Naše sadjarstvo. Letos je pri nas bilo jako mnogo čreSenj. Mnogo se jih je prodalo po bližnjih trgih, a mnogo jih je ostalo na drevesih; po Slovenskih goricah si namreč v poznem juliju in še v avgustu lahko videl brezštevila dreves, obloženih s tem rudečim sadom, ki se je prepustil tičem v hrano. Po Savinjski dolini in po Kranjskem, kjer je vina in sadovca malo, se je vsaka črešnja, ki se ni pojedla ali prodala, pobrala in prekuhala v žganje. Vidi se, da se po Slov. goricah črešnje cenijo premalo. Božji dar se zametuje. Zalostna resnica pa je tudi, da se po vsem Spod. Štajarju, izvzemši Slov. gorice, sadjarstvo zanemarja. Stopi na Ptujsko polje, hodi okoli Šmarja ali Kozjega, potuj po dolini Savinjski ali ob Bolski, povsod sadnega drevja le malo in še to zelo slabo gojeno. Sicer v Slov. goricah v splošnem tudi ni bogve kake racijonelnosti opaziti; lepi sadonosniki, ki jih je zadnjih 30 let nastalo prav znatno število, so večinoma last meščanov; zraven njih pa ie še večje število >kmetskih« sadnih vrtov, ki se kot kmetski od prejšnjih žalibog premočno razlikujejo. Toda vendar moramo priznati, da že tudi marsikateri kmet posnema uzorne nasade meščanov. Na eni strani se torej premalo skrbi, da bi se kaj pridelalo, na drugi pa se pridelek ne ve uporabljati; v obče se o našem Slov. Štajarju da trditi, da se sadjarstvo zanemarja. Ko bi pa prebivalci tega blagoslovljenega ozemlja pomislili oziroma vedeli, kolik zaklad jim Previdnost v sadju ponuja, bi se sadjarstva polotili z vso modrostjo in vso skrbjo. Slov. Štajar je rodoviten in ima za sadjarstvo dovolj ugodnega prostora in izvrstno podnebje. Vrh tega pa daje po trgih daleč na okrog štajarskemu sadju posebno vrednost kaj prijetna dišava ali aroma, kolike sadje drugih dežel nima; vsled tega se naSe sadje kot namizno posebno ceni. Štajarski mošancelj in voščenka slujeta po vsej Evropi in sta stalno dražja od jabolk iste vrste a drugih dežel. Med državami evropskimi je zastran sadja gotovo Avstrtja prva. V naši državi pa ima zopet tirolsko sadje najvišjo ceno; skoro ni verjetno, koliko plačujejo inozemci Tirolcem za sadje. In zakaj? Ker ima pre izvrsten okus, in ker Tirolec goji le najboljše vrste in skrbi, da dobiva velik lep sad. Zato na Tirolskem prepolne veje celo otresajo, da ostala jabolka in hruške toliko lepše izzorč; pa tudi pri branju ravnajo tako, da pride sad na trg v popolni krasoti in dobroti. Mi pa trdimo, da je naše štajarsko sadje najmanje ravno tako izbornega, 6e ne boljšega okusa kakor tirolsko; prepričali smo se o tem sami, trdijo pa to tudi možje, ki naše kakor tirolsko sadje jako dobro poznajo. In zakaj bi tudi ne bilo tako ? Po apnenem, to je po največjem delu naSega Slov. Stajarja, je zemlja ravno takSna, kakor po južnih Tirolih, kjer sadje tako slovi; podnebje pa — in to je tisto, kar v prvi vrsti sadu daje aroma — je naše bržkone ugodnejše; saj nam skušnja kaže, da je sadje v krajih, ki so toplejši od naših, bolje vodeno, omledno, manje aromatično od našega. Treba se le spomniti vipavskih, goriških in laških črešenj, marelic in hrušek, ki se nam, ki smo vajeni našega sadja, zd6 naravnoč brezokusne. Kraji z ojstrejšim podnebjem, kakor je naše, pa zopet niso več ugodni za goio sadja fine arome. Zgornja Avstrijska, Češka, Moravska in Galicija pridelujejo sadja jako mnogo, reči se celo sme, da je v prvih treh deželah sadjarstvo na višku, ali posebno aromatično sadje teh dežel ni. Poleg Tirolske ne vrejo kupci jabolk in hrušek v nobeno avstrijsko deželo s tako silo, kakor v našo. Skratka: Štajar, oziroma Spodnji Štajar je za sadjarstvo kakor navlašč ustvarjen. Ker je naše blago tako izvrstno, zato se nam ni treba bati, da bi, ako še toliko pridelamo, ne imeli odjemalcev, seveda če bomo razumeli, vsem — le po volji postreči. Gotovo se ta in oni bralec pri tej priči spominja nadloge, ki jo je zadnje sadno leto imelo, da je svojemu presnemu (frišnemu) sadju dobil količkaj sprejetnega kupca. To pa je tudi celo doumno, če vrste niso ali povšečne ali razbrane, in če ves okraj s sosednimi okraji vred hoče tako nepovSečno mešanico kar na malo prodati, da ne segnije. Vrste, ki v naših krajih posebno uspevajo, kakor n. pr. gori imenovani dve, in če je blago lepo, se vsikdar lahko dobro prodajo. Potem pa naj pridelovalec tudi ve, da se sadje še v drugi obliki, torej ne le kot presno, sme prodajati. Zakaj se sušenje sadja opušča, ko se n. pr. po suhih slivah, toda ne v dimu posušenih, toliko povprašuje? Ali: Lani sem hodil po Bizeljskem. Pred neko hiSo vidim na deskah razdevane olupljene in izkoščičene slive, ki so se v solncu sušile. V siljski kleti pa je pred kašto, ki je na spodnji strani spredaj bila za otroško glavo izrezana, stal mož, doma iz Primorskega, in skozi luknjo na žlebnjak (žlebasta strešna opeka) polagal žveplo, da je gorelo. Na moje vprašanje mi je razložil, da v tistem okraju kupuje slive, jih daja ob večerih po vaških otrokih s posebnimi nožički olupljati in izkoščičiti, da te slive potem na solncu suši in nazadnje v zaprti kašti na lesah v žvepleni ditn deva, češ da rumeno barvo ohranijo; mtc. presnih sliv kupuje po 8—10 K, tako posušenih pa prodaja po 80—120 K. — Ali bi kaj tacega naš kmet ne mogel? Ali: Tirolec vzame za 10 vin. drobnega sadja, ga ali skuha ali drugače preparira, da se pri kosilih prideva k peCenkam, ga spravi v snažno stekleničico, katero dobro zamaši in opremi z vinjeto, in proda to stvarico zlahka za 1 krono. In takih kron si naredi na tisoče in tisoče. Bi li ne mogel štajerski Slovenec zadeti tega, kar zadene Tirolec? Seveda se prepariranje sadja mora učiti. Nadalje se tudi tolkla prav lahko prodaja, odkar gre z vinogradi nazaj. Ni se nam torei bati, da bi svojega sadja, ia če ga imamo še toliko, ne mogli spraviti v denar. Sadje |e jako tečna hrana in se kot taka v vseh slojevih ceni; zlasti se na NemSkem v delavskih stanovih silno mnogo sadja zavžije. V tej državi industrija raste od dne do dne in se torej tudi sadja konsumira od dne do dne več. Po svoji statistiki je ta država kupila sadja iz inozemstva 1. 1891 1,203.000 met. centov ali kvintalov v vrednosti 15-7 mil. kron, leta 1897 pa 2,413.000 kvintalov v vrednosti 35 milijonov kron. In 90% vsega našega izvoza v sadju gre v Nemčijo, na leto povprek 690.190 kg. v vrednosti 14,196.000 K. Vidimo, da Nemčija potrebuje sadja Se mnogo več, nego ga mi danes izvažamo. Ta država pa tudi sama nedostatka ne bode nikdar mogla sama pokriti. Nima podnebja, ki bi bilo sadjarstvu ugodno, in so tam navzlic velikemu napredku v tej stroki dobre sadne letine kaj redke; vrh tega pa je posebno v južnem delu Nemčije sadjevec jako priljubljena pijača. Industrija bo v tej državi pa Se naprej rastla, in je torej gotovo, da se bo tam od leta do leta več sadja konsumiralo. Najraje pa sadje Nemčija kupuje iz Avstrije — in tako bo tudi ostalo — ker je ta njej soseda, ki ima izvrstnega sadja jako mnogo. Pa tudi v Angliji raste konsum sadja od leta do leta. Vrh tega gre precej mnogo našega sadja še v orijent (vzhodni svet) in v Rusijo. Konkurence se od nobene evropske države nimamo bati; pač pa nam more občutno škodovati Amerika. Amerika izvaža ogromno sadja, največ v Anglijo, zatem v Nemčijo, pa tudi v druge države; celo v Avstrijo je zašlo ameriško sadje, in sicer iabolka, ki so se Duna|čanom kmalu prikupila, ker so lepa, okusna, sočna in jako dobro dišeča. AmeriSke konkurence se je torej v resnici bati, zlasti ker ondotni izvozniki skrb^, da je vse blago enako in natanko razbrano. Najbolje pa se je imamo bati na nemškem trgu; tam bi mi izgubili največ, in tje voznina iz Amerike, ker gre pot čez morie, stane le jako malo. Zatorej bi naSi vladi morala biti skrb, da pri nemški vladi izposluje za ameriško sadje carino; pa tudi pri nas carina za to blago ne bi bila odveč. iKonec prih.)