Janez Pucelj: Otroški brevir »Ta mesec moramo pa Jezusa posnemati!« reče Če-ferinova Marjančka. »Ta mesec je mesec imena Jezu-sovega.« sBoš Jezusa posnemala, saj 5e svetnikov ne mo-iemo,< ji oponese Tone Grahut, ki Marjančki tako rad ponagaja. Pa Marjančka tudi nima rezanice v glavi in ve, čcmu ima jeziček t ustili: »Seveda, prav taki kot svet-niki ne morenio blti, posnem&mo jih pa le lahkol Saj je tudi naša duša božja podoba, čeprav je daleČ od nje pa do Boga. Saj je Jezus sam rekel, da uaj ga po-sncmamo. Svoj zgled sem vam dal, je rekel, da tudi vi tako delate. Tudi je rekel: Ucite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen. In se to je rekel: Bodite po-polni, kakor je vas Oče v nebeslh popoln.c Tone Grahut je premagan. Premagala ga je ženska, dekliČka! Njega dni ¦— Še lansko leto — bi jo bil Tonc krepko potegni! za tisti mišji repek, ki mu pravi Y 67 Marjančka kita, toda odkar posnema svetnike, kroti v sebi tisto levjo naravo, zato Tone Grahut samo zapoje: Pastirica žgance kuha, pa ji v lonec pade muha, pastir pa pravi: Fej, fej, fej. zdaj pa žgance sama jej\ Jttnuar — prosinec. I. O i> r c z o v a n j e Gospodovo, Ko je bilo dopolnjenih osem djii, da bi biJ otrok obrezan, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, pre-den je bil spočet. {Luk. 2. 21.) \se, kar delate, v besecli ali v dejanju, vse storite v imenu Gospoda Jezusa! (Kol. 3. 17.) 6, Razglašenje Go-spodovo. Ko je bil Jezus ro-jen v Betlehemu, glej, pridejo modri z Vzhoda in zvezda je Šla pred njimi, dokler m prišla in obstala nad krajem. kjer je bilo dete. Stopili so v hišo in ugledali dete z Marijo, ujegovo materjo, in padli so predenj ter ga molili; in odprli so svojc zaklade in mu darovali zlata kadila in mire. (Mat. 2. i, 9—11.) 15. S v. M a v e r je bil uČenee sv. Benedikta. Nekoč pade menih Placid v jezero. Valovi ga že odnasajo od brc-ga. Sveti Benedikt, vprav ob oknu stoječ. pokliče Mavra in mu veli, naj brž gre in reši potapljajočega se tovariša. Ma-ver brez oklevauja uboga: sto-pi v vodo, gre povrh vode ka-kor po subem, zgrabi tovariša za lase in ga tako reši. Bodite posluŠni svojim predstojnikom in bodite jim podložni, zakaj oni čujejo uad vaŠimi dušami kot iaki, ki bodo odgovor dajalL (Hebr. 15. 17.) 68 17. 3 v. A n t o n , egip- čanski pusčavnik, je še mlad slišal v cerkvi besede evangelija: Ako hočeš biti popoln, prodaj vse, kar imas, in daj vbogaime — in ka- koi da je prav njemu go- voril Gospod Jezus te be- sede, tako jih je ubogal: prodal je vso bogato dedi- ščino, jo razdelil revežem ter Šel v puŠčavo, kjer je um rl 105 let star, Svojim učcncem je govoril: ^Verjemite mi, bratje, satan se boji, ako pobožni čujejo, molijo, se postijo, so rade volje ubogi in usmiljeni, najbolj pa se boji, ako goreče ljubijo Gospoda Kristusa; že s samim znainenjcm nje- govega presvetega križa ga premagaš in zapodiš.« Blagor bogatinu, ki se je našel brez niadeža ia ki ne liodi za zlatom in se ne zanaŠa na denar in za- klade. (Sir. 31. 8.) 18. Svetega Petra prestol v Rimu. Je- zus je rekel Petru: Povem ti: Ti si Peter — Skala — iii na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. In dal ti bom ključe nv- beškega kraljestva. In karkoli boš zavezal na zemljt, bo zavezano v nebesih, in karkoli bos razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih. 21. S v. N e ž o, ki je 13 let stara dala življenje za Jezusa pod rabljevim mečem, so starši objokovali ter nepretrgoma čuli ob nje-nem grobu. Neko noč se jim hčerka prikaže obkrožena od zbora devic in jih na-govori: »Nikar ne žalujte za menoj, dragi starši! S temi devicami živim v ne-besih pri njem, ki sem ga na zemlji iz vsega srca Ijubila.« 69 Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. (Mat. 5. 8.) 26. StarČka Polikarpa, učenca sv. Janeza evangelista, škofa smirnskega, je rotil poganski sodnik, naj vendar vsaj zastran svoje starosti daruje bogovom. Polikarp mu odgovori: »šest in osemdeset let že služim Kristusu in še nikoli mi ni storil nič žalega; kako bi prekfinjal njega, svojega kralja, ki me je odresiHc Večje ljubezni nima nihce, kakor je ta, da kdo da svojc življenje za svoje prijatelje. (Jan, 15. 13.) 27. Velikemu cerkvenein n I učeniku Janezu Zlato-lustemu je oče zgodaj umrl. I Njegova pobožna mati je osta-I la vdova prav zato, da bi da-1 rovala sinu vso materinsko I Ijubezen. Vodila ga je prav I kakor viden angel vamli, tako I da je njegov učitelj Libanij, I ki ga je učil govorništva in je J bil Še pogan, vzkliknil: »Ka-kšne matere imajo kristjani!« Stari Tobija je govoril svojemu sinu: Kadar vzame Bog mojo dušo, pokoplji moje telo in spoštuj svojo mater vse Jni njenega Življenja! (Tob. 4. \) 28. Prav tako dobro mater kakor Janez Zlatousti je irael tu-di sv. Frančišek Saleški. Večkrat rau je rekla: »Veš, da te Ijubim, sinČek moj, ho\j kot vse na svetu. In ventlar bi te raj- I ši videla \ grobu kakor kdaj v I smrtnem grehu.« Ta morda iz-med vseh sveinikov najkrotkejši svetnik je bil tudi ponižen po zgledu Jezusovem: Učite se od mene, ker sem krotak In iz srca poniŽen. Ro ga zadeue mrtvoud in ga žgo z razbeljenim železom po glavi in zatilnik.u in ga 'bolečina" zmaguje, tedaj rece: »Gospod. fema -om Še tukajlc Nekdo pričujočih ga opomni, naj bi rajši rekeJ tako, kakor je rekel sv. škof Martin: Rad umrjem, o Gospod, pa tudi živeti se ne branim, ako me je tvojemu Ijudstvu Še treba. FranČišek mu odgo-vori: >Oh, jaz nisem sv. Martin; nevreden hlapec sem, ki ga ne potrebujeta ne Bog ne ljudstvo! Tedaj so Jezusu matere prinesle otročičev, da bi roke nanje položii in molil. Učenci so jih karali, a Jeziu je rekel: Pustite otrociče in ne branite jim k meni priti, zakaj takih je nebeško kraljestvo. ¦