POŠTNINA PLAČANA V «®TOVIM Leto III. Štev. II Celoletna naročnina . 280 Lir Polletna „ . 140 „ Posamezna številka • 6 „ Za Jugoslavijo . . . 2 Din Gorica, sobota IS. marca 1947 RAZBOLELE ME3E Mnogokrat smo našemu ljudstvu predočili vse težkoče, s katerimi se je morala boriti jugoslovanska delegacija v Londonu in Parizu. Primorsko ljudstvo, ki je v osvobodilni borbi enotno nastopilo ter se borilo proti nad-močnim silam dveh okupatorjev, je imelo v smernicah OF svoj program, ki ga je tudi izvedlo. Danes ne more nihče očitati naši delegaciji, kakor tudi ne primorskemu ljudstvu, da ni zastavilo res vseh sil, ki so mu bile na razpolago za dosego svobode in vseh ciljev, za katere se je vedno zasužnjeni narod ob vseh prilikah in pod različnimi pogoji boril. Nam vsem je ostalo še v živem spominu, kako so tov. Kardelj, Bebler in Vilfan odločno nastopili, ko je bilo treba pri zelenih mizah postaviti pred zastopnike zapadnih velesil zahteve po vsem ozemlju, ki pripada po vseh naravnih zakonih v okvir slovenskega naroda. V osvobodilni borbi, kakor tudi na mirovnih konferencah so bile Sovjetska zveza skupaj z ostalimi slovanskimi državami tiste, ki so zagovarjale edino pravično rešitev problema Julijske krajine, to je priključitev k Jugoslaviji. Vsaka drugačna rešitev kot internacionalizacija Trsta in ostalega primorskega ozemlja pa ni bila v skladu z voljo ljudskih množic, ki si nikakor ne želijo vmešavanja tujih sil, ki imajo imperialistične in izkoriščevalne namene. Reakcionarni slovenski list, ki ima kot podnaslov »katoliški tednik«, a mu je očitno mar le gola politika, se je v zadnji številki razpisal o vsem mogočem in nemogočem v zvezi z začrtan jem naših krivičnih mej. Vprašali bi ga še enkrat, kje so bili za časa osvobodilne borbe, ko je bilo potrebno zastaviti življenje za obrambo vsake pedi slovenske zemlje? Tisti ljudje, ki danes to pišejo, gotovo niso trpeli s partizani, marveč so služili okupatorju ter izdajali naše narodne interese. Sedaj pa slepomišijo z »idealnimi« rešitvami, kot z razširitvijo tkz. mednarodnega ozemlja itd.... V nasprotju z njimi ne poznamo nikakršnega »manjšega zla«, ki bi ga predstavljala takšna rešitev problema naših zapadnih mej. Temu dragocenemu koščku naše Goriške, Beneški Sloveniji in Kanalski dolini s Trbižem se Jugoslavija potom svojega podpisnika mirovne pogodbe v Parizu ni odpovedala. Slej ko prej nas bodo vezale z Jugoslavijo srčne vezi na polju kulturnih dobrin. Veliki ideali, ki so svojstveni jugoslovanskemu ljudstvu, bodo še nadalje izžarevali svojo blagodejno moč na naš živelj tudi v novih razmerah. In tukaj bo ostalo naše ljudstvo, oslonjeno na demokratične množice Italije in sveta, ki jim prednjačijo slavni narodi Sovjetske zveze. Ustanovni «bini zbor Prosvetnih društev v fiorici Naša društva ognjišča duhovne izobrazbe S podpisom mirovne pogodbe so nastala pri nas nova vprašanja. Posebno velja to za mesto Gorico in za one vasi, ki jih je krivična francoska črta odrezala od svojega naravnega zaledja Jugoslavije. Izmed nešteto vprašanj, ki so danes za nas posebne važnosti, je zadeva naših kulturnih društev. Naša prosvetna društva, ki so se ravno v Gorici in njeni neposredni okolici poli enotnosti V nedeljo, 9. t. m., so se sestali delegati vseh teh društev v prostorih Glasbene šole, kjer se je vršil ustanovni občni zbor prosvetnih društev. Na zborovanje je prišel tudi bivši predsednik PNOO-ja tov. France Bevk, zastopnik Prosvetne zveze tov. Drago Pahor, tov. Clemente, član Okrožnega odbora iz Tržiča in drugi. Po pozdravnem nagovoru tov. Nanuta, tajnika sindikata prosv. delavcev je povzel besedo tov. Bevk, ki je v imenu Izvršnega odbora SIAU za Jul, Krajino podal izčrpen pregled dogodkov pred in po podpisu mirovne pogodbe s posebnim ozirom na razmejitvene točke okrog Gorice. Posebno dramatično je zadela zbrane delegate opazka, ki je padla v daljnem Parizu, ko so naše zastopnike postavili pred alternativo: Ali hočete vojno ali mir? Če hočete mir, ste dosegli vse, kar se je dalo doseči. Nadalje je zborovalce dvignila opomba tov. Višinskega, ko je dejal: Kakšno klavrno vlogo smo mi Slovani igrali še po prvi svetovni vojni in kakšno danes, ko mora svet z nami računati in nikakor ne more mimo nas. Predavatelj se je obrnil še na mlačneže in narodne klevetnike z besedami: »Oni, ki v tako usodnih trenot-kih cepijo naše vrste, so v naših očeh pravi izdajalci, kajti samo v enotnosti je naša moč in naša rešitev«. In še: »Naša kulturna društva bodo tudi v novem okolju ognjišča naše duhovne izobrazbe. Globoka narodna zavest našega ljudstva bo orožje, ki nam ga nihče ne bo moger odvzeti«. Članica iniciativnega odbora tov. Dana je nato podala podro- sebno razgibala ter v času enega in pol leta pokazala visok kulturni napredek, bi ostala sedaj truplo brez glave, če ne bi naše prosvetno vodstvo dalo 17 prosvetnim društvom, ki ostanejo pod Italijo, nov naslov ter jim nakazalo naloge za bodoče udejstvovanje. Sklicanje zastopnikov vseh teh prizadetih društev v Gorici je bila vsled tega nujna potreba. je naša moč bno organizacijsko poročilo. V svojem referatu je pokazala na uspehe in napake organizacijskega dela ter nakazala nove naloge, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Novo ustanovljeni odbor prosvetnih društev za Gorico si je zadal v prvi vrsti sledeče točke: Ustanovijo naj se nova društva, kjer so potrebna, treba je obogatiti društvene knjižnice, osnujejo naj se čitalne ure, predavanja, ki bodo dvignila kulturno ravan naših vasi. V mešanih krajih, kjer živijo Italijani in Slovenci, kot n. pr. v Tržiču in Krminu, je potrebno, da se naša društva navežejo na Cir-cole di Cultura s tesno povezanostjo na našo množično organizacijo SIAU. Ravnotako bodo gostovanja medsebojnih društev vedno dobrodošla in bodo rodila uspehe. Pravila ostanejo ista, v pravnem oziru naj društva legalizirajo svoj obstoj. Sedež centralnega vodstva društev bo v Gorici. Referentka se je dotaknila še raznih tehničnih in finančnih zadev, fizkulture in mladine. Političnemu in organizacijskemu referatu je sledila živahna diskusija, v katero so posegli razni delegatje in prosvetni delavci. Kot naslednja točka dnevnega reda so bile volitve novega odbora prosvetnih društev. Enoglasno je bil izvoljen odbor, ki nam bo porok, da bo nova zveza v pravih delavnih rokah. Novo izvoljeni predsednik se je zahvalil za izkazano zaupanje ter se je obrnil do vseh delegatov, naj se strnijo še krepkeje okrog odbora ZPD in uspehi ne bodo izostali. Pozdravi italijanskega tovariša Burno pozdravljen je nato povzel besedo tov. Clemente iz Tržiča, ki je pozdravil zborovanje v imenu italijanskih demokratičnih društev. Med drugim je dejal: »Kot smo se skupno borili v narodno osvobodilni vojni, tako se bomo tudi danes. UAIS je most, ki druži demokratične množice Italije z '-ami. Tudi na prosvetnem polju boste dobili v nas, ravno iste tovariše kot v času naše skupne borbe. Krivične meje ne smejo uni- čiti naše zavesti in volje do našega političnega in kulturnega poleta, ki se naslanja na napredne sile vzhoda. Imperialisti, ki hočejo netiti sovraštvo, nodo prej ali slej imeli zlomljeno hrbtenico. Ko bo ljudska oblast tudi v Italiji prišla do veljave, takrat bodo padle tudi krivične meje. Že danes pa je brat;tvo slovenskih in italijanskih demokratičnih množic dejstvo, ki bo ustvarilo zdrave temelje za naš politični in kulturni razmah«. Slovenska knifnra ostane Končno je spregovoril še tov Drago Pahor v imenu Prosvetne zveze iz Trsta. Uvodom i e dejal: »Iz današnjega občnega zbora bom odšel popolnoma pomirjen, kajti videl sem, da je tujski promet gotovo' dvignil, kar bo v veliki meri prispevalo k gospodarskemu procvitu kraja. Bovčani so po večini mali živinorejci, ki premorejo poleg nekaj ovc in koz največ eno ali dve govedi ter živijo precej skromno življenje. Drugače si morajo iskati tudi postramskega zaslužka:, po največ v rajbelj-skem rudniku. Zlasti skopo je narava obdarila prebivalce vasi Log pod Mangartom m Srtmec pod Predilom. Ti se že od nekdaj preživljajo skoraj izključno od dela lastnih rok. Komaj 14 letni moški morajo na delo v rudnik, dočiim se žene ukvarjajo z obdelavo malega koščka peščene zemlje, kjer pridelajo nekaj krompirja. Praznik si privoščijo komaj o Veliki noči m drugih večjih praznikih. Spomladi, ko ozelenijo travniki in so nižinski pašniki že popaseni, ženejo Bovčani drobmco in drugo živino na planine, kjer ostanejo do pozne jeseni. V višjih skalnatih rebrih gora pasejo koze, v položnejših sončnih policah pa se pasejo ovce in govedo. Bovčani se še do danes poslužujejo zaostalega fevdalnega sistema upravljanja planin in pašnikov; do občinskih pašnikov, zlasti planin nimajo namreč pravice vsi vaščani. Užitninsko pravico do paše za ves čas »cveta« •— to je v dobi najboljše paše, od srede meseca junija do srede meseca septembra, ko cvete -ima najvdč dva do pet zasebnikov Oni vaščani, ki želijo gnati živino na planine morajo tem odstopiti štiri dni prve molže kot odškodnino za pašo. Dva dni molže gre za plačilo mlekarjev in en dan za ognjišče »kotel«, ki je po, navadi last omenjenih zasebnikov. Tako da gre cel teden prve molže v korist drugih. V planinah izdelujejo dober ovčji sir in znano bovško skuto, ki jo zamenjavajo •- sosednih krajih kot na Kobariškem in v Benečiji za druge živ- ljenjske potrebščine ali jo prodajajo izven bovškega okraja za drag denar. V jeseni, ko priženejo živino iz planin v dolino, priredijo Bovčani po navadi vaški praznik z zabavo in zakusko. Ob tej pr’1:-ki urejajo tudi zaključne račune paše in se poslužujejo še verino starinske mere v funtih. Posnemanja vredni so podjetni Čezsočani, ki so si že lani zgradili moderno planinsko sta jo, ki sprejme v svoje okri' j e okrog dvesto glav drobnice. Zraven so prizidani prostori za izdelavo sira in skute in skladišče za mlečne izdelke, kakor tudi stanovanje za mlekarja. Vred- Šempeter pri Gorici Proslava 8. marca Tudi naša vas je na slovesen način praznovala mednarodni dan žena. Tov. Marinka, članica tajništva AFŽ za goriški okraj, je v daljšem, dobro zamišljenem govoru, prikazala zbranemu občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, pomen tega dneva ter zbudila med ženami naše vasi razumevanje do petletke, ki bo dala mladi demokratični Jugoslaviji nov podvig pri obnovi. Vedri in srečni obrazi Sempete ree v izražajo pripravljenost, da se takoj pristopi k gradnji v novi domovini Jugoslavije. Dobro podani nastopi pionirjev ter ubrano petje ženskega zbora in godba je pripomogla, da se je slavje med splošno zadovoljnostjo in odobravanjem zaključilo v kar naj'lepšem redu in doseglo svoj namen. Vrtojba Odhritje spomenika Zveza primorskih partizanov iz Vrtojbe sporoča, da bo 19. marca slavnostno odkritje spomenika padlim partizanom. Vabimo vse, da se v čim večjem številu udeležite te proslave. Št. Vid pri Vipavi Vipavska proslavlja junaka Vojka Štiri leta so minila, odkar je padel herojske smrti naš nepozabni Vojko. V Št. Vidu pri Vi- nosi izvršenega dela znaša danes okrog 1,200.(X)0 lir. Vsa dela razen tehničnih delavcev in nabave gradbenega materiale, za katerega so najeli krog 400.000 posojila, so izvršili s prostovoljnim delom. Letos mislijo planino spopolniti z napeljavo 1 kilometer dolgega vodovoda od izvira. S tem bo živina preskrbljena z dobro pitno vodo*. K razvoju in napredku mlekarstva in planšarstva na Bovškem bo vsekakor mnogo doprineslo načrtno gospodarsko in ureditev planin v prvi petletki. V načrtu je tudi gradnja elektrarne in druga javna dela na Bovškem, ki bodo dala delo in zaposlitev vsem onim, ki so danes navezani na Raibeljiski rud- pavi se je vršila ganljiva spominska svečanost, ki se je je udeležila velika množica. Vas je bila okrašena z zastavami in priložnostnimi parolami. V društveni dvorani je tovariš iz vipavskega okraja orisal življenje in delo mladega junaka, nakar se je razvil sprevod po glavni ulici, na kateri je hvaležno ljudstvo odkrilo spominsko ploščo z napisom »Vojkova ulica«. Vaščani so nato z zastavami na čelu krenili na pokopališče, kjer so se oddolžili spominu velikega borca za svobodo. lUNSKI PLES v,.Sport Centru" V soboto, dne 15. marca ob 20. uri priredi antifašistična mladina v Gorici Mladinski ples v dvorani »Šport Centra« na Ka-tarinijevem trgu — (vhod iz Orzonijeve ulice). Goriška mladina poziva občinstvo, naj ne zamudi te zabavne in plesne prireditve, ki obeta obilo ražVedrila za vse. TEK ČEZ DRN IN STRN V GORICI Zborno mesto pri „Girau Delavski športni krožek v Gorici priredi v nedeljo, 16. t. m., tek čez drn in strn, za goriške fizkulturnike. Razpisane so na- grade za vse kategorije tekmovalcev. Zborno mesto je pri gostilni »Gira« na pevmskem mostu ob 10. uri zjutraj. Goriška mladina in fizkultur-niki vseh starosti, naj se polnoštevilno udeležč zdrave športne prireditve. V nedeljo je bila v Trstu odigrana nogometna tekma med ljubitelji Ponziane in enajstorico Partizana. Tekmi je prisostvovalo 10.000 ljudi. V prvem polčasu iVAŽNO MLABINSRO ZBOROVANJE v Gorici V Gorici »Pri zvezdi« se je vršilo v nedeljo 9. t. m. pomembno zborovanje mladine, katerega so se polnoštevilno udeležili mladinci in mladinke iz vseh slovenskih vasi, ki bodo pripadale italijanski državi. Polnoštevilna je bila udeležba od strani mladincev iz mesta. Zastopana je bila tudi italijanska antifašistična mladina. Člani vodstva Mladine so podali izčrpna in načelna poročila o bodočih nalogah vseh antifašističnih in demokratičnih mladinskih organizacij za utrditev miru in bratstva na tem ozemlju, ka kor tudi za okrepitev demokracije v novi državi, kateri bodo pripadali ti kraji. Mladinci so živahno posegli v diskusijo ter so med drugim ostro žigosali teroristične akcije, ki jih v nočnih urah izvršujejo na tem ozemlju teroristi, ki se zbirajo okrog »Divisione Gorizia«, »Disperate« in podobnih zločinskih organizacij. Napredna mladina ne bo nasedla tem šovinističnim izzivačem; nasprotno, ona bo branila pravice narodne so pokazali gostje krasno igro polno duhovitih kombinacij in drznih posegov; v drugi polovici pa so prevladovali Tržačani. Tekma je končala z 2:1 v prid Partizana. manjšine in se borila proti /sem poskusom novega nacionalnega zatiranja, katerega predhodniki so zaenkrat nočni teroristi. Pretekli teden se je končal v Leningradu šahovski turnir za prvenstvo Sovjetske zveze. Zmagovalec XV. šampionata ZSSR je velemojster Keres, ki je dosegel 14 točk od 19 možnih. Na drugem mestu je Boleslavski s 13 točkami, na tretjem Boudarev-ski s 12 točkami. Slede Smislov, Bronstein, Toluš, Flohr, Lilien-tal in dr. * • * Na šahovskem turnirju za ekipno prvenstvo FLRJ si je ekipa »Crvene zvezde« iz Beograda pridobila naslov ekipnega prvaka države. Beograjski šahisti so se zelo zanimali za ta šahovski turnir. nik. .________ . 2Z/ iz m esta iti z lan. Nemo je nagubil čelo in zaskrbljeno opazoval. »Čudim se« je Nini prekinil molk, obrnjen proti Zdravku »čudim se, da niso spustili v akcijo basačev! Ja, kako si pa morejo misliti, da bodo sem prispeli!... No, bomo že videli! Gre za kožo. Ali ti... ali jaz!« »Halo, Švabi 100 metrov pred vami. Napredujejo... Streljaj, breda, na 50 korakov. Pozor!« »Dobro!« je odgovoril Milan kurirju, ki je opazoval za skalami. Kar se na Sleme planini nekaj razpoči, nato pa se čuje oster žvižg, ki se kruleče stopnjuje, bliža. »Pozor! Basač!« zakriči Milan in se umakne v duplino. V skoku mu sledita tovariša. Oder pok jekne v sotesko. »Fili, kako frči!« sikne Zdravko. Drobci kamenja in železa se usipljejo na vse strani. Milan se skloni izpod šotorke, se ozre in s smehom na ustnicah: »Prenizka je bila... Da bi jih strela, že zopet!« Res se je znova bližalo brneče žvižganje, kateremu je sledil pok. »Fantje, blizu je bila« se pošali Zdravko, popravljajoč šotorko, ki jo je bil zračni pritisk malone razparal. Ninč se je sklonil in, ob žvižgu tretje bombe, šepnil: »Grem po bredo . lahko bi jo poškodovalo!« Že je bil zunaj. A tovariša sča ga prijela in ga zadržala: »Nini, ne delaj vendar neumnosti! Ne slišiš bombe? Več stane tvoja glava nego breda... Bodi no pameten!« Odgovoril jima je pok, ki je odtrgal šotorko. Skorajda jih je prilepil na steno dupline. Votlina se je začela napolnjevati z d Lisi j iv im dimom dinamita Sedaj pa je Nini skočil. Pograbil je težko orožje in ga potisnil v kaverno. Pogled mu je obstal na lesketajočem se koscu železa, na katerem je tlel fosfor. Vrnil se je k tovarišema, držeč v roki zaboje metkov in kos bombe. »Hvala!« je vzkliknil. «Fv, fv, fv, fv.« »Je že zopet tu!« Eksplozija se je .•azlegla po soteski in odmevala v globelj. »No, hvala Bogu, smo že izven nevarnosti! Više so jo tlesknili«. Tedaj jih je presenetil groze poln krik. »Kurir!« je vzkliknil Ninč. Približali so sc izhodu in na pragu dupline zr i v dim ki se je redčil. Kar se je na skali prikazal kurir. Leva roka mu je bila popolnoma odsekana. Zale na obleka se mu je smodila, in vpil je, strašno vpil. Tedaj pa je nenadoma zaregljal šarjac... Ku rir je kriknil, se prijel z desnico za trebuh in strmoglavil v pre pad. »No, sedaj smo pa mi, da. mi smo na vrsti!« V m'adih srcih se je porajala negotov -st. »6. borba. Ali bomo uspeli'?« Pod Krnom je bitka zavzemala vedno večjo ostrino'. Tudi proti-tankovka se je začela zamolklo oglašati. »Aha, Rdeči rob je na vrsti! Kdaj. kdaj bomo mi?« Zdravko se je vzpel iznad zida in se bliskoma sklonil: »Vrag, jih že imamo na grbi!« Prasketanje šarčevih krogel, ki so udarjale v skalovje, mu je prekinilo stavek. Splazil se je v kaverno in pomagal .Milanu postaviti brc-do. »No, pa dajmo se!« Skupina Nemcev se je pod kritjem basača povzpela do položaja ih ga obkoljevala. »Pazi, Mile!« je kriknil Zdravko. Salva je zadonela. Nemec, ki se je sklonil nad skalo, je zaječal in zdrčal po gramozu nizdol. »Dobro je!« je vzkliknil Zravko in prestregel s parabello drugega, ki je zavihtel bombo. Sesedel se je, Švaba. Trenutek za tem se mu je bomba razpočila v roki in ga, mrtvega, raznesla. Kar se Nini nenadoma obme in sproži samokres v Nemca, ki jih je hotel iznenaditi. »Obkrožalo nas« je z resnim glasom sprego- voril. Milan je začel tolči z bre-do v skale, izza katerih so se prikazovale temne čelade. »Obkrožajo? Ja, hudiča, kaj pa delajo ostali? Upam, da nas ne bodo pustili tukaj, da poginemo kot podgane«. V odgovor se mu je dum-dumka razpočila nad glavo in drobci apnenca so se mu vsuli na pšenične kodre. »Na, banda!« je kriknil Zdravko. Z dolgim rafalom je prekucnil mitraljezca in pomočnika, ki sta se dvignila iz zaklona. Šarec je utihnil. Krogle so začele od vseh strani udarjati na zaklon. Bomba se je razpočila par korakov od njih in jih ovila v vijoličast dim. »Streljaj, Milan!« A breda ni dala več glasu od sebe. Zdravko se je ozrl, si pomel oči, izstrelil rafal v krdelo Nemcev, ki so jurišali in se umakni! k mitraljezu. »Streljaj, Milan, kaj vendar delaš?« Obmolknil je. Milan je slonel na bredi, po kateri je polzela kri, rdeča, sveža kri. Sklonil se ie, vzdignil mu glavo in zastrmel v obraz, v mladi, pogumni, la-zumni obraz. Na čeki je zijala jamica, iz katere je curljala živa kri. Dvignil ga je in sklonjen povlekel v notranjost. Ninč je obrnil cev brede v Nemce in streljal, streljal. Cepali so in vpili in tekali naprej. »Na, za Milana, da, za Milana, za nas, za nas vse!« je zarjul Zdravko, odvil bombo in jo zalučal. Z oglašujočem treskom se je razpočila in jih pometla. Nato je sprožil proti drugi skupini, ki jo je obstreljeval Ninč in ki se je spuščala po skalni razpoki do njih. A klecnil je, bolestno krik id, razprostrl roke in omahnil. Ninč se je ozrl, izpraznil saržer, zagrabil bombo. Nato se je oremi slil. Bled, ožgan od bitke, je povlekel Zdravka, dragega prijatelja, k Milanu. Krogle so udarjale in prasketale v steno. Zazrl se je v trupli: »Zbogom, zbogom!« je zaječal. Planil je pred duplino kot divji, pobil s pištolo Nemca, ki se je približal, zalučal bombo, obstal, se stresel, pobledel, se sesedel. Kri mu je makoma oblila ves obraz. Samo oči, dobrohotne, mirne fantovske oči so mrtve, z nasmeškom zrle v drhal, ki se je bližala, pijana krvi, z zverinskim krikom... Sonce pa je pripekalo in beli oblaki so zrli na Krn, Rdeči rob in na gričevje. Zrli so tudi na duplino, pred katero je počivala trojka, hrabra trojka... ifik MIHI GLilSBEHO-BALETIH HÌ15TDP v nedeljo v dvorani kulturnega doia v Solkanu KULTURA BODI NAŠE MERILO Še enkrat opozarjamo posebno goriške Slovenke in Slovence na glasbeno - baletni nastop dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani kulturnega doma v Solkanu. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici ter njegova glasbena šola hočejo pokazati vsaj delček svojega truda. Hočejo kulturno tekmovati! Spored za nastop je bil tako izbran, da bo zadovoljil ne le kulturnega kritika, marveč tudi obiskovalca, ki bo hotel urico oddiha. Mogočni zbori se vrste za ljubkimi otroškimi, vmes zopet na poseben način naštudirane upodabljajoče slike kot »Kmečka pesem« o delu kmečke mladine ali pesem »Ples strojev«, ki v živi ritmiki posnema brnenje in udarjanje tovarniških strojev, pa zopet izbrani baleti po glasbi Čajkovskega ali koreografsko podana Bohunova »Ave Marija«, vse pa izzveni v mogočni »Pesmi svobode«. Zanimanje za ta glasbeno - baletni koncert je že zelo veliko v vseh krogih, ki žele spoznati v resnici nepristransko, koliko zmore ta najzapadnejša meja slovanstva. Bodo pa goriške Slovence in njih kulturo, kar še enkrat poudarjamo, prav po takih nastopih ocenjevali. Nemara bi bilo odveč pozivati slovenske meščane in okoličane, dà s svojo udeležbo podpro taka važna kulturna in narodna stremljenja, ko se še celo tuji krogi hočejo te prireditve udeležiti. Natančen spored bomo ibjavili na posebnih tiskovinah, ki bodo na prodaj skupaj z vstopnino. Listki bodo v predprodaji v Ljudski knjižnici v Gorici na Travniku in eno uro pred nastopom v gledališčni blagajni. .Jiam so se utrnile tvoje oči? Ko smo sovraga po hosti zeleni iz domovine podili vse dni, bil si, predragi, premalo pri meni, da bi doslutil, kaj vse si mi ti. Najini so govorili pogledi, ko so vrvele priprave za boj. Zdaj pa me žeja po tvoji besedi. Kam te tvoj zvesti odvedel je roj? Danes, predragi, so boji končani. Zdaj govorila bi tvojim očem. Iščem te v hosti in kličem v poljani. Ali prizovem te, sama ne vem. Ni te sovragova roka umorila? Kam so se utrnile tvoje oči? Da te pokriva prerana gomila — tega verjeti mogoče mi ni. Te ne more pokrivati ruša sredi lesov ali sredi poljan. Pridi! Po tebi umira mi duša. Ali naj kliče, umira zaman? -d- _______________________________________________J DROBNE NOVICE Moskva središče sovjetske umetnosti Moskva je znana kot središče sovjetske umetnosti. Nekatera moskovska gledališča so znana po vsem svetu. V moskovskih muzejih so največj'e umetnine ruskega slikarstva in kiparstva. Istočasno je Moskva umetniško središče za vso državo. V Moskvi je okoli 3U gledališč, v katerih prikazujejo opere, drame, glasbene komedije in satire, dalje štiri otroška gledališča in nekaj gledališč manjših narodov. V središču Moskve je »Boljšoj teatr«, ki prikazuje dela na j večjih ruskih skladateljev ir najboljše opere ter balete«. V bližini je najstarejše rusko dramsko gledališče »Mali teater« — zibelka realistične šole dramske umetnosti v Rusiji. Po vsem svetu znani »Moskovski teater«, ki sta ga pred 49 leti ustanovila znamenita ruska režiserja Konstantin Stanislavski in Vladimir Nemirovič - Dančenko, uživa sloves najboljšega ruskega dramskega gledališča. V industrijski četrti Moskve bo pričelo z delom novo gledališče. Kolektiv tega gledališča bo sestavljen iz mladih igralcev, ki so končali igralsko šolo pod vodstvom mojstra moskovske gledališke umetnosti v palači kulture tovarne Stalin«. Dejansko razpolaga vsako večje gledališče v Moskvi z lastn'm studiom, kjer se šolajo mladi igralci. Razen tega ima Moskva več gledaliških baletnih šol, kjer študirajo igralci iz vse Sovjetske zveze. Državni institut za gledališko umetnost vežba gledališke skupine za^ gledališča različnih sovjetskih republik. Na letnih umetniških razstavah v Moskvi razstavljajo kiparji in slikarji iz vse Sovjetske zveze svoje slike in skulpture. Letos bo prirejena za 30 letnico obstoja sovjetske oblasti v Moskvi velika razstava, ki bo prikazovala uspehe sovjetske likovne umetnosti v zadnjih 30 letih. V Moskvi delujejo znameniti sovjetski slikarji in kiparji na pr. Aleksander Gerasimov, Vera Muhina, Sergej Merkurov, Kukrinski in drugi. Polovica sovjetskih, filmov je napravljena v moskovskem filmskem študiu »Mosfilm«. V njegovem okviru so centralni študij za snemanje dokumentarnih filmov', študij za snemanje znanstvenih in tehničnih filmov in študij za izdelovanje risanih filmov. Pred dvemi leti je bil v Moskvi prvič na svetu odprt študij za izdelovanje s tereoskopskih filmov. Moskva ima n*d 500 kino- dvoran in kinematografskih naprav v klubih. Moskovske kinodvorane in gledališča obišče vsak dan okoli 100.000 gledalcev. Moskva je središče združenja sovjetskih umetnikov n. pr. Vseruskega gledališkega društva, Zveze sovjetskih slikarjev in arhitektov, itd. Vsako društvo ima svoj klub, kjer čitajo in razpravljajo o novih delih, prirejajo razstave slik in prikazujejo gledališke komade ter filme, itd. V Moskvi živi 900 književnikov, 2000 igralcev in igralk, nad 1000 slikarjev in kiparjev in približno 1500 arhitektov. Umetniška dela, ustvarjena v prestolici Sovjetske zveze, prikazujejo po vsej Sovjetski zvezi. Najdba važnezgodovinskeplošče v Zadru Po daljšem iskanju je kustos zadrskega muzeja profesor Matija Sujič našel v Zadru znamenito ploščo, ki je bila med italijansko okupacijo v zadrski katedrali sv. Simona. Na plošči je ohranjen napis iz L 1177, ko je zadrsko prebivalstvo sprejelo papeža Aleksandra UL, pojoč pesmi v slovenskem jeziku. Ta dokument je važen za našo narodno zgodovino, ker dokazuje etnično enotnost slovenskega življa v Zadru v XII. stoletju. Prav tako dokazuje, da je bila asimilacija potomcev romaniziranih Ilircev ob naši obali v tistem času že končana. Italijanski imperialisti so skušali to ploščo skriti iz razloga, ker je priča njihovih laži o italijanskem značaju tega mesta. Plošča bo postavljena zopet na svoje staro mesto, s čemer bo popravljena krivica, ki so jo skušali povzročiti italijanski imperialistični šovinisti zgodovini. Tovarna fine mehanike „Iskra“ v Kranju Pred kratkim je minulo leto dni, odkar je tovarna fine mehanike »Iskra« v Kranju v takratnih skromnih razmerah izdelala svoj prvi produkt: nožno stiskalnico. Takrat je tovarna pričela delati s 30 delavci, danes pa je njihovo število naraslo že na 140. Tovarna pa ima ustanovljeno tudi industrijska šolo, ki jo poseča 140 učencev. V tovarni je bilo doslej izdelanih 45 izdelkov raznih vrst. Največ je bilo izdelanih stenskih ur s fino izdelavo na utež. Teh so v tem letu obstoja izdelali 1.200 komaZ dov. Izdelanih je bilo tudi 18.700 komadov raznih vrst orodja, ki ga tovarna rabi za lastno upora- bo. Na podlagi 8.000 risb je tovarna doslej izdelala okrog 100 konstrukcij. Tovarna »Iskra« se pripravlja sedaj na izdelavo več novih predmetov, ki se v predvojni Jugoslaviji in dosedaj pri nas še niso izdelovali. Tako izdelujejo prvi kinoprojektor, za kar je najvažnejši del — glava — že gotova. V preteklem tednu so delali prve poizkuse z razvijanjem filma. Ostali deli kinoprojektorja so še v izdelavi in bo verjetno do 1. maja kinoprojea-tor gotov. IZ LOVČEVIH ZAPISKOV Stari lovec Franc Stres nam piše: Kdor pozna naše lepe gore ob gorenji Soči, bo rad verjel — tudi če ni lovec — da je bil tu pred prvo svetovno vojno za lovca pravi raj. Divje koze je moral po drugih krajih iskati lovec po nevarnih pečinah. Tu pri nas je bil po eni uri hoje iz doline že pri njih. Ni ti bilo treba plezati po vrhovih; srne so bile v vseh gozdovih in ne v malem številu. Jerebov je bilo toliko, da si jih videl poleti in pozimi ,y dolini in ko si vstal zgodaj si naletel na cesti na cele trope teh ptic. Tudi zajčja družina je štela veliko članov; ljudje, ki so se vozili zvečer s pošto iz Tolmina v Kobarid, so si radi preskrbeli prostor spredaj, ker se jim je vedno nudil lep prizor: najmanj po pet zajcev je delalo vsakikrat akrobacije pred avtom. Pošta vozi še vedno ob isti uri po isti cesti, toda zajčkov ne vidiš več. In ako bo šlo še nekaj časa tako naprej, se bo uresničil šaljiv odgovor nekega kmeta, ki ga je lovec vprašal: »Očka, ali ste videli tod mimo zajca?« — »Da, da — za sv. Miklavž bo tri leta od tega, ko jo je tod mahal!« Tega uničenja sta v prvi vrsti krivi dve vojni, ki sta bili pri nas. Krivi pa so tudi nekateri izmed nas, ki niso gledali in ki posebno sedaj ne gledajo na drugo, kot da bi čim več polovili in uničili, bodisi z orožjem, bodisi z zankami in z drugimi nedovoljenimi sredstvi. Veliko škodo delajo tudi psi, ki jih ima lahko rečemo vsaka hiša in katerim se spomladi in poleti dovoli prosto kretanje v polju, tako da lahko uničujejo novi zarod. Kar je vojna razdejala in uničila, bo treba zopet postaviti. V kratkem bo ustanovljeno lovsko društvo na Kobariškem. Namen tega društva bo najprej strogo zaščititi vso divjad — vsaj za nekaj časa — dokler se zopet ne pomnoži. Na drugi strani bo treba marsikaterega lovca malo lovsko izobraziti, kajti ni še lovec, kdor zna samo streljati. Stari lovci vedo v tem oziru mnogo povedati novemu naraščaju, tako da bomo lahko v par letih zopet ponosni na naša lovišča, ki nam bodo vir zabave in gospodarske koristi. Lovsko društvo bo moralo sprejeti pod svoje varuštvo tudi ribolov. Kakor so bila naša lovišča polna divjačine, tako je bila naša Soča polna rib, dokler jih niso skoraj uničili s strelivom in strupom. Tudi v tem pogledu bo treba trdo prijeti za delo, da se zopet zaredi, krr je nekdaj bilo v naših vodah. OBVESTILO Fri protokolnem uradu mestnega županstva je izstavljen v pregled občinstvu za dobo petnajstih dni, od 10. do 25. marca t. L, redni glnvni unn^ruficni seznam kmečkih delavcev, stanujočih v gor iški občini, veljaven za leto 1946. Kdor smatra, da ga to zanima, je vabljen, naj si ta seznam ogleda. * Trije neznainci so odvedli in pretepli Sorella, predsednika sindikata delavcev filmske industrije, ki pripada ameriški federaciji dela. Sorell vodi stavko v hol-lywoodskih filmskih družbah (štrajk traja že 6 mesecev). Na nekem samotnem kraju, ki je oddaljen 30 milj severno od Los Angelesa, so ugrabitelji vrgli napadenega sindikalista iz avtomobila. Eden izmed ugrabiteljev je bil oblečen v policijsko uniformo. * Predsednik vietnamske republike Ho Ši Mina je naslovil preko vietnamskega radia apel na francosko vlado in francoski narod. V pozivu je med drugim ugotovitev, da vietnamska in francoska kri še nadalje teče ter se omenjajo številna uničena mesta in poudarja potreba po ustavitvi sovražnosti v Indokini, »Vietnamski narod želi samo neodvisnost«, tako se glasi apel ob zaključku. * Po najnovejših vesteh iz Indonezije se nadaljujejo boji v sektorjih Padanga in Modana. Holandske čete so v bližini Modana težko bombardirale indonezijske položaje. * Iz Jeruzalema poročajo, da so v Haifi vrgli v zrak palestinski državni davčpi urad. Eksplozija je povzročila veliko škodo. To pot se v poročilu ne omenja židovska teroristična organizacija »Irgun Zwai Leumi«. * Prebivalstvo Stockolma zahteva od vlade prekinitev vseh odnosov s Francovo Španijo. * Praško založništvo Orois je izdalo v ruskem prevodu izbor pesmi in proze pomembnega češkega literarnega klasika lana Nerude. * Albanska mladina bo letos s prostovoljnim delom izgradila prvo železniško progo Drač-El-basan, ki bo dolga 66 kilometrov. Proga bo ogromne važnosti za in dustrijalizacijo Albanije; odprla bo pot in omogočila razvoj bogatim ležiščem nafte, premoga in drugih surovin. * V zimskih mesecih so otroci čeških narodnih šol v Pragi in na podeželju zbrali za bolgarske otroke 430 stotov sladkorja. To darilo je češkoslovaška delegacija predala v teh dneh v Sofiji ženi bolgarskega ministrskega predsednika Georgija Dimitrova s prošnjo, da ga razdeli med najpotrebnejše bolgarske otroke. * Razprava proti morilki generala de Wintona se bo pričela 19. marca t. 1. pred Vrhovnim sodiščem ZVU v Trstu. * V Avstriji vlada veliko zanimanje za češko knjigo. Več dobrih prevajalcev je pripravilo že celo vrsto knjig, ki se že tiskaj o. * Žena Hermana Goeringa Em-my bo prišla pred sodišče za de-nacifikacijo, ker je bila članica hitlerjevske stranke in je to izkoriščala. * Sedem višjih funkcionarjev tržaške civilne policije je podalo ostavko. * 4. t. m. je bil v Glasbenem zavodu v Zagrebu simfonični koncert orkestra zagrebške radijske postaje. Dirigiral je angleški dirigent Clarence Reybod. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano glasbenega zavoda, je toplo pozdravilo angleškega gosta :n naše glasbenike. * V Beograd je prispela znana poljska umetnica in prvakinja varšavske opere Eva Bandrow-ska - Turska. Gostovala bo v beograjski, zagrebški in ljubljanski operi. * V leningrajskem Domu arhitektov je bik odprta raz t sa v a del 7 - letnega slikarja Mihaila Majofisa. Mihail je pokazal že v četrtem letu posebno nagnjenost do slikarstva in pričel polagoma slikati. Razstavljenih je okoli 1U0 njegovih del. * Ob zaključku glavnih del pri obnovi dnjeprske hidrocentrale, je poslal generalisim Stalin graditeljem »Dnjeprostroja« pismo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo delavcem, inženirjem in nameščencem. * Po uradnih podatkih je bilo januarja 1947 v Kanadi 196.000 brezposelnih, med njimi 158.000 moških. V januarju je bilo tud: 13 stavk. * Leta 1948 se bo vršil v Pragi XI. vsesokolski izlet. Že sedaj se češkoslovaške državne železnice pripravljajo na to veliko slavnost. V presledkih 14 dni bo treba prepeljati naenkrat v glavno mesto republike 120.000 dijakov in dijakinj, preko 90.000 naraščaja in pol milijona telovadcev. Poleg tega bodo morale češkoslovaške železnice pripeljati v Prago iz različnih kraicv republike in inozemstva približno milijon obiskovalcev. Iz Amerike in Kanade se je že do sedaj priglasilo nad 20.000 obiskovalcev. * Dne 7. t. m. so se vršile po vsej Češkoslovaški velike proslave rojstnega dne T maža Ma-saryka, prvega predsednika Češkoslovaške republike. Za Ust odgovarja ALOJZ BUDIN - Uredništvo in uprava; Goric Tisk K^TouSkTSa^NE v OoricU-taj^k-'^llsw'dne