KATOIJgK GKRKVEN UST. _
^Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 srl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik.izide ^Danica dan poprej
Tečaj XLI.
V Ljubljani, 7. kimovca 1888.
List 36.
Don Bosko.
Opis njegovega življenja in delovanja.
(Dalje.)
XXI. Don-Boskova molitev. f) Don-Bosko pri generalu.
V Torinu stanujoč general je nevarno obolel. Bosko ga je spovedal; obhajati ga ni hotel, dasiravno so ga sorodniki prosili in je celo zdravnik menil, da je nevarnost velika.
Bilo je 22. maja.
Bosko pravi: »Pojuteršnjem obhajamo god Marije pomočnice. Le prav goreče molite doma — bote pa ta dan — Mariji v čast — v cerkvi pristopili k sv. obhajilu."
Naslednji dan se je bolezen še shujšala. Domači so se bali smerti. Toda bili so v silni zadregi, ker Bosko je celo naročil, da brez njega bolnika niti v sv. olje ne smejo dejati. Kaj je početi! Ali naj čakajo, da bolnik umerje brez ss. zakramentov!
Ko nevarnost prav nič ne odjenja. pošljejo po Boska. Ravno tedaj je imel Bosko prav veliko opravila. Otroci pripravljali so se na prihodnji praznik in Bosko sedel je v spovednici od. jutra do večera."
Zvečer ob 8ih pride nekdo k spovednici in ga prosi: »Častiti gospod, ali je mogoče, da bi šli hitro k generalu. Silno se mudi. Če v kratkem ne pride duhoven, umeri bo general nepreviden."
»Berž bom prišel, ko bom tu vse opravil" — odgovori mirno Bosko. »Otrok nikakor ne morem pustiti!" In spoveduje dalje.
Ednajst je bila ura, ko je prišel iz cerkve. Od velicega napora bil je pošteno utrujen.
Ali pred vratmi ugled se takoj peljal k generalu.
truje
Ali pred vratmi ugleda voz. Čakal je nanj, da bi
»Nekoliko morate še počakati- — pravi Bosko. »Malo jedi mi je potreba, da se okrepčam — drugač omagam. Ob petih sem zopet v spovednici."
»Ne, ne! častiti gospod, pri generalu je vse pri-pravljeuo. Silno se mudi."
Bosko vstopi — in voz bliskoma derči pu torin-skih ulicah naravnost k generalu.
Rodbina generalova je bila vsa obupana. »Že umira — umira; komaj ga bote, gospod, dejali v sv. olje."
Bosko se obotavlja. Nazadnje reče: „0, kako ste maloverui! Ali nisem rekel, da bode bolnik v cerkvi pre;,el sv. obhajilo? — Zdaj še počakajmo! — Ali imate kaj jesti? Lačen sem — in ura bo kmalu polnoči."
In Bosko se vsede in tako mirno večerja, kakor bi se prav nič nenavadnega ne godilo. Ali general je ležal v nezavesti. Mislili so, da je - mertev.
Vsi domači osterme, ko general zgodaj zjutraj zopet spregleda. K sebi pokliče svojega sina in mu ukaže, da naj mu prinese oblačila, češ, da gre v cerkev k sv. obhajilu.
Oo 8ih zjutraj bil je Bosko v žagradu. Pripravljal se je za sv. mašo. Kar ga nagovori suh mož bledega lica: »Tu sem zdaj. častiti gospod, bolezen me je hudo zaelala." — Ali Bosko moža ni pozual. — »S kom imam čast govoriti?" zapraša mašnik. — »Kaj?u — glasi se odgovor — gospod, ne poznate geuerala?"
A ste vi!' vsklikne Bosko vesel. „Hvala Bogu in Materi Božji! Vidite, da sem prav imel, ko sem rekel, da bodete na današnji dan prišli v cerkev."
Res je to, častiti gospod! Ziaj bi bil še rad pri spovedi; kedar bote maševali, me bote obhajali."
»Zakaj pri izpovedi? Saj ste bili predvčeranjem!"
Ali general se je hotel vendar še enkrat spovedati. Po sv. maši je pristopil k sv. obhajilu.
Nikdar ni pričakoval in nikakor niso drugi pričakovali, da bi se vresuičile Don-Boskove besede.
g) Brez berglje — domu!
Ko pride cerkvenik na praznik sv. R. Telesa zjutraj 1. 1874 odpirat novo cerkev Mariiino, najde pred vratmi ubožčeka. ki je željno čakal, da stopi v svetišče. Revček bil je pohabljen na vsih udih; opiraje se na berglje je sključen čepel v kotu pri vratih.
—	»Kaj bi radi?- — pobara cerkveuik.
—	»Materi Božji sem se prišel priporočit za zdravje."
—	Peljejo ga v cerkev. Težko je hodil; herbet mu je bil ukrivljen in roke in noge mu niso služile.
Ob Bili pride Bosko v zakristijo.
—	»Prijatelj, kaj bi rad? vpraša zapuščenega bolnika."
—	»Marijo prosim, da b: me rešila tega terpljenja."
—	»Kje ste pa dobili bolezen?"
—	»Hud revmatizem mi je popolnoma pokvaril
ude."
—	»Kako ste še mogli tu sem priti.*
—	»Dober Človek me je nocoj po noči naložil na voz in me potem pustil pred cerkvijo."
—	»Koliko časa ste že tako sključeni?"
—	rZe dolgo sem. Dva mesca pa je. odkar tudi z rokami ne morem ganiti."
—	»In kaj pravijo zdravniki ?a
—	»Zdravniki si ne vedo pomagati; gosp. župnik in nekteri prijatelji so mi svetovali, naj se zatečem k Mariji."
—	»Pokleknite torej, bova molila."
—	Z veliko težavo bolnik poklekne. Bosko ga blagoslovi in reče: »Ce imate zaupanje do Marije, odprite pest!"
—	»Ne morem!" odgovori pohabljenec"
—	»Vendar le poskusite! Najprej palec!"
Poskuša, kakor mu Bosko ukaže. V resnici stegue
palec.
—	»Zdaj pa kazalec!"
Tudi to je šlo. Polagoma je zamogel vse perste premikati.
Od veselja naredi križ io vsklikne: »Mati Božja je pomagala!"
—	»Zdaj pa vstanite, da se še Materi Božji zahvalite !4
Bolnik prejme nehote za berglje. Ali Bosko ga opomni, da naj pusti berglje — naj poskuša tako vstati.
Hromi mož stori, kar mu Bosko velava. Vspel se je po konci, če prav tega prej ni mogel nikdar storiti. In tudi poskuša iti. Vse se mu je posrečilo. Pohabljenec je spoznal, da je ozdravljen.
—	»Pokleknite pred sv. Rešnje Telo — ga opozori Bosko — in zahvalite se nebeški Kraljici za milost, katero je vam skazala!"
—	»O moj Bog, moj Bog!" — kliče bolnik — »take milosti nisem vreden; čez toliko časa zopet hodim in se premikam kakor drugi ljudje."
—	»Pa le nikar ne pozabite, prijatelj, da se imate za vse to zahvaliti Mariji. Glejte, da je nikdar ne žalite!"
—	»Nikdar ne! Nikoli ne! Vedno jo hočem častiti. Prihodnjo nedeljo berž prejel bom ss. zakramente."
Potem zasuče svojo bergljo, jo zadene na ramo in se napoti zdrav in vesel proti domu.
(Dalje nasl.)
Sveti o. Peter Klaver.
„N'a tem vas bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če se boste ljubili med seboj/4
Jan. 13, 25.
Nedavno je neki neveren mož. vodnik delavcev, v očitnem govoru izrekel bogokletne besede, da delavci ne morejo ničesar upati in pričakovati od kerščanstva in od vere; da upanje na večno življenje ne potolaži lakote in tudi ne ogreje od mraza derbtečega rokodelca. — Te besede kažejo strašno nevednost govornikovo v vsem, kar je kerščanstvo in katoliška cerkev od svojega pričetka pa do današnjega časa delala in storila za zlajšanje in odpravo časnih rev. Zapoved, bližnjega ljubiti kakor samega sebe, je gotovo za ta svet, in tisoč in tisoč otrok katoliške Cerkve jo je tako zvesto spoloovalo in jo še spolnuje, da lahko rečemo: »Zgo-
dovina katoliške Cerkve je zgodovina usmiljenosti." To resnico nam neoveržljivo priča življenje sv. Petra Klaver a. Življenjopis tega svetnika nam kaže, aa katoliška cerkev v resnici lačne nasituje, žejne napaja, nage oblači, bolnim streže, sužnjim pomaga in sploh vsa telesna dela usmiljenosti zveršuje. Med tem ko ona pripravlja vernike na večno življenje, skerbi tudi za časni blagor človeštva.
Pripravljanje Klaverovo na apostolat. Peter Klaver je bil rojen 1. 1581 v Kataloniji na Španjskem. Bil je iz jedne naj imenitnejših rodovin katalonskih. Njegovi stariši so bili visocega stanu, in kar je najvažnejše, bili so verli in goreči katoličani. Otročja leta je preživel Klaver pri svojih stariših, latinske šole pa je obiskoval na jezuiškem gimnaziju v Barceloni. V tem živahnem mestu si ni dopustil mladi Klaver niti najmanjše zabave, kakoršne so navadne njegovi dobi. Ves svoj prosti čas je porabil v molitev, prejemanje ss. zakramentov in v druge dušne vaje.
Zlasti je častil mladi Klaver z velikim veseljem M. Božjo. Častil jo ie kot svojo lastno mater in njegova ljubezen do nje je daleč presegala otročjo ljubezen druzih dobrih otrok, ki so jo imeli do svoje prave mitere.
Najljubša zabava mu je bila, podati se v kolegij očetov jezuitov in se ondi ž njimi razgovarjati. Ker jim je odkril vse svoje serce, uabral si je mnogo dobrih svetov in posnemanja vrednih zgledov, kteri so ga vedno spodbujali, dan ua dan napredovati v kreposti in gorečnosti.
Od narave je bil nadarjen z dobrim spominom in ostrim umom; dušne vaje in pobožnost niso čisto nič škodile njegovemu učenju. V nekoliko letih je toliko napredoval, da so se vsi učitelji čudili; barcelonsko vseučilišče mu je s posebno odliko priznalo vse akade-miške časti iu naslove. Ravno tako se je tudi škof jako pohvalno izrazil o njegovih vednostih in njegovi kreposti, predno mu je podelil štiri nižje blagoslove. Visoko spoštovanje, ktero je Klaver gojil do Jezusove družbe, iu njen namen, v blagor duš in v večjo čast Božjo delovati, živeti in umreti, budilo mu ie željo, stopiti v ta red. Toda dolgo si ni upal prositi za sprejem; mislil je namreč, da tega ni vreden. Tako ponižen je bil Klaver. Ko si je pa veodar po premnozih molitvah, spokornih vajah in po dolgem premišljevanji in posvetovanji to upal, dovolil se mu je po dvamesečni preskušnji vstop v jezuitovski red; toda le s pogojem, da si dobi dovoljenje za to od svojih starišev.
Res, da so se stariši mnogo nadejali od nadarjenosti svojega sina. Menili so, da bode on kinč njihovega rodu tolažba in podpora njihove starosti. Vendar Božja volja je zmagala naravo, storili so ta dar Gospodu in poslali so sinu dovoljenje in svoj blagoslov.
Klaver je precej odpotoval v Tarragono v novicijat in je pristopil 7. avgusta 1602. Odlikoval se je med svojimi sobrati v natančnem spolnovanji redovnih pravil. Izmed njegovih kratkih, a mnogo obsegajočih izrekov je posebno ta le znamenit: »Ne išči ničesar na tem svetu, razun kar je Jezus sam iskal, namreč, pomagati dušam k rešitvi in svetosti, delati, terpeti, da, celo umreti za njihovo rešitev zavolj Kristusa." V tem izreku je zapisal Klaver celo zgodovino svojega življenja. Spoloil je namreč natančno, kar je v tem izreku napisal.
Ko je doveršil novicijat. je naredil obljubo 1. 1604. Nato so ga poslali predstojniki v kolegij v Majorko, da naj ondi nadaljuje svoje nauke. Ta se je sošel s sv. bratom Alfonzom Rodriguezom, čegar krepost je že tedaj po celi deželi slovela, Klavru se je zdelo to velika
milost, ia zato je mnogo občeval s tem svetnikom. Ta pa je spoznal po Božjem razodeoji, da je Bog mladega duhovnika odločil za misijonarja v zahodnji Indiji. Zato je Alfons skušal svojega učenca Klavra z gorečimi besedami za ta misijon navdušiti. Nekega dne mu je dejal: „Ne morem povedati, kakšne bolečine čutim, ko vidim, da večji del sveta še ne pozna Boga. Koliko jih bega po temini in poginejo, zato ker ni nikogar, da bi jih vodil na pravo pot! Kjer ni ničesar delati, vidimo vse polno delavcev; kjer je pa žetev velika, tam jih je le malo. Cela brodovja, obložena z zlatom in drugimi dragocenostimi. prihajajo iz Amerike v španjske pristane; pa koliko milijonov duš bi mogli pripeljati v pristanišče blaženosti! Zakaj naj bi bila ljubezen sveta do pervih večja, nego je ljubezen Jezusa Kristusa do zadnjih?! O moj brat, koliko zamorete vi tu storiti! Če vam je na sercu čast Božja, pojdite tje in rešite milijone duš, ktere se bodo brez tega pogubile. Ce ljubite Jezusa Kristusa, pojdite tje in delajte do smerti za rešitev teh duš. Prosite predstojnike, da vam to dovolijo.-	(Dalje nasl.)
Kako mu je posvetil!
Ljudje vsakterega škvarta so prišli leta 1790 s Francozi v Nemčijo, kakor se še najstarejši ljudje spominjajo. Med drugimi častniki francoske prekucijske armade bil se je vselil tudi polkovnik pri častitljivem gospodu župniku. Polkovnik je bil vljuden, in zelo zgovoren gospod, da mu je bilo lahko nastavljati uho; toda bil je skozi in skozi sin prekucije, kateri je posebno v rečeh katekizma bil lahak kakor veša. Bil je, kakor imajo navado reči, „močen duh,u t. j., bil je tako močan, da ni veroval ne v Boga, in ne v neumerljivost. Tajil je nebesa in pekel. In ker puhlemu, vertoglavnemu neslanežu nič bolj vgodno ni, kakor ravno najsvetejše reči v blato teptati, taki človek malo misli sam, misli le greh v njem; zato je tudi ta vedno besede prejedal in zabavljal. Nekega redovnega duhovna, ki je župnika obiskoval, si je bil posebej zvolil za tarčo svojih bedarij. Nekega dne, bilo je po letu, je bil pater ravno na vertu cvetličniku zraven župnije, in kar kmalu mu je zopet Francoz za pleči in začne: „Aber 'err Pater," dejal je polkovnik v svoji razgrizeni nemščini,4) „ich wahrhaftig bedaur. Sie sich kastei, toujour bet, vvenig 688, wenig trink. Sie miss ja verschmilz in dem 'abit von Woll uod in dem brennendeu Sonn. Pauvre Creatur! Seh' Sie, der Tod macht Alles aus, Alles kaput. Nichts 'immel, nichts 'oll, nichts Teuf. Doeh Sie sind eine Teuf, eine dumme Teut! Sterben wir Beid, dann sterb ich mit Kurasch, weil ich gelebt 'ab lustig. Sie aber sterb nicht mit Kurasch, weil Sie gelebt 'ab miserabl und doeh nichts 'ab fiir ali die Kastein. Seh Sie, err Pater, Sie sind eine dumme Teuf!"
(Kteri ne razumejo teh blebetarij. naj le ob kratkem povemo, da brezverec je patra smešil in zaničeval, kako
—	češ da — je neumen, ko vedno moli, se zataja, se topi v tej debeli obleki, ko vender smert vse konča, ko ni ne pekla, ne nebes, ne Boga. Pa da bo on umeri „koražno," ker je veselo živel; pater pa, da ne bo „koražno" umeri, ker je živel žalostno, in ne bo imel nič za vse te meitvenja.)
Redovnik je molčal in se je odpravljal, da odide.
•) Naj pustimo francoskemu petelinu njegovo nemščino,
—	morebiti bo dragim čitateljem tudi to zanimivo, kako je ta priliznjeni brezverec nemščino lomil. Vr.
„Bleib Sie doeh stehen, 'err Pater, ein brav Soldat nicht so schnell retirir, wenn parat seine Waff. Drum nicht schvveig, 'err Pater, wen Sie Kurasch ab zu red. Ich mich gern amiisir mit Sie. Drum mich instruir einmal, wenn ich 'ab Unrecht. Aber mich nicht bekehr mit Was8ertropf in die Aug, mich nicht belehr mit Seufz aus die 'als. Belehr Sie mich mit Grund fiir das Verstand. Ahaha, 'err Pater, nun steh die Ochs an die Berg! doeh sind Sie nicht brav Soldat, Sie 'ab nicht parat die Waff, fort, fort, nur schnell retirir!"
(Ko pater noče odgovarjati na take neslanosti, Francoz hiti mu prigovarjati, da naj ostane, češ: hraber vojak se ne umika tako naglo, če ima orožje. Zato ne molčite, gospod pater, če imate koražo. Jaz bi se rad z Vami kratkočasil. Le podučite me, če ni moja prava. Toda ne spreobračajte me z vodenimi kapljicami v očeh, temuč poučujte me z razlogi za um. Aha — aha, gosp. pater, tu ga imamo vola brez rog! No, če niste hraber soldat. nimate orožja pripravljenega, le beži, beži; le hitro se umaknite!)
„To se pravi tako," odgovori redovnik, „v vojnem jeziku govoriti, vi me vabite k dvoboju in mi odločite za to orožje, gospod polkovnik!"
„Parbleu! sehr gut explizirt, 'err Pater! Ich Sie fordern 'eraus fiir ein Zvveikampf mit die Zung\ aber auch mit Verstand. Gut explizirt, 'ab Sie Kurasch?"
(Polkovnik dalje: „Permaruha! prav dobro ste jo tolmačili, gospod pater! Na dvoboj Vas kličem, na dvoboj z jezikom, pa tudi z umom. Dobro tolmačeno, imate-li koražo?")
„Ljubi gospod polkovnik" odgovori redovnik, ki je moža poznal, »pustiva raji verske reči pri miru. Vidite, da sem za vaša marnjevanja že prestar in se nisem nikoli prederznil vam svojega prepričanja vsilovati. Ako se srečnega čutite v takem življenju, Vas ne zavidam; tudi jaz sem srečen. Pustiva tedaj to!"
„Wie, "err Pater, Sie also retirir? Ich Sie bedauer, miserable Mensch!"
(Polkovniku griva zraste in ceni se že za zmaga-telja, ter se šopiri: „Kaj..., gospod pater, Vi tedaj „reterirate, se umikate? Milujem Vas, uboga reva!")
Umetno umaknjenje ue osramotuje vojaka, gospod polkovnik. Ali, če vam je moja druščina prijetna, kar mi je skoraj misliti, prosim Vas, razložite mi ueko vojaško zadevo, katera mi je temna in si je ue morem pojasniti."
„Von erzen, err Pater, ich liebe sehr Ihre Com-pagnie!"
^Polkovnik: „Prav rad, gospod pater, zelo draga mi je Vaša tovaršija!")
„Slišal sem", nadaljuje redovnik, „od več strani govoriti, kako Vas je sama priljudnost do ljudi. Da ste z vojaki v službi strogi in sploh dober red ohranite, to umevam. to se pač strinja z Vašim značajem. Ali eno mi neče v glavo. Tukaj vedno postavljate toliko straž za nič in prazen nič. Ubogi ljudje stoje po noči in po dnevu, v viharju in dežu, v vročini in v mrazu, s čako in telečnjakom. Čemu vendar to? Saj so to ljudje. Rotim vas, gospod polkovnik, imejte usmiljenje!"
„Pa, 'err Pater, Sie sind eiu schlecht Soldat. Wenn nicht Schild\vach da ist. sind wir nicht sicher im Lager. Ohne die Schildwach kounte der Feind iiberfall uus im Schlaf, und una knick, knack, brech den 'als!"
(Pej, *) gosp. pater, Vi slab vojak. Ako ni straže, nismo varni v taboru. Brez straže utegne sovražnik zasačiti nas v spanji in neprevidoma vrat zaviti!")
Pej je znana ipavska besedica, ki spolnuje svojo nalogo, če tudi tukaj ni čisto na pravem mestu. Vr.
„Ali, gospod polkovnik, jutri bodete vendar šotorje razderli, in se napotite dalje. Se) odkar ste tukaj, se ni noben sovražnik prikazal! Koliko stourat so morali ljudje zastonj na straži stati. Lahko bi bili med tem praznim počenjanjem kaj boljšega storili; lahko bi se bili namesto tega spočili iu zase skerbeli. Meni se zdi to terpinčenje zelo odveč in zoperuo."
„Sichts da — umsonst, nichts Qualerei! \Yenu auch der Feind nicht ge'abt die Kurasch. uus zu attaquir, doch wir ge'abt Sicherheit zu ta s. zu triuk, zu schlaf, zu lubillir und zu leb im Plaisir. \Vocher aber aiese Sicherheit? Seh Sie, die Sicherheit komm von uie Scbild-\vach.-
(Polkovnik: „Kaj pa še. — ta je bosa, to ni terpinčenje! Če prav sovražuik ni imel koraže nas atakirati (napasti), smo mi vendar v varnosti jeuli, pili, spali, radovali se, in živeli v razveselievauji. Odkod pa je ta varnost? Vidite, varnost ie od straže.")
.Ali, gospod polkovnik, če bi tudi sovražnik enkrat prišel! On bi uteguil biti neoborožeu in bi va^ le pri-jazuo obiskal. Za ta način, ki bi se lahko pripetil, stoji tedaj »traža zopet zastonj!"
r\Vahraftig, 'err Pater, Sie sind ein schlecht Soldat. Wie nicht besser begreif deu Kriej;? Ich muss lach! Kommt da Feiud ohue ^Vaff, zu rnach uus Coin-pliment und Vnit! Ha. ha, ha! dumme Teuf!"
(Polkovnik zopet modruje: „Prav res, gosp. pater. Vi ste nlab vojak. Kako. da tako malo veste o vojski? Smejati se moram! Sovražnik bo prišel brez orožja nam poUon delati, uas obiskat! Ha. ha, ha! Neumen trap!"
Nato pater: „Kteri izmed naji je neumen trap, to bo precej pokazalo, gOfp polkovuik. Vas že iuaain. S tem. da sem se umikal, sem Vas zvabil v nevaren kot, kjer Vas bom potolkel iu j)okresal z Vašim lastnim orožjem, Vas čisto ugnal iu nezmožnega storil ... Sedaj pa prestopim k napadu ... Vi ste me ravnokar pitali s slabim vojakom, — jaz. gosp. polkovnik, z vso resuobo in resnico na Vus zavernem!"
Polkovnik. „Mort de ma vie! \Vie Sie ruich atta-quir! Da muss ich 'ab Satisfaction!" (To je: „Za mojo živo glavo! Tako Vi mene naj»auate! Za to zahtevam zadostilo!")
Pater. „Precej boste imeli zadostilo. Tedaj da Vam povem: Vidite, meni ie življenje bojni tabor, kteri nima hujšega sovražuika. kot je smert... Linete to?*4
Polkovuik. „Gut, gut. e.\plizir Sie vveiter!" („Dobro, dobro, pojasuujte dalje.')
Pater. rNo, gotovo (iu pride svoj dan smert.
Ste si svesti, gosp. polkovnik, da pride le samo kot dragi prijatelj prijazno Vas obiskat, da stori konec Vašemu razkošnemu življenju. — in ne kje morda tudi zato. da ob «*ueai Leusmiljmo i.«]»a ie Vašo z grehi obloženo dušo?"
Polkovnik. „Ah. err Pater, ab Sie Gevvissheit. dass die Seele nach dem lode fortlebt! \Vo bleibt die Satisfaction?" (To je: „Ah, pater, ali imate gotovost, da duša po smerti dalje žive! Kje je satisfaacija — zadostilo?")
Pater. „Ne umikajte se, g. polkovnik. Določno mi odgovorite: ali za gotovo veste, vprašam Vas, da tudi duša s telesom vred konec stori?"
Polkovnik. „Gewi8sheit, Gevvissheit? Neiu! Was vili Sie 'err Pater?" (To je: „Za gotovo, hm, za gotovo! Kaj hočete s tim, g. pater?")
Pater. „Vi tedaj tega ne veste za gotovo, io to mi je dosti za zdaj od Vas. Smert tedaj nas bo gotovo zgrabila, in za njo — slišite, gosp. polkovnik — za njo je li strašna večnost, ali pa je ni. je samo to dvoje
je mogoče. Ako hočete temu ugovarjati, pozivam Vas na odgovor!"
Polkovnik. „Nicht bestreit, fort explicirt. Aber 'err Pater, Sie vverd so ernst, Sie mich nicht mehr amtisir!" (To je: „Ne ugovarjam, le dalje pojasuujte. Toda g. pater, Vi prihajate tako resnobni, Vi me več ne kratkočasite!")
Pater. „Ko bi oči zakretal in zdihoval, bi Vas pač kratkočasil. Toda Vi ste zahtevali dokazov za Vaš um, gosp. polkovuik. jaz Vas deržim. Vi ste me klicali na dvoboj in ste mi orožje k temu sami določili. Sprejel sem tboje. iu Vi ste poštenjak. — za tacega Vas cenim: stojte torej na bojišču kot mož!"
Polkovnik. „Sehr explizirt. 'err Pater, fort so.M (To je: rPrav dobro ste pojasnovali, gosp. pater, le še dalje tako.")	(Konec nasl.)
Čertice iz Serbije.
(Katoličan med serbskimi nekatoličani.)
Ljuba in mila Danica vzhaja zgodaj pred solncem in prihaja od vzhoda. Srečen, kogar najde pri pobožni juterni molitvi. Kako dobrodelno iu vzvišeno moč ima do serca, posebno onega, ki je prosto greha, ki premaguje strasti ah ima jih večinoma zaterte in umorjene; za serce. ki istinito ljubi Boga, Jezusa, Marijo.
Za enaka serca, ali tudi za ona, ki istinito želijo taka biti, je prispodobno milo in ljubo čitauje slovenske „ZgDdnje DauiceSerčno želeti bi bilo, da bi vsaka kerščansko - slovenska družiua imela in čitala ljubo „Danico" in pa knjige in druge časnike v enakem duhu. Mnogi Slovenski dobrotniki zdatno darujejo za mnogo-verstne cerkvene, kakor tudi za svetovne slovenske naprave. Bog dal, da bi delovali in darovali v tej stroki! Naj bi več tacih spisov došlo v roke in v čitanje slovenskemu narodu in sloveuskokerščanskim družinam! Verjemite, to bilo bi jedno veliko, koristno, zveličavno iu blagonosno delo. Vsegamogočni Bog bil bi obilen plačnik!
Mnogokrat je bilo v rZgodnji Danici" in „Cvetju" pokazano, opomujeno in razloženo o naših bratih po narodu, ki so odklaui od jeaino prave matere sv. katoliške cerkve. Tudi »zvonček iz Zagreba" je o tej stvari nekoliko pocingljal slovenskim-rimo-katolikom. Dovolite, da Vam sedaj nekoliko več pocinglja in naznani od naših slavenskih bratov v Jugusloveniji, ki spadajo k tako imenovani „pravoslavni," in pa razkolni vzhodnji ali gerški cerkvi. Nam katoliškim Slovencem bi vsim moralo posebno serce biti za naše brate po narodu, ki pa niso jedini z nami po materi cerkvi. V pravi bratovski ljubezni naj bi vsi, vsaki po svoji moči in zmožnosti, na vse mogoče načine delovali; da bi se poedinjenje pospešilo in kmalo zveršilo. Sej je Gospod Jezus v Kani-galilejski čudež ua ženitnini pred storil, kakor je njegova ura došla. —
Storil pa ga je na priprošnjo svoje deviške matere Marije; toraj naj bi posebno slovenski katoličani goreče in večkrat molili sv. rožni vonec v ta blagi in sveti namen. Božja in naša ljuba mati Devica Marija bo gotovo milost sprosila, da se naši bratje po slavonskem svetu poedinijo z jedino pravo našo Materjo sv. katol. cerkvijo, da bode tudi za nas Slavene jeden hlev in jeden Pastir.
Drugič pa mi Slovenci pridno, stanovitno in goreče molimo posebno sv. rožni venec, to Bogu in Mariji silo prijetno in zmagonosno molitvo; da bi trud in delovanje onih, ki si prizadevajo za poedinjenje, bilo iz
nebes blagoslovljeno in pomilosteno; moč, vspeh, rast in obilno razširjanje, ter stoterni sad pravega življenja imelo v jedinosti sv. katoliške Cerkve. Naj bi se v pervi versti, za to prizadevali: prečastiti svečeniki, duhovniki sv. kat. cerkve, posebno naroda Slovenskega; za tem pa udje ss. cerkvenih redov in bratovščin; potem pa tudi vsaki verni Slovenec. Vse pa iz ljubezni do Boga in našega bližnjega, ker naj bližnji so nam naši pravoslavni, razkolni bratje po narodu; pa tudi naj bližnji z nami po veri izmed vsih druzih verskih ločin, skupin.
Sedaj pa, predragi! Idimo v duhu na jugovshod v serbsko kraljevino, k našim bratom Serbom. Hočem Vam tu dobre volje pokazati iu raitolmačiti marsikaj zanimivega, pa tudi morebiti kaj tacega, kar še niste čuli, ne čitali. Spoznali bodete bolj živo naše slavenske pravoslavne brate, njihov verski iu narodni živelj, ter njihove običaje: deloma pa tudi življeuje pravoslavne, razkolne cerkve. Kazal Vam boaem \se ravnoserčno in istinito, kolikor je v moji zmožnosti in znanju; to pa tembolje, ker bival sem dve leti na raznih krajih v Serbiji, bavil se " gradovih (mestih) in selih; živel z od-ličnejimi izmed narocia in s prostim seljačkim (kmetijskim) ljudstvom.
Prosim, sledite me v duhu, jaz hočem Vam kazati in pripovedovati tako-le: V Sisku sem stopil na parobrod, kteri leži nu reki Kupi (Kolpa). Ko odplovimo, kmalo pod 3i8kom, smuknemo iz Kupe na slovensko Savo. Levi breg Save je hervatska zeml;a, desno pa bivša Vojaška okrajina. Na obrežju reke so silo dolga sela, vse v lepem redu. kuče drevene z jednim nadstropjem in 8 čelom proti Savi; veliki so ti stanovi napravljeni lično in čversio iz hrastovih brun (plohov). Na dimnikih imajo čaple svoja velika gnjezda. Ljudje imajo radi te ptice, jih varujejo io spoštujejo; povedajo mnogo bajk in pravljic o njih. kar spominja na poganske čase in njihove svete ptice. Med mnogim pravijo tudi to: ako bi kdo gnjezdo razmetal in čaple prepodil, bi stara čapla v kljunu donesla živi oglen; (ogurek), ga metnila na suhi krov kuče, s peruti upihala ogenj in stanovanje požgala. Prav je, da se ptice varujejo; se zna, da one bajke so prazne in sledi poganstva.
Večinoma v sredini velikih iu dolgih prisavskih sel stoje lepe bele katoliške cerkve; pa tudi razkolniške. Pri Lonji začne se na oboji strani Save zemlja vojaške Krajine. Pod mestecem Jasenovac izteka se v Savo reka Una, ktera meji Bosno in vojaško Krajno. Od tod dalje je desni breg savski Bosna, ob levi pa vedno voj. Krajna. Prijetna in lepa je plovitba na Savi, verstijo se sela in gr idovi (mesta), pašniki in travniki, polja in velike šume (gozdovi) na jedni in drugi strani. Vidijo se na desno krasne bosenske ravnice, zadaj pa lepi griči in visoke gore; na levo pa slavonsko-sremska rodovitna polja, zadaj pa lepo vinske gorice in višji hribovi.
Pri terdnjavi Rača se izteka v Savo reka Drinja. Reka Drinja meji na vshodnji strani Bosno od Serbije. Od tod dalje je na desnem bregu Save kraljevina Serbska, ob levem pa sremska vojaška pokrajina. Veličastno in od daleč se zagleda kraljevo prestoljno mesto Beli grad na podolgovatem griču, ki moli od zemlje, kakor nos med Savo in Donavo, tako, da mesto stoji na polotoku. Na večero-severni strani poleg mesta je Sava, ktera na polnočni strani prav pod slavno belo-gradsko terdnjavo izteka se v Donavo, ki potem teče na severo-vshodni strani pri mestu dalje na vshod.
Krasen je pogled iz parobroda na vzvišeni Beli grad, ki se od Save redoma z vverstenimi hišami po brežuljku vzdiguje in razprostira. Breg ali grič je na verhu ravan, tu so naj lepše ulice in tergovi. Proti
terdnjavi je „Belvedere*; v istini lepi razgled na našo slavensko veličastno Savo, na mogočni Dunav, ki ravno tu vase sprejme, rekel bi, siroto, slavensko Savo v svoj veliko-nemški in madžarski trebuh. Ali ni tako; Dunav tudi že nekoliko slavenski zna, je bolj blag iu učljiv, kakor njegovi prejšni obrežanci. Bistra teta Sava je precej ostra, jezična in svojeglavna, poleg tega pa mila in ljubka; mogočna Donava se prijazni ž njo in se poslednjič od oje dobro slavensko uauči. Sta pa skupaj ta znatna potoka prav lojalna, znata več jezikov in ne zaničujeta nobeuega rodu; zato pa ujuno kraljestvo terdno stoji, do poslednjega cilja in konca — do Černega morja. Prosim oprostite mi ovo fantazijo, kdor zna, najde v njej istino.
Ko bi prijetni Beli grad nadkriljevalo več visocih stolpov, onda bi imel še le pravo veličastno podobo: sedaj se vidita samo dva stolpa; pervi krasni, z bogato z zlatom okinčano streho in mogočnim vbranim zvonilom. je na pročelju stolne metropolitauske-vzhodno - gerške cerkve. Drugi visoki stolp pri cerkvi v terdnjavi. Katoliška župna cerkev je v veliki, dvoru jednaki i.iši, v prizemeljskih j>rostorih; od zun j ui nikakoršnega znamenja cerkve. Dve veliki sobi ste uporabljeni za cernev, jedini oltar v pravi cerkvi je sv. Jožefa; cerkvica je prav lepa; nedelje in praznike so vsi prostori z vernim, katoliškim ljua«tvum natlačeni. So pa katoliki tu večinoma iz Avstrije, Slovenci, Čehi, Poljaci, Hervati i. dr.; mnogo tudi Nemcev in Madžarov. Prav hvaluo je, da sv. katol. veri zvesti prebivalci pridno iu spodbudno obiskujejo hišo Božjo in presv. službo Boga najvišjega Jeduo nedeljo je slavenska služba Božja, drugo pa nemška. Spodbudno je tudi, da prav marljivo dohaja k službi Božji c. kr. „Kousnl." Prav bi pa bilo, da bi se očitna katoliška hiša B >žja postavila v glavnem in prestolnem mestu Serbije. Čul sem, da vlada in mestni zastop sta za kat. cerke/ že zemljišče {»onujala. Sedaj se je menda že vkreuilo iu oskerbelo za to. —
Katoliki v Serbiji so se šteli do sedaj k višji pastirski oblasti sremsko bosanske biskupije v Djakovu. Kadar je došel velečastni, mil. biskup Strosmayer bir-movat v Serbijo, bil je od pravoslavne cerkvene strani, kakor tudi od kralje*«, slavno sprejet. Kakor čuti, bodo katoliki v Serbiji dobili »vojo cerKveuo vlad«» s kat. biskupom. Mitropolitanska stolna cerkev razkolnikov je mala, komaj za kako malo župnijo; ali dosta je velika, ker „pravo8lavci* redko hodijo v cerkev; nekterekrati v letu je prenapolnjena, in še vse ljudstvo ne more v cerkev.	(Dalje uasi.)
Solnčna pesem sv. Frančiška.
(Poslovenjena.)
Gospod! brezkončna Velevlast, Nevreden človek Ti je peti; Dobroti Tvoji bodi čast! Da mogel zate vse bi vneti! Češčen nam bodi ti le sam V vesoljnem stvarstvu, tu in tam!
Slavi naj solnca slednji žar, Preslavlja v polni Te svitlosti; Ljubezni Tvoje kaže dar, Ki celi svet topi v radosti, Naznanja celi dan. budi Slaviti z njim Te vse stvari
Slavi, Gospod, naj luna Te, Ki milo sije z lučjo svojo, Slavč prijazne zvezdice,
Naznanjajo mogočnost Tvojo; Si stvaril jih tako lepe. Tako bliSčeče in svitle!
Slavi, Gospod, Te piš vetrov, Slave ploveči Te oblaki; Vai letni čaai, don gromov, Vihar in blisk, vseverstoi zraki; Ki zemlji dajo raat in plod, Da zeleni, cvete povsod.
Slave, Gospod, naj Te zvesto Morje, potoki, reke, viri; Po ojih obilno, prelepo. Se sreča, blagostanje širi; Naj kliče kaplja, tok voden: Goapod, kako si Ti, češčen!
Slavi naj Te ognjena moč, Ki silno krasno se skazuje; Nam razsvitljuje temno noč, In luč, gorkoto nam daruje; Od Tebe ima svit žareč. Gospod, o hvaljen več in več!
Časti naj, hvali in slavi, Goapod! Te naša zemlja mati; Da Das ohrani, preživi, Si zvolil rodovitnost dati: Se vsako prerodi pomlad, Deli zeleuje, cvet in sad.
Naj tisti, ki bolest terpe, Slave. Gospod, Te — stari, mladi, Sovražni oaj se ne serde, Naj odpuste žalivcem radi; Otrokom miroim blagor tod, — Boš v raju krono dal, Gospod!
Češčeo, Gospod! — naj tudi smert Po oas s koso nemilo pride, In nas pogrezne v grob odpert; Saj ji zemljan noben ne uide. Zato: o blažen greha prost, Smert pelje v raj te vsih sladkost!
Slavi poječ naj celi svet, Gospod! prečudna tvoja dela; Edino Tebi spet in spet, Na vene čast naj. bo donela! Naj vse Ti vžiga hvalni dar, Te moli v prahu vsaka stvar!
Radoslav.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Novi deželni glavar gosp. dr. Jos. Poki u kar je 3. t. m. vraduo nastopil svojo častno službo. Predstavil se mu je deželni odbor, v čegar imenu ga je pozdravil ces. svetnik gosp. Murnik. Nato so se mu predstavili deželni vradniki in zdravniki deželnih dobrodelnih naprav in prisilne delavnice.
Iz Ljubljane. V bogoslovje sprejeti so, razun že prej imenovanih, še naslednji gospodje: Kos Matevž iz Št. Janža. Žvan Franc iz Kamne gorice, Len asi
Karol iz Ljubljane, Top or i š Ivan iz Teržiča, Jelenec Ivan iz Dobrave.
G. Ušeničnik Aleksij je sprejet v rimsko bogoslovno zgojevaiišče, kjer že leto in dan bivata njegov brat Frančišk, pa Koren Ivan.
Vaeh naših bogoslovcev bode letos 97 v Ljubljani, in trije v Rimu; toraj njih ravno 100.
Dvanajst jih bode stanovalo pri Lazaristih, sedem v Alojzjevišču, drugi pa v glavnem semenišču; ekater-niral ne bo nobeden.
Iz Ljubljane. Duhovne vaje za duhovnike Ljubljanske škofije veršile so se v kapeli kn. šk. Aloj-zijevišča od 27.—31. avgusta. Vodil jih je superijor tukajšnjih oo. iz družbe Jezusove, prečast. P. Maks pl. Klinkovvstrom s pravo apostolsko navdušenoatjo io neupogljivo moško vatrajnostio. Veselili smo se telesno iu duševne moči, katera se razodevlje v P. Maksu pri skoraj 70 letih Še v polni čverstosti, občudovali smo njegovo učenost, zlasti izvedenost v sv. pismu, in pa njegovo samostojnost v obravnavanji raznih aacetičnib vprašanj. Deržal ae je 8icer tudi on, kar je samo po aebi umevno, navadnega reda pri ignacijanakih duhovnih vajah, jemal svojim meditacijam v predmet iste tvarine, katere ima sv. Ignacij v svoji zlati knjižici „exercitia spiritualia," kot o namenu človekovem, duhovnikovem, o dolžnostih do Boga in do bližnjega, o grehu, o božjem usmiljenji, o pripomočkih za čednostno življenje, o zatajevanji v duhovskem življenji, o kerščanski serčnosti io stanovitnosti, itd.; ali obravnava) jih je samostojno, (originalno v vsakem obziru), kakor ni čitati v nobeni knjigi. Govoril je zlasti do uma, io tako prepričevalno, da si moral priterditi njegovim nazorom, če tudi se ti je morda zdelo to in ono pervi hip novo in nenavadno. Vendar je pa tudi kazal globoko čuteče svoje serce ter nagibal presunljivo poslušalce k darežljivi ljubezni do Boga in do bližnjega. Naj spomnim samo na meditacijo o dolžnostih pa težknčah duhovskega življenja v primeri z življenjem Gospodnjim in pa o zatajevanjih, katere mora duhovnik Bogu darovati v primeri z darovi, katere daruje spačeni svet v dosego minljivih sladnosti. Kaj primerni in zlasti praktični bili ste tudi konside-raciji. — Konsideracijo v četertek popoldne imeli so premil. gosp. knez in škof. S prav toplimi besedami izrazili so gg. duhovnom svoje priznanje za njih delavnost in za lepo jedinost ž njimi v naporih dušnega pastirstva.
Konečno pa so pristavili prav po očetovsko več opominov, kako naj bi se dosegal boljši vspeh v raznih strokah duhovskega delovanja, kakor pri očitnih molitvah. v pridigovanji, v podučevanji otrok itd.
Vdeleževalo se je vaj krog 60 gospodov; nekoliko manj, kot druga leta, kar je letos še posebej obžalovati; kajti vsi, ki so bili pričujoči, bili so močno ove-seljeni in z novega v dobrem poživljeni. Cuje se o vajah le jeden glas: „Boljše ni moglo biti." — Vsem je tedaj prav od serca govoril novi preč. g. prošt dr. L. Klofutar, ko se je po sklepu eksercicij zahvalil premil. gosp. knezoškofu, ki 80 duhovne vaje oskeibeli, č. o. Maksu za zlate meditacije iu konsideracije, pa tudi č. g. vodji alojzijeviškemu, za veliko skerb v časuih zadevah. O. A. M. D. G.l	—r.
Maribor. V bogoslovje so sprejeti gg.: J* Kansky iz Opočna v II., v I. leto pa gg.: Alojzij Ci-zerlj, od sv. Marka pri Ptuji, J. Doberšek, s Sladke gore, Al. Glažar iz Škal, Fr. Golob iz Ruš, P. Gregorec od sv. Vida pri Ptuji, J. Horjak, od sv. Ruperta nad Laškim, J. Jodelj. od sv. Lovrenca na kor. žel., Josip Kardinar, od sv. Križa pri Ljutomeru, Anton Lamšič,
od sv. Martina v Rožni dolini, J. Medvešek, iz Sevnice, Ant. Podvinski iz Pišec, J. Renier iz Celja. A. Sebat, od sv. Kungote na Poh, Jos. Štebih. iz Ormoža, M. Valpotič iz Ormoža, Jos. Vajkselj, iz Hoč, Bal. Vogrinc od sv. Vida pri Ptuji, in J. Živko od sv. Lenarta v Slov. gor.
Kn. šk. duh. svetovalci postali so čč. gg.: A. Belšak, župnik pri sv. Petru pri Radgoni; dr. A. Suhač, župuik pri sv. Ani v slov. gor.; Jakob Ter-atenjak, župnik pri sv. Marjeti pri Ptuji.
Duh. spremembe. Č. g. Jakob Pečnik, kaplan v Selnici, pride za kaplana k sv. Antonu v Slov. goricah.
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva. Vesoljni namen za mesec kimovec (september.) a) Glavni namen:
Skušani.
(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.)
Vsak dan molimo v Očenašu: In nasnepelji v skušnjavo.
Vse je le na tem, da opravljamo to v duhu in resnici, t. j., da vemo, zakaj molimo, da prav iz serca za to molimo.
Skušnjava je nekaj prav resnega, in skušani spadajo k onim, ki naj bolj potrebujejo pomoči naše molitve. Za padcem v skušnjavi, po grehu, ni nič strašnejšega kot je skušnjava sama, ali kakor je ono, kar v greh napeljuje io vodi, da, celo smerten boj, če ni ob enem v zvezi, kar se seveda večkrat zgodi, z naj hujo skušnjavo, z zadnjim odločilnim bojem za večnost, nima tolike strahote kot skušnjava. Ondi se bije boj za telesno življenje, ktero mora vendar le enkrat nehati in kterega smert dela le potreben prehod k večnemu življenju; tu pa se bori človek za dušno življenje, kterega si človek izgubivši iz svoje moči ne more več pridobiti, kterega zguoe mu tudi celi svet ne more nadomestiti.
Skušanim pa prištevamo vse: Kdor misli, da stoji, naj gleda, da ne pade. Skušnjava je človekovo življenje na zemlji, služba v vojski, kjer nikdar ne mine brez nevarnosti, čas skušnje in preskušnje, o kteri se le dvomno more povedati, kako da izpade. Vsakdo se mora boriti in v boji skusiti, ta manj oni bolj, prav po Božji naredbi, kakor v svoji modrosti iu svojem usmiljenji slehernemu odmeni. Nihče ni popolnoma prost, in mi vsi smo v nevarnosti; in dela se tu za večno življenje ali večno pogubljenje: Kdor bo stanoviten do konca, bo zveličan; oni pa, ki odpadejo, se pogube. Bratje, bodite previdni in čujte; kajti vaš sovražnik, hudič, hodi krog kot rjoveč lev, in išče, koga bi požerl. (1. Pet. 5. 8.)
Sv. Anton Puščavnik je videl enkrat v prikazni vso zemljo z mrežami in nastavami hudobnega duha prepreženo. Ves v strahu zdihne: Kdo more tu skoz priti? Na to zasliši božji odgovor: ponižnost edina pride skozi. Ponižnost pa se kaže v čujoč-nosti, ako spoznamo svojo slabost ter pazimo na to, v kaki nevarnosti se zato nahajamo; v molitvi, ki kliče za pomoč, ker vemo, Oa se sami sebe ne moremo rešiti. To je tudi, kar nas je učil Gospod z besedo in zgledom, posebno v svojem smertnem strahu na Oljski gori.
Skušan v vsem, kakor mi sami (Hebr. 4. 15), jo hotel tudi slabosti in boje smertnega strahu za nas prestati, in prestal jih je v čujočnosti in molitvi. Zgledu pridene pa tudi naj izrečnejšo besedo uka in opominje-vanja, govoreč svojim učencem, dobivši jih, ko so spaii: Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo. Zveličar na Oljski gori čujoč io moleč odpira nam globočino ljubezni in usmiljenja svojega Serca. Če hočemo toraj ta prekrasni vzor posnemati in slediti nameram Gospodovim, tedaj čujmo in molimo!
(Dalje aasl.)
b) Posebni nameni:
9.	Marijino ime. Peter Klaver. Ponižanje sovražnikov kerščanskega imena. Vzbujenje aposteljnov zapuščenemu delavskemu stanu. Peter-Klaverjevo društvo. Vsi misijoni med zamurci
10.	S. Nikolaj Fol. „ Duhovni in obhajauci." Prav veliko redovnikov. Veliko župnij. Važne volitve.
11.	Ss. Karol Spinola in tovarši. Goreča skerb za versko vzgojo otro'1, ki še ne hodijo v šolo. Več zavetišč malih otrok.
12.	Ss. Apolinarij in tovarši. Obvarovanje pred grešnim poterpljenjem z zmoto. Več občin. Odpadli, maloverci, mlačni.
13.	S. Notburga. Dobri posli. Več takih, ki so brez službe in dela. Več učiteljic in vzgojevalk. Pijanec za poboljšanje.
14.	Povišanje sv. Kriza. Spoštovanje pred posvečenimi kraji. Avstro-ogerski romarski vlak. Drugi potniki. Nekaj sirot in sirotišč.
15.	S. Katarina Genoveška. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva in bratovščine Serca Jezusovega. Božji blagoslov 4 važnim podjetjem.
II. Bratovske zadeve N. Ij. Gospe presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljivo priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. HermagorainFortunat«, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolan mož v zlo nevarni bolezni in budili bolečinah se priporočuje v bratovsko molitev k Jezusu Mariji, sv Jožefu in sv. Antonu Padovanskemu za ljubo zdravje, ako je Božja volja in za usmiljenje Božje. Usihanje se v „Zgodnji Danici" v zahvalo naznani s polnim imenom. — V pobožno molitev se prav toplo priporoča družina za ljubo zdravje in voljno poterpljeuje v težavah. — Mati priporoča hčerko, da bi jo mogla po kerščansko odgojiti, da bi bila vbogljiva. pridna itd. — Za spreobernjenje neke osebe. — Prošnja, da bi se zadeve tako vravnale, da bi se mir dosegel.
Zalivale.
Za mnogotere pomoči, med drugim tudi za srečno opravljeno potovanje v Rim, bodi češčena in vedno hvaljena Naša ljuba Gospa presv. Serca Jezusovega!^
Najtopleja hvala bodi izrečena Jezusovemu presv. Sercu, N. Ij. Gospej, sv. Jožefu, in sv. Antonu P., da
nam js lj. Bog, ohrauil malega, 21etoega edinega sinka, ki nam ie bil za „davico* nevarno zbolel. Naj bode s tem spolnjena obljuba.	A. V.
Preserčna zahvala Naši lj. Gospej. sv. Jožefu in sv. Antonu Pad., ker po njihovi prošnji ae je zgubljeno blago nepričakovano našlo.	M. Rogelj.
Imel aem bolezen, da nisem ne hoditi, ne vstati, in ne delati mogel. Za rokodelca je to silo žalosten stan. Več prskušanih zdravil ni pomagalo; obernil sem »e do Marije prečiste D., naše ljube Gospe Luršae, do «v. Jožefa in do sv. Antona Pad. — z molitvijo, pripo-ročevanjem in obljubo, da zahvalo oznanim po Danici, a..o bom uslišan: iu bil sem uslišan. Bog bodi torej hvaljen. vedno češčena N. lj. Go*pa Lurška Marije D., sv. Jožef. sv. Ant. Padovanski!	Aud. St. v V.
Listek za raznoterosti.
Josip-u Poklukar-ju, novemu deželnemu
glavarju.
Dr-ugotnim hotel si, kar svet obeta, Jim z blage duše želel vsikdar slavo: Ovenčal cesar pa le Tvojo glavo S častjo glavarja Kranjskega je sveta!
Iskal deželi, carstvu si razcveta — Poslanec, krepko v boju stal za pravo; Pokazal srečno pot za očetnjavo: Oj živi Bog Te mnoga, mnoga leta!
K povzdignjenju častitam z duše cele: Let dolgo versto naj Te Bog ohrani Uradu, v slavo mile nam dežele!
Koristi Cerkve, doma vedno brani; A, ko moči Ti bodo kdaj vsahnele: Raj sveti blago dušo Tvojo shrani!
Ivan Z >rnik.
Novemu deželnemu glavarju od premnozih krajev in strani prihajajo pokloni, pozdravi in vesela čestitanja.
I'meri je 4. t. m. blagi gosp. Ant. Povše, oče znam g i go*p Fr. Povšeta, star 80 let. — Umerla sta te dni tudi značajna katoličana: okrajni glavar gosp. AV. Dollhoff. 31. avg.. in malo poprej vpok. sod-svetnik tr. dr E. pl. Lehmann. Naj v miru počivajo.
V Smariji »o čč. oo. Jezuiti iz Ljubljane 1. t. m. pričeli ljud-ki misijon.
Gorica. Nadškofijski list št. 8. naznanuje: Sv. Oče XIII. so 17. aprila lb88 podelili popolni odpustek za
Odgovorni vrednik: Luka Jeran.
enkrat v letu tistim, kteri obiščejo svetišče ter p« ljenja Jezusa Kr. iu žalostne M. B. na Gradu, ob meji fare Merne, ali pa tudi S s. stopnice, ki so v zvezi s svetiščem. To pa pod navadno pogojo, da namreč vredno opravijo spoved in sv. Obhajilo in ondi molijo v namen sv. Očeta. Dan si izvolijo sami, kadar koli jih je volja. — Dotični dušui pastirji so prošeni, naj to novo milost svojim vernikom oznanijo, da se je toliko bolje vdeležujeio.
Rokopis sv. Alojzija. „Hlasu naznanja, da so v duhovniji Vizek nedavno našli neke rokopise, ktere so učenjaki priznali za prave manuskripte omenjenega svetnika. Na vsak uačiu so menda ostanek občenja sv. Alojzija s poprejšnjim kardinalom Dieirichsteiuom, s kterim se je svetnik pečal kakor gojenec jezuitovskega vstava v Rimu.
Pri duhovnih vajah v Mariboru, ki jih je vodil č. P. Fellinger iz reda oo. jezuitov, bili so mil. knezoškof in 69 duhovnov.
Duhovske spremembe.
V Goriški nadškofi ji: Č. g. vik. Ant. Batagelj gre za vikarja v Opačje selo. — Č. g. Jan K oko-šar je postal administrator v Šebreljah. — Umerli so *č. gg.: 1. avgusta Fr. Delkin, vikar v Plavi; 21. Ant. Toroš, v pokoju, v Karminu; 24. Jak. Mar-zolla, vikar v Velikem dolu. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: Čast. g. župnik Ant. Klemen 5 gld. — Neimen. G gld. — Blag. gosp. Vagaja 4 gld. — Čast. g. kapi. A. Verbajs 2 gld. — Preč. gosp. dekan J. Bohinec 5. gid. — Čast. g. župn. Ant. Lušiu 2 gld.
—	Čast. g. adm. Dernovšek 1 gld. — Neimen. 2 gld.
—	Čast. g. župnik Aut. Jamnik 8 gld.
Za sv. Očeta: Neimen. 3 gld. Od neke f osebe iz Št. Ruperti 12 gld. 50 kr. — Naklo 5 gld. 50 kr.
—	Č. g. župn. Ant. Lušin 3 gld. 50 kr.
Za sv. Detinstvo: Neimen. 2 gld. — Čast. gosp. J. Ažman. župnik na Dovjem, 20 gld. Čast. g. J. Sternad, kaplan v Ternovem, 17 gld. 80Jir. — S Trate čast. g. adm. Fr. Kušar G gld. — Iz Št. Ruperta od neke f osebe 12 gld. 50 kr. — Preblagor. Grefinja Sofija Auer-sperg 1 gld. 10 kr. — Grofica Gabriela Auersperg 52 kr. — Grofica Marijana Auersperg 50 kr. — Grofica E. Auersperg 52 kr.
Za sirotišnico v Kočevji: Prečast. gosp. dekan. J. Bohinec 5 gld.
Za bratovščino N. lj. G. presv. Serca: Neimen. 1 gld.
Za razširjanje sv. vere: Preblagor. grtfinja Sofija Auersperg 1 gld. — Grofica Gabriela Auersperg 1 gld.
—	Grrfica Marijana Auersperg l gld.
Za potrebne reči: Prečast. gosp. župnik M. Tavčar 10 gld.
Za odkupovanje Dahomejskih zamurskih otrok: Gosp. Fr. Omejic 1 gld.
Za zidanje nove farne cerkve ss. Fabijana in Seba--stijana v mestu Kočevskem: F. T. 10 gld. — Č. g. župn. Kepec 1 gld.
Zo varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Naklo 5 gld. 50 kr.
— Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.