oglašajte v najstarejšemu SLOVENSKEMU dnevniku V OHIO I .. * «vrsujemo vsakovrstne tiskovine 5!^3^-~-LET0 EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds xxrx. CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY (SREDA). MAY 15, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 96 Kratl^vesti postaja ^^tična država U.ma^u__Th.Ue stranke, ki so se *^''2 obiska v Grčijr, so ^ fizjavili, da % dežela hitro spre-^ ^^•šistično diktaturo, v 'Pted^° '^^'^okratični elemen-lnjjij^^t najokrutnejšega pre- Naslovil posla-h'Sč Portugalce Ijicj ^eraj ob priliki 300-(ii ® božje poti, ki slovi ^^portugalski Lurd", naslo-(et^ . ^'^ugalce poslanico, v Ijljjj ^^^vil nevtralnost Por-Iti ic vojno in svaril Ijji ^^^Prosnemu sovražni-fkev'. napada katoliško fan+|e-vo|aki 'i^torT v_ ' ' Sj T, ®®sic, sin Mr. in Mrs. s, 7°%8ič 881 E. 237 St., odpuščen od mor-®"^esečni službi. Od tjj 19. mesecev onstran jj^telji ga lahko obi-j domu. |k. * * # ! dni io K-, v ^ »1 častno odpuščen službe pri mor-lin ^®^ni Tony Godina, edi-družine Mr. in 19702 Mo-^Tony je služil 22 me- Vst ter je v času, v službo mornari-k nad sto-tisoč inilj II °38kal ' w • luke V Ber- K nidadu, Kanal preko-otoke, itd., ter bitk s sovraž- ^JiOšKO BOLNICO so zadnje dni !^i otroško bolnišnico in rojakinje: Po ■ John Siskovich, 8120 Ciril Zorko ^ Mrs. Krist Pe- \ ^ Carl Ave., mesto [; jjj. pokojnega Matt Kut-V b -^ohn Hrvatin 15620 lu ' ^®sto venca za po-'fJliU Kutcher; Mr. Ig-NorwoodRd., ^Hd 1164 Nor- •> Slovencev "ca. ■So. Dne 2. maja je odpuščen iz oborože-ir P. Alesh, ki je v Great Ho H, Mornarici "^1^' N. Y. — Dne 3. ' Vo< tukaj poročila Ma-\ John Allgaier. V ji Vršila v Narodnem in Stanley Voje, I^etia ta> sta bila častno mornarice in bila N 5ji. ^ sta služila v obo-3 y \ 42 mesecev. Oče b'^Staf' je dobil poro-rfGa kraja, da mu je bf ^^^Ga 1941, druži-\ in dve sestri, po V j> "^^Gb, pa so bile iz-^ prisilno de- ' da ^oniov so se vr- ''Vg'^^^bra lani l\ {ifft. .popolnoma i\^(nin. tukajšnji po- Mihajlovič bo menda podal polno izpoved BELGRAD, 12. maja.—(Zakasnjeno)—Poluradni viri poročajo, da se pričakuje, da bo četniški vodja Draža Mihajlovič pri svoji obravnavi, ki se ima pričeti 20. maja, podal polno izpoved glede vseh svojih aktivnosti in da na ta način utegne uteči smrtni kazni. Po poročilih iz istega vira se pričakuje, da bo Mihajlovič dal državnemu tožilcu imena oseb v Jugoslaviji in v inozemstvu, ki so pomagale četniški organizaciji. Isti viri trde, da ne glede na kazen, ki bo zadela obtoženega četniškega voditelja, se bo sod-nija pri izreku kazni ravnala po tem, kar se smatra najbolj ugodnim za notranje in zunanje interese dežele s političnega stališča. Tujezemski časnikarji bodo imeli dostop k obravnavi Javni tožilec in odvetniki za obrambo do danes še niso imenovani. V tej zvezi se izraža mnenje, da utegne Mihajlovič odkloniti pomoč odvetnikov in nastopati kot svoj lasten zagovornik. Časnikarji iz inozemstva, ki so dospeli semkaj, da prisostvujejo obravnavi, ne morejo govoriti z Mihajlovicem, toda oblasti so obljubile, da bodo imeli vsi časnikarji prost dostop k obravnavi in da bo vsak lahko imel svojega tolmača. Tudi časnikarski fotografi bodo imeli dostop k obravnavi. Odvetniški odbor, bo zaslišal ameriške letalce NEW YORK, 14. maja. — Danes se je tukaj začelo zaslišanje ameriških letalcev, ki so se med vojno spustili na zemljo v Jugoslaviji v ozemlju, katerega je kontroliral Draža Mihajlovič. Zbrana evidenca bo poslana v Jugoslavijo v obrambo obtoženega četniškega vodje. Prva priča je bil bivši marin-ski stotnik Walter R. Mansfield iz New Yorka, ki je rekel, da je tekom bivanja v čgtniškem teritoriju leta 1943 bil priča bojev med četniki in Nemci in da so slednji iz maščevanja požgali mnogo srbskih vasi in postre-lili mnogo civilistov kot talcev. Predsednik p r e i s k o valnega odbora je Arthur Garfield Hays, člani istega pa so tudi bivši new-yorski governer Charles Poletti, bivši pomožni "državni tajnik Adolph Berle Jr., bivši pomožni zvezni pravdnik Porter Chandler in Thomas K. Finletter. Časnikarska člankinja Dorothy Thompson, ki je znana radi svojih strupenih napadov na novo Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo, je častna predsednica preiskovalnega odbora. Ona je rekla, da pri procesu Mihaj-loviča bo "prizadeta ameriška čast." John Gornik umrl nenadoma na konvenciji SDZ v Lorainu; zadela ga je srčna kap % A in našli izropane ^ o 2a Mihaela Kršina. % a Ana Korenčič iz iVllj; On se je izselil iz jj. ® Že pred več kot 30 naj piše na: Post ^^ovekoljub, daruje ® bolnico v Sloveniji Na konvenciji Slovenske dobrodelne zveze, ki se je v ponedeljek otvorila v Lorainu, Ohio, je včeraj nenadoma umrl glavni tajnik omenjene organizacije in obče poznani clevelandski pionir John Gornik. Po govoru, ki ga je imel pred delegacijo pozno popoldne, se je zgrudil, zadet od srčne kapi, in izdihnil v naročju žene in sina Johna ml., ki prisostvujeta konvenciji kot delegata. Pokojni je bil eden izmed ustanoviteljev SDZ. Mnogo let je bil glavni pi'edsednik organizacije, kateri je posvetil vse svoje sile, pozneje pa je bil ponovno izvoljen v urad glavnega tajnika. Ako bi bil živel do jutri, bi bil obhajal svoj 71. rojstni dan. Umrli pionir med cleveland-skimi Slovenci je bil rojen 16. maja 1875 v vasi Globelj pri So-dražici rla Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko kot mla<3, fant pred 47 leti. Leta 1905 |e začel krojaško obrt in trgovino z moško opravo, katero je vodil s pomočjo svojih sinov do svoje smrti. Ko je prišel v Cleveland, je imel v žepu 35 centov. Prvo noč je prebil pod gostoljubno streho "Lauschetove mame," pokojne matere governerja Lauscheta, ki je nudila prvo zavetje stoterim prvim naseljencem iz Slovenije, ko so dospeli v Cleveland. Slovensko dobrodelno zvezo je pomagal organizirati pred 36 leti, ki je v tej dobi zrastla v organizacijo s 15,000 člani. Do leta 1935 je bil glavni predsednik SDZ, od tedaj naprej pa je upravljal posel glavnega tajnika. Pokojni John Gornik se je ve- liko udejstvoval v javnem življenju. Bil je za pričo neštetim našim ljudem, ko so iskali državljanstvo, mnogo let je služil v direktoriju Slovenskega narodnega doma in bil aktiven delavec v kampanjah za vojna posojila v prvi in drugi svetovni vojni. V prvi svetovni vojni je dobil od predsednika Wilsona za svoje delo posebno priznanje. Pri SDZ je bil član društva Slovenec, št. 1, poleg tega pa je pripadal tudi društvu sv. Vida, št. 25 KSKJ; društvu Katoliških borštnarjev, št. 1317; društvu sv. Josipa, HBZ in korporaciji za pozidavo od plinske eksplozije razdejanih domov v naselbini. Poleg žalujoče soproge Joha-ne, doma iz vasi Podgora, fara Prečna pri Novem mestu, zapušča pet sinov in tri hčere; Joha-na, John ml., Ermin, Sofia Marinko, James, Joseph, Marie in Raymond, ki pohaja mornariško akademijo v Annapolisu. Zapušča tudi deset vnukov in vnukinj. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v Grdinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62 Si. v četrtek ob 9. uri dopoldne, pogreb pa se bo vršil v soboto ob 8. uri zjutraj v cerkev sv. Vida in odi tam na pokopališče Calvary. NA OBISKU V Clevelandu se nahajata na obisku pri sorodnikih in prijateljih splošno poznana Mr. in Mrs. Louis Truger, ki sta svo-ječasno bivala v Clevelandu, kjer sta se aktivno udejstvova-la na društvenem in kulturnem polju. Zdaj živita v Idaho City, Idaho. Kličemo jima dobrodošla v naši metropoli! Novi grobovi KATARINA LAH Kot smo včeraj poročali, je umrla Katarina Lah, rojena In-tihar, stara 66 let. Stanovala je na 1127 E. 72 St. Doma je bila iz vasi Žerovnica, fara Grahovo pri Cerknici, odkoder je prišla v Cleveland pred 41 leti. Bila je članica društva Lunder Adamič, št. 28 SNPJ, društva Srca Marije in podružnice št. 25 SŽZ. Soprog Jernej je umrl pred dvemi leti. Tukaj zapušča tri sinove: Charlesa, Franka in Louisa, pet vnukov in v starem ki^ju sestro in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek ob 9. uri zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. * « * JOHN E. DEBEVEC Včeraj smo poročali o avtni nezgodi, ki se je pripetila zgodaj včeraj zjutraj na E. 154 St. in Lake Shore Blvd., in v kateri je zgubil svoje življenje mladenič John E. Debevec, star 20 let. Stanoval je na 1284 E. 168 St. Ubiti mladenič je bil šele pred šestimi meseci častno odpuščen od marinov, pri katerih je služil 28 mesecev na ladji USS Enterprise, ki je bila petkrat bombardirana, a je srečno prišel nazaj. Odlikovan^ je bil s sedmimi bojnimi zvezdami. Rojen je bil v Clevelandu in je bil član društva Lunder Adamič, št. 28 SNPJ, društva Ilirska vila, št. 173 ABZ in društva Modem Črusaders, št. 45 SDZ. Tukaj zapušča žalujočega očeta Johna, doma iz Martinjaka pri Cerknici, mater Mary, rojeno Martinčič, doma iz Otoka pri Cerknici, sestri Marie in Jeanne ter v stari domovini sestro Frances in veliko sorodnikov. Pogreb se bo vršil z vojaškimi častmi v petek ob 8:45 uri zjutraj iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebo-vzete ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. * * * JOSEPH BARBIC Včeraj ob 9:15 zjutraj je preminil v Hawthorne bolnišnici na Canal Rd. Joseph Barbič, star 62 let, ki je bil svoječasno poznan kot godec na harmoniko. Doma je bil iz vasi Hrast je, občina Cerklje, okraj Krško, odkoder je prišel v Ameriko pred 41 leti. Živel je v Pennsylvani-ji, Chicagu, 111., in v Milwaukee, Wis. V Clevelandu zapušča brata splošno poznanega Franka, v Hillcrest, Pa., sina Josepha in hčer Mrs. Ruth Stenger, v Avel-li. Pa., brata Michaela, štiri sestre Mary Simčič v Liberty, Pa., Rose Podboy v Washington, Pa., Anno Arhnavar v Coverdale, Pa., in Frances Jerele v stari domovini. Pogreb se bo vršil v petek ob 10. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Sve-tek, 478 E. 152 St., na. Whitehaven pokopališče. * # # PETER RATKAY Danes zjutraj ob 2:45 uri je umrl na svojem domu Peter Ratkay, samski, stanujoč na 7702 St. Clair Ave. Pogreb oskrbuje A. Grdina in sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. Zakon za obvezno vojaško službo podaljšan do 1. julija Predloga, ki izvzema očete, bila sprejeta komaj šest ur pred potekom starega zakona WASHINGTON, 14. maja. — Predsednik Truman je nocoj podpisal novo postavo, s katero se je obvezna vojaška služba podaljšala do 1. julija. Senatna zbornica je predlogo odobrila komaj šest ur pred potekom obstoječe postave za obvezno vojaščino. Podaljšani zakon vsebuje določbe, ki oproščajo vojaške službe poročene moške in mladeniče do 20. leta starosti, na katerih je vztrajala poslanska zbornica. Predsednik Truman je dal razumeti, da se s temi določbami ne strinja, ampak je navzlic temu podpisal postavo, ker drugače bi se moralo novačenje rekrutov popolnohia ustaviti. Pričakuje se, da bo predsednik jutri podal izjavo, v kateri bo obrazložil svoje ugovore proti spremembam, ki so bile napravljene v postavi in podal priporočila glede postave, katero naj bi kongres sprejel za nadomestilo danes' sprejetega začasnega zakona. Byrnes predlaga, da se konferenca zun. ministrov odgodi do 15. junija Pravi, da bi konferenca morala odkrito priznati, da se je znašla na mrtvi točki 30-LETNICA ZAKONA Danes obhajata 30-letnico zakonskega življenja obče poznana in spoštovana Mr. in Mrs. Erasmus in Frances Gorshe, 1116 E. 72 St. Oba se že vsa leta aktivno udejstvujeta v našemu narodnemu življenju. Mr. Gorshe je tajnik Prosvetnega! kluba SND ter oskrbnik Muzeja Slovenskega narodnega doma, Mrs. Gorshe je pa v glavnem odboru Progresivnih Slovenk. Mesec maj pa je za Mr. Gorsheta še posebno pomemben, saj obhaja v tem mesecu razne obletnice, tako ima koncem meseca svoj rojstni dan, v maju je prišel v Ameriko, v maju se je oženil in v maju je bila zakoncema rojena prva hčerka. K čestitkam njiju hčerk in prijateljev, se pridružujemo tudi mi in slavljencema želimo vse najboljše, da bi v zdravju in zadovoljstvu dočakala tudi zlati jubilej! PARIZ, 14. maja—Ameriški državni tajnik James F. Byrnes je nocoj predlagal, da se konferenca zunanjih ministrov velike četvorice odgodi do 15. junija, med tem pa naj bi skušala izravnati medsebojne razlike, in da naj bi se takoj sklicala mirovna konferenca 21 narodov, ki naj bi se sestala 1. ali 15. julija. Byfnes je podal formalno izjavo, v kateri je rekel, da bi morala konferenca odprto priznati, da obstoje razlike, katerih zunanji ministri ne morejo rešiti in da bi zunanji ministri morali izvršiti svojo obveznost napram zavezniškim narodom z določen jem dneva mirovne konference. Ako se dan ne določi sedaj, je dejal Byrnes, tedaj bi se to moralo storiti na seji, ki se bo vršila 15. junija. Byrnes je tudi apeliral, da zunanji ministri podpišejo revidirane pogoje italijanskega premirja, da se olajša breme Italije. odobriti črto, katero je predlagala Francija kot novo mejo med Italijo in Jugoslavijo. Ta črta gre bolj zapadno kot pa črta, katero sta predlagali Amerika in Anglija, in je bližja meji, katero zagovarja Rusija, vendar pa bi na podlagi francoskega predloga Trst še vedno pripadal Italiji. Nato se je vršila dolga in brezplodna diskusija, tekom katere je Molotov poudaril, da je Rusija glede Italije pristala že na dovolj koncesij in ponovil zahtevo, da konferenca Trst prizna Jugoslaviji. Potem je bila zadeva polože- Britski in francoski zunanja ■ na na polico. ministra sta izrazila svoje so-glašanje z Byrnesovim predlogom, medtem ko je ruska delegacija izjavila, da je treba časa za diskusijo predloga. Molotov vztraja, da mora Trst dobiti Jugoslavija PARIZ, 13. maja. — (Poroča C. I. Sulzberger v "New York Times") — Ameriški državni tajnik Byrnes in britski zunanji minister Bevin sta danes Ako bi konferenca odobrila francoski načrt, bi Jugoslavija dobila južno in južnozapadno Istro z mornariško bazo v Pu-Iju. Molotov ni samo naglasil koncesij, na katere je Rusija že pristala, temveč je iznova ponovil svoje iskrene argumente, da konferenca upošteva dejstvo, da je bila Jugoslavija skozi vso vojno lojalna zaveznica in da torej zasluži posebno upošteva- izjavila, da sta pripravljena nje. DIREKTORSKA SEJ/I. Nocoj ob 7:30 se vrši seja di-rektorija Slov. društvenega doma na Recher Ave, Vsi direktorji so prošeni, da se udeležijo. NA DELU ZA LAČNE LJUDI ŠIROM SVETA IZ BOLNIŠNICE Iz bolnišnice, kjer je Srečno prestal operacijo, se je vrnil na dom Joseph Sray ml., sin Mr. in Mrs. Joseph Sray, 1121 E. 63 St. Zahvaljuje se za obiske, darila in voščilne karte v bolnišnici. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu. Slavka pisarjev v mestni hiši se obeta , Sam Perri, zastopnik lokala št. 100 AFL State, County, Municipal Employees unije je naznanil, da ako se ne bo ugodilo 700 organiziranim pisarniškim delavcem, ki zahtevajo povišanje plač, bodo odšli 1. junija vsi na stavko. Perri je dejal, da se je naveličal večnega odlašanja in zavlačevanja ureditev plač, katere so v nekaterih slučajih tako nizke, da morajo delavci v tej draginji stradati. Bivši new-yorški župan La Guardia se je z vso energijo vrgel na delo kot predsednik UN-RRA e, da se pomaga lačnim ljudstvom širom sveta. Nedavno se je mudil v North Dakoti, kjer je apeliral na ameriške farmarje, da pridelajo čim več pšenice in drugega žita, da bo UNRRA kos svoji ogromni nalogi. Železniška stavka se ima pričeti v soboto Vodje železničarjev niso zadovoljni samo s povišanjem plače, pač pa zahtevajo tudi revizijo 44 točk pravil železničar-stva. Med drugimi zahtevajo, da tovorni vlaki ne smejo vsebovati n%d 70 vagonov ali nad 3,000 čevljev daljave; osebni' vlaki pa da ne smejo imeti več kot 14 vagonov ali 1,200 čevljev dolgi. Vsak vlak naj bi imel najmanj enega inženirja, enega kurjača, enega kondukterja in dva "brakemana." Sodnik Kovachy poslal predsednik cerkvene federacije Okrajni sodnik Julius Kovachy je bil v ponedeljek zvečer ustoličen kot predsednik Cleveland Church Federation. Slav-nosti je prisostvovalo nad 300 zastopnikov raznih protestantskih cerkva v širšem Clevelandu; vršila se je v metodistični cerkvi na E. 30 St. in Euclid Ave. Ob tej priliki je sodnik Kovachy dejal, da bi federacija cerkev morala odločno spregovoriti za rasno enakost in nastopiti odločno proti nasni in verski nestrpnosti. Obsojen v dosmrtno ječo Clinton Pace, star 18 let, 2127 Woodland Ave., je včeraj nastopil dosmrtni zapor v državni jetnišnici, ker je ustrelil izrednega policaja Dempsey Raw-lingsa. Trije okrajni sodniki, ki so zaslišali njegov slučaj, so ga našli krivim umora, toda so priporočili milost. Umor je bil izvršen 24. marca p r i Carter teatru, 2071 E. 9- St. Bender ostane na krmilu republikanske "mašine" Vodja okrajne republikanske organizacije George H. Bender, ki je obenem ohijski kongres-nik "at large", je bil snoči ponovno izvoljen na svoje stare mesto, na katero se je povzpel leta 1938. Poizkus "upornikov", katerim sta se pridružila gover-nerski kandidat Thomas J. Herbert in bivši governer John W. Bricker, ki je sedaj republikanski kandidat za zveznega senatorja, da bi se Benderja postavilo pod kap in na njegovo mesto izvolilo bivšega župana Blythina, se je izjalovil, ko je Blythin zaman apeliral za tajne volitve. Benderjeva zahteva za javne volitve je prodrla in tako je bil ponovno izvoljen s 689 glasovi proti 331. Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! BTRAN 2 ENAKOPRAVNOST 15. maja, 1945 ^ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)_______ For Half Year—(Za pol leta)________ For 3 Months—(Za 3 mesece)__________ -$7.00 . 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year—(Za celo leto)____________ For Half Year—(Za pol leta)__ For 3 Months—(Za 3 mesece)___ ..S8.00 _ 4.50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) _____$9.00 For Half Year—(Za pol leta) ___5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. Mirko G. Kuhel: JUGOSLAVIJO HOČEJO KAZNOVATI (Iz ur^da' Slovenskega ameriškega narodnega sveta) V drugi svetovni vojni je Jugoslavija utrpela ogromne materialne izgube. Škodo, ki so ji povzročili .fašisti in nacisti, je tozadevna komisija ocenila nad devet bilijonov dolarjev. Svoja življenja je položilo na domovinski oltar milijon sedemsto tisoč Jugoslovanov. Vojnih ujetnikov je imela 175,000, interniranih po raznih koncentracijskih taboriščih Nemčije in Italije je bilo 320,000 nesrečnežev. Na prisilno delo je bilo odgnanih v Nemčijo 270,000 ljudi, 530,000 pa je bilo izseljenih iz svoje rojstne grude in naseljenih v tujino. Na ta način je bilo posredno prizadetih nad tri in pol milijona Jugoslovanov—23', vsega prebivalstva. Porušenih je bilo 504,160 poslopij, ali 20'< vseh poslopij Jugoslavije, in 3,300,000 ljudi je ostalo brez strehe. Poleg označenih ugotovljenih podatkov pa je treba še posebej upoštevati velikanske izgube, ki jih je v tej vojni utrpela Julijska krajina—Goriška, Slovensko Primorje, Trst in Istra. Ubitih je bilo 42,800 ljudi, zaprtih in deportiranih v koncentracijska taborišča pa 95,460. Popolnoma uničenih je bilo 19,357 poslopij. Ta del jugoslovanskega ozemlja, ki ga Jugoslavija zahteva od Italije, je prispeval v letih 1944-45 okrog 45,000 vojakov, ki so se borili v jugoslovanski narodno osvobodilni vojski. Med temi je bilo 30,000 Slovencev in Hrvatov ter 15,000 Italijanov. Jugoslovanska narodno osvobodilna vojska je takore-koč sama osvobodila svojo domovino in jo očistila sovražnih tolp, obenem pa tudi osvobodila vso Julijsko krajino izpod fašističnega jarma. Porušila je vse, kar je bilo starega, in ustvarila novo ljudsko oblast. Julijska krajina je odločno pokazala, da hoče postati del Federativne ljudske republike Jugoslavije. Vse te velikanske žrtve narodov Jugoslavije in vse njihove zasluge za zavezniško zmago nad nacifašiz-mom pa so bile pozabljene, čim je Jugoslavija pokazala, da hoče korakati po svoji lastni poti, po novi cesti, ki vodi do pravega miru in srečnejše bodočnosti njenega ljudstva. Sedanji zaključki, sprejeti na konferenci zunanjih ministrov Velike Britanije, Sovjetske zveze, Francije in Amerike, jasno kažejo, da hočejo zapadne velesile Jugoslaviji kratiti pravice, ki naravno pripadajo vsakemu narodu v njegovem prizadevanju za združenje njegovega prebivalstva in njegovih zemlja in katere si je Jugoslavija še bolj utrdila s svojim doprinosom za skupno zavezniško zmago. Sovjetska zveza je edina, ki se je upala javno zavreči fiksno načrte anglo-ameriške kombinacije, potom katerih bi Slovenci zopet bili razdeljeni med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo ter izločeni od jadranske obale. V očeh gospodov Bebebe (Byrnes, Bevin in Bidault), so slovenski Primorci še vedno navadno govedo, za katere lahko barantajo po svoji poljubnosti. V svojem fanatičnem strahu pred Slovani. ki hočejo sami gospodariti v svoji hiši, se opirajo na demagoške argumente, s katerimi se zlasti naš lastni Byrnes upravičeno smeši pred svetovno avdijenco in z njegovo diplomacijo neopravičeno smeši ves ameriški narod. Kaj pravi? Ker je v Trstu več Italijanov nego Slovencev, mora spadati Italiji. Ker pa Trst ne more živeti brez svojega zaledja (ki je stoodstotno slovensko), naj tudi, posredna okolica pripada Italiji. S posredno okolico pa meni vso zapad-no Istro ter Slovensko Primorje in Goriško zapadno od ta-kozvane "Wilsonove črte." Po njegovem mišljenju bi bila prava etnična mpja med Italijo in Jugoslavijo ona, ki bi dajala pol milijona Jugoslovanov Italiji, petdeset tisoč Italijanov pa Jugoslaviji. Gospod Byrnes je obenem izustil besede, ki jasno pričajo, da na tej konferenci ne zastopa drugega nego Italijo samo. "Nobena italijanska vlada ne bo podpisala mirovne pogodbe, če izgubi Trst!" Katera nemška vlada pa bo podpisala pogodbo, ko ne bo Prusije, Šlezije in vzhodne Nemčije? Ko ne bo Porurja in Porenja?- Katera japonska vlada bo podpisala pogodbo, ko bo izgubljena Mandžurija in Koreja in Kurilski otoki in vse otočje v Pacifiku? Mar vprašamo ujetega steklega psa, če bo cvilil, kadar mu pošljemo kroglo v možgane? Mar j" go.'-.pcd Byrrcrj vprrišal: Bo li Jugoslavija pod- pisala mirovno pogodbo z Italijo, če bi zgubila pol milijona ljudstva, ki se hoče na vsak način pridružiti svoji rojstni deželi? In "Wilsonova" črta? To so izdelali "veščaki" potem, ko je Wilson 'uvidel, da sta Angleška in Francija že leta 1915 obljubila Slovensko Primorje, Trst, Istro in severno Dalmacijo Italiji, ako napade Avstrijo in Nemčijo. Wilsonova misel je bila, da pridejo vsi slovenski in hrvatski kraji pod Jugoslavijo. Njegova črta je bila nekak kompromis, da bi bila rešena reputacija ameriškega predsednika. Toda Wilsonovo črto je italijanski premier Orlando zavrgel in zahteval od Francije in Anglije, da svojo judeževo obljubo izpolneta. Danes je zopet Wilsonova črta v ospredju. In kdo pravi, naj bi to bila pravična meja? Gospodje Bebebe in signor de Gasper i. Zatem se je gospod Byrnes zmislil na plebiscit, ki je sicer demokratičen način za razrešitev lokalnih vprašanj, če se vrši pod poštenimi pogoji in razmerami, katerega pa so iztuhtali gospodje Sforza, Salvemini in drugi italijanski patriotje, da Italiji rešijo, kar se rešiti da. Plebiscit naj bi veljal le za teritorij zapadno od Wilsonove črte, kjer je podeželje slovensko in hrvaško, večja mesta pa imajo italijansko večino. Ker se v tem teritoriju nahaja tudi okupacijska cona A, kjer so anglo-ameriške vojaške oblasti odprto sovražne Slovencem in Jugoslaviji, je lahko ugotoviti, pod kakšnimi razmerami bi se plebiscit izvršil. Jugoslavija je že imela bridke izkušnje s plebiscitom na Koroškem, ki so ga "nadzirale" angleške in italijanske čete. Očividno je, da konferenca ne bo dosegla zaželjenega uspeha, dokler se Molotov upira pritisku gospodov Bebebe in neustrašeno zagovarja jugoslovanske interese, ali dokler ne pride do kakega kompromisa pri vprašanjih, ki so vitalnega pomena za Anglijo in Francijo, v zameno za ugodno rešitev italijanske razmejitve. To je vse problematično. Lahko pa računamo na to, da bo na tej konferenci zmagal oni, ki še ni izčrpal vseh adutov. Molotov je pravilno izrazil mišljenje slovanskega sveta, ko je rekel, da je namen gospodov Bebebe Jugoslavijo kaznovati, ne pa presojati njene upravičene zahteve in ji prisoditi, kar Jugoslaviji pripada. Gospod Byrnes pa se trudi na vse načine, da bi se konferenca ne razbila. Kajti če bi se, bi to pomenilo za njega največji poraz v njegovi karieri kot ameriški državni tajnik. Pomenilo bi tudi poraz ameriške zunanje politike, ki je še danes zamotana v neprodirne oblake. Pri tem pa se ne zaveda, da Ameriko čedalje bolj odtujuje tistim narodom Evrope, ki so v tej vojni od Amerike največ pričakovali in največ žrtvovali, ob obračunu pa vidijo, da jih hoče po vsej sili izkoristiti in poštene, a krvave doprinose omalovaževati. Poznana avtoriteta Ely Culbertson je pač povedal resnico, ko je dejal o ameriškem državnem tajniku: State department fiddles, while Byrnes roams! >0000000000000000000000<>000000000000 pisma iz starega kraja ooooooooooooooooooooooooooooooooooo« o 70-letnici Ivana Rostana Mr. Peter Rostan, 449 E. 158 St., je prejel pismo od svoje sestre Angele Kogoj, rojene Rostan iz Mirne na JDolenjskem, ki je med drugim pisala, da ima dve vnukinji, Viko in Pavlo. Vi-^ka'se nahaja v Ljubljani. Sestra tudi piše, da sta njena hči Angela in njen mož Pavel nesrečno umrla v juliju 1942 leta, en teden potem, ko je bila njiju hiša zažgana, ker je bil mož obtožen, da je komunist. Poleg tega je bil pismu priložen tudi izrezek iz ljubljanske-' j ga "Jutra", ki poroča pod I vzglavjem "Dolenjec" o sedem-j desetletnici Ivana Rostana, bra-j ta Pavla. Dotični članek se gla-! si: DOLENJEC Ob sedemdesetletnici I. Rostana Ni menda. Ljubljančana, kj I bi ne vzbudila njegove pozorno-; sti vitka, mladeniška pojava i mož.i, ki sc, sprehaja vsak dan I ob določenem času po ljubljanskih ulicah in najbližji mestni okolici. Krepkih korakov, čile-1 ga in zdravega, vedno vedrega I in nasmejanega lica, zročega sa-: mozavestno pred se in vsakemu I v obraz, z nepogrešljivo viržin-ko med zobmi, skratka pokon-ci-moža — takšnega srečuješ Ivana Rostana, ki stopa danes čez prag faraonov. Mnogo je na duši in telesu zdrayih sedemdesetletnikov, ki jih naši dnevniki javnosti šele i predstavljajo in jo z njimi so-j znanja jo. Ivan Rostan pa je z ; njo ža davno tesno povezan. Tu-! di jK)deželje ga iwzna. Z neu-j Irudljivn delavnostjo na stanov- i i ikcm, gospodarskim in spyrt-l nem poprišču si je ze sam napisal obsežno knjigo svojega plodonosnega življ^ija. Ako pa se ga danes š^J posebno spominjamo s tem kot kronisti le svojo dolžnost, ker želimo opozoriti tudi najširšo javnost na njegovo vsestransko, z lepimi uspehi poplačano življenje. 16. decembra 1872 na Mirni na Dolenjskem rojenemu slav-Ijehcu so rojenice usodile posebno življensko pot. Nič pomembnega nismo mogli iztak-niti iz njegovih mlajših let. Samo to nam je še v spominu, kar je bil nekoč sam o sebi povedal. "Vsekdar, kadar me je hotela usoda pritisniti k tlom, sem se zatekel k tebi, draga vinska trtica, in tvoj čudodelni sok in moja zvesta prijateljica viržinka sta mi dala vselej novih moči in pobude, da sem s? zopet pognal kvišku." . Dolenjska z vabljivimi vinogradi in zidanicami, valovitimi griči in zasanjanimi polji, pa s šegavo govorico hudomušnih rojakov mu je tako globoko pre-žarila srce, da se je — kadarkoli mu je dopuščal čas — z največjo radostjo in otroško ljubeznijo zatekal v njeno naročje. Iz nje je či'])al nebroj pobud. Poklic si je Rostan izbral v finančni računski stmki, v katero je prestopil po dveletnem uči-tel.jevanju. • V novem službenem okolju je bil žo zrel mož jasnega pogleda v bodočnost in s krepko pretehtanimi imčrti, ki jih je v svojem organizatornem razmahu ves čas tako srečna uveljavljal. Da se jo z vso ži-lavootjo iii v pi'vi vrsti oklenil stanovske organizacije, je razumljivo. Saj je med vsemi drugimi najbolj živo čutil potrebo osamosvojitve "Društva državnih računskih uradnikov" ki je bilo kakor ostale sorodne organizacije do leta 1906, le nekakšna podružnica dunajske centrale. Splošno zaupanje stanovskih tovkrišev mu je v tem združenju poklanjalo najbolj vidna mesta. Leta 1923 je bil izvoljen za predsednika, ponovno pa je najvestneje vodil tudi tajniške posle, da ne omenimo njegovega odličnega sodelovanja pri takratni "Osrednji zvezi", ki je v veliki meri oplodilo njeno prizadevanje za skupne interese drž. nameščencev in upokojencev. Kjerkoli se je pojavil Rostan v tistih razgibanih časih kot zaščitnik stanovskih interesov drž. nameščencev, povsod in ob' vsaki priliki je pokazal resnega predlagalca in stvarnega premišljevanja debaterja. Vselej je bil Rostan velikega formata dognanih izkustev. — Nič manj ko stanovska so mu bila pri srcu gospodarska vprašanja. Do leta 1901 je bila miselnost slovenskega uredništva na bivšem Kranjskem več ali manj še vedno navezana na migljaje in vodstvo raznih dunajskih osrednjih organizacij. Tega leta pa se ]e dokončno otreslo vseh vnanjih vplivov. Proslava 25-letnega obstoja Hranilnega in posojilnega konzorcija" je odjeknila tako, da je iz nje proniknila ideologija uradniške skupnosti in solidarnosti, ki sta uradniškeinu pokretu pod Ros-tanovim vodstvom utrli pot v novo življenje. 21. marca 1932 je praznoval Ivan Rostan 30-letnico plodonosnega delovanja tega koristnega zavoda, ki mu je današnji slavljenec 10. oktobra 1931 z velikopoteznim načrtom omogočil otvoritev lastnega doma v Gajevi ulici. Po Rostanovi zamisli naj bi sprejela ta stavba, ki predstavlja najlepši spomenik Rostanove-mu delu, pod svoj krov poleg imenovane gospodarske zadruge tudi nabavljalno zadrugo drž nameščencev, konvikt dijakov — pripadnikov uradniških družin in uradniško menzo s čitalnico. Zaradi desinteresiranosti takratne "Zveze nabavijalhih zadrug", ki ja bila naprošena, da akcijo financira in sprejme zgradbo v svojo last, se prvotni načrt ni mogel docela izvesti. Vsekakor pa je "Hranilni hi posojilni konzorcij" s stavbo nepričakovano mnogo pridobil. Smelo lahko trdimo, da sta njegov razvoj in {X)jačano delovanje v prvi vrsti zasluga bivšs-ga njegovega ravnatelja in sedanjega častnega predsednika Ivana Rostana, ki je z izdatnim pr-.cpevkom pomagal ustanoviti zr.ani sklad za dajanje podpor vdcrvam in sirotam drž. nameščencev in ki je od njega prevzel svoj naziv (Rostanov sklad). V letih 1906 do 1911 je postalo pereče vprašanje zadruge za zgradbo uradniških stanovanj po vzorcu, ki si ga je bil zamislil rajni dr. Krek za delavske hišice. Pod Rostanovo egido je bilo leta 1908 osnovano "Uradniško stavbeno društvo", ki se je 1. 1910 prekrstilo v "Občekoristno zadrugo za stavbe in stanovanje" ter zgradilo v Ljubljani prvo uradniško hišo. Kriza "Prvega ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva" je našla v Rostanu rešitelja. Po trikratni brezuspešni volitvi je sprejel slednjič predsedniško mesto on, ki se mu je posrečilo oteti društva kon-kurza. Rostan je s premišljeno likvidacijo zadruge dosegel, da ni utrpel noben član izgube. — Kamorkoli so nezdrave razmere pozvale Ivana Rostana, vsepovsod se je zavedal, da zahteva ppložaj uradniškega razreda velikih dejanj. Že zgodaj je spoznal nujno potrebo najširše koncentracije vseh stanov-j skill in gospodarskih edinic | diž. nameščencev. In uvidel jc, j da ee morajo individualna stremljenja ujedinjenih celic podvreči eni sami mogočni volji, ki vse svoje člane enotno usmerja in jih, vzbujajoč v njih stanovsko disciplino in energijo, vzgaja ter usposablja za pravo stanovsko kulturo. Omenili smo že, da se je Ivan Rostan uveljavljal tudi na kulturnem poprišču. Že v mlajših letih je spretno vodil pero; nastopal je pri raznih prilikah kot prigodni pesnik, pevec, igralec, predavatelj in deklamator. Njegovi gospodarski članki v "Našem Glasu", "Poštnem glasniku" in v drugih listih so vedno vzbudili zasluženo pozornost. Oglašal se je tudi v beograjskih listih. Ni se čuditi, da je — priklenjen na lepo slovensko zemljo, prevzel 11. marca 1922 pred-sedništvo društva "Krka", ki je imelo med drugim namen, "pod-vzeti vse, kar utegne kakorkoli služiti kulturni in gospodarski povzdigi Dolenjske, oziroma celotne (bivše) Dravske banovine". Pod geslom "Spoznavaj Dolenjsko", je prirejalo to druš tvo, čigar predsednik in prvi ustanovni član je bil Rostan družabne sestanke z raznimi predavanji, na katerih so nastopali naši najbolj priznani umetniki. Vsem so še v dobrem spominu predvajanje Jakčevega filma "Dolenjska v filmu". Suk-Ijetov, Jarčev, Zorčev, Jakšev in Rostanov večer, ki so nudili občinstvu poleg poučnega dela tudi mnogo razvedrila. Zlasti pa*sta sijajno uspela društvena izleta v Dolino gradov pri No vem mestu (3. VII. 1933) in v kraljestvo Trdinovih bajk na Gorjance. Prav gotovo dolenjska metropola še ni zbrala v svoji sred. toliko ljudi, kolikor se jih jc zgrnilo vanjo 9. X. 1933 ob odkritju spominske plošče Milanu Puglju na njegovi rojstni hiši. "Krka" se je z odkritjem spominskega reliefa oddolžila spominu novomeškega umetni-ka-trpina na najčastnejši spomin in je s to slavnostjo krepko učvrstila važnost in pomen svojega obstoja za slovenske kulturo. Da je bil duša prire iitve predsednik Ivan Aostan ki je imel pri odkritju reliefa slavnostni govor, je odveč poudariti. Visoko poslanstvo tega kulturnega društva se zrcali tudi v dejstvu, da je izvolilo za Dolenjsko najbolj zaslužne može, kakršni so bili skladatelj Ignacij Hladnik, profesor Ferdc Seidl in dvorni svetnik Franc Šuklje, ki jih danes že vse krile domača zemlja, za častne člane. Rostan je velik ljubitelj glasbe. V mlajših letih je bij odličen pevec, ki tudi ni odrekel kadar je bilo treba seči v žep Odtod častno predsedništvo, k mu ga je poklonilo šentjakobsko pevsko društvo v Ljubljani. Dober človek ljubi naravo in vse, kar je v njej. Tak je tudi Rostan kot predsednik kinološkega kluba ob strani svojega najzvestejšega tovariša boksarja Čike. Rjavček koksar samo po pasmi, drugače pa dobrohoten, ljubeznjiv in miroljuben kakor njegov gospodar. široko smo se razpisali o našem slavljencu, a še dolgo nismo povedali vsega, kar bi želeli. Kot državni uradnik je Rostan ves čas do svoje upokojitve v letu 1929 odlično izvrševal svoje poklicne dolžnosti. Ustrežljiv in ljubezniv stanovski tovariš nI mogel biti tudi kot predstojnik drugačen. Od vseh je bil visoko spoštovan. Izvenuradno udej-stvovanje ni nikoli hromilo njegove vestnosti v službi. Vedno pa je hodil ravno pot in pokonci, tilnika ni klonil pred nikomur. Tak je kot višji finančni računski svetnik stopil v zasluženi pokoj, tak je tudi danes, ko praznuje sedemdesetletnico svojega razgibanega in bogatega življenja. Številnim slavljenčevim prijateljem in znancem, ki mu k sedemdesetletnici najiskrcneje čestitajo, bo v največje zadoščenje, ako bo Ivan Rostan šs mnogo let z viržinkb v ustih, vedrega lica in smejočih se oci, pa krepak in zdrav koraci P® ljubljanskih ulicah ali P" čaši i'ujne kapljice oživljal sp" mine na tako lepo, sončno P^ teklost. Predvsem pa želimOi ^ bi njegovi mladeniški sei idenide- setletnici sledil praznik e ^ t % krepkega završsnega decenija. In tedaj na osmega svidenj«; _-aš UREDNIKOVA pošta WJI % Podružnica štev. 14 SŽZ se zahvaljuje bolje Euclid, O. — Cezdalje mi gre. Je res, da se niora vek vsemu privaditi. se bom tudi jaz počasi Da ne bo kakšne zamere, dolžnost veže, da se moram hvaliti kot podpredsednica družnice štev. 14 SžZ. aprila smo priredile garjevo veselo igro življenja". Tem potom se moram Hčr Hi H)i la 'S( tVi( % vrsti zahvaliti nasim Šte- igralcem, posebno še ru, ki je igro režiral in ^ še igral. Nadaljna Andy Ogrinu, ki je no igral .svojo vlogo. gre zahvala Mary Gregoi^' tera se je največ se je igra vprizorila. Na ® zahvaljujem Franku Zig ki je povzročil dosti zabave ^ činstvu in svojo vlogo odigral. John Ludvig je jjj, zval dosti smeha s svoj čem. Jim Nadalje gre zahvala^ % 'vi % »k «va k- članicam, kot Rozi Ule ka Tertnik, ki so tudi doD ]ivala v tudi dobro^ vršile svoje vloge. Zahvala tudi tistim, ki so odru, kot John Korošec, rad Floss, George Nago« Gusti Zupančič. Zahvala gre tudi MaiT ve^ek, kot arhivarki de, ki je pa vso plačo in dala nazaj v podruz"^ gajno.. Hvala, Mary! ^ gre tudi Francki šepetalki. Ravnotako la naš'm kuharicam, ki ^j. tako dobro postregle z o mi jedili. Prav lepa vsem tistim, ki ste dela i ro in nam'stregli z pijačo, kot Romeo in Mrs. Stanovnik, Mr- ' Medved. jj c«' Zahvaliti se moram gt« njenemu občinstvu, ka e nas obiskali ob tej pri^i ' ^ gjjio vam zelo hvaležne. Do ^ gf se vas zapomnile v ^ pf cih, tako da ob sličn' ie SJ k 'Si Ho nostih vam bomo povri^' le v slogi je moč. Tako mishm, da je izrečena zahvala na g|e' in da nisem nobenega ^ dala. ^ \ef Torej še enkrat št' podru^D!^ :%č nil % h h, h 'i i \ 1' hvala v imenu ' ' " ^ . pfipor", 14 SŽZ vsem skupaj- " vjooj®' 3 se še za nadaljn<3 iSt. S sestrskim pozdrav"®"' gVB' Antonija podpredeed«'' iča- iteK' PRVI JUGOSLO V AMERIKI! gpi, ki so se naselili v "! A Ivei- Kdo so bili prvi ki so se naselili v -^"^„^011 ne veste, čitajte Nations," knjigo, ki jf guicf' še literarno delo ško-slovenskega poz^f jjOi' spoštovanega pisatelji Adamiča. Za vsakega ali tu rojenega Slovc^'^^ jg goslovana je zelo ^ V uredništvu Enakop^"^ lahko nabavite. ca :k' Vsak en dolar I Slovenci bi morali na tretjino določene gg ^ ško bolnico v Slove®'^ gc i bo zavedal vsak ^1°^ gO^. lOl** Slovenka z pokolom ^ dolarja, pa se bo stv®',^j,a čila! Tudi pravnosti" noski. urad*» so spre) iefl" iio dO'. »aja, 194» ENAKOPRAVNOST STRAN 3 budhin demant GUSTAV LE ROUGE %vili razjezil ko-mogel skrivati slabega razpoloženja, smo na vas in sedaj je jhWpokm. se je smehljajoč to pa, moj dragi Lio-? dejala z očarujočim na-nam ni razkrilo vaših tov. nobenega razloga, Jih skrival, je odvrnil mla-i glasno, da so ga mestu hitim pro-" ^^^kerju na pomoč. Ju-® 2e ha potu v Mehiko. '^Java je popolnoma spre-tonenje klubovih članov, % 'h jezni zaradi ' se ne udeleži dirke. *"iel junaško, moj mladi ^ ' Je zaklieal komandant, u ^ je možak, je dejal Ken-rj. pravi Yankee. tn ^^^^^tku je prinesel na velikem iii,. ^ tovor kozarcev in ča-stekleiiico kalifqrnijske- je ____ je bil sprejet z navdu- 'i tem 1 • tvjj, KO je natakar napol- Misterija, ka- 5^^ 3-Sanja so imela gotovo i: ^^naen, vprašala Lione- »Ijiv, zdravje Lionela ■ je predlagal Sullivan. Ali ^islite vzeti s seboj nSt vaeii s ®vilno ekspedicijo sam. ste, Brady! Hitite h naproti! %el * . Je dvignil svojo čašo ■^asitehnil: na zdravje "a i *' često mati po- 'si uspeha. ^^'^Vzoči so trčili z yacht-^ JG postal heroj dne- ob 1, bila zadnja tr-I j,„, moža, ki ga je CljuM: la in tako silno ^ j® izpila dragoceno % ' ^ trenutku, ko je po- Hi kozarec na mizo, % obvladati nervoz- iev 1 ^ zadela je ob Bra-i, K0»- •' je razletel % s trenutek je njeno prebledelo, toda ^ 0}.,, ^*tem času se je nasi-\^Waia. ' ® Sv Brady, je de- - najmilejšim gla- V CENTRAL akmory 16. maja se v Cen-' vrši rokoborba feilly ^ Sextonom in Whip-^ tsonom. Ob tej pri-Sti ° ^%8,govalcu dalo z ' pas, vreden $10,- Jasno odločeno, kdo ^alec, je za ta slučaj C , J t'okoborb določil r ''ok pravila. Ker L %hL^^°rba odločilna som. Razbila sem vašo čašo, da vam to prinese srečo. Niti Lionel, niti prisotni niso polagali važnosti na ta dogodek in nekaj trenutkov pozneje se je mladi yachtman poslovil od klubovih članov. Drugo poglavje Plazeče se sence Lionel Brady je uporabil ostali del dneva za priprave na svoje odpotovanje. Imel je nakupiti razne stvari, bil je pri svojem bankirju, in neobhodno potrebni obiski so mu vzeli ves njegov čas. Ura je bila že osem, ko je stopil iz avtomobila pred vrati ljubke vile, ki si jo je bil dal zgraditi pred neRaj leti ne daleč od rtiča Black Pointa. Ne da bi bil v resnici utrujen, se je počutil mladi mož razdraženega, nervoznega; polastil se ga je bil nerazumljiv nemir. Večerjal je brez velikega teka: skodelico čaja in par sand-wichev s kaviarom. Nato je od-hitel v svoj studio. Tako je imenoval veliko sobo, ki si jo je bil uredil in okrasil po svojem okusu in kjer je posebno rad bival. Od svojih križarenj po vseh svetovnih morjih in predvsem po Daljnem Vztoku je bil prinesel dragocene ' zbirke iz brona, porcelana in slik, ki so delale iz njegovega studia pravi muzej. Bila je to prostrana štirikotna soba resnega sloga; aijena oprava in celo monumentalni kamin s o bili iz ebenovine, z vložkami iz biserne matice in opalov. Galerija z izrezljano ograjo, ki so jo podpirali stebri, je bila ob stenah sobane, ki je v svoji celoti spominjala na hin-duftanske palače in na gotova razkošna holandska stanovanja koncem XVI. stoletja. V enem kotu je stal bronast kip^ enega bogov indijske svete trojice trimurti, Višnu, božanstvo, mnogobi'ojnih utelešenj, ki moli svojih šest rok trpečt,mu človeštvu nasproti. Na drugem koncu sta stali Kali, krvava boginja Thugov zadavijalceV, hi Ganesa, dobra boginja s slonjo glavo. Lionel je ljubil to eksotično okolje, misteriozno in resno, ki si ga je bil znal ustvariti in ki je odbijalo banalne misli. Bilo je skoraj hladno oni večer. To se zgodi često v San Franciscu, kjer so skoki temperature pogosti. V ognjišču mo-humentainega kamina, ki je bilo obdano s težko ograjo iz kovanega železa, je bil Tolliam, zvesti indijski služabnik Lionela Bradyja, prižgal velik ogenj 3 poleni aloe. Mladi mož je sedel v širok naslonjač iz kordovskega usnja in raztreseno zrl žar v ognjišču, kjer so zublji slikali tisoče bujnih slik. Nenadoma se^je stresel. Za trenutek se mu je zdelo, PART# za cene vstopni-° višje za ta večer, ® in sicer rezervira-po $3 in $2.40. — 3^6 '^Pnina pa je $1.80. L "i, J Predprodaji so pri 1%^ ^Uclid Ave., ob pri-običajno pri vra- iL ELECTION IN MEXICO , . . Mexican peasant stands beside the poster of Miguel Alcnian at Mazat-tan. Alenian is making the most vigorous campaign in Mexican history for the election. da vidi na dnu žerjavice ironični lepi obraz Histerije. — Ta ženska me bo torej povsod zasledovala, je zamrmral slabe volje. Naravnost mora! Malo je manjkalo, da ji nisem v klubu pravkar povedal par neprijetnih resnic. Saj bi morala vedeti, da je ne ljubim, da je ne bom nikoli ljubil, da mi je prav posebno antipatična. Po kratkem molku je dodal: — Kar se tiče sovraštva te ženske, se ga prav nič ne bojim, čeprav je morda nevarno . . . In z omalovaževalnim gibom je otresel pepel svoje cigarete. — Ne vem, kakšni so Miste-rijini načrti, je premišljeval, to-do s čudno vztrajnostjo je zahtevala pojasnil o kraju, kjer je Parker ujet. če bi ne bil previden, bi vedela ravno toliko kot jaz; toda k sreči ona ne ve stopinje dolžine. Kako divja bi bila, če bi vedela, da je meni ta stopinja znana in da tako lahko s točnostjo določim mesto, kjer se nahajajo razvaline svetišča! Povedati moramo, da so čisto slučajne okolnosti privedle Lionela Bradyja do skrajne previdnosti. Ko je bil namreč potegnil Parkerjevo pisanje iz din je, je pač na njem stala tudi zabeležena dolžina 75 stop.; toda kri, s katero so bile pisane te črlie, je bila tako posušena, da se je komaj držala sirove tkanine. Tu mu je prišlo na misel, da zaupa članom kluba samo polovico svoje skrivnosti. S konico noža je ^pisavo lahno oddrgnil in besede "dolžina 75 stop." so izginile z listine, ne da bi pustile sledu. Prej pa je na velikem zemljevidu natančno zarisal točko. Sedaj je bil zadovoljen z na- gonom nezaupanja, ki ga je bil privedel do tega dejanju. Lionel je potegnil iz svoje listnice pisanje profesorja Parker ja; mislil ni več na Histerijo in se je predal svojemu sa-njarenju. Zaprl je oči in si predstavljal velika svetišča z ogromnimi rdeče barvanimi maliki divjih oči. Mogočno stebrovje svetišč je bi-, lo pokrito s čudno pisavo, na širokih terasah je rastlo zelenje, j Z bakljo v roki je stopal na-jvzdol po stopnicah v grobnice, se izgubljal v podzemskih labirintih in končno odkril profesorja Parkerja, ki je bil že sama kost in koža in umiral lakote na kupu zlata in dragih kamnov. Toda zdelo se mu je, da ču-je korake svečenikov, ki so bili odkrili njegovo prisotnost. (Dalje prihodnjič) Mestne novice šolski superintendent dobil povišano plačo Clevelandski šolski odbor je na svoji seji v ponedeljek povišal plačo nadzornika Charles H. Lake za $1,500 na leto, tako da bo v prihodnjem letu prejel $14,000 plače. Obenem se ga je izvolilo v ta urad še za eno leto in novi termin nastopi 1. avgusta. Na isti seji je odbor tudi zavrnil ponudbe za popravila in preureditve raznih javnih šol, ker so proračuni gradbenih kontraktorjev znašali pri-bhžno po 25 odstotkov več, kot je pa bilo predvideno pred ča- som v originalnih ocenah. Odobrilo se je tudi plačo za nadomestne učiteljice, da dobivajo v bodoče za vse razrede po $9.50 na dan. Do sedaj so dobivale po $7 in 7.50 na dan. ma iz Juršče št. 59, pošta Kne-žak, okraj Reka na Notranjskem. če sam to čita je prošen, da se sestri javi, če pa kdo ve za njegov naslov, je prošen, da sporoči Mrs. Pucel. Vitamini za govejo živino Na Mid-America razstavi, ki se prične 23. maja v mestnem avditoriju, bodo na razstavi tudi kroglice vitaminov za krave,' ki se imenujejo "Vit-A-Bombs". j W. E. Harpster, predsednik B. j V. M. Corp., poroča, da je vzelo to družbo pet' let preiskav in preizkušenj, da so izpopolnili te kroglice za govejo živino. Vsaka kroglica vsebuje pol milijona enot vitamina "A" in ena kroglica bo zadostovala eni kravi za mesec dni. Pravijo, da bodo z vitamini krmi jene krave dajale več mleka in masla. Prispevajte za otroško bol-nja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! Rakelir^tvo z železniškimi spalnimi vozovi Chesapeake and Ohio, Nickel Plate Road in druge železnice se pritožujejo nad velikim rake-tirstvom pri železniških vozovih. Gotovi ljudje kupijo skoraj vse postelje v spalnih vagonih in jih potem prodajajo po zvi-šanih cenah. Zadnji moment predno vlak odpelje pa vrnejo rezervacije in dobijo povrnjen denar. Tozadevno imajo železniške družbe cele strani oglasov v dnevnih časopisih, da obrnejo pozornost ljudi na to najnovejše izkoriščanje ljudstva. 12. REDNA NARODNO-LJUDSKA PRIREDBA narodnostni igralci iz 25 držav Havajah in Kanade GLASBENA DVORANA 22.-25. maja ,— prireja Cleveland Sesquicentennial Commission and Western Reserve University VSTOPNICE PRI TAYLOR'S Vsi sedeži so rezervirani Pop.; $1.20, 90c Zv.; $2.40, $1.80, $1.20, 90c, 60c __vključ. fed, davek IŠCE BRATA Mrs. Mary Pucel, 1060 E. 67 St., je prejela pismo od svakinje Amelije Juriševič, rojena Fadell, ki bi rada zvedela za svojega brata Matijo Fadell, do- ŽENSKE za hišne služkinje 5. pop. do 1.40 zj. 5 večerov v iednu $34.00 tedensko V downtown poslopju Zglasite se v Electric Building 700 Prospect Ave. soba 901 Ženski uposlevalni urad THE OHIO BELL TELEPHONE CO. lil m p Ni ; v ŠESTIH LETIH ... ko so se stroški življenja v tej okolici zvišali 30%* ... se je povprečna cena elektrike, ki jo preskrbimo za domove znižala 15%. O iili To je najnižja povprečna cena v naši 54-letni zgodovini ... in 11.1% pod narodno povprečno ceno. m M l\. y ..T: TISTE NIZKE predvojno cene elektrike, ki smo jih postavili v letu 1340 so še vedno v veljavi. Pod temi cenami, več ko porabite elektrike, nižja je povprečna cena pri enoti Ijliil Danes nasi hišni odjemalci dobivajo, povprečno, 18% več za njih denar . . v elektriki za bolj udobno in zdravo življenje . • . kol pa je bil slučaj 1939 leta. II lii., II11, A m III' ' ;J I @1. ''številke vzete iz U. S. Bureau of Labor Consumers' Price Inflex, preje Cost of Living Index ALWAYS AT YOUR Proda se hišo za dve družini; 5 — 5 sob, sploh vse moderno in v najboljšem stanju. Dve garaži. Lota 40x120. Zglasitfe se po 5. uri popoldne na 15001 Pepper Ave., MU 6550. ■na Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 NAZNANJAMO da imamo sedaj velike zaboje za čevlje in obleko, ki jo nameravate poslati v staro domovino. Ako hočete pomagati svojim sorodnikom v stari domovini, obiščite Mihaljevich Bros. €424 St. Clair Ave. he 6152 ROOFING — SIDING — GUTTER sčistimo, popravimo in prebarvaAio Okna popravimo. Prihranite si denar. Delo napravimo točno in po zmerni ceni. YANESH BROS. Home Improvement Co. WIckliffe 656 ali WIckliffe 239W3 B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo iamčeno DAJTE VAŠ FORNEZ SČISTIT SEDAJ! ^ Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "vacuumu." $4 do $6 Notional Heating Co. Postrežba sirom mesta FAbmount 8516 Naprodaj je hiša za 2 družini; parna gorkota, velika lota. Na E. 63 St. Zelo snažno in moderno. Se lahko vselite v šestih tednih. Poizve se pri MIHALJEVICH BROS. 6424 St. Clair Ave. NOVE IN STARE STREHE Lake Shore Roofing & Sheet Metal Co. MR. URBANčIč, zastopnik 651 EAST 152nd ST. GL 2362-2363 Niles: IV 3665 V najem se odda opremljeno sobo, pri mirni družini. Vpraša se na 7609 Myron Ave. Izučen mesar dobi službo takoj v Collinwoodu. Zglasiti se je na 315 E. 156 St., ali pa pokličite IV 7631. HIŠNA dobi službo za opravljanje lahka hišna dela. Nič kuhe in pranja. Oskrba dveh otrok. Da bi lu živela. Ima nekaj večerov v Iednu prosto in dela 6 dni. Plača $25 tedensko. Pokličite YE 6987. ŠIVALNE STROJE POPRAVIMO Mi kupimo in popravimo stare šivalne stroje.—Pokličite ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 Arcade Ave. KE. 5557 Vaš donesek za otroško bolnico v Sloveniji bo znak ljubezni in spoštovanja do potrebnih. V ta namen lahko prispevate tudi v uradu "Enakopravnosti"! Oglašajte v Enakopravnosti stran 4. ENAKOPRAVNOST 15. maja, 19^^ Slovenski ameriški narodni svet 3965 W. 26th Street, Chicago 23, lU. Na zadnji (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. In 3. sept. 1944 r Cleveland!!, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gL odborniki in člani širšega odbora: ČASTNI ČLANI: Častni predsednik: LOUIS ADAMIČ, Milford, N. J. Častna podpredsednica: MARIE FRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. Častni član: DR. F. J. Kem, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. CLANI EKSEKUTIVE: Predsednik: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. 1. podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. 2. podpredsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois. Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, HI. Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave, Chicago 23, 111. Zapisnikar: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, lU. Clani: LEO JURJOVEC, 1840 W. 22nd FU Chicago S, HI. ANTON KRAPENC, 1636 W. 21st PL, Chicago 8, HI. LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. ALBINA NOVAK, 6117 St Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HL NADZORNI ODBOR: LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., JoUet, HL JOSIE ZAKRAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd , Englewood, N. J. 6IRSI ODBOR: ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis. JOSEPH P. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. JOSEPHINE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet HL THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliqnippa, Pa. ANTON HORZEN, Route No. 4, Princeton, III. ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo. REV. MATH KEBE, 223—57th St, Pittsburgh 1, Pa. FRANK KLUNE, 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn. HELENA KUSAR, 1936 So. KenUworth Ave., Berwyn, lU. KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. JOHN KVARTICH, 411 Station St, Bridgeville, Pa. JOHN POLLOCK, %4465 Lakeland Blvd., Noble, Ohia LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y. ANTOINETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St, Pueblo, Colo. ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave, Johnstown, Pa. ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg., Ely, Minn. JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, No. Chicago, HL Profil Louisa Adamiča (Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta) Louis Adamič Literarni urednik pri listu "Philadelphia Record," Charles Lee, je 10. aprila objavil naslednji obrisni članek o SANSovem častnem predsedniku Louisu Adamiču: "Nekoč je rekel nekdo, da kar svet potrebuje najbolj, je več takih ljudi, kakor so Amerikan-d ...In nekdo drugi je pristavil, toda bolj s poudarkom in kar je morda bolj resnično, da ta dežela rabi več takih Ameri-kancev kot je Louis Adamič. Adamič je spisal več knjig, med katerimi je najbolj poznana "The Native's Return" in ki je bila leta 1934 izbrana od Book-of-the-month kluba za eno najboljših, rodil se je leta 1899 v mali slovenski vasici po imenu Blato na Dolenjskem. V Sloveniji je ostal do 1913 leta, ko se je preselil v Ameriko . . . pred tem pa so mu starši nudili srednješolsko izobrazbo, ki jo je pa prekinilo izobčenje iz giryna-zije, ker se je udeležil demonstracij proti avstrijskim oblastem . . . V Ameriki je preizkusil razne poklice, predno se je odločil za pisateljsko karijero ... Po vrsti je bil pomožni urednik pri Glasu Naroda v New Yorku, prostovoljec v ameriški vojski med prvo svetovno vojno, delavec v jeklarnah, premogovnikih in tovarnah za pohištvo ter mornar . . . Pisateljevanje pa je seveda bilo njegova prvotna želja ... Še ko je prebival v stari domovini, je prispeval članke proti stari Avstriji v prepovedanem listu, dasi star tedaj komaj 12 let, leta 1931 pa se je oprijel peresa in objavil svojo prvo knjigo "Dynariiite" . . . Od tedaj naprej je bilo izdanih precej knjig izpod njegovega peresa, pripovednih in ne-pripovednih, izmed katerih v zadnji — "A Nation of Nation" — raziskuje narodnostno sestavo Združenih držav . . . "Dynamite", ki je že precej let razprodana in za katero danes plačujejo zbiratelji redkih knjig celo po $25 od iztisa, bo prihodnje leto ponatisnjena v predelani obliki . . . Medtem pa Adamič piše novo knjigo po imenu Dinner at the White House" (Večerja v Beli hiši), katera se peča z njegovimi stiki z Roose-veltom in Churchillom med vojno in ki bo zagledala luč enkrat septembra meseca. Adamič obenem urejuje serijo knjig z naslovom "The Peoples of America Series", ki jih bo izdala J. B. Lippincot Co. Njegove osebnosti: Adamičeva sedanja ambicija je pomagati s svojimi literarnimi deli k zdravemu izviru ameriške kulture in zunanje politike v prid svetovnega miru . . . Med najbolj .priljubljene zgodovinske karakterje prišteva Lincolna, Lenina, Jeffersona, Bolivara in Tita ... za najboljše pisatelje pa smatra Platona, Whitmana, Sandburga, E. B. White-a . . . Zelo priljubljena mu je hoja, rad pa tudi vozi avtomobil . . . nekoč bi se rad tudi bavil s čebelarstvom (kar bi za njega, ki je že navajen sršenovih gnezd, ne bilo pretežavno) . . . Mrzi vsa politična, vzgojna in verska stranpota, ki se umikajo resnici, kakor tudi bistveno neversko vsakdanje obnašanje onih, ki so kristjani samo ob nedeljah, kakor tudi nizkotno bahanje z bogastvom ... Od Temple univerze ima častno diplomo doktorja literature . . . Ponosen je na svoj delež v drugi svetovni vojni s svojimi nasveti pri združenemu zavezniškemu glavnemu štabu glede diplomatskih in vojaških odnošajev napram Jugoslaviji , . . V prihodnjih par letih namerava Adamič izdati knjigo o Slovanih kot nova sila, ki prihaja v svet, ter upa z njo razpršiti takozvane neupravičene bojazni pred Slovani v Ameriki in Veliki Britaniji." Stvaren patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! Prireditve sirom Amerike v korist otroške bolnice v Sloveniji v skladu otroške bolnišnice I Cleveland, O. Koncert Glasbena Slovenijo se je nahajalo 8. j ne Matice in zbora Zarja na Spo-maja $62,700. V enem tednu se'minrfd dan 30. maja v avditorije nabralo nad $5,000. Precej denarja nabranega v ta namen se nahaja v rokah podružnic, društev in nabiralcev. V maju in juniju se ima vršiti precej prireditev, od katerih bodo čisti dohodki in prispevki šli v ta sklad. Te prireditve bodo: Detroit, Mich. Prireditev SA NSovih podružnic v nedeljo 19. maja. Nastopiti ima predsednik SANSa. Summit, 111. Društvo št. 707 predvaja filme iz Jugoslavije v nedeljo 26. maja. Govori SANS-ov blagajnik in predsednik SNPJ Vincent Cainkar. Kansas City, Kans. Prireditev društva št. 408 SNPJ y nedeljo 26. maja. Nastopi gl. tajnik SNPJ in drugi podpredsednik SANSa F. A. Vider. ju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. St. Catherines, Ont. Filme iz Jugoslavije predvaja podružnica št. 12 SPZ Bled 1. in 2. junija. San Francisco, Cal. Predvajanje filmov iz Jugoslavije 9. junija. Pueblo, Colo. Plesna veselica 19. maja; predvajanje filmov 16. junija. Prirejajo skupne podružnice SANSa in domača društva. Čisti dohodki gredo y sklad otroške bolnišnice. Rojaki, udeležite se teh prireditev ter pomagajte graditi dom zdravja slovenski mladini v opustošeni Sloveniji! Mirko G. Kuhel, tajnik. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Slovenski in hrvatski duhovniki na Primorskem so sestavili, podpisali in izročili zavezniški komisija, ki naj določi etnografsko mejo med Jugoslavijo in Italijo, spomenico, ki se glasi: "Slovenski in hrvatski duhovniki na Primorskem izjavljamo ob prihodu mednarodne zavezniške komisije: Duhovniki najprej ugotavljamo, da nas je malo, ker nas je Italija v 25 letih preganjanja in sistematičnih izgonov reducirala na minimalno število. V vseh štirih škofijah ni nobene župnije, kjer bi bili izključno italijanski verniki, pač pa je ogromna večina župnij z izključno slovenskim prebivalstvom. Število župnij z italijansko večino je minimalno. Stoletna izkustva z Italijo so dokazala, da Italijani niso sposobni rešiti manjšinskega vprašanja v krščanskem smislu, ker so naravno nagnjeni k nasilnemu potuj-čevanju. Zato so izgubili pravico do nadaljnega upravljanja teh dežel. Ugotavljamo nadalje, da je Primorska nedeljiva enota, da spadajo obrežni kraji k zaledju in zaledje k obrežju. Vsakršna delitev bi bila v vseh ozirih škodljiva. Primorska spada torej k Jugoslaviji, ki v ustavi jamči italijanski manjšini avtonomne, kulturne in narodnostne pravice, s čimer bo odpravljen stoletni boj na tem ozemlju. Ce hoče komisija zagotoviti Primorski mir in gospodarsko blagostanje, naj zunanjim ministrom predloži rešitev: Celokupna Primorska naj se priključi federativni Jugoslaviji!" _#_ Ministrstvo za kmetijstvo v Sloveniji je nedavno sklicalo ko-larje iz vse Slovenije na posvetovanje v Ljubljano, da se dogovorijo, kako se da najhitreje in najceneje pomagati kmetu, da MARRIED . . . Remember Freddie Batholomew, child star of yesterday? Press 'stories tell us that he ran away from his aunt, eloped and married his press agent. She is six years older than Freddie. NOVA RESTAVRACIJA SEDAJ ODPRTA B B SNACK SHOPPE 788 EAST 185lh STREET Domača kuha. Odprto dnevno od 6. zj. do 11. zv.; ob fobotah od 8. zj. do 1.30 zj. in ob nedeljah od 11. zj. do II. zv. pride do novih voz. V Sloveniji namreč primanjkuje do 30,000 voz. Po daljšem posvetovanju so se zedinili za dva tipa voz, na katera se bo izdelovanje v glavnem omejilo. Najbolj potrebni so vozovi za srednjo obremenitev, okoli 1,500 kilogramov. _*_ Za rodovitno Vojvodino, odkoder so pobegnili bivši nemški lastniki, je predvidevano, da bo v celoti naseljenih okrog 45,000 rodbin partizanskih borcev in žrtev fašističnega terorja. V kraju naselitve dobi vsaka naseljena štiričlanska družina osem oralov zemlje in za vsakega nadaljnega člana še pol orala. Kolonisti so razporejeni tako, da so priseljencem iz vinorodnih krajev rezervirana ona področja Banata, kjer so vinogradi. Priseljenci dobe po razmerah v posameznih krajih tudi bivališča in najbolj nujne gospodarske potrebščine ter nekaj živine. V petih vaseh v Vojvodini bo naseljenih okrog 1,400 slovenskih rodbin. _#_ Proizvodnja slovenskih premogovnikov, ki je lani v maju po strašnem opustošenju v dobi okupacije znašala komaj 19% povprečne mesečne proizvodnje v letu 1939, se je letos v januarju povzpela na 100%. Preskrba železnic in industrije s premogom je bilo eno najvažnejših vprašanj, ki mu je ljudska oblast takoj po osvoboditvi posvetila vso pozornost. V Trstu je začela izhajati slovenska kulturna revija "Razgledi," ki jo urejuje znani slovenski pisatelj France Bevk. Idejni program revije je isti, kakor so si ga začrtali primorski Slovenci med osvobodilnim bojem: narodna svoboda in demokratične pravice. _#_ V prvi polovici marca so v Ivancu pri Varaždinu po osemmesečnih napornih obnovitvenih delih odprli največji premogovnik severne Hrvatske. V premogovniku je bilo delo ustavljeno 16. oktobra 1943, ker so rudarji sami preprečili, da bi okupator izkoriščal ta veliki premogovnik. Pred vojno so v rudniku Ivancu nakopali na leto okrog 70,000 ton premoga. Ko se je delo v rudniku ustavilo, je voda zalila vse rove. S črpanjem vode se je pričelo takoj po osvoboditvi in po osmih mesecih so v nekaterih rovih mogli že pričeti s kopanjem premoga. Anekdote Bernard Shaw je nekoč dejal, da samo eden izmed poznanih krojačev postopa z njim pametno. Kadar vidi Shawa, mu vedno znova pomeri obleko. V s i drugi se nanašajo na stare mere in pričakujejo, da bodo od govarjale za trajno. Potem ko je bil Theodore Roosevelt predlagan leta 1900 za podpredsednika Zed. držav, je pisal pismo svojemu prijatelju Leonardu Woodu, v kate- Zavarovalnino proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi JANKO N. ROGELJ CeOS SCHADE AVE. POKLIČITE: ENdico+t 0718 V BLAG SPOMIN 1870 1945 prve obletnice smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta MATEVŽ DEBEVEC (p. d. JERŠAN) Eno leto v hladnem qrobu ljubi soprog in oče počivaš, bridka zalosl nam srce stiska, žalostni so spomini za nas. V lihem grobu lam počivaš in večno, smrtno spanje spiš, ne mile prošnje, ne solze Te s tega sna več ne zbude. Nikdar Te ne bomo pozabili, V mislih med nami boš vsak čas, dokler se zopet ne združimo tam, kjer ni trpljenja ne solza! Žalujoči ostali: Helen, soproga; Matthew in Ladislav, sinova Olga, poročena Debelak, hči; Pauline, sinaha; Anthony, zet; Matthew, vnuk; Margaret in Marion, vnukinji; Andrej, brat v Smithfield, Pa. Cleveland, Ohio, dne 15. maja 1946. rem je dejal: "Ob času, ko prej-meš to pismo, boš izvedel tudi potom časopisov, da sem bil pri-moran sprejeti pajčolan. Zdrav-stvujte vse moje ambicije! Obeta se mi štiriletno popolno mrk-nenje. In po tistem se mi ne obeta nič drugega, kot postati profesor zgodovine na kakšnem vseučilišču tretje stopnje ali da se vrnem v svoj poklic, prakti-cirati advokatske posle, katere tako sovražim. Tvoj žalostni, T. R." • , Vesii iz življenja ameriških Slovencev New York. — Zadnje dni je izšla nova številka Bulletina, ki ga izdaja periodično v angleščini Združeni odbor Jugoslovanov. Posvečen je tržaškemu vprašanju, Draži Mihajlovi-ču in zbiranju petmilijondolar-skega sklada Ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji. Odbor apelira na vse Jugoslovane, naj razpečajo čim več tega Bulletina med Amerikance in drugo-rodce. Naroča se pri: United Committee of South-Slavic Americans, 465 Lexington Ave., New York 17, N. Y. Publikacija je brezplačna. . • Chicago. — Dne 4. umrl mož znane Christine sely, star 70 let in rojen v žini New Yorka. Milwaukee. — Tukaj sta^ poročila Daniel Jager, sin stilničarja Franka Jagra, len Perko, hči družine L. ® West Allis, Wis. 5 aprila je po trimesečni o na želodcu umrla Theresa avar, stara 64 let. V C Wis., zapušča brata, v s a movini pa več bratov in s Pogreb je bil civilen w truplo upepeljeno. _______ Kadar kupn)ele ali , zemlji- Posestvo, n. pr. ' gdfl« šče, trgovino ali farmo, ^ i vč 9% O#« see, xrgovino an / -u obmite^za zanesljivo in P postrežbo v vaše popo no voljstvo vedno do nas. jj Splošna ognju, nezgodam, za Gradimo tudi nove dotnoveP" vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač. Frank in Nellie PrinJ« , KOVAČ BEALT* 960 B. 185 St KB 5030 BIRTHS GOING UP.. . Statistics aren't what David Rothman, left, 22-months, and Marianne Price, 13-nionths, are interested in. They'd rather have action to cover their tiny bottoms so they can go places. They have received promises from the OPA ofHcials that they will soon be covered. Oblak Se priporoča, ^ po" te vsak čas, podnc jji- noči. Delo garantiran® ^ , tra postrežba. Obr^t«^ ystm zaupanje® n starega znanca 1146-E. 61 St- he 2730 »ei li g Ut h t^rii K % kt N Vi /p Si n l0y So LU O Radio apara+i-Hišni predme^"' Mi imamo lepo izbero polk ii^ drugih popularnih plošč Fonografe posodimo za plese, svatbe # zabave. Popravimo radio aparate, p'® stroje in čistilce. Izurjeno delo. malz electric 6902 ST. CLAIR AVENUE ^ plošče PLOŠČE X 7 I O O o % K k '■'str Ko V evi cleveland JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI! V Clevelandu so naseljeni Slovenci« roma Jugoslovani iz vseh delov Sloven J sploh Jugoslavije. V Clevelandu izb®)® venski list enakopravnost ' ki prinaša dnevno zanimive novice delov sveta. VSAK DAN PRIOBČA TUDI ZANI^I^ PISMA. ki jih prejemajo rojaki od svojcev g, ga kraja. Naročite Enakopravnost se Naslov lista je: Enakopravnost lil % S S % % A h S Ne S e / C s S, 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3» t '•ti S' 'nK |k, f S <