Delegati med zasedanjem na IV. kongresu Zveze komunistov Slovenije
°US I LO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
XII., ŠT. 49 — CENA DIN 10.— KRANJ, 26. JUNIJA 1959
K višjim oblikam
^° je tovariš Miha Marinko go-Jl&n/ na kongresu o bodočih na-®Z<*b v našem gospodarskem si-5tW«} je največ   omenjal zdru-^yanje gospodarskih organizacij. Jc ^ za   prostovoljno interesno *ttTil£eva,ti}e, ki nikakor ne ogro-ia samostojnosti podjetja, marveč jPra^ nasprotno;  lahko ga samo TePi- V   takih  združevanjih }e g$na    racionalnejša družbena Plitev dela, specializacija in ti-faacija   proizvodnje, skladnejša *°°peracija, bodisi v okviru po-xarnezne, bodisi med raznimi pa-n°Sami, Taka je pot v razvoju tc»nike in avtomatizacije v naši troizvodnji. Taka je pot k dvi-%anju produktivnosti dela in dvi-§an]u življenjske ravni. Pri tem °do potrebni tudi ustrezni ukre-ki bodo preprečevali morebit-tendence po monopolizmu in lrokratizmu ali zlorabljanju dc-^kratičnih pravic v naših pod-ffljjh- To so po besedah tovariša ¥lhe Marinka zelo odgovorne na-komunistov. ?o napotilo morda velja še po-V-bej za naš okraj, in sicer zato, .r }e tu industrija dokaj močna s° prav zaradi tega tudi ti po-*avi najbolj vidni. Okrajni Ijud-^ odbor je na primer dal že pred ^seci nekatera navodila v tem "toislu. Bilo je namreč govora o tekstilni, čevljarski in pese-*ei o lesni industriji. Iz nekda-niik žag oziroma žagarskih obra-tov se je razvila vrsta malih lesno fadelovalnib podjetij. Toda vsa-ft° od teh podjetij se je razvijalo libijsko, tako kot je narekovalo tr$iŠčc. Zato domala sleherno pod-{etk izdeluje parket, dela zaboje nd- Tudi dosedanja »specializa-je skoraj v vseh primerih na isto pot. Vsak zase " namreč uvajal nekaj posehne-ia- Toda kaj kmalu je ugotovil, a so prav   enako proizvodnjo Hve<tli tudi drugje, in spet so bili Sl na isti poti.
.Tako je šlo do danes. To sta-m\kot je ugotovila posebna ko-J'?'i«> povzroča lesni industriji Mlko škodo. .
Preko Kluba gospodarstvenikov ,c v našem okraju zelo uspešno Menjavajo razne izkušnje, se Uvcljavljajo nove oblike dela in Udobno. Toda do pomembnejših ruževanj med gospodarskimi *'&anizacijami še ni prišlo. Seve-
II. četa pri delu
Gorenjski, brigadirji so se vrnili
Miril lita! is z-bit pohralleni
Danes, v petek zjutraj se je z gradnje avtomobilske ceste — »Bratstvo-enotnost« vrnila na železniško postajo v Kranj prva gorenjska mladinska delovna brigada »Staneta Žagarja«, ki je dva meseca delala na odseku Paračin—Niš, pri kraju Beluti-nac, v naselju Zlatko Šnajder. Tu je 8 dni imela tudi prehodno zastavico naselja.
Na Okrajni komite LMS v Kranju so brigadirji sporočili, da je bila brigada do 15. junija 4-krat udarna in dvakrat pohva-
ljena. V zadnjih dneh pred odhodom brigade je bilo zelo živahno kulturno-prosvetno in ideo-loško-politično delo. — Brigada »Staneta Žagarja« je v naselju Zlatko Šnajder pred odhodom pripravila lep in pester kulturno-prosvetni program, ki je trajal dve uri.
Druga gorenjska MDB je odšla na avtomobilsko cesto že v sredo, tretja, ki bo kmečko-de-lavska, pa ima odhod 26. julija in bo delala do 26. septembra.
Komisija je na delu
O organizaciji stanovanjskih skupnosti v Kranj n
t4
, ni moč tega uresničiti cez noc. . združevanje narekuje sam "•^ej kolektiva, sam razvoj v ^lfnernem času. To se je že po-azalo v drugih, industrijsko moč-deželah. Gre
torej za to, napotke kongresa upoštevamo Perspektivne smernice, ki jih 0,tlnnisti morajo imeti pred očmi svojih delovnih mestih ter kot
•noč
na subjektivna sila usmerjati
°} k temu cilju.
K. M.
V Kranju že deluje komisija, ki pripravlja predloge za organizacijo novih stanovanjskih (Skupnosti.
Nove stanovanjske skupnosti bodo morale biti zaokrožena celo-
ČETRTI KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
Delovni dogovor najzavednejših sil
Pozdravni govor sekretarja CK ZKJ Aleksandra Rankoviča - Miha Marinko o bodočih nalogah - Resolucija kongresa kot plod dvodnevne diskusije v štirih komisijah - Izvoljen je nov Centralni komite ZK Slovenije
Ljubljana, okrašena z rdečimi in nacionalnimi zastavami, prepletena z gesli Zveze komunistov, je v ponedeljek zvečer in v torek zjutraj sprejemala številne goste — delegate za IV. kongres Zveze komunistov Slovenije. Četrtič v zgodovini te organizirane sile v naši republiki, tretjič po osvoboditvi so prihajali v Ljubljano ljudje, ki so jim organizacije ZK zaupale veliko nalogo — pregledati in oceniti dosedanjo pot in začrtati nove smernice. V Ljubljano so prišli udeleženci vukovarskega kongresa, udeleženci s Čebinovega, prišli so borci XIV. proletar-ske, udeleženci roške ofenzive, prišli so rudarji iz Velenja, že-lezarji z Jesenic, učitelji iz Maribora in agronomi iz Bele Krajine. Izkušnje so jih obogatile, opogumile in spodbudile k razpravam, k pripravam za nov start, za nov naskok v izgradnji našega novega družbenega in ekonomskega sistema.
Ulice, ki so vodile proti Unio-nu, so bile še posebno okrašene. V dvorani so se začeli zbirati delegati in gostje. Skupno je prišlo na kongres 674 delegatov. — Med gosti je bil tudi sekretar CK ZK Jugoslavije Aleksander Ran-kovič, člana CK ZKJ Dobrivoje Radosavljevič ter Cvijetina Mi-jatovie, za tem predstavniki ZK iz drugih republik ter mnogi družbeni in kulturni delavci.
T7- pozdravnih besedah, t ka-
terimi je odprl delo kongresa, je sekretar CK ZKS Miha Marinko poudaril pomen tega zbora ob letošnjem 40. letu nenehnih revolucionarnih bojev in zmag KP
\
MIHA MARINKO ZOPET NA ČELU NOVEGA CK  ZK SLOVENIJE
Ljubljana, 25. junija Kongres je končal plodno delo v poznih popoldanskih urah. Zaključno besedo je imol tov. Miha Marinko. — Delegati so z velikim navdušenjem sprejeli pismo tovariša Tita, ki ga je na kongresu prebral Tone Kro-pušek.
Na predlog delegata Franca Kimovca so ob volitvah razširili nov Centralni komite na 99 članov, Revizijsko komisijo pa na 26 članov. Novi CK ZKS se je takoj po kongresu sestal in konstituiral   svoje organe.
Za novega sekretarja CK ZKS je bil ponovno izbran tovariš Miha Marinko.
Mi cenimo svobodo drugih tako kot svojo lastno
Ko je tovariš Rankovič v imenu CK ZK Jugoslavije pozdravil kongres komunistov Slovenije, je med drugim govoril tudi o našem odnosu do sosednih dežel oziroma vprašanju naše nacio-
Za tem je Rankovič omenil politične in zakonodajne akte, ki so jih sprejeli v Avstriji na škodo pravic slovenske manjšine.
Na koncu svojega govora je dejal, da cenimo svobodo in neodvisnost drugih prav tako kot
nalne politike. Naša nacionalna svojo lastno. Na takih principih
politika, kot je dejal, ni bila nikdar odvisna od zunanjih či-niteljev. Dejal je, da so dosedanje izkušnje naše politike zelo poučne, saj so med drugim dokazale globoko pravilnost in moč naše socialistične in demokratične politike na tem področju. To je politika, ki varuje svoboden, socialni, nacionalni, ekonomski in kulturni razvoj vseh narodov in nacionalnih manjšin, politika, ki ne boluje niti v teoriji niti v praksi.
bomo zahtevali, da tudi drugi spoštujejo naše nacionalne manjšine kot to dokazujemo v praksi.
(Nadaljevanje na 2. str.)
ta. Sedanje skupnosti, na primer na Zlatem polju, na Planini itd. segajo daleč na deželo, p čimer za-jemajo vse hiše skupnega premoženja. Nove skupnosti bodo obsegale bolj strnjeno področje. Ce sl bodo nekje na Primiskovem, na Britofu ali drugod zaželeli tak organ, ga bodo za svoje področje pač izvolili.
Svete stanovanjskih skupnosti bodo volili na zborih volivcev. It Sveta bodo volili še sekretariat, ki bo imel, seveda, kjer bo to potrebno, še plačanega tajnika. Vendar teh volitev ne predvidevajo letos, razen pri Vodovodnem stolpu, kjer bodo urejeni razni komunalni in servisni obrati.
V okviru obstoječih stanovanjskih skupnosti pripravljajo štiri otroška igrišča, in sicer na Hujah, dve na Zlatem polju in eno pri stanovanjskih blokih tovarne »lateks« na Hujah.
Komisija je tudi razpravljala o delu hišnih svetov, ki jim sedanji zakoni dajejo dokaj večjo samostojnost. Za lažje delo predvidevajo poseben servis za upravljanje in vzdrževanje. Ta naj bi imel v svojem sklopu grupe mizarjev, pleskarjev, kljtitčavničarjev itd. ki bi opravljali mala popravila.
-1. c.
S seje občinskega ljudskega odbora Kranj
»ihenu CK ZKJ je kongres pozdravil tov. Aleksander Rankovič
Jugoslavije oz. ZK Jugoslavije.
Kongres je najprej izvolil delovno predsedstvo, zatem sekretariat kongresa, verifikacijsko komisijo, volilno komisijo in redakcijsko komisijo.
Na predlog Borisa Kraigherja, ki je vodil prvo plenarno sejo, je kongres sprejel naslednji dnevni red: poročilo CK o delu ZKS med III. in IV. kongresom, prihodnje naloge ZKS, poročilo revizijske komisije, volitve novega CK in revizijske komisija ter razno.
Po prvi plenarni seji v sredo dopoldne, na kateri je pred glavnim govorom Mihe Marinka govoril tudi Aleksander Rankovič, je kongres nadaljeval delo v štirih komisijah, in sicer: v komisiji za organizacijsko-po-litična vprašanja, za ideološka vprašanja, za vprašanja delavskega in družbenega upravljanja ter v 'Komisiji za vprašanja gospodarske politike. V četrtek pa so delegati na zaključnem plenarnem zasedanju kongresa poslušali zaključke vseh štirih komisij ter sprejeli končno resolucijo kongresa. Izvolili so tudi nov Centralni komite.
V sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj je bila včeraj popoldne seja Občinskega ljudskega odbora Kranj. Na dnevnem redu je bilo med drugim poročilo svetov ObLO k predlogom zborov volivcev, ki so bili v času od 27. februarja do 5. marca letos. Objavljamo nekaj odgovorov, ki bodo zanimali tudi širšo javnost.
Naši kongresi Zveze komunistov zdaleč presegajo pomen kongresov pristašev neke politične stranke. To so v bistvu delovni dogovori najzavednejših sil delovnih ljudi, ki izvršujejo velike naloge, pomembne za življenje vseh delovnih ljudi in za življenje vsakega delovnega človeka. Merilo uspehov so storjeni koraki na poti takega materialnega in družbenega razvoja, ki pomenijo približevanje postavljeni nalogi — izgradnji socialističnih družbenih odnosov.
(Iz govora Mihe Marinka na IV .kongresu ZKS)
Volivci z Rupe so predlagali med drugim, naj se v projektih za nove bloke in naselja obvezno predvidijo tudi otroška zavetišča. V odgovoru je rečeno, da je ObLO že pred časom sprejel odlok o tem, da mora zazidalni načrt vsakega novega naselja upoštevati tudi zadostno število zavetišč in drugih usluž-nostnih servisov za pomoč gospodinjstvu. Ta odlok se tudi upošteva. Tako zavetišče je že v Izgradnji pri Vodovodnem stolpu. Tudi v načrtih za novo naselje na Zlatem polju, ki so ga že pričeli graditi, so planirana 4 zavetišča. Prav tako ima tovarna Tiskanina v načrtu zgraditev zavetišča v novem naselju v Stražišču. Z deli bodo verjetno pričeli že letos.
Ker pa vse to ne bo zadoščalo, predvsem ne v že zgrajenih naseljih, išče Svet za varstvo družine primerne rešitve tudi za ta naselja. V načrtu je, naj bi tako zavetišče zgradili tudi na Prim-skovem, v prostorih Okrajnega higienskega zavoda, ki bodo letos izpraznjeni, in v prostorih šole v Stražišču.
Volivci Zlatega polja so pred-
lagali, da bi v prihodnjem letu morali najti sredstva za dograditev športnega stadiona, plavalnega bazena, kopalnic in pralnic. Odgovor poudarja, da je športni stadion v petletnem programu, da pa letos zanj ni bilo moč najti nobenih sredstev. Stališče Sveta za telesno vzgojo je, da z gradnjo tega objekta prične čimprej.
Ker se v Kranju že dalj časa opaža potreba po novi lekarni, so se volivci na Zlatem polju zanimali tudi, kako je z gradnjo le-te. Nova lekarna je namreč v perspektivnem načrtu ObLO Kranj že predvidena. Prvotno so jo nameravali graditi na 2u-lariji. Ker pa se je prvotni zazidalni načrt za to področje spremenil, so iskali novo rešitev. Sedanji načrt predvideva, naj bi novo lekarno zgradili v okviru banke v trikotu križišča cest Staneta Žagarja in JLA, to je na prostoru pred nogometnim igriščem SD Triglav. Ta prostor je primeren, ker je v bližini novega zdravstvenega centra in Zavoda za socialno zavarovanje. -Načrt za novo lekarno že pripravljajo. A. T.
2 »GLAS GORENJSKE«
KRANJ, 26. JUNIJA 1959
ČETRTI KONGRES ZVEZE  KOMUNISTOV SLOVENIJE
PRIHODNJE NALOGE
Iz referata sekretarja ZKS Miha Marinka
(Nadaljevanje s 1. strani)
'Prihod tovariša Mihe Marinka na govorniški oder so delegati toplo pozdravili. V svojem obširnem poročilu o bodočih nalogah je Marinko najprej omenil spremembe družbenega in političnega razvoja med III. in IV. kongresom in ugotovil, da človeštvo stopa po različnih poteh ekonomskih in družbenih odnosov v socialistične odnose. Pri vsem tem pa vsakodnevne izkušnje potrjujejo, da je za nadaljnji razvoj socializma v svetovnem merilu najpomembnejša ne sumo dosledno napredna, (socialistična zunanja politika, ampak dosledna socialistična izgradnja lastne dežele
V okviru splošne in jasne jugoslovanske politike pa geografski položaj Slovenije zahteva še posebnih naporov, ker mejimo na države, kjer živi naša manjšina, in kjer vladajo drugačni družbeni sistemi. Vendar lahko ugotovimo, da se je prav tu, na tem področju ponovno pokazala realnost in t^pešnost politike aktivne koeksi-stence.
V doka/, kako se pri nas uveljavljajo novi odnosi, je Marinko dejal, da ustvarjena sredstva zmeraj v večjem obsegu ostajajo samim kolektivom. V času III. kongresa, 1954. leta, so kolektivi v naši republiki razpolagali sami ie z 18.786 milijoni dinarjev. Tri leta kasneje, predlanskim pa so že imeli 9.156 milijonov dinarjev več. Sredstva ljudskih odborov so se povečala za 12.795 milijonov dinarjev itd., kar stalno krepi gospodarsko osnovo neposrednega družbenega upravljanji) v gospodarskih organizacijah in komunah. Zelo razveseljivo je tudi, da v delavskem upravljanju sodeluje 77.000 proizvajalcev, v družbenih, prosvetnih, kulturnih, socialnih in drugih organih preko 44.000, v organih oblasti 34.000 itd. Skupno v Sloveniji sodeluje v raznih organih 155.603 državljanov. To pomeni, da soodloča o gospodarskih in dnržbeno-političnih zadevah vsak deseti državljan.
ZA PRAVILNO RAZMERJE
Ob naglem uveljavljanju delavskega in družbenega samoupravljanja, kakor tudi ob spopolnjevanju komunalnega sistema, je bil v tem času dosežen tudi izreden gospo-
darski razvoj. V tem času so se namreč povečala osnovna sredstva za produkcijo za 34 odstotkov, obratna (sredstva za 90 odstotkov, število zaposlenih delavcev pa za 20 odstotkov. Kot rezultat takega povečanja produktivnih sil se je povečal tudi narodni dohodek za 47,5 odstotkov. Največji delež pri narodnem dohodku predstavlja industrijska proizvodnja, in sicer 61 %• Kmetijstvo dajo 14,3 % in ostalo gospodarstvo 24% celokup: nega narodnega dohodka. Treba pa je zabeležiti, da narodni dohodek v zadnjih letih narašča tudi v kmetijstvu, kar je rezultat povečanih investicij, saj je bilo v zadnjih štirih letih dano samo kmetijfskhn posestvom in zadrugam okrog 20 milijard dinarjev. Skupna kmetijska proizvodnja je tako lani že narasla na 150%, v primerjavi z letom 1954, medtem ko so družbena posestva podvojila proizvodnjo.
Govoreč o bodoči investicijski politiki je tovariš Marinko dejal, da je treba doseči pravilno razmerje med sredstvi, ki so potrebna za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil na eni in sredstvi, ki po potrebna za stalno postopno izboljševanje življenjskih pogojev prebivalstva, na drugi strani.
Zelo važno področje investicijske politike so dalje tako imenovane negospodarske investicije. V to področje sodi predvsem razvoj komunalnih služb, šolptva, zdravstva, raznih servisnih služb za olajšanje gospodinjstva, otroškega skrbstva in družbene prehrane. Prav tako je važna stanovanjska izgradnja in celotno delovanje stanovanjskih skupnosti.
V zvezi z gospodarskimi investicijami pa je omenil, da bi bila nadaljnja koncentracija investicijske politike v obstoječih središčih ponekod škodljiva. Imamo pa že vrsto pozitivnih zgledov, ko so industrijska podjetja v svojem lastnem interesu spoznala, da je smotrneje nekatere obstoječe ali nove obrate prestaviti v kraje, ki razpolagajo 3 presežki delovne sile. Na takih primerih se je očitno pokazalo, da je investicija dokaj cenejša, ker se izognemo vrsti drugih stanovanjskih in komunalnih naprav, ki so v mestu neobhodne, fluktuacije skoraj ni, ker delavci tam stanujejo itd.
ZAVEST JE PRODRLA
Velik napredek je storjen v tem času tudi v kmetijstvu, dasi so na tem področju še velike nalogo pred komunisti. Važno je, da je v kmetijstvo prodrla zavest, da je v vsi pogoji za hitrejši in splošni napredek vasi. Med kmeti je zmagalo prepričanje, da je naglica tega razvoja v veliki meri odvisna od subjektivnih sil, a seveda tudi od materialnih sredstev. Toda v daljnjem procesu socialistične izgradnje na vasi bo potrebno, da ljudski, odbori in drugi gospodarski samoupravni organi ter družbene organizacije posvetijo čimveč svoje dejavnosti in iniciative razvoju kmetijstva. Zlasti je vprašanje, kako premagati zaostalost kmetijske proizvodnje v privatnem sektorju. Tam so značilni nizki pridelki in visoki proizvodni stroški. Zato prihaja iz privatnega sektorja na trg zelo malo blaga. Tam bodo potrebni razni gospodarski in jr-ganizacijski ukrepi. Take investicije so lahko izredno rentabilne m hkrati kratkoročne ter vodijo do hitrejšega dviga življenjskega standarda. V povečevanju 'kmetijske proizvodnje s pogodbenim sistemom imamo že dokaj lepe uspehe. Ti so rezultat naše splošne politike v kmetijstvu. Vendar je v okviru komune potrebno neprimerno več iniciative. Predvsem bi morali komunisti pomagati pri uveljavljanju teh smernic na vasi.
»VSAKEMU PO  NJEGOVEM DELU«
Tovariš Marinko se je pred koncem svojega poročila ustavil tudi pri vprašanju nagrajevanja in produktivnosti dela. Zaradi prejšnjih pomanjkljivosti v razdelitvi dohodka in nagrajevanja je prihajalo do pretirano povečanega zaposlovanja v industriji in gradbeništvu. O tem pričajo podatki, da se je samo lani povečalo število zaposlenih za okrog 27.000 v primerjavi z 9.000, kolikor je bilo predvideno v družbenem načrtu. To vse je povzročalo zmeraj hujše stanovanjske in komunalne težave v industrijskih središčih.
Današnji novi sistem nagrajevanja že kaže nekatere pozitivne strani. Imamo vrjsto kolektivov, in to večjih, ki so na osnovi spremenjenih instrumentov, večje sprostitve in samostojnosti v načinu nagrajevanja, izdelali in sprejeli povsem   originalne   tarifne pravil-
nike. Ti pravilniki v veliki meri uresničujejo socialistično načelo nagrajevanja. Napravljen je odločilni prodor, ki bo odprl pol uspešnemu uveljavljanju načela »vsakemu po njegovem delu«. Pozitivno je, da so bili taki rezu'-tati doseženi, ne da bi bilo treba uporabljati administrativne ukrepe, temveč le z uveljavljanjem politič-no-ekonomskih normativov.
Tovariš Marinko je na koncu govoril še o proračunski politiki, o trgovini in o osebni potrošnji ter nakazal glavne naloge, ki jih bodo morali reševati komunisti na vseh področjih družbeno-ekonjm-skega razvoja.
Delegati pred pričetkom kongresa v živahnih razgovorih V sredi predsednik OSS Kranj Andrej Verbič
Za ljudsko kulturo
Delo po komisijah
O samoupravnih organih
Isfa začetku dela komisije o delavskem in družbenem upravljanju, ki je začela z delom v torek popoldne, je govoril tovariš Stane Kavčič.
Delavsko in družbeno upravljanje, kot je ,dejal, je že postalo eno od osnovnih idejnih in materialnih gibalnih sil celotne naše družbe. Na tem področju imamo za seboj že bogate, pozitivne pa tudi nekatere negativne izkušnje. Konkretno delo, naloge, pa tudi stališča in sklepi posameznih organov delavskega in družbenega upravljanja so v praksi zelo različni. Različna so tudi stališča širnih komunistov v teh organih. Končni splošni cilj, osnovne idejne in materialne tendence pa so. oziroma bi morale biti enake. Enake vsaj za komuniste, ki bi morali biti zmeraj glavni nosilci in borci za uresničevanje enotnih političnih   in materialnih ciljev.
Toda če hočemo biti komunisti idejni usmerjevalci delavskega in družbenega upravljanja, si moramo biti predvsem na jasnem v naslednjih stvareh: predvsem v kakšnih pogojih se razvija delavsko in družbeno upravljanje, zatem katere so njegove osnovne značilnosti, poznati moramo katere so glavne pomanjkljivosti, slabosti in nevarnosti.
Kot prvega nasprotnika, ki ovira večji in hitrejši napredek v razvoju družbenega sistema je, kot je omenil tovariš Kavčič, še zmeraj birokratizem. Ne zato, ker bi se nevarnost birokratizma kakorkoli razpasla ali pridobila na pomenu. Proti ostankom birokratskih pojavov se je treba boriti zato, ker so spričo rasti nove, demokratične zavesti, zavesti o pravicah, o dostojanstvu in svobodi našega državljana birokratski   prijemi škodlji-
vi. Oni i najmanjšim pojavom opravičeno razburjajo naše ljudi.
Poleg birokratizma je za organe delavskega in družbenega upravljanja stalna nevarnost tudi tista zaostala družbena zavest, ki v socializmu vidi in išče predvsem pravice in materialne ugodnosti zase,
in noče slišati o dolžnostih in prispevkih, namenjenih skupnosti.
Diskusija v tej komisiji je pokazala, da so bili delegati iz raznih podjetij in drugih organizacij dobro seznanjeni z raznimi pojavi :n dosedanjimi izkušnjami, kajti razprava je bila živahna in plodna.
Delegat iz Kranja, Boris Zi-herl je pripravil daljši koreferat na komisijo o ideoloških vprašanjih. Zaradi bolezni se ni mogel udeležiti kongresa in je njegove misli o teh vprašanjih prebral Mitja Ribičič.
Koreferat razglablja o dveh temeljnih vprašanjih: o kulturni dejavnosti, ki mora postati last ljudstva ter o vprašanju idejnega boja komunistov. Kultura mora postati množična. — Brez takšne načelne usmerjenosti ni moč govoriti o resnični socialistični kulturni politiki. To terja tudi vsestranski družbeni in ekonomski razvoj. Dviganje produktivnosti dela, sodelovanje v raznih družbenih in delavskih samoupravnih organih zahteva od vsakega delavca višjo strokovno, ideološko raven, širšo ekonomsko razgledanost.
Mreža ustanov, strokovnih šol za odrasle, ekonomskih dopisnih šol, tečajev in seminarjev za družbeno upravljanje itd., postaja v naši republiki sicer zmerom gostejša. Toda niti po svojem obsegu niti po učnih metodah in organizacijski strukturi še ne ustrezajo potrebam.
Interesi skladnega razvoja vseh področij našega družbenega življenja in pa potrebe po kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrih nam nalagajo, da prelomimo z dokaj nenačrtnim oblikovanjem inteligence. Pri vzgoji novega kadra se ne smemo naslanjati več samo na šole, marveč ga moramo dvigati neposredno iz delavskih vrst, iz tovarn, iz delovnih izkušenj. Ta kader je treba preko ustreznih ustanov, šolskega in izvenšol-skega izobraževanja, dovajati na ključne pozicije v našem go-spodarsvvu, kakor tudi v politično in družbeno življenje sploh.
V pogledu izvenšolskega izobraževanja pripada velika naloga Zvezi Svobod in prosvetnih društev ter drugim organizacijam. Hkrati pa je treba misliti na  visokokvalificirane marksi-
stične kadre in posameznih druž- naslednje tri ustanove: Repubtt*
benih ved: zgodovina, ekonomi- ška politična šola,    Institut z0
ja, sociologija, psihologija, pe- proučevanje   zgodovine delaV"
dagogija itd. Za dviganje takega skega gibanja ter Institut za s*"
kadra naj bi v republiki služile ciologijo.
Več načrtnosti
v gospodarstvu
Komisiji za gospodarsko politiko, ki je imela svoj delovni prostor v dvorani Slovenske filharmonije na Trgu revolucije, je predsedoval Viktor Avbelj. Po njegovem koreferatu, v katerem je poudaril zlasti subjektivno vlogo komunistov pri načrtnem usmerjanju gospodarske politike, je bila zelo živahna diskusija. Delegati so s svojimi izvajanji prikazovali razne oblike dela gospodarskih organizacij in komun, razne uspehe kot tudi posamezne negativne pojave ter skušali najti skupne najboljše rešitve pri posameznih vprašanjih.
Zelo zanimivo vprašanje o obrtništvu je načel Tone Fajfar. Družba, kot je povedal, daje znatna sredstva za razvoj obrtne dejavnosti, vendar pa naše občine nimajo jasnih pojmov o tej dejavnosti. Malokatera občina je pripravljena vložiti v obrtništvo kak milijon, nimajo pripravljenih programov itd.
Sergej Kraigher je govoril zlasti o vsklajevanju interesov med gospodarskimi organizaci-
es'i
jami in komunami, ter inten vsakega posameznega delavca. ' proizvajalca.    V  tem pogled prihaja do določenih protislovij ki so svojstvene vsakemu drU\{ benemu sistemu, tako tudi Py nas. Za pravilno vsklajevanje 13 pravilno mobilizacijo vseh sil & izpolnitev postavljenih nalog našem gospodarskem in drU*"? nem življenju je predvsem va*' no pravilno vsklajevanje de občinskih  organov in
okrajey-
Hkrati   je   važno vsklajevanJ naporov lokalnih organov Po1 \ tično-teritorialnih enot z naP°rp gospodarskih   organizacij. y. probleme  je   treba reševati skladu s socialistično demokr<£ cijo in se izogibati prakticisti nim težnjam.
Delegat Peter Plevel, ki je *Jg voril o odnosih med podjetje in komuno, je dejal, da zdruz^ vanje sredstev gospodarskih °T ganizacij v okviru komune ze pozitivno deluje. Delavci v lektivih se pri tem bolje sezn3" njajo s skupnimi problemi ^ mune in skušajo z združenj sredsvi   reševati  komunalne 1 druge težave.
Na zaključnem
plenarnem zasedanju
Kvaliteta dela
V komisiji za organizacijsko-politično dejavnost je tovariš Janez Vipotnik v svojem koreferatu govoril o nekaterih značilnih ugotovitvah. Hitro uresničevanje boljšega in lepšega življenja, ki je cilj socializma, zahteva tudi odločno strnjeno, skrbno organizirano družbeno politično akcijo. V tej akciji imajo komunisti prvo besedo. Od njih, njihove predanosti, požrtvovalnosti in borbenosti, predvsem pa od kvalitete njihovega dela, bo odvisna intenziteta ustvarjalnega zagona v premagovanju težkih in zapletenih nalog, ki stoje na poti našega skupnega cilja.
Razen nespornih odlik, kot je dejal tovariš Vipotnik, je treba, žal, ugotoviti tudi, da ne le posamezni člani, marveč nekatere celotne osnovne organizacije zaostajajo za izredno naglim razvojem javnega življenja. Te organizacije se preveč zapirajo v svoje notranje partijske probleme, ne postavljajo se dovolj odločno po robu raznim negativnim pojavom v svojem okolju, ne znajo hitro organizirati ak-
cije komunistov, ki so potrebne, če hočemo uveljaviti napredne družbene poglede. Skratka gre za ugotovitev, da komunisti ne skrbijo za svoj lastni vsestranski napredek, za način in oblike dela v skladu z ostalim razvojem.
Pri tem je še posebej poudaril skrb za več kot deset tisoč mladih članov, ki so bili sprejeti v zadnjem času. Ti mladi komunisti so pretežno iz delavskih vrst. Njihova idejno-politična raven je še dokaj nizka. Tem mladim članom je treba posvetiti posebno pozornost.
Razen idejno političnih slabosti v vrstah komunistov v nekaterih primerih organizacije ZK zaostajajo tudi v organizaciji svojega dela. Današnji delovni pogoji namreč kažejo, da dejavnost komunistov v osnovni organizaciji ni dovolj učinkovita. Potrebne so bolj prožne oblike. Takšna oblika je predvsem aktiv komunistov. Ti aktivi so lah-ho v veliko pomoč komunistom, ki delujejo na področju raznih družbenih dejavnosti, da zavzamejo enotna stališča. Doslej je takih aktivov le 305, kar kaže, da ta oblika dela še ni povsod prodrla.
Za izvajanja smernic v razvoju našega kmetijstva je treba vključevati v vrste komunistov tudi več kmečke mladine in naprednih kmetov sploh. V zadnjih štirih letih se je število kmetov v ZK celo znižalo, kar nikakor ne ustreza našemu skupnemu cilju. Tudi število žena v ZK se je v zadnjem obdobju znižalo za 3 odstotke, kar nikakor ni prav.
In še nekaj o kaznovanju. Vse preveč je v rabi najhujša kazen — izključitev. Premalo pa se uporabljajo druge, lažje kazni, ki bi lahko pomagale članom postopoma odpravljati njihove morebitne slabosti. Statistični podatki tudi povedo, da je kaznovanje delavcev mnogo ostrejše, kakor kaznovanje ostalih. Omenjeni pojavi opozarjajo na resne pomanjkljivosti v osnovnih organizacijah v pogledu kaznovalne politike.
Ob koncu svojega koreferata je tovariš Vipotnik še govoril o vlogi komunistov v organizaciji SZDL, v mladinskih in drugih organizacijah itd.
V diskusiji o teh vprašanjih so se oglasili kot prvi Janez Kr-mavner, zatem Stane Dovjak, Ivan Roš in drugi.
Ljubljana, četrtek, 25. junija.
Komisija za posamezna področja dejavnosti, ki so predvčerajšnjim popoldne in včeraj delale v prostorih nove Ljudske skupščine, v bivši dvorani Ljudske skupščine na Trgu revolucije in v Filharmoniji, so že sinoči zaključile z diskusijami.
Na vseh komisijah, zlasti pa v komisiji za družbeno upravljanje, v komisiji za gospodarsko politikio in organizacijsko-poli-tična vprašanja, je bila diskusija zelo živahna. Skupno se je zvrstilo na govorniških odrih 137 delegatov, kar pomeni zelo široko udejstvovanje v vseh teh ključnih vprašanjih usmerjanja našega družbenega razvoja.
Značilno je, da so delegati v svojih izvajanjih zelo konstruktivno nastopali, da so bili pogledi na posamezne probleme in pojave zelo enotni, in da je bil poudarek odgovornosti na nižjih organih in Še posebno na individualnem delu komunistov. Mnogi delegati so poudarjali važnost ideološkega usposabljanja komunistov, kar je z načrtnim delom na tem področju že po lanskem, VII. kongresu ZKJ, rodilo dobre uspehe.
Na današnji, zaključni plenarni seji v Unionski dvorani so delegati najprej poslušali poročila vseh komisij.
Na osnovi referata tovariša Mihe Marinka »O prihodnjih nalogah Zveze komunistov«, na osnovi koreferatov in obširne ter plodne diskusije v komisijah so delegati z velikim navdušenjem sprejeli končno resolucijo o prihodnjih nalogah. Resolucijo je predložila tovarišica Vida Tomšičeva. — Resolucija v začetku ugotavlja, da so komunisti in organizacije ZKS v preteklem obdobju uspešno izvajali splošno
linijo ZKJ in ustvarjalno WP° rabi j ali program ZKJ pri nih prizadevanjih za socialist no graditev v Sloveniji, ^ose' ni so bili pomembni uspehi ta pri ekonomskem napredku žele, kakor tudi pri graditvi cialističnih  družbenih odnos Ti uspehi so bili mogoči Pre„ vsem zaradičedalje večje idej politične enotnosti ljudskih m0 žic.
Vsi ti uspehi so bili predvs* posledica dejstva, da je ZK P Q vilno uveljavljala svojo vodi vlogo   v   družbenem življellj ves čas usmerjajoč gospodar in družbeno graditev v sklad j. možnostmi in z jasnimi s°cl£Lri stičnimi  cilji,  uporabljajoč K tem ustvarjalno teorijo mar'4 ma-leninizma.
Resolucija v posameznih glavjih nakazuje zatem Pr^pfl nje naloge Zveze komunistov P.^ razvijanju produkcijskih s kCi-socialističnih odnosov produ ^^.^ ji, naloge pri razvijanju .s°cltj0 stične   demokracije, prihod naloge komunistov v SZDL, dikatih, LMS in družbenih on nizacijah, naloge v boju za 0 cialistično kulturno politi^0« f ideološkem delu komunistov . končno  VI. poglavje  o Pri. sinjih nalogah na področju P°:Yjjr no organizacijskega usposab nja ZKS. ti
Na koncu kongresa so de*^jH ob viharnih aplavzih in vzki
Titu in Zvezi komunistov lili nov Centralni komite in vizijsko komisijo.
izv"'
OBVESTILO Zaradi stiske s prostorom^ mo v prihodnji številki še P ^ čali o razpravah v komisij3 ^ o volitvah v CK in Revi«« komisijo.
»GLAS  OORlNJSKh t
DOLOČILI  RODO CENE ■»JAKA  IN  MESA  V SELSKI DOLINI
Dane« ob 13. uri zaseda Ob-*n-sk[  ljudski  odbor Železniki.
dnevnem redu je med dru-glrn odločba o odključitvi Po-g?Walnice za delo od ObLO k°l.!u Loka in priključitev po-^odovalnice k Železnikom, od-o znižanju občinskega pro-IrK-tnega davka za vino, odločba Scenah mleka in mesa v Sel-$-dolini, imenovanje odbora za ^°ulrikacijo zgornjega dela Sel-^ doline, imenovanje potrošni-jk-ga sveta za trgovino in penijo itd.
P**0 pripravljena in odgovor je bil lahek
OBISK
CEYLONSKE DELEGACIJE V KRANJU
V sredo, 24. junija je obiskala *ranj delegacija soc. stranke iz *eYlona, ki se mudi pri nas kot '0st Socialistične zveze del. Ijud-8*va Jugoslavije. Delegacijo vodi *9ledni ceylonski politik dr. Pe-'erai pred. Socialistične stranke Delegacija je obiskala Predsedn ika Okrajnega ljudskega
na odseku Paračin—NiS v kraju Topanjica pri Ni.su. Komandant brigade je Franc Horjak.
-t
»ALPINA« IN -METKA« V 2IREH STA SE ZDRUŽILI Podjetji »METKA« 2hi, kjer so izdelovali otroško obutev, in »ALPINA« Ziri, kjer Izdelujejo obutev za odrasle, sta se zdaj dokončno združili. Združevati sta se pričeli že januarja letos, ko je o tem razpravljal Občinski ljudski odbor. — S 1. juh*jem bodo začeli delati kot ono podjetje, ki se bo imenovalo »ALPINA«. Tarifni pravilnik, ki so ga sprejeli, bo že veljal za obe podjetji.
MATURA JE KONČANA
V teh dneh so bile Šolske učilnice polne mladih ljudi, ki so opravljali svoj prvi zrelostni izpit v življenju. Podatki gimnazij Kranj, Jesenice in Skofja Loka so nam zgovoren dokaz, da so se letos dijaki na to prvo preizkušnjo dobro pripravili. V Kranju je od 51 kandidatov uspešno opravilo maturo 45 dijakov, 6 pa jih ima popravne izpite iz enega predmeta. Na Jesenicah je bilo prepuščeno k maturi 29 kandidatov. 27 jih je izdelalo, eden ima popravni izpit iz enega predmeta, eden pa je bil odklonjen za celo leto. Na škofjeloški gimnaziji je opravljalo maturo 24 kandidatov, med njimi eden izredno. 22-im je odprta pot za nadaljnji študij, dva kandidata pa bosta morala v jesenskem roku opraviti izpit iz enega predmeta.
M. .F.
OSN. SOLA »TONE CUFAR« NA JESENICAH RAZSTAVLJA
Osnovna šola »Tone Cufar« na Jesenicah, ki je imela letos prvič V. razred in se bo v prihodnjih treh šolskih letih prelevila v popolno osemletno šolo, je pripravila za zaključek šolskega leta zelo zanimivo razstavo. — V 4 učilnicah sedanjega šolskega poslopja razstavljajo učenci vseh petih razredov svoje izdel-
ke, ki dokazujejo vzorno delo pedagogov in približanje Sole družbi. Razstava, ki je vzbudila lepo zanimanje, bo odprta do ponedeljka. Prav bi bilo, da bi podobne razstave priredile ob koncu šolskega leta tudi ostale jeseniške šole. U.
V »TITANU« SLAVIJO
V počastitev 40. obletnice KPJ in ob obletnici velike stavke kovinskih delavcev leta 1928 v tovarni Titan v Kamniku bo v nedeljo dopoldne pred tovarno Titan veliko zborovanje. Slovesnost bo združena z odkritjem spominske plošče in razvitjem sindikalnega prapora. Zatem bo nastop združenih pevskih zborov ob spremljavi godbe na pihala. Na večer pred slavnostjo bo na' strelišču tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško, na Titovem trgu pa promenadni koncert godbe KPD »Solidarnost«. V petek pa gostuje v Kamniku Mestno gledališče iz Ljubljane s Torkarjevo dramo »Delirij«.
OTROCI ODHAJAJO V ZDRAVSTVENE KOLONIJE IN NA TABORJENJA
V torek popoldne je 30 otrok kranjske občine odšlo v zdravstveno kolonijo na Planino pod Golico, v sredo popoldne pa je druga skupina 178 otrok odšla na otok Stenjak. S 1. julijem se bodo pričela tudi taborjenja Društva prijateljev mladine.
TRZlC : RUDAR (Velenje) 0:1 (0:0)
V tretjem kolu kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v slovensko consko nogometno ligo so igralci Rudarja iz Velenja v sredo popoldne v Tržiču odvzeli domačinom dve dragoceni točki. -Igra je bila z obeh strani pod povprečjem. Le gosti so se delno izkazali in dosegli v 60. min. edini gol. Med domačini je treba pohvaliti le obrambo: Custe-jiča in Stucina, pri gostih pa je bil najboljši Hudarin. Gledalcev
je bilo 800. Sodil odlično Pauzes.
DELO ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
Odbori Zvezne ljudske skupščine so v torek začeli razpravljati o nekaterih zakonskih predlogih, ki bodo verjetno na dnevnem redu prihodnjega zasedanja skupščine. Odbora za gospodarstvo obeh domov sta razpravljala o osnutku zakona o rudarstvu in zakona o administrativnih taksah, odbor za gospodarstvo Zbora proizvajalcev pa je razpravljal o statutu skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva. Odbor za gospodarske organizacije Zbora proizvajalcev je razpravljal o spremembah statuta Zvezne zunanjetrgovinske zbornice in o osnutkih zakona o spremembah in dopolnitvah osnovnega zakona o založniških podjetjih in ustanovah ter zakona o Kdruževanju v gospodarstvu.
H stezah partizanske Jelovice
\^ f/osen/sto P J*  & Krtin]
vrh
Tako-le bodo klešče partizanskih enot, ki bodo 4. julija prišle na Lipniško planino in tam obkolile in uničile .sovražnika'
•db
♦eri:
ora tov. Vinka Hafnerja, s ka-"8 se je dalj časa razgovarjala . 0r9anizaciji našega komunalnega 8lsterna. Po obisku v Kranju, so si ^0stJe ogledali še nekatere zname-ttltosti Ljubljane, nakar so odpoto-Vili na Brione.
MDB »TONETA CUFARJA« 2 JESENIC JE ODŠLA NA AVTOMOBILSKO CESTO
Y sredo zjutraj ob 5,41 uri je "šla na gradnjo avtomobilske este »Bratstvo - enotnost« dru-?a, gorenjska mladinska delovna ri8ada »Toneta Cufarja«, ki jo ?stavlja izključno samo sred-lešolska mladina jeseniške ob-*Qe. Brigada šteje 105 mladincev Mladink. Delala bo en mesec
Šolske razstave so bile tudi letos povsod skrbno pripravljene Na sliki: Z razstave osemletke   »Lucijan Seljak« iz Stražišča
Sedem čet iz Radovljice
V občini Radovljica so imeli pretekli teden tri širše sestanke množičnih in političnih organizacij, ter zbor rezervnih oficir-
VEC KOT 300 BLEJCANOV SE PRIPRAVLJA
Priprave za pohod na Lipniško planino 4. julija so precej razgibale številne organizacije in društva na Bledu. Na posebnem pripravljalnem sestanku pred dnevi je bilo sklenjeno, naj bi pri organizaciji in izvedbi pohoda sodelovali: TVD Partizan Bled in Gorje, gasilci, planinci, taborniki, obvezniki predvojaške vzgoje in drugi. Vodstvo pohoda sta prevzeli Zveza borcev in Združenje rezervnih oficirjev.
Prebivalci blejske občine, ki se bodo udeležili pohoda na Lipniško planino, bodo sestavljali poseben odred. Vodil ga bo štab, komandant odreda pa bo Janez Zvan iz Gorij — brat narodnega heroja Borisa Zvana, po katerem se odred tudi imenuje. Komisar odreda bo Božo Ambrožih — iOdred, sestavljen iz dveh bataljonov, bo krenil z Bleda proti Ribnem in naprej preko Taleža in Ribenske planine na Lipniško planino. Udeleženci z Bohinjske Bele se bodo priključili glavnini nad vasjo Kuplje-nik. Socialistična zveza na Bledu bo za tiste udeležence, ki ne bi zmogli tako dolge poti, preskrbela prevoz s kamioni, in sicer skozi Bohinjsko Bistrico in dalje preko Rovtarice.
Odred bo sestavljen po vzoru nekdanjih partizanskih odredov. V njegovem sestavu bo delovala udi prva pomoč in zdravniška služba. Nekdanji borci bodo po možnosti oblečeni v partizanske uniforme, uniformirana bo tudi četa obveznikov predvojaške vzgoje. Na čelu odreda bodo šli zastavonoše in praporščaki z društvenimi prapori. — Predvidevajo, da bo 4. julija iz blejske občine krenilo proti Lipniški planini 300 do 350 ljudi.
jev in podoficirjev, na katerih so se pogovoril io pohodu na Jelovico ob Dnevu b orca — 4. julija.
Njihov odred »Stane Žagar« bo imel 7 čet iz raznih krajev občine. S formiranjem čet po posameznih področjih oziroma vaseh so bile vse množične organizacije zelo zadovoljne. Zdaj se zavzemajo za,to, katera četa bo številnejša, bolje opremljena, katera bo bolj disciplinirana in podobno. Pričakujejo, da bo šlo iz radovljiške občine kakih 2000 ljudi.
Odhod, kot so se zmenili, bo ob 5. uri zjutraj. Najprej se bodo poklonili spominu padlim žrtvam na radovljiškem poko-
MVDIE IH DOGODKI
TIHI DVOBOIV BONNU
. **ve prav tako nasprotujoči si ot nepričakovani Adenauer je-* odločitvi sta vnesli razburka-
j|0 ozračje v doslej mirno in v
Javnem enotno vladajočo stran-0   zahodnonemških demokri-
sltanov.
. **pvi sklep starega kanclerja, a se umakne s položaja pred-,et*nika vlade in se namerava ^hdidirati za predsednika repu-'ke, so Rijab nenavadni nagli-' v vrstah krščansko-demokrat-*e stranke sprejeli z razumeva-
nje
»ki
^ In tudi odobravanjem. — n°£i so menili, da je bil ta
eD tudi moder, saj se je Ade-
er umaknil — prav tako kot urchiii — ravno v pravem ča-namreč ko je bil na vrhuncu
Izdaja CP »Gorenjski tisk« Urejuje uredniški odfooT ~~ Direktor S. Beznik — Odgovorni urednik Vojko No-vaik — To), uredništva 475 — Uprava 307 — TekočI fačvm prt Komunalni banki v Kranju 607-70-135 — Izhaja ob ponedeljkih in pet-klh — Letna naročnina «00 dinarjev,   mesečna  50 din
svoje politične kariere in hkrati v času, ko so se nekatere njegove osnovne postavke dotlej negibne in toge bonnske uradne politike začele nevarno majati.
Prav spričo tega je bil drugi nenaden preobrat toliko bolj nepričakovan. Ponovna odločitev Adenauerja, da bo še nadalje obdržal kanclerski položaj, je povzročila začudenje in nejevoljo, hkrati pa silno neprijetno in še bolj brezobzirno prizadela njegovega nekronanega naslednika — sedanjega gospodarskega ministra Erharda. Ta je kljub Adenauerjevemu nasprotovanju (stari kancler bi raje videl na tem položaju bolj poslušnega finančnega ministra Etzela) dobil podporo večine v vladajoči kr-ščansko•■demokratski stranki kot Adenaucrjev naslednik. In ko se je mudil v ZDA že v svojstvu bodočega zahodnonemškega šefa vlade, je Adenauer, ne da bi ga poprej obvestil o tem, objavil svojo drugo odločitev.
To pa še ni bilo vse. Sledili so tudi drugi primeri več ali manj očitnega zapostavljanja Erharda, dokler ni pred nekaj dnevi new-vorškj časnik »Ne\v York Times« objavil senzacionalen Intervju, v katerem je Adenauer dobesedno takole okarakteriziral svoje-
ga »razdedinjenega« naslednika: Erhard je zelo sposoben gospodarski minister, zdi se mi pa, da nima dovolj izkušenj v zunanji politiki, da bi me lahko eventualno zamenjal na položaju kanclerja.«
To je bil neposreden, grob napad na drugega glavnega voditelja krščanskodemokratske unije. Sledile so še nekatere izjave in dejanja, ki so pokazala, da se je »Der Alte« - kot pravijo kanclerju - odločil za direkten napad na Erharda.
Zdaj je sicer vodstvo krščanskodemokratske unije sporočilo, da je osebni spor spet zglajen, kot je bil neposredno po vrnitvi Erharda iz ZDA, toda le malo je takih, ki bi verjeli, da je razpoka povsem zalepljena. Nasprotno, čedalje bolj se širijo glasovi, da gre za globlja nasprotja, ki jih ne bo mogoče zlepa premostiti znotraj vladajoče demokristjan-ske stranke.
Seveda je pozornost predvsem posvečena ozadju teh nenadnih sprememb, kajti le malo je takih, ki bi si ta tihi dvoboj razlagali zgolj z osebnim nasprotjem. Za zdaj pa je ugotavljanje resničnih vzrokov teh razburljivih dogodkov v zahodnonem-ški prestolnici bolj prepuščeno
ugibanjem kot pa znanim dejstvom.
Kljub vsemu pa le prihaja na dan mnenje, da gre v bistvu za spopad dveh struj z različnimi pogledi na notranje in zunanjepolitične probleme. Pravijo, da za Adenauerjem stoji veliki za-hodnonemški kapital, ki mu niso preveč všeč nekateri liberali-stični nazori gospodarskega ministra Erharda. Po drugi strani pa ni malo takih, ki verjamejo, da Erhard resno nagiblje k bolj gibčni politični liniji Bonna na zunanjepolitičnem področju, da je bliži Macmillanovim nazorom kakor pa dosedanji togi Adenau-erjevi politiki.
čeprav ni nujno, da bi takšna ugibanja povsem držala, je bržkone v njih precej debelo zrno resnice in bi tudi precej ustrezala razlagi nastalega položaja v zahodnonemškem krščansko-demokratskem vodstvu.
Za zdaj je sicer voditeljem stranke uspelo na zunaj zgladiti razburkano površino, čeprav nihče ne verjame v resnično popolno soglasje. Nasprotno, širijo se celo glasovi, da namerava Adenauer izkoristiti ta premor, da bi docela onemogočil svojega političnega naslednika in ga tudi izrinil iz vlade.
Spor je brez dvoma zanimiv sam po sebi, za široko javnost pa je toliko pomembnejši, ker gre v bistvu bržkone za zahodno-nemško inačico spopada dv^h nasprotujočih si struj v zahodnem taboru.
MARTIN TOMAZIC
pališču. Tam je pokopanih 73 borcev, v glavnem iz jelovškega področja. Med njimi je tudi narodni heroj Jože Gregorčič. Za tem se bodo ustavili na Renčevi žagi, kjer so 17. oktobra 1941 (in ne 10. avg. 1944, kot je bilo pomotoma navedeno v zadnji številki) ustrelili 17 talcev. Tam je bila takrat ustreljena tudi prva ženska kot talec, to sicer narodni heroj Rezka Dra£ar. Za tem bo njihov odred * venil navzgor čez Zgoško raven *W naprej na Martinček.
Za starejše in tiste, ki bi se radi udeležili tega velikega slavja na Jelovici in niso kos dolgemu pešačenju, bodo pripravili posebne prevoze s tovornjaki.
ž
Verdnikev bataljon z jeseaic
v.
Na Jesenicah pripravljajo kar celo brigado, ki bo 4. julija krenila na Lipniško planino proti »sovražniku«. Brigada bo razdeljena v dva bataljona, ki so ju imenovali po narodnih herojih. Tako bo en bataljon imenovan po narodnem heroju Jožetu Gregorčiču (o življenju in delu tega borca smo že na kratko poročali), drugi bataljon pa bo dobil ime narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža.
Matija Verdnik se je rodil 28. septembra 1916 v delavski družini na Jesenicah. 2e kot mladenič je pripadal revolucionarnim delavskim vrstam in bil z osemnajstimi leti sprejet v SKOJ, leto kasneje pa v KP. Deloval je predvsem v mladinskih vrstah in bil v tovarni sekretar skojevske organizacije. Zaradi tega ga je bivša oblast preganjala. Nekaj mesecev pred vojno je bil interniran v Ivanjici.
Ko so Gorenjsko zasedli Nemci, so ga maja 1941 aretirali in zaprli v Begiinje. Večino prvih zapornikov so Nemci izpustili junija 1941. Med njimi je bil tudi Matija. Pred vstopom v partizane — prve dni 1942 — je delal kot komunist v dolini. V partizanih je zaradi organizacijskih in političnih sposobnosti opravljal odgovorne politične funkcije.
Vedno si je želel, da bi se šel borit na Koroško, saj je bi! po očetu in materi Korošec. Ta želja se mu je izpolnila septembra 1942, ko so ga poslali tjakaj, da bi tam organiziral osvobodilno gibanje in pripravil teren za borbene akcije proti nemškemu nacističnemu okupatorju.
Svoje glavno delo je Matija Verdnik-Tomaž začel na Mačah. Od tu je organiziral prve odbore Osvobodilne fronte v Rožni dolini in pripravil teren za partizanske akcije. Nastalo je več kakor dvajset odborov OF in zveze so se stekale do Celovca. Po Tomaževi zaslugi so partizani premagali Dravo in partizanska borba se je začela tudi severno od te reke, ki je sprva predstavljala skoro nepremostljivo oviro za osvobodilni boj na Koroškem.
Matija Verdnik je s svojim delom postavil trdne temelje osvobodilnemu protifašističnemu gibanju na Koroškem. Ved-
no je težil, da bi tudi nemški Korošci premagali nacionalistični šovinizem in da bi se v tem predelu Evrope, kjer mejita in živita skupaj dva različna naroda, utrdilo bratstvo. Vsejal je seme resničnih socialističnih internacionalističnih idej, ki se bodo v prihodnosti prav gotovo uresničile.
Z ljubeznijo do koroške zemlje je Matija Verdnik-Tomaž v noči prvega na drugi februar 1944 žrtvoval   svoje življenje.
28. januarja 1944 so ga Nemci ob napadu na štab Zapadnoko-roškega odreda in OK KPS na Koroško ranili v levo nogo. Ranjenega so partizani prenesli k hiši mizarskega mojstra Mo-stečnika. Ko je 29. januarja šla Mostečnikova žena v drvarnico po drva, ji je dr. Janez Kmet-Mirko povedal, da so skrili v klet ranjenega Tomaža in da je z njim hudo. Tomaž je izgubil mnogo krvi. Mostečnikova žena je poklicala moža in sina, ki sta skupaj z Mirkom prenesla ranjenega Tomaža v sobo in ga negovala do smrti.
Narodni heroj Matija Verdnik-Tomaž počiva v skupnem partizanskem grobu v Svečah na Koroškem. Ideje, ki jih Je sejal v srca koroških ljudi in za katere se je boril, bodo nekoč vzcvetele tudi onkraj Karavank, saj bo prišla doba, ko bodo narodi zbrisali vse meje in razlike med seboj. Za to dobo se je že v letih narodnoosvobodilne borbe jugoslovanskih narodov žrtvoval tovariš Tomaž.
(Iz knjige France Kono-belj-Slovenko »Pod Mo-žakljo in Karavankami so se uprli«)
OB VE S C £ VALE C
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot št. 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04.
Mike, gospodarstva, prosvete in kulture, zdravstva in draga, ki jih srečujemo v komunah, ustanovah ha podjetjih, pošiljajo na naslov RTV LJubljana, Tavčarjeva 17, uredništvo oddaje »Razgovor z volivci«.
Na vsa vprašanja borao Iskali odgovore prt predstavnikih okrajev ali občin. Te odgovore pa boste slišali vsak petek ob 17. nri na prvem programu na valu 327,1 m. Ko boste pisali, nara sporočite.
Prodam gozd v neposredni bli- Prodam srednje težke kobilo
zini Šenčurja. Informacije dobi- staro 4 leta za vožnjo garanti-
te pri Celjarju Janezu, Šenčur rana.  Koželj  Alojzij, Hotemrižc
št. 32                                 3683 16, Preddvor 3698
Prodam stavbne parcele. Bli- Zamenjam zidno opeko za re-
tof 83, Kranj                      3684 zan las. Ugodno prodam motor-
Prodam 5 avtogum za gumi- no kolo Mille 100 ccm v dobrem fce želite, da Je vaše Ime pri vpra-
voz 550 X 16. Markun Jože, Ba- stanju ali zamenjam za les. Na- šamju omenjeno v celoti, z začet-
šelj  2, Preddvor                  3685 slov v ogl. odd.                  3699 Bicami, ali želite, da se sploh ne
Prodam stoječo travo v Brito- Prodam 2 traverzi dolgi po 7,80 omeni,
fu. Naslov v ogl. odd.         3686 metra, visoki 22 cm, široki 10 cm.     Torej vsa vprašanja volivcev, na
Prodam svinjo 13 tednov bre- Cena po dogovoru.              3701 katera felite odpovor, pošilJaUe na jo, voz zapravljivček, lahke sani
Cena malih oglasov je: preklic (kraguljčke) skoraj vse v novem Hafnar
20, izgubljeno 12 din od besede; stanju.   Kupim   kultivator.   Ga- skovo, Kranj
Žiri: 27. in 28. junija amor. film »KOCKAR Z MISSISSIP-PIJA«. Predstave v soboto ob 20.30 uri, v nedeljo pa ob 20. uri.
»DOM«, Sovodenj: 27. in 28. junija amer. barv. film »BORBA ZA POSEST«. Predstave v soboto ob 20. uri,, v nedeijo pa ob
16. uri.
Duplica  pri  Kamuiku:  27. in
28. junija ameriški barvni film »ČAJ ZA DVA«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob
17. in 19. uri.
MALI Of.LASI___
Privatnikom malih oglasov
ne objavljamo pred vplačilom.
Peter, Zalog 12, Cerklje 3689 Prodam prav dobro klavirsko
naročniki imajo 50 odstotkov popusta.
Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 397, uredništva 475.
Prodam borov gozd, lepa stelja v k. o. Kokrica. Naslov v oglasnem oddelku 3666
Izgubila  sem  jopico volneno sivo žensko v petek, 19. junija. Prosim najditelja,  naj  jo vrne proti nagradi.  Naslov v oglas- oddelku 3690 nem oddelku 3677    Kupim   emona   stropnike 60
Eelektromotor rabljen 0,25 KW kom. Roblek, Bašelj 20 3691 poceni prodam. Naslov v oglas- Kupim posnemalnlk za mleko, nem oddelku 3678 Ponudbe oddati v oglasni odde-
Prodam 2 novi gumi 600 X 16 lek 3692 z zračnicami. Naslov v oglasnem Fanta, prostega vojaščine sprej-oddelku 3679 memo h konjem za prevoz pe-
Prodam gumi voz 4 tonski, ska po Ljubljani. Hrana, stano-Kne Franc Cerkljanska Dobra- vanje zagotovljeno. Peskokop va 5, Cerklje 3680 Vodnik,   Ljubljana,  Podutik 25
Ugodno prodam vinkelj obra- 3693 čalni plug. ^viijšafc Jože. Zbilje Sprejmem vajenca za čevljar-43, Medvode* 3681 sko  obrt.  Kvas  Slavko, Ljub-
CevljarskaA podjetja  pozor!      Ijan«?kal4, Kranj Ugodni nak"p dobrega čevljar-    18-letno kmečko skega stroja  —  ploh šteparice kakršnokoli zaposlitev v okolici »Pfaf«  skorrtj   novega  s  »kni- Kranja. Ponudbe oddati v oglas heblom« preizkušen za šivanje ni oddelek
Sperlin Jakob, Luže 29, Šenčur    Mlado dekle sprejmem čez po-
3687 čitnice v pomoč k trem odras-Prodam   pletilni   stroj   dobro iim. Naslov v ogl. odd. 3703 ohranjen */• in Vio- Partizanska    Zasnenjam enoinpolsobno sta-28, Kranj 3688 novanje v Ljubljani za primerno
Prodam novo Rogovo športne v Kranju. Ponudbe oddati v ogl. kolo s  tremi prestavami.  Žura odd. pod »-Zamenjava« 3704
Sprejmem mizarskega vajenca, naslov: RTV LJubljana, Tavčarje-ifnar Franc, Tekstilna 17, Prim- Va 17, Uredništvo oddaje »Razgo-
RTV LJubljana
3702
vor z volivci«.
Podpisana Globelnik Frančiška, stan. Zirovski vrh 5, izjavljam,
harmoniko na 80 basov. Cena da so neresnične besede, ki sem 80.000 din.  Naslov v oglasnem
JAVNA ZAHVALA Župnijski urad Tržič
16. junija 1959 Državni zavarovalni zavod podružnica v Radovljici
Danes sem v redu prejel nakazano mi odškodnino za požarno škodo za pogorelo podružnico cerkev sv. Jožefa v Tržiču. Ob
za-
jih govorila o Miklavčič Tereziji tej ■ ge yam ■
iz Zirovskega vrha sl. 14     3705 hvaHm z& ^ poRtopek in j
pravilno oceno nastale škode. To zahvalo izrekam še posebno radi govoric, češ, pri oceni odbijajo vse mogoče stvari tako, da na-RAZPIS zadnje skoro nič ne dobiš. Res-
za internatski dvoletni oddelek n}c[ na 1J.ubo Pa. moram priznati,
dekle išče
za odrasle pri Srednji kmetijski šoli v Mariboru Šolanje odraslih na tem oddelka bo Imelo dve smeri za usposabljanje kmetijskih tehnikov:
a) poljedelsko živinorejsko in
b) sadjarsko vinogradniško smer.
Oddelki te šole bodo razen ▼ Mariboru tudi v drugih krajih Slovenije, in sicer: v Ljubljani,
3694
vseh  vrst  usnja.   Ogled  lahko    Moškega  ali  dekle sprejmem Novem mestu, Rakičanu in Vrb
vsak  dan.   Cena  po  dogovoru, za pomoč v gospodarstvu. Ostalo jn pri 2aicn. Naslov v oglasnem oddelku pod po dogovoru. Tržič, Cankarjeva številko 7777 3682 št. 26 3695
da so vaši cenilci postopali zelo korektno in pravilno in da od požara še ni preteklo mesec dni, ko ste ves postopek končali in ocenjeno škodo tudi plačali. — Vsem, ki me sprašujejo, ta vaš res soliden postopek tudi tako tolmačim. Pri vsem tem sem pogrešil samo jaz, ko nisem imel cerkve dovolj visoko zavarovane.
Pečat Župnijskega urada
v Tržiču Msgr. Viktor Zakrajšek, upravitelj župnije v Tržiču
Občinski ljudski odbor Železniki razpisuje službeno mesto upravnika — »Skupnost« Železniki.
Pogoji: visokokvalificiran obrtnik iz mizarske, kolar-ske, ali pleskarske obrti. — Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku. Pravilno kolkovane prošnje vložite do 30. 6. 1959 pri Oddelku za gospodarstvo Obč. LO Železniki.
Travnik v Kokri dam v najem. Povšnar, Reševa 16 3696 AMD Šenčur obvešča vse člane, da je bila društvena ocenjevalna vožnja dne 14. VI. 1059 zaradi slabega vremena preložena na 28. VI. 1959. Start ob 8. uri pred garažo AMD v Šenčurju. Vse člane vabimo, da se te vožnje udeležijo, prav tako mopedi-sti. Vabi AMD, Šenčur 3697
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev, upravnikov in poslovodij gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Radovljica razpisuje mesto
DIREKTORJA trgovskega   podjetja »Slovenka« Radovljica
Pogoji: Komercialist z najmanj 5 let prakse in z veščino v upravno-vodstvenih poslih.
Interesenti naj stavijo ponudbe v roku 14 dni po objavi razpisa. Ponudbi je priložiti življenjepis, potrdilo o strokovni izobrazbi in potrdilo o mekaznovanju.
Kmetijsko posestvo Preddvor razpisuje delovno mesto za knjigovodja. Pogoj:
Srednja ekonomska šola ali večletna praksa v kmetijskem knjigovodstvu. V po-štev pridejo samci — lahko tudi honorarno. Plača po dogovoru ali po novem tarifnem pravilniku.
Z družinskim stanovanjem ne razpolagamo.
Izpraznjeno imamo delovno mesto živinorejca. Plača po učinku. Nastop službe po dogovoru.
K prijavi za vpis priložite:
1. overovljen prepis rojstnega lista. V šolo se sprejmejo prijavljene! od 20. do 30. leta starosti, izjemoma tudi starejši;
2. a) zadnje šolsko spričevalo dovršene osemletne šole ali katerekoli nižje kmetijske ali gozdarske oziroma kmetijsko gospodarske šole ali kake druge strokovne šole;
b) kandidati, ki nimajo pogojev pod a) imajo pa prakso v kmetijstvu, pa najt priložijo k
zadnjemu  šolskemu  spričevalu URESNIČENE SANJE«-
potrdila o opravljenih tečajih ali seminarjih in potrdilo o delu v kmetijstvu. — Kandidati pod točko b) morajo predhodno položiti izpit iz slovenskega jezika in računstva.   — Navodila
prejmejo na občinskih tajništvih DŽUNGLI«   in   premiera ital.
filma »NEURESNIČENE SANJE«
»STORŽIČ«, Kranj: 27. junija ob 16., 18. in 20.15 uri franc-jugosl. barv. cinem. film »LA TOUR, PAZI SE«; 28. junija ob 13. uri amer. barv. film »ZLATO V DŽUNGLI«; ob 15., 17. in 19. uri franc.-jugosl. barv. cinem. film »LA TOUR, PAZI SE«, ob 21. uri premiera ital. filma »NE-29. junija ob 16., 18. in 20.15 uri ital. film »NEURESNIČENE SANJE« — zadnjič.
Letni kino »PARTIZAN«: 27. junija ob 20.30 uri dvojni spored: amer.   barv.   film   »ZLATO V
Gospodinjski izobraževalni center Jesenice razpisuje nslužbensko mesto gospodinjske učiteljice. — Pogoj: Dokončana srednja oziroma višja gospodinjska šola. — Prednost imajo kandidatke z nekaj letno prakso.
za šolstvo.
3. Potrdilo gospodarske organizacije (družbenega posestva, zadruge, zadružne zveze ali ljudskega odbora) z obvezo, da bo kandidata štipendirala za dobo dveh let.
4. Kratek življenjepis.
5. Izjavo za smer šolanja.
Prijave je poslati preko pristojnega občinskega organa za šolstvo na naslov: Srednja kmetijska šola (oddelek za izobraževanje odraslih), Maribor, Vinarska ulica 30.
OBVESTILO Podružnica Društva upokojencev
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Industriji obutve »Planikaa v Kranju razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. ASISTENT TEHNIČNEGA DIREKTORJA — strojni ali kemijski inženir z nekaj let prakse ali brez prakse.
2. SEF BIROJA ZA NAPREDEK PROIZVODNJE — strojni inženir brez prakse ali strojni tehnik z nekaj prakse, zaželeno v čevljarski industriji.
3. TEHNOLOG PROIZVODNJE — strojni. tehnik z nekajletno prakso, zaželeno v čevljarski industriji.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe poslati do 20. julija 1959 na upravo podjetja.
— v primeru dežja ob 22.15 uri predstava v »Storžiču«. 29. junija ob 20.30 uri amer. barvni film »DŽINGIS KAN«.
Naklo: 28. junija ob 16. in 20. uri amer. film »TARZAN BRANI DŽUNGLO«, ob 18. uri pa angl. barv. vistav. film »HlSA SKRIVNOSTI«.
»RADIO« Jesenice: 27. do 30. junija franc. barv. film »PARIŽANKA«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, v nedeljo pa ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri dopoldan matineja mladinskega filma. Ob 16. uri popoldan predstava samo v primeru v Kranju obvešča svoje članstvo, slabega vremena.
PLAVŽ«, Jesenice: 27. do 29. junija angl. film »PARNIK POTOPLJEN OD SRAMU«. Predstave vsak dan ob 18. in 20 uri, v nedeljo pa ob 16., 18. in 20.
da se vrši redni letni občni zbor v sredo, dne 1. julija 1959 ob 15. nri v veliki dvorani OLO Kranj — nova stavba.
RAZGOVOR Z VOLIVCI
uri  ter  ob  10.30 uri dopoldan
RTV Ljubljana ima že nekaj let matineja mladinskega filma. Ob
V KRANJU
Fižol 50 do 70 din, krma za kokoši in koruza 35 do 40, proso, krhlji in šalotka 40, ješprenj 60 do 70, kaša 70 do 80, orehi 60 do 80, borovnice 80 do 100, lisičke 40, vrtne jagode 70 do 80, gozdne jagode 150 do 180 din liter; paradižnik 220, čebula 50 do 70, sladko zelje 30, solata 30 do 45, rdeča pesa 60 do 90, cvetača 100, gobe 200, kislo zelje 45, krompir stari 18, krompir novi 40, breskve 130. češnje 70 do 80, med 300 do 360, sir 90 do 100, surovo maslo 440 do 560 din kg; česen 10 din kom., špinača 25 din merica, korenček in peteršilj 10 din šopek, kolerabe 7 do 8 din kom., jajca 17 do 18 din kom., kokoši 500 do 650 din kom., piščanci 220 do 350 din komad.
V KAMNIKU
Grah 70, fižol stročji 75 do 130, krompir novi 40 do 50, kumare 130, zelje 30, rdeča pesa 60, čebula 60, solata 40, koleraba 60, breskve 110, hruške 100, jagode vrtne 130 din kg; češnje 60, gozdne jagode 60, borovnice 80 in lisičke 30 din liter; jajca 17 do 18 dinarjev komad.
V TRŽIČU
Korenček, peteršilj in redkvica 10 din šopek, cvetača 30 din glavica, koleraba 10 din kom., česen novi 5 do 10 din kom., Špinača 20 din merica, solata 10 do 15 dinarjev glavica, lisičke 30 din merica, borovnice 80 din liter.
V SKOFJI LOKI
Solata v glavicah 30 do 40 din, čebula 80, kolerabice 40 do 50, grah 70 do 80 din kg; špinača 20 dinarjev merica, korenček in peteršilj 10 din šopek, jajca 17 din komad, suho Sadje 40 do 50 din liter, vrtne jagode 80 din liter; sladka smetana 15 din pajemal-ka, sirček 12 din kom., pehtran 10 din šopek, borovnice 80 din liter.
V RADOVLJICI
Češnje 55, marelice 150, hruške 95, Imione 200, breskve 120, jagode 110, čebula 55, peteršilj 120, korenček 90, zelje - glave 35, grah 60, solata 40, fižol stročji 110, krompir 40, česen 120, paradižnik 220 din kg; jajca 19 dinarjev kos.
GIBANJE PREBIVALSTVA
NA JESENICAH Poročili so se: Ludovik, tov. delavec in Nada-Zdenka Gortan, tov. delavka; Valentin Sranc, uslužbenec in Vanda-Marija Er-zar, tovarniška delavka.
Umrli so: Marija Kos rojena Hafnar, gospodinja; Jakob Kavčič, delavec; Marija Cuznar, os. upokojenka; Jerca Lavsegar rojena Sebejnikar, družinska upokojenka.
RADIO LJUBLJANA
na sporedu relejnih radijskih postaj oddajo »Razgovor z volivci«. V njih odgovarjajo na vprašanja volivcev predstavniki občinskih in okrajnih ljudskih odborov - okra-
16. uri popoldan predstava samo v primeru slabega vremena.
Žirovnica: 27. in 28. junija ameriški barv. film »AFRIŠKI LEV«. Predstave v soboto ob 20.
Jev: LJubljana, Koper, Gorica, Ce- uri, v nedeljo pa ob 16. in 20. uri.
lje, Maribor in Murska Sobota. — Dovje: 27.  in 28.  junija ital
Ker so oddaje vzbudile med dose- franc.   film  »CABIRTJINE NO-
danjimi poslušalci veliko zanima- Čl«. Predstave v 6oboto in ne-
nje in ker želimo, da bi v to od- deljo ob 20. uri.
dajo vključili tudi volivce s pod- Koroška Bela: 27. in 28. junija
ročja kranjskega in novomeškega franc.-ital.   barv.   film »PARI-
Veleželeznina MERKUR, Kranj
Ktroika 1
sprejme:
5 TRGOVSKIH POMOČNIKOV (prednost imajo pomočniki železninske stroke), 3 ČUVAJE za dnevne in nočno službo v skladišču, 8 SKLADIŠČNIH DELAVCEV
Nastop takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku in pravilniku o normah.
Interesenti naj se zglase pismeno ali osebno na gornji naslov do 15. julija 1959.
okraja, Je programsko vodstvo RTV sklenilo, da bodo »Razgovori z volivci« za okraje LJubljana, Kranj in Novo mesto z novo poletno shemo našega sporeda, to Je po 21. Juniju, programirani vsak petek ob 17. uri na prvem progra-
ŽANKA«. Predstave v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 17. in 19. uri.
Bled: 26. do 29. junija amer. barv. cinem. film »SEDEM NEVEST ZA SEDEM BRATOV«. Predstave vsak dan ob  18. in
mu na valu 327,1 m. Istočasno bo- 20.30 uri, v nedeljo pa ob 10., 15.,
mo zaenkrat ukinili dnevni govorni in glasbeni spored na srednjem valu 202 m.
Poslušalci, ki niso mogli spremljati teh naših oddaj, naj povemo, da v njih odgovarjajo in pojasnjujejo vprašanja volivcev izvoljeni predstavniki občinskih In okrajnih ljudskih odborov. Zato znova vabimo vse poslušalce, še posebej lz ljubljanskega, kranjskega In novomeškega okraja, naj probleme in vprašanja s področja notranje po-
18. in 20.30 uri.
Radovljica: 26. in 27. junija ob 20. uri ter 28. junija ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. cinem. film »ČLOVEK V SIVEM«.
Ljubno: 27. in 28. junija amer. barv. film »VZHODNO OD RAJA«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 13. uri.
»SORA«, Skofja Loka: 26. do
28. junija amer. barv. film »SEDEM LET LJUBEZNI«.
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 17., 22. in 22.55 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 urič Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 13., 15., 22. in 22.55 ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
NEDELJA, 28. JUNIJA
i
7.15 Vedri zvoki; 7.40 Igra Kmečka godba; 8.00 Mladinska radijska igra — Slavo in Jože Tiran: Črni zid; 9.00 Skrinjica s popevkami; 9.40 Partizanski motivi v narodni pesmi; 10.00 Se pomnite, tovariši .. . Lojze .Jakopič: Poskusi za hitlerjevsko znanost; 11.30 Silvo Matelič: Spomladanski dubrovni-ški motivi; 13.30 Za našo vas; 15.30 Domače popevke; 15.45 Igra orkester Alfred Scholz; 16.20 Naš kopališki koncert; 17.00 60 minut športa in glasbe; 18.56 Medigra na saksofon; 20.00 Nedeljski intervju; 21.00 Športna poročila; 21.10 Med zgodbami in skladbami; 22.15 Plesni orkester Lester Lanin v zabavišču hotela »Pasadena«.
PONEDELJEK, 29. JUNIJA
8.05 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 9.00 Poje zbor Centralnega doma JLA iz Beograda;
10.10 Edvard Grieg: 19 norveški!' narodnih napevov za klavir; tl& Dvospev iz Wagncrjeve opere »Večni mornar«; 11.35 Majhni zabavni ansambli; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Spanring: Načrtno uvajanje novih sort — na" loga vseh; 12.25 Venček narodnini 13.30 Trio in kvintet Avsenik ▼ radijskem studiu; 13.50 Slovenske skladbe za klavir in violino; I4-^* Edouard Lalo: Španska simfonij*! 15.55 Glasbena medigra; 16.00 Listi iz domače književnosti — Jovas Popovič: Pesmi; 16.20 Operne melodije; 18.00 Družinski pogovorit 18.30 Športni tednik; 20.40 Domače aktualnosti.
H Q B I C B
A Ste videli — zavoljo Kamnika, ki ga venomer tlačim v »Bodice«, sem še pri Marjani padel v nemilost. Ne zato, ker so ji Kamničani pri srcu, temveč zato, ker se ji čudno kaj venomer iščem v Kamniku-Kamnik gor — Kamnik dol -". vsak dan ga imam na krožniku.Nekaj voham! Zdi se mi/ <'a je Marjana vrgla na tehtnico mojo zvestobo . . . Hja, ko ne bi bil tako trmast, bi se to Pot drugam zapodil. Pa bom le se enkrat Kamnik omlatil.
Zadnjič sem na tamkajšnje^ kolodvoru glodal skozi vrata »• vinskega vagona, ki je preurejen za kulturnejši prevoz pot*1" kor. Tam pod skalami sem za' gledal Tomaža, kako skače oi klopi do klopi, ki so postavljene za počitek čakajočim P0'" nikom. — »Kaj neki išče To* maž?« som vrtal po glavi-»•Morda je kaj izgubil.« — K* me je Tomaž zagledal, se je P°* stavil predme tako, kot bi D* vseh nesreč na svetu kriv }at' čez čas je dejal: »Ce postavi* kakšno napravo, ki naj |W javnim namenom, jo moraš tu' di v redu vzdrževati!«
»Hudiča, kaj sem pa takefl« postavil, kar bi moral vzdrževati,« me je zaskrbelo.
»Saj ne pravim, da si ti k»J postavil,« se je penil Tomaž-»Tele klopi imam v mislih' Nihče jih še pogledal ni, kar stoje tule. Tako so zamazane, da še sesti ne moreš nanje.«
»■Potlej pa nikar vame ne skači,« sem se uprl. »Obrni Pe na komunalno upravo, ki mora skrbeti za take stvari.« Kef je pa Tomaž trdil svojo, čes da se komunalna uprava ,a njegovo opozorilo ne bi brigala, sem sklenil obdelati to nadlogo v »Bodicah«. A Ko sem tistikrat hlačal P° kamniških ulicah, sem se domislil, da je Kamnik nekoč s'°/ vel kot zelo privlačno turistično mestece. Kako tudi ne, s»J ima planine in Kamniško Bistrico pred nosom, Zdaj je drugi1' če. Okolica je čisto v redu, Je Kamnik ni več tak, kakršen Je bil nekoč. Spominjam se cfl" sov, ko so bila okna in bal*0' ni lepo okrašeni s cvetlicam1. Zdaj pa kvečjemu ugledaš na oknu to ali ono Kamničanko, ^ zeha tjavdan in zijala prodai* Saj menda ni z uredbo pret»0', vodano imeti s cvetlicami okrJ' šena okna in balkone. Ko ser« tokrat štel okrašena okna, sem naštel samo do tri in za n3' meček dodal še balkon. *" »Vrabca, kam so le dali vse r°* že?« me je zaskrbelo. O teJ* sem potarnal tudi Tomažu. »Hja, kam so jih dali,« se )e popraskal Tomaž za ušesom-»Prav gotovo v kemično čisti -nico . . .«
Lepo vzdrževani nasadi le n'" so dovolj. Pokažimo tujcem, ^a imamo tudi mi Slovenci cvetje. Po drugi plati sem Va prepričan, da je tudi to lef) prispevek k izboljšanju turi2' ma.
A No. ker sem že pri turi2' mu, pa še tole: spotoma sem se ustavil pri Domu v Komendi; Pripeljal je avtobus z izletnik' in obtičal na križišču. Soferj8 je zanimalo, katera pot °* obeh pelje do žičnice na Krva' vec. Takoj za avtobusom so -e pripeljali še Štirje kolesarji istim vprašanjem. Vsem seD0 bil na uslugo. Postavil sem at tjakaj na križišče in zai<Jra kažipot. Nekaj časa se mi Jfi sila imenitno zdelo, da g*crn ljudem na roko, potlej sem se_ pa le naveličal tjavdan kazati proti Krvavcu. Hudiča, saj n'" sem tabla z napisom »Zičnic na Krvavec«. Če hoče imeti l*f vestitor od žičnice koristi, n*' si omisli na tamkajšnjem križišču orientacijsko tablo s Pr ' merno oznako. Vas pozdravlja Vaš
Bodičar!
Ana Frank na ekranu
Iz strokovnega šolstva
r
Razstava vajenske in čipkarske šole v Železnikih
°vi film režiserja Georga Ste- va v evropskem okolju. — Vloga
Vensa »Dnevnik Ane Frank« še Ane Frank je bila zaupana na-
^dno vzbuja mnogo pozornosti, darjeni ameriški igralki Millie 0 Je eden redkih ameriških fil-
ttl0vi katerega zgodba se odigra-
Ferkins (na sliki)
V nedeljo, 21. t. m. je bila v Železnikih otvoritev okusno urejene razstave Vajenske in čipkarske
šole.
V učilnici pri desnem vhodu je razstavljala čipkarska šola najraz-novrstnejše čipke in prtičke ter ovoje za knjige. Razstavljale 60 učenke predšolske starosti do 8. razreda osnovne šole.
Pri levem vhodu so bili na hodniku razstavljeni predmeti lesne istroke. Občudovanje gledalcev sta vzbujali dve lično izdelani kombinirani omari v orehovem in brestovem furnirju. Svojo nalogo so dobro opravili tudi učenci nižjih letnikov z manjšimi, a zelo ličnimi predmeti.
S strokovnimi risbami obložene stene so nazorno prikazovale razvojno stopnjo tehničnega risanja. Pri risbah učencev I. letnika prevladuje osnova — projekcija, pri
II. letniku razne vrste lesnih vezi in lažjih predmetov iz stroke, pri
III. letniku pa ie samostojno načrtovanje posameznih predmetov eobnega in stavbenega pohištva.
V dveh od preostalih treh učilnic so prevladovali izdelki kovinske stroke, medtem ko so bili v zadnji učilnici razstavljeni zvezki
matematičnih in slovenskih šolskih nalog ter delavniški dnevniki.
Razstavljeni izdelki kovinske stroke so bili res kvalitetni; vsi
BOGATA ŽETEV
na jeseniški srednji tehniški in mojstrski šoli
Tehniška srednja šola na Jesenicah, ki je bila doslej oddelek ljubljanske tehniške srednje šo-le in bo pričela delovati prihodke šolsko leto kot redna metalurška tehnična srednja šola, je *aklj učila letos četrto leto svojega delovanja in bo dala v so-^to, 27. junija prvih 21 absol-Ventov, diplomiranih tehnikov Metalurške stroke. Na Soli, ki jo Je v tekočem šolskem letu obilovalo skupno 99 dijakov, je bi-la dosežena povprečna ocena 3,62 ^stotka. Izdelalo je 84 dijakov ali 88 odstotkov.
V I. razredu, k iga je obisko-Valo 25 dijakov, je bila povpreč-ha ocena 3,28, v II. razredu, z ^akim številom dijakov, je bila Povprečna ocena 3,40, v III. s 23 ^aki 3,60 in v IV., kjer je izde-al° vseh 22 dijakov, je bila poprečna ocena najboljša, t. j. 4,20.
diplomskimi izpiti so pričeli v Nedeljo, zaključili pa jih bodo to *oboto. Tudi na diplomskih izpitih  so  kandidati zadovoljivo
ključne izpite druga skupina. — Metalurški oddelek je končalo 19, kovinarski oddelek pa 22 dijakov, ki so dosegli na zaključnih izpitih povprečno oceno 3,60. Ker šolo postopoma ukinjajo, sta obstajala le še II. in III. razred. — V II. razredu metalurškega odseka, kjer je bilo 37 dijakov, je bila dosežena povprečna ocena 3,37; v II. razredu kovinarskega oddelka, ki ga je obiskovalo 22 dijakov, pa 3,50. V III. razredu metalurškega in III. razredu kovinarskega oddelka so bili oce-
njeni vsi dijaki pozitivno; povprečna ocena metalurškega oddelka je bila 3,70, medtem ko je bila povprečna ocena kovinarskega oddelka 3,43. Prihodnje šolsko leto bo deloval le še III. razred. Kasneje bo šola reorganizirana v dvoletno šolo za visokokvalificirane delavce.
Učni uspehi, ki sta jih v letošnjem šolskem letu pokazali tehniška srednja in mojstrska šola, so zelo lepi, in dajejo šolama zasluženo priznanje.
u.
ZLET SVOBOD V CELJU BO 5. JUNIJA
V počastitev 40. obletnice ZKS bo v Celju 5. julija zlet Svobod in prosvetnih društev Slovenije. To bo hkrati tudi svečanost, s katero bodo počastili spomin na veliki zlet Svobod v Celju 7. julija 1935. leta. Kmalu po takratnem zletu so bile namreč Svobode raz-puščene. Pokrovitelj zleta bo podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tovariš Prane Leskošek-Luka, ki Je 1935. leta vodil celjski zlet organizacijsko in politično.
Program letošnjega zleta predvideva sprevod po mestu, predvsem pa množično zborovanje, na katerem bo govoril tov. Franc Leskošek. V kulturnem delu bodo nastopili pevski zbori iz vse Slovenije. Preko tisoč pevcev in pevk bo izvajalo revolucionarne delavske pesmi. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi združeni orkester godb na pihala, v katerem bo nastopilo okrog 300 godbenikov. Izvajali bodo skladbo Blaža Arniča »Kladivarji novega sveta«, ki jo je skladatelj napisal za to priložnost.
Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Celje, ki organizira zlet, pričakuje, da se bo manifestacije udeležilo več deset tisoč članov Svobod, delovnih kolektivov in prebivalci iz okoliških krajev. Na to veliko spominsko manifestacijo so povabljeni tudi gostje iz bratskih republik.
vajenci so namreč zaposleni v tovarni Niko, ki že dolgo časa slovi po svojih kvalitetnih izdelkih. Izdelek dveh vajencev je dobil lani bronasto medaljo za izredno priznanje Mednarodnega sejma obrti v Beogradu.
Med tehničnimi risbami je bilo največ izdelkov učenk II. letnika tehnično-risarske stroke. Vse risbe so brezhiJbno izdelane. Prav to, da so se mnoga dekleta lotila kovinske stroke, kaže na velik napredek Selške doline. Saj je še pred leti bila za dekleta skoraj edina stroka oblačilna.
F. P.
MLADI SO KONCERTIRALI
Odg
ovarjali
yx     m°Jstrski šoli,   kjer traja J^ba doba tri leta, je povprečna eria 3,64. Letos je opravila za-
Tudi jeseniška glasbena šola je zaprla šolska vrata. Ob tej priložnosti je pred kratkim priredila zaključni koncert v Ču-farjevem gledališču. Razen šolskega orkestra so program izvajali tudi solisti. Njihovo znanje je spodbudno. Program so dopolnili pevci-solisti z dobro izvajanimi, vendar ne najbolj posrečenim izborom glasbene literature.
Glasbena šola na Jesenicah, ki je   bila   ustanovljena   šele po
osvoboditvi, je dosegla v letih svojega delovanja raven, ki daje priznanje vsem glasbenim pedagogom, predvsem pa požrtvovalnemu ravnatelju tov. Kleču. Priznati je treba, da se sredstva, ki jih nudi družba jeseniški glasbeni šoli, bogato obrestujejo. Ko bo šola še v večji meri vzgajala strokovni kader za Svobode in prosvetna društva, bo njeno poslanstvo v polni meri izpolnjeno.
u.
PEVCI BODO OBISKALI VRBO IN ŽIROVNICO
V okviru 90-letnice Železarne Jesenice bo pevski zbor »Svobode« Jesenice pomnožen s pevskim zborom Svobode Žirovnica ter s sodelovanjem orkestra jeseniške glasbene šole priredil ur nedeljo dva koncerta. Prvi bo popoldne v Prešernovi rojstni vasi, Vrbi, drugi pa zvečer v domu »Partizan« v Žirovnici. — Na koncertih bodo nastopajoči izvajali predvsem delavska in borbena dela ter z njimi hkrati počastili 40-letnico KPJ in SKOJ
u.
Radovljiška glasbena kronika
V četrtek, 18. junlija je priredila Glasbena šola v Radovljici javni glasbeni nastop.
Na programu so bila dela domačih in tujih skladateljev. Če upoštevamo, da šola ne deluje posebno dolgo, lahko trdimo, da je bil ta nastop za mlade izvajalce in za prireditelja velik uspeh. Sola deluje tretje leto, kar je za študij glasbe kar prekratka doba, da bi smeli nastop strogo ocenjevati. Važno je, da so dosegli gojenci velik napredek, posebno od prvega nastopa pred dvema letoma. Od solistov je občinstvo iznenadi! 12-letni violinist Dušan Filipič, ki je pokazal velik napredek in tehnično znanje. Tudi klavirski trio je lepo izvedel Č. Šedlbauerjeve Miniature, ki je z lepim ubranim izvajanjem žel zasluženo odobravanje. Prvi del programa je zaključila pevka Marica Balohova, ki je zapela dve skladbi zelo muzikalno in občuteno.
Prireditev je zaključil šolski orkester pod vodstvom ravnatelja šole Franja Zorka. Orkester deluje nekaj več kot dve leti in ga tvorijo gojenci od II. do IV. letnika. Pri nekaterih točkah je imel človek vtis, da igra vigrani orkester, ne pa otroci - začetniki. To velja posebno za Svedsenovo Romanco, ki jo je orkester dodal na koncu po toplem odobravanju občinstva. Ce bo orkester tudi v prihodnje tako naglo napredoval, bo kmalu lahko nadomestil vrzel v kultur-no-prosvetnom življenju v Radovljici, t. j. pomanjkanje stalnega orkestra. Zato bo potrebno tej mladi ustanovi v prihodnje nuditi več pozornosti in podpore.
C. T.
nivfce
9 »Vlak brez voznega reda«, film režiserja Bulajiča, so doslej prodali Japoncem, končana pa so tudi pogajanja s Tunizijo. V zvezi s prodajo tega filma, je »Jadran-tilm« navezal stike s ČSR, SZ, Francijo ia Italijo. Kandidat za odkup pa je tudi Zahodna Nemčija.
Q V prihodnjih dneh bo podjetje Viiba-film začelo s snemanjem kratkometražnega filma z naslovom »Spomini, ki živijo v ljudeh«. Realizacijo tega filma je omogočil hercegovski okraj Goražde. Film bo govoril o zaostalosti ljudi, brez rodovitne zemlje ter o razvoju, ki ga v ta odmaknjeni svet prinaša nov čas.
^ Režiser France Kosmač, ki je pred kratkim končal s snemanjem umetniškega filma »Dobri, stari pianino«, končuje zadnje priprave za film o liku Borisa Kidriča, revolucionarja in človeka.
^ V prihodnjem mesecu bo t Parizu mednarodni festival lutkarskih gledališč, katerega se bo izmed jugoslovanskih lutkarjev udeležil tudi lutkovni režiser Jože Pengov, predsednik Združenja lutkarskih gledaliških delavcev iz Ljubljane.
'Pred kratkim so se v Glavnem štabu mladinskih delovnih brigad v Nišu dogovorili o sporedu prireditev letošnjega festivala jugoslovanske poezije, ki bo na gradbišču avtomobilske ceste. Od 3. do 9. julija bo okrog 180 pesnikov in kritikov iz vse države nastopilo na prireditvah v 22 mladinskih naseljih ter v številnih krajih ob avtomobilski cesti. Festival se bo začel v Nišu, zaključen pa bo v Ohridu.
^ Na filmskem festivalu v Moskvi bo sodelovala naša država z enim celovečernim ia enim kratkim filmom. Zvezna komisija za pregled filmov je odločila, da pošlje na festival Viibin kratek film »Trije spomeniki«, ki ga je po besedilu Mateja Bora režiral in scensko pripravil Dušan Povh, snemal Ivan Marinček, glasbo pa je komponiral Blaž Arnič.
ffi Prvi jugoslovanski festival amaterskih zborov bo od 4. do 7. julija v letnem gledališču v Nišu. Pripravljalni odbor je povabil na festival 13 najboljših amaterskih zborov iz Hrvatske, Slovenije, Črne gore, Makedonije ter Bosne in Hercegovine.
^ V Moskvi so te dni odprli razstavo Sodobne jugoslovanske grafike, na kateri je razstavljeno 206 del od 44 jugoslovanskih ujetnikov. Podobna likovna razstava del sovjetskih likovnikov pa bo v kratkem odprta tudi v Beogradu.
Hir;
* Miheličeva
APRIL
Mesec april pomeni v literaturi marsikaj — v poeziji na primer označuje največkrat lepe čase pomladnega sanjarenja in mladostnega nemira. Toda včasih dobi tudi resnobnejši, težji pomen. Tak je april, o katerem govori novi roman pisateljice Mire Miheličeve, roman, ki ga pod naslovom APRIL izdaja Državna založba Slovenije. — Objavljamo odlomek iz poglavja
TOREK,   22. APRILA
M ato sedeva skupaj k zajtrku, ,đaJ zajtrkujeva prvič kot za-*°ftca in glej, zelo naravno je in PriJetno in, hvala bogu, on ne
ere časnikov, temveč gleda va-^e in se mi ljubeznivo smehlja ^jne kdaj pa kdaj pogladi po
°*i, da, to je vendarle najlepši, j*aJboljši zajtrk, kar sem jih r*aJ v življenju užila, smehlja-J°c se pomislim, gladeč mu s čela
azmršene lase,    da bi odkrila
tazgotino, ki jo je dobil, kakor ?f Je nekoč povedal, ne v juna-r^ni boju, temveč v prepiru z
ekim od pijanosti pobesnelim £0(icastmknm, ki je navalil nanj
bnožem, Boško pa takrat ni bil
rožen in bi moral biti ob živ-b. nJG ali vsaj ob oko, ko bi ne ^. ' ceprav skoraj slep od krvi,
lat ^e lila iz ranG> P°bil mo-v. arJa s pestjo in ga tako spra-
^1 ob ko b
zavest in k pameti, toda -1 ne bil pravi čas zamahnil, ,ne bilo ostalo pri brazgotini, <Jo 2 Z(^^ božam — samo sekun-bii        m n.le&ovo življenje bi 0 izbrisano, moje pa bi pote-
kalo čisto drugače.
»Zakaj si rekla, da nočeš živeti v tej hiši?« povzame moje besede, ki sem že mislila, da jih je preslišal.
»Ker bi rada ostala v hiši, v kateri sem se rodila in v kateri še zdaj živim.«
»To ni hiša tvojega moža?«
»Ne.« Nato mu začnem razlagati, da je ta hiša že zdaj delno moja in bo verjetno po babičini smrti prešla name tudi njena tretjina, torej ne sprevidim, zakaj bi se morala seliti, ko se bom ločila. Pravzaprav je Samo tisti, ki se bo moral odseliti, kar bom, kakor upam, lahko mirno in prijateljsko uredila z njim.
»Vse to je lepo in dobro, toda bojim se, da se jaz ne bi mogel tam dobro počutiti, med tvojimi ljudmi,« pravi Boško mračno.
»Kakor se jaz ne bi mogla dobro počutiti tukaj. V naši hiši sem preživela vse svoje življenje!«
»Ki ni bilo srečno, kakor sama praviš.«
»Da, vendar ne gre za to. Nekaterih vezi kratko malo ni mogoče pretrgati. In eden od naju bo moral popustiti, ti ali jaz.«
»Žena mora slediti možu.«
»Za zdaj še nisi moj mož!« nekam hudobno vzkliknem.
»Zaboga, Iza, ali se morava že spet prepirati?«
»Da, videti je, da bo najin zakon zelo srečen,« odvrnem grenko.
»Srečen bo, to ti prisegam, mila moja!« zakliče z zagrizenostjo, ki pa se bojim, da niti njega samega ne more docela prepričati. »Ne smeš se bati življenja z mano ali tega, da boš morala trpeti pomanjkanje kot moja žena. Ali misliš, da bi si upal pahniti v revščino žensko, kakršna sl ti? Toda bogat sem, tega ti nisem še povedal, kako bogat sem, Iza,« pravi Boško in oči se mu vročično zasvetijo.
»čakaj, videla boš!«
Po teh besedah plane h kavču, ga odmakne, poklekne na tla in z žepnim nožićem vzdigne deščico iz parketa in nato še dve, da se prikaže zdolaj nevelika odprtina, iz katere vzame dva v časniški papir zavita svežnja, ki ju položi predme na mizo, sredi ostankov najinega zajtrka. Nato se skloni in s tresočimi se prsti papir razvije. V svežnjih so bankovci po tisoč lir, ki jih s širokim, prešernim zamahom še pred menoj po mizi.
»No, kaj praviš zdaj? Ali si že kdaj videla toliko denarja?« se smeje z zardelimi lici, zroč v papir na mizi kot zre skopuh v svoje zlate zaklade, in začne prav   tako   zaljubljeno gladiti
gladki, šelesteči, še neomadeže-vani papir novih bankovcev, kot je prej gladil mojo roko.
Neverno, osuplo strmim vanj, on pa bankovce pusti, se skloni k meni in med smehom zamr-mra z ustnicami ob mojem ušesu, na mojem vratu, na prsih in na licih, posipajoč me s hitrimi, lahnimi poljubi:
»Ali sem ga ukradel? Da, mogoče bi se temu lahko reklo, da sem ga ukradel, čeprav takrat, ko sem ga vzel, ta denar ni imel več gospodarja. Ko bi ga ne bil vzel jaz, ki ga vzeli drugi, verjetno sovražnik, zakaj to je bila naša blagajna, ki se je nazadnje znašla v varstvu moje čete, in ko se je enota razbežala, razpršila, izginila in je ostala od vsega skupaj — od polka, od čete, od vse naše vojske — samo še železna blagajna, sva jo z mojim narednikom odprla in si denar razdelila, mož pa je bil tako uvideven, da je pustil meni kot človeku z višjim činom celi dve tretjini, medtem ko se je sam zadovoljil z eno. Posrečilo se mi je, da sem prinesel denar s seboj, Srečko, ki je zaposlen v banki, pa mi ga je zamenjal v lire, in zdaj sva bogata, Iza, tako bogata, kakor se mi nikdar še sanjalo ni, da bom lahko!«
»Koliko je tega?«
»Pet sto tisoč. Pol milijona!« vzklika, stoječ pred mano kot Krez.
Moj ubogi poročnik. Moj revni poročnik.
»Ali ima tvoj mož, ta Rot-schild, toliko denarja, kaj?« vzklika zmagoslavno. »V gotovini, mislim. Seveda so tista nje-
gova podjetja verjetno vredna več, toda tega ne štejem. No, ali si zdaj zadovoljna?«
Predsednika Berganta štejejo za najbogatejšega človeka y našem mestu in ga cenijo med brati na šestdeset milijonov. Ne verjamem, da je premoženje mojega moža dosti manjše od Bergantovega.
»Boško, saj to je čudovito,« za-kličem navdušeno, kakor pričakuje. »Zdaj se nama ni več treba bati prihodnosti,« se mu nasmiham, z bolečo željo, da bi ga vsaj ta trenutek obvarovala spoznanja, kako malo je to za človeka, kakršna sva midva, ki naj bi od tega do konca svojih dni živela, mislim si: zdaj je vojna in denar bo čedalje bolj izgubljal vrednost in največ čez leto ali dve bova ta papir, ki zdaj tako izdatno pokriva mizo, do kraja porabila in se bova znašla brez njega.
»To je zdaj najino,« se smeje ves srečen, brodeč z rokami po razkošno šelestečem papirju, nato se nečesa domisli, pograbi kup bankovcev, vzame mojo torbico, jo odpre in jih potisne vanjo.
»Boško, kaj vendar delaš!«
»Kupi si za to nekaj! Kar potrebuješ. Svileno perilo, obleko, čevlje, vse, kar ženske veseli! Da, obljubiti mi moraš, da boš to porabila zase, še danes. Ne glej me tako prepadeno! Vidiš, tudi jaz si vzamem nekaj od tega, da si bom kupil dve ali tri čedne obleke, lep plašč, čevlje, srajce, kravate! Nočem, da bi se me morala sramovati, ko se boš z mano kazala po mestu.«
»Toda, Boško, če boš tako razsipal ...«
»Ne, ne boj se, vse drugo bom shranil. Varčevala bova, kajne, saj nama ni do razkošja? Samo do tega nama je, da bi skupaj lepo in dobro živela. In jaz ne potrebujem ničesar, da si le ti pri meni. Častna beseda, še cigaretam se bom odpovedal. O, Iza!« In z vzklikom, ki prekipeva od navdušenja in sreče, zdrkne poleg mene na kolena ter me objame, kakor rad dela, z rokami okrog mojega života, glavo pa mi položi na kolena, poljubljajoč me skozi tanko blago obleke.
»Saj se boš nekoliko omejila meni na ljubo, kajne?« me pobožno vpraša.
»Da, Boško, vse bom storila zate!« Ta trenutek strastno verjamem svojim besedam, čeprav mi ob njegovem otroškem veselju neka slutnja grozljivo stiska srce, ne, to ni mogoče, časi nedolžne Arkadije so minili, časi otroškega veselja, in usoda drži nad nami vsemi na tanki nitki viseči meč.
»In zdaj smem domov, kajne, da vse tako uredim, kakor sva se domenila?« ga tudi jaz ponižno vprašam.
»Kdaj se boš vrnila?«
»Jutri?«
»Ne, že nocoj moraš priti! Moraš, Iza!« zakliče in naguba čelo kakor od bolečine, ko mi z vzdignjeno glavo napeto zre v oči; in tako nenaden je bil prehod od sreče do izraza bridkosti in tesnobe na 'njegovem obrazu, da se tega z vsem srcem prestrašim in mu sveto obljubim, da pridem ob devetih zvečer.-
6  »GLAS GORENJSKE«
KRANJ, 26. JUNIJA 1959
Centralni zavod %a napredek gospodinjstva LRS je izdelal vrsto gesel, ki naj bi Jih uporabila naša trgovinska podjetja pri ureditvi svojih izložb v okviru »Meseca družine in gospodinjstva«. Gospodinjski občinski center Tržič je v ta namen že prikazal vsebino parole z razstavljenimi sodobnimi gospodinjskimi predmeti. Emblem odbora »Družine in gospodinjstva« in znak Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva dajeta lep poudarek enotnosti in množičnosti akcije
GLAS Z OTOKA STENJAKA POŠILJA VSEM MATERAM NA GORENJSKEM - BARBA
Težko vam je bilo, ko ste se na kolodvoru poslavljali od svojih malčkov ter s pomisleki gledali na mlade vzgojiteljice, katerim ste zaupali svoje otroke. Bodite brez skrbi! — Vzgojiteljice letošnje prve izmene so lahko zgled vsem ostalim in prepričan sem, da so otroci mogoče pod boljšim nadzorstvom, kot bi bili morda doma.
Upam, da bo tudi v prihodnje poskrbljeno, da pridejo vaši otroci v tako skrbne roke. Opominjam vse one matere, ki imajo še pomisleke, ali bi poslali otroke na počitnice, da so otroci deležni najboljše nege in oskrbe in jih torej lahko brez skrbi pošiljate na otok Stenjak, kjer se bodo naužili čistega zraka, sonca
r
Kako bomo ohranili lepo kožo?
Neprijetni mozolji in razni izpuščaji ne mučijo samo mladih
MODA
ljudi od 15 .do 20. leta, temveč se pojavljajo tudi pri starejših. Ce ste opazili v vaši koži zoprne »črne pike«, vedite, da je to zadnja stopnja pred mozoljavico. Naslednja navodila vam bodo pomagala, če se jih boste dosledno držali:
1. Obraz si umivajte s posebnim milom s kislino ter sploh ne uporabljajte navadnega mila. Mozolji se najraje pojavijo na koži, ki ji primanjkuje kisline.
2. Ce ste zaprti, uporabljajte redno lažja odvajalna sredstva. Zaprtost zelo rada povzroči, da se »črne pike« spremenijo v mozolje.
3. Iztisnite »črne pike« z dvema koščkoma gaze, namočene v alkohol. Pred tem si namažite obraz z mastno kremo.
4. Gojite čimveč športov na svežem zraku, zlasti še, če več ur dnevno delate v zaprtih prostorih. Intelektualno delo in sedenje pospešuje nastanek mozoljev.
5. Sprostite se. Skrbi, živčna razburjenja, plahost, pomanjkanje zaupanja vase, vse to samo pomaga, da se ta bolezen razvije.
6. Izogibajte se jedil, ki obremenjujejo jetra — maščob, začimb, omak, čokolade in alkohola.
7. Jejte počasi. Obed v naglici, čitanke ali pogovor med jedjo, pospešuje nastanek mozoljev.
8. Če si vzamete kakšen dan počitnic, potem pojdite v hribe, ker gorski zrak zavira razvoj mozoljev.
Kroj za pisano blago: nagubano nezalikano krilo in oprijet v životek
ROZE V SOBI £ Lončnice v stanovanju postavite vedno tako, da jih bo dosegel zračni tok, kadar zračiite. Ne imejte jih blizu peči in si zapomnite, da vam ne bodo uspevale, če bo soba izpostavljena hitrim spremembam temperature.
£ Kupite vedno mlade rastline, ker se bodo laže prilagodile okolju. Pustite jih vedno na enem mestu, ker rastlina potrebuje mir. Tudi v naravi jo 'korenina drži na istem kraju.
£ Zalivajte lončnice z vodo, ki ima približno temperaturo zraka v sobi. Ledeno hladna voda je izredno škodljiva. Ne zalivajte preveč, pa itudi ne premalo. Vrtnar vam bo natančno razložil za vsako rastlino posebej, če ljubi vlažno ali suho zemljo.
V_—J
in morja ter se tako utrdili za zimski čas.
Tudi Barba jim nudi veselje in razvedrilo, kolikor mu čas dopušča. Na vsak korak mu sledijo in kličejo: »Barba, Barba!«
Ob tej priložnosti pošilja vsem otrokom Gorenjske prisrčne pozdrave
BARBA
GUBE OKOLI OČI
Stotine gubic, ki se začno nabirati okoli oči, so najbolj očitna znamenja, da ženska ni več mlada. Kadar jih že imate, jih ne boste mogle več odstraniti, vendar pa lahko preprečite, da bi se vam napravile nove. Vsak večer vsaj pet minut udarjajte s konci pr-istov, ki ste si jih namazali z mastno hranilno kremo, okoli in okoli oči, oziroma tam, kjer imate največ osovraženih črt in črtic. Nikdar ne masirajte občutljive kože okoli oči, pa tudi drugače je ne raztezajte, kajti raztegnjena koža se najlaže zguiba.
MLADA RAST
Mladina na obiska pri slepih na Okroglem
V petek, 19. junija so podmlad-karji višjih razredov osnovne šole v Predosljah napravili izlet na Okroglo z namenom, da pozdravijo slepe tovariše in jih razveselijo s petjem in darilcem.
Kolesarji in ostali, ki so šli peš, so se ustavili pred gradom, kjer je zbrane slepe tovariše v imenu vseh podmladkarjev pozdravil predsednik PRK Nace Polajnar. Povedal je, kakšne naloge izvršujejo v organizaciji PRK in izročil najmlajšemu slepemu tovarišu v spomin na to srečanje ustno harmoniko. V imenu zbranih podmladkarjev je bilo to darilo tudi obljuba, da nikoli v življenju ne bodo pozabili pomagati tistim, ki jih je zadela kakršna koli nesreča.
Dve deklici sta deklamirali, pionirski pevski zbor pa je zapel tri pesmi.
Po končanem nastopu je imel upravnik okrevališča zahvalni govor. Podmladkarji so z veliko pozornostjo poslušali zahvalo dijaka 7. razreda osemletne šole za slepe v Zemunu, 19-letnega tovariša Milisava Milovanovića. Povedal je tudi, da je 8-letni Dušan Ristič, ki je dobil orglice, najboljši učenec iste šole v Zemunu. Spoznali so tudi sedem dijakov šole za slepe iz Derven-te v Bosni.
Pred odhodom so se skupno s slepimi tovariši slikali pred gradom.
A. Sokolovski
VEST
Mama je zabičala Niku, da se ne sme kozarca z medom niti dotakniti. Kozarec z medom je stal na polici. In Niko ni ubogal. Primaknil je stol, na stol postavil pručko in tako dosegel med.
Mama se je zvečer vrnila.
»Priznaj mi,« je strogo prijela Nika, »da si ti razbil kozarec«
»Nisem,« je zavpil Niko.
»Ej, ej, ej,« je zmajala mama z glavo. »Zakaj le lažeš? Ali nimaš vesti, si jo izgubil, ali kaj?«
Niko je bil užaljen.
Natečaj, ki smo ga razpisali dne 29. aprila, smo zaključili. Nagrajenci: Mar jam ca Amb rožič, učenka 8. razreda, Bled (MoJ vzor tz preteklosti); Danica PrezelJ, Podporezen (Najstrašnejši dnevi mojega življenja) in Jetka Kadunc, učenka 5. raccreda, Šenčur (Spomin padlim talcem v Šenčurju) bodo prejeli knjižne nagrade.
»Kje naj bi izgubil vest?«
»Tega ne vem. Idi in jo poišči, mogoče jo boš našel.«
Niko je hodil po stezi in zašel v gozd. Tam je legel v travo in začel premišljevati: »Kakšna neki je vest?«
Nenadoma so breze nad njegovo glavo zašumele. Tiho, tiho so šepetale in Niko je slišal: »Ni lepo, ni lepoooo.«
Začudil se je: breze rastejo tu v gozdu in vendar vedo vse o meni.
Priletela je vrana. Sedla je na štor, pogledala Nika in se oglasila: Niku se je zdelo, da sliši: »Lažnivec, lažnivec!«
Se neka druga ptica je priletela in Niku se je zdelo, da tudi ona poje: »Kje imaš vest? Kje imaš vest?«
Nika je postalo sram. Skočil je pokonci in stekel domov. Pritekel je k mami in skoraj zajokal: »Mama, jaz sem razbil kozarec, jaz sem ga razbil.«
Mama se je zasmejala: »Glejr kje si le spet našel vest!«
Niko je sklonil glavo: »V £°z~ du,« je rekel prav tiho, »tarrir kjer rastejo breze.«
KRIŽANKA   » K U Ž A «
ZA RAZVEDRILO
STRANI SVETA
Jožek gre s svojim očetom na izlet. Oče ga poučuje: »Jožek, če imaš na desmi »sever, na levi jug, kaj imaš zadaj?«
»Nahrbtnik,« se odreže Jožek.
RAZLIKA MED ČLOVEKOM IN RIBO
Ko je učitelj vprašal Janezka, kaj je bisitvena razllika med človekom in ribo, je odgovoril:
»Glavna razJ'ika je v tem, da se človek mora umivati, riba pa ne.«
MATIČEK IN KACA
Matiček vidi prvič v življenju kačo, ki se počasi plazi proti grmovju, in zavpije: »Glej mama, tukaj je rep, ki miga brez psa!«
REBUS
Vodoravno:  2.  22.  in 23. črk*
abecede; 4. pasje govorice; 6. 9*' ški pisatelj basni; 8. medmet.
Navpično: 1. nadležne žuželke' 3. prometno sredstvo; 5. pri PsU najbolj razvit čut; 7. velik kuia-
Rešitev križanke »Punčka« ~" vodoravno: 2. pest, 4. nož, 5. r°' 7. nebo, 10. po,sli, 11. punčka.
Navpično: 1. dež, 2. por, 3. feslc' 6. obla, 8. oi, 9. up, 10. p. n.
ROMAN II. del
39
Mirni
Molensek Konic
Zdaj je hodila po hiši bolj vzravnana kot vsa zadnja leta, prav kot bi ji dvajset let zdrknilo s pleč. Nič več ni toliko posedala pri šivanju in pletenju, Dominikovih poslovnih knjig pa se niti dotaknila ni več. Spet je bila podjetna gospodinja in vsak dan jo je slišal kričati nad deklami, da se je edino Vida znala obrniti pri delu in da so vse druge zanič. Dominik je natanko vedel, da Ana s tem samo njega izziva in mu kljubuje. Pred svetom je veljal za močnega, doma pa sta mu žena in sin kljubovala in on ni imel moči, da bi ju upognil. Pavle skoraj ni spregovoril z njim. Srečavala sta se kakor tujca.
Dominik je večkrat premišljal, kako čudno in nesmiselno je živeti v sovraštvu z edinim sinom. Če bi Pavle v takem trenutku stopil predenj in ga prosil, naj mu doveli vzeti Vido, bi oče brez obotavljanja segel sinu v roko. Včasih si je dejal: Tako bogati smo, da nam res ni treba gledati na doto. Hiša se ne bo zamajala, čeprav Pavle dekletu kupi krilo za poroko. — Toda spravljive misli so prešle, kakor hitro je spet ugledal sinov kljubovalni obraz. Če ga je gledal dalj časa, je čutil, kako se prebuja v njem sovraštvo do lastne krvi.
Ves je Gašperinov, ga je spreletavalo. Trmast, ošaben, lahkomiseln. Morebiti bo še pognal to, kar sem jaz s trudom ridobil! Ne bom se mu Uklonil. Njegov oče sem, pa tudi sicer... ne!
Nekega dne je sedel v zgornji hiši in čisto nezavedno je začel opazovati Aleševo povečano sliko, ki je visela na
steni. V presledkih mu je bilo, kot da ga gleda s stene Pavle. Nikoli ni maral te slike; zdelo se mu je, da jo je Ana obesila na steno, da bi ga mučila. Leta in leta je visela tam, in če se mu je kdaj pogled po naključju zapel obnjo, ga je naglo umaknil. Zdaj pa jo je gledal kakor uročen in vse, kar se je zgodilo pred štiriindvajsetimi leti mu je živo stopilo pred oči. Videl je stari senik v rovtu — zdaj je tam že dolgo stal nov, prostornejši, z ognjiščem, da bi ženskam ne bilo treba tako daleč nositi hrane za senoseke — videl je Aleša, kako sedi na senu, strmi v dolino in se razmišljeno smeje delavcem, ki ga dražijo zaradi bližnje ženitve. Potem je videl sebe, kako stoji pred senikom; v prstih ga je zaskelelo kakor takrat, ko je iskal mesta, kje bi podrezal vrv in mu je vrv trda in vsa poledeneln drsela med prsti. Počasi, počasi se je vlekla po zasneženih tleh kakor dolga, zlobna kača . . . Nato se je spomnil tistih kapelj krvi, ki so padale na sneg in se širile, dokler niso bile tako velike, da bi jih z dlanjo ne pokril. V nosnicah je začutil sladkobni vonj krvi. ..
Tolikokrat je že hotel strašni spomin vstati iz globine, kamor ga je pokopal, toda Dominik ga je potlačil nazaj, ni mu pustil do zavesti. Zdaj se ga ni mogel ubraniti. Presunilo ga je kakor z nožem.
Le zakaj sem to storil? je pomislil. In trenutek pozneje je polglasno zašepetal: »Kaj mi je bilo treba to storiti?«
Zdrznil se je. Prestrašeno se je ozrl, če ga ni kdo slišal. Hipoma ga je obšla bojazen, da bi se utegnil izdati. Tega se nikoli ni bal, razen tiste prve dni po umoru, ko bi ga bilo skoro zlomilo. Pozneje mu je odleglo. Zdaj pa ... Naj bi ga bila slišala Ana!
Sunkoma se je obrnil proč od slike. Ni ji mogel ubežati. Na hrbtu je čutil Aleševe oči, žametne oči, svetle in
iskrene, z iskro kljubovalnosti na dnu. Dominik si je ^ z dlanjo čez čelo, ki se mu je oznojilo.
Ne smem misliti na to. Prepozno je, si je prigovai"' jal. Danes bi tega ne storil več. Takrat pa ... hudič je &l v meni, ki me je gnal... A če bi tega ne bil storil, bi ne bil to, kar sem!
Odšel je iz hiše. Stopil je v vigence, hodil je gor 111 dol in hrupno ukazoval, da bi potešil nemir v sebi. Ni se mu posrečilo.
O, Ana in Pavle mi delata krivico, je premišljal. ^f.j onadva vesta, koliko me je stalo, preden sem se odlof1 spraviti fanta s poti! Kaj vesta, kako mi je bilo pozneJe| kolikokrat sem si moral prizadevati, da nisem mislil rian-'' Toda takrat je bilo lažje. Premoženje mi je rastlo; l43 videl sem, kako iz leta v leto raste. Natanko sem vede» kako bi bilo, če bi Aleš živel: Špan bi pomagal svojerTlU zetu in nazadnje bi mi omajala celo mojo polovico. Tak pa je šip vse po sreči. Bogateli smo. Trdni smo. In venda je, kakor bi bilo vse zaman .. .
Moral se je otresti groze, ki se je zajedla vanj. zdaj je moral biti močan! Naj fant dela po svoje
bo bil°
videl, kako mu bo uspevalo! On, Dominik, se mu ne uklonil! Nikoli! — Če bi to storil, bi bilo, kakor da je vse zaman, da je zaman celo.. . ubijal. Hotel je kljub0^ vati, kljub temu pa je čutil, da je zadet v živo, prav v '<° renine, da sahne in ni več tisti, kot je bil nekoč.
Vendar je kljuboval. Moral je. Vedel je, da vsi 9[ j dajo na Gašperinovo hišo in čakajo, kako se bo kon prepir med očetom in sinom. Dominik je bil kakor *0'^ ki jo vržeš tolpi lačnih psov, da jo glodajo. O, tržani ga glodali, škodoželjno in neusmiljeno!
KRANJ, 26. JUNIJA 1959
se je prvič točke
plavalci
so Startali
Sezona vodnih športov začela in v sredo so ie letos startali plavalci za v slovenski ligi. Radovljičani s° se v Ljubljani srečali z Ili« riJo. Pred dvobojem smo se razgovarjali z njihovim trenerjem Miranom Kendom, ki nam ie o letošnjih pripravah povedal tole:
»s treningi smo začeli šele Pinjšnji ponedeljek, ker v radovljiškem bazenu prej še ni bilo vode. Morda bi je tudi sedaj ne bilo, če ne bi člani plavalnega kluba sami prebarvali 'bazen. Ker nimamo zadostnih Priprav, v slovenski ligi ne prikujemo večjega uspeha, zla-sti še, ker članice s treningi s'Ploh niso pričele. Razen tega na starejše plavalce ne smemo
Prihodnjo zimo -Planiški teden
TELESNA KULTURA .
več
računati, ker so v vecim
Plavanje opustili. Vprašanje je, kako bo letos tudi s Spelco Cezijevo, ki je že pred mese-Cem zbolela. Skratka, jedro pr-Vc9a moštva bodo letos tvorili 'anskoletni pionirji, ki so osvoji drugo me,sto v Sloveniji. Kvaliteta bo torej slabša, zato Pa bomo imeli lepše izglede za Prihodnost, ker bodo v naših Vrstah nastopali le mladi tekmovalci. Prav tako računamo todi s kvalitetno waterpolo ekipo v prihodnosti. Tovariša Cilenška smo namreč poslali na Vaterpolo tečaj; sedaj smotrno Vadi s pionirji in mladinci. Skoke v vodo pa smo povsem °Pustili. Nimamo nikogar, ki bi Se lahko posvetil tej disciplini. Tudi letois julija in avgusta bo-m° imeil plavalno šolo, kjer borno dobili spet nov naraščaj 111 'ki bo okrepil vrsto plaval-Cev. Vsekakor pričakujemo, da borno imeli Radovljičani čez le-to, dve spet dobro ekipo in da bomo ie letos na republiškem danskem in mladinskem prvenstvu dosegli zadovoljive re-2ultate.«
B. F.
Ob pripravah na prihodnji Pla-niiški teden, ki bo v Planici ob 17. do 20. marca 1960, ,se nehote domislimo zadnjega Planiiškega tedna pred štirimi loti. Ta tradicionalni športni dogodek je tistikrat povsem razočaral. Ne po športni plati, temveč zaradi organizacijskih spodrsljajev, ki so jih zagrešili predvsem gostinci.
Na letošnji Planiški teden lahko gledamo z večjim optimizmom. To nam obetajo tudi pravočasne in skrbno zasnovane priprave. Dela ne bo manjkalo. Do prvega sneiga bo treba končati z vsemi gradnjami. Tu je mišljeno predvsem popravilo 120-metrske in 80-motrske (skakalnic* predvsem pa ureditev ceste od Podkorena do državne meje. Zlasti neodložljivo pa je popravilo ceste od Rateč do Doma v Planici. Cesta je namreč obupno slaba. Zgolj z utrditvijo cestišča pa cesti
ne bomo storili posebne usluge. Treba jo bo primerno razširiti in jo opremiti z ustreznim parkirnim prostorom. Ostale priprave bodo zaupane raznim komisijam, ki jih bodo (sestavili Smučarska zveza Slovenije, Gorenjska turistična zveza in drugi organi.
Če bo hotela Planica ob tisti priložnosti sprejeti od 15 do 20 tisoč obiskovalcev, kolikor se jih nadejajo, tedaj smotrne priprave ne bodo odveč. O podrobnostih Planiškoga tedna, o katerem bodo razpravljali na seji Gorenjske turistične zveze 29. junija, bomo še
S podkupovanji ne bo šlo
2e na tekmi med Jesenicami in Grafičarjem iz Ljubljane je bilo govora o nekakšnem podku-
za izpad iz lige z utemeljitvijo, češ da so Jesenice tiste, ki bodo z nedeljsko igro proti Grafičarju odločile, kdo bo drugi klub, ki ho delil usodo z Jesenicami. Dejal je, da morajo Jesenice na vsak način dobiti tekmo. Ce jim to uspe, dobijo 50.000 din nagrade v obliki oglasa. Hkrati pa ga povanju. Ceš, predstavniki Gra- je skrbelo, ali bodo Jesenice to
lahko dosegle, ker je bil na tekmi med Kladivarjem in Jesenicami izključen Jeseničan Gasar. Pri tem je dejal, da je že sam osebno posredoval pri sodniku omenjene tekme, da bi umaknil prijavo, ker bi Gasar po njegovem mnenju, največ pripomogel k zmagi.
poročali.
S.
Pintar odličen v Opatiji
Prvo zmago na letošnji opatijski moto dirki preteklo soboto in nedeljo je dosegel Kranjčan tov. Leon Pintar v kategoriji do 250 ccm. Pred 16.000 gledalci, kolikor jih je bilo v soboto, je zanesljivo zmagal in je v drugem krogu postavil tudi nov jugoslovanski rekord s hitrostjo 110.250 metri na uro. Odlično je vozil tudi naslednjega dne, ko se je ob dirkališčni stezi zbralo okoli 80 tisoč gledalcev. V kategoriji do 250 ccm je vse do četrtega kroga vodil, kjer pa je zaradi nekega sotekmovalca padel in zgubil precej dragocenega časa; kljub temu je pripeljal na cilj šesti s povprečno hitrostjo 111,450 km na uro.
sobotnega f'.rkaJiške?a prvenstva v kolesarslvu v Kranju
fičarja so ponudili Jesenicam to Hko, da bi jim prepustili igro. — Tudi Slovan, oziroma njegovi predstavniki, so se oglasili s podkupnino. Stvar je bila namreč v tem: eden od omenjenih dveh klubov je moral, skupaj z Jesenicami, zapustiti slovensko consko ligo, in to je bil povod za podkupovanje.
Nogometni klub Jesenice je zadevo prijavil pristojni Zvezi in pričakuje rešitve. Hkrati je v svoji prijavi izrazil sum v realnost izidov posameznih tekem. Predstavniki Grafičarja in Krima so celo navajali, češ da je to splošen pojav in da se to dogaja v vseh ligah. Naj bo tako ali drugače: ta pojav je skrajno nešpor-ten in v nasprotju z našimi moralnimi normami.
Na tekmi med Jesenicami in Slovanom, 17. maja letos, je vodja potovanja moštva »Slovan« nagovarjal posamezne funkcionarje Jesenic, naj jim Jesenice predajo tekmo proti denarnemu plačilu. 26. maja so predstavniki Slovana in Grafičarja telefonič-no določili razgovore in naslednji dan tudi prišli, in sicer predstavniki NK Slovana dopoldne, Grafičarja pa popoldne. Razgovori so se začeli pri litru vina. — Predstavnik Slovana je najprej ril o težavah kluba in nevarnosti
Isti dan popoldne sta obiskala Jesenice še predstavnika Grafičarja z enako željo. Ponudila sta Jesenicam 50.000 dinarjev nagrade v obliki oglasa, za »fair« igro, ki naj bi bila odločena v korist Grafičarja. Pripomnila sta, da tega ni treba povedati vsem igralcem, ampak samo nekaterim najzaupnejšim.
Doklej bomo našemu športu vsiljevali podobne kupčije, ki so vse prej kot v skladu s poslanstvom naše športne dejavnosti?
-k
r
CRVENA ZVEZDA državni nogometni prvak
1 MESTO IN NOV REKORD — BENEDIK (Bled) n& republiškem tekmovanju hitrostnih letalskih modelov
v nedeljo je bil v Kamniku re-Publiški   kriterij   za hitrostne etalske modele, ki je bil obe-ern republiško prvenstvo. Na Podobnem  tekmovanju  je lani delovalo v Ljubljani 18 tekmo-aicev, letos pa jih je bilo v j^mniku kar 32 z Bleda, Mari-rp*3- Ljubljane, Črnuč in Litije. ekmovalci iz Kranja se niso ,°SH udeležiti, ker so na pilot-K£m tečaju v Vršcu. Občina Kamnik je zmagovalcu Poklonila lep pokal. Turistično UŠtvo  pa  vsem udeležencem 2P°rninske značke.   Ob velikem ^"imanju občinstva, ki podob-ve Prireditve v Kamniku še ni 1(*elo, se je organizacija tek-°Vanja pod vodstvom predsed-n!£a modelarskega kluba Kam-.    Jožeta Juvančiča brezhibno zvijala.
t>   Vo mesto je dosegel Janko
.j^edik z Bleda, ki je dosegel s
nov republiški brat Miha je s
modelom dosegel drugo mesto s 128 km, tretje pa Veri Kolman iz Litije s 126 km.
MLADINCI TRIGLAVA POJDEJO V KOPER
V nedeljo so mladinci Triglava igrali v Ljubljani z Ljubljano povratno nogometno tekmo in zapustili igrišče neporaženi. Rezultat je bil 0:0. Ker so v prvem srečanju na svojem igrišču «ma-gali s 3:2, so se uvrstili v finale republiškega prvenstva, ki bo v bodo tam nastopili še Rudar iz Kopru. Poleg Triglava iz Kranja Trbovelj, Maribor in Koper.
DVE TOČKI ZA TRZICANE
V nedeljo so se v Ptuju v kvalifikacijski tekmi za vstop v slovensko consko nogometno ligo srečali Tržičani z domačo Dravo. Z mnogo boljšo igro in z goli, ki so jih dosegli Mežek 3, Markič II, Dornik ter Bohun po enega, so z rezultatom 6:2 zasluženo osvojili obe točki, in si tako kljub slabemu startu popravili
rekord, upe, da se uvrstijo med najbolj-svojim  še republiške enajstorice.
Z nedeljskim 22. kolom I. zvezne nogometne lige, je bilo končano državno prvenstvo za leto 1958/59. Državni prvak je postala beograjska Crvena zvezda in s tem dosegla edinstveni uspeh v zgodovini jugoslovanskega nogometa — osvojila je pokal maršala Tita, in sedaj še državno prvenstvo. — Rezultati nedeljskih srečanj so bili: Crv. zvezda : Velež 4:0, Radnički : Partizan 1:2, Dinamo : Reka 6:0, Vardar : Vojvodina 1:3, Hajduk : Boduč-1:1, Železničar : Sarajevo
nost 4:1.
Crv.zvezda
Partizan
Vojvodina
Radnički
Dinamo
Velež
Hajduk
Reka
Budučnost Sarajevo Železničar Vardar
22 14 3 22 14 3 22 13 4 22 9 4 22 9 4 22 10 2 22 7 7 22   8 4
22 22 22 22
5 50:19 31 5 39:29 31 5 47:22 30
9 35:27 22
9 35:28 22 10 35:38 22
8 33:35 21
10 29:44 20
10 25:41 19
11 24:36 18 7 3 12 26:35 17 4 3 15 23:47 11
7 5 7 4
Iz lige sta izpadla Železničar in Vardar, zamenjala pa ju bosta prvaka zahodne in vzhodne skupine II. zvezne nogometne lige OFK Beograd ter Sloboda iz Tuzle. — Ljubljanski Odred bo tudi prihodnje leto tekmoval v
II. zvezni ligi, ker se je letos rešil zadnjega mesta v svoji skupini zaradi boljšega količnika med danimi in prejetimi goli od Borovega.
MLADINCI MLADOSTI — REPUBLIŠKI PRVAKI
Preteklo nedeljo je bilo na igrišču Svobode v Ljubljani republiško rokometno prvenstvo mladinskih moštev. Prvenstva so se udeležile le štiri ekipe: domača Svoboda, Kovinar iz Maribora, Storžič z Golnika in Mladost iz Kranja. Prvo mesto so zasluženo osvojili Kranjčani, ki so premagali vse nasprotnike. Presenetili so Mariborčani z drugim mestom, medtem ko so se igralci z Golnika kljub požrtvovalni igri morali zadovoljiti z zadnjim mestom.
Rezultati: Storžič : Kovinar 11:11 (2:6), Svoboda : Mladost 5:6 (4:5), Mladost : Storžič 18:9 (9:4), Kovinar : Svoboda 10:9 (5:6), Storžič : Svoboda 8:15 (5:9), Kovinar : Mladost 9:17 (5:7).
3 0 0 42:24 6 1   1   1   30:37 3
l.S Mladost
2. Kovinar
3. Svoboda
4. Storžič
30:25 28:44
J. Z.
Vse to je vedel, vendar je hodil po trgu čokat in Vzravnan, kakor bi mu nič ne moglo do živega in celo Sam- sebi je nerad priznaval, kako razdejan je v notranjosti.
Dominik je sedel na kosilnici in sekal travnik ob V&(Ji. Konja sta počasi vlekla, kolesa so se vdirala v mehko, j^žno zemljo in trava je v lepih redih ostajala za njim. Atelje, ki so prihajali mimo, so i
vali
se ustavljali in občudo-
nov stroj. Dominik se je delal, kot da jih ne vidi. Po dolgem času je bil v notranjosti spet miren, zadojen sam s seboj. V njem se je dramil nagon kmeta,
^Vezanega z zemljo. Občutil je veselje, kakor včasih, ko kot deček bosonog tekal po domačem travniku in zme-v> al seno v ograbke. Zemlja mu je dajala mir, ki mu ga trvienCi ni^ou niso mogli dati. Ni je ljubil kako vigence, ^a spoštoval jo je. Vigenci — to je vroča strast, večen ^fr. trd, neizprosen boj. Zemlja je mirna in dobra, (j   Kosil je že od ranega jutra in je pokosil že dobršen i    velikega travnika, ko je opazil na cesti Herderjev leselj, Herder se je ustavil in poklical Dominika. Do-^.lr)ik mu je pomahnil z roko bliže, toda Herder je od-^al jn tako je moraj Dominik do njega. Ko je prišel koleslja, je Herder naglo in ihtavo rekel: »Ravne sem bil namenjen k tebi.« k   Dominik se mu je nasmehnil. »Pa sediva pod hruško. Jačega sadjevca imam. Boš pokusil.« Herder je nejevoljno odkimal. »Ne, dokler ne izvem!« »Kaj pa je?«
Zdaj se je vsulo iz Herderja:
R. J. Kranj
VPRAŠANJE: Z. L. iz Kranja, Primskovo izvršuje šiviljsko obrt brez potrebnega dovoljenja, ne plačuje davka, razen tega prejema njen mož Z. F., kot invalidski upokojenec, polni otroški dodatek kljub temu, da do tega ni upravičen. Sprašujete, ali je to pravilno ali ne?
ODGOVOR: Na osnovi 55. to 57. člena Uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih Ur. list FLRJ št. 5/541 mora imeti oseba, ki izvršuje obrt, za to potrebne pogoje in dovoljenje, ki na izda pristojni okrajni (mestni) ljudski odbor. Po oblastni odobr.Uvi oblasti na mora zasebni obrtnik prijaviti pristojnemu finančnemu organu dohodke, na podlagi katerih plača davek. Kršilec zgoraj navedene uredbe se kaznuje z občutno denarno kaznijo to je dolžan povrniti! pristojni davčni upravi za nazaj utajeni davek.
Po 34. členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o dodatkih za otroke (Ur. list FLRJ št. 36/53) pripada zmanjšani otroški dodatek upravičencu, če znašajo drugi dohodki do 250 dinarjev mesečno na družinskega člana. Ta dohodek se računa na družinskega člana ne glede na to, kdo ga ostvari — mož ali žena.
Ker gre v danem primeru za dvojno škodo, ki je povzročena družbi, javite zgoraj navedeni primer pristojnemu sodniku za prekrške to obvestite o tem postajo LM Kranj, ki se bo o tem pozanimala.
K. T. Kranj
VPRAŠANJE: Stanujete v stanovanjski hiši, ki jo je zgradilo podjetje, kjer pte v službi, za svoje delavce. Ker se nameravate zaposliti pri drugem podjetju, vas zanima, ali bi se v tem primeru moral izseliti iz dosedanjega stanovanja.
ODGOVOR: Po 140. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 16/59) Je mogoče odpovedati stanovanjsko pogodbo tudi tedaj, kadar preneha delovno razmerje po lastni odpovedi ali po disciplinski sodbi, ali pa zaradi obsodbe za kaznivo dejanje na kazen, ki ima po samem zakonu za posledico prenehanje delovnega razmerja in je dobil nosilec stanovanjske pravice na stanovanje z o/i ioni na svoje delovno razmerje pri stanodajalcu.
Torej v vašem primeru gre za stanovanje, ki Je vezano na delovno razmerje in ca morale izprazniti v primeru, da daste sami odpoved.
K. T. Jesenice
VPRAŠANJE: Živite skupaj z K. J., s katero ste že eno
leto razvezani. Zanima vas, komu pripada istanovanje po zakonu.
ODGOVOR: Po 28. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 16/59) je določeno: če pride do razveze zakona in se prejšnja zakonca ne moreta sporazumeti, kdo od njiju na) ostane nosilec stanovanjske pravice, odloči o tem občiska arbitražna komisija, ki se ustanovi pri stanovanjskem organu občinskega ljudskega odbora.
Prejšnji zakonec, ki ije po pravnomočni odločbi arbitražne komisije nehal biti nosilec stanovanjske pravice, se mora izseliti iz stanovanja. ■
Zakoncu, ki se mora izseliti iz stanovanja Je treba preskrbeti najpotrebnejše prostore.
V.
J
»Ali je res tvoj fant?... Nisem mogel verjeti, a menda bo nekaj na tem! In ti mu pustiš! Si mož ali nisi?«
Dominfik ga je osuplo gledal. »Kaj... kaj je moj fant?« je vprašal v zli slutnji, da se je spet zgodilo nekaj, česar ni mogel preprečiti.
Herder je nezaupljivo opazoval Dominika. »Ali res ne veš?« je zategnil.
»Hudič te razumi! Vsaj povej!«
»Tvoj fant, pravijo, bo dal svoja ognjišča Grošljevi zadrugi in skupaj z njimi bo delal! Vsi že govorijo o tem!« Herder je utihnil in čakal odgovora.
Dominik se je zasmejal. Misel, da bi Pavle hotel pomagati kovačem, se mu je zdela brezumna. Naslednji hip se je nehal smejati. Pomislil je na Pavlov trdovratni molk zadnje čase, na njegove brezkončne pogovore z materjo. In potem na obraze ljudi, ki so njega, Dominika, zadnje čase gledali začudeno, če ne celo pomilovalno. Začutil je, kako mu kri gine z lic.
»Čakaj,« je rekel z raskavim glasom,« zvedel bom. Ne verjamem, ničesar ne verjamem. Moj fant ni znorel... in če je, ga bom spravil k pameti. Hudič, da ga bom!« Razdraženo je udaril s pestjo po sedežu na koleslju.
Herder je samo prikimaval, še nekaj zamrmral, da se dandanes človek že na nikogar več ne more zanesti, potem pa je obrnil koleselj, švrknil konja z bičem in od-drdral nazaj proti Kamni gorici.
Dominik se je vrnil na vratnik. Jezen je bil na ves svet in je osuval konja, ki se je mašil s sparjeno krmo, potem pa preklel še dekli, ki sta mešali redi. Ozrl se je po travniku, videl, da je dela še za dve ali tri ure, a ni strpel, da bi posekal do kraja. Dekli sta začudeno obstali
sredi dela, ko sta videli, kako je sedel na kosilnico in pognal proti domu. Vso pot mu je kovalo v možganih:
Če je to res... Hudiča, če je to res!
Na dvorišču je vrgel vajeti staremu Joži in se zapodil v hišo. Ves zasopel je obstal na pragu zgornje hiše in s pogledom prebodel sina in ženo, ki sta sedela pri mizi. Osuplo sta ga pogledala. Dominik je s težkimi koraki stopil po zgornji hiši, uprl umazane roke na beli prt in hropeče vprašal:
»Ali je to res?«
Pavle je odrinil krožnik, ki je stal pred njim. Za spoznanje je prebledel, napol vstal, nato pa sedel nazaj Ln kljubovalno rekel:
»Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Res je!«
Dominikova težka pest mu je kakor kladivo padla na ramo in ga kar prikovala na stol. »Pobiti bi te moral kot gada!« je zamrmral. »Drugega nisi vreden!«
Fant je njegov izbruh prenesel mirneje, kot je Dominik pričakoval. Obsedel je za mizo, ponosno vrgel glavo kvišku in kljubovalno pogledal očeta.
»Zakaj? Ali mar morem delati ob tebi? Saj sploh ne misliš na to, da sem tvoj sin! Kakor hitro bi delal na svoj račun, bi mi ti začel nagajati. Uničil bi me, kot kakega tujca!«
Dominik je hotel zarjuti, a je tisti hip Ana posegla vmes.
»Res je!« je rekla tako trdovratno, kakor bi je n'.c na svetu ne moglo omajati v njenem prepričanju. »Ti bi ga uničil! In zakaj? Samo zaradi Vide, ker ne pustiš, da bi se vzela!
069862
1342
Kako doigo lahko hranimo kri?
V Moskvi se je pričel kongres znanstvenikov - hematologov. — Kongres je posvečen aktualnim vprašanjem transfuzije krvi. — Eden od najvažnejših problemov hematologije je konserviranje krvi. Sovjetski znanstveniki so ugotovili metodo, s katero lahko podaljškio rok shranjevanja krvne plazme od dveh do sedmih tednov. Sedaj so v Moskovskem inštitutu hematologije iznašli način za še daljše shranjevanje krvi — okrog 100 dni. Sovjetski znanstveniki so to dosegli z uporabo nizkih temperatur tudi do minus 190 stopinj.
Mladenič iz boljše hiše
Nenavadni kriminalni primer v Parizu
V Parizu se je pred kratkim zgodilo nekaj, kar potrjuje izjavo, ki jo je podal o svojem filmu veliki francoski režiser Marcel Ca-rue: v svojem filmu nisem ustvaril svojega osebnega prepričanj«, ampak stvarnost, ko sem pokazal mlade delavce kot zdrave osebnosti, sirove buržujev pa kot potencialne zločince.
NESREČNA DOMlNIQUE S PIGALLA
V gozdu blizu Pariza je neki pe-
Število telefonskih
aparatov
Pilote, izbrane za polete v vesolje, preizkušajo v laboratorijih, ki so prave moderne mučilnice. — V znanstvenih laboratorijih morajo prestati vrsto poizkusov, pri katerih se človek prav gotovo ne počuti preveč prijetno. Toda polet v vesolje ni preprosta stvar in nato morajo biti tudi priprave temeljite. — Prostor brez težnosti močno vpliva na delovanje človekovih organov in na presnovne procese v tkivih in celicah. Kako, ugotavljaj« zdravniki biokemiki in fiziologi s pomočjo zapletenih naprav in
poizkusov
Prejeli smo najnovejše podatke o številu telefonskih priključkov dne 1. januarja 1959 širom po svetu. Navaja jih knjiga »The VVorld's Telephones« in jih zaradi zanimivosti v izvlečku posredujemo. Posebno zanimivost nam nudijo rudi podatki ZSSR, ki so najnovejši in prvi po letu 1936.
V letu 1957 so opravili preko enega telefonskega priključka povprečno v: ZDA 460 pogovorov, Kanada 497 pogovorov, Švedska 491 pogovorov, Aljaska 581 pogovorov, Island 452 pogovorov; svetovno povprečje je 56 pogovo-
TOV.
Telefonskih aparatov v rabi je bilo okoli 1'17 milijonov 800.000, od tega ZDA 63,621.000 aparatov, Velika   Britanija   7,354.000, Kanada
Približal se je in osuplo obstal: pred njegovimi očmi je dogorevalo žensko truplo, kar je dognal po odvrženem ženskem čevlju, ki še ni povsem pogorel.
S pomočjo čevljev z visoko peto je policija ugotovila identiteto umorjenke. Fotografija v časopisih je zadoščala. Neki trgovec je prepoznal čevlje, ki jih je pred kratkim prodal. Toda ni vedel, kako se ženska, ki jih je kupila, imenuje. Policija je bila med tem opozorjena, da je v zloglasni pariški šec ob robu ceste naletel aa ogenj.  ^etrti   |xglqila   neka prostitutka.
Prijateljica izginule je imela njene fotografije. Pokazali so jo trgovcu s čevlji in ta je v njej takoj prepoznal svojega kupca. To je bila Dominique Thirel.
Stara je bila 23 let. Iz pnpvince je prišla v veliko mesto. Bila je živahna in lepe postave. Mlado dekle se v mestu nt znašlo. Imelo je »zaščitnika«, ki mu je dajala ves svoj zaslužek. Zaščitnik ji je pustil le toliko, da se je lahko preživljala.
Njena smrt je bila strahotna. Na truplu je bilo več ran od krogel kalibra 7.65, zdravniki pa so ugotovili, da je bila še živa zažgana. Zločinec jo je polil z bencinom, ko je smrtno ranjena brez
KRIŽANKA STEV. 16
Najvišji ebjekt na svetu
Najvišji objekt na svetu bo je za 200 metrov več kot je višina v 80 sekundah pripeljala obisko-rajen v Moskvi. Na sovjetski  Eifflovega stolpa v Parizu, in za valce do najvišje točke.
več kot 50 metrov višja, kot nebotičnik »Empire State Bulding« v New Yorku.
Podnožje objekta spominja na ogromno piramido. V višini 406 metrov bodo zgradili največjo restavracijo na svetu. V njej bo prostora za tisoč gostov. Obrato
zgraj
razstavi v New Yorku stoji že maketa stolpa velikega moskovskega televizijskega centra.
Eden od projektantov tega ogromnega objekta — znani sovjetski arhitekt Dmitrije Bur-din je dal naslednje podatke:
višina objekta je 508 metrov, to vala bodo štiri dvigala, ki bodo že pričeli
najvišje
Prvikrat v praksi objekt ne bo imel metalne konstrukcije, ampak montažne dele, zgrajene iz betona. Tako bodo povečali brzino gradnje in olajšali delo. — Stabilnost objekta  bo popolna.
Z gradnjo stolpa »Moskva« so
4,816.118, Zakodna Nemčija 4 milijone 731.945, Japonska 3,886.327 in ZSSR 3 milijone 558.000, na Švedskem 2,500.000.
Tako pride na 100 prebivalcev: v ZDA 37 telefonskih priključkov, na Švedskem 33, v Kanadi 29, v Švici 27, v Veliki Britaniji 14, v Zahodni Nemčiji 9, na Japonskem 4, v ZSSR 2, v FLRJ 1 telefonski priključek; povprečno na svetu 4 telefonski priključki.
Velika, po prebivalstvu milijonska mesta imajo tudi milijonsko število telefonskih priključkov. New York ima 4,204.000 telefonskih priključkov, Cikako 1,800.000. Ti dve mesti imata več priključkov kot vsa Azija skupaj, kjer sicer iivi več kot polovica vsega človeštva. Sam New York ima tudi več priključkov kot vsa Francija, London pa ima 2,149.000 telefonskih priključkov. Washington ima 70 aparatov na 100 meščanov, kar je največ v ZDA, Stockholm s 57 priključki pa prednjači v Evropi, oziroma v vsem ostalem svetu razen ZDA.
V Moskvi imajo 454.000 telefonskih priključkov, kar pomeni 4 telefone na 100 prebivalcev.
K temu lahko navedemo za primerjavo še Ljubljano, ki ima 7400 priklJTičkov, to je okoli 5,5 apa-Tata na 100 prebivalcev in Kranj s 700 priključki ali okoli 3 telefoni na 100 Kranjčanov.
1		2	3	4	5
		6			
7					j"oJ
			iS	g	
10	11				
13		Trn	<	IP	
		1S			
16					
17					
zavesti omahnila. Pričeli so z raziskovanjem. Najprej so ujeli nje nega »zaščitnika«, ki so ga i"1*" aovali »monsieur Bili«.
»MONSIEUR BILL« JE PRIZNAL
Sprva se je izgovarjal. Prizna! je, da je bil v zadnjih dneh pre* njeno smrtjo v njeni družbi in d» sta se celo nekaj sprla, druge?3 da ne ve ničesar. Dejal je, da njegovo izjavo lahko potrdi nje<7oV* zaročenka Nadine Levesgue, l9-iel* na frizerka, s katero je preživi to usodno noč . . .
Toda Billa so kljub temu pridržali v zaporu. Po dolgem zasliševanju • je raziskovalec položil n« mizo revolver, s katerim je bila Dominique ubita. Tedaj je BiH dvignil roke in priznal: »Zmaga" ste. Jaz sem.«
Zločinec je pred umorom storil napako. Tri tedne pred zločinom je policiji posla! pravilno prijavo, češ da je izgubil revolver kalibr* 7.65. Mislil si je: ko bo Do101" nique s tem revolverjem ubita, Se bo on — če ga bodo osumili -" skliceval na to prijavo.
Po umoru je revolver nesel las1* niku nekega bara, le-ta pa je rf' volver, videč, da je Bili zaprt, Prl" nesel policiji.
Bili je vse priznal. Pojasnil !e tudi, zakaj ogenj in bencin ni?-3 uničila čevljev. Deklica je imela n« prstih na nogi neko deformacij0' ki bi lahko služila pravilni identifikaciji. Zato je čevlje sezul, <»* bi ogenj to deformacijo popoln0' ma uničil. Čevlje pa je pozabi vroči v sredino ognja.
Lahko bi povedali še mnogo zanimivosti tega strašnega zloči"3' toda so še važnejše istvari. Kdo '° pravzaprav »monsieur Bili«?
»ZLATI DEČEK IZ BOLJŠE HIŠE«
Piše se Georges Rapin, star Je 23 let, nizke rasti, plavolas ganter, rad nosi črna očala P° in pozimi.
Je sin bogate družine, stanuje palači v gosposki četrti Sain>t GeT" main. Njegov oče je inženir. ^ pin je končal politehnično šolo stroki
ele-de«
f-"-—
Mi u&mte m litkm dopustu?
Koliko točk ste zbrali? Pripisana tabela vam pokaže, koliko točk prinese vsak »dgovor na posamezna vprašanja.
Pričakujejo, da bo turistične kraje obiskalo 3,500.000 Jugoslovanov.
Po turističnih podatkih je v preteklem letu okrog 3,387.001 Jugoslovanov preživelo počitnice po raznih krajih naše dr« zave. To je ogromna številka, če primerjamo z letom 1938, ko je število znašalo 719.610. V tem letu se bo število povečalo še za 200.000 do 300.000. V primerjavi z drugimi evropskimi državami n. pr. s Francijo, kjer bo letovalo letos 10 milijonov Francozov, to število povsem ustreza našim razmeram. Kje rajraje preživimo počitnice? Najbolj nas privlačijo obmorska mesta. 20,7 % prebivalcev preživi počitnice na morju, na planinah 9,5 %, v toplicah 6,9 odstotkov, na ostala klimatska mesta pa odpade 14,8 %•
Junij je. Doba letnih dopustov je na pragu. Nekateri so že naredili načrt, kam bodo odšli, nekateri šele pregledujejo turistične prospekte. Sezona je torej pred vrati, zato vara bomo postavili nekaj vprašanj. Ni vseeno, kakšni se vračate s počitnic na delo, vedri aH utrujeni.
1. Ko pomislite na letni dopust, česa se najbolj veselite?
a) da se boste Tešili sveta?
b) da boste   spoznali nove ljudi in kraje?
2. Kako se vedete v Testrav-raciji?
a) ali naročate samo znana jedila?
b) ali včasih naročite tudi vam neznana jedila?
c) ali  obžalujete, da niste raje ostali doma?
3. Ali se vam pogosto dogaja pri vrnitvi v stanovanje, da opazite, da ste odhajajoč na letni dopust pozabili ugns-
V..
niti luč ali zapreti vodovodno pipo?
a) da
b) ne
4. Ali ste v preteklem letu sklenili novo prijateljstvo?
a) da
b) ne
5. Ali  vas  vznemirja  čas za kosilo ali večerjo, ki ga niste vajeni?
«) da h) ne
6. Ali v hotelski restavraciji dajete prednost ločeno stoječim mizam?
a) da
b) ne
7. Kakšni ste v inozemstvu?
a) ali ste zadovoljni, da se učite tujega jezika,
b) ali ste veseli, če naletite na rojaka, p katerim se lahko pogovarjate v svojem jeziku?
c) ali nestnpno pričakujete, da se vrnete domov?
8. Ali menite, da so neugodne vremenske prilike vzrok slaibo preživelega dopusta?
a) da
b) ne
9. Kdaj  pričnete 7. načrti za prihodnji letni dopust?
a) takoj po povratku z zadnjega letnega dopusta?
b) v začetku meseca aprila?
c) v zadnjih trenutkih?
10. Kaj mislite o potovanju?
a) da je potovanje nujno zlo, če ne želite vedno sedeti doma?
b) da je lepo potovati?
11. Ali vam je kdaj žal za denar, ki ste ga porabili na letnem dopustu?
a) da
b) ne
12. Kaj predstavlja za vas načrt za letni dopust?
a) neprijetnofst?
b) zabavo polno uživanja?
13. Ce ste slučajno vodja, ali menite, da mora biti vaša beseda vedno poslednja?
aj da b) ne
14. Ali ste že kdaj tožili zaradi bolezni, za katere je zdravnik ugotovil, da sploh ne obstojajo?
a) da
b) ne
15. Na potovanju ste. Srečate znanca. Kaj napravite?
a) ali ga objamete?
b) ali se naredite kot da ga ne vidite?
16. Ali radi poslušate na letnem dopustu spomine na doživljaje drugih ljudi?
a) da
b) ne
17. Ali se vam je že zgodilo, da ste pozabili na datum, k.o ste rezervirali sobo? Ali ste že kdaj pozabili doma kovček? Ali (ste na kraj letnega dopusta prišli z zakasnitvijo?
a) da
b) ne
18. Kako teden najraje preživite?
a) da ostanete doma?
h) da greste na sprehod ali
na izlet?
c) v delu?
19. Ali ste se ie kdaj odrekli letnemu dopiistu, do katerega ste imeli pravico?
a) da
b) ne
20. Kaj naredite, če vas nekdo povabi na večerjo?
a) ali  sprejmete   vabilo z zadovoljstvom?
b) ali ga odbijete?
C) ali sprejmete povabilo brez prave volje?
1.	aasl, b = 3	
2.	a = 2, b = 3,	c-l
3.	aasl, b = 3	
4.	a = 3, bas'1,	
5.	a = l, b=3	
6.	a asi, b = 3	
7.	a = 3, b = l,	C = l
8.	a as i, b=3	
9.	a=3, b = 3,	c = 2
10.	a asi; b=3	
11.	aasi, b = 3	
12.	a asi, b=3	
13.	a = l, b=3	
14.	a = l, b = 3	
15.	aasl, b = 3	
16.	a =3, bsal	
17.	a=l, b=3	
18.	aasl, b=3.	c = l
19.	aasl, lb=3	
20.	a = 3, b=2,	c = l
Izpišite točke in jih seštejte! Skupno število točk vam daje sledeči odgovor:
^ Če imate več kot 52 točk je vaša odločitev trdna, da boste letni dopust izkoristili do skrajne mere. Prepričani ste, da boste počitnice lepo preživeli in da ne more prav nič pokvariti vašega razpoloženja. Vaš odnos do letnega dopusta je prav tako kot do življenja. Zato boste povsod dobrodošli -na morju, v planinah in na vasi. Počitnic se zares lahko veselite.
Q Če imate 30 do 51 točk, ste vedno enaki, na počitnicah in na svojem delovnem mestu. To ni prav. Na počitnicah morate biti čisto drug človek. Pustite vse svoje skrbi domal Sicer ne boste videli mnogo lepot in cd vaših svobodnih trenutkov ne boste imeli mnogo koristi.
£ Ce imate 29 točk ali manj je bolje, da ostanete doma. Prihranili bO;ste denar, ki bi ga sicer zaman porabili. Brez pomena je, da potujete samo zato, da bi kasneje drugim pripovedovali stvari, ki se sploh niso dogodile.
Vodoravno: 2. angleški filozof Henov (1'614—'1687); 6. vrsta cigarete,- 7. avtor prvega slovenskega boval pravopisa; 8. časovni veznik; 10. računski znak; 13. egipčansko božanstvo; 14. mesto na Finskem,- 16. francoski nagovor za ljudi; 17. sorodnik.
Navpično: 1. edini Slovence v vladi cesarske Avstrije; 2. droban pesek; 3. števnik; 4. domača živa-lica; 5. nemški oziralni zaimek; 9. del voza; 11. ploha; 12. češki pisatelj; 15. nadav; 16. enaka so-glasnika.
REŠITEV KRIŽANKE ŠTEVILKA 15 Vodoravno:  1.  akut,  6. Kerala, 8. sr., 9. mea, 10. USA, 11. ur, 12. TT, 13. ir, 14. ha, 16. In, 17. SOS, 18. Agoult, 20. Brda.
Navpično: 1. Aksu, 2. Kerstin, 3. ur, 4. tam, 5. Saar, 7. Leuthold, 13. lan, 15. Asta, 17. Sur, 19. Ob.
svoji  stroKi je zelo sposoben mnogokrat [sodeluje pri delu v« kih  projektov  v  inozemstvu. ^ mu star«1
svoje rane mladosti nudili vse, prav vse
kar je p
otre-
RAZLOGI STRAŠNEGA UMORA
Georges Rapin je torej ubil ml3^ do prostitutko Dominique. Zak*J On pravi, da se ga je hotela °sV.J hoditi, on pa da ni mogel ziv" brez nje, zategadelj jo je r8J ubil, kot da bi mu pobegnila- » pa prav gotovo ne drži. Vzrok ) nekje drugje.
Njegov oče je spoštovana os« svoji"1
iala
nost, medtem ko je on razvratnim in gangsterskim živ'Je' njem  propal  človek.  Mogoče 40 je bilo  celo  težko   napraviti 1 umor, toda v zločin ga je 9*13 želja po popularnosti. Mudilo :,e mu  je  na  prve  strani pariške?3 tiska.
Kazni še niso določili. Nihče *e ne ve, ali se bo rešil vešal ali "e-
J
V času, ko krožijo krog zemlje sateliti, vlada v Afriki še velik" nazadnjaštvo. V severnem Kamerunu še danes gospodujejo terrw*°" polti čarovniki nad neciviliziranimi črnci. Čarovnik sedi pri svoje,n opravilu sredi čarovnega kroga, meša svoje kamne in iz nastal'b figur prerokuje nejevernim ljudem prihdnost. Prav gotovo bo £** pregnal še te zadnje ostanke stare mesilnosti.