73. številka. Trst, v sredo 2. aprila 1902, Tečaj XXVII ..Edftaoat" zctjft aakrat »» 4aa. razan udtlj te r*rsikOT, ob 4. ori z-većei. 'itro^nii« miit : ca es!o leto........U kros s* pol leta . ........IS n za {»m leta........ f* ca «a m«fc ........ S krosi J* nčaino is plačevati naprej. Ne ne-lOi j ?T'i prtložane nsroć.iirta sa sprava M utira. _ f-o t., bakaroah ▼ Trstu se prodajajo posamezne Številke po 5 Btotink (3 («Tea Tr-»ta pa po 8 utotmk (4 m»č. j Telefon Mt. H70. Sdin Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T etiiMtl |e Isdajctelj in odgovorni urednik Fran Go d n i k. I Oglaat ■o rečanaio po vrstah ▼ petito. Z* »ei-kratao aaroiilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvalu do-■aH oglasi itd. te računajo po pogodbe Vsi dopisi naj ae poSiljajo urodalitva Biefrankovani dopisi ae ne sprejemajo fiokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in o|claae spre-<*ma apravatltvo. Naročnino in oglaae ja plačevati lnce Trst. t redali tv o tn tiskarna se nahajata v a lici Oarintia Siv. 12. tpraiaiitvo, to sprejemanje Inseratuv v ulici Molia t iccoio 5tv. 1», II. »ati-u. - * _ — - i .i »i ■■ ———— Lastnik konsorcij lieta Rdinoat" Natisnila tiskarna konaorcija Usta ^Edinost" v Trst Važnost Trsta. v. In ta košček zemlje se svojo divno lego ob Adriji — tn košček zemlje, ki je zbokte lege svoje svetovnega pomena — ta košček zemlje, na katerem so vrata za import in eksjK>rt Evrope v široki svet — - ta klasični košček zemlje, ki je mejnik med dvema ve likima svetovoma, med Slavizmom in Italija-ni/.mom — ta košček zemlje, ki je res klasičen v etnografičnem pogledu — ta košček zemlje, po katerem steza roko G-ermanstvo in Itaiijanstvo — ta košček zemlje, na katerega so obrnene vse oči, ker bo prevažen objekt v orjaškem boju, Ki se mora izvojevati med tremi svetovi, med Slavizmom, Germanizmom in Komunizmom — ta košček zemlje, za katerega usodo se zanimljejo državniki in poli-iki vse Evrope : aspiracije nikakega pravnega naslova v dr-žavnopravnem pogledu mišljeni, navidezni pravni naslov do našega uverjeni, da je ves ta nemški hrup frivolen, T Trsta, in če velikonemška ideja reklamira da se je VBa ta afera brez potrebe napihnila Trst za-se vzlic temu, da pa nima prav no-' od nemške strani do državne afere, do do-bene, niti ne dozdevne, le namišljene pravice godka, radi katerega morajo, notri sredi do tega koščeka zemlje, potem se moramo relativnega miru. začeti puške pokati in zve-vprašati: kako naj bi bilo možno, da ne bi neti vojne trombete. Ali kričali so tudi oni. ves slovenski narod se svojo torej uganjali komedijo, ker so kričali drugi! srčno krvjo, z vsem intelektom V tem pogledu smo čitali te dni v nekem svojim branil in čuval tega b i s e r- 1 nemškem listu neko izjavo enega moravskih ja svoje lasti?! Mi da ne bi bianili tega veleposestnikov »srednje stranke«, torej enega zlatega prevažnega kosa svoje lasti, mi, ki se tako imenovanih zmernih, ki je res prezna-moremo sklicevati na okolnost, da biva tu čilna, ker priča s kako malo resnosti, stvar-naš narod od pradavnih časov in da si je pri- 1 nosti, lojalnosti in politične iskrenosti in posest\ova! vse pravice avtohtonnega prebi- poštenosti, in s kolikim preobiljem strahu valstva l! Mi da ne bi ozuačali vsega na- pred nemškim radikalizmom so se mnegi roda slovenskega kakor solastnika tega ko-! Nemci sukali okolo tega nesrečnega celjskega ščeka zemlje, ko vendar to naše pravo sloni: vprašanja. toliko na etnografičnem, narodnem, kolikor AIož iz srednje stranke Moravske je na principu teritoritorijalne skupnosti?! {menil namreč — mej drugim — da nje-Slovenec, ki se še danes ne zaveda, kaj gova stranka sicer nikakor ni je Trst za narod slovenski, ti naj se skrije, prepričana o potrebi preine-l vreme« povdarja veliko nezaupanje, ki so je ta koseek zemlje je del nase ploven- j{er zas[u£uje očitanje, da nimalo ne pozna ščenja slovenskih p a r a 1 e 1 n i h udeležnice na trozvezi same začele gojiti do ske lasti. nase slovenske domovine, ta narodnega in političnega položenja našega na- r a z r e d o v iz Celja, vsa stvar da se te kombinacije, ter navaja kakor dokaz temu kosce k zemlje je integralen del nase r0(ja> najmanje pa —najemi nentneje narodno- 'jej zdi neizrečeno malenkostna! Vendar pa dejstvo, da hočete Avstro-Ogerska in Nemčija posesti. ^ gospodarske koristi naroda slovenskega! Žal,' go nje členi glasovali za Sturgkhovo resolucijo, skleniti separatno pogodbo glede vzhodno- Itaiijanstvo se trže za ta koš<.ek diago- mnogo mnogo takih Slovencev,1 ker so menili, da zahteva državni interes, da azijatskega vprašanja, Italija pa se hoče pri- cene zemlje ot> Adriji, da-si nima za te svoje zas!užujej0 tat0 očitanje! Žal, da je še se prerazdraženi levici nudi dozo politiškega družiti izjavi Francozko-Ruski (na dogovor mnogo takih Slovencev, ki so slepi, da ne antipirina. med Anglijo in Japonsko.) in ee more opirati vj(jjj0 v nagem Trstu tega, kar vidi ves drugi: To bi bilo zopet nekaj novega otiginal- Da, to je res znak velikega nezaupanja, jeolje rečeno : da gotov del prebivalstva vore o Trstu in o rojakih svojih, borečih se potrebe prebivalstva, naj bi ne odločala po- Če se torej trozveza obnovi, vendar svet na tem ^ košček it zemlje italijanski govor., za ohranitev te pozicije, približno z istim za- treba, ampak strah pred kako razbrzdano, ne more verjeti prav, da jej vsebina ostane kajti oni del »Itahjanstva« na tem ozemlju, ki je res italijanskega izvora, je tako majhen, da kar izginja. Vse drugo je le odpadek od drugih narodov, največ seveda našega slovenskega in hrvatskega naroda, zbok česar ne more torej Italija tudi v imenu narodnega principa izvajati nikake pravice za reklamiranje Trsta. nimanjem kakor morda o Novi Zelandiji, alij razdraženo stranko! Kadi nenormalnega du- psejšnja. pa o prebivalcih na ledenem severnem tečaju »evnega stanja strank na levici, radi stanja Italija V Afriki. V Italiji so menda že _ te zemlje! Politični pregled. V Trsta, 2. aprila 1902. ljudij, ki vzbujajo zanimanje političnih psi- pozabili na žalostni konec njih akcije, ki so hologov in patologov, naj narodi ne pridejo jo vodili pod zgornjim naslovom, ker Že zo-do svojega prava*. S takih stališč naj bi se pet sanjajo o ekspedicijah v ta del sveta, torej urejale važne stvari v državi ?! Če bi oegar samo ime bi jih moralo navdajati z kdo zahteval, naj se važne javne stvari ure- grozo. Ker jim je v Abesiniji tako korenito Celje. V nemških listih, vsaj v večini jajo po zahtevah kakega — norca, reči bi izpodletelo, mislijo sedaj v drugič poskusiti No, d oči m se Italija more sklicevati vsaj ietihj kakor da ^ je ogorčenje in razburjenje j mu morali, da je sam norec. Če se je nem-, svojo srečo na polju kolonijalne politike v na okolnost, da je gotov del prebivalstva na nekoliko poleglo. Vsaj takih izbruhov jeze in škim politikom zbok megalomanije in po- Afriki in sicer v Tripolisu, kakor smo ometena ozemlju res italijansko narodnega izvora, 0g0rčenja ni čuti več. Ogorčenje? Razburje- i žrešnosti njihove, začelo vrteti preveč kolesc že večkrat. To je bil memla tudi eden itt na okolnost, da je to ozemlje v soseščini Ita- n]e ? » je_H bij0 vae to kipenje resnično,J v glavi, če duševno niso več normali, pa naj glavnih nagibov, da so začeli iskati prijateljuje, pa nima Nemčija ni sence, ni sleli ka- pravo, pristno, naravno v vseh nemških sku-1 ee gredo — kurirat! stvo Francije. In Če je smeti verjeti italijan-kega pravnega naslova, ni etnografičnega, ni pinah ? t jg.jj res pr;hajalo iz občutka, da se' Ali nečuveno je, ako možje, ki hočejo skim glasilom, si je Italija že pridobila pri-državnopravnega, za reklamiranje Trsta v je krjV]Ca dogodila, iz občutka, da nemški! biti resni, ki pretendirajo, da se jih smatra voljenje Francije za svoje nove načrte v Af-sfero nemških interesov. Tu ni bil Nemec ni- 8tvarj pret[ nevarnost?! Ne, absolutno ne! za resne in patrijotičue politike, iz strahu riki. P* tudi druge vlasti da ne bodo delale kdar in ni tudi danes avtohtonen element, a pri mnogjh je bila le jeza njega, ki se peni, j pred iz gole objestnosti »prerazdraženimi«, ovir. Rimski listi poročajo celo, da se v Rimu teritorijalno je Nemčija povsem ločena od na- ker He more , da so se Buri začeli zopet jako živahno gibati v severovzhodnem Transvaalu in sicer j»od poveljnistvom Beverja, kateri da je se svojimi četami obkolil neki angležki oddelek. V tolažbo pa zatrjuje Kitchener, da se je tej angležki četi posrečilo ubežati. Isto-tako da so Buri iz obeh republik ter kap-landski ustaši v Kaplandiji zopet začeli energično napadati Angleže. Kar se tiče sestanka transvaalske vlade se Steijnnm in Dela reve m, se ne ve še nič pozitivnega. Angležke vesti zatrjujejo sicer, da se i>ti v kratkem sestanejo; s tem pa nikakor še ni rečeno, da so se že sestali. Iz Londona so začeli zopet trositi vest, daje Krfiger nezadovoljen s Schalk Burgher-jevim postopanjem ter da stori vse mogoče, lista in nima nikake pravice protestirati proti temu, da bi kdo izda val list pod istim imenom, pod katerim ga je hotel izdajati kdo drugo. Toliko se nam je zdelo vredno sporočiti našim čitateljem, da bodo znali že v naprej zavzeti svoje stališče nasproti novemu listu »II Sole«, ki bo, kakor Brno že omenjali, pisan v duhu bivšega »Avanti-ja«. »II Sole« prične izhajati v nedeljo, dne 6. t. m. OtTortter proge Trst-Baje nore Istr' ske lokalne železnice »Trst-Poreč«. Torej je vendar-le res, da je bila včeraj otvoritvena vožnja proge Trst-Buje nove železnice istrske. Dolgo nismo mogli nikakor pozitivno doznati tega in smo se bali tudi m> (z drugim občinstvom vred), da je bila tozadevna vest, ki so jo prinesli nekateri tukajšnj' časopisi, le znano pošiljanje v april. Tako tajnostno, skoro ob izključanjti javnosti se je pripravljalo to otvorjenie. Danes pa smo izvedeli od kompetentne strani, da se je včeraj vendar res otvorila ta železnica. Od danes naprej vozila bosta med postajama Trst in Buje dva mešana vlaka in sicer odhaja prvi vlak iz Trsta ob tla se mirovna pogajanja i/jalove. Dokler pa 9 50 zjutraj, drugi pa ob 7*10 ari zvečer. Krugerjevo okrožje zatrjuje, da Sshalk Burger postopa v popolnem soglasju s predsednikom Kriigerjem, ne more se nikakor prav verjeti tenden^ijoznim vestem, katere se pošiljajo v svet od angležke stiani. Včeraj je dospel v Beroiin nizozemski ministerski predsednik dr. Kuvper in sodi se Prvi bo prihajal v Buje ob 1*15 uri popo-ludne, drugi pa ob 10 20 uri zvečer. Iz Buj bo odhajal prvi vlak ob 5*05 uri zjutraj in bo prihajal v Trst ob 8*30 uri zj., drugi pa bo odhajal iz Buj ob 3. uri pop. in bo prihajal v Trst ob 6"10. zvečer. Natančen vozni red prinesemo jutri. Soeijalni demokrat je. Strankarski zbor se bo jenimi, lahko rečemo, 90 odstotkov naših deželnemu predsedniku baronu Heinu, je pod -zavedenih delavcev, mejtem ko je med ob- župan ljubljanski dr. vite/. Bleiveis svaril sojenci le neznatno številee onih, ki so bili' pokojnega kardinala, da mu kadenje viržink pravi, intelektu val ni provzročitelji nemirov.' jako škoduje. Tedanji škof ljubljanski pa da Ne radi, ali prisiljeni moramo priznati, da je se je le nasmehnil in — zapalit novo vir-imel veliki »socijalist« I'epi Dalmatinec prav, žinko. ko je rekel: »Lahi niso meumni, da' Vese iea, ki jo je priredil pevski zbor bi se izpostavljali!« ^ j »Bratovščina sv. Cirila in Metodija na Ve- Ako Lahi niso neumni, so bili neumni | likonočni ponedeljek v dvorani »Narodnega pa oni naši reveži, ki še vedno mislijo (ker doma« v Barkovljah, je Izpala povsem dobro, jim je od izvestne strani tako sugerirano), Od štirih p^ vskih točk so moraii o ponavljati, da borba za socijalne reforme ni drugače Buren aplavz sta žela možki zbor »Populnica mogoča nego z gorjaČo, s sovražtvom. Lahi hrv. doma« od Eisenhutha in pa »Z glasnim so vso stvar organizirali, potem so se lepo sumom skora« od Stanka Premrl-a. V orke-poskriii za zavedene slovenske delavce, ki stru je bilo vse dobio, samo pihal« i instru-sedaj plačujejo in bodo še dolgo plačevali t menti so bili precej preglasni. Igra se je račune, ki so jih napravili drogi. igrala prilično dobro — no, popolnosti ne Ali dragoceno je vsakako to pri poznanje l moremo zahtevati od igralcev, ki so vsi ato-laškega internaeijonalca, da Cčekar in družba t pili na oder prvikrat. pač znajo zanetiti plamen, ali v to da so "j Merila stroge kritike ne smemo rabiti, popolnoma nesposobni, da bi ga omejali na To bi bilo krivično in ubija, izlasti pri dile-tiste mere, kakor je bilo določeno. tantih veselje do nadaljnega delovanja. Rečemo Kar pravimo n»r vedno: lahko je raz- pa^ da nas vesele ti impozantni nastopi pev-vnemati ljudstvo s tem, da mu njega bedo skega zbora naše vrle »Bratovščine sv. Cirila slikaš črno v Črno in mu ob enem delaš Metodija. Gospoda pevovodjo K o s 1 i na blesteče obljube za bodočnost. Ker Ijndstvo moramo pohvaliti za vspeh, ki ga je dosegel občuti prvo, tem raje veruje v drugo ! Tako, 9 svojem prvim oficijelnim nastopom. Trudil splošno, da je njegovo potovanje v Berolin v zvezi z mirovnimi pogajanji v južni jugoslovanske socijalne demokracije Afriki. i prihodnjo jesen pečal s predlogom, da se t«m naslovom nam pišejo: Pred dolgimi 3% kadenja Dr. Kuvper da upa, da ga nemški drž. strankarsko vodstvo premesti iz Trsta nazaj leti je neki naš narodni obrtnik odprl malo odpraviti, ker kadenje sploh 1 * " ,Slovenec«, ka- delavnico. Deset let pozneje je vzel k sebi * "" z besedo, je lahko »reševati« in '»osreeati« ljudstvo! Ali kaj naj rečemo k takemu postopanju, ako osrečevatelj, novi apostol ne daje nobenega jamstva, da bo govorjeni obljubi sledilo tudi odrešilno dejanje ?'! Štraj- kovci v Nabrežini in v sv. Križu bi mogli kajti velika dvorana je zapeti o tem jako interesantno in — žalostno razprodani in ljudstvo zadovoljno, pesem. j Toliko o koncertu. Sedaj pa par besed »Soeljalističlia« -- hvaležnost. Pod na splošno. Navado ali bolje rečeno: razvado Pred dolgimi 38- kadenja v dvoranah treba vendar enkrat 'ni na svojem se je, toda vspešno. Njegovo vedenje na odru nam je ugajalo povsem. Le odločno in energično naprej ? Pevci in igralci smejo biti zadovoljni z moralnim, kakor tudi mateiijalnim vspehom, dvorana je bila polna, sedeži kancelar vsprejme kljubu temu, da je nemška vlada svoječasno odklonila vsako |K>sredovanje med Angleži in Buri. Angležki vojni minister je včeraj sporočil, da wc je v južni Afriki blizu Babertona (v Transvaalu> dogodila grozna železniška katastre fa, o kateri je bilo angležkih vojakov ubitih, 45 pa ranjenik. Seveda so bili tu gotovo vmes Buri, ki so povzročili, da je vlek skočil s tira in padel v kak prepad. ta čas — revež, in je tudi danes revež, ki ima le toliko, da skromno preživlja sebe in svojo družino. Njega 28-letni delavko si je Tržaške vesti. Mestni svet tržaški bo imel Jutri ob T. uri zvečer svojo javno sejo. Na dnevnem redu je tudi predložitev sklepnih računov za upravno leto 1900, potem imenovanje odbora, ki ima študirati, kako bi se mogle v mestno gospodarstvo uvesti e ventil velne ekonomije in slednjič stvar ustanovitve ljudske šole v Gropad«. »Avanti« — »Sole«. Kakor je našim čitateljem že znano, je bil pred velikonočnimi prazniki — vsled odredbe kompetentnih oblasti — Camberjev dnevnik »Avanti« suspendiran. Gosp. Camber pa je — slute, da v Ljubljano. — Tako poroča »! teremu prepuščamo tudi odgovornost za to nekega mladeniča, katerega je izvežbal in mu V€Pt dajal zaslužka in kruha celih 28^ let! ! Pred Dra-oeeno prlpoznanje. Pod tem na- jSasom je ta delavec postal samostojen obrtnik slovom smo prejeli: :in ima 8edaJ 8am delavce pod safeoj. Oni, ki Te dni je nanesel slučaj, da sem prišel je že 38 let »gospodar«, je ostal skozi ves v razgovor z nekim osebnim znancem svojim, ki je goreč socijalni demokrat, ali, ki se vsaj kaže taeega. Hočeš nočeš bila sva kar hkratu notri sredi debate o burnih in krvavih dogodkih tržaških v mesecu februvarju. In kakor je to več nego umevno, tako je več nego naravno, da se nisva strinjala. On je trdil svojo, jaz svojo, ker on je sodil o stvareh in dogodkih skozi naočnike, ki so mujih drugi nadeli in pobarva 1 i z barvo socijalistične enostranske tendencije, jaz pa sem sodil o istih po svojem prepričanju, kakor mi je dozorelo po skušnjah in — zmotah svojega lastnega življenja. Svoječasno — ko smo imeli še tu mej nami spretnega sodruga Kristana in ko je bil iati nastopil z agitacijo za prireditev velike demonstraoije slovenski šoli v prilog, smo mi na tem mestu nastopili najenergiČnejše — mestu tam, kjer se ehaja veliko število ljudstva in vmes žensk in otrok : soaebno pa ne na veselicah, kjer morajo nastopati pevci. Dim kvari glas. Na to, da se ne bo kadilo, naj pazijo prirejevalci naših veselic. \ slučaju potrebe pa tudi poslušalci sami. Proč torej s to razvado ! Še neko nepristojnost naj omenimo tu. Kadar se poje ali igra na odru, naj bi ne gledali pa prihranil toliko, da je mogel odpreti svojo do-lrzodra razni ljudje, ki nimajo tam nika- delavnico. Nekega dne pa je rečeni 28 letni delavec, sedaj sam svoj obrtnik, prišel v obiske k prejšnjemu gospodarju svojemu. Pogovajr kega posla — ker to neverjetno moti igralce in udeležence. Krčmarju v »Narodnem domu« bi svetovali, naj postavi na vrt dva po3trežnika, ker jala sta se o tem in onem in prišla sta tudi je eden premalo, na socijalistično vprašanje. Gospodar je izjavil, da on je Iz preti naših sodišč. D o g o d k naroden meseca februvarja pred t r ž a - socijalist, mej tem ko je njega nekdanji de- škim deželnim sodiščem. — 21-lavec rekel: »Jaz sem resničen socijalist. Vi letni Gabrijel Pipan je bil obdolžen, da je b dne 14. februvarja redarje, ko so v ulici ste pa izkoriščevalec i. r e v n-i glavo prijel, od človeka, ki je le dobrote užival pri njem in ki dobro ve, da nesramno laže, ko tako grdo obdolžuje siromašnega obrtnika, ki je re -proti vsaki taki demonstraciji. Dokazali smo vež delal celih 38 let, da je skromno hranil sebe se mu z (»žirom na izjemno stanje utegne bili, da se e takim naBtopom ne doseza nič in svojo družino in ki je TSikdar radi sam trpel pomanjkanje, da je le pošteno ga-čermi svoje delavce! Torej tudi svojega nikom, nam pa le škodi! zasramovalca !! Govorili smo bili tedaj, da bi v slučaju delavcev!« Naš vrli starina se je kar za Ac^ue razganjali množico, insultiral z besedo začuvši tako grdo očitanje, in to »vigliacchi* (strahopetci). — Na včerajšnji prigod:ti kaj sličnega — že kakih 14 dni druzega, nego to, da lep del demonstrantov pred velikonočnimi prazniki prijavil dotičnim piide v nesrečo, kar koristi le našim nasprot- oblastmjam izdajanje novega dnevnika z ime nom »Indietro« (Nazaj!). Koje bilo izdaja nje prejšnjega njegovega lista »Avanti« res demonstrativnega nastopa ne imeli proti sebi suspendirano, hotel je gosp. Camber takoj le redarstva, ampak bi proti nam nastopili celo oni, ki so skrivoma agitirali za tako de- začeti z izdajanjem novega li-»ta »Indietro« ; a tu se je doznalo, da se je o svoječasni prijavi tega lista dogodila neka pomota, vsled katere je bila prijava neveljavna. L sta pa ni mogoče začeti prej izdajati, nego je minolo 7 dni po prijavi. Ker je bilo že prej znano vsem, da sta' nastop in so nam očitali strahopetno^t. Danes Bianehi in Depangher mislila pričeti z izda- : pa so »sodrugi« iz laškega tabora, ki sami janjem antisemitskega lista pod imenom >11 1 priznavajo, da je kaj lahko prirejati deinon-Sole«, ki bi delal konkurenco »Avantiju«,1 stracije ali pri takih nediscipliniranih masah, opustil je Camber misel o svojem namerjanem kakor jih imamo v Trstu na tisoče, da je — »Indietro« ter je prijavil oblastim, da bo on 1 tako priznavajo sedaj — sila težko, da, cel6 monstracijo! Slovenci bi tako prišli mej dva ognja in posledica bi bila — strogi zapor in kar je še huje : izgoni bi potem igrali veliko vlogo ! Sodrugi so nam svoječasno zamerili ta naš i izdajal list »II Sole< riti, ker Bianehi in ! To pa je mogel sto-Depangher nista še pri- naravnost nemogoče preprečati, da razvneto gibanje ne preskoči bregov. »Ko bi bili javila oblastim izdajanje svojega lista. Na U mi vedeli, kako daleč zaidemo način je torej pojasnjeno, kako da je list na zadnjih demonstracijah, bi »II Sole«, ki se je mislil ustanoviti kakor si ne bili nikdar naložili take konkurenčni list »Avantiju«, postal naslednik odgovornosti!« Te besede je te dni temu listu. O tej zadevi smo doznali zani- j izustil neki ugleden člen laških mivo dogodbico, ki se je vršila na policijski nalcev. Isti je še dostavil, da bi direkciji. Ko je namreč Bianehi izvedel, da ; imelo priti še kedaj ga je Caml>er prehitel s prijavo lista »II Sole«, hitel je na policijo k policijskemu komisarju g. Zieglerju, da tam protestira radi Camberjevega postopanja. Ravno v času, ko je bil Bianhi pri omenjenem uradniku, vstopil je v isto sobo jeden Camberjevih poverjenikov, ki je prišel tja v neki stvari novega lista. Bianehi je v pričo tega zopet ponovil svoj protest, na kar mu je dotični uradnik odvrnil, da je vsako protestiranje brevspešno, ker Bianhi ni še prijavil izdajanje svojega mternacijo-on, ako bi do kake veče demonstracije, predno se ista prične, izrecno odklonil vsako odgovornost! E seveda, to je ravno, kar trdimo mi vedno : o takih demonstracijah se pač ve, kje in kako se pričenjajo, a se nikdar ne more vedeti, lije in kako - se zaključijo. To prepričanje, ne pa strahopetnost-sili tudi nas, da svarimo pred demonstracijami tja na slepo. Nam je hudo pri srcu, ko čitamo sedaj dan na dan cele vrste obsodeb radi zadnjih nemirov. Hudo nam je tembolj, ker so obsodbe jako stroge in je med obso- Ni li to podlo?! Ni-li to onečeščaoje pojma socijalne reforme, opravičenih stremljenj delavskega stanu ? ! Takcv le človek, ki svojega »socijalizma« ne umeje manifestirati drugače, nego z zasramovanjem drugih ljudij — bi zaslužil, da bi užaljeni pograbil bič in ga prav čvrsto ožgal po plečih ! To so vam najnovejši — socijalisti!! Popravek oziroma popoJnjjenje. V včerajšnji IV. članek o »važnosti Trsta« se je urinilo par neljubih pomot. V drugi koloni v drugi oziroma tretji vrsti od zgoraj je čitati: »Kakor Italijanom, tako so veliko-nemški načrti prisodili nalogo,, da pomorejo Nemltvu izvršiti ...« Tu je izostalo par besed in se mora glasiti : »Kakor Italijanom, tako so velikonemški načrti tudi Madjarom prisodili nalogo, da pomorejo Nemštvu izvršiti itd.« V drugi vrsti drugega odstavka v drugi koluni je citati : »Zato naj ima začasno nadvladuje...« Citati treba pa »nad-vladje«. V zaključku članka je čitati : ». potem čujemo iz te konfrontacije velik, glasen, vsakomur vidljiv in usoden, lapidaren govor«. Tu je škrat v stavce vi omari postavil »vidljiv«, mesto »umljiv«. Kardinal Missia je umrl vsled srčne kapi, kakor smo že sporočili. »Slov. Narcd« pripoveduje o nastopnem dogodku, ki bi pričal, da se je v njegovi eminenci ta bolezen razvijala že dolgo časa. Kardinal je živel jako zmerno, ali jedno strast je imel: kadil je rad. Ko je bil nekoč na nekem dineju pri razpravi je obtoženec zanikal to ter je skušal tucli dokazati svojo nekrivdo s tem, da ne ume niti jetlue laške besede. (Na razpravi je govoril nemški). Redarja, ki sta bila zaslišana kakor priči, sta pa obtožbo potrdila in je redar Alojzij Masart dokazoval, da je nemogoče, da bi obtoženec ne znal niti besedice laški, koje vendar v momentu, ko je bil aretiran, povprašal redarja v laškem jeziku, zakaj da ga je aretiral ?! Sodni dvor je Pipana spozaal krivim in ga obsodil na 1 mesec strogega zapora. Bra nitelj je bil od v. dr. Brocchi. 41-letni čevljar Ferdinand Bonan iz Tržiča je bil obdolžen, da je dne 15. februvarja hujskal množico ter žalil vojake z žvižganjem. Na včerajšnji razpravi je obtoženec aanikal to. Redar, kateri ga je aretiral radi tega čina na borznem trgu, pa je potrdil obtožnico. Sodni dvor je Bonana obsodil v mesečen zapor. 18-letni Ernest Štrukelj iz Trsta in 18-letni Ivan Brezovič tudi iz Trsta, sta bila v neki družbi, ki je dne 15. februvarja zjutraj po ulici Roasetti in po nekaterih bližnjih ulicah razbijala ulične svetiljke in šipe na oknih. Ker pa ta obtožba na razpravi ni bila niti približno dokazana je sodni dvor oba obtoženca rešil obtožbe. Istotako je sodni dvoi rešil obtožbe tudi Dominika Boscolo iz Benetk, ker sodna razprava ni dokazala, da bi bil dne 15. februvarja razbijal svetijke in upil »fora illuto!*, radi Česar je bil obtožen. 35 letni Jakob Padovan iz Trsta je bil obdolžen, da je o izgredih zakrivil zlobna poškodovanja ter da se je z oboroženo roko protivil redarjem. Sodni dvor ga je na včerajšnji razpravi spoznal krivim in obsodil v 18 mesečno ječo. • Radi neubogljivosti nasproti redarjem pa je sodni dvor obsodil : 10-letnega kovača Karola Lončarja iz Trsta in -letnega Ivana Busoiola iz Italije v T-dneven zapor ; 21-letnega .strojevodjo Josipa Stepi ča iz Trsta, 2<>-letnega težaka Ivana Marsiča iz Kopra in 24-letnega Frana Fraiisina iz Milj vsakega v K »-dneven zapor; 21 -letnega Josipa Vidmarja iz Rihemberga in 20-letnega Ivana Lokarja ' iz sv. Ruprehta v 14 dneven zapor. Sodnemu dvoru je predsedoval svetnik Petronio, sodniki bo i »ili: svet. Maffei, Mo-.-che in Apollonio. Državno pravdnistvo je na zjutranji razpravi zastopal drž. pravdnik dr. Chersich, na popoludanski pa drž. pravd-nika namestnik Minio ; branitelji so bili odvetniki dr. Brocchi, dr. Breitner, dr. Baseggio in dr. Cuzzi. Drobne vesti. Težka nesreča na p a r n i k u. X:i parniku »Sebenieoc, ki je zasidran v naši luki, ponesrečil je včeraj 22-1. kurjač Anton Učinovie. Ko je 6tal blizu neke parovodne cevi, je ista razpočila in je par, ki je prihajal iz razpokline, UčinoviVa močno opekel na rokah. Odvedli so ga v mestno bolnišnico. Težko ranjenje. Dva redarja slišala sta predsinoči okoli polunoČi sumljivo kričanje, ki je prihajalo iz ulice Sjlitario. Ko sta se iz ulice deli ' Istituto j»odala tjakaj, sta kmalu naletela na dva bežeča moža. — Na tozadevno vprašanje redarjev odgovarjala sta, da sta pobegnila, boječa se, da jih nekdo, s katerim sta se sprla, ne rani. Gerbič : »Slovanski brod«, poje zl>or. Ivan pl. Zaje: »Hrvaticam«, poje zbor. Eisenhut: »Mazurka«, poje zbor. V. Vauda ; »Slovo«, četverospev. I. D.: »Raztresenca«, igra v 1 dejanju, Med pesamičnimi točkami vsporeda bo 1 svirala godba, po veselici pa bo ples, ki bo trajal do 2. ure v jutro. Z ozirom na sedanji pomladanski letni čas čas, ki ob nedeljah kar sili vsakega meščana na nedeljske izlete v okolico, smo prepričani da se prihodnjo nedeljo slov. izletniki v velikem številu podajo obiskat našo dično »Velesilo«, ki že toliko let vzdržuje in širt narodno zavest na toli izostavljeni točki naše okolice, kakor je ravno Skedenj. Pomisliti treba, da tudi naj-pogumnejsi borilci slednjič obnemorejo, ako jim od nikjer ne prihaja vsaj moralna pomoč. — Začetek veselice l»o točno ob 5. uri popo-ludne. Ustopnina k veselici za osebo 60 st., otroci do 13. leta 30 st., sedeži 20 st., k plesu 1 K. Torej v nedeljo enkrat vsi v Skedenj ! Vesti iz ostale Primorske. X Splošna stavka težakov in toz nikOT na Reki. Kakor smo že sporočili na kratko v sinočnji brzojavni vesti, zapričela je včeraj zjutraj na Reki splošna stavka težakov in voznikov. Vseh stavkujočih je okoli 2000. Redarja sta' se na to s tema dvema po- Ves promet na Reki je zaustavljen. Parobrodi stoje nakrcani ob obali, a nikdo jih ne razklada. Drugi prazni pa čakajo na blago, ki je zanje pripravljeno na obali in v skladiščih. V vsem mestu ni bilo včeraj videti niti jed nega voza na delu. Stavkujoči pa so se vedli povsem mirno in ni bilo nikakih 240 kron. Za vdove je določenih 50 °/„, za sirote 15°/0 možu ozir. očetu pripadajoče pokojnine. Mestna občina da v to svrho vsako leto 2000 K, delavci sami donašajo v zaklad z 2°/0 svoje plače. Za pomožne uradnike se ustanovi poseben zaklad. * Narodna čitalnica t Vipavi vabi na koncert, ki ga priredi s prijaznim sodelovanjem postojinskega salonskega orkestra in pevskega zbora v nedeljo dne 6. aprila 1902. v prostorih gosp. Petrovčiča. Vspored : 1. Smetana: »Prodana nevesta«, koračnica. 2. Titi: »Planinčica«, ouvertura. 3. Ziehrer: »Avstrijski zvoki«, valček. 4. Kub išta : »Spomin na Slavjanskega«. 5. Eilenberg: »Ko-vačnica v gozdu«. 6. »Violina-Solo«. 7. »Svatba na kmetih«, komičen nastop. 8. Kubišta : »Glasbeni odmevi«, potpouri. 9. Eilenberg: »Mlin v črnem lesu«, idila. 10. Simandl: »Josipina polka«. 11. Kubišta: » Postoj i nska jama«, valček. 12. Eilenberg: »Petrograjska vožnja na saneh«, galop. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K. Ker je čisti dohodek namenjen revni šolski mladini Vipavski, se preplačila hvaležno sprejemajo. Koncert se bo vršil ob vsakem vremenu. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Oborožen mora biti čim bolj z jezikovnim znanjem. Razun materinega jezika treba znati našemu trgovcu še nemški in laški. Upoštevati mora vse dejanske razmere svoje okolice, znati mora boriti se z ni vstalo konkurenco, u me vati jK)leg trgovskih še državne in deželne finančne zakone ter razne poštne carinarske odredbe. Ob neprestanem vrvenju in gibanju mora dober trgovec v enomer slediti časovnim razmeram in dobro poznavati spremembe ter učiti se na njih. Tako oborožen duševno ter tudi materijalno — vsaj svojim razmeram primerno — podstavljen trgovec — trgovec torej, ki pozna svoj delokrog in umeje svojo nalogo ter hitri tek našega časa, more nastopati, vspešno operirati in ustvarjati si trden temelj v trgovini. V nastopnem si dovoljujem navesti, v mal izgled, nekaj prilik in slučajev iz trgovske prakse ter jih predočiti čitateljem tega lista, da vsakdo sjdi o njih ter jih eventuvelno porabi v svojo korist. (Pride še.) dala nekoliko naprej po ulici, kjer Bta našla 20 letnega trgovskega pomočnika Rolanda Roeca, ki je imel v desnem ledju tako težko rano, da ni mogel niti odgovarjati na vprašanja redarjev. Ranjenega mladeniča so odvedli v bolnišnico, druga dva, ki sta se iz- dala za brata Petra in Frana S., pa v zapore, ! izgredov. ker je Peter priznal, da je mladeniča ranil. Delodajalci in delavci so se bili sicer Peter S., je star :»9 let in stanuje v ulici pogodili, a vse se je razbilo ob trdoglavnosti Amalia. njegov brat pa 25 let, ki stanuje upraviteljstva banke, ki ima nakladanje in v ulici B sco: oba sta težaka. razkladanje vagonov v svobodni luki v svo- Ranjen o streljanju s topiči. V tukajšnjo bolnišnico so včeraj pripeljali 45- Razne vesti. Največ! triumf. V nekem mestu — ime nam je ubeglo iz. spomina — se je dogodilo nedavno temu nekaj nečuvenega, nedoživlje-nega do sedaj. Tašča in zet sta bila v vojnem razmerju med seboj. To ni nič novega. To se dogaja baje tudi v najboljih družinah. Saj je že od nekdaj tako in ostane bržkone za vse bodoče čase, da ravno tega, kar ima zet najraje, tašča ne vidi rada in preko tašče tudi ne s cer ljuba, draga, pokorna ženica. Ta razlika v naziranjib dovaja rada do hrupnih prizorov, do solz in do omotic. Pa le pri dobri ženici, dočim nje ljuba mam£ vstraja v boju : trdno, kakor hrast v burji! jem področju. Oblasti na Reki in Sušaku so odredile letnega Josipa Ogritia iz Dekani. Pred včeraj - 1 vse potrebno za vzdržavanje miru. Vojaki jD zlobni jeziki govore, da se rado dogaja,, šnjim se je namreč o streljanju s tipiči jeden 80 konsignirani v vojašnicah. Tudi žene, ^a njej ostaja — zadnja beseda ! Trentaun topič prehitro izstrelil in je strel zadel Ogrina ki 80 bile na delu v skladiščih, so zapustile _ bi rekel naš Tržačan. v obraz tako nesrečno, da je revež izgubil delo. Brzojavna poročila. Pogajanja med Avstrijo in Agersko. DUNAJ 2. (B.) Nasproti vestem po listih, po kateiih so se gospodarsko politična pogajanja obojestranskih vlad kritično zasukala, je »Budapester C »respondenz« pooblaščena v izjavo, da v odnošijih mej obojestranskima vladama ni nastopila ni najmanja sprememba, da se marveč, izlasti z dogotov-Ijenjem novega carinarskega tarifa deluje dalje po metodi izbrani že od začetka. Ministra pred cesarjem. DUNAJ 2. (B.) Njegovo Veličanstvo cssar je vsprejel ministerskega predsednika grofa Szella in na t> miuistra honvedov ba-rota Fejer\varv ja. levo oko, a je v nevarnosti, da izgubi tudi desno. Drnibe premičnin. V sredo, dne 2. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Ali v gori omenjenem slučaju je prišlo k" drugače. Tašča je o nekem takem hrupnem prizoru malce preostro brusila ostrino svojega jezika, a zet, nedorasel za tako dvobojevanje, Je je iskal obrambe — na sodišču: tožil je taščo radi žaljenja na časti. — Prišel je dan razprave. Prišla sta: on resen, trd, ona jezaega P. S. Tako se je glasilo poročilo, smo je prejeli danes zjutraj-Pozneje pa smo doznali : Včeraj ob 2. uri popoludne Be doznalo, da so sklenili zopet zapričeti delo vsi delavci razun onih, ki so v službi banke, ulica Nuova 1. voziček, svetiljke, kovaška katera ima nakladanje in razkladanje vagonov obraza, bliskajočih oči, posiljajočih strele v oprema, pohištvo in razno: ul. Scuole nove v svobodni luki. Ti bodo, podprti od vseh nasprotnika. Sodnik je skušal stvar poravnati 19, ulica Nuova in Istituto 1, hišna oprava drugih delavcev, nadaljevali stavko, dokler na iej)em. Izlasti je govoril na srce tašči, da »n tokarnica : ulica Castaldi 5, ehitfbnier ; ne 1,0 doseženo sporazumljenje. je zgrešila, da naj torej prekliče in naj prosi uliea I arneto 27 A, hišna oprava; ulica X V Gorici so imeli predvčerajšnjim zeta za odpuščanje! Z ozirom na skušnje, ki < arradori 1, pohištvo in knjige; Skedenj 275,, laški visokošolci shod za laško vseučilišče v si jih je nabiral marjikdo onih, katerim je konj. Trstu. Shod se je vršil v gledališču. — Po bilo usojeno braniti se na dve fronti, na ono Vremenski vestnfk. Včeraj: t^l »mer j shodu so obedovali pri Dreherju, kjer se je soproge in na ono nje drage mame, je bila ob 7. uri zjutraj 10° 5 ob 2 1 uri popoludi* pridno napivalo in pilo na zdravje dvatisoč- to gotovo gorostasna insinuvacija. Ali v na- 17°. 3 C.' — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.5 letne kulture. Ko so bili pa ti potomci Ro- šem slučaju se je dogodilo nezaslišano, nedo- — Danes plima ob 4.4;) predp. in ob 6.21 mula in Rema zadostno ginjeni, so odšli iskat življeno: taščaje preklicala, ta- pop.; opeka ob 11.49 predpoludnt i \ ob 11.35 , svežega zraka. Po ulicah so klicali: Viva šča je prosila zeta za od pa- s popoludne. Društvene vesti. »Lepa Vida«. Dramatični od^ek pevskega društva »Adrijac v Barkovljah vabi na I. dramatično predstavo, ki jo priredi na »Belo nedeljo«, dne ♦>. aprila 11*02. v dvorani »Narodnega doina« v Barkovljah sicer bo predstavljal dr. Josipa Vošnjaka narodno dramo "v |>etih dejanjih »L epa V i d Začetek predstave točno ob 61/* uri zvečer. Med posamičnimi dejanji bo svi-ral vojaški orkester c. in kr. pešp. št. U7. Vstopnina : na predstavo .-»O nvč. za osebo ; sedeži I. reda 1 K, II. reda 3** nvč., III. reda 20 nvč. Ozirom na velike stroške, katere ima podpisani odsek, nadejati se je, da slavno občinstvo iz mesta in okolice prihiti mnogoštevilno na to krasno predstavo. Dramatični odsek. Veselica »Velesile« v Skednja. Pevsko društvo »Velesila« v Skednju priredi v nedeljo, dne 6. t. m. veselico s petjem, igro in godbo v veliki dvorani »C'emot« v Skednju.«/ veseljem moremo konstat rat% da se je to pevsko društvo, ki je prejšnje čase stalo na tako izbornem glasu, zopet osvežilo in pomladilo tako, da zopet zavzema svoje prejšnje odlično mesto med našimi pevskimi društvi. Zbori, ki se bodo peli na nedeljski veselici, so pod spretnim vodstvom gospoda Valentina P i žon a jako dobro naštudirani in je udeležencem te veselice zagotovljena izvrstna zabava. Vspored veselice je sledeči : Gorizia iialbna, fora i ščavi itd. in peli so Slovence izzivajoče pesmi: »Marameo« in »Nella patria«. Tako so kazali potrebo po ustanovitvi laškega vseučilišča ! »Soča« apostrofira c. kr. okrajno glavarstvo, kako to, da ni policija posegla vmes in kako to, da oblastva mirno gledajo taka izzivanja po ulicah, ki bi utegnila prinesti in jako neprijetnih posledic ? ! To apostrofiranje je gotovo jako opravi- š c a n j e! Kronisti trde, da je to največi triumf, k: ga more izvojevati možko bitje. Gospodarstvo. Nekoliko praktičnih črtic o trgovstvn. (Dalje.) Vsega bi se dotičnik lahko obvaroval, ako bi se bolj zanimal za obstoječe, zadeva-čene. Ali, ako prav sodimo, moramo priznati, joče ga trgovinske navade, običaje, zakone, da je bilo vedenje laških vseučiliščnikov, z in da je previdnejše uporabljal paragrafe tr-njih lastnega stališča agitacije z« laško šolo govskega zakonika ter jih natmčneje prouče-jako umestno in opravičeno, kajti eklatant- ■ val. Ćas, ki se porablja za tako potrebno neje ne bi bili mogli dokazati, kako po-, proučevanje, ni izgubljen in trud se navadno trebni so šole — pa tiste iz nekdanjih izplačuje že o prvi priliki, časov, ko je bila še palčića imenitno vzgoje- J Red v knjigah in točnost v pismu (kovalno sredstvo. " j respondenci) pa igrata pri trgovcu prvo in X Protestantska agitacija v Furla- j najvažnejšo ulogo. Zato pa je pregovor, da niji. — V Rusiču v Furlaniji je nastalo : »človek nikoli zadosti ne zna« in da se mu živahno protestantovsko gibanje, kateremu 'je vedno učiti,- ravno za trgovski stan posebno načeluje komtesa Latour. 12 družin izmed resničen. Id ravno trgovskemu stanu se njenih kolonov je pristopilo te dni k prote- ' stavljaj o danes take in tolike zahteve kakor stantizmu. morda nobenemu drugemu. Dober trgovec, ki se hoče vspešno boriti za življenje, mora biti v vseh rečeh vedno na svojem mestu — osobito pa vele tržeč — in mu je računati ne le z domačimi dnevnimi cenami različnega blaga, temveč paziti mu je na vse i spremembe, ne samo v svojem lastnem okrožju, ampak po vsem di-rokem trgovskem svetu. Zanimati ga mora vse: letina doma in na tujem, strajki (stavke delavcev), borzna poročila, vesti o »■ »i»i» ■» elikanska rastava pohištva in __ tapecarij. Izvenredno ugodae J U U ^ cene. « K M % VILJEM DALLA TORKE j v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ Koje pohlitvo doneaesreSo. ■ ■ • Pristni teran razpošilja Jakob Pierobon v Vrsaru (Oraera) v sodih od 30 1 naprej, po 10 gold. hI za družino in po 8 gld. hI •/a gostilno franko Trst. Informacije in uzorci pri Sankpvič, ulica Valdirivo št. 11. *KXXXX3tWXXXItX3t*K X X X UŽARSKA ZADRUGA V GORICI X z «m|«iIi jamstvom ^ naznanja slovenskemu občinstvu, da je prevzela Jf * prvo slov. zalogo poliva i iz odlikovanih in svetovnoznanih to- X varn v Solkanu in Borici X £ Antona Černigoj-a * ^ katera se nahaja X ▼ Trsta, Via Piaua vecohia X X (Kosario) it. 1. X X (m de»l strani cerkve st. Petra). X X lonkorMM iMiogofia, Mer Je blago X X im pm roke. X KKKttXKXKXKKKXKKtt & gAlikiiitir Lovi Hinzig Vesti iz Kranjske. * Preskrb n i ne mestnih delavcev v LJubljani. Načrt, s katerim se bo pečal v eni prihodnjih sej ljublj. obč. svet, določa preskrbnine za mestne delavce in diurniste ter njih vdove in sirote. Po 10-letnem službovanju imajo ti v slučaju invalidnosti pravico do pokojnine v iznosu 20 % letne plače, za vsako nadaljnje leto 1*5 % več do najvišje j ustajah, vojne itd. Izlasti pa mora biti trgo-raeje 75 °/0. Minimum se določi na letnih vee doma cel mož na svojem mestu. g i © i & & Prva !■ največja tovarna pohištva vseh vrst. . -•(TRSTI*- TOVARNA: Via Teta, vogal Via UaltaaM Telefon it. 670. ZAL.OOS: & <30 Sf Sf j Piazza Rosari« it 2 g0 I (šolsko poslopje) s^m i In Via Ribsrge it. 21 jjg © Velik lxbor tmpecarij, zrcal In slik. Is- ® STTfoje naročbe tadl po posebnih načrtih. ^J) Cono bran konkuronoo. Vi & ILOSTBOVAIJ CIIIK ZAST0I1 II FE1II0 ^ & Predmeti postavio se na Dai obrod g ail železnico franKo, f® Zlata ženska ura 7. verižico bila je včeraj zgubljena r«d Rojan-j-ke cerkve do Piščancev. Kdor jo je našel, je naprošen, da isto i/r« č proti primerni nagradi ui.ra vništ\ 11 » Erlinosti«. Prodajatnica izgotovljenih oUck = „Alla citta fli Trieste" = tvrdke mmm EDVARD KALASCH « Via Torrente št. 34 nasproti giedaiiSču „Armonia" e krojačnieo, kjer se izvršujejo obleke I o meri in najugodnejših cenah. V pro-dajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOK izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo {>o meri. IOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d./»oijenili državnih papirjev in srečk. Ponudbe pol naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. Spretnega pisarja sprejme v svojo pisarno Dr. Matej Pretner, advokat v Trstu, Via Cassa di Risparmio št. 7. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Vfa della Pieta št. 25. — TRST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega dc najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naroČba so izvrši točno in po ugodnih cenah. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev tElEZliti lini! Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kinina. Steklenice po kron 1*20, 2*— in 3*60. Vdobiva se »amo v LEKARNI RAVA8INI ▼ Tratil Piazza deli« Stazione fttv. 3. Postne jvosiljatve s povzetjem- Tehniki m rad. Ustanovljeno 1877. Zaloga stroje? in železja. SCHNABL k CB. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). -- Glavni zastop železja in tovarniških strojev. —=- Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Metori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Materijal za stavbišče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseli sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila zarska dela kakor: kompletna okna za rde stavbe in izložna okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in dražega ^^ pohištva v vseh slogih. — Podovi mehki in trdi vseh r rs t kakor: deščice, parkete, ^^ od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska Jcoraška dela, stopnice, ograje, žične mreže, železne zatvornice na vreteno Ha. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevajanje pobistva Rudolf Ezner Trst. — Via della Stazioue — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakovanje vsake vrste se izvrši na najboljši način in po zmernih oenah. Nakit- , danje in prevažanje pohištva po železnici in : morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, za-bojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si l>odi. St Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo is iz le tame B. Fraper-ja v Pragi je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se probavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica t gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 nvč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo. postaTno polo-ženo varstveno znamko. BI Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in tr. dvornega zalagatelja „pri črnem orln" Praga, Malastran 203, vogal Nerudove ulice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: G. Lueiani. E. Leitenburjr, P. Prendini, S. Serravallo. A. Suttina, C. Zanetti. A. Praxmarer. II Stanje Iranilnil vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaklad; okroglo 350.000 K Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zraven rotoža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obre-stuje |m> 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi i^azara-čunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega »aUflda mestna občina ljubljanska % vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Deuarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemniee dobivajo se brezplačno. Teodor Slabanja sreforar v Gorici, ulica Morelli št. 2, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuj e revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa p reč. p. n. gospod naročevalec sani lahko določi. Starbinsko v5 podjetje Q Jakob Kosmerlj T R S T i- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. ar T R G O y HT A -mm Jestvin in kolonijalnoga blaga, delikates. in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Sastione Štv. 2: nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. 11. občinstvu in sem najudanejši Jakob Ko s merIj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Tomsig Ludvik v Gorici, ulica Morelli št. 30. DELAVN CA za DozlačBvanjB ii fleRoraciib Sprejema vse v to stroko spadajoče poprave, toliko za cerkve kolikor za zasebnike. Velika in izbrana zaloga latev za okvirje in drugih predmetov po zelo nizkih cenah. odvajajoči caj od Frana Wilhelm lekarnarja c. kr. dvornega zalagatelja UEDMRCHEN (Spodnje avstrijsko.) Se dobiva v vseh lekarnah v za- 0 vitku po 2 K. avst. vel j. x __ Posojila ■ proti povrnitvi v 7 in pol letih v dob6 c. kr. ; častništvo, vladni, mestni in železniški urad- 1 niki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij ia privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zijskega zaklada. Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rentć, vžitke, zavarovalne police itd. Obrniti se na Hiilko Giberti, ul. Canale T I W Obuvala! Pri Pepetu KraŠevcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod Ijud. šolo Bogata zalosra raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. PoSiljatve ao poštnine proste. Prevzema vsako del<"> na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenab. Za mnogobrojne naiočbe se toplo priporoča Josip Stantič če vi j. mojster. Zalagatelj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lloyda. Spoštovane slovenske pspiioje! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jKetoflijevo cikorijo.