Največje še upravičeno nadejajo od programa hladilno-žarilnih peči, ki naj bi jih že prihodnje leto naredili 8 do 10;. prva bo veljala okrog 6 milijonov dinarjev. Zlasti je pomembno, da so doslej naši steklarji kot največji porabniki te opreme take peči lahko dobili le iz uvoza. Senovčani so razvili povsem svojo tehnologijo, vsa oprema pa je domača. Po naročilu hrastniške ste-
klarne izdelujejo prvo peč, za letos pa sicer načrtujejo tri take peči.
»Steklarji pozdravljajo to našo potezo, saj ni pri nas nobenega drugega resnega izdelovalca," zadovoljno pripoveduje v. d. tehničnega direktorja inž. Franc' Lapuh. Opremo in peč bodo izdelovali po naročilu, pripravljajo pa tudi prospekte, da bodo kupcem pokazali možnosti. Tako bi radi prišli do tipskih peči. Veliko zanimanje, enačijo ga lahko že z naročilom, kažejo steklarna v Slovenski Bistrici, steklarna Straža Rogatec in samoborski Kristal.
P. PERC
Rudnik bo živel do 14 let dlje
Južno polje v Kanižarici letos še ne bo odprto Zamuda investicijskih sredstev
Ko bo odprto južno polje ka-dunje v kanižarskem rudniku, se bo življenjska doba rudnika podaljšala za 13 do 14 let pri 120.000 tonah premoga na leto. Po prvotnih načrtih bi moralo biti to južno polje odprto že letos, vendar se bo vsa zadeva zaradi zamude pri odobritvi investicijskih sredstev precej zavlekla, tako da bodo v južnem polju začeli kopati premog morda konec leta 1984. Dela potekajo počasi zaradi težav pri prehodu preko tako imenovane južne prelomnice.
Začetna vrednost investicije je znašala 240 milijonov dinarjev, investicijski program za eksploatacijo premoga v tem polju pa še ni narejen. Največ denarja je prispevala interesna skupnost elektrogospodarstva — 54,2 odstotka celotne investicije, nekaj nad 26 odst. so sredstva poslovne skupnosti za premog, bančni krediti znašajo dobrih 10 odst., nekaj manj pa so lastna sredstva kanižarskega rudnika.
HRIBČEK
1“
\ BOM
£ Ureja- Tit Doberšek *
KUPIL
5 Če je volja...
!
S
*
\
S
5
I
Moj prijatelj in nekdanji sodelavec Kostja Virant iz Straže pri Novem mestu ima v Straški gori 15 arov vinograda, in to tik pod vrhom v veliki strmim. V gosteh ima včasih celo medvede, ki se kot nepovabljeni gostje hočejo sladkati z grozdjem.
Ko me je pred leti povabil v svoj vinograd, je bilo v njem okrog 80 odst. šmarnice in le okrog 20 odst. žlahtnih sort. Letos poleti me je ponovno povabil v svoj vinograd poudarjajoč, da moram sam videti razliko in da naj o tem, kar bom videl, pišem v Dolenjskem listu za zgled drugim, ki imajo v svojih vinogradih šmarnico.
Ob tem, kar sem videl letos v vinogradu tov. Viranta, sem bil resnično prijetno presenečen, saj
je
iz nasada šmarnice nastal nasad žlahtne trte.
V vinogradu tov. Viranta danes ni več 80 odst. trt šmarnice, ampak 90 odst. žlahtnih sort, šmarnice je le še borih 10 odst., pa še to namerava Kostja v prihodnjih dveh letih spremeniti v nasad žlahtne trte.
Tov. Kostja se je tudi naveličal hoje v strmino in je že 60 odst. površine spremenil v terase, na katerih je delo lažje. Tudi s terasiranjem namerava nadaljevati. Ta ukrep je nujen, ker mladi najbrž ne bodo več voljni z muko delati v strmih vinogradih.
Način spremembe nasada
je bil pri tov. Virantu dvojen:
1. Zeleno precepljanje šmarnice. Tov. Kostja je zelo uspešen cepljač. Ker je danes uspešnih cepljačev malo, je to velika odlika in zasluži priznanje. Cepil je na zeleno višje in potem trto pogrobal. Delal je tudi tako, da je šmarnico odrezal pri zemlji in je potem zelene mladike, *4d so pognale iz panja, nižje precepil na zeleno ter si s tem prihranil grobanje. Vse zeleno precepljene trte šmarnice lepo rastejo in lepo rodijo.
2. Podsajanje, oziroma dosaja-nje cepljenk na posekana mesta, kjer je prej rasla šmarnica, ali na prazna mesta. Sadil je cepljenke, in to največ modro frankinjo, kraljevino, rumeni plaveč, laški rizling pa tudi malvazijo. Najlepše raste in lepo rodi modra frankinja, pa tudi laški rizling in malvazija.
Sorte žlahtne trte
V prenovljenem vinogradu tov. Viranta sem našel veliko sort žlahtne trte. Največ je modre frankinje, ki zelo lepo uspeva. Značilno je, da ta sorta na terasah, kjer ima več prostora, zelo
bogato rodi, v gostejšem nasadu v smeri strmine pa je sicer bujne rasti, toda z manjšim nastavkom grozdja, ker se v gostem nasadu ta sorta ob cvetenju rada osiplje. Lepo so obloženi z grozdjem laški rizling, kraljevina in štajerska belina (ranfol). Rodnost rumenega plavca je izmenična, po izkušnjah tov. Viranta ta sorta včasih lepo obrodi, včasih pa manj. Od drugih sort sem našel v vinogradu še renski rizling, traminec in silvanec, s katerimi je tov. Virant prav tako zadovoljen, ker prav lepo rodijo, trte so zdrave in primerne rasti. Iz Primorske je dobil nekaj trt cepljenk malvazije, ki je bujne rasti, spomladi zelo pozno odganja in bogato rodi. Vse te in morda še katere sorte kaže vnesti v dopolnjen trsni izbor za Dolenjsko. Kažipot drugim!
Vse navedene sorte so kažipot tistim, ki se sprašujejo, katere sorte naj sadijo namesto šmarnice. Izgovor, da v predelih, kjer raste šmarnica, ne uspevajo žlahtne trte, ne drži, saj je tov. Kostja v svojem nasadu dokazal in preizkusil mnogo sort, ki lepo rasejo in primerno rodijo. Ce navedene sorte uspevajo v Straški gori v vinogradu tov. Viranta, bodo uspevale tudi drugod, kjer so nasadi samorodnic, saj imajo mnogi lastniki nasadov šmarnice boljše lege in boljšo zemljo, kot jo ima v svojem vinogradu tov. Kostja. Te sorte, zlasti poleg modre frankinje, kraljevine in laškega rizlinga še traminec, zeleni silvanec, pa tudi malvazijo, kaže, da jo cepijo (za začetek vsaj v manjši meri) naši trsni-čarji. S samim zelenim cepljenjem šmarnice ne bo možno spremeniti v nasade žlahtne trte po vseh vinogradih Suhe krajine, Straže, Dol. Toplic, Mirne peči in dela obronkov Gorjancev. Rabili bomo zlasti cepljenke, ki ostajajo glavni dejavnik pri spremembi nasadov samorodnic v nasade žlahtne trte. Ta sprememba je le
v popolni obnovi vinogradov, ^
tako da bo treba postopoma H zastarele nasade šmarnice po- J sekati, zemljo na novo pre- ^ rigolati in na novo posaditi iz- ^ brane cepljenke žlahtne trte. Pri ^ tem delu je treba upoštevati vse »i dejavnike, ki jih strokovnjaki ^ svetujejo. Svetujem vinogradni- ^ kom teh področij, da se pri N obnovi t^h nasadov poslužijo le y
I
S
! %
tega ukrepa, ki daje največ jamstva za uspeh. Strokovno pomoč bodo vinogradniki dobili pri pospeševalcih zadružnih organizacij, v ožjih vinogradniških okoliših Društva vinogradnikov in v strokovnih knjigah (glej knjigo Doberšek: Vinogradništvo) Zgledi preobrazbe so že tu, in če je volja, je mogoče doseči skoraj vse.	T.TJUBERŠEK
DOM POD STREHO - Ribiški dom, ki ga gradijo člani kočevske ribiške družine pri novem Rudniškem jezeru, je končno pod streho, opravljajo tudi že nekatera notranja dela. Ribiči grade dom že toetje leto, odprt bo prihodnje leto. (Foto: J. Primc)
VARNEJE PREK KRKE — V ponedeljek zjutraj so delavci Komunalnega podjetja iz Novega mesta pričeli obnavljati most Otočec—Ratež. Zamenjali bodo celotni tlak in mankajoče dele ograje. Dela na mostu, ki stopa že v četrto desetletje, bodo predvidoma končana v tednu dni. (Foto: J. P.)
OB BAZENU JE VESELO — Čez teden mirenski bazen ni poln, zato pa se ob njegovih bregovih nabere več kopalcev ob koncu tedna. Mladež uživa, lahko se spušča po toboganu, ali skače z zapornice na glavo. Ob bazenu je odprt tudi Kolenčev bife, kjer je na voljo dovolj pijače in sladoleda.
GRAD SAMEVA - Viniški grad, ki kot čuvaj bdi nad kampom, žalostno sameva med grmovjem in trnjem, saj sta si dva izmed treh lastnikov, brat in sestra Miheličeva, nedaleč zgradila udobnejša domova, grad pa danes služi le za počitniško bivanje njunemu bratu. (Foto: M. K.)
Končno se je denar podražil
Višje obrestne mere so ekonomski in ne administrativni poseg.Varčevalci izgubljali tudi do 40 odstotkov — Posojilojemalcem ne bo lahko, obresti bodo 18-odstotne
Pred kratkim so se jugoslovanske banke odločila za višje obrestne mere. Čeprav ta ukrep na prvi pogled diši po administrativnem odločanju, gre za odločitev čisto ekonomske narave. Če bi se že prej vsaj nekoliko prilagajali inflacijskim pritiskom po ekonomski poti, bi se ukrepom, kot je zamrznitev cen, veliko laže izognili.
Realne obrestne mere so v zadnjih letih krepko padale. Sredi preteklega leta, ko je bila rast cen najmočnejša, je varčevalec pri obrestih realno izgubljal nad 40 odstotkov. Varčevanje se torej pri takih pogojih ni izplačalo, izplačalo se je le še zadolževati se. Inflacija je ob nizkih obrestnih merah spodbujala negospodarnost.
Višje obrestne mere bodo udarile po potrošniku in gospodarstvu. Potrošniškim posojilom pri katerih je cena denarja za 16 do 18 odstotkov
KJE SNETI ČISTILKO?
Po eni strani govorimo o brezposelnosti, po drugi strani pa manjka med delavci nove tovarne elastičnih pletenin na Dolnjem Brezovem - čistilka! Z veseljem bi vzeli tudi še kaj barvarjev. Za predvidenih 86 delavcev se je javilo malo moških.
STRAŽA: V VRTCU VEC PROSTORA
V vrtcu v Straži pri Novem mestu je bilo doslej prostora za 109 otrok. Potreb jc precej več. Letos so obravnavali 22 novih prošenj za sprejem otrok v vrtec. Da jim dejansko nobenega ni bilo potrebno odkloniti, jc zasluga Novolesa, ki je odkupil še zgornje prostore stavbe, v kateri je vrtec. V njih sedaj urejajo igralnico, vrtec pa bo že septembra nared za varstvo okrog 130 malčkov.	1
večja, se bo marsikdo odpovedal. Morda niti ne toliko zaradi obrestne mere, pač pa zato, ker je posojilo povezano s 60 ali 80-odstotnim gotovinskim pologom. Zavrto krediti-
PEŠCI MOTIJO DELO - V Kostanjevici bo trajala obnova obeh nosilnih lesenih mostov do 15. septembra. Zapornice stojijo samo za vozila. Domačini morajo po opravkih in se zato vsak dan nekajkrat sprehodijo čez reko. Komaj čakajo, da bosta mostova nared za normalen promet. (Foto: J. T.)
ranje pa ne bo zmanjševalo apetitov za posojila samo pri porabniku, pač pa tudi pri samem gospodarstvu. Zadeva je tu precej bolj občutljiva. Prehajanje na bolj realne obrestne mere pomeni tudi zmanjševanje dohodka zaradi povečanega odliva za najeta posojila. Reproduktivna sposobnost gospodarstva je v Jugoslaviji zelo nizka, zato bodo posojila, najeta izven tako imenovanih selektivnih programov, zelo draga. Gospodarstvo, ki je že sicer zelo obremenjeno z vsemi vrstami porabe, bo novo breme zelo težko preneslo.
Višje obrestne mere so torej ekonomski poseg v gospodarstvo. Ne glede na težave, ki jih bodo višje obresti povzročile, je prav, da smo sc odločili zanje, saj se vsaj v razumnem svetu nominalna obrestna mera mora izenačevati s stopnjo inflacije. Drugače rečeno: cena kapitala, posojila, ki ga najameš, ne bi smela biti ' manj kot nič dinarjev (!), da o varčevalski farsi po drugi strani sploh ne govorimo.
Veliko vprašanje pa je, zakaj smo se k temu splošno veljavnemu ekonomskemu instrumentu, ki so ga znanstveno obravnavali že v začetku 19. stoletja, uporabljali pa seveda že veliko prej, zatekli dejansko šele letos. Pred leti, ob večji rasti in večji reproduktivni sposobnosti gospodarstva, bi bili ti ukrepi mnogo bolj povezani z zdravo ekonomsko logiko.
M. B.
Obnovili so streho gradu
Ortneški spodnji grad popravljajo, nato ga bodo oddali najboljšemu ponudniku — Bo gostišče, muzej?
SUŠA JE SKRAJŠALA RODNOST - Kumarice so letos izredno dobro obrodile. Sezona obiranja gre h kraju. Pridelek bi bil še večji, ko bi bil dež prej zmočil žejne rastline. Na sliki: mlada obiralca na Krškem polju. (Foto: J. T.)
ZBIRAJO PREDLOGE ZA NAGRADE
Še do 10. septembra bodo v. kočevski občini zbirali predloge za letošnje Šeškove nagrade, ki jih dobe lahko najzaslužnejši posamezniki ali delovne in druge organizacije za svoj prispevek k napredku občine (na raznih področjih). Nagrade bodo podelili kot vsako leto na svečani seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki bo za praznik občine 3. oktobra.
V ribniški občini se po svojih močeh zavzemajo, da bi ohranili spodnji ortneški grad oz. grajsko pristavo, kjer je živel in delal tudi Peter Kozler, avtor prvega „Zemlje-vida slovenske dežele in pokrajin”, ki je bil zaradi tega dela obtožen leta 1854 v takratni Avstro- ogrski čelo veleizdaje, čeprav je bil državni pravd ni k.
Za grad, ki je propadal (o čemer smo poročali), so s posebnim samo-
VSI ZA JUBILEJ RIBNICE
Vsa kulturno—umetniška društva v ribniški občini bodo ob 900-letni-ci Ribnice pripravila pa en samostojen nastop. To velja tudi za KUD v delovnih organizacijah in za druge kulturne skupine. Več jih je nastope že imelo. Nonet Vitra je pripravil večer starih ribniških napevov, glasbena šola koncert svojih učencev, osnovna šola program, posvečen zgodovini Ribnice itd. Tisti, ki nastopov še niso imeli, jih bodo pripravili do konca leta.
upravnim sporazumom zbrali
700.000	din, kar je zadostovalo za ptekritje strehe. Zdaj bo kulturna skupnost začela še novo akcijo, da bi zbrali nadaljnjih 800.000 din, da bi ometali zidove in strope. Ko bo grad tako delno urejen in ne bo več propadal naprej, pa bodo začeli zbirati ponudnike, ki bi v njem uredili kakšno dejavnost, kot gostišče, muzej itd.
Ob zaključku naj povemo, da je zbiranje denarja s samoupravnim sporazumom kar dobro uspelo in da so (po posebnem ključu) prispevale denar skoraj vse organizacije združenega dela. Nekateri so se sicer tudi upirali in kregali, a končno le plačali, nekaj pa je "bilo tudi takih, ki so na obveznost plačila „pozabili” m se bodo verjetno v „drugi rundi’ zbiranja denarja bolje odrezali. Je že tako, da so z besedami vsi za obnovo tega zgodovinskega spomenika, ko pa je treba primakniti denar, radi na svojo dolžnost pozabijo.
J. P-
Prve pletenine že decembra?
Lisca Jutranjka in Komet v Dolnjem Brezovem gradijo tovarno elastičnih pletenin -Izvajalci kasnijo - Težko bo zagotoviti surovino za novo tovarno
Ob hudem pomanjkanju uvoznih elastičnih pletenin (to bridko občuti zlasti sevniška Lisca) vsi mnogo pričakujejo od nove tovarne elastičnih pletenin Inplet. Lisca, Jutranjka in metliški Komet jo družno
SAVA KAŽE REBRA - Kolikšna je bila zadnja suša, kažejo tudi velike plitvine na Savi. Med Sevnico in Boštanjem bi se dala marsikje prebresti. Dež konec minulega tedna struge ni opazneje napolnil. (Foto: A. Železnik)
Napotki za pravilen izkop J in skladiščenje krompirja 5
Ker se bo kmalu začel izkop krompirja, zgodnji krompir pa so kmetje že izkopali, je prav, da damo pridelovalcem nekaj nasvetov, o pravilnem skladiščenju gomoljev.
Krompir moramo izkopavati v primerno toplem vremenu in ko je zemlja primerno vlažna. Pri izkopu pazimo, da so poškodbe gomoljev čim manjše, saj so rane idealno vhodno mesto za glivice in bakterije, ki povzročajo kasneje gnitje pridelka. Pri izkopu s kombajni hitrost pretresal-nih verig ne sme biti dosti večja od 1,5 metra na sekundo, pri tem pa je največja hitrost izkopa do 6 kilometrov na uro. Odstotek primesi na prebiralni mizi naj bo čim manjši, kar pa je seveda odvisno od globine izkopa, ki mora bili čim plitvejši. Že en centimeter plitvejši izkop zmanjša število primesi za polovico.
S kombajni izkopavamo samo v nasadih, kjer smo pravočasno prekinili vegetacijo, tako da je •povrhnjica gomoljev utrjena. Paziti pa moramo, da kombajn ne zareže krompirja.
Gomolje moramo osušiti in nato 10 do 15 dpi skladiščiti pri temperaturi od 10 do 15 stopinj Celzija, da se rane zacelijo.
Dobro je, če že pred skladišče njem preberemo gomolje in odstranimo primesi. Šele takšen krompir je primeren za prodajo ali daljše skladiščenje. Prodaja krompirja z njive ni priporočljiva, saj izgubi krompir, preden prispe do porabnika, okrog 10 odstotkov teže, hkrati pa je tudi večja možnost gnitja zaradi nezaceljene pokožice.
Krompir skladiščimo šele takrat, ko je povrhnjica zarasla. Glede na namen uporabe ga ohladimo na 3 do 6 stopinj Celzija. Krompir, ki ni semenski, a je namenjen daljšemu skladiščenju, zaprašimo ali zaplinimo s sredstvi proti kaljenju.
Krompir skladiščimo v zračnih, temnih in ne presuhih skladiščih v razsutem stanju ah v gajbah. Poskrbeti moramo, da so prostori primerno zračeni in hladni. V modernih skladiščih uporabljamo naprave za zračenje.
In še opozorilo: močno poškodovan krompir in takšen, ki je okužen s plesnijo, moramo takoj predelati, kajti ni ga moč uspešno skladiščiti, saj imamo v takšnih primerih tudi 100-odsto-ten propad pridelka.
Kmetijski inštitut Slovenije
C
i
5
!
gradijo na Dolnjem Brezovem.
To je v tem času naj večja naložba vblanški krajevni skupnosti. V mno-gočem duša te gradnje Edi Žbogar iz Lisce pravi, da gradbinci, sevniški tozd Betona, kasnijo z deli za okrog mesec dni. Upajo, da bo objekt vseeno nared V skrajnem roku, ko bo prihajala težka oprema. Cariniki
• Energetika nove pletilnice > je zapletena. Od pare, vrele vode, Številnih pnevmatskih pogonov bodo za proizvodnjo rabili tudi vrelo olje. Vgrajene naprave bodo omogočale vračanje vroče vode in zraka v proizvodnjo. Zaradi novega zakona so preuredili celotno energetsko napravo. Le-to bodo sedaj kurili na plin, kar zagotavlja čisto okolje. Vse odpadne vode bodo čiščene. Ob odvodniku v Savo bo pilotska čistilna naprava z usedalnikom za prečiščevanje tehnoloških in fekalnih vod. Prvotno predvidenih 410 milijonov za to tovarno bo po vsej verjetnosti prekoračenih za 30 milijonov, predvsem zaradi pomanjkljivih projektov.
so si namreč že ogledali nove prostore, tako da bodo avto vlaki lahko stroje pripeljali neposredno na Brezovo, kjer jih bodo tudi carinili.
Montaža opreme naj bi trajala tri mesece. Izobraževanje bodočih plc-
Z BACHOM V LUTROVSKI KLETI
Sevniški 7.avod za kulturo jc pripravil v sredo, 18. avgusta, nastop violinista Emila Carljja iz Celja. Gost je izvajal izključno dclaJ. S. Bacha: Sonato v g - molu in Partito v d -molu. Po burnem aplavzu občinstva, večinoma mladine, je dodal še eno skladbo istega avtorja. Carli deluje kot pedagog na glasbeni šoli v Celju. Akustična Lutrovska klet je dala tudi temu solističnemu nastopu svojski čar.
tilcev se začenja 1. septembra v tovarni Nada Dimič v Zagrebu. Za en mesec bodo nato odšli še v Zvezno republiko Nemčijo h firmi Karl Meyer in Albi. Ko se bodo vrnili, bodo lahko sodelovali pri zaključnih delih ob montaži. Pri poskusnem zagonu v decembru bodo sodelovali še nemški monterji.
Kolektiv tovarne v izgradnji si ne zapira oči pred težavami. Lc-te se porajajo vsak dan. Ker nikjer pri nas trenutno na primer ni mogoče najti nerjavečih’ cevi, jih bodo naredili iz pocinkane pločevine. Težko bo tudi zagotoviti surovino za novo tovarno. Tovarna Yulon pri Ljubljani, kamor so tudi sovlagali lepe denarce, je del linije komaj poskusno pognala. Bre-zovška tovarna bi posebno ob poskusnem zagonu potrebovala visoko kakovostne niti, da bodo lahko sploh ugotovili kakovost svoje opreme. Posebno Lisca potrebuje kakovostne pletenine, saj izvaža 40 odstotkov svojih zmogljivosti v zahodno Evropo. Tamkajšnje tržišče ne sprejema slabše kakovosti. Tudi če bo treba še kakšno nit ali kemikalije uvoziti, bo to nedvomno manjše zlo kot sedaj, ko morejo uvažati vse pletenine.
A. ŽELEZNIK
BELE NOŠE TUDI V NEMČIJO - Zadnji večer metliškega kulturnega poletja je zapolnil nastop okteta Vitis ter folklorne skupine „Ivan Navratil (na fotografiji). To je bil zadnji nastop te priljubljene metliške skupine pred domačim občinstvom pred odhodom na mednarodni festival folklore v ZRN. Metličani bodo odšli na pot 1. septembra in bodo edini predstavniki iz naše države. (Foto: M. K.)
VEC ROT 200 NOVIH TELEFONOV V SEVNICI
Delavci novomeškega podjetja za ptt promet imajo te dni polne roke dela v Sevnici. Hkrati z Iskrinimi strokovnjaki, ki bodo v kratkem povečali zmogljivost sevniške avtomatske telefonske centrale na 2000 priključkov, poštni mehaniki napeljujejo novo omrežje. Preusmerili in zamenjali bodo tudi številne kable za stare telefonske naročnike, z več kot 200 nalogi za namestitev novih telefonskih priključkov pa so pričeli na Glavnem trgu. Nadaljevali bodo v Florjanski in Drožanjski ulici ter v Boštanju in na Logu. Do oktobra naj bi končali vsa dela, verjetno tudi tista, ki bi jih narekovalo večje število novih telefona željnih krajanov, saj bo v centrali še 1000 prostih priključkov.
JAVNA TRIBUNA O FILMIH
Kljub poletni vročini je zanimanje mladih Črnomaljcev za kino predstave veliko. Razlogov je več. Disko klub v mestu je odprt le ob koncu tedna, mladinci se razmeroma malo ukvarjajo s športnimi in drugimi dejavnostmi ter konjički, s katerimi bi zapolnili čas brez šolskega pouka. K velikemu obisku kina pa pripomore tudi sam filmski spored, ki je za mladino sicer dokaj neprimeren: uvoženi pornografski filmi. Zato se je Zveza kulturnih organizacij odločila, da pripravi javno tribuno o programski politiki črnomaljskega kina. Okrogla miza bo v sredo, 1. septembra, ob 19. uri v sejni sobi DPO, Kolodvorska 34. Na njej bodo lahko sodelovali vsi, ki jih to področje zanima.
Graščakinja - botra brizgalni
To je bilo pred 70 leti, toliko časa pa že deluje gasilsko društvo v Brusnicah - Zdaj gradijo nov dom, zvečine z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom
KRŠITELJI SO IN NISO
Po podatkih S1'K v Novem mestu na področju družbenih dejavnosti v dolenjski regiji ob polletnih bilancah ni bilo kršiteljev dogovora glede izplačila osebnih dohodkov. Negospodarstvo se je torej obnašalo stabilizacijsko, pač pa je iz panoge gospodarstva samo v novomeški občini čez 30 delovnih organizacij, ki so izplačale za osebne dohodke več, kot bi jim šlo. Podrobnejšo analizo o tem še izdelujejo, kajti zgolj številke še nikogar ne uvrščajo med kršitelje dogovora in resolucije.
„Ko so gorele Brusnice, so Kan-djjci pridrveli s parno brizgalno, in preden so vodo v njej segreli, smo mi z ročno rozembaverico že pogasili," se predvojnega požara v domačem kraju spominja 78-letni gostilničar Jože Hudoklin, kije na nedeljski slovesnosti v Brusnicah prejel odlikovanje za šestdesetletno prostovoljno službo v gasilstvu.
Gasilsko društvo Brusnice je bilo ustanovljeno leta 1912 in je v nedeljo v prisotnosti predstavnikov skupščine občine Novo mesto in mnogih krajanov s proslavo počastilo sedemdesetletnico. Ob ustanovitvi je društvo štelo 32 članov, ki jih je skupaj spravil gostilničar Andrej Hudoklin. Že naslednje leto so se opremili z ročno brizgalno in cevmi. Pokroviteljica takrat najmodernejše brizgalne je bila graščakinja Fichtenan iz Struge. Dom, ki ga uporabljajo še danes, so zgradili leta 1925, saj so prej imeli orodjarno kar v eni od učilnic nekdanje stare šole. Med zadnjo vojno je bil dom izropan, le črpalko jim je uspelo skriti pred okupatorjem in jo z veseljem kažejo še danes.
Danes šteje brusniško gasilsko društvo 70 članov. Društvo posveča veliko skrb za varovanje imetja pred požari. V zadnjem času so okrepili tudi obrambno in samozaščitno usposabljanje članstva, čutiti pa je tudi veliko povezavo z drugimi druž-
benopolitičnimi organizacijami v kraju. Nenehno polnijo orodjarno s sodobno opremo. Tako so nabavili novo črpalko, avto, gasilno sireno, delovne in paradne obleke. Zadnja večja akcija pa je gradnja novega doma, ki bo namenjen tudi društvenim organizacijam v kraju. Dom je
danes že pod streho in je zgrajen s prostovoljnim delom in večinoma * lastnimi finančnimi sredstvi.
Pokrovitelj nedeljske proslave, K' so jo pripravili domači pevski zbof in mladina, je bil novomeški sis z* varstvo pred požari.	,
J. PAVLI*
V DRUŽBI PRETEKLOST IN SEDANJOST - Takole sta * skupaj postavila pred 70-let staro ročno brizgalno gasilec veter^ Jože Hudoklin in sedanji predsednik Gasilskega društva Brusri' Franc Franko. (Foto: J Pavlin)
pisma
in
odmevi
Delavski mosi v K rani
sprejeti sklep: KREPATi
Zakaj Skybar?
Gostišče naj bi imelo domače, slovensko ime
Komaj se je dodobra umirila žolčna razprava okoli imena ljubljanskega hotela Holiday Inn, že se je pri smučišču v Dolgi vasi pri Kočevju pojavila tabla-z napisom Skybar, ki kaže, da njen avtor nima nobenega smisla za slovenski jezik in celo za tujke ne. V angleščini namreč pomeni ski smučka, sky pa nebo, kar bi pomenilo, da imajo v Dolgi vasi nekakšno „nebesno“ oz. ,,nebeško točilnico".
Primer potrjuje, da se Kočevci niso posebno prizadevno vključili v družbeno akcijo slovenščina v javni mhi, ki jo je organiziralo republiško vodstvo SZDL in še posebej Jezikovno razsodišče. Upam se trditi, da mnogim v Kočevju ni mar slovenskega jezika.
Samo mimogrede naj omenim, da Skybar ni edina firma, ki ima v naslovu tak jezikovni zmazek. Tako v Kočevju in Ribnici skrbi za pitno’ vodo podjetje Hydrovod. Tovore med drugim razvaža ribniški Euro-trans, katerega kamioni so prekriti s Ponjavami, ki so izdelek kočevskega ozda Sintep. Turiste pa k nam in morda tudi v „Skybar“ pripeljejo udi avtobusi Integrala.
Tudi take firme oz. imena podje-‘J pričajo, da postajamo Slovenci 7 00 bolj brez osebnosti in ponosa, godovina nas uči, da je bila borba narodnostni obstoj pri nas v vseh o dobjih veliko bolj odločna in sPešna, kot je danes. Ne ljubi se pam ali pa nas je celo sram zagovarja 1 ali kako drugače zavarovati to, r 50 nam izbojevali naši predniki, Pogosto tudi s krvjo.
k sc zak,juček naJ se sPet povrnem avt aru m ugotovim, da so tako imena kot vsi, ki z njim gasajo, brez domišljije. Bi bilo mrr.otno, če bi gostišče imenovali 0 _ strmino ali Pri smučišču ali mrekov gaj ay Zeleni gaj ali pa sjcq° drugače, vendar po sloven-
IVE STANIČ
Mozelj
Še: „Je direktor lahko kooperant?”
KZ ,,Krka":„Do sedaj nam ni v tej zadevi dokazanega še nič nezakonitega"
DOMAČI TRN
Ce odvzamemo besedi UKREPATI samoglasnik U, dobimo pravi glagol za marsikateri prepozno
ZA DVE DOLŽINI KLARINETA - Toliko merijo najmlajši člani sevniške pihalne godbe pri gasilskem društvu: klarinetisti Vojko Kotnik, Lado Leben in Aleš Juršič kljub svojim rosnim letom (od 11 do 13) že kar pridno pihajo v inštrument. Med enajstimi klarinetisti so še trije mlajši od 15 let, to pa kar zgovorno pottjuje, da so časi, ko so se sevniški godbeniki na vse kriplje prizadevali pridobiti naraščaj, zgolj še neprijeten spomin. (Foto: P. P.)
NAJBOLJŠI GASILCI GREDO V BUTORAJ
V nedeljo, 22. avgusta, je bilo v Črnomlju tekmovanje 29 ekip občinske gasilske zveze. Med člani in članicami je bilo najboljše gasilsko društvo Stranska vas, najspret-ncjše veterane pa imajo v Ziljah. Izmed industrijskih gasilskih društev je bila najboljša ekipa seiniška Iskra I, prav tako pa imajo v semiški Iskri tudi najboljšo ekipo civilne zaščite. Prvaki se bodo pomerili na regijskem tekmovanju 12. septembra na Butoraju.
NA SREČANJE OBRTNIKOV V TREBNJE
Člani metliškega obrtnega združenja se bodo prihodnjo soboto v Trebnjem udeležili tretjega srečanja obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev Dolenjske in Bele krajine. Med drugim si bodo ogledali galerijo likovnih samorastnikov, obrtno razstavo, na programu pa so tudi športna tekmovanja in družabne igre.
V zadnji številki Dolenjskega lista z dne 19. 8. 1982 je objavljen članek pod naslovom „Je direktor lahko kooperant? “ s podpisom vašega novinarja tov. Budje. Podnaslov članka napoveduje osvetlitev vsebine članka ..Direktor postal še kooperant" z dne 15. 7. 1982, vendar je vsebina povsem zlagana. To dokazujemo z naslednjim:
Na zboru delavcev TOZD Hmelj-nik z dne 26. 3. 1982 je bil sprejet sklep o načinu obdelave vinogradov. Trditev o članku, da to ni bilo samoupravno sprejeto, je zlonamerno, nepreverjeno in popolna laž. (Prilagamo zapisnik zbora delavcev, pa tudi še druge akte lahko dobite, npr. sanacijski program za Htnelj-nik).
Pogodbo o skupni proizvodnji na podlagi skupnih vlaganj sta podpisala predsednik zbora delavcev in upravnik in ne tako, kot se trdi v članku. (Prilagamo omenjeno pogodbo).
Žena direktorja Hmeljnika ni delavka v TOZD Hmeljnik, temveč v DSSS DO KZ „Krka“. Vsaj to dej-
stvo bi lahko novinar preveril. (Prilagamo odločbo o razporeditvi za Avsec Marijo, sedaj Planinc).
Zadnji članek torej ni imel namena osvetliti vsebino tovrstnih pogodbenih razmerij, temveč oblatiti zadrugo, da dela nezakonito v smislu sprejemanja nesamoupravnih odločitev oz. ..dogovarjanja kar v družini". Tiste, ki smo odgovorni za zakonitost dela, nas take trditve prizadenejo. V kolikor ne bo ustreznega popravka zadnjega članka v smislu opravičila nam, bomo vložili tožbo. Prepričani smo, da imamo za to dovolj dejstev.
V imenu zadruge je na prvi članek odgovoril tov. Starič v smislu stališča nas, ki vodimo in odgovaija-mo za to delovno organizacijo. Poskušati ovreči obrazložitve vsebine' ‘ pogodbenih razmerij na lažeh, ki se pojavljajo v zadnjem članku vašega novinarja, je zlonamerno, seveda tudi z moralno-političnega vidika.
Ob vsem tem naj pripomnim, da pravno do sedaj ni nam v tej zadevi še nič nezakonitega dokazanega. Zato ne gre potencirati tovrstna pravna vprašanja urejanja posameznih zadev agrarne politike, ker jo vaš novinar očitno prav nič ne pozna. Zato je tudi nedopustno, da tovrstne pogodbe imenuje vaš novinar z zaničljivim izrazom „papir“. Teh ..papiijev" je veliko v kmetijstvu, do sedaj vsi zakoniti in brez teh ne bi bilo toliko hrane, kot jo je, da nismo lačni.
Moralno-politične odgovornosti poznamo, nenazadnje smo nekateri bili ali smo še na izredno odgovornih družbenih funkcijah. Tudi na dveh sestankih ZK na ravni delovne organizacije smo ugotovili, da smo dovolj zreli za lastne politične ocene in kritike.
S tovariškimi pozdravi!
Direktor: LOJZE RATAJC, dipl. iur.
Biserna poroka Dolenčevih
PROMET NA GLAVO, SMETI PA NA KUP
V Trebnjem je cestni promet tako rekoč postavljen na glavo. Vozniki osebnih avtomobilov in tovornjakov puščajo svoje jeklene konjičke na pločnikih, pešci pa si morajo utirati pot med ■ drvečimi avtomobili na cesti. Rimska cesta, na primer, je postala prava dirkalna steza. In kdaj bo konec nadovoljenemu parkiranju ter divjim vožnjam po omenjeni cesti? Čas bi že bil, da bi odgovorni stopili kršilcem na prste. Podobo mesta pa kazi smetišče nasproti vinotoča KZ Metlika na Rimski cesti, ki gaje „odpr!" delavec Komunalnega podjetja. Kup odpadkov iz dneva v dan narašča, pri tem pa vsi Trebanjci dobro vedo, da ima Trebnje veliko odlagališče smeti na Cvibljah.
H. T.
Marija in Maks Dolenc iz Kompolja slavila 60 let skupnega življenja - Mož se rad spominja dogodivščin
vsak četrtek
OLENJSKI LIST
Zlate poroke niso posebna redkost na podeželju. Kar šestdeset let skupnega življenja pa sta v začetku avgusta slavila Marija, rojena Kurentova, in Maks Dolenc iz Kompolje v sevniški občini - in to je lep pa tudi bolj redek jubilej.
„Naj bi si dobila kakšnega manj kosmatega," se dobrodušno pogladi po še sedaj košati bradi 84-letni Maks, spominjajoč se pripombe duhovnika, kateri ju je bil poročil. Marija se kajpak ni dala pregovoriti, brada pa tudi ni šla preč. Maks je bil po drugi strani zvest očetovemu nagibu, tudi on je postal logar in lovec.
Ko so mu noge še bolje služile, se ni bal nobenega divjega lovca, naj je bila noč ali sneg. Kot bi bilo včeraj, se spominja imen ljudi, ki so gradili najprej sevniški leseni in zatem še železniški most. »Postavni tesar Gorjanc z osmimi pomagači iz Krškega je sestavljal prvi sevniški most," pripoveduje Dolenčev ata, tesali pa naj bi bili tudi Žnidaršičevi iz Konjskega. Seveda so delali in obdelovali vse na roke, tudi sloke hrastove pilote. Logarji so jih bili
20 let Metalne v Krmelju
OBRAT metalne v IZGRADNJI
Na pobudo obrtne zbornice *-BS iz Ljubljane so predstav-n,ki premogovnika Krmelj na-j^zali že januarja 1962 stike z Metalno v Mariboru, za katero s° izvedeli, da išče kooperante svoje izdelke zunaj svojega °bmočja. Kmalu so prvi potvori rodili sadove in 20. av9Ust 1962 je bil dan, ko so Predstavniki premogovnika lig-
nita podpisali pogodbo z Metalko.
°D Rudarja do kovinarja
Hkrati °brata
PsiTierjanje bivših rudarjev v . dinarje. Že 2. februarja 1962 ‘.bila imenovana komisija za J^licno preusmerjanje delav-v- Strokovno izobrazbo si je 2® različnih tečajih pridobilo elektrovarilcev, šest avto-r®n.°re2ačev, 62 pol kval ifici-n,b ključavničarjev in^2 kon-p^Pijskih ključavničarjev. d0 .al° se ie> da je mogoče ta,Seei velike uspehe tudi pri Pre° nebvaležnem delu, le če je r,0 ^merjanje dobro organizirali • “ivši rudarji so celo žrtvova-Driv°i Prosti čas, samo da so se 'Učilj
z graditvijo novega se je začelo tudi pre-. Shterianie bivših
novemu poklicu. TEŽAVE
&6HI IN p A 1972
<, Priključitvi obrata k ga ' ie bila najvažnejša nalo-Vod^gotoviti nemoteno proiz-'n °Prem|jenost. Leta c«v ,e °brat že štel 321 delav-Več 0ti. te9a 42 vajencev. Naj-hjan t av ie Povzročalo po-Ikanje strokovnega kadra.
predvsem kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. Leta 1965 je bil obrat že polno zaseden, veliko pozornosti so posvečali izdelavi gradbenih žerjavov, tudi za izvoz. Istega leta je krmeljska Metalna že uspela izdelati prvo jekleno konstrukcijo za novo dvorano v železarni Store. Naj naštejemo le nekaj večjih objektov, izdelanih v obratu med leti 1962 in 1972: valjarna na Beli v Železarni Jesenice, jeklene konstrukcije za Železarno Štore, Ravne in Skopje, ladijski razkla-dalci za pristanišče Bakar, pomožne zapornice za Dravske elektrarne - obrat HE Fala, most Tremerje, skladišče Petrola v Ljubljani, proizvodna dvorana IMV Novo mesto. Livarna Gostol v Novi Gorici, kombinat aluminija v Titogradu, dvorana Cinkarne v Celju, dvorana na Senovem, športna dvorana Mežaklja na Jesenicah, trgovska hiša na Reki in v Novem mestu, ladijski pokrovi za vse vrste ladij, del tlačnega cevovoda za HE Mratinje in še in še.
Proizvodnja je tekla nemoteno. Res se je tu in tam kaj žataknilo, vendar je vodstvo obrata navezovalo stike z raznimi podjetji ter tako zagotavljalo redno delo. Leta 1967 so v obratu izdelovali objekte za našo največjo elektrarno, za H E Djerdap. Že od vsega začetka je bilo predvideno, da bodo izdelovali lažje konstrukcije, kasneje pa so v Krmelju vse bolj prehajali k večjim objektčm, od mostov, ladijske opreme, gradbenih žerjavov in še marsičesa. V tem času,pa se je v okolici pojavilo nekaj konkurenčnih
podjetij, ki so delavcem nudila večje osebne dohodke in predvsem boljše delovne razmere. Nekaj kvalificiranih kovinarjev je zapustilo obrat, vendar se je stanje kljub temu kmalu izboljšalo.
NOVA PROIZVODNA DVORANA
Po preteku prvih desetih let obratovanja v okviru Metalne se je pojavila potreba po izgradnji nove proizvodne dvorane. Več kot četrtina delavcev je morala, svoje delo opravljati pod vedrim nebom. Resno konkurenco sta pomenila kovinska obrata v Sevnici in v Trebnjem, zato je povsem razumljivo, da so razmišljali o razširitvi obrata. Slabe delovne razmere so pomenile glavni vzrok odhajanja kovinar-
jev v druge kraje. Za začetna sredstva so izvedli malce nevsakdanjo akcijo zbiranja: marca 1971 so se začele priprave za akcijo, naj bi vsi zaposleni prispevali enomesečni zaslužek v desetih obrokih za graditev še ene proizvodne dvorane. Akcija je bila speljana pod vodstvom sindikata, prav vsi delavci pa so soglasno podprli zbiranje sredstev na takšen način. 2.000 kvadratnih metrov glavne proizvodne dvorane in 750 kvadratnih metrov prizidka so dokončali- jeseni 1976. Skoraj vsa delovna mesta so s tem spravili pod streho.
Ob tej naložbi so v Krmelju reševali še druge težave. Opravili so s hudourniškim potokom in izgradnjo novega mostu, kar je pomenilo pridobitev po-
odkazali večinoma v Jakilovih gozdovih na Gozdecu nad Šmarčno pod Živo goro.
Se med obema vojnama je bil živahen flosarski promet po Savi. „Po dvajset flosov na dan ni bila nobena posebnost," pravi. Lahko tudi ni bilo v času povojne izgradnje. Prekupčevalci so marsikje spretno zakrivali posekane štore, vendar je Maks vedel, na katere žage mora stopiti.
Dogodivščinam, ki jih je lahko pripovedoval svojim petim otrokom (trije so še živi), radi prisluhnejo vnuki.
BISERNI JUBILEJ - Zakonca Marija in Maks Dolenc sta v začetku avgusta slavila redko obletnico.
Še: »Izkoristil je priložnost”
Regulacija je v korist vseh ob Lakenščici
Da bi bila javnost pravilno seznanjena, dajem tole pojasnilo:
Skupaj je bilo izvršene regulacije 740 metrov. Teh del pa je bilo res največ opravljenih po mojem zemljišču, ker pač tukaj živim. Ob tej priložhosti so mi res naredili izkope za gradnjo hlevov in kanalizacijo, vendar to nima nobene zveze z regulacijo cakenščice. Dela sem moral sam naročiti in plačati. Gozdni obrat Puščava mi je odobril za izgradnjo mostu 25.000 din. Tu sem kooperant in sem njemu izvozil v zadnjih 10 letih okrog 10.000 kubi-kov raznovrstnega lesa.
Povem naj, da sem moral vložiti mnogo truda in opraviti mnogo potov, da smo uspeli, da je regulacija stekla, kar pa ni v korist samo meni, marveč vsem lastnikom površin v tej
dohnl-	JOŽE	BECAJ
NA VALETI
53 tabornikov odreda Samotni hrast iz Šentjerneja je od 5. do 14. avgusta taborilo na Valeti nad Portorožem. V dopoldanskih urah gozdne šole so medvedki in čebelice opravljali veščine Robinzona, prve pomoči,.gospodaija, pevca, kuharja in kurirja. Taborniki in tabornice pa smo se urili v signalizaciji, orientaciji v naravi, v veščinah partizanskega kurirja, kuharja, higienika, pevca. Popoldne pa smo opravljali še veščine plavalca, medvedki in čebelice pa veščini ribe in žabe. Taboijenje sta poživila izleta v Piran m Fieso, orientacijski pohod, taborni ognji ter kvizi, na katerih smo preverjali znanje iz taborništva.
MATEJA CEKUTA OSH Šentjernej
membnih delovnih diščnih prostorov.
in skla-
DVIG DRUŽBENEGA STANDARDA
Največja pridobitev je vsekakor obrat družbene prehrane, zgrajen že pred desetimi leti. Počitniške zmogljivosti so prevzeli do rudnika, ki je imel hišice v Pacugu nad Fieso. Tudi stanovanjska izgradnja je pote-
metalna
kala pospešeno, postavili so štiri večje bloke s po 13 stanovanji, danes pa je največ zanimanja med individualnimi graditelji. V zadnjem, lani dokončanem bloku imajo celo še nekaj praznih stanovanj. Dejstvo je, da je Krmelj doživel bliskovit vzpon v teh 20 letih obratovanja, kar je nedvomno velika zasluga tudi temeljne organizacije Tovarna lahkih konstrukcij Metalna.
Delovni utrinek iz Metalne Krmelj
(TFT FVIZIJSKI SPORED)
27. VIII.
petek
1
17.55 POROČILA 18.00 TELESTART 81. zabavnoglasbena oddaja
18.30 OBZORNIK
18.45 POT V PRIHODNOST: NOVE SMERI IZOBRAŽEVANJA Pred dobrim stoletjem ali kaj sta mnogim šolo pomenila le soba, polna knjig, in učitelj. Odtlej se izobraževanje odvija bolj skupinsko, žal pa marsikje po svetu še zmeraj ne premorejo ne prve ne druge oblike osvajanja znanj. Zato si v razvitem svetu prizadevajo, da bi s pomočjo tehničnih dosežkov prav vsem ljudem približali izobraževanje, kakršno potrebujejo za življenje in delo. Današnja oddaja bo prikazala, v kateri smeri tečejo tovrstne raziskave.
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 FANTJE S HILL STREETA, oddaja iz ameriške nadaljevanke
20.55 NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.10 Španske operne zvezde: PILAR LORENGAR
Mezzosopranistka je stalna gostja španskih opernih gledališč, poznajo pa jo tudi po svetu, saj nastopa v Parizu, Londonu, v ZDA, na Dunaju, v Muenchnu in milanski Scali. V televizijskem zapisu o njeni umetniški poti bomo Pilar Lorengar slišali v odlomkih iz oper W. A. Mozarta, G. Puccinija, G. Verdija in R. Wagneija. 22.05 SPREMLJAJMO, SODELUJMO, športna oddtya 22.15 NOČNI KINO: CARMEN JONES
Prosto bo Bizetovi operi je ameriški režiser Otto Prcminger 1954 posnel film, ki je močno razburil občinstvo, predvsem pa filmske kritike. Ti so okoli filma dvignili toliko prahu, da si lastniki kinov dela niso upali predvajati. Še veliko hujše je bilo leto dni pozneje, na canski festival je film prišel le s posebnim dovoljenjem, Francozi so se javno
zgražali nad njim, ponovno predvajanje pa so dovolili šele po 27 letih. Vse to je Preminger zakuhal s tem, da je močno spreminjal Bizetov libreto, dogajanje pa postavil v sodobni čas. Crna Carmen je zaposlena v tovarni vojaških letal, tamkaj sreča oficirja, njuna ljubezen pa pripelje do tragičnega konca. Izvirna glasba je precej poenostavljena, da so jo lahko peli igralci, za glasove pa so kajpak poskrbeli operni pevci. Igrajo Dorothy Dandrige, Harry Betafonte, Pearl, Olga James, Joe Adams, Nick Stewart in drugi.
23.55 POROČILA
Drugi program:
17.25 Test - 17.40 Dnevnik madžarščini - 18.00 Dnevnik -18.15 Plavica (otroška oddaja) —
18.45 Glasba, čas, ljudje (zabavnoglasbena oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Portret Zubina Mehte -
20.45 Poročila - 20.50 Naš čas (dokumentarna oddaja) - 21.40 Nočni kino: Jovana Lukina (jugoslovanski film) - 23.20 Struški večeri poezije
l.IX.
sreda
1
28. VIII.
sobota
1
15.45 POROČILA
15.50 KR1VOKLJUN IN ŽGOLlC-
KA, ameriški mladinski film
Veliko znanje nekega rejca ptic je režiser Dean Reisner upodobil na filmu, ki ni prava risanka, saj ptiči kot glavni junaki prepričljivo odigrajo vloge, kakršne sta jih zanje določila rejec in režiser, zgodba nasploh pa je pravljičnega značaja. Torej ko nalašč za mlade gledalce.
16.40 OLIMPIJA:	OFK	BEO-
GRAD, prenos nogometne tekme 18.30 ATMOSFERSKA KONVEK-CIJA, znanstveno-tehnični film 19.00 NAŠ KRAJ: ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI
19.15 ZLATA PTICA: JEŽ IN
LISICA, pravljica
19.20 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 ZMEDA V ZRAKU, ameriški film
Zaradi obilice poletov je delo v letalski kontroli zelo naporno. Delavci doživljajo živčne zlome, prihaja do nesreč v zraku, v okolici letališča pa nekdo mori taksiste. O teh stvareh bo govoril film, ki ga je Waltcr Grauman posnel za ameriške televizijce, igrajo pa George Peppard, Karen Graasle, Desi Arnaz in še kdo.
21.35 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
2iio Človekova glasba:
OBDOBJE POSAMEZNIKOV Tema pete oddaje iz glasvene nanizanke, ki jo je pripravil Jehudi Menuhin, bo govorila o tem, kakšen
razcvet je glasba doživela v času romantike. Skladbe so tedaj pomagale dvigati narodno zavest, k temu so pripomogli umetniki, kakor so H. Berlioz, F. Chopin, F. Liszt ali A. Brukner. V oddaji bomo slišali odlomke iz njihovih del, izvajali jih bodo simfonični orkestri in operni pa drugi zbori.
22.45 POROČILA
Drugi program:
16.45 Predstava z otroškega festivala v Šibeniku - 17.45 Kapelski kresovi (oddaja iz nadaljevanke) -18.55 Narodna glasba -	19.30
Dnevnik - 20.00 Vrnitev k jazzu -20.30 Poezija - 21.05 Poročila — 21.10 Feljton: Koraljaiji — 21.50 Športna sobota — 22.10 Svet okoli nas: Zadnja plemena Mindanaa (dokumentarna oddaja) - 23.00 Struški večeri poezije
18.00 POROČILA
18.05 GUSARJI KAPITANA
GANCHA, brazilska otroška oddaja
18.30 OBZORNIK
18.45 JESENSKA SERENADA, glasbena oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
2. IX.
četrtek
17.40 POROČILA 17.45 PEGAM IN LAMBERGAR Znani slovenski pravljici bodo mladi gledalci lahko sledili s pomočjo slik Toneta Kralja, pripovedoval pa bo Boris Kralj. •
17-55 ZAPISI ZA MLADE: MAKSO PIRNIK
Skladatelj Makso Pirnik je pred kratkim praznoval 80-letnico, oddaja o njegovem delu, ki je v marsičem posvečena tudi mladim, bo na prF
29. VIII.
nedelja.
9.20 POROČILA
9.25 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.15 OSMA OFENZIVA, oddaja iz. nadaljevanke	v
11.10 KAŽIPOT
11.30 PO DOMAČE: TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
13.00 in 15.30 POROČILA
15.35 SHOW I ANTASTICO, zabavnoglasbena oddaja
16.25 PIERROT, MOJ PRIJATELJ, francoski film
Film z gornjim naslovom je 1-ran-cois Latterier posnel po romanu Ruymonda Oueneauja, tudi na Slovenskem znanega pisca Cio; v metroju. Film bo prikazal naslovnega junaka in njegovo neuslišano ljubezen do cirkuške lepotice, nasploh
30. VIII.
ponedeljek
1
16.25 KMETIJSKA ODDAJA
17.25 POROČILA
17.30 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST: GLAS TIŠINE, japonska dokumentarna oddaja
18.30 OBZORNIK
18.45 MLADINSKI STUDIO 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
pa je delo preprosto, za gledalca nezahtevno, pa polno duhovitosti in zato komedija, ki pritegne, (»lavno vlogo igra Jacques Dutronc.
17.55 ŠPORTNA POROČI LA 18.10625
18.40 OPERA NARAVE: INDIJA NA POTI K MORJU, dokumentarna oddaja
19.10 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 V. Ljubič: KLJUBOVALNA DELTA
Zdi se, da je za televizijce najbolj donosno, ako iz gradiva za celovečerne filme sestavijo še nadaljevanko. Za to so se odločili tudi v Sarajevu in po Kljubovalni delti, filmu, ki je bil prvič prikazan 1980 na festuvalu v Pulju, spravili skupaj nadaljevanko iz treh delov. Pripoved teče o majhni hercegovski vasi, kjer vode neusmiljeno poplavljajo, še hujše zlo pa prinašajo vojske in
1955 VREME
20.00 35 MM - FILMSKA DELAVNICA
Današnja oddaja bo v celoti posvečena letošnjemu puljskemu festivalu. Vzdušje na festivalu, dileme sodelujočih, nezadovoljstvo, dvomi, zaskrbljenost za usodo našega filma, vera v boljše čase — o tem bosta govorili slika in beseda ob sodelovanju Matjaža Klopčiča, oredsednika uradne žirije, režiserjev Tončija Vrdoljaka, Miša Radojeviča, Janeza Drozga, Marjana Cigliča in drugih pa kritikov Ivana Starčeviča. Viliia Vuka, Saša Schrota, Jožeta Dolrnar-
vojne. Kako ugnati vodo, kako se otresti vojaških nadlog? Film in nadaljevanko je po lastnem scenariju posnela Vesna Ljubič, igrajo pa Gorica Popovič, Ivica Klemenc, Ante Vičan, Jadranka Matkovič, Saša Selenič in drugi.
20.45 ČLOVEK BREZ MEJA: TRILOGIJA O BOMBAYU
Drevišnja dokumentarna oddaja ljubljanskih televizijcev bo prikazala poročni obred, ki nazorno kaže patriarhalne značilnosti življenja v Indiji.
21.20 ŠPORTNI PREGLED 20.05 POROČILA
Drugi program:
16.45 Narodna glasba - 17.15 Igrani film - 18.55 Risanke - 19.30 Dnevnik -	20.00	Koncert	na
Zagrebških glasbenih večerih 82 -
20.45 Poročila - 20.55 Alpska saga (oddaja iz nadaljevanke) - 23.00 Struški večeri poezije
ka, Silvana Furlana in še koga. 21.30 V ZNAMENJU
Drugi program
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Pet petelinčkov (lutkovna oddaja) — 18.00 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Premor - 18.50 Športna oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost - 21.00 Zagrebška panorama - 21.15 Srečanja v studiu (zabavnoglasbena oddaja) - 22.10 Struški večeri poezije
31. VII.
torek
1
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 ZASLUŽILI BI RADI . . .
17.05 POROČILA 17.10 MALI PINGVIN, otroška oddaja
17.25 ZLATI SLAVČEK
Pod gornjim naslovom bodo skopski televizijci novembra pripravili že tretje srečanje otrok, ki si je pridobilo sloves prireditve pesmi in prijateljstva. Kako stvar poteka, to bo prikazal posnetek s prvega in drugega srečanja.
18.30 OBZORNIK 18.45 MOSTOVI IIIDAK 19.00 KNJIGA, kulturna oddaja 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
20.00 FILM TEDNA: TULA
Film z gornjim naslovom je nigerijski režiser Mustafa Alassane posnel po romanu Boubuja Hama. V neki vasi se med dolgo sušo posvetujejo, kaj storiti. Ker ne verjamejo sodobnim napovedovalcem vremena, se kralj odloči, da bo svojo hčer žrtvoval kači, boginji močvirja. Toda mladenič, ki je zaljubljen v princeso, se ponudi, da bo poiskal vodo. Odpravi se na pot, najde izvir, vendar se vrne domov prepozno . . .
21.10 MINIATURE: MED TAPISERIJAMI IN TAPETAMI NA PTUJSKEM GRADU
kupen način zabeležila ta častitljivi jubilej.
18.30 OBZORNIK
18.45 NA SEDMI STEZI
V športni oddaji bo beseda tekla o bližnjem svetovnem prvenstvu v dviganju uteži, ki bo v Ljubljani, o evropskem prvenstvu v atletiki, ki je tik pred začetkom, za športnika meseca pa bo po vsej verjetnosti izbran Darjan Petrič, seveda zaradi bronaste kolajne na nedavnem svetovnem prvenstvu v plavanju.
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 1955 VREME
21.25 V ZNAMENJU
Drugi program:
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Padla i neba (češka otroška oddaja) 18.15 Splošna ljudska obramba -18.45 Narodna glasba -	19.30
Dnevnik - 20.00 Amater - 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 L-Ristič: Maša v A-molu (posnetek gledališke predstave)
20.00 POGOVOR MED SOSEDI MARIBOR: GRADEC, oddaja slovenske in avstrijske televizije 20.45 POLETNI KONCERT: LIGNANO INTERNATIONAL
SHOW
22.05 V ZNAMENJU
Drugi program:
17.10 Dnevnik v madžarščini " 17.30 Dnevnik - 17.45 Jole, Jole (otroška oddaja) — 18.15 Znanost -18.45 Humor Vojvodine - 19.30 Dnevnik - 20.00 Obarvana svetloba (oddaja o filmu)
Mercator - Rožnik
tozd Jelka Ribnica
ran
prireja
v sodelovanju z LESNINO Ljubljana
PRVO RAZSTAVO
IN PRODAJO POHIŠTVA
priznanih proizvajalcev, v prostorih TVD Partizan in Blagovnici MERCATOR, v Ribnici
od 1. 9. do 11. 9.1982,
odprto vsak dan od 9. do 19. ure
Ugodnosti:
3 5 % popust proizvajalcev na prodano blago v času razstave — 7 10 % popust na razstavljeno blago 8 % popust za nakup z devizami potrošniški kredit
brezplačna dostava blaga na dom, do 25 km
Vabljeni!
on
Mercator Rožnik tozd JELKA Ribnica
508/34-82
Glavna turistična sezona se bliža koncu in vse kaže, da turistični delavci ne bodo uresničili zastavljenih načrtov glede pritoka deviz. Za to je najbrž več vzrokov; oddaja bo skušala nakazati nekaj poglavitnih.
sploh pa takšnih, ki sc pojavljajo iz leta v leto, redčijo turiste, predvsem tuje, obljube, da bo bolje, pa se ne izpolnijo.
20.45 R. Rolland: JEAN CHRI-STOPI1E, oddaja iz francoske nadaljevanke
21.40 V ZNAMENJU
Drugi program:
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Naš dan (otroška oddaja) - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Od vsakega jutra niste dan: Borovška dolina - 19.30 Dnevnik 20.00 Bahčisarajska fontana ( baletna oddaja) - 20.15 Makedonska, ljudska glasbila — 20.40 Dokumenti revolucije (dokumentarna oddaja) - 21.25 Zagrebška panorama 21.40 Dokumentarni filmi iz neuvrščenih dežel
Gradimo tudi jeseni
Za vse, ki gradijo, bo gotovo pomembno, če bodo na enem kraju dobili večino tistega, kar potrebujejo pri gradnji.
V Metalki na Topniški v Ljubljani, v Domžalah in v Ptuju bo v dneh do 10. septembra posebno bogata izbira gradbenega materiala.
Naj vas opozorimo na: cement, cementne in opečne izdelke, apno, maltit, porolit, zidake, siporex bloke, termo in hidroizolacijski material, betonske strešnike, Schiedel dimnike, marmorne oker.ske police, tlak, obloge, lepilo za ploščice, fugirno maso, ploščice, betonsko železo in armaturne mreže, strešna okna, kovinske podboje, stavbno pohištvo, žlebove in cevi, vse vrste ograj.
Novost na našem trgu so tudi celotne betonske montažne garaže.
Prodajamo za gotovino, na gradbene kredite, za dinarje deviznega porekla (s popustom v višini temeljnega davka).
Na kupčevo željo organiziramo tudi prevoz na gradbišče!
Z Metalko sodelujejo: Gradnja Žalec, Marmor Hotovlje, Izolirka, Termika iz Ljubljane, Plutotehnika Beograd, Bitumenka Sarajevo. Železarna Jesenice, RŠC Velenje, LIKO Vrhnika, GLIN Nazarje.
© metalko
POTA IX STUf
dežurni
poročajo
med prevračanjem padel in umrl
mi ,ne,deli° °b 23.30 je prišlo rt« ? j ‘ cesti Telče-Malkovec . ude, prometne nesreče, ki “J? zakrivila neprimerna hit-,m tehnično oporečno vozi-ozmk kombija GG Brežice, tozd Jevnica, Jože Kopar iz Križ w v} ,s s,°potnikom Milanom Muhrrrjem iz Otavnika peljal pro-u Ljubljani, med vožnjo pa se J>ma je pokvaril pedal za plin; nadomestila sta ga z navadno žico. S precej močnejšim plinom sta nato nadaljevala vožnjo proti Križam, pri Otavniku pa ju je v ovinku zaneslo čez bankino in sta se prevračala še 80 metrov. Po desetih metrih prevračanja je iz vozila padel sopotnik, ki se je le laže poškodoval, medtem ko je voznik izpadel nekoliko kasneje, njegove poškodbe pa so bile tako hude, da je na kraju nesreče umrl. Gmotne škode je bilo za 200.000 din.
ODTRGAL SE JE BLATNIK S SEDEŽEM
Cvetko Daničič iz Pulja je 18. avgusta peljal traktor po poljski poti Proti Brestanici, pri sebi pa je imel 47-letno Ljudmilo Volk iz Rožne holine, ta pa je v naročju držala 'letnega Uroša, sina od Daničiča.
d vožnjo se je odtrgal blatnik s sedežem, tako da sta Volkova in r°š padla po cestišču. Uroš se je Pf| tem hudo poškodoval, Volkova P* laže.
¥./ ''
r	IN	RAZBIJALA	STEK-
LENICE - Metliški miličniki so uneh 18. avgusta'zvečer opravka s -..'letnima Rudolfom Kožarjem in jepanom Blažino (oba iz Jurove-. 6^). Mladeniča sta vinjena prišla v oite Hotela Bela krajina in pričela vPitt, se prerivati in razbijati stekle-kom. ^Plraia sta se celo milični-
np^?K0D0VAL SE JE PRI i ~ 23-ietni Anton Prijanovič avJ , Pn Črnomlju se je 18.
gusta med delom pri skobeljnem nnSUjV črnomaljskem obratu Goka P škodoval po desni roki.
HOTEL JE POBEGNITI - Novo-l \ miličniki so prejšnjo sredo P idržah d0 i2treznitve 41-letnega iet^r Gorei)ca >z Vinice pri Šmarni'e ranc Je P° prometni nesreči L.šmarjeških Toplicah hotel fizi-cem 0 ačunati z drugim udeležen-ie m -°i °P°zorilih miličnikov pa se 7a„.,Ce nedostojno vesti še do njih. nameček je hotel celo pobegniti.
TrS,I^LA UDARILA V ELEK-u . 1 DROG - V soboto okoli 8. pisl,le. med neurjem strela udarila v J*™ drog na hiši Rudolfa Brul-nei„ £,emi Stari vasi pri Šentjer-tramiv, ak°j je prišlo do požara na čini ^ V P.r*tličju, vendar so doma-*.KuP?j s sosedi in tamkajšnjimi hiln t* ,P°?ar hitro pogasili. Škode je
bilo tako le za 3.000 din.
NIČ KRIV TRČIL — Avto turškega državljana na posnetku je brez vsakršne krivde trčil v vozilo ameriške voznice, ki je neprevidno prehitevala. Na srečo je vse minilo le z lažjimi poškodbami, Turek pa je bil naslednji dan vendarle začuden, da še ni dobil denarja za poškodovano vozilo. Pri njih po njegovih besedah vse hitreje in bolj gladko teče. Besede zavarovalnica v takih primerih ne poznajo.
Šola - preizkušnja za vse
Bomo letošnji pričetek šole pričakali pripravljeni? Lanske izkušnje so slabe — Miličniki v pomoč
Bližnji začetek novega šolskega leta je zagotovo najprimernejši čas za razmislek, ali smo za varnost otrok na cesti do danes dovolj naredili. Lanski primer, ko je prvi dan pouka v Novem mestu prinesel tudi že prvo nesrečo, je zadosti velik vzrok temu razmišljanju. Delavci novomeške postaje milice so veliko časa in dela ‘ namenili prav pripravam na pričetek šolskega leta.
Po besedah komandirja Rudolfa Skobeta in njegovega pomočnika Borisa Pavlina je letos še poseben poudarek pred pričetkom pouka na raznih preventivnih akcijah. Tako je bila postaja milice tista, kije obvestila vse osnovne šole novomeške občine o najbolj črnih točkah v prometu, hkrati pa vodstvom šol naročila, naj o tem seznani star-
še šolarjev. V akcijo so vključeni tudi komite za družbeno samozaščito, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Novo mesto in seveda miličniki, ki bodo tudi na razpolago šolam pri prometni vzgoji učencev. Brez pomoči in sodelovanja staršev pa zagotovo ne bo šlo. Napotek otrokom, da obvezno privežejo rumene rute, kot tudi opozorilo, kje jih čaka največja nevarnost, lahko v veliki meri pripomorejo k večji varnosti. Nezavarovani železniški prehodi, kot tudi prehoda na Drski in v Bršljinu so za mlade pešce velika preizkušnja. Morebiti ne bo bilo napak, ko bi se v to akcijo vključila tudi novomeška Komunala in Cestno podjetje. Neoznačeni prehodi za pešce in pomanjkljiva ostala prometna signalizacija so za pričetek obnovitvenih del dovolj veliko opozorilo. Še posebej, če gre za varnost otrok.
ELEKTRIKA GA JE UBILA
Prejšnji teden, v sredo proti večeru, seje pri delu z mešalcem smrtno ponesrečil 21-letni Igor Kostrevc. Igor je tistega dne delal pri stanovanjski hiši Karla Cerkovnika pri Šentjerneju, najel pa ga je zasebni zidar Janez Bratkovič. Kostrevc je še imel toliko moči, da je poklical na pomoč, tudi ostali delavci so takoj priskočili in izključili elektriko, vendar je bilo prepozno. Ugotovljeno je bilo, daje instalacijo za mešalec napeljal kar Cerkovnik sam, zato bo zoper njega padana kazenska ovadba.
ODNESEL JE JEDILNI PRIBOR
V času od 30. julija do- 18. avgusta je neznanec vlomil v hišo Marjana Hočevarja iz Piše c. Storilec je odnesel srebrni jedilni pribor za 24 oseb in enak manjši pribor za 6 oseb. Poleg tega je zmankal še pas z 22 naboji in daljnogled, vse v vrednosti nad 20.000 din. %a storilcem poizvedujejo.
Voznik ficka
obležal mrtev v koruzi
Prevrnjen avto pod cesto so našli šele naslednjega  dne____________________________
Rajko Unetič je v nedeljo obvestil brežiške miličnike, daje naletel na hudo prometno nesrečo pri Bušeči vasi.
Tamkajšnji miličniki so ugotovili, da je v noči iz sobote na nedeljo 22-letni Anton Barbič iz Ilrasteka 7 peljal osebni avto iz Vrhovske proti Bušeči vasi. V kraju Jugocc je iz neznanega vzroka - domnevajo, da je bila kriva prevelika hitrost - v ovinku zapeljal na levo, pri tem pa ga je zaneslo na bankino in nasip. Od tam se je še kakih 13 metrov prevračal po nasipu, dokler ni ostal v koruzi.
Ker so nesrečo ugotovili šele naslednjega jutra ob 5.30, je točen čas nezgode neznan, verjetno pa je do dogodka prišlo po 24. uri. Pri ogledu kraja nezgode so tudi ugotovili, da je med prevračanjem vozila prišla voznikova glava pod streho avta in da je takoj obležal mrtev.
2aYA MOKREM VOZIŠČU GA JE se ^ EG - 17. avgusta ob 13. uri Z fežičan Milivoj Reletič peljal Nov m avtom °č Metlike proti vo^a mestu. Pri Podgradu je zun ° na mokrem cestišču v ovinku trčii na nasprotni pas, kjer je Pelja,v avto, ki ga je nasproti pri-na D, nizozemski državljan. Škode dinPločevini je bilo kar za 450.000 Pomnik Raletič pa je dobil lažje
Kranjčan
Siničje v petek med vožnjo z r°nov avtom Proti Ljubljani pri Mast^nt zapeljal na levo, trčil v *6ttteli«l'- sniernik, nato pa še v taneju ’ vsek, od koder je vozilo Sopotn,, na travnik. Ranjen je bil 60.°Qq * Agelič, škode pa je bilo za
srečanjem sta se
^ihovp„A. - Slavko Bratkovič iz Prijal le v četrtek popoldne ??°ti *e8istriran traktor od doma 'Poli,, ntic.rneju. V Gornjem ?sri>nji se je v ovinku srečal z Ž ^obr,.avtonl E ranča Štembcrgeria okraj„ j“Vlce ih vozili sta sc oplazili. elc M 30.500 din.
NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO - Celjan Teodor Miklavčič se v nedeljo popoldne, ko je pejjal osebni avto proti Šentlov-rencu, ni prepričal, ali je prednostna cesta prosta. Med njim in Francem Jarmom iz Črnuč, kije pripeljal po prednostni cesti, je prišlo do trčenja, pri katerem je nastalo za 60.000 din škode.
MED PREHITEVANJEM TRČIL - Jože Škulj s Trstenika pri Mirni je v soboto na lokalni cesti v Jersovcu prehiteval avto, ko je nasproti pripeljal s tovornjakom Anton Kos iz Martinjc vasi. Pri trčenju se je Škulj laže poškodoval, na pločevini pa je bilo za 12.000 din škode.
VEČKRAT SE JE PREVRNIL -Zagrebčan Sveto Štambuk je v soboto z. osebnim avtom pri Grmovljah prehiteval kolono vozil, takrat pa ga je zaneslo in sc je večkrat prekucnil po strmini do travnika pod cesto. Ranjeni sta bili 5-letna Tina in Ana Štambuk iz Zagreba. Gmotne škode je bilo za 200.000 din.
TRČIL V HIŠNO OGRAJO
Ivan Komes iz Dolenjega Gradišča se je v soboto zvečer peljal na kolesu z motorjem od Novega mesta proti Šentjerneju. Na motorju je imel tudi sopotnika Slavka Ponikvarja. V ovinku v Gornjem Gradišču sta zapeljala na levo in pri Piletičevi hiši trčila v ograjo. Pri padcu in trčenju seje Ponikvar poškodoval in je moral v novomeško bolnišnico. Na motorju je bilo za 3.000 din škode.
NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI
Šentjernejčan Mirko Piško se je v soboto dopoldne peljal z osebnim avtom proti Škocjanu. V Dobravi je zapeljal na most čez Krko, in ko je bil že na sredi, je ne upoštevaje prednost, na most zavil tudi Alojz Pave iz Kamnika. Na mokrih deskah sta se vozili oplazili, v Piškov avto pa je nato trčil še Ljubljančan Mom-čilo Vukovič, ki je za Pavcem vozil kombi. Poškodovali so se voznik Piško in sopotnici Marija Piško in Brigita Mencin iz Šentjerneja. Gmotne škode je za 80.000 din.
Štirje naslovi» Novo mesto
Velik uspeh novomeških atletov na posamičnem republiškem prvenstvu v Kočevju Naslovi Cujniku, Okleščenu, Erženovi in Hrenovi
Letošnje republiško člansko prvenstvo v atletiki je bilo za Novo-meščane uspešnejše od lanskega. Osvojili so 4 zlate, 4 srebrne in 1 bronasto medaljo, bilo pa je tudi nekaj osebnih rekordov in dobrih dosežkov.
Prvi naslov članske prvakinje je osvojila mladinka Borja Eržen v teku na 100 m z ovirami z novim električno merjenim dolenjskim rekordom 15,73 s. Rezultat, ki je letos tudi najboljši mladinski dosežek v SRS, je vreden toliko več, ker ga je Borja dosegla v dežju in mrazu, ki sta nagajala predvsem tekmovalcem v sprintih in tehničnih disciplinah. Drugi naslov republiškega prvaka je osvojil Darko Cujnik v metu kopja z rezultatom 69,74 m. V skoku v višino je Lapanje z enakim rezultatom kot zmagovalec Čop (206 cm) zasedel drugo mesto, poudariti pa moramo, da so prav skakalci v višino najbolj „trpeli' , saj so se ob vsakem skoku pošteno skopali v luži, ki se je nabirala na blazinah.
Polde Bučar se je odločil, da bo na prvenstvu nastopil v najdaljšem teku, na 10 km. Kljub temu da ni veljal za enega od kandidatov za medalje, je bil večji del teka tik za vodilnim Škofom in na koncu osvojil tretje mesto z odličnim rezultatom 31:47,36. Osebni rekord je popravil za dve minuti in pol.
V skoku v daljino je zmagala Greta Hren in se močno približala svojemu dolenjskemu rekordu. Njen rezultat 551 je daleč najboljši saj je naslednja skočila 527 cm. V tej disciplini je bila Borja Eržen s 508 cm četrta.
Omenimo lahko še Šikonjo, ki je v polfinalnem teku n 400 m dosegel čas 50,47 in med drugimi izločil iz finala tudi državnega reprezentanta Lovreca. Popoldne je tek začel prehitro, tako da mu je na koncu zmanjkalo moči in je bil s časom 51,27 s peti. Četrto mesto je v metu krogle zasedel Okleščen (13,56 m).
Drugi dan se je začel uspešno za Novomeščane: kar trije tekači na 800 m so se uvrstili v finale in Gimpelj je dosegel osebni rekord 1:59,81. V finale je prav tako zlahka prišel Remec na 400 m z ovirami, Gabrijel pa je v tej disciplini nastopil prvič in dosegel osebni rekord 60,83 s, a se v finale ni uvrstil.
Drugi dan je prinesel tudi edino dvojno novomeško zmago: v disku je zlato medaljo osvojil Okleščen (51,14 m), drugi pa je bil Primc (46,14 m). Slavko Malnar je osvojil srebrno medaljo v metu kladiva (48,00 m), njegov brat Darko pa je bil z 41,02 m četrti.
Že v dopoldanskem polfinalu je kazalo, da sta bila dva naporna teka na 400 m v soboto preveč, da bi lahko Šikonja na 800 m pokazal vse, kar zmore. Čeprav se je zavedal, da so mu trije teki v dveh dneh pobrali večino moči in svežine, je v finalu vodil do 500 m, potem pa je popustil. Še najmanj se je dopoldanski tek poznal Gimplju, kije popoldne le za las zgrešil svoj dopoldanski osebni rekord.
V troskoku je Kranjčič, ki zadnja dva meseca zaradi obilice dela skoraj' ne trenira, dosegel svoj letošnji najslabši rezultat (14,64 m) in je bil zato tudi „kaznovan“: osvojil je le srebrno medaljo. Greta Hren je bila zelo dobra, 4. v teku na 200 m, dosegla je najboljši letošnji dolenjski rezultat v tej disciplini s 26,62 s. Četrti je bil tudi Žužek v teku na 5000 m (14:48,76); to je bil po štiri mesece trajajoči poškodbi šele njegov drugi nastop v letošnji sezoni; v svoji disciplini (3000 m zapreke) bo nastopil šele n kvalifikacijah za ekipno prvenstvo SFRJ.
V skoku v višino je Cilka Križe dosegla 165 cm in 7. mesto. Bučar, ki je bil močno utrujen od teka na 10 km, je nastopil tudi na pol krajši progi in, upoštevaje okoliščine, dosegel dober rezultat 15:45.
J. PENCA
Smole za las prekratek
Novomeški kolesarji uspešni na dveh dirkah — Smola Smoleta - Papež zmagal na Vrhniki - Dober tudi Glivar
Novomeški kolesarji i so se minuli vikend udeležili dveh velikih kolesarskih prireditev: dirke v Murski Soboti, ki je štela za republiško prvenstvo, in gorske medklubske dirke na Vrhniki.
Na dirki Po pomurju je med mlajšimi mladinci Glivar zasedel 7. mesto, medtem ko je bil med starejšimi mladinci Smole na pragu velikega uspeha. Bil je v skupini treh kolesaijev, ki je pobegnila glavnini, in ti so odločali o končnem vrstnem redu. Za nekaj centimetrov je bil
HMELJAK TRETJI V KRALJEVU
Na tretji dirki ža državno prvenstvo v hitrostnem motociklizmu, ki je bila v nedeljo na motodromu Beranovac v Kralje-vu, sta v kategoriji do 125 ccm nastopila tudi novomeška dirkača Pavlič in Hmeljak. Lojze Pavlič, ki je na treningu imel najboljši čas kroga, na dirki ni imel sreče: v tretjem krogu mu je zablokiral motor in moral je odstopiti. Robert Hmeljak, ki doslej na državnem prvenstvu ni imel uspehov, se je tokrat izkazal: s solidno vožnjo si je priboril tretje mesto in prvih 10 točk za državno prvenstvo. Zadnja letošnja dirka bo v nedeljo v Slav. Požegi.
M. K.
ŠPORTNIKI IZ DOLINE V KOČEVJU
Minuli teden so bili na sedemdnevnih pripravah v Kočevju mladinci športnega društva Breg iz Doline pri Trstu, ki združuje zamejske Slovence. Društvo šteje 250 članov in ima 7 nogometnih in 1 odbojkarsko ekipo. Letos mineva že trinajsto leto, kar so Dolinčani pobrateni s kočevskim nogometnim in odbojkarskim klubom, zato je bilo tudi vzduije prejšnji teden v Kočevju nadvse prijateljsko.
M. G-č.
Smole prekratek. Papež, ki moči hrani za bližnje državno prvenstvo, je bil deveti. Ekipno so Novomešča-ni zasedli 2. mesto.
Zato pa je Sandi Papež pravo lice pokazal na tekmi na Vrhniki. Prepričljivo je ugnal vse nasprotnike in tako dokazal, da je še zmeraj v odlični formi. Dober je bil tudi Glivar, ki je med mlajšimi mladinci zasedel dobro 3. mesto (z enakim časom kot zmagovalec).
REKREACIJSKA LIGA BELI KRAJINI
Medobčinska nogometna zveza Novo mesto je v sezoni 1981/82 pripravila člansko rekreacijsko ligaško tekmovanje, v katerem je nastopilo 6 ekip. Zal so nekatera moštva pokazala ..vzvišen” odnos do tega tekmovanja, saj se je nemalokrat dogajalo, da gostujočih ekip kratko malo ni bilo. Tako so v zadnjem kolu Crnomaljčani zaman čakali ekipo Šentjerneja, Gribeljčani pa moštvo Elana. Končna lestvica je takšna: Bela krajina 14 točk, Buto-raj 13, Šentjernej 12, Griblje 11, Elan 6 in Kanižarica 4.
M. GORENC
MEDNARODNA TEKMA VETERANOV
V soboto želijo sevniški rokometaši - veterani proslaviti desetletnico vstopa v 1. slovensko ligo. Popoldne bo na igrišču pred sevni-škim Partizanom zanimiv turnir. Poleg celjskega trim teama bo v gosteh še madžarsko moštvo. Zanimivo je, da bo v bližnji jesenski sezoni sevni-ška članska ekipa zopet igrala v 1. slovenski ligi. Konec minulega tedna je bila na krajših pripravah v Škofji Loki.
KOČEVSKI STADION ODLIČEN - Udeleženci atletskega prvenstva Slovenije, ki je bilo v soboto in nedeljo v Kočevju, so menili, da sodi kočevski stadion med najboljše v republiki in da je torej primeren tudi za vadbo vrhunskih atletov ter tudi za vrhunska tekmovanja. Na fotografiji: z nedeljskega prve istva Slovenije v atletiki. (loto: Primc)
i J i f i I J J
ŠENTJERNEJ:
V NEDELJO KONJSKE DIRKE
Klub za konjski šport iz Šentjerneja bo v nedeljo domačii velike konjeniške prireditve. Naj prej se bodo tekmovalci pomeri’, v dveh tekih z avtostartom za 3 do 12-letne kasače na progi, dolgi 1.600 metrov. Sodelujejo konji s časi od 1.25,6 do 1.28,5. Zatem bosta teka v časovnem handicapu za 3 do 12-letne kasače na enako dolgi progi, nastopali pa bodo konji s časi, slabšimi od 1.28,5. Domačini si v tem teku veliko obetajo od Izo-dore z voznikom Jernejem Naratom. Najzanimivejša dirka bo zagotovo tek dveletnih kasačev na 1.600 metrov dolgi progi; ta bo štela za republiško prvenstvo. Med 15 najboljšimi slovenskimi konji bo tudi domači Fineto z voznikom Ivanom Košakom. Za konec pa organizatoiji pripravljajo še tekmovanje v preskakovanju zaprek, v katerem bo sodelovalo 14 konjev iz vseh slovenskih jahalnih klubov.
STRAŽANI IZSTOPILI IZ LIGE
Dolenjska kadetska liga, ki jo je pripravila novomeška medobčinska zveza, je pritegnila k nastopom 8 nogometnih ekip. Med tekmovanjem je prišlo do nekaj sprememb, sgj je iz tekmovanja izstopila enajsterica Straškega Partizana, tako da so njihova srečanja dobili nasprotniki s 3 : 0. Zmagalo je moštvo Ribnice, ki se j« uvrstilo v nadaljnje tekmovanje. Vrstni red: Ribnica 22 točk. Kočevje 20, Šentjernej 18, Črnomelj in Elan 17 itd.
M. GORENC
POJASNILO
Naš kočevski dopisnik Ive Stanič nas je opozoril, da je prišlo pri objavi njegovega prispevka „Mace-hovski odnos do podeželskega kluba” v prejšnji številki do neljube lomote. Kritike, ki jih je tovariš Stanič zapisal, so bile namenjene zvezi kulturnih organizacij (ZKO) in ne zvezi telesno-kulturnih organizacij (ZTKO), kot je bilo zapisano. S to interesno skupnostjo je društvo v dobrih odnosih.
Sobotna dirka vrh sezone
Izredno močna zasedba na sobotni kolesarski dirki po ulicah Novega mesta - Popoldne slavje na Loki
Novo mesto bo v soboto živelo v znamenju kolesarstva. Domači kolesarski klub je namreč organizator 5. mednarodne tradicionalne kolesarske dirke za mamorial Milana Novaka, tragično preminulega mladega novomeškega kolesarja.
Ob letošnji novosti, da gre za mednarodno prireditev, na kateri bodo nastopili tudi kolesarji iz CšSR, so organizatoiji uspeli zagotoviti še izredno močno zasedbo jugoslovanskih kolesaijev, saj bodo manjkali le tisti, ki se pripravljajo na bližnje svetovno
prvenstvo. Vozili bodo pioniiji mlajši in starejši mladinci ter člani. Proga bo krožna in bo potekala po ulicah Novega mesta, dolga pa bo 2.800 metrov. Člani bodo morali prevoziti 30 krogov ali 84 kilometrov. Start in cilj dirke bosta pred trgovino na Kristanovi ulici.
Zapišimo še, da novomeško kolesarsko društvo praznuje letos 10 let obstoja, praznovanje tega dogodka pa bo v soboto popoldne na gostišču Loka. Vabljeni so vsi ljubitelji kolesarskega športa.
^ !772/3) 26. avgusta 1982
D0LEMJSK1 LIST
foto
slišal
Milan Markelj
Izgublja grozljivi sloves klavca^
Znanost počasi odkriva pravo podobo morskega psa - 350 različnih vrst - Ali je morski pes odkril zdravilo proti raku? — Pogovori z odbleski trebuha 	_
SVETU OKOLI
RAČUNARJI - Ce kdo kdaj potarna, da splošna izobrazbena raven pri nas pada, naj pomisli tele ugotovitve, ki so jih
[ DOLENJSKI UST PFBlI 20 leti gospodarstvo no razveseljuje j
—----------------------------------- —.................r—■
Plan ni dosežen — Domači obrazi v italijanskih filmih j — Nered na metliškem kopališču — Domači motor? a
STANJE GOSPODARSTVA po periodičnih obračunih prvo ■ polletje ni najbolj razveseljivo. Realizacija je v odnosu na plan ■ dosežena 45,42 odstotka. Ustvarjeni dohodek, čisti dohodek in ■ poslovni stroški se ne gibljejo tako, kot bi se morali po planu, ■ saj so poslovni stroški za približno tri odstotke višji, kot bi smeli ■ "biti. Osebni dohodki so za 46,65 odstotka ustvarjeni in so za ■ dobrih 27 odstotkov višji kot lani. Resno in brez odlašanja ■ moramo napeti vse sile, da bi plan dosegli, v posameznih ■ podjetjih, ki imajo pogoje, da bi ga presegli, pa gaje treba tudi | preseči.
NA OTOCCU bodo italijanski producenti snemali dva filma: Leto 79 in Stara zaveza. Že zdaj so mnogi otoški gostje ” opazovali na obeh straneh Krke v skritem rokavu reke dve J tribuni oziroma stavbi iz lesa, ki so jih zgradili v te namene. Ker J se snemalcem mudi in mora biti delo opravljeno v nekaj dneh, j bodo za množične nastope spet najeli domačo delovno silo. Se ] pravi, da bodo v italijanskih filmih domači obrazi izpod ■ Gorjancev in Trške gore.	S
ZADNJE TEDNE je prav vroče in ni čudno, da je ob Kolpi ■ posebno ob nedeljah in prazniki veliko kopalcev. Veliko je ■ avtomobilov iz raznih slovenskih mest in sosednje Hrvaške, j Vendar to ni vse. Stare kosti, konzervne škatle in star papir ne ■ zapuščajo lepega vtisa na kopališču v Metliki. Pitne vode ni in ■ nekatere kabine so v precej slabem stanju. Tudi za vozila "bi ■ lahko določili parkirni prostor.
V AVTOMOBILSKI PROIZVODNJI naše države je kolektiv i IMV med prvimi tovarnami, saj imajo njegovi lahki dostavni ! avtomobili Kombi in Kurir samo še 20 odst. uvoženega " materiala, se pravi samo motor, medtem ko je že vse drugo ] izdelano doma ali s sodelovanjem jugoslovanskih kooperantov. | V kolektivu pa si prizadevajo, da bodo dostavni avtomobili IMV j v kratkem dobili tudi domač motor. (Iz DOLENJSKEGA LISTA S
23. avgusta 1962) !
na
zbrali v britanskem ministrstvu za prosveto. Strokovnjaki pravijo, da dobra tretjina odraslih Britancev ne obvlada najbolj osnovnih matematičnih operacij. Nazorno so stvar preskusili tako, da so dali anketirancem izračunati, koliko naj bi plačali za kavo po 12 din in za sendvič po 23 din skupaj. Vsak tretji. Britanec je pri tej težki nalogi odpovedal.
ZDRAV INVALID - Šele zdaj je Noelu Smithu iz Liverpoola jasno, da je vseh 53 let svojega življenja, ki ga je preživel kot invalid, pravzaprav zdrav. Kot šestletnemu dečku so mu zdravniki postavili diagnozo, da ima težko kronično srčno bolezen, nakar je otrok, fant in nato mož živel kot princesa na zrnu graha. Živel in dočakal, da so na pregledu v bolnišnici ugotovili, da ima močno in zdravo srce. Žal, prepozno. Noel je že tako navajen previdnega življenja srčnega bolnika, da se ne more navaditi živeti drugače.
DOKUMENT - Uvela filmska diva Tza Tza Gabor je novinarjem pokazala dokument, iz katerega je lepo razvidno, da se je rodila leta 1928 v Budimpešti in da je letos stara 54 let, ne pa 63, kot ji nesramno podtikajo možje peresa. Dokument dol ali gor! Novinarji so Gaboijevi pokazali neki drug dokument, katerega resničnost ni nikoli zanikala; da je bila leta 1933 izbrana za lepotico Madžarske. Hm! Po najnovejšem dokumentu bi si to čast prislužila stara pet let. Filmsko divo lahko kljub njenemu madžarskemu poreklu uvrstimo med tisto tretjino Britancev z začetka tega zapisa.
REKORD — Pet zahodno-nemških državljanov je doseglo nov svetovni rekord; v posebej izdelani kadi so se družno namakali celih 186 ur. Iz kadi so lahko zlezli le vsake tri ure za počitek. Domnevamo, da na počitnice ne bodo odšli na morje, marveč v kakšno zares suho puščavo.
Z Jadrana se je vrnila že več kot polovica počitničaijev, preostali del pa se bo tudi kmalu prenehal namakati v morju in valjati po obali in vsi so z morja prinesli več ali manj celo kožo. Ni bilo slišati, da bi koga požrl morski pes, čeprav bi se to moralo dogoditi, če bi hoteli vsaj malo upravičiti srhljivi sloves, ki ga ima ta vrsta živali. Strah pred morskimi psi je nerazumljiv, pravijo poznavalci teh živali. Biologija ve danes vse več o teh, nekdaj skrivnostnih prebivalcih morja, zato se slika o morskem psu temeljito spreminja. Ni več najbolj primitivna riba, kot so doslej menili, marveč ima visoko razvite možgane, pri plavanju se usmerja s pomočjo čutov za električno in magnetno polje, vse pa kaže, da je v 180 milijonov letih svojega obstoja razvil tudi tako zapleteno telesno kemijo, da ima vsebi svoje lastno zdravilo zoper raka.
Čeravno si ljudje morskega psa predstavljajo kot velikega požeruha, je morskih psov zelo veliko različnih vrst, od cigarne-ga morskega psa, ki ni nič večji kot dlan odraslega človeka, angelskega, ki je ploščat kot skalarka, pa do prašičjega morskega psa, ki mu pravijo tudi morska svinja. Biologi ločijo kar 350 različnih vrst. V tej pestri množici je večina živali manjših od poldrugega metra, kar 82 odst. morskih psov pa ne dosega treh metrov. „Večina morskih psov je majhnih in nenevarnih za človeka,“ trdijo poznavalci. Vendar so še taki -strokovnjaki previdni pri svojih izjavah, saj so bili morski psi predolgo biološka uganka in so v marsičem še danes. Tako biologom še sedaj ni uspelo klasificirati, se pravi uvrstiti v živalski sistem, čudno pošast, ki so jo ujeli pred leti in so jo zaradi grozljivo velikega gobca poimenovali megaustnež. Najverjetneje gre za neznano vrsto
Kaj	so pred	80	leti	pis Dolenjske	Novice.
Živahna zavest je prešinila
Javno katoliško gibanje z božjim blagoslovom - Angleški kralj končno kronan sestavi parobroda — Na Lisci bode se otvorila planinska koča
(Kdor) razmatra zgodovino najnovejšega krščanskega preporoda med nami, mora priznati, da pred nastopom prerano umrlega kardinala Missia ni bilo pravega javnega katoliškega gibanja. Missiu in Mahniču se imamo zahvaliti, da je prešinila živahna katoliška zavest med Slovence.
Kar je prej tlelo med štirimi stenami, prodrlo je v kratkem času v široko javnost. Delo teh dveh apostolov katoliške ideje med nami je spremljal očitni blagoslov božji. Kmalu se je našla lepa vrsta mož izmed katoliškega razumništva, ki je šl a navdušeno na delo praktiškega krščanstva In vsepovsod so se začela ustanavljati društva na katoliški podlagi.
(Vendarle) je bil kronan angleški kralj Edvard VIL Nepopisno nagnjetena množica je kralja burno pozdravljala, ko ga je spet videla, prvič po zadnji hudi bolezni. Krono mu je dal na glavo 81 let stari nadškof, kateremu pa je med prisego, s katero se je poklonil kralju, _ prišlo slabo. Zatem so kronali tudi kraljico.
Skrivnostne smrti otrok
- o
(Vsak) večji parobrod obstoji iz treh delov, iz prednjega, srednjega in zadnjega dela. Vsak delov razpada zopet v nadstropja. Na sprednjem delu so na zgornjem prostoru velikanski stroji za zasidranje in razsidranje, v srednjem poslopju je obednica in spalni prostori za popotnike. Spodnji prostori so, kolikor jih ne zavzema parostroj na celej ladiji za tovore. V te prostore se lahko strašno veliko blaga zloži.
(V četrtek) 21. avgusta dopoludne bode otvoritev planinske koče na Lisci (947 m) nad Razborom v Laškem okraju. Na Lisco je od Zidanega mosta ali od Sevnice 3 ure hoda. Lisca slovi že od nekdaj po izredno krasnem razgledu.
(Kratek) poduk o svetem zakonu sestavil je Janez Zabukovec, župnik. Na 89 straneh podaja knjižica zaročencem in zakonskim najpotrebnejše nauke.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. avgusta 1902)
Ali jih povzroča strup poznane bakterije?
Vsako leto umre več tisoč navidez zdravih dojenčkov sredi spanja. V ZDA beležijo 8.000 takšnih nenadnih smrti iz leta v leto. Vsi dosedanji napori zdravnikov, da bi razKrili vzrok teh smrti, so bili zaman. Zdaj pa vse kaže, da so mikrobiologi le našli odgovor na to zapleteno uganko.
Na letošnjem znanstvenem srečanju mikrobiologov v Atlanti sta Stephen Amon in Daniel Mills poročala o odkritju novega bakterijskega strupa. Ko sta strup preskušala na opičjih mladičkih, sta ugotovila, da je že deset mikrogramov (mibjo-nin grama) usmrtilo mladičke, ne da bi strup zapustil kakršno koli diagnostično sled. Smrt opičjih mladičkov je bila močno podobna skrivnostnim smrtim dojenčkov v spanju.
Bakterije, ki proizvajajo ta hudi strup, žive v prahu in zemlji, znanstveniki pa jih že nekaj časa poznajo pod ime nom Clostridium difficile. Drobni živi organizem je po gost prebivalec v črevesju odraslega človeka. Občasno povzroči vnetje debelega črevesa, sicer pa je za odraslega nenevarna bakterija. Kaže, da ostali gostitelji > človeškem črevesju prepre čujejo, da bi bakterija proizvajala usodni strup. Mogoče je torej, da pri dojenčkih še ni vzpostavljen naravni red v črevesju in Clostridium diffi cili lahko povzroči zastrupitev in smrt malčkov, sledov za diagnozo pa strup ne pušča, in tako „storilcu“ ni bilo mogoče priti na sled.
i i i i
morskega psa; silni gobec, v katerem bi kot nič izginil odrasel človek, pa je strašen le na zunaj, saj se pošast hrani le s planktonom.
Znanstveniki imajo sprejemljiv razlog, zakaj niso bolje raziskali navade morskih psov v naravnih okoljih. Kljub vsemu so nekatere teh živali človeku nevarne. To so skusili tudi raziskovalci, ki so krenili v domovanje sivega koralnega morskega psa s posebno podmornico, narejeno v obliki morskega psa z repom in zločesto plavutjo vred. Če je mala podmornica preveč vsiljivo plula med koralnimi čermi, so jo prebivalci napadli. Med nekim napadom je morski pes uničil pogonski mehanizem podmornice. Na osnovi teh skušenj biologi domnevajo, da ima tudi morski pes razvit čut za svoje „oze-mlje” in da ga brani, podobno, kot to počno sesalci na kopnem.
Slej ko prej pa ostajajo znanstveniki različnega mnenja, zakaj morski pes sploh napade človeka. Ena skupina trdi, da se požrešna riba zmoti in ima človeka v vodi po pomoti za okusen zalogaj. Trditev podpirajo s tem, da v večini primerov (proučili so jih tisoč) morski pes človeka le ugrizne in odplava stran; očitno mu človeško meso ne diši. Druga skupina biologov pa meni, da je taktika ugriz-umik čisto navaden bojni trik. Ker morski pes napada vodne sesalce, ki se, napadeni, branijo, jim najprej zada nepričakovan ugriz, nato pa pusti, da žival skrvavi in oslabi tako, da se ne more več braniti. Presneto premišljena taktika!
Med najbolj presenetljivimi odkritji pri morskih psih je gotovo to, da doslej ni uspelo najti niti enega s tumorjem ah kakšnim vnetjem. Vse živali poznajo bolezni, med njimi tudi zločeste tumorje, morski pes pa je izjema. Prav zato so začeli pospešeno raziskovati imunološki sistem te živali. Raziskovalci domnevajo, da se v organizmu
morskega psa tvori posebna snov, ki spodbuja delovanje samozaščitnega sistema. Skušali jo bodo izločiti in ugotoviti-Kdo ve, ali ne bo človek odkril zdravilo zoper raka v živali, katere se tako boji?
Presenetljiva so tudi odkritja, ki kažejo, da so morski psi socialna bitja. Na vrhu družbene lestvice je največja samica-Podrejenost pa se kaže med drugim tudi v lem, da se žival, ki je nižje na hierarhični lestvici, umakne tisti z višjega klina, kadar se srečata. Morski psi ne poznajo medsebojnega občevanja kot, denimo, delfini in kiti, ki se sporazumevajo z glasovi, vendar pa imajo sistem nekakšnih svetlobnih Morsovih znakov. Tovarišem sporočajo kaj pomembnega tako, da se obračajo okoli podolžne osi trupa; beli trebuh v presledkih pobli-skuje in daje znamenja. Tovrstne domneve bo treba seveda še natančneje preiskati in znanstveno potrditi, vsekakor pa so možne. Morski pes namreč nima tako revnih duševnih sposobnosti, kot so mislili vse do nedavnega.
Možgani morskega psa so visoko razviti. ^Sporočila, ki jih prejema preko čutil, „obdela” v možganskem središču in jih P° najkrajši poti pošilja ustreznih gibalnim organom. Učinkovitost je vidna v izredni okretnosti morskega psa.
Toda te živali imajo še čut, ki ga krona stvarstva, človek, nima. Po dosedanjih raziskavah sodeč, so bolj občutljive na električna polja kot ostale živali. Znano je, da nekatere rib« oddajajo elektriko, morski pes pa jo začuti na velike razdalje-Morda je to eden od razlogov za sicer nerazumno početje; morski psi pogosto odgriznejo krmne motorje. Nekatere raziskave kažejo, da se podobno odziva tudi na spremembe v magnetnem polju. Če je vse to res, potem je morski pes prvo vrsten navtik in zasluži ob čudo vanje, ne pa prezir. .
Deide, ki se igra z morskim psom, je vsekakor pogumno, vendar P je prizor strašljiv le za tiste, ki teh morskih živali ne poznajo dobo1 (Foto: M. Markelj)
Žalost in rak v korak
Podgane sicer niso ljudje, a iz znanstvenih laboratorij®'1 nam pošiljajo nasvet: Ne predajati se bolezni! ,
Znanstveniki vedo, da ljudje s čustvenimi težavami, katerih ne znajo in ne morejo obvladati, kot so depresija, občutje nemoči, potrtost zaradi izgube ljubljene osebe, pogosteje obolevajo za rakom kot ljudje s srečnejšimi počutji. Toda povezava med počutji in rakom znanstveno ni dovolj raziskana, zato je težko odgovoriti na vprašanje, ali depresija povzroča raka ali morda rak povzroča depresijo. No, poskusi, ki sojih opravili na pennsylvanijski-univerzi s podganami, kažejo, da nenadzorovani stresi onemogočijo delovanje samozaščitnega sistema v telesu, ki običajno uničuje zločaste celice.
Poskusnim živalim so dajali električne šoke, vendar tako, da se je ena skupina podgan šokov lahko obranila, druga pa ne, medtem ko tretja skupina sploh ni dobivala šokov. Ko so vsem trem skupinam podgan vbrizgali
rakave celice, se je izkazalo, je organizem podgan, podv^j nih neubranljivim šokom, un1 za polovico manj rakavih ce*\] kot so jih uničili organi^ podgan v drugi skupini. Anal „ tkiv in krvi je pokazala, dajj mogoče ugotoviti zvezo J® „ občutjem nemoči in zmanjša1 samozaščitno sposobno5 J organizma.
'A
Raziskovalce pa je preše11 la tretja skupina poskusnih ž -j, li. Pokazalo se je, da je ^ manj odporna na vnesene z*0 p ste celice kot druga skupi*j%i je živela v stresnem (šoki), ki pa se jih je lah£^ lastno dejavnostjo (priB*^ na gumbe) znebila. PremaB p nje sovražnika torej krepi s» j, zaščitno moč organizma- j nik, ki se ne vda, bo zb1^ .bolezen, oziroma ima ye^ več možnosti, da jo preb1 kot bolnik, ki klone.	J
Rešitev prejšnje križanke
						»*»>«		A!**'				rr	
				■—	A	S	r	/ 'z			T	0	K
		tv		Si*	H	F	o	6	o	T	l	Jc	A
					A-	K.	r		v	R	A	N	A
				>1	C	fL	F	|r		/	R.	O	
	1	L,.		l	R.	r	ir	M	F	J	A	£*	nun
-	...	T2i		S	A	T~	A	Al	«,,Lu		—■	V	b
	0	F	R.	f	M	A	sL	O		O	L	1	T
"un.	K	L	J	N		K	O	i		v	/	n	A
(m	K	1	S	iKS*	<	\	KL	1	K- 1			1	
SL	A	M	A	K	n	A		n	o	B-	F	c	
	S	A	A	M	A	T		A	R.	A-	fZ	A	
Svobodna kritična misel gradi. medtem ko šepetanje in *rivno govorjenje rušita.
B. ŠTIH
Na tem minljivem svetu so Resrečne ljubezni prav tako minljive kakor srečne.
E. TORKAR
Slabiči imajo močni rešitve.
probleme,
L. PAUVVELS
DL
ZELE20VA
RUDA
ODLOČILNI
DOKAZ
REŠENIK
SLIKAR
GASPARI
JA
IVA-
NJA
SL.SAH. VELEMOJ ST ER
ZAČIMBA
VZOR
DL
MATERIJA
KNJIGA
PESMI
PODZEMNI
PREHOD
VARSTVO
TLAK
KRATKO
LETENJE
FR
FILOZOF
1
ODOELEK
TERCIAR/
vMm
m
SVITANJE
SLADKO7
VOD.RIBA
KURIR
ORG.
TOPILO
LIVARSKI
MODEL
VIDMAR
MILAN
mm
mi
DL
FIZ.SVETL.
POJAV
POKRIVA LO
KOBALT
OSVEŽ.
PIJAČA
SOL
SILICIJEVEjKRITIKE KISLINE
HRT
PETROL
IZRAEL
POLITIK
RUS.M.IME
DL
ČRNA
PTICA
Elegantni par za zapahi
^azen žep in želja po zunanjem blišču zapeljala baronski par v ropanje — Uspela policijska ukana
Kako hudo sta si včasih narazen videz in resničnost, zgovorno Bhpoveduje tudi škandal-Cek, o katerem se je te dni razpisal francoski tisk. V panskih visokih krogih dobro zna-na svetovljana baron Robert
in pokazale kaj žalostno ozadje svetovljanskega blišča. Baron in baronica nista nakita ukradla, ker bi ju tako strahotno mučila želja po izjemno lepi obdelavi ali morebiti neustavljiva zbirateljska slast. Z ropom sta si
ugier de. Moussac in b aronica hotela opomoči in se postaviti tephania von Kories zu na noge. oetzen sta se znašla v preisko-	Na	dan je prišlo, da je baroni-
alnih zaporih zaradi ropa dra- ca Stephania že nekaj časa pre-gotin. Najelegantneje oblečeni življala večere v svojem stano-Par> kot ju je nedolgo tega Proglasil pariški magazin za mo-n°, bo, vse tako kaže, oblekel najslabšo konfekcijo na svetu — jetniški kroj.
Zgodbica se je začela nekega oktobrskega večera v znanem Ritz, ko sta se bogataška Mehičana Hugo Salinas in njegova žena Marie-Isabelle odpravljala na večerjo. V njuno sobo sta planila dva mladeniča, zvezala stara zakonca in pobrala dragocen nakit, katerega sta bila bogataša malo predtem dvignila iz hotelskega sefa. Z Neznanima roparjema so odšli: zlata zapestnica z .diamanti,
Nhani, zlata ura, diamantni obe-Sek in prstan z nadvse dragocenim diamantom, vrednim 125 JNdijonov dinarjev. Hotelski detektivi so bili nemočni in prav tako tudi policija.
Letos pa je izšel oglas, v Katerem zavarovalnica, ki je žalovala nakit, ponuja 15 mili-Joriov dinarjev (v trdni valuti!)
Ka ukradeni nakit in zagotavlja,
I Ne bo od prinašalca zahteva-a Nobenega pojasnila. Srečanje , aJ bi bilo v kleti švicarskega aNčnega združenja v Ženevi.
8las je bil maslo francoske in ^carske policije, a ptičice so Priletele na limanice. s . red preoblečenimi detektivi Je v Ženevi pojavila baronica ephania v spremstvu dveh ‘adeničev. Tatinski trio so pri-. in ptičice so zapele ter s ®jo pesmijo potunkale v blato JI*11 barona Roberta, ki je t enda bil celo idejni vodja Pa. Nakit se je tako vrnil {* ayiNi lastnikom, ugledna sve-jg^jana in najgalantnejši par pa
Baron Robert in baronica Stephania: potemneli zunanji blišč.
vanju ob svetlobi sveč, vendar ne zaradi romantičnega vzdušja, marveč zato, ker so ji zaradi neplačanih računov izklopili elektriko. Izkazalo pa se je tudi, da je baron Robert prav tako na tankem s sredstvi za preživljanje, saj je v prostem času, ko se ni bilo treba razkazovati, služil vsakdanji kruh kot hišni varuh bogate Venezuelčanke.
MiM (Vir: Time)
Atomi časa
V Bellovih laboratorijih so znanstveniki namerili najkrajši delček časa, ki ga je sploh še mogoče zmeriti. Ob uporabi posebnega izpopolnjenega laserskega sistema so ustvarili svetlobne utripe, ki so trajali samo 30 femto-sekund. Ta strokovni izraz lahko prevedemo v navadno govorico samo takole: 30 milijonink milijardinke sekunde. Ta drobec časa, ki si ga ne moremo zamisliti, ponazori lahko tale primeijava: v tem delcu časa svetloba, ki potuje z neznansko hitrostjo, prepotuje le tretjino debeline človeškega lasu.
In čemu bodo služili ti izjemno kratki utripi svetlobnega žarka? Strokovnjaki so Bellovih uspehov veseli, saj se jim ponujajo možnosti za imenitne raziskave kemičnih procesov v celici, gibanja elektronov v integrirnih vezjih in za proučevanje podrobnosti hudih eksplozij. Za navadnega smrtnika pa femtosekunda res ni važna. Še manj važna pa bo attosekunda, ki jo bodo nekega dne tudi izmerili. Attosekunda je tisočinka femtosekunde. No, pa si predstavljajte ta nični delček časa!
Lepota je nekaj čudovitega in nenavadnega, nekaj, kar oblikuje umetnik iz zmešnjave sveta in bolečine svoje duše.
S. MAUGHAM
VASA ZGODBA
Prenosni telefoni obljubljajo revolucijo.
Premični „Halo!”
Prihaja prenosni telefon
Telefoni v avtomobilih že dolgo niso nič novega, vendar pa je bila do nedavnega tehnika posredovanja klicev takšna, da ni dopuščala veliko klicev istočasno. V New Yorku je bil telefonski sistem omejen na 700 premičnih naročnikov, kar je za sodobni milijonski babilon odločno premalo. Zdaj kaže, da se bo zadeva spremenila.
Služba za mobilne telefone je začela uveljavljati nov sistem, ki mu pravijo sistem celičnih telefonov. Gre za zamenjavo enega močnega oddajnika impulzov za več sicer šibkejših, a gosteje razsejanih po mestu. Medtem ko naročnik potuje z avtomobilom, se telefon samodejno preklaplja z enega oddajnika do drugega.
Novi sistem je zelo izboljšal kvaliteto zvoka, predvsem pa omogoča neprimerno več premičnih telefonov, okoli 250.000. Največji posel pa bodo naredili s prenosnimi telefoni, namenjenimi pešcem in avtomobilistom. Prednost je očitna; telefon ni vgrajen v avtomobil, temveč ga je mogoče prenašati iz avta v avto, iz stavbe v stavbo.
I
TANJA JE ODPLESALA
Spoznali sva se na ljubljanski avtobusni postaji.
„Jaz sem Tanja,” je rekla mirno, ko sem v svoji dlani podržala suhceno in hladno roko tridesetletne balerine. Bila je na vrhuncu svoje kariere po petih letih rednega dela v zagrebškem baletu, a že so jo občasno motili tako hudi glavoboli, da ni mogla plesati. Tolažila se je, da verjetno zaradi krvnega pritiska ali zaradi vremena.
Ko sva se spoznali, mi je jela pripovedovati o vsem, o sebi, o svojem delu, kot bi se bala za sleherno minuto in uro. Kar bruhalo je iz nje, čeprav naju je vezalo le čakanje na avtobus, ki je imel nepričakovano nekajurno zamudo. Bila je sobota. Deževalo je. Mračen dan.
Gledala sem Tanjo. Črni podočnjaki so izdajali njeno trpljenje, ki je že vrezalo sledove v mladi obraz. Pa je kljub vsemu komaj opazen nasmešek kdaj preletel njen obraz. Čeprav je bila vsa nekako napeta, so bile njene kretnje blage in lepe kot pesem.
„Le še dve predstavi, potem si bom pa privoščila dolge počitnice. Moram si odpočiti, moram iz mestne megle, stran od hrupa,” se je navduševala. „Razmišljam tudi, da bi vse skupaj pustila,” je nadaljevala po kratkem molku. „Preselila bi se k mami. Toda kaj, ko me tako vleče v ta potovanja in potepanja po tujih krajih! Veš, kaj je to? Strah pred samoto, pred temo, pred grdimi in zlobnimi jeziki pa pred sovraštvom. .. Sama ne vem, kaj. Včasih se mi vse zazdi tako črno, tako polno zlega. Res čudno. Pa toliko lepega je v vsem, v gibanju ...”
Dež je padal, dež in veter sta se tihotapila v ozke ulice za postajališčem, kjer sva se stiskali pod dežnikom. Govorili sva in govorili, čudno zbližani ta večer.
Od tistega dne pa do danes, ko sem v Delu prebrala osmrtnico za Tanjo, je minilo le nekaj mesecev in tudi danes dežuje. Spominjam se takratnega dežja, temnih kolobarjev pod Tanjinimi očmi, njene hladne roke v svoji in vem,daje imela prav, ko me je prepričevala: „Veš, zavidam dežju, ki pada, kadar hoče, ki se izlije, ko je oblak polp. Tudi jaz sem polna, a nimam te moči, da bi se sprostila..A ne bom obupala! Tudi tebi to svetujem. Če ti bo kdaj tesno, se spomni najinega pogovora.”
Avtobus jo je tistega večera odpeljal za zmeraj. V tisto samoto, kjer je našla svoj mir.
ALBINA
i
Janez Trdina
Črtice in povesti iz n
,1
n Pred tem, da prejme zasluže-0 kazen.
te dan so prišle tudi nekate-Podrobnosti, ki so povsem v®tlile elegantni baronski par
^ Žavest o smrti je pogoj polne avtentične zavesti o življenju.
M. ROŽANC
Pijanost je lobode.
mati siromaštva in T. G. MASARYK
^ aP°l izpolnjene želje in up, gj0^rodi sreče dokonča se, se sre? vkoreninijo v srce kot a> ki iznrazni sv
izprazni svoje klase.
J. MENART
^l°vešt't' ie tre*>a soseda’ ‘n ne P. ZIDAR
KRANJSKA JEZA
Bilo jih je enajst, pet sinov in šest hčera. Pet se jih je zgodaj omožilo in šlo od hiše. Sinovi so razen dveh pomrli. Ostala sta najmlajša Rus in Kurent. Niti to ime ni bilo pravo. Ljudje so ga dali Pavlu zato, ker je bil blazen. Revež ni bil za nobeno rabo, še govoril je slaboj kadar se je jokal, je krulil kakor prasec. Ker je bil tih in krotak, ni prizadeval druge težave, kakor da so ga morali zastonj rediti. Po smrti obeh roditeljev je prevzela gospodarstvo pridna Mana in ga opravljala brez moža z Rusovo pomočjo tako spretno, da hiši ni bilo treba ne stradati ne dolgov delati. Samovala je še veliko let, dokler ni šel Rus na vojsko.
Z nesrečnim Kurentom sta imela brat in sestra prav krščansko potrpljenje. On pa za Mano ni maral in sploh za nobenega človeka razen za Rusa Od tega se pa ni mogel ločiti; motil ga je pri vsakem delu; še spati ni hotel nikjer drugje kakor pri njem. Rusu je bilo to prav. Bil je prepričan, da ga je postavil Bog Pavlu za varuha, in res ga je oskrboval in branil tako budno in zdušno, kakor da mu je oče. Zaradi njega se je ruval in pretepal že v otročjih letih. Slovenec ne čuti do norih ljudi dosti usmiljenja. Nekateri misli, da nimajo duše. Še bolj splošno se trdi, da nič ne čutijo, če jih kdo tepe. Po takem mnenju stoje tedaj še niže od živine. Večkrat sem slišal, da da Bog blazne otroke staršem, ki so se hudo pregrešili, za kazen. Razne pravljice se o tem pripovedujejo. Brat je okradel brata in po krivem prisegel, da ga ni. Še tisto leto se mu je rodil norec. Nekdo se je bahal z otroki, da nima noben vrščan tako pridnih. Kmalu potem dobi sina, ki je ostal vse žive dni brez pameti. Prav to se je pripetilo možu, ki je pretepal tuje otroke. Bogatin je godrnjal zoper Boga, da mu ne podari
otrok. Žena mu rodi zaporedoma sedem sinov, sedem norcev. Če se dela kdo preveč modrega, se mu neki tudi kaj rado primeri, da ima prav bedaste otroke.
Ni torej čuda, da naši rojaki zasmehujejo blaznike, da ne smatrajo za noben velik greh, če jih kdo bije in trpinči. To nemilo postopanje z brezumnim bližnjim spada med najgrše lastnosti slovenskega naroda. Ni dvombe, da bi se z resnim podukom dalo odpraviti hitro in brez težave. Kolikor mi je znano, se je do zdaj o tej važni reči le molčalo!
Tudi Kurenta so otroci psovali, dražili in suvali, kjerkoli se je prikazal, in odrasli so jim pomagali ali pa jih vsaj niso zadrževali. Dolgo to nikoli ni trajalo, ker mu je pritekel na pomoč Rus. Gorje si ga paglavcu, katerega je dobil v pest. Drugih ljudi se mali deček ni drznil lotiti od blizu, tem bolj pa jih je ošteval in nažigal s kamenjem od daleč. Ko je imel komaj štirinajst let, je branil brata zoper celo faro. Revišče je opravilo v nedeljo pred deseto mašo pri cerkvi neko telesno potrebo. Ljudje, katerih se je bilo že veliko zbralo, planejo po njem in ga začno po nečloveško pretepati in teptati. Rus prisopiha, meče otroke, skače babam v lase, grize in bije fante in može. Ko podero tudi njega, se bojuje ležeč s pestmi, zobmi in nohti, potegne nož in ga zabode v stegno debelemu mlinarju, ki je delal med vsemi najhuje z bratoma. Ranjeni zarjove kakor zverina. Župnik zasliši hrup in prihiti; množica se umakne in umiri; Rus spravi Kurenta domov. Oba sta bila tako stepena in stlačena, da sta morala več dni ležati.
Od takrat je Rus svoje župijane črtil in porabil vsako priliko, da jim naredi škodo in se maščuje. Postal je sam svoj in svojeglav, da ni maral za noben opomin svoje sestre. Prijateljev je imel malo, ali ga tpvarišija niti ni mikala. Na paši sta se igrala s Kurentom sama, na polje je hodil z njim in s sestroj med vrstnike je zašel le takrat, kadar se jih ni mogel ogniti, n. pr. v nedeljo grede v cerkev in nazaj domov ali pa, če jih je hotel poklicati „na korajžo".
V omiki je ljubensko Podgorje jako zaostalo. Dolenjci zovejo tamošnje prebivalce divjake. Ta pridevek se mi zdi grozno krivičen, ker jih poznam kot jako mirne in dobrosrčne ljudi. Ali samota, v kateri žive, jih drži res v največjem praznoverju. Novomeščani imajo tu hosto Rasen, kamor se ne sliši noben zvon. Iz tega vzroka je šel tja že marsikateri trap, da si naredi ris in prikliče hudobo, da mu prinese denarja. Pravijo, da ris nima moči, če se čuje v njem zvon. Iz tega se vidi, kako oddaljen je ta kraj od župnih cerkva in podružnic, ki so na kmetih glavna in skoraj edina središča omike. Rus je imel do šole dobro uro. Pozimi je tedaj ni mogel obiskovati, poleti ga dalja ni skrbela, ker je bil bistrih nog in je tekal kakor jelen.
Ali učenje se mu je kmalu pretrgalo. Poreden součenec je ubil učitelju kokoš in je zvrnil krivico na Rusa. Učitelj ga je natepal strašno. Rus vpije in trdi svojo nedolžnost. Ko vidi, da mu nič ne pomaga, se začne braniti in ugrizne srditega učitelja v roko, da mu priteče kri. Kazen se poostri, Rusu se prisodi, da mora ostati ves dan v zaporu brez jedi. Deček ni mogel trpeti te krivice. V svoji ječi, v šoli, je razbil in podrobil vse, kar se je le dalo razbiti in podrobiti. S silo je odpri miznico, raztrgal vse zapiske in bukve in razlil črnilo po tleh in stenah. Nazadnje uteče skozi razbito okno in beži proti domu. Dekla to zapazi in oznani učitelju. Na vse pregega ga začno preganjati. Fant jim kaže osle. Tekel je tako urno, da ni bilo moč ujeti gaj razen tega je padala na preganjalce cela ploha kamenja in konjskih fig. Učitelj se je bil kmalu upehal. Zagrozil se mu je z gromkim glasom: „Le čakaj, falot, ti bom že dal, kadar prideš zopet v šolo ali v cerkev."
Rus pa ni prišel ne v šolo ne v cerkev. Šola ga ni nikoli več videla, v cerkev je jel sčasoma spet hoditi, ko se je prepričal, da je zbegani učitelj pozabil njega in njegov kvar. Izobrazil se tedaj naš junak še toliko ni, da hi se bil naučil dobro brati. Prav dobro pa je znal molitve, ki se zahtevajo za prvo spoved in obhajilo.
EETRTK0V INTERVJU
; Start še letos v oktobru
Kljub zaostritvam bo Dom počitka le začel dozida-vati nov trakt — Denar za gradnjo zagotovljen
Ker se položaj glede gradenj in naložb v družbene objekte skoro vsak dan spreminja, zaostruje, smo se pozanimali pri Lojzki Potrč, direktorici Doma počitka v Šmihelu, kaj je z nameravano gradnjo prizidka. Povedala je:
..Investicija je prijavljena pri SDK, sredstva so skoro v celoti že zagotovljena, načrti bodo vsak čas gotovi. Predvidevamo letos oktobra začeti gradnjo, ki naj bi bila končana čez leto dni. Gre za II. fazo izgradnje našega
Lojzka Potrč:	..Pridobili
bomo 76 postelj za bolne oskrbovance, ■ ker ravno za take najbolj manjka prosto-ra.“
doma, s katero bo dom pridobil 76 novih postelj, investicija pa znaša 54 milijonov dinarjev."
— Kakšnim oskrbovancem bo novi del stavbe predvsem namenjen?
„Samo takim, ki so bolehni in potrebujejo posebno nego. Že zdaj imamo v domu 97 takih, kar je znatno več, kot smo načrtovali. Mišljeno je bilo, da
bomo imeli med vsemi oskrbovanci samo 30 odst. ležečih in bolnih, imamo pa jih še enkrat več in še jih veliko čaka na sprejem. Pokazalo sc je, da je povpraševanje po domskih zmogljivostih ravno za take največje."
— Kako ste zmogli vzeti v dom toliko več ostarelih, potrebnih posebne nege?
„Ker imamo vse leto poprečno 10 oskrbovancev več, kot znaša uradna zmogljivost, smo ta problem lahko rešili le na ta način, da smo v dvoposteljne sobe namestili še tretjo posteljo. V nobenem primeru pa nismo posegali v enoposteljne sobe, ki jih imajo še zdravi oskrbovanci in želijo biti sami."
— Kakšne so cene in ali spričo draginje računate na podražitve?
„V enoposteljni sobi znaša mesečna oskrba 8640 dinarjev, dodatno k tej ceni pa plačajo bolniki s posebno nego še 3330 din, kolikor dobe od pokojninske skupnosti kot varstveni dodatek. V večposteljni sobi znaša cena za osnovno oskrbo 6480 dinatjev. Kljub temu da se draži vse od energije do hrane, za letos podražitev ne predvidevamo. Najbrž bomo težko vzdržali, a tako smo ljudem obljubili."
— Okolica doma je zdaj že lepo urejena, ali bo za časa gradnje vse to uničeno in v katero smer bo segal novi trakt?
„Novi trakt je predviden v smeri Šmihela in železniške proge, na koncu, ki zdaj ni obljuden. Skušali bomo organizirati dela tako, da bo življenje in delo v domu kar najmanj moteno. Ker pa je bila dozidava zamišljena že ob začetku gradnje našega doma, bo stavba z novim traktom dobila le zaokroženo podobo."
R. BACER
I
Žepi so prazni
Na razprodajah je letos manj kupcev
V NOVI DOM Z LASTNIMI ŽULJI — Novi družbeni dom v Doljnih Sušicah je velika pridobitev za krajane Sušic, Bušinca, Riglja in Selišč. Tu ne bo le prostor za domačo gasilsko desetino, temveč mesto, kjer se bodo na srečanjih in sestankih vaščanov kovali načrti za nove akcije. (Foto: J. Pavlin)
Gradnja doma povezala mlade
r .Ul.........  ,i	.	II--	i	i	-I	-	-L
V Doljnih Sušicah slovesno odprli nov družbeni dom — Opravili so skoraj 4000
prostovoljnih delovnih ur
Vaščani Sušic, Selišč, Bušinca in Riglja, vasi pod Rogom v krajevni skupnosti Dolenjske Toplice, so minulo nedeljo slavili. V Dolnjih Sušicah so odprli nov družbeni dom, ki so ga s prostovoljnim delom in prispevki v večji meri zgradili vaščani sami.
Prebivalci-vasi pod Rogom so si vgradili 3920 ur in so le za nekatera
že dolgo želeli imeti svoj prostor za skupne potrebe. Še posebej se je za gradnjo nauduševala leta 1977 ustanovljena gasilska desetina. Izvolili so gradbeni odbor in sprva razmišljali, da bi zgradili brunarico. Ko so začeli zbirati prostovoljne prispevke, so ugotovili, da z vključitvijo samoprispevka krajevne skupnosti zgradijo zidani dom velikosti 7x13 metrov. Prostor jim je odstopilo Gozdno gospodarstvo, ki je za gradnjo prispevalo tudi 10 m3 lesa in gramoz. Večina del je bila opravljena prostovoljno. Vaščani so v dom
LEPŠE IN VEČJE
Trgovina Usnje podjetja »Dolenjka”, ki je imela lokal na Cesti komandanta Staneta (bivša Barbori-čeva trgovina) začasno posluje v skladišču na nasprotni strani ceste, lokal pa temeljito preurejajo. Bil je eden najbolj nesodobnih v mestu, zdaj pa ga bodo za dvakrat povečali in s tem omogočili vejo izbiro. Preurejanje bo trajalo predvidoma do novembra letos.
Skoro tri leta je slišati, da hoče »občina” v najbolj neurejeno naselje napeljati vodo in elektriko, da bi Romi v Žabjeku dobili osnovne pogoje za civilizacijo, pa doslej pri-
zadevanja niso rodila sadu. Pred kratkim se je vendarle premaknilo, čeravno krajevna skupnost uradno nasprotuje in tudi vaščani ne dovolijo nobenih izkopov po svoji zemlji.
'timi
POZABLJEN SPOMENIK? - Pri Dobravi na Šentjernejskem polju stoji lepo urejen in zavarovan arheološki spomenik, temelji srednješke cerkvice sv. Mihaela, vendar pa si jih lahko ogleda le tisti, kdor za spomenik ve, s« ob cesti ni nobenega kazala, ki bi potujočega pritegnil na kratek počitek in ogled spomenika. Malenkost? Morda res, vendar ali ne nastane splošni vtis iz številnih Irobnjarij in malenkosti?
Brusnice: slavje s parado
Ob 70-letnici GD novi prostori in telefon
V nedeljo, 22. avgusta, so bile Brusnice praznično odete v zastave in cvetje. Krajani so slavili 70-letnico dela domačega gasilskega društva, ob tej priložnosti pa so imeli gasilsko parado z udeležbo okrog 20 gasilnih društev in kot osrednjo slovesnost slavje pri novem gasilskem domu. Tega so gasilci, mladina in krajani postavili s prostovoljnim delom.
bom sicer še ni dokončno urejen, ima pa v spodnjih prostorih gasilsko garažo, sanitarne prostore, dvorano in kuhinjo.
Dela bodo prizadevni Brusničani nadaljevali, tako da bo dom imel prostore še za delo družbenopolitičnih organizacij, kulturnega društva in mladih.
Kot so na dobro obiskanem slavju poudarili, je bila nedeljska slovesnost nekak zaključek praznovanja krajevnega praznika, ki je sicer junija. Med velike pridobitve za kraj štejejo tudi napeljavo telefona na Ratežu. Prvič je v tej vasi zapel telefon! Možnost pa je še za 35 priključkov, vendar je potrebno čakati na povečanje ATC centrale v Brusnicah.
dela najeli obrtnike. Pred domom je pripravljen prostor, kjer si bodo mladi teh vasi uredili športno igrišče. Prav mladi so pričeli z aktivno-
stjo ob gradnji doma in so danes močna in delovna organizacija.
Kulturni program sta pripravila mladina krajevne skupnosti in moški pevski zbor »Maks Henigman", kije na nedeljskem slavju v Sušicah imel svoj jubilejni tristoti nastop.
J. P.
Poldrugo leto uspehov
Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto gospodari vse bolje — V letu in pol obnovljen strojni park
Ali bo Žabjak le dobil vodo?
Zaradi nevarnosti okužbe Romov in drugih si prizadevajo, da bi v ta konec speljali vodovod — Za Rome javno korito z več pipami — Za elektriko ni obetov
Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto je dolga leta po produktivnosti, ustvatjenem dohodku in osebnih dohodkih zelo zaostajajo za podobnimi delovnimi organizacijami v Sloveniji ter za republiškimi povprečji za vodnogospodarsko panogo. Lani pa so se stvari korenito spremenile. Rezultati gospodatjenja so bili bistveno boljši kot leto poprej, letos pa jih še izboljšujejo.
Vodnogospodarsko podjetje je sicer v nekoliko ugodnejšem položaju kot večina drugih delovnih organizacij, saj štiri petine dela opravlja za dolenjsko območno vodno skupnost. Vendar to ne pomeni, da bi lahko zanemarjali prizadevanja za boljše delo in zmanjševanje stroškov, kjer imajo kljub že doseženim uspehom še precej manevrskega prostora.
Počasi pa verjetno le spoznavajo, da bodo imeli težav več, ker bo z leti neurejenih Romov še več, če jih ne bodo čimprej začeli prevzgajati.
Inšpekcija je ugotovila, da potok Bršljinščica, katerega Romi baje pa tudi nekateri občani uporabljajo za pitje in vsakdanjo rabo, zdravju ni primeren. Lahko pride do okužb, ki pa ne bi zajele samo Romov, ampak bi se bržkone kaj hitro širile tudi naokrog. Iz tega razloga so pospešili akcijo za napeljavo zdrave vode v Žabjek. .
O več inačicah bodo razpravljali po hitrem postopku in se odločili za gradnjo, ki bi lahko stekla v nekaj tednih, če bo Komunala sposobna opraviti dela. Zaenkrat bo napeljava vodovoda potekala dokaj naokrog, ker morajo kopati samo na družbeni zemlji, in to bo zadevo precej podražilo, vendar bo pitna voda v ograjenem prostoru v bližini naselja. Zgradili bi večje javno korito z vrsto pip, vodo pa naj bi Romi sami plačevali in tudi pomagati bodo morali pri zemeljskih delih, kot velja to za vse ostale krajane, kadar napeljujejo vodovod. Kar pa zadeva elektriko, za zadaj ni obetov, da bi jo Žabjek kmalu dobil. Ta bo počakala na gradnjo novega Žabjeka, saj je znano, da je zazidalni načrt v delu.
PLES NA MOKRI CESTI
Na cesti od Srebrnič proti Potoku se je 17. avgusta popoldne pripetila prometna nesreča. 33-letni Anton Čebular iz Novega mesta je takrat peljal z osebnim avtom proti Potoku, kakih 500 metrov od Srebrnič pa ga je na mokrem cestišču pričelo zanašati. Najprej je vozil po bankini, nato ga je zaneslo nazaj na cesto pa na nasip, od tam ponovno na cesto, kjer se je avto prevrnil in tak trčil v vozilo Ljubljančana Ivana Klobučarja, ki je pripeljal nasproti. Čebular se je pri nesreči hudo poškodoval, laže pa Klobučar in Cebularjeva sopotnika Nazim Zajmi in Franc Krhin, oba iz Novega mesta. Obema voznikoma so odredili odvzem krvi.
Janezu Rodiču v spomin
Spet so se priklonile zastave ZB in vojaških vojnih invalidov v zadnji pozdrav tovarišu in soborcu: 19. avgusta popoldne smo na ločenskem pokopališču spremili na zadnjo pot 71-letnega Janeza Rodiča z Mestnih njiv.
Z Dolža je iz kmečko-dninar-ske družine avgusta 1943 odšel v partizane, bil med drugim borec Levstikove brigade, hrabrost v bojih z okupatorji in domačimi izdajalci pa je moral plačati s težko invalidnostjo. Po osvoboditvi je vrsto let delal v Novo-teksu, Novolesu in GG, do upokojitve v letu 1969 pa smo ga poznali kot enega izmed prizadevnih novomeških trafikantov. Izkazal se je tudi kot dober aktivist pri prodaji Dolenjskega lista. Delal je v krajevnih organizacijah; tih in miren se je prikupil vsem, ki so ga poznali in spoštovali kot zavednega domoljuba. Red za hrabrost in red zaslug za narod sta poleg drugih priznanj povedala, da se poslavljamo še od enega izmed borcev NOV, ki so dali domovini vse, kar so imeli, tudi svoje zdravje. - Krajani z Mestnih njiv in vodstva organizacij ZB ter invalidov izrekajo družini pokojnega Janeza Rodiča iskreno sožalje.
T.G.
Poslovni rezultati Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto so torej zadnje leto in pol naravnost odlični, čeprav bistveno višjih odstotkov od prejšnjih skromnih rezultatov ni bilo težko doseči. Vsekakor pa niso naključni, ampak posledica nekaterih	kadrovskih	okrepitev,
organizacijskih sprememb, sprememb v tehnologiji z več strojnega dela, v celoti normiranega dela in drugačne razporeditve delovnega časa, saj vse poletje delavnik traja 9 ur. Ob vsem tem je bil že lani fizični obseg proizvodnje na delavca za 15 odst. večji kot leto prej. Poleg teta je ta 155-članski kolektiv v letu in pol s svojim denarjem v veliki meri obnovil strojni park in vse bolj poredko se dogaja, da bi stroji kar naprej stali zaradi okvar. K zelo uspešnemu letošnjemu prvemu polletju pa so pripomogle tudi ugodne vremenske razmere in nizko vodno stanje, tako da so delavci na terenu lahko nemoteno delali
Tudi načrtovani obseg del do konca leta ni skromen, tako da bodo lahko z rezultati ob končnem obračunu nadvse zadovoljni. Obsega nadaljevanje gradnje savskega nasipa v Brežicah, regulacijo Sromljice in Sopotc v Radečah, regulacijo Jelšan-skega potoka za potrebe melioracij v krški občini, ureditev izliva Mirne, regulacijo Podturnščice; v novomeški občini pa nadaljevanje regulacije Sušice v Dolenjskih Toplicah, popravilo jezu v Vavti vasi in odvod-njave v Šmarjeških Toplicah ter regulacijo potoka v Stranjah.
V Novem mestu po vseh tekstilnih in obutvenih trgovinah vabijo lepaki k razprodaji, toda strank je malo. Tudi prvi dan prodaje s popustom, ki je pri nekaterih izdelkih tudi 50-odstoten, nikjer ni bilo gneče, medtem ko so prejšnja leta kupci stali v vrsti pred vrati, da so lokal odprli. Izjave trgovcev pričajo, da je kupna moč prebivalstva močno upadla.
MARIJA BAUER, prodajalka iz Veleblagovnice Mercator: »Letos se pozna, da ljudje nimajo več toliko denarja kot prej. Še največ zanimanja je za ženske obleke in deloma za otroško konfekcijo, medtem ko z oddelka za moške malo prodamo. Tudi balonski plašči, ki so res ceneni, ne gredo v promet. Morda bo z nastopom hladnega vremena bolje.”
VERA VIDMAR, poslovodki-nja trgovine Tekstil »Dolenjka”: »Slabo prodajamo blago s popustom. Še ob januarski razprodaji smo prvi dan iztržili
620.000 dinarjev, zdaj pa komaj
80.000 dinarjev. Očitno ljudje nimajo denarja, tudi če je blago poceni. Kupujejo le najnujnejše. Sicer pa opažam, da moški sploh nimajo radi tekstilnih razprodaj. So še bolj previdni pri izdajanju denarja kot ženske.”
RAFAELA ŠEGED1N, prodajalka v trgovini Astra: »Letos je sicer manj- prometa z razprodajo obutve, gneče sploh ni, vseeno pa smo moške modele čevljav že vse prodali, pa tudi ženska obutev je šla dobro v promet Samo dva modela sta ostala.”
CVETKA MEDLE, vodja oddelka v najbolj založeni tekstilni trgovini Standard konfekcija „V primeri s prejšnjimi leti je vidno manj kupcev. Po številu strank se v lokalu sploh ne pozna, da je razprodaja. Veliko jih tudi le ogleduje, kupijo pa nič. Minili so časi, ko smo se zaradi navala strank bali odpreti vhodna vrata. Na moškem oddelku pa sploh ni prometa. Imeli smo kakih 15 strank, ki so vsako leto ob razprodaji kupile po 2 do 3 obleke, letos tudi teh ni.” R.B
ŠMIHELČANI GREDO V LOMNICO
V nedeljo, 29. avgusta, bo 45 članov Gasilskega društva Šmihel pri Novem mestu potovalo v Donjo Lomnico, kjer bodo slavili 90-letni-co društva. Letos julija so namreč Šmihelčani sklenili pobratimstvo z gasilci iz Lomnice, ki so bili pri nas na obisku, tokrat pa obisk vračajo in akt pobratenja bo dobil končno veljavo. Cilj takih srečaj je v tesnem sodelovanju med gasilci na področju varstva, pospeševanje gasilstva, prenašanje izkušenj, tekmovanj in gojenje bratstva in enotnosti med gasilci raznih republik.
fš
Novomeška kronika
PRIZNANJE ZA USPEH
Zveza društev upokojencev SRS je pred kratkim podelila »Zlato značko" delavcem Doma počitka v Šmihelu pri Novem mestu v znak »ahvalc in kot priznanje za uspešno delo. Visoko priznanje je hkrati potrditev, da zaposleni v tej ustanovi dobro skrbe za počutje svojih oskrbovancev.
SAMO ZA DOMAČE - Krkina industrijska prodajalna na Cesti komandanta Staneta je bila vselej zelo dobro obiskana. Prihajali so kupci, prdtvsem ženske, celo iz drugih krajev. Tržna inšpekcija pa je prodajo navzven prepovedala, tako lahko že nekaj časa v Krkini trgovini kupujejo samo člani kolektiva.
DOBER OBISK PRI POHIŠTVU - Novolesova razprodaja pohištva in kopalniške opreme v grmski osnovni šoli je doživela neverjeten obisk. Posebno prvi dan sc je kupcev trlo, tako da take gneče trgovci že zlepa niso videli.
KAVA SAMO ZA VZOREC - V nekaterih novomeških trgovinah se je občasno že pojavila kava, ki pa jo prodajajo pri blagajni, tistemu, ki zanjo posebej vpraša. To velja tudi za samopostrežnice. Skromne pošiljke tega poživilu seveda nemudoma poidejo.
KAR PET PARČKOV - V novomeški porodnišnici je pretekli teden rodilo 10 mamic z območja mesta. Novorojenčke so dobile: Zvonka David iz Ulice Danila Bučaija 12 -Natašo; Marjana Piko, Mej vrti 6 -Luka; Sonja Badovinac, V Brezov log 45 - deklicoj Anica Braikovič s Ceste herojev 68 - Tanjo; Judita Hrovat iz Ulice Mirana Jarca 10 —
dečka; Marija Škodnik s Trdinove 39 - deklicoj Sonja Gajič iz Paderši-čeve 2 - Andrejo; Tatjana Peljhan iz Ulice 12. udarne brigade 2 -Luko; Ivanka Oblak z Zagrebške 12 - Leona; Hedvika Kastelic iz Žabje vasi - Urbana.
NA TRŽNICI VSEGA - Mestna tržnica je bila v ponedeljek dobri* založena s sadjem in zelenjavo. Ja' bolka so prodajali po 40 din kilo-gram, breskve po 50 do 60 din. solato po 40 do 50 din, sirčke p° 100 din kilogram itd. Jajc je bil° malo, gob pa sploh ni bilo.
Ena gospa je rekla, da ff otroško igrišče na Mestnih nj1' vah spreminja v pragozd. Pl«v® ob klopeh za posedanje je ** čez meter visok ...
Je težko povedati resnico?
Sindikalne organizacije v DO se niso kaj prida potrudile za hitre odgovore
Kdo bi si mislil, da je treba na kratke in jedrnate odgovore, kakršne je zahteval od osnovnih organizacij občinski svet Zveze sindikatov v Brežicah, tako dolgo čakati?
Če bi prispeli v roku, do 5. avtusta, bi svet na svoji seji 19. avgusta že podal zaokroženo oceno razmer ob sprejemanju polletnih obračunov, odnos do stabilizacijskih
OPEKARNA JEMLJE PREMALO PESKA
Kolektiv Rudnika Globoko ni zadovoljen s količinsko prizvodnjo, saj *naša ta komaj 85 odstotkov predvidenega obsega. Opekarna Brežice, s katero se je združil v en tozd, jemlje namesto 7 tisoč ton peska mesečno I “ 3 ttsoč ton. »Delavci za to niso j krivi,“ je dejal 18. aprila na seji °bčinskega sveta ZS Anton Harapin, »ne razumem pa, zakaj zdaj ni ljubljenega in zagotovljenega denarja za izboljšanje kakovosti opeke.
°žaja se nam celo to, da stroja, za katerega na primer pri Rudniku anamo denar, ne moremo kupiti Prad drugim polletjem 1983. Tako J °lg je čakalni rok. S čakanjem
programov za tekoče leto in pripravo planskih dokumentov do konca srednjeročnega obdobja. V vsaki DO naj bi zato jasno povedali, kako so obravnavali polletno gospodarjenje, ali so bili zadovoljivo in pravočasno informirapi ne le o finančnih rezultatih, ampak tudi o količinski proizvodnji, da bi delavci laže okrepili svoj vpliv na gospodaijenje. Dopusti so najbrž res zavrli hitro poročanje, vendar tudi sindikat zaostruje odgovornost, in če bo treba, bodo kakega predsednika 00 zamenjali pred potekom mandata. Težko je najti opravičilo za vse zamudnike, saj je do 19. avgusta od 70 osnovnih organizacij poslalo odgovore komaj 37.
Ob tej priložnosti so člani zvedeli, da je bilo v prvem polletju v brežiški občini za 80 milijonov dinarjev izgub. Največji med zgubarji
je IMV s skoraj 50 milijoni, drugi pa je Lesnina s 14 milijoni. Med izgubarji so tudi Čateške Toplice s 15 milijoni (planirali so 12 milijonov) in Splošna bolnišnica s 6 milijoni dinarjev. Natančnejše podatke bodo člani sveta zvedeli iz analize komiteja za gospodarstvo, ki so jo napovedali v teh dneh. V razpravi so se posebej ustavili pri družbenih dejavnostih, kjer zlasti prosveto tepejo, investicije, ji požirajo denar za osnovno dejavnost in tako posredno bremenijo dohodek vsega gospodarstva. Zaradi tega so predlagali, da družbene dejavnosti ne bi več obračunavale amortizacije po novem.
). T.
bomo
sicer prihranili devize, proiz-
v°dnja pa bo trpela, vendar to družin nič mar in v Ljubljani se zaradi 9Ba nihče ne razburja."
NOVO V BREŽICAH
JSTRELA uničuje vodovod-
:	NAPRAVE	— Sobotna nevihta
Prinesla težko pričakovani dež, j. Pravila pa je tudi nekaj škode, parila je v vodovodno omrežje in “ črpalki brežiškega vodovoda je j .c®otel motor. Pri preskrbi z vodo le laradl J.e®a nastale motnje. Traja-mnt ° k neM časa, kajti vsi tor,,, so uvoženi. Pri nas zanje ni , servisov in ne rezervnih delov.
zaman so spraševali -
,f° bi bilo, ko bi tudi'v Brežicah 7 Pregled nad zemljo, ki jo ni, ^a plevel. Po besedah predsed-kov* ZS Posavje Jožeta Peter-kii°a na zadnji seji občinskega sindi-t "e8a sveta za brežiško občino za d ?’hče vedel povedati, ko so la \°,Sayie hirali podatke o neobde-'anih kmetijskih površinah.
brežiške vesti
DOMAČI TRN1
Če bi prikazali vse ljudi, ki pri nas nič ne delajo, bi bila številka veliko večja od tiste, ki jo objavljajo na podlagi podatkov, dobljenih na zavodih za zaposlovanje.
V BREŽICAH TRI POGLOBLJENE RAZPRAVE
V delovnih kolektivih bodo sindikati izpeljali predkongresne razprave do 31. avgusta, vendar, kot je na seji sveta minuli petek dejal predsednik medobčinskega sveta ZS Posavje Jože Peterkoč, te ne smejo biti samo formalne. Kljub dopustom se morajo v vsaki DO potruditi, da bodo na gradivo dali svoje pripombe, to pa pomeni, da ga bodo temeljito preštudirali in dopolnili z izkušnjami iz prakse. Rezultati polletnega gospodarjenja so dobro izhodišče za oceno uresničevanja stabilizacijskih in drugih sklepov. V prvih septembrskih dneh pripravljajo v brežiški občini temeljite razprave o gostinstvu in turizmu, o kmetijstvu in obrti. Delegatom bodo dale spodbudo, da bodo o teh vprašanjih spregovorili tudi na kongresu.
Voda ima okus po trohnobi
Za k.: j, še raziskujejo
Brežiška voda ni več taka, da bi se človek z veseljem odžejal z njo. Od aprila dalje ima „čuden“ okus in ljudje se bojijo morebitnih posledic.
Direktor KOP Anton Držanič je pojasnil, da so dali vodo zaradi tega bakteriološko in kemijsko analizirati. Bakteriološki pregled je pokazal, da ni okužena z zdravju škodljivimi klicami, kemijska analiza pa je ugotovila priokus po trhlem lesu. Njegov izvor še raziskujejo. Voda je torej užitna, čeprav sc je zaradi okusa po trohnobi marsikdo ne upa piti.
Na brežiški vodovod je vezanih blizu 15 tisoč prebivalcev iz mesta in okoliških naselij. Vode jc sicer dovolj, res pa je, kot je dejal direktor Držanič, da bi morali hkrati s širjenjem vodovodnega omrežja urejati tudi črpališče. Brežiški vodovod nujno potrebuje rezervno zajetje, zato je KOP naročil geološke raziskave pri Glogovbrodu. Vrtali bodo nad industrijsko cono, medtem ko je sedanje zajetje pod njo. Ekipo Geološkega zavoda pričakujejo vsak čas.
J. T.
Nočejo kooperantov na papirju
Obrtna zadruga kljub manjšemu številu kooperantov dobro posluje — Pomanjkanje repromateriala in del v gradbeništvu bi bilo brez „zvez" še občutnejše
Navzlic pomanjkanju repromateriala in usihanja del v grad-,eništvu pričakujejo pri Krški obrtni zadrugi Resa, da bodo za et°s predvidenih 185 milijonov dinaijev celotnega prihodka |Jstveno presegli. Optimistične napovedi utemeljujejo z ugodnimi “lovnimi rezultati v prvih šestih letošnjih mesecih.
Vrednostno obseg
fesda raste toda
poslovanja upoštevati kaže
kuT* raste,
[“ui vpliv cen, še bolj pa povzroča lase manjši fizični obseg, pred-
SELITEV GRAMOZNIC
L 2 družbenim planom krške obči-Je določeno, da se črpanje gradeč Premest' s plodnih zemljišč . s!>ega brega Save na levi breg, to (^"a manj plodna zemljišča, ki jih v Prihodnosti zalilo akumulacij-savske hidroelektrarne, takih načrtov občinski svet ni sprejel predloga IGM ^ e, da bi še razširili gramoznice na
jJ50 jezero
bJ.V0ll°
Jvtšn
RAZPRAVA O ^ZIDALNIH NAČRTIH
sj^činski izvršni svet je sprejel 0 javni razgrnitvi osnutka zazi-r*8a načrta Industrijska cona sko°V'ne*c *ri Spodnji Grič II, Leti ec - Gmajna in Brestanica -lvj c- Javna razprava o teh načrtih rajala do 30. septembra.
967 POSEGOV POKLICNIH GASILCEV
V poklicna gasilska enota v j^rakem je v prvih šestih mesecih t pogasila 45 požarov, od .*** je bilo 17 industrijskih P°«arov. Tako je že ob polletju , Seieno lanskoletno število po-^rov. Poklicni gasilci so opravili ja. 14 tehničnih intervencij ter , 1 Preventivnih pregledov, nji-v rešilec pa je priskočil na 0 n'°d v 34 primerih. Poleg že pomenih 967 posegov pa je ^ . *cna gasilska enota pripravi-cj ^ 42 tečajev s 709 udeležen-
vsem zaradi zastoja del v gradbeništvu. Prav zavoljo tega je osip članstva v zadrugi precejšen, saj so še leta 1979 med 118 aktivnimi kooperanti prevladovali prav gradbeniki; nemalo zidarjev je bilo celo iz Makedonije. Zdaj imajo glavno besedo ključavničarji in tisti, ki se ukvarjajo s kovinsko galanterijo. Med okoli sto člani jih je precej na papirju, nekaj neaktivnih kooperantov so že izključili, to pa še čaka tiste, ki ne ustvarjajo prometa preko zadruge. „Med 60 aktivnimi kooperanti jih je le kakšna tretjina iz krške občine. Obrtni zakon ne omejuje včlanjevanja obrtnikov v več zadrug, zvezni predpis o obdavčenju proizvodov pa govori, da je lahko obrtnik kooperant le ene zadruge, če hoče dobiti naročilnico za nabavo repro-
KRŠKE NOVICE
KOLIKO BO STAL SIS ZA CESTE? - To vse pogosteje sprašujejo tisti, ki so zvedeli, da se pripravlja nova organiziranost cestnega gospodarstva v občini. Morda pa bodo odgovor zasledili potem, ko bodo v teh dneh v »Našem glasu" objavili celotno gradivo za razpravo o ustanovitvi občinske skupnosti za ceste. Razprava naj bi potekala v septembru in tedaj bo priložnost, da bi v krajevnih skupnostih i tozdih dobili še več stvarnih pojasnil. Čisti računi - dobri prijatelji. ..
GRAMOZNICO BI SE PREBOLELI, TODA ... - 1 Kljub temu da je bilo, po besedah predstavnika občinskega izvršnega sveta s predstavniki krajevne skupnosti Dolenja vas doseženo soglasje o odprtju nove gramoznice v Starem gradu, se zlasti kmetje ne bodo zlahka sprijaznili, da bodo spet izgubili nekaj dobre zemlje. Nekateri med njimi pa se predvsem bojijo, da ne bi po v izčrpani gramoznici nastalo novo smetišče. S sanitarnimi deponijami imajo krajani pač kaj slabe izkušnje!
materiala brez prometnega davka. O tem smo že obvestili naše kooperante in precej podpisanih izjav so že vrnili," pripoveduje računovodkinja „Rese“ Anica Pajič.
V težavnih gospodarskih razmerah je tudi delo devetih delavcev zadruge zahtevnejše. Da bi se vsaj nekoliko iznebili občutka, da so pri zagotavljanju svoje socialne varnosti prepuščeni le lastni iznajdljivosti, so maja letos ustanovili svojo sindikalno organizacijo. Taka organiziranost in sodelovanje z občinskim obrtnim združenjem vlivata še več moči in volje tudi za dobro gospodarjenje.
P. P.
ŽERJAVI ZA LESNA SKLADIŠČA
Med tozdi mariborske Metalne je že uveljavljena delitev programov in tudi solidarnostna pomoč, če kje malce zaškripa. Senovski tozd TGO bo pomagal ohraniti ugled Metalne kot podjetj ,tki spoštuje roke, in bo še letos naredil dva žerjava za lesna skladišča, prihodnja leta pa po 4 do 5 žerjavov letno.
PRENOVA ŠOLE V G. LESKOVCU
Zgradba bivše osnovne šole v Gorenjem Leskovcu že tretje leto dobro služi pripadnikom enot teritorialne obrambe v krški občini. Daje jim streho nad glavo za razne oblike usposabljanja, objekt pa so s precejšnjim trudom tudi usposobili za bivanje. Teritorialci so sami zamenja-' li električno in vodovodno napeljavo, saniterije in še kaj. Nadaljnja prenova pa bo mogoča le ob pomoči širše družbene skupnosti, tako pa bi omogočili tudi usposabljanje narodne in civilne zaščite, saj bi bilo prostora za precej več ljudi.
KRŠKI TEDNIK
Domova do občinskega praznika
Dozidava kulturnega in gasilskega doma — Mnogo udarniškega dela krajanov
Na Blanci že vrsto let utesnjuje kulturnike neprimeren dom, podobne težave so imeli tudi gasilci. Na območju te krajevne skupnosti poteka zadnja leta pravcati gospodarski razcvet.
Letošnji občinski praznik naj bi
zato slavili v tej krajevni skupnosti. Konec zime so se odločili, da preuredijo kulturni in gasilski dom. Pri kulturnem domu so ta čas že prizidali prostor v velikosti 8 x 10 metrov. Tu bodo dobili nekakšno društveno sobo za razne sestanke, aktivnosti športnega društva, prostore za splošni ljudski odpor in napo-
sled tudi skupne sanitarije.
Začeli so skromno. Beton jim je najprej poklonil projekt. Vse skupaj naj bi veljalo 2,5 milijonov dinarjev. V kraju so premogli le 700 tisočakov. Ocenili so, da bodo z mnogo udarniškega dela dozidavo zmogli z 1,3 milijona dinarjev. Na pomoč je priskočila občinska kulturna skupnost, požarna skupnost s posojilom
Zavarovalnice Triglav, predvsem pa delovni kolektivi. V vseh pogledih gre marljivim Blančanoin na roke nova tovarna Inplet v izgradnji, ravno tako Rudnik Blanca. Z gradbišča nove tovarne so si med drugim lahko izposodili vse potrebne opaže Gozdno gospodarstvo jim je poma galo pri ostrešju.
Skratka, prizadevni gradben! odbor pod vodstvom Vlada Žnidari ča ob resnično vzornem sodelovanju krajanov uspešno premaguje vse težave. Računajo, da bo vrednost udarniškega prispevka v delu gasil cev in krajanov znašala najmanj 30C tisočakov. Pričakujejo, da jim bc pomagala tudi še občinska telesno kulturna skupnost.
A. ŽELEZNIK
MARLJIVI BLANČANI 20. avgusta je nad 40 krajanov iz vseh vasi te krajevne skupnosti betoniralo plošči na prizidku kulturnega in gasilskega doma. Med njimi so bili tudi taki, ki so ta skromni zadružni dom gradili pred desetletji. Kot se za udarnike spodobi, so jih domačini na kraju izdatno pogostili. (Foto: A. Železnik)
SEVNIŠKI PABERKI
SPREJEMAJO NOVE PLESALCE - Folklorna skupina Društva Antona Umeka - Okiškega iz Bošta-nja se ozira za novimi plesalci. Sestavili bi radi še eno skupino za gorenjske plese, dodali bi radi tudi stare plese izpod Lisce. Plesalci obeh spolov, tudi taki, ki bi radi šele postali plesalci, so vabljeni prvi petek v septembru k boštanjski novi šoli.
Folkloristi pogosto potujejo. Predzadnjo soboto so plesali na Bledu, v nedeljo zatem pa, tudi skupaj s pobratenim društvom iz Ribnega, ob stoletnici begunjskih gasilcev.
NESREČA NE POČIVA - Na seji občinskega izvršnega sveta v ponedeljek so obravnavah kar četvero prošenj za denarno pomoč. Pomagali naj bi dvema kmetoma pogo-reicema, in dvema, katerima sta poginila konja.
ŠOLA V NARAVI NA ČATEŽU
Lanski učenci 3. in 4. razredov sevniške osnovne šole so se včeraj prvič zbrali v teh počitnicah. Seveda še ne gre za pravo šolo. Z avtobusi jih bodo namreč do 1. septembra vozili na kopanje v Čateške Toplice. Tam bo potekal organiziran pouk plavanja. Kajpak ne bo dolgčas niti tistim, ki to že znajo.
TEKSTILCI V NOVI ŠOLI
Na nedavnem sestanku investitorja, sevniškega šolskega centra in gradbincev (GIP Beton, tozd Opera-tiva) je bilo dogovorjeno, da bo tehnični prevzem prenovljene, .v marsičem tudi popolnoma nove srednje tekstilne šole 2. septembra. Tako bodo novo šolsko leto lahko začeli v novi stavbi. Minulo šolsko leto jim je nudila začasno streho sevniška osnovna šola Sava Kladnika.
Skupen tabor
Poceni letovanje
V sevniški občini niso imeli srečne roke, da bi si zagotovili košček obale za letovanje otrok ob morju. Zveza prijateljev mla- : dine si je našla le nekaj mest na Debelem rtiču. Letos to ni-zado- | stovalo za vse prijave, na morje ' je hotelo sto otrok.
Po drugi strani je v Valdoltri pri Ankaranu taborilo 105 ta bornikov Odreda treh smrek. Taborniki so si sicer morah izkrčiti novo taborišče. Res neza-'j vidljivo delo je opravila osmerica 1 pred prihodom glavnine. Le-ta je s še nekaterimi gosti, ki so obiskovali tabor, lahko odkrila edinstveno senco pod stoletnimi j hrasti. Taborniki so sprejeh še , 42 otrok občinske Zveze prijateljev mladine, za katere ni bilo prostora na Debelem rtiču. Otroci so letovah za vsega 130 dinarjev na dan.
Ne bi sodelovanje okrepili še ; za v bodoče? Prizadevnim tabornikom sicer še manjka to in • ono, predvsem, hladilnik, ki bi znatno pomagal taborniški preskrbi. Vsi skupaj z nekaterimi občinskimi dejavniki pa bi bih verjetno tudi uspešnejši, da bi si ' prostor v Valdoltri zanesljivo zagotovili vsaj za nekaj let.
A. Z. .
Izgube naraščajo, izvoz upada
Izgube trebanjskega gospodarstva so v drugem trimesečju spet narasle — Najbolj v IMV
Trebanjski izvršni svet bo v kratkem obravnaval poročilo komiteja za gospodarstvo in družbeno planiranje o polletnih proizvodnih in poslovnih rezultatih gospodarstva. Septembra pa bodo poročilo obravnavali tudi delegati občinske skupščine. Tako članov izvršnega sveta kot tudi delegatov skupščine poročilo veijetno ne bo pretirano razveselilo. Čeprav je fizični obseg proizvodnje narasel, je dohodek nizek, izgube naraščajo, pa tudi izvoz je pod načrti.
Dohodek delovnih organizacij in tozdov je daleč pod planirano rastjo, čeprav se je fizični obseg proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal. K temu nemalo prispevajo povečani stroški za energijo in surovine, ki so v primeru mirenskega IMV celo večji od prihodka in načenjajo substanco.
Sploh so izgube v trebanjski občini ta čas prav gotovo najbolj pereč problem. Skupne izgube so v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani narasle za 184 odst., najbolj v IMV, kjer so narasle za 219 odst. Še posebno je izguba narasla v drugem trimesečju, saj se je od 21 milijonov dinarjev povzpela na skoraj 70 milijonov dinarjev. Tudi v Industriji gradbene keramike na Račjem selu izguba še ni bistveno manjša, čeprav je bilo v drugem
iz kraja v kraj
ALKOHOLNO MLEKO - Coco brasil je nova pijača mirenske Dane, ki je na ljubljanskem vinskem sejmu že dobila zlato medaljo. Pijača, izdelana na osnovi kokosa, ne bo prišla prav samo, kadar bo zmanjkalo mleka - je namreč snežno bele barve in na moč podobna mleku - ampak tudi, kadar se bodo hoteli ljubitelji alkoholne kapljice malce skriti in v miru uživati maligane. Da bo pijača »vžgala", prav gotovo kaže tudi to, da je že po vzorčnih primerkih veliko povpraševanje.
HUDOURNIŠKA ULICA - Prebivalci novih blokov na Mirni in zasebnih stanovanjskih hiš predlagajo, naj bi sc pot, ki pelje do njihovih domov, poslej imenovala Hudourniška ulica. Pot je namreč tako razora-na in polna jarkov, daje bolj podobna kakšni drči ali hudourniku.
TREBANJSKE NOVICE
trimesečju poslovanje nekoliko boljše.
Poleg izgub tarejo trebanjsko gospodarstvo tudi druge težave. Vsekakor velja omeniti manjši izvoz, ki letos dosega komaj 48 odst. lan-
skega. Medtem ko je imelo lan trebanjsko gospodarstvo na ten področju presežke, letos pokriv; uvoz s komaj 80 odst.
K temu je treba dodati še to, d so marsikje kljub slabšim poslovnir rezultatom povečevali osebne do hodke in se torej niso držali družbe nega dogovora o družbenem usmer janju sredstev za te namene. Vse ti kaže na dokaj težke razmere v tre banjškem gospodarstvu in tudi n potrebo po hitrejšem in učinkovitej šem ukrepanju vseh odgovornih de javnikov.	j	<-
Razstava obrtnih izdelkov
Na razstavi Obrtnega združenja Trebnje bo sodelovalo 80 obrtnikov — Razvili bodo prapor združenja
Čeprav v trebanjski občini še niso docela zadovoljni z razvojem obrti, ta čedalje bolj pridobiva na pomenu. Obrtniki v trebanjski občini namreč, ustvarijo kar preko 2 odst. celotnega družbenega proizvoda in prispevajo v občinski proračun 9 odst. denarja. Še posebno pomembno pa je, da se vse več obrtnikov odloča za pogodbeno delo z organizacijami združenega dela.
Kot pravijo sami obrtniki, tudi organi občinske skupščine po svoje prispevajo k razvoju obrti, saj imajo zanjo vse razumevanje, kar se kaže tudi v tem, da je letos izvršni svet sprejel pokroviteljstvo nad prvo razstavo izdelkov trebanjskih samostojnih obrtnikov. Z razstavo hočejo obrtniki pokazati, kaj vse zmorejo, kaj vse so sposobni narediti in tudi s tem prispevati k manjšemu uvozu.
Ob letošnjem občinskem prazniku, ki bo še posebno slovesen, bodo tudi obrtniki prispevali svoj delež. V sredo, 1. septembra, ob 17. uri popoldne se bodo člani Obrtnega združe-
nja Trebnje zbrali v trebanjskem Domu kulture, kjer bodo poleg kulturnega programa - v njem bosta sodelovala Šentjernejski oktet in dramski igralec Dare Ulaga - podelili priznanja delavcem v obrti. Razvili bodo tudi prapor Obrtnega združenja Trebnje, s katerim bodo še bolj popularizirali združevanje obrtnikov.
Istega dne bo v stari osnovni šoli otvoritev razstave samostojnih obrtnikov iz trebanjske občine. Na razstavi se bo predstavilo 80 razstavljalcev. Med njimi bo tudi izdelovalec spiralnih vzmeti, ki je edini zasebni proizvajalec takih izdelkov v Sloveniji, pa Zupančič Pavle, ki izdeluje stroje za cementne elemente, traktorje minior in kombinirane mizarske stroje. Skratka, obiskovalci, ki se bodo oglasili na razstavi - odprta bo od 1. do 5. septembra - bodo lahko videli vse dosežke trebanjskega malega gospodarstva, kot tudi rečemo obrti.
Obrtniki bodo za to priložnost pripravili tudi družabno srečanje in več športnih tekmovanj.
Ob polletju pet zgubarjev I Rudarjev je manj, težav pa več
_______® _ —o—--———■■	'	'■	IH'—— I \/n|:i/n lli.u.ianlio in ta7l/Q rlalrtvna ra7moro i^rii/P rta rudnik* nP hn HflSPflPl niti?
Težave gospodarstva v prvem polletju se bodo še nadaljevale
povpraševanje na trgu
Manjka deviz, pada
V teh dneh bodo v kočevski občini razpravljali o rezultatih gopsodarjenja v prvi polovici leta, ki niso preveč spodbudni. Celotni prihodek je v primerjavi z lani sicer za 38 odst. večji, ker
občan
vprašuje
edved odgovarja
so
— Slišim in berem, da prebivalci kočevske občine najbolj bolni v republiki.
- Se najbolj bolno pa je zdravstvo* ki ga že več let tare kronični zgubitis.
pa so bolj porasli poslovni stroški (za 42 odst.), je dohodek večji le za 29, čisti dohodek pa za 27 odst. Kar pet OZD je zaključilo poslovanje z izgubo.
Število zaposlenih v gospodarstvu se ni povečalo. Amortizacija po predpisanih stopnjah je večja za 80 odst., za skoraj prav toliko pa se je zmanjšala amortizacija nad predpisano stopnjo. Za skupne potrebe je šlo 24 odst. več, za splošne družbene potrebe pa celo 62 odst. več. Zelo zmanjšujejo dohodek gospodarstva tudi obresti za posojila, za katere je gospodarstvo porabilo 86 odst. dohodka več kot lani. Te obresti so za gospodarstvo veliko breme, saj znašajo v denarju nad polovico (66 odst.) vseh sredstev, ki jih je namenilo gospodarstvo za rasširitev materialne osnove dela.
Sredstva za osebne dohodke so porasla za 27 odst., medtem ko bi lahko celo za 0,24 odst. več, če niti ne upoštevamo izvoznih rezultatov na konvertibilno področje (ta izvoz je večji za .72 odst.). Povprečni osebni dohodek je porasel za 31 odst. in je znašal 12.975 din. Gospodarnost je upadla za 5 odst., donosnost za 3, dohodek na delavca pa je porasel za 30 odst.
Skupne izgube gospodarstva znašajo preko 29 milijonov dinarjev in so nad enkrat večje (za 139 odst.) kot v istem obdobju lani, na srečo pa občutno manjše, kot v prvih treh mesecih letos, ko so znašale celo blizu 49 milijonov dinarjev. Izgubo so imeli: Elektro 1,6 milijona, LIK-Tovarna pohištva 11 milijonov, LIK -Vzdrževanje 1,7 milijona, Govedoreja 7,8 milijonov in Mesarija 7 milijonov dinarjev. J- PRIMC
DROBNE IZ KOČEVJA
Včasih: „Kaj se vtikate?”
POVSOD RAZPRODAJE - Tudi v Kočevju so razprodaje sezonskega blaga Predvsem prve dni je bilo tudi dopoldne več prometa, medtem ko prihajajo zdaj kupci predvsem popoldne. Razprodaje bodo še do 15. septembra,
težko do Časopisov - v
Zdaj pa: „Zakaj nam ne pomagate? " - 2a itasove težave je več krivcev
poletni sezoni se nekateri pritožuje
................
jo, da težko pridejo do časopisov, ker ..so vse trafike zaprte". To sicer ne drži, ker so nekatere le odprte, vendar moraš včasih prepotovati polovico mesta, da dobiš trafiko, ki zaradi dopustov ni zaprta. Seveda pa se tudi lahko zgodi, da si ob branje, če ne veš, kje vse to trafike. Proda-
Ugotovitve občinskega komiteja ZK Kočevje o razmerah v Itasu, ki so pripeljale do ukrepov družbenega varstva, niso za člane kolektiva nič novega. Na te pomanjkljivosti so vedno sami opozarjali na svojih sestankih. Občinski komite ZK in drugi pa so nudili kolektivu premajhno pomoč, da bi te težave odpravili. Tako menijo pri Itasu,
jalci ,pa pravijo, da so tudi om
1C
upravičeni do dopusta, kot so vsi drugi občani
DEL OGRAJf SPET VR1NŽI -Pri cerkvi so.,,neznani storilci" spet podrli del zidane ograje in jo_ z železnimi latami vred vrgli v Rinžo. Močnim ponočnjakom, ki si žele na vse možne načine sprotiti odvečno moč, bi vendar že iahko priskrbeli kakšno delo, škodilo ne bi niti ,.družbeno koristno delo", kot smo po vojni rekli predvojnemu prisilnemu delu.
KOČEVSKE
Občinski komite se ne more mešati v notranje zadeve Itasa, ker bi s tem kršil načela samoupravljanja. Za stanje v Itasu je odgovoren predvsem kolektiv Itasa in za odpravljanje slabosti tudi. Ce katerih zadev v kolektivu sami ne morejo rešiti in so politične narave, potem naj se kolektiv obrne na komite in ta mu bo pomagal. Približno tako je mnenje druge strani.
Nepristranski opazovalci pa ugo tavljajo, da je občinski komite ZK že pred več leti opozarjal na slabosti, ki se dogajajo v Itasu in bodo lahko pripeljale v težak položaj, in da so takrat iz Itasa prihajali odgovori: „Nam gre dobro. Kaj se občin-
ski komite vtika v naše podjevje? ” Zdaj, ko je Itas v težavah, pa isti spet tožijo: „Zakaj občinski komite ne ukrepa? ” Skoraj z istimi besedami so in bodo zavračali kritiko oz. opozorila tudi drugi kolektivi, kjer so se začenjale težave, oz. so kasneje zahtevali pomoč od zunaj.
Kljub takim in drugačnim trditvam pa lahko ugotovimo, da gre gotovo za slabosti oz. celo krivdo na obeh straneh: tako pri kolektivu Itasa kot pri političnih organizacijah in še drugih organih, ki prepogosto delajo in ukrepajo premalo preudarno. Če ne bi bilo tako, potem Itas ne bi bil v težavah; pa tudi danes ne bi postavili v Itasu za ..prisilnega upravitelja” prav tistega človeka, ki je bil tu direktor pied 20 leti, nato pa je bil pred kakimi 15 leti na hitro razrešen vseh dolžnosti in celo izključen iz ZK. Sedanje imenovanje mu je v priznanje in uteho, hkrati je to priznanje, da se politične organizacije in drugi organi tudi radi .motijo” in da je treba v bodoče preudarneje sprejemati ukrepe.
J. PRIMC
Zanimanje za gradnjo ne upada
Obrtniki grade tudi hleve, in to le na nekmetijskih zemljiščih - Več za čisto vodo
Zasebna gradnja v ribniški občini ne pojema. Lani je bilo opravljenih 220 lokacijskih ogledov, letos pa že do 15. julija 180. Gradnja ne upada, ker je tu zasebni standard višji kot drugod, kar velja predvsem za zdomce, suhorobaije in nekatere obrtnike.
Referent za urbanizem pri občinski skupščini Ribnica Milan Laharnar nam je povedal, da se vedno več obrtnikov preusmerja v kmetijsko dejavnost in je zato vedno več prošenj in lokacijskih.ogledov potrebnih za gradnjo, popravilo in razširi-
tev raznih gospodarskih poslopij, predvsem hlevov. Obrtniki in drugi občani si tako zagotavljajo še nov vir dohodka.
V zadnjem letu dni je bilo izdanih 44 lokacij za gradnjo zasebnih hiš v Dolenji vasi na Humču. Do prihodnje pomladi bo odprto za gradnjo zasebnih hiš (88 stanovanjskih enot) območje Gorenje Lepovče pri Ribnici. Lokacije bodo zadoščale za Ribnico in okolico za dobo petih let. Tu bo tudi trgovina, otroško igrišče, manjše športno igrišče in park. V Sodražici je predvidena gradnja zasebnih hiš ob cesti k Sv. Gregorju. Na ostalih območjih bo
V Pletenini uspešni
Kar 9 odstotkov več izdelkov, kot so načrtovali, so proizvedli v delovni enoti sodražke Pletenine v prvem polletju. To pomeni, da je 120-članski kolektiv, ki zaposluje v glavnem ženske, napravil 134.611 izdelkov.
Svoje proizvode, se pravi trenirke, tekaške drese in kopalke, izvažajo v Nemčijo, Švico, Avstrijo, Kuvajt, Saudsko. Arabijo in Libijo. Izvozijo praktično vse in cek) ne narede toliko, kolikor trg zahteva. „Čeprav je tekstilna industrija v težavah, poslujemo mi še zelo dobro. Nekaj težav pa imamo z uvozom reprodukcijskega materiala, ker nam ostaja premalo deviz," nam je povedala Žiža Stojakovič, ki od 24. maja letos vodi ta obrat.
Do konca leta bodo predvidoma proizvedli še toliko izdelkov, kot so jih do polletja. Dobre delovne uspehe dosegajo predvsem zaradi odlične delovne discipline vseh zaposlenih. Razen tega skoraj ne poznajo odpadnega materiala, saj iz manjših odpadkov izdelujejo oblačila (hlače, trenirke) za otroke, ki jih nato prodajajo na domačem trgu Vse to govori, da v tem kolektivu poslujejo stabilizacijsko-
Ob zaključku nam je tovarišica Stojakovičeva povedala, da imajo v obratu toplo malico, da je poskrbljeno za letovanje za poslenih (počitniške domove imajo v Novigradu, Kranjski gori in na Veliki planini), povprečni
dovoljevana gradnja v okviru urbanističnega reda. V Loškem potoku bo ob posameznih vaseh na voljo okoli 140 parcel za zasebne hiše, vendar bodo morali graditelji sami kupovati zemljo od sedanjih lastnikov. Na Velikih Poljanah bo prostora še za okoli 20 vikendov. Itd.
Pohvalno je, da ribniška občina med tistimi v Sloveniji, kjer je možno najhitreje zbrati vso potrebno dokumentacijo za gradnjo, ker že na občini postore marsikaj, kar bi sicer moral graditelj. Tudi gradnjo že vsa leta usmerjajo na zemljišča, ki niso primerna za kmetovanje, in sicer predvsem na skalnat teren. Ugotavljajo tudi, da bo treba ža nekatera območja predvsem kjer zajemajo vodo za vodovode (na primer Loški potok) čimprej zgraditi čistilne naprave. Marsikateri zasebni graditelj namreč kar brez dovoljenja spelje vodo namesto v svojo tri-prekatno greznico v javno kanalizacijo po vaseh, ki pa je bila zgrajena le za meteorne vode, se pravi deževnico. Taka onesnažena voda pa potem prihaja v podzemlje in od tam do zajetij in v vodovode.
JOŽE PRIMC
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Žiža Stojakovič. ..Naš obrat dosega uspehe zaradi dobre delovne discipline vseh zaposlenih pa tudi zaradi dobrega izkoriščanja surovin saj odpadkov skoraj nimamo.”
osebni dohodek znaša preko 9.000 din in še raste. Delovna mesta so vsa zasedena in zdaj ne sprejemajo novih delavcev.
M. OLAVONJ1Č
REŠETO
Velika fluktuacija in težke delovne razmere krive, da rudnik’ ne bo dosegel plana. Okrnjena je tretja izmena, ni rezervnih delov in denarja za južno polje
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so kanižarski rudarji nakopali 49.400 ton premoga, kar je 10.000 ton pod načrtovano proizvodnjo, s čimer so pla.t za to obdobje izpolnili 83-odstot.io. Glavni vzroki za manjšo proizvodnjo so precejšnje in že kar Kronično pomanjkanje jamskih delavcev, velika fluktuacija in težke delovne razmere.
Z veliko fluktuacijo ter velikimi izostanki z dela se kanižarski rudnik ubada že lep čas. V rudniku je zaposlenih 380 ljudi, od tega je 220 jamskih delavcev in ti fluktuirajo; v letošnjem prvem polletju je v rudnik prišlo 87 novih delavcev, odšlo pa 83. „V zadnjem času je odšlo v pokoj precej starejših, dobrih in zanesljivih rudarjev; nekaj kvalificiranih rudarjev se je po osmih ali desetih letih dela pri nas vrnilo
domov v Bosno, saj sedaj ni več razlik v osebnih dohodkih. V jami so težke delovne razmere, poti so daljše, smo na koncu jame,” je našteval težave direktor rudnika inž. Vladimir Breznik. Jasno je, da tudi ob koncu leta kanižarski rudnik ne bo izpolnil načrtovanih 120 tisoč ton premoga. „Morda bomo v zadnjih mesecih izpolnjevali plan, nikakor pa ne bomo mogli nadoknaditi izpada iz prvega polletja,” pravi
direktor, „saj nam bo še naprej primanjkovalo jamskih delavcev.” Avgusta so ukinili tretjo izmeno, tako da sta premog kopali samo dve, okrnjena tretja pa je samo vzdrževala mehanizacijo in transportne poti. Težave imajo tudi z iztrošeno mehanizacijo, za katero ne morejo dobiti potrebnih rezervnih delov.
Zaradi zamude pri odobritvi investicijskih sredstev za odpiranje južnega polja kadunje morajo sedaj, da podaljšujejo življenjsko dobo rudnika, odkovati tiste krpe, ki jih sicer ne bi, saj tako odkopavanje ni rentabilno in so tu delovni učinki precej manjši.
A. BARTELJ
ČRNOMALJSKI DROBU
PREMALO RUDARJEV - Kaitižarskemu rudniku že dal) časa močno primanjkuje jamskih delavcev. Med domačini je za to težko delo premalo zanimanja, domov pa se zadnje čase vračajo tudi delavci iz Bosne, ki so v Kanižarici preživeli tudi po 10 in več let.
Za praznik plakete Črnomlja
Praznik treh črnomaljskih krajevnih skupnosti
TABLA JE PREMALO - Na pročelju hiše.v kateri imajo prostor tudi črnomaljske interesne skupnosti, med drugim piše tudi, da je med temi skupnostmi tudi tista za pospeševanje kmetijstva in gozdarstva-Resnica pa je taka, da je od te skupnosti samo napis, saj skupno®* zaradi odnosa do kmetijstva ni bila nikoli niti ustanovljena, kaj šele da bi zaživela in opravljala svoje delo-
ŽIVAHNA VINICA - V vročih poletnih dneh so dajali Vinici poseb-no živahnost turisti, ki so se utaborili v kampu ob Kolpi. Sobotno neurje in narasla reka sta jih sicer nagnala, toda v nedeljo je bilo v teflj belokranjskem trgu znova živo, s? so imeli člani Združenja samostojnih-, obrtnikov črnomaljske obcu® tradicionalni letni piknik. Da pa J gospodar takšnih srečanj veselje* vemo.	.
TOMBOLA REŠILA ČRN<> \ MALJCE? - Gasilci iz Doblič so v letošnjem poletju enomesečnem raf f mahu pripravili kar dve veselici, 11
sta povrhu vsega zelo dobro usp1
eH
V spomin na partizanski napad na italijansko postojanko in vlak pri Vranovičih 11. avgusta 1941 slavijo črnomaljske krajevne skupnosti svoj praznik,
V sredo so v črnomaljskem kulturnem domu priredili slovesnost s kuturnim programom, na kateri so podelili plakete mesta Črnomelj; dobili so jih: delovna organizacija Belt, folklorna skupina Zeleni Jurij, ZZB NOV Črnomelj in Alojz Latemer. Priznanja mesta Črnomelj pa so dobili: taborniški odred Belih brez
- Črnomelj, črnomaljsko Društvo upokojencev, Vinko Smrekar, Leopold Kolbezen, Slavo Vraničar, Anton Kambič, Marija Weiss, Leopold Bahor, Jože Prhne st. in Branko Joh.
Ob tej priložnosti so krajevne konference SZDL črnomaljskih krajevnih skupnosti podelile priznanja OF, ki so jih dobili: Jože Žabukov-šek, Stane Klepec, Anica Benčič, Sonja Zorc, Paško Bilič, Ludvik Lovšin, Stane Kočevar, Alojz Sko-liber in Maks Pišec.
Da so Dobličam tako pridni, J razumljivo, saj potrebujejo denar v dograditev gasilskega doma v va» Manj razumljivo pa je, zakaj * Črnomaljci letos ostali brez gasili veselice, ki je bila vsako leto avgustu. Ali so na to tradicijo p°z* bili ali pa so gasilci z nedava" tombolo zaslužili toliko, da J1® vesciilca ni potrebna?
— .«
NOV DOM V SLAMNI VASI - V krajevni skupnosti, ki šteje komaj 140 ljudi, so v glavnem s svojim delom in denarjem v rekordnem času zgradili nov večnamenski dom.
IZLET V KAMNIŠKE PLANINE
Novoustanovljeno metliško planinsko društvo bo pripravilo ti člane in ostale zainteresirane v soboto 28. avgusta dvodnevni izlet-Pot bo vodila iz Metlike v Kamnik, na Veliko Planino, Korošico (prenočišče), Planjavo nad Logarsko dolino, Kamniško sedlo, v Kamniško Bistrico ter nazaj v Metliko. Odhod bo z avtobusne postaje ob 5. uri zjutraj, povratek pa v nedeljo v večernih urah. Vodja bo član Planinskega društva, informaci' je pa je moč dobiti pri Zdenki Zepuhar, Mariji Matekovič ali Stanetu Brodariču. Predhodne prijave niso potrebne.
PD Metlika
Dejali so celo več, kot bi morali
Zato pa imajo v Slamni vasi novo večnamensko stavbo - gasilski dom - Kra]?^' samoprispevek bo šel za kanalizacijo, nato je na vrsti telefon — Proslava ob 5Q-letmci*J^
Krajevna skupnost Slamna vas je po številu prebivalcev na predzadnjem mestu v metliški občini, saj v Slamni vasi in na Boldražu živi le 140 prebivalcev; manj jih ima le KS Grabrovec. Pa vendar se v Slamni vasi lahko pohvalijo, da so novi večnamenski gasilski dom postavili v rekordnem času, in to v glavnem s svojim delom in denarjem.
Na proslavi ob 50-letnici gaS^ skega društva in otvoritvi n°vC£, doma so društvu podelili občin^ priznanje Osvobodilne fronte. A-
SPREHOD PO METLlK
ZA SEMENJ SPET OBVOZ -Tudi letos bo glavna ribniška cesta med ribniškim semnjem, ki bo 5. septembra, zaprta za ves promet, in sicer od 8. do 16. ure. Avtobusna postaja bo namesto na trgu spet na križišču pri gozdarskem domu.
ŠE ZADNJI STOLPIČ POLEPŠAN — V ribniški občini so bili že vsi „turni” prevlečeni z bakreno streho, zdaj pa so tako streho dobili še stolpiči na občinski zgradbi, ki jo bodo tudi vso polepšali za semenj oz. proslavo 900-letnice Ribnice. Pravijo, da so bili k temu tako rekoč prisiljeni, saj ustrezne opeke niso nikjer dobili, eternitno bi morali delno plačati celo v devizah, navadno pločevinasto pa bi morali vsaka tri leta prevleči s kislino, kar bi bilo spet že ob naslednji postavitvi odra tako drago, da bi veljalo vre skupaj več kot sedanja bakrena streha.
•„Lani marca smo začeli graditi, sedaj pa smo tik pred proslavo 50-letnice našega gasilskega društva, ko bomo na slovesnosti dom izročili svojemu namenu,” je prejšnji teden dejal predsednik krajevne skupnosti Jože Govednik, ki je bil pri gradnji doma gonilna sila. Ne samo da so krajani v glavnem vsa dela pri gradnji opravili sami, zanj so prispevali tudi denar.,,Izglasovali smo krajevni samoprispevek za dobo petih let; vsak zaposleni krajan in upokojenec prispeva po 1.000 dinaijev na leto, kmet pa po dva tisočaka. Prvo leto samoprispevka je šel denar za asfalt, drugo /a popravilo vaških poti, letos za »gasilski dom, sedaj je na vrsti kanalizacija, potem pa bomo prispevali za napeljavo telefona,” je pripovedoval Govednik. Iz tega samoprispevka je šlo za gradnjo gasilskega doma okoli 110 tisočakov, denar pa so prispevali še požarna skupnost, K/. Metlika, občinska skupščina, TKS, komunala in še kdo. ,,Vsak. odrasli krajan je moral
pri gradnji opraviti 30 delovnih ur in še 15 pri zaključnih delih, vendar jih je precej naredilo veliko več.”
Gasilsko društvo iz Slamne vasi šteje 60 članov, novi dom pa bo služil tudi za potrebe vseh družbenopolitičnih organizacij ter za kulturne in druge prireditve. Na podstrešju pa naj bi si sčasoma mladina uredila svoje prostore.
ZE DOLGO NI BILO slišati ko pohval, kot jih je zadnje čas« račun igralca Janeza HočcvaO., Rifleta, ki je izvedel na graj**
igralca Janeza Hocevnjz^
  ^
dvorišču Fornezzijev kabaret Of> j|j
...... e  m
ski svetnik Švejk. Dvorišče K k polno gledalcev, Riflc pa je bil ^ prepričljiv, da so se od smeha U^ domala valjali po tleh. Zdaj tvo govori, da bi bilo dobro ve:|/ pripraviti kaj takega, pri ZvcZ1^ turnih organizacij pa resnično že razmišljajo, saj podobne pf*r f ve ne stanejo veliko, naprav1' ljudem veselje.	.
KOPALCI, NAMAKAJOČA NA METLIŠKEM KOPAL* V tožijo nad nizko vodo, se poi Ra/
“S’ **<«*	**«■«>	’*-	e-	y3iir
manjkanjem prostora za P1 ,_t>i<" a/misliti bo treba o ppgj
struge reke Kolpe, še posebej ^ ker bo drugo sezono narej^ (j
vrsto let obljubljeni avtokanip^ijt bomo res hoteli narediti to, bo-,
kmalu pljuniti v roke, sicer
prehitela Zemlja s svojim vri
•tet')1
h »
Jože Govednik
metliški tedni’
DOLENJSKI LIST
&leterdna
TOVARNA TRIKOTAŽNIH IZDELKOV LJUBLJANA. ZALOŠKA 14 TELEFON 44*111 — TELET 31-874
POZD šiviljska delavnica, Sevnica
objavlja
šiviljska dela na domu, za več šivilj iz zasavskih •n posavskih občin.
Pogoji:
" izučena kvalificirana poletno prakso
Zainteresirane prosimo, da pošljejo prijave na naslov: P D šiviljska delavnica Marija Vidic Sevnica, Šmarska 10 to v 15 dneh od objave v Dolenjskem listu, u izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili pismeno v 15 dneh po preteku za prijave.
šivilja, ali priučena šivilja
Mercator rožnik n. Aškerčeva 5, TOZD JELKA
Razpisna komisija
idualnega pošlo ^ w l yu I IM
delavca s posebnimi pooblastili
objavlja
po sklepu komisije za delovna razmerja dela in naloge
„ v DE SODRAŽICA
1- VZDRŽEVANJE KONFEKCIJSKIH STROJEV
Pogoji: — elektromehanik — odslužen vojaški rok
Ža objavljena dela velja poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili sprejema: Pletenina, proizvodnja trikotažnih izdelkov, p. o., kadrovska služba, Ljubljana, Zaloška 14, 15 dni od dneva objave.
Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 15 dneh po 'končanem sprejemanju ponudb.
509/34-82
sub. o. Ljubljana, n. sub. o. RIBNICA
—MJiniaijd ta razpis opravljanja del in nalog ndividualnega poslovodnega organa in razpis komercialista —	---------------------L.
razpisuje
v skladu z določili statuta in sklepa delavskega sveta i OZD prosta dela in naloge:
^INDIVIDUALNEGA poslovodnega ORGANA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in pogojev v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki, veljajo še naslednji pogoji:
1. višja izobrazba ekonomske ali pravne smeri in pet let izkušenj pri odgovornih delovnih opravilih v gospodarstvu
2. da je državljan SFRJ in moralno ter politično neoporečen
J) DELAVCA S POSEBNIMI POOBLASTILI - KOMERCIALISTA
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in pogojev v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki, veljajo še naslednji pogoji:
'• najmanj srednja izobrazba ekonomskokomercialne smeri m pet let delovnih izkušenj pri podobnih delovnih °pravilih v gospodarstvu
2. da je državljan SFRJ ter moralno in politično neoporečen
°ela in naloge se razpisujejo za štiri leta. Prijave z dokazili 0 izpolnjevanju pogojev naj kandidat v 15 dneh po objavi izpisa pošlje v ovojnici z oznako „za razpisno komisijo" na naslov:
MERCATOR ROŽNIK n. sub. o. TOZD JELKA Ribnica Šeškova 52.
..KOPITARNA SEVNICA" p. o. SEVNICA
Komisija za delovna razmerja Kopitarna Sevnica °t>javlja prosta dela in naloge:
!■ vodja priprave dela — 1 delavec V Prevzema lec lesa — 1 delavec • kurjač visokotlačnega parnega kotla — 1 delavec
Pogoji:	r
Pod 1:
~~ ing.lesarstva (I. stopnja)
" 3 leta delovnih izkušenj " 3-mesečno poskusno delo
Pod 3:
^ kurjač (tečaj za visokotlačne parne kotle)
^ ^ teto delovnih izkušenj ^ S-mesečno poskusno delo odslužen kadrovski rok
elovno razmerje bo sklenjeno z izbranimi kandidati za določen čas.
'zidu razpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15
Pod 2:
— delovodja lesarske smeri,
— 2 leti delovnih izkušenj
— 3 - mesečno poskusno delo
— odslužen kadrovski rok
^neh po končanem postopku razpisa.
1 andidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v
sevn]^ -P° dnevu objave na naslov ..kopitarna
Ca CA ’. splošno kadrovski oddelek, 68290 SEVNI-
SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIŠKE USMERITVE, p. o., KRŠKO
(ŠOLSKI CENTER KRŠKO)
razpisuje prosta dela in naloge:
1. učitelja strokovnih predmetov elektrostroke — energetika (jaki tok)
2. učitelja matematike
3. učitelja OZ
4. učitelja kemije (za določen čas — do konca prvega semestra).
Vsi učitelji morajo imeti ustrezno visoko izobrazbo. Interesenti naj pošljejo prijavo z dokazili o izobrazbi na naslov:
ŠOLSKI CENTER KRŠKO v štirinajstih dneh po objavi razpisa.
Kandidati bodo obveščeni o odločitvi razpisne komisije v štirinajstih dneh po poteku razpisnega roka.
M metalna
strojegradnja, konstrukcije in montaža, n. sol. o. Maribor TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME, n. sol. o. SENOVO
Komisija za delovna razmerja tozda Tovarna gradbene
opreme Senovo
objavlja
prosta dela in naloge
OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH OPRAVIL I., II. in III. stopnje — 8 oseb
POGOJI:
— KV delavec kovinske stroke, 3, 2 ali 1 leto delovnih izkušenj (za III. stopnjo lahko tudi začetnik)
Izbrani delavci združijo delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.	\
Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: METALNA — tozd Tovarna gradbene opreme, Senovo, Titova cesta 106.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po dnevu objave.
SREDNJA SOLA TEHNIŠKIH USMERITEV NOVO MESTO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
RAZPISUJE prosta dela in naloge:
1. učitelja obrambe in zgščite, prof. OIZ
2. učitelja lesarsko strokovnih predmetov, dipl. ing. lesarstva
3. učitelja praktičnega pouka za elektroniko, ing. elektronike
4. učitelja fizike, prof. fizike
5. dveh učiteljev matematike, prof. matematike ali dipl. ing. katerekoli smeri
6. učitelja strojno strokovnih predmetov, dipl. ing. strojništva
7. učitelja kemije, prof. kemije ali dipl. ing. kemije
8. učitelja STM, prof. STM ali dipl. sociolog
9. dveh učiteljev praktičnega pouka:
a) srednja izobrazba in poklic strugar
b) srednja izobrazba in poklic rezkalec ali orodjar
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: SŠTU Novo mesto, ul. M. Šobar-Nataše. Komisija za delovna razmerja. Razpis velja do zasedbe del in nalog.
DOM POČITKA METLIKA METLIKA, Mestni trg 16
Razpisna komisija sveta doma razpisuje prosta dela in naloge
1
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGA NA
2.	VODJA ODDELKA ZA NEGO IN STREŽBO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati naslednje:
Pod 1:
— višja strokovna izobrazba socialne ali podobne smeri
— najmanj 5 let delovnih izkušenj ha delovnih mestih s posebno odgovornostjo v družbenih službah
— moralna in politična neoporečnost ter organizacijske sposobnosti.
Pod 2:
— višja šola zdravstvene smeri s strokovnim izpitom
— najmanj 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih opravilih
— ustrezne moralno—politične in organizacijske sposobnosti.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako „Za razpisno komisijo". Kandidate bomo • o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Odbor za medsebojna delovna razmerja osnovne šole „Jože Gorjup" V Kostanjevici na Krki
razpisuje
delovno mesto ravnatelja šole (reelekcija)
Po 74. členu Samoupravnega sporazuma o združevanju deta deiavcev je za ravnatelja lahko imenovan delavec, ki opravlja na šoli vzgojno-izobraževal no delo, oziroma sodeluje pri tem delu,.ima pedagoško izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu in je moralno—politično neoporečen.
Kandidati naj dostavijo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih del na naslov: Osnovna šola Jože Gorjup, Kostanjevica na Krki.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem razpisu.
ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63
/
OBJAVLJA
PROSTA DELA IN NALOGE -SERVISER II
Pogoji:
— inženir elektrotehnike
— dve leti delovnih izkušenj v kontroli ali servisu
— vozniški izpit B kategorije
-ORODJAR II
Pogoji:
— KV orodjar
— eno leto delovnih izkušenj v orodjarni
Rok za vložitev prijav je 15 dni po objavi.
Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po sprejemu sklepa.
Poseben pogoj je poskusno delo.
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA NOVO MESTO, Ulica talcev 3/11,
VABI OBČANE K VPISU ZA ŠOLSKOJ-ETO 1982/83 v naslednje izobraževalne oblike
- OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (od 5. - 8. razreoa, šolanje je brezplačno)
- 100-URNE TEČAJE ANGLEŠKEGA, NEMŠKEGA IN FRANCOSKEGA JEZIKA po AV metodi
- VEKŠ MARIBOR (vpis bo 7. in 8. septembra 1982 v prostorih zavoda).
Prijave sprejemamo vsak dan od 7. do 14. ure v tajništvu zavoda. Vse informacije dobite tudi po telefonu 21—319 ali 21-640.
„Delavski svet Emona Dolenjka, TOZD Detajl Črnomelj v skladu z določili statuta
razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa
VODJE TOZD DETAJL ČRNOMELJ
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ustrezne smeri,
— da imajo 5 let ustreznih delovnih izkušenj pri odgovornih poslovodnih delih,
— da imajo ustrezne moralne-politične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del in nalog naj kandidati polijejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Razpisna komisija Emona Dolenjka TOZD Detajl Črnomelj.
------------
DELAVSKI SVET DO BETI METLIKA ODBOR ZA KADRE IN GOSPODARJENJE
objavlja
licitacijo kioska vratarnice,
dne 15. 9. 1982 ob 8. uri na prostoru pred DO Beti v Metliki.
Izklicna cena kioska je 203.011,00 din.
S--------------------------/
Srednja šola pedagoške in tehniško— naravoslovne usmeritve v Novem mestu
razpisuje za nedoločen čas prosto delo in naloge
učitelja zg—STM
Potrebna je visoka izobrazba.
514/34-82
traktorskih prikolic in osovine za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se STANE BULC, Jurčkova pot 73, Ljubljana — Rakovnik.
m
ensK6le
'm
Četrtek, 26. avgusta Aleksander Petek, 27. avgusta Monika Sobota, 28. avgusta - Avguštin Nedelja, 29. avgusta - Sabina Ponedeljek, 30. avgusta - Feliks Torek, 31. avgusta Rajko Sreda, 1. septembra - Egidij Četrtek, 2. septembra — Doroteja
Lunine Mene
26. avgusta ob 10.49 - prvi krajec
■^kiSKI
BREŽICE: 27. in 28. 8. nemški >arvni film Spim s svojim morilcem.
29. in 30. 8. japonski barvni film Bruce Lee superstar. 31. 8. in 1. 9. ameriški barvni film Glasba brez konca.
ČRNOMELJ: 26. in 29. 8. film Crni panter. 27. in 29. 8. nemški film Lažne hčerke lažnega doktorja.
30. 8. jugoslovanski film Lov v kalnem.
KOSTANJEVICA: 28. 8. ameriški film Galaktika. 29. 8. ameriški film Mister milijarder. 1. 9. brazilski film Dona Flor in njena dva moža.
KRŠKO: 28. in 29. 8. film Pobesneli Maks. 1. 9. angleški film McVi-car. 2. 9. ameriški film Drakula.
SEVNICA: 27. 8. jugoslovanski film Tiger. 28. in 29. 8. angleški film Zlati fantje in sladko dekle.
SLUŽBO DOBI
KV KLEPARJA in DVA FANTA za pnučitev v stavbeno-kleparski stroki sprejmem v službo. Stanovanje preskrbljeno. Martin MLAKAR, Stavbeno kleparstvo, Ljubljana, Tacenska 94, tel. (061) 52-027
STANOVANJA
GARSONJERO v Krškem vzamem v najem. Možnost predplačila za eno leto. Naslov v upravi lista (3663/82).
GARSONJERO ali MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu kupim. Plačam v dinaijih ali devizah. Telefon (068) 25-042.
MLAD PAR brez otrok išče enosobno stanovanje ali garsonjero v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (3664/82).
SOBO nujno iščem v Novem mestu za krajši čas. Samski. Naslov v upravi lista (3665/82).
GARSONJF1RO ali SOBO z možnostjo -kuhanja na relaciji Krško -Kostanjevica iščeta učitelj in ekonomistka. Telefon 72-233 po 16. uri.
SAMSKO STANOVANJE v Novem mestu ali bližnji okolici išče mlada profesorica. Plačam dobro, lahko tudi v naprej. Naslov v upravi lista (3666/82).
IARSONJERO ali MANJŠE STANOVANJE v Novem mestu kupim ali vzamem v najem. Ponudbe pod: „HRAST”. i DEKLE IN FANT iščeta sobo s kuhinjo in kopalnico v Novem mestu ali fehžnji okolici. Naslov v upravi lista (3658/82).
Motorna vozila
•RODAM katrco, letnik 1979. Gro-bovšek Vojko, Kristanova 34 Novo mesto, tel. 23-641.
RODAM Golfa letnik 78. Baša Ivan Hruševec 11 a, 68351 Straža.
ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1979, ugodno prodam. Ivan Šiško, Mali slatnik 4, Novo mesto.
TOVORNI AVTOMOBIL, letnik
1975, registriran, 6 ton, za špedicijo, z deli prodam ali zamenjam za osebni avtomobil. Telefon 23-826 (dopoldan vsak delovni dan).
ZASTAVO 101, letnik 1977 (september), prodam. Cena 9 M. Ogled vsak dan popoldne. Zvone, Glušič, Jesenice 11 pri Mokronogu.
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Telefon 24-768.
ŠKODO 105 L, staro tri leta, prodam. Telefon 24-053.
125 P, prva registracija oktobra
1976, prevoženih 68.000 km, malo katamboliran, prodam za 2,5 milijona. Slavko Macedoni, Šmarjeta 11.
JAVO CZ 175 ccm skupaj ali po delih prodam. Andrej Mlakar, Pekel 13, Trebnje.
FORD TAUNUS 15 M, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Martin Rodič, Drama’ 3, Šentjernej.
RENAULT 4, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Anton Dra-ginc, Dobravica 11, Šentjernej.
LADO 1200, letnik 1976, ugodno prodam. Mirko Kambič, Trebnji vrh 1. 68333 Semič.
DVA FIATA 124 po delih prodam. Magolič, Vrh 25, Mokronog.
R 4, letnik 1979, prodam. Klemenčič, Goriška vas 15, Mirna peč. •
ZASTAVO 750, letnik 1973, po ugodni ceni prodam. Rado Gliha, Žužemberk 50.
Ugodno prodam ohranjeno DACIO 1300, letnik 1975. Ogled popoldne. Jože Bartolj, Dol. Straža 122, Straža.
TRAKTOR ŠTORE 402 super, nov,
§rodam. Dobruška vas 4, 68275 kocjan, telefon 85-240.
TRAKTOR IMT (42 KS), nov, prodam. Informacije dobite na telefon 75-748 (v popoldanskem času).
SAMONAKLADALKO za krmo -seno (20 m3) prodam. Bogovič, Bukošek 53, 68250 Brežice.
MLATILNICO Zmaj, Fergusonova jermenica, po ugodni ceni prodam. Jože Kern, Celina 4, Raka.
PRODAM
ZASTAVO 750 lu.\e, letnik 1974, prodam. Franc Jurečič, Groblje 11, Šentjernej.
AUDI 50 LS, letnik 1975, prodam ali zamenjam za 126 E. Milan-kovič, Pot na Gorjance 19, Novo mesto.
VW HROŠČA, odlično ohranjenega, prodam za 9 M. Rangus, telefon (068)	22-745	(popoldne),
21—826 int. 226 (dopoldne).
WARTBURG, letnik 1974, registriran do 5. avgusta 1983, prodam. Perme, Kotarjeva 4, Novo mesto.
ZASTAVO 750 S, letnik 1977, prodam. Mali, Kristanova 30, Novo mesto, telefon 24-535.
ZASTAVO 750 de luxc, letnik 1976, registrirano za celo leto in obnovljeno, ugodno prodam. Feliks Ahlin, Brinje 4, Šentrupert.
KOMBI I URGON Mercedes 2200 D IMV, tri osovine in povišano streho prodam. Telefon (068) 25-916.
AVTO BMW 1602 prodam. Informacije od 15. do 16. ure. Miran Milojkovič, Cesta herojev 54, Novo mesto.
Osebni avto VVARTBURG, star štiri leta, v dobrem stanju, prodam. Stane Pelko, Obrh 1, Dolenjske Toplice.
AVTO P 126, letnik 1977, karam-boliran, prodam. Mršeoa vas 11, Šentjrncj.
ZASTAVO 101 coinfort, letnik 1981, prodam. Telefon 72-717, po 15. uri.
ALFA SUD, letnik 1975, prodam. Brane Uhcrnik, Otočec 48.
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Jože Vovko, Smolenja vas 68, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1972, prodam. Vinko Hrastar, Gotna vas 31, Novo mesto.
GOLFA, starega tri leta, prodam. Telefon 23- 067.
ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1981, prodam. Zobarič, Ragov-ska 9, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do 5 septembra 1983, prodam. Cena ugodna. Ponudbe na telefon 43—712 po 15. uri dalje.
DIANO, letnik 1979, prodam. Domine Avguštin, Straža 163/4, telefon 25-080.
ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Grubar, Bučna vas. Novo mesto, telefon 23-731.
ZASTAVO 101 super, letnik 1978, prodam. Tel. 25-098 (dopoldne).
MOPED 15 SLC prodam. Kličite na tel. (068) 22 -487 od 18. do 20. ure.
SPAČEK, letnik 1972, obnovljen registriran do junija 1983, prodam. Telefon 25-965.
DIANO 6, letnik 1978, registrirano do avgusta 1983, prodam. Telefon (068) 25-042.
ZASTAVO 750 L, letnik 1977, prodam za 6 M. Informacije po 14. uri na tel. 22-827.
Vplačilo za JUGO 45, dobava v prvi pošiljki, odstopim. Telefon 21-942.
SPAČKA, letnik 1973, registriranega do junija 1983, prodam za 2 M. Telefon 21 875 ali Hrovat, Gor. Straža 101.
|{ Kmetijski stroji ji
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
SNOPO VEZALKO BCS prodam. Selak, Luterško selo 13, 68222 Otočec.
TRAKTOR Guetdner (14 KM) z manjšo okvaro prodam. Naslov v upravi lista (3660/82).
PLUG (dvobrazdni Fergussonov) original, angleški, in dvobrazdni plug IMT 755 prodam. Cvelbar, Gorenja va}. Šmarješke Toplice
TRAKTORSKO 1 REZO (180 cm), italijansko, novo, prodam 'za 80.000 din. Tone Resnik, Kržiščc 5, Raka, telefon 75 562.
TRAKTOR TV 19, nov, zamenjam za večjega ali prodam. Naslov v upravi lista (3661/82).
AGREGAT Gorenje (1500 W) prodam. Leopold Papež, Grajska 17, Črnomelj.
ZMRZOVALNO SKRINJO (300-li-trsko) prodam. Rus, Gotna vas 35, Novo mesto, telefon 23-705.
HARMONIKO Melodija (klavirsko, 80-basno) prodam. Informacije dopoldne tel. 22—152, popoldne 24-827 (Boris Šepetave).
HRASTOVE DESKE, debejine 3,5 cm, suhe, prodam. Alojz Kos, Šentjurje 12, Mirna peč.
PRODAM trajne diatonične harmonike, štirivrstne (R. Novak - Kla-genfurt), trivrstne (Fleiss in melodija). Štefka Režek, Goljek 14, Velika Loka.
STREŠNO OKNO (95 x 75), triste-kelno, švedske izdelave, nerabljeno, skuhaj s pločevinasto oblogo ugodno prodam. Jakše, telefon 23-611.
OTROŠKO POSTELJICO in TRAJ-NOŽAREČO PEC prodam. Miloševič, Jerebova 8 b, Novo mesto.
PRODAM dvodelno pomivalno korito, dve klopi, dva bojlerja, plinski štedilnik z jeklenko, 5 m toplega poda, 5 m tapisona, kue-perbuchs, toaletno omarico, cevi (emailirane za trdo gorivo). Irma Kolar, Prvomajska 6, Sevnica.
POCENI PRODAM skoraj novo sedežno garnituro (raztegljiv kavč in dva fotelja), uvožen barvni televizor (ekran 56 cm), sesalec za prah in kompletno kuhinjsko opremo. Hkrati prodajam klasično spalnico in star šivalni stroj Singer .(v omarici). Ogled v četrtek od 17. ure dalje na naslovu SCHMIDT, Mestne njive 7, Novo inesto.
RADIO KASETOFON Loevve opta in HI-FI gramofon Iskra Gerarrd (2 x 50 W) prodam. Telefon 21-466.
JADRALNO DESKO Jugospecial in večji nov ŠOTOR prodam. Informacije dopoldne po telefonu 71-017.
CENEJE kot v trgovini prodam nov 80-litrski bojler in dve trajnožare-či peči. Žagar, Rumanja vas. Straža.
BARVNI TELEVIZOR, nov, prodam. Mrvar, Gor. Straža 130.
PSIČKE, pasme lovski terier, z odličnim rodovnikom, prodam. Informacije na telefon 25-912.
SOBNE ELEMENTE prodam. Banič, Majde Šilc 9, Novo mesto.
MOTORNO ŽAGO in STREŠNO OPEKO prodam. Mirko Uršič, Reber 21, Žužemberk.
KOZOLEC s štirimi okni prodam. Kirar, Dobruška vas, Škocjan.
KORUZO (2 toni) prodam. Dolenja Straža.75, Straža.
PRODAM bakrene žlebove za streho (50 m komplet, kosi po 5 m). Cena po dogovoru. Stanko Musar, Roje 2, Mirna.
LENDAPOR - izolacjja za stene, debeline 8 cm, 50 m2, prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice.
KRAVO s četrtim teletom in traktorske grablje SIP ugodno prodam. Jože Rangus, Goriška vas 7, Škocjan.
DVA JUNCA, stara dve leti in pol, vozna, prodam. Mali Podljuben 2, Novo mesto.
UGODNO PRODAM zelo dobro ohranjeno zibelko in otroško posteljico z jogijem. Otočec 31, telefon 85-100 (popoldne).
SPALNICO poceni prodam. Stane Butalin, Ob Težki vodi 32, Novo mesto.
KRAVO, staro štiri leta, drugič brejo osem mesecev, prodani. Alojz Košir, Dol. Straža 14.
PRODAM čoln Elan, dolžina 420 cm, in Tomos 18, malo rabljen, s komandami, lahko tudi posamezno. Marjan Čučnik, K Roku 73, Novo mesto.
JUNCA, starega dve leti, težkega 430 kg, prodam. Franc Lojk, Zajčni vrh 5, 68000 Novo mesto. OTROŠKO SOBO Aiples z dvema ležiščema poceni prodam. Telefon 22-<550 vsak dan od ponedeljka popoldne.
PARCELO z vso dokumentacijo v okolici Novega mesta prodam. Ob Težki vodi 21, Novo mesto.
ZAZIDLJIVO PARCELO (2550 m2), v bližini Trebnjega (7 km proti Ljubljani) prodam. Informacije po telefonu (068) 25-129.
PARCELO (16 a) ob glavni cesti v Stražnem vrhu, prodam. Vse informacije • dobite v bifeju „Pod Lipo” (Črnomelj).
HIŠO s sadovnjakom v bližini Mal-kovca na Dolenjskem prodam. Naslov v upravi Usta (3655/82).
PARCELO (2 ha - vinograd, sadovnjak, travnik, njiva in gozd) ter staro hišo (voda in elektrika v hiši) skupaj s tremi gospodarskimi poslopji v Piršenbregu pri Brežicah ugodno prodam. Informacije pismeno na naslov AVMAN, Kla-dezna 4, Ljubljana, ali telefon (061) 223-184.	'
Dragi hčerki in sestri DRAGICI PATE iz Dol. Kamene 39 pri
Novem mestu za njen god in 50. rojstni dan še veliko srečnih let želijo njena mama, sestre in brat.
Dragemu, skrbnemu možu, atu in staremu atu LEOPOLDU PAVČKU iz Podgore pri Straži za 70. rojstni dan še veliko srečnih in zdravih let želijo žena Ivanka in sedem otrok z družinami. 13 vnučkov pa mu pošilja 70 poljubčkov. Čestitka velja tudi ženi IVANKI za minuli god.
ZEMLJO za vikend z gozdom v okolici Čateža (Velika Loka) prodam. Naslov v upravi lista (3662/82).
PRODAM 4 ha gozda (mešanega) na lahko dostopnem kraju pri Mokronogu. Naslov v upravi lista (3659/82).
kupim
STAREJŠO HIŠO med Brežicami in Kostanjevico kupim. Davorin Kugler, Trnje 25/F, 68250 Bre-
RAZNO
V VARSTVO vzamem a akoj dva otroka. Naslov v upravi Usta (3657/82).
DELAVNICO ali primeren prostor, ki bi se dal preurediti v prostor, primeren za kovinarsko stroko, iščem. Elektrika 380 V obvezna.-Lokacija Mirna, Šentrupert ali Mokronog. Anton Tratar, Neue Kraeme 28 , 6000 Frankfurt/Ml, telefon 9949 611/282227 (po 17. uri).
Prosim voznika osebnega avtomobila znamke „Škoda" oker barve, ki je prvi pripeljal na kraj nesreče v nedeljo, 22. avgusta 1982, približno ob 22. uri 30 min. malo naprej od Gostilne Tomšič, oziroma od odcepa za Šmaiješke Toplice, in je nato peljal dva fanta za tovornjakom do Rake, da se javi na naslov: Boris Kušer, Majde Sile 16, Novo mesto, ali na telefon (068) 23-561.
LOKAL 4 x 10 m), do sedaj briv-sko-frizerski, oddam v najem. Možnost preureditve za kakšno drugo dejavnost. Je samostojen objekt poleg bencinske črpalke Novo mesto - Bršljin. Jože Novak, Ljubljanska 10 b, Novo mesto.
V VARSTVO vzamem otroke. Ka-jič, Kettejev drevored 49, Novo mesto.
JREKBCl^
ANTON ŽELJKO, Srednje Grčevje 8, Otočec, prepovedujem Alojzu in Pepci ERŠTE iz Sred. Grčevja 21 vsako pašo, košnjo in lastnino po moji parceli v Srednjem Grčcvju. Ce tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjal.
^obvestila!
OO ZSMS RATEŽ prireja 29. avgusta 1982 MLADINSKO VESELICO pri gasilskem domu na Ra-težu. Čaka vas bogat srečelov! Zabaval vas bo ansambel SLAVČEK. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. VABLJENI!
12-, 13-, 14-, 15- in 16-eolske gumi vozove, nove, prodam za konjsko, volovsko ah traktorsko vprego. Delamo tudi vse vrste
TOMBOLA!
Turistično društvo Krško prireja 5. septembra ob 14.30 uri na stadionu „Ma-tije Gubca"
VELIKO TRADICIONALNO TOMBOLO.
Med petnajstimi glavnimi dobitki je traktor URSUS, pet avtomobilov, kosilnica, univerzalni stroj „Hobi", motorna žaga, dvakrat po 100 vreč cementa, televizor, hladilnik, dva ponyja in preko dvestopetdeset manjših, toda vrednih dobitkov.
To bo do sedaj največja tombola v Posavju.
Pridite v Krško, sreča vas čaka!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata in strica
LOJZETA SAŠKA
z Velikega Slatnika 32
ki nas je za vedno zapustil v 50. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter vaščanom, ki so nam ob težkih urah slovesa stali ob strani, izrekli sožalje in pokojnemu podarili vence in cvetje. Hvala župniku za lepo opravljeni obred in govor ob odprtem grobu ter vaškim pevcem za zapeto žalostinko. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči: sestra Rezka z družino in ostalo sorodstvo
Če bi koga solza obudila, tebe, draga mama, ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 63. let starosti za vedno zapustila
JUSTINA BAŠ
iz Gabija 16
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Ostankovi, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, župniku za opravljeni obred, OO KPO in Lisca Krmelj za podatjene vence.
Žalujoči: mož Jože, hčerki Marija in Anica z družino, sinova Jože z družino in Mirko
Ko tvoja mlada leta najlepše so cvetela, te kruta usoda nam je vzela.
Že leto dni je zdaj minilo kar srce tvoje je ugasnilo. Pri nas veselja nič več ni, ko tebe od nikoder ni.
SPOMIN
29. avgusta bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat, stric ter svak
LUDVIK MAJCEN
z Vrha pri Šentrupertu
Dragi Ludvik, ostal boš vedno naš in nepozabljen. Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in prinašate cvetje na njegov grob
Vsi njegovi
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo rnasto USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica m Trebnje.	.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predseo-
nik: Niko Rihar. '	,	1
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni ip odgovorit' urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Prilogah
Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože
Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran 'h Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 12 din. Letn ■ naročnina 480 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških . dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) 'j Oevizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanske banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 22U din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji e zadnji strani 330 din, 1 cm na pryi strani 440 din. Vsak mali oglas d 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge ogl®* velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11.1981 dalje. Na podlagi mriert
sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28-^
1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od premeta proizvode ' TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mest •
52100-603-30624 — Naslov uredništva 68001 Novo mesto, trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606- Naslov uprave Jenkova 1,jj| p 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in m® —	---23-611 — Nenaročen”
oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068)	.	,
rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, f'1"1 prelom DITC tozd Časopis Dolenjski list, oddelek grafične pripr Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZAHVALA
12. avgusta smo se za vselej poslovili od našega dragega očeta, starega očeta
in pradeda
VIKTORJA RUGLJA
z Vrha 36 pri Šentrupertu
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, znancem, delovnim organizacijam za izrečeno sožalje, cvetje, vence in maše. Posebna zahvala velja kirurškemu oddelku bolnišnice v Novem mestu, dr. Leopoldu Moreli in zdravniškemu osebju, ki so mu lajšali ure v hudi bolezni. Iskreno se zahvaljujemo dr. Stanislavi Vilfanovi, dr. Vlasti Novšakovi in sestri Nadi za obiske na domu. Prav lepa hvala sestri Deodati za nego in pomoč. Lepo se zahvaljujemo družini Berkovi, Olgi Rotarjevi iz Brega in Pepci Udovč za nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi pevcem, župnikoma za opravljeni obred, govorniku Maksu Kurentu za izrečene besede ob slovesu in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčere Pepca, Gusti z družino, Breda z možem, sinovi Viktor z družino, Milan z družino, Janez z družino, Darko z družino in Franci ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, žena, stara mama, babica, sestra in teta
OLGA SIMONČIČ
roj. Vidmar iz Bistrice pri Šentrupertu
Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju interpega oddelka novomeške bolnišnice, Zupančičevi z Rakovnika za spodbudne besede v času zdravljenja in vsem, ki so jo obiskovali. Zahvaljujemo se tudi KO ZZB Šentrupert, sosedi Albini Železnikovi za nesebično pomoč in vsem, ki so pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala pevcem iz Bistrice in Mokronoga, godbi iz Trebnjega, praporščakom in pogrebnikom ter tov. Peterlinovi za zelo lep in ganljiv poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož, hčerki Tatjana in Olga, sinova Jože in Ciril z družinami
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je po težki bolezni v 72. letu starosti zapustil naš ljubi mož, očka in brat
JANEZ RODIČ
z Mestnih njiv 10
Iskrena hvala za ves trud v času njegove bolezni na domu in na internem oddelku bolnišnice v Novem mestu. Posebno zahvalo smo dolžni 00 ZB in ZB Mestne njive, govornikom, godbi, Pevcem, stanovalcem bloka 10, garniziji, Eh, Tobaku in vsem sorodnikom. Še enkrat vsem in Za vse iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija s hčerko, sin Ivan z ženo in ostalo sorodstvo
IVAN LUKŠIČ
iz Irče vasi 20
s •
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem ter kolektivoma SGP Pionir in DPB Novo mesto za izrečeno sožalje ter podarjene vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom in sestram pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
Novo mesto, 21. avgusta 1982
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož,, sin, oče, stari oče, brat in stric
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega sina, brata in strica
IGORJA KOSTREVCA -
J® iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo bližnjim sosedom, 00 ZSMS Šentjernej, Rodh^U’ sodelavcem Iskre-tozd Hipot in tozd Upori Šentjernej, Pionirju Novo mesto, 8 ubi in Oktetu Šentjernej, krajevni skupnosti Šentjernej, družbeno-političnim organiza-jam v Iskri in ostalim organizacijam v Šentjerneju, vsem znancem ter prijateljem, ki ste kojnemu ali nam kakorkoli pomagali v njegovih zadnjih dnevih.
Žalujoči: oče, mama, brat in sestri z družinami ter ostalo sorodstvo Šentjernej, Ljubljana, Brežice, Ceiknica, Zagreb, Dednja vas
Težko bo čas ublažil bolečine, ker smo te izgubili, a v srcih si ostal pri ms, saj vsi smo te ljubili
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustil komaj v 57. letu starosti naš ljubi mož, skrbni oče, stari ata
TONE ČIŽMEK
iz Dovškega pri Senovem
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so dragemu pokojniku poklonili toliko lepega cvetja, nam izrazili pismeno in ustno sožalje, pokojnega pa v tako velikem številu spremili do njegovega zadnjega počivališče. Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju interne bolnišnice v Novem mestu in kirurškemu oddelku ter vsem zdravnikom. Prav tako gre zahvala zdravnikom Zdravstvenega doma Senovo za večletno zdravljenje, senovski godbi za ganljive žalostinke, vsem govornikom ter župniku senovske cerkve za opravljeni obred in lepe tolažilne besede.
Žalujoči: žena, sin Vlado, hčerka Ani z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in
stric
FRANC DEBELJAK
iz Škovca 13 pri Tržišču
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala kolektivom Trimo Trebnjte, Lisca Krmelj, MKK Sevnica ter GD Tržišče, DU Tržišče, SZDL Tržišče za spremstvo s praporom, govornikoma za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Justina, otroci Tone, Branko, Justi, Marija z družinami in Darja z možem
Lojzetom ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 50. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat in
stric
ALOJZ BARTELJ
Gor. Karteljevo 23, Mirna peč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna hvala župniku za opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke in govorniku za tople poslovilne besede. Hvala tudi tovarni Iskra, Novoteksu in organizaciji ZB za podarjene vence.
Žalujoči: žena, sinova Lojze in Franci, hčerka Slavka, sestre in bratje z družinami
ZAHVALA
Ob nenadni, boleči in prerani smrti ljubega moža
ivana Škrbca -lipCeta
se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence, nam pa izrazili sožalje. Predvsem naj moja zahvala velja sosedom, ki ste mi v najtežjih trenutkih pomagali, govornikoma Avgustu Molanu in predstavniku kolektiva tovarne pohištva iz Brežic za poslovilne besede, godbi na pihala iz Kapel, praporščakom organizacije ZZ NOV Pišece in Srmolje za spremstvo. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči žena Rezika v imenu sorodstva Blatno, 16. avgusta 1982
ZAHVALA
t	N
V 56. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in stric
✓
JOŽE DAJCMAN
Zapudje 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem in vsem, ki so nam Izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja družini Šegina, podjetjem Belt Črnomelj, Iskri Semič, Novotehni Novo mesto, tov. Bečaju za poslovilne besede ob odprtem grobu, GD Tanča gora, Dragatuš in Zapudje, pevcem iz Dragatuša in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hči Mojca z družino, sinova Zdravko in Danilo z družinama
Prej premalo, nato preveč vode
Hudourniki in Kolpa poškodovali ceste in onemogočili promet — Presenečeni turisti — Neurje je rušilo kozolce, nanosilo pesek in kamenje na ceste in polja
Po Dolenjskem še vedno „gospo-dari” suša, saj je zadnji dež, ki je. padal y soboto, ni pregnal. Oddahnili so se le vinogradniki, ki lahko računajo na obilnejšo letino, žal pa dež ni napolnil rezervoarjev z vodo. Rdeča cisterna novomeških gasilcev je na terenu do pozne noči. Kličejo jo na vse strani, razen na območje Žužemberka in Mirne peči, kjer so za dovoz vode poskrbeli domači gasilci.
S cisterno novomeški gasilci dnevno opravijo po deset voženj, prav tolikokrat gre na pot tudi cisterna komunalnega podjetja. ..Vozili bi tudi ponoči, če bi nas ljudje čakali, saj vsem ne moremo tako hitro ustreči,“ je med vožnjo proti Hrušici pripovedoval gasilec Brane Šeru-
ga. V to vas in druge vasi visoko pod Goijanci vozi vsako leto, vendar se še ni zgodilo, da bi zvozil toliko hektolitrov vode.
Prihod cisterne je bil velik dogodek v vasi. Tokrat je bil na vrsti Povšetov vodnjak sredi vasi. Vodnjak, v katerega se lahko nateče kar 50.000 litrov vode, je bil prazen. Voda iz cevi je komajda dvignila usedlino na dnu in že je bil „rdeči kotel” z vodo prazen.” Štiri tisoč litrov je le prva pomoč za nekaj dni. Radi bi jo še naročil, vemo, da jo tudi drugi potrebujejo," je povedal gospodar Franc, ki se popoldan ukvaija s kmetijstvom, dopoldan pa je delavec v IMV
J. PAVLIN
Neuije, ki je divjalo v nekaterih območjih kočevske občine v noči iz minulega petka na soboto, je povzročilo občutno škodo, ki še ni ocenjena.
Neuije je spodkopalo medrepubliško cesto med Bosljivo loko in Osilnico kar na dveh mestih, zato je bil vso soboto in do nedelje zvečer prekinjen avtobusni promet od Broda na Kolpi do Osilnice. Med Ribje-kom in Osilnico so hudourniki ponekod razrili- cesto in napravili na njej meter globoke jarke, drugod pa so nanjo nanosili peska in skal; cesto so očistili šele buldožerji.
V Ribjeku je voda nekomu odnesla ves gradbeni material, v Kužlju je neuije podrlo kozolec, odnesla ga je narastla Kolpa. Na mnoge njive so hudourniki nanosili pesek. Nekoliko pod Faro na Zavrtki so turisti komaj pobegnili s prikolico in šotori pred Kolpo in hudourniki, ki so od povsod drli v dolino.
Rezerve niso le v industriji
30 ton papirja bi lahko prihranili pri Uradnem listu Slovenije
Lojze Golobič iz SDK Novo mesto je nedavno tega mimogrede izračunal, kako bi lahko v Sloveniji porabili na leto 30 ton papiija manj kot doslej. Kako?
„Ce bi spremenili objavljanje v Uradnem listu Slovenije. V njem zdaj 24 slovenskih občin objavlja svoje odloke in uradne zadeve, vse ostale občine pa imajo to urejeno preko regijskih glasil ali drugače. Ker Uradni list dobivajo vsi, dobivajo tudi eno tretjino gradiva več, ki pa nikogar ne zanima, razen prizadetih. Ugotovil sem, da je- bilo lani od poprečno 2.000 strani Uradnega lista kar 1.300 strani namenjenih odlokom omenjenih 24 občin. Tako se papir kopiči, ne koristi pa večini naročnikov. Ro mojem bi lahko prihranili v Sloveniji 30 ton papirja na leto, če bi vse občine poskrbele za svoje uradne objave drugod, Uradni list pa naj bi vseboval le tiste zakone in predpise, ki zadevajo vse."
Prav ta primer, ki pa je bolj zasebna kot uradna ugotovitev, vendarle kaže, da bi lahko tudi na področju administracije prihranili milijone, če bi se kdo lotil tega področja. Niso rezerve samo v industriji!
R. B.
MOTORIST TAKOJ MRTEV
Bojan Unetič iz Bušeče vasi je v petek zvečer z motornim kolesom pri bencinskem servisu v Drnovem zapeljal kar na magistralno cesto in zavil v levo. Po cesti pa je ravno takrat iz ljubljanske smeri pripeljal z osebnim avtom Ivan Tolakov iz Vršca, sicer zdomec v Avstriji, in zbil motorista s ceste. 22-letni Unetič je bil takoj mrtev. Gmotno škodo so ocenili na 51.000 din.
ROMAN
PODLEGEL
OPEKLINAM
Že v prejšnji številki smo oročali o tragično kon-anem praznovanju rojstnega dne na Trški gori pri Novem mestu, ko sta se hudo opekla Roman in Igor Kovač. Iz ljubljanskega Kliničnega centra so nam v petek zvečer sporočili, daje Roman hudim opeklinam podlegel. Kot smo zapisali, sta otroka zakurila ogenj v peči, nato pa ga pomotoma hotela gasiti s špiritom.
Regionalna cesta Brod na Kolpi-Kočevje je bila na več odsekih polna naplavljenega peska, kamenja in skal. Posebno presenečenje za turiste je bil slap Nežica nad Faro, kije v petek zvečer še curljal, v soboto zjutraj je bruhal vodo že skoraj na cesto, nekaj kasneje pa celo do polovice ceste. Kaj takega ljudje na tem koncu sploh ne pomnijo. Ob cesti Kočevje-Brod na Kolpi so marsikje popustile varnostne mreže, ki zadržujejo kamenje.
V vaseh Poljanske doline se ljudje nič več ne pritožujejo nad sušo. V Livoldu in Dolgi vasi je voda vdrla v kleti in nekateri vaščani so komaj
	
	
	
	F •
	m
TUDI NEŽICA JE PONORELA - Sicer ponižen slap Nežica nad Faro je v soboto zjutraj ponorel. Ob šesti uri je metal vodo do glavne ceste, ob deveti uri pa že celo do polovice ceste in je močno oviral oz. nekaj ur celo onemogočal promet. (Foto: J. Primc)
Čeprav se primer tihotapljenja kave, ki so ga prejšnji teden odkrili novomeški miličniki, še zdaleč ne more postaviti ob bok tistemu, ko je posadka Jatovega letala te dni obsedela v priporu zaradi nekaj ton pretihotapljene kave, je za dolenjske razmere vendarle zanimiv.
Ob novomeški postaji milice je Od prejšnjega tedna parkiran osebni avtomobil s prikolico, na kateri so miličniki v hladilni skrinji našli blizu 70 kg kave, da ne govorimo še o ostalih pretihotapljenih predmetih. Tomislav Mihajlovič iz Paračina je skupaj z Malino Beganovič skušal pripeljati do doma omenjeno količino kave, zraven pa še nekaj viski-
izkopani krompir nosili iz kleti, da ni bil pod vodo.
Vse to so le pomanjkljivi podatki o neurju, saj je odgovorne tovariše težko dobiti, ker so vsi na terenu in si prizadevajo, da bi škodo po neurju čimprej odpravili. To pa ne bo lahko. O tem je priča tale podatek. V ponedeljek je prišel v Kočevje in trkal na občinska vrata mož, ki seje predstavil kot Štimac iz Bosljive loke; prosil je za pomoč zase in za sovaščane, ki ne morejo iz hiš, „ker jih je zalilo in zasipalo, pomoči pa ni od nikoder, saj so v treh dneh po neurju prišli do njih le miličniki.”
TOŽE PRIMC
BETON PADEL NA GLAVO
13. avgusta okoli poldneva je prišlo na gradbišču Marjana Gregorčiča v Mrzlavi vasi do delovne nezgode. Zasebni obrtnik Jože Glogo-vič je tega dne pripeljal gradbeno dvigalo na delovišče. Ko so pričeli z deli, se je med dvigovanjem betona odtrgala nosilna roka in padla Glo-goviču na glavo. Hudo poškodovanega so odpeljali v zagrebško bolnišnico.
MOTORISTA TRČILA MED SEBOJ
Mirko Smole iz Dobrave je 16. avgusta ob 14.45 peljal kolo z mo-toijem iz Brestanice proti Senovem. Tam je iz parkirnega prostora pred trgovino nenadoma pripeljal na cesto Senovnčan Edvard Mirt. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se oba voznika hudo poškodovala in soju odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
jev, 5 kg pralnega praška, nekaj kavbojk, bluz, 9 pulijev, 60 zavitkov britvic itd. Na njegovo nesrečo je naletel na novomeško prometno patruljo, ki je ob pregledu dokumentov ugotovila tudi neskladje med bojda v Kranju nakupljeno hladilno skrinjo (LTH) in kartoni, s katerimi je bila obložena. Ti so kazali napise kranjske Iskre, niške „EI„ itd., zato je miličnik zahteval, naj lastnik skrinjo tudi odpre. Klobčič je bil zatem hitro odmotan.
Ob vsem zaseženem blagu bo zoper Mihajloviča podana še carinska prijava, medtem ko je bilo zaseženo blago oddano carinarnici Ljubljana.
VESELICA NA DVOR11
Za to soboto, 28. avgusta,
Dvora pripravljajo veselico, ki bo 18. ure dalje pri gasilskem dom11 Dvoru. Na veselici bo igral anS j, bel Obzoije, deloval pa bo 1 ^ disco bar. Za veselico so H" ■ pripravili tudi srečelov z nagradil Hkrati si bodo obiskovalci vese lahko ogledali zanimivosti okolice: plavž v nekdanji fu (£, ribogojnico in druge zgodovinske naravne znamenitosti.
| KAREL JONKE]
„7Vr čebele so me danes že pičile, a jim nič ne zamerim, saj sem očistil že dva panja. Včasih me je za vsak panj pičilo okoli 5 čebel," je rekel 73-letni Karel Jonke iz Dola ob Kolpi. ,,Zamerim pa tistim pri Medexu, ker ne prodajajo zaščitnih oblek za čebelarje. Res je, napredovali so na vseh področjih, oblek za nas pa kljub temu nimajo," se je malce razhudil čebelar.
Tudi njegov oče je bil čebelar in stari oče tudi. Niti ne ve, koliko rodov nazaj 'so pri njih čebelarili. Podobno je bilo v ženini rodovini, o čemer priča tudi njihovo domače ime: po domače so rekli pri Medarovih in tudi oni so bili iz Dola.
Karel Jonke je začel čebe-lariti že s šestimi leti. Takrat je pomagal očetu; podajal mu je klešče in drugo orodje, ometal je panje, prenašal ogenj in drugo. Svojega panja čebel takrat še ni imel, pač pa panjič čmrljev, na katerega je bil zelo ponosen. Zdaj čmrljev ne mara; pravi, da kradejo med čebelam.
„Čebelarji si med seboj vedno pomagamo, smo zelo složni," pravi Jonke. Spominja se, kako se je pred leti nekemu Črnomaljcu prevrnil voz s tremi sodi medu, ko jih je peljal na odkup. Takrat mu je Jonke dal sod medu, nekaj pa še drugi čebelarji — seveda vsi brezplačno - da je lahko do roka oddal dogovorjeno količino. Pomni tudi, da so njemu poginile čebele, so mu dali drugi čebelarji po panj ali dva, da si je spet opomogel.
Seveda velja ta složnost tudi do družbe. Ko je Medex
pred leti sklenil s Švico po- 0
godbo za prodajo večje koli-
čine hojevega medu, je tudi 0 Jonke oddal še zadnji sod J medu, ki ga je imel za zlato J0 r ezervo; podobno so storili J
drugi čebelarju Spominja se raznih čebelarskih „strokovnjakov", ki so učili čebelariti. Tako so nekateri pred desetletji predlagali, -naj bi pozimi vozili čebele na pašo na Primorsko. Ko so vprašali Jonkeja, kaj misli o takem čebelarjenju, je dejal, da se bo obneslo, če ne bo burje. Žal pa je bila burja in neki čebelar iz sosednjih Lazov je bil takrat ob vse čebele. Spet drugi strokovnjaki so krmili čebele s sladkorjem takrat, ko je hoja najbolj medila, in potem seveda tujci tega medu niso hoteli kupiti, saj takega lahko sami narede.
„Čebele so me vedno reševale iz težav. Po vojni sem dobil za med marsikaj, celo delavce za delo. Zdaj mi dajejo čebele tudi zdravje. Pri delu z njimi se nadiham dobrega duha, uživam pa tudi med in propolis. V bolnišnici še nisem bil. Nekoč sem imel vnetje sluznice in sem že mislil, da bom moral na operacijo želodca pa ni bilo treba. Tudi revme nimam, ker jo zdrave čebelji piki. Če koga piči čebela, rečem, da mu je ,lubčka’ dala," pravi Jonke in se še spominja napisa, katerega je v mladosti prebral na panju starega čebelarja: „Če znal boš s čebelico lepo ravnati, ni treba se njenega pika nič bati. ”
JOŽE PRIMC
0
I
0
0
I
0
\
0
0
.0
0 0 0 0 '0 0 0
\
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Kaj vino, voda, voda...
Gasilci se trudijo cele dneve — Tudi Povšetovi iz Hrušice so dobili vode le za nekaj dni
Kava v hladilni skrinji
Novomeški miličniki odkrili nenavaden način tihotapljenja kave - Našli še kavbojke, bluze, britvice itd.
KAVO TIHOTAPIL V SKRINJI - Čeprav je ob tonah prejšnji teden zasežene kave plen novomeških miličnikov malenkosten, ni prav nič vsakdanje v hladilni skrinji prevažati kavo, kavbojke, britvice in druge pri nas iskane predmete. (Foto: B. Budja)
Josip Seretin: „Lepše je pri obiralnem stroju, kot pa na prostem obirati hmelj!”
Prej je obiral
hmelj, zdaj pa |
streže stroju
Minili so časi, ko je na desetine parov marljivih rok obiralo po hmeljiščih dišeče kobuljice hmelja. Zdaj je namesto pesmi slišati le enakomerno brnenje traktorja.
Skupina mož po klada na prikolico bogato obloženo vitico hmelja, ki popusti po malo krepkejšem sunku tik izpod mreže. Če le katera noče dol, jo izbeza drugi z nekakšno helebardo n* koncu dolge aluminijaste cevi-Za širino traktorja izpod seka hmeljeve rastline pred njim spet eden izmed delavcev, seveda samo do višine prvih kobuljic.
Tako zložene hmeljeve rast#-ne vpenjajo nato v obiralne str«" je. Ti drdrajo, ko je čas obiranja pri sevniškem Kmetijskem kombinatu nepretrgoma. Človek se utrudi, stroj ne. Preden se skupini zamenjata, bodisi, da ja treba na malico ali je konec izmene, predhodna skupina stroj očisti, namaže.
Med obiskom na Kompolju ja tamkajšnjemu .jugobroofu” p°' leg strojnikov stregla tudi skupina sezoncev. Šele drugi dan to sezono, vendar že ubrano.
Josip |
Seretin, sicer kmet iz Klenovika v hrvatskem Zagorju je takoj ko se je stroj ustavil za menjavo | izmen, vajeno odstranil zaščito l nekakšne slamoreznice, ki seseklja že obrane hmeljeve vitice-Strojnik ji je naostril rezila s kotno brusilko.
Josipu ni žal za nekdanji: hmeljarskimi časi. „Biti si moral zunaj, na dežju ali pekočem soncu, od vida do vida. Človek je moral biti priden, da je nabral od 10 do 15 škafov. Takole p3 se počutimo kot delavci," le dejal 65-let ni Zagorec. Pri obiralnem stroju pomaga že drug0 leto. Temu delu se posvetijo, ker nekako pade med siceršnja kmečka opravila. Doma so pospravljena žita, za koruzo in grozdje pa je še prezgodaj.	.
A. ŽELEZNI*
ZARES NAM JE HUDO
za I
i
CISTERNA UBLAŽILA SUŠO — Pri Povšetovih na Hrušici so žejo pogasili. Kako pa bo drugje? Gasilci se trudijo po cele dneve. (Foto: J. Pavlin)
Sedel sem na gasilski veselici. Veliko jih je stalo, ker niso dobili prostora. Prepozno so pač prišli, lahko pa bi tudi vedeli, da so pri nas veselice dobro obiskane. Poslušal sem pogovor za svojim hrbtom.
„Vrag nas jemlje. Počasi, toda vztrajno," so rekla moška usta.
„Cel kup stvari ni moč dobiti," so se oglasila ženska usta.
„Ne znamo gospodariti, to je!" so bila- pametna druga moška usta.
„Zmeraj huje je. Pred leti si lahko na veselici za sto dinarjev pil celo popoldne. Pa ne sam. Trije so se ga lahko za ta denar pošteno narezali," so bila žalostna za dobrimi starimi časi prva moška usta.
„Grem v trgovino, porabim poi plače, a robo prinesem
•••••••••••
domov v cekarju, da ne rečem v žepu," so se skoraj razjezila druga ženska usta.
..Dandanašnji se nočejo ljudje niti pripogniti, če leži na tleh dinar. Daleč smo prišli. Svojčas smo nabirali za vsak dinarček polže, kosti, staro železo, cunje, papir," so mlela prva ženska usta.
„Mati mi je dala za izlet na Reko pet dinarjev. Današnja mularija ima v žepu več denarja kot vsi učitelji skupaj," so ugotovila prva moška usta.
ga dohodka gre samo vrtec," so razlagala prva moška usta.
„Menitc, da je pri nas kaj ( drugače? “ so vprašala pN3 ženska usta, z mojo in z nje' govo plačo se komaj prebijeva 1 iz meseca v mesec."	1
,.Avtomobilom so navili ce- ( no."	j
,JCava je draga, kot bi j° . pridelovali iz zlata."
„Kar poglejte:	kilogram	I
odojka na tej veselici " * sedemsto dinarjev. Sedem' j sto!"	|
„Vino in kisla voda - 170- ^ Za veselico rabiš najmanj sto
..Znoreli so! Najprej podražijo bencin, kmalu nato kruh, pecivo. Elektrika bo vsak čas poskočila. Vse bo šlo gor. Me pa res zanima, kako bo narod sploh še lahko živel/1 je zaskrbelo druga ženska usta.
„Moj sosed ima dva otroka. Oba v vrtcu. Polovico osebne-
•••••••••••
jurjev.
„Malo vam je to, drag*
moja. Za to vsoto boste
Šli
domov lačni in žejni. Kaj P3 je danes sto jurjev? “
»Naročimo še kilogram-Odličen je."
,JPa še dva litra in min®" 1 ralno. Saj smo na veselici, m*1 i ne? “	,	I
TONI GAŠPERINI •••••••••**
S SREČO DO AVTA TRAKTORJA, CEMENTA...
V nedeljo, 5. septembra, se bo ob pol treh popoldne na Stadionu Matije Gubca v Krškem začela največja tombola, kar jih je bilo doslej v Posavju. Organizator Turistično društvo Krško je pripravil številne dobitke, med glavnimi pa so: traktor Ursus, pet avtomobilov, kosilnica, univerzalni stroj Hobi, motorna žaga, dvakrat po 100 vreč cementa, televizor, hladilnik, dva ponyja itd. Prvo septembrsko nedeljo torej po srečo v Krško!