Št. 141. V Mariboru, sobota 2. decembra. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman. ali ▼ Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 pold.. za četrt leta 2 gold. 60 kr. — Za oznanila se plačuje od navadne četiristopne vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če se dvakr.it in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopis1 n; 1 se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Op ravni št v o, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarniei: F. Skaza in dr., v koroški ulici hisn. št. 229. jflinisterstvo Aucrsperg- in Slovenci. Avstrija je država čudežev! kolikokrat se je to že izreklo in najnovejši Jas je zopet razsipal Čez mučene narode polno torbo nepričakovanih čudežev, samo žalibože da vsi ti čudeži so dobrodejni le naairu nasprotnikom, svojo ostro os pa obračajo proti nam Slovencem, proti vsem Slovanom Avstrije. Najnovejši čudež: Mi ni ster-stvo Andrasv - Anersperg pomen j a boj proti Slovanstvu, pomenja ljnto, neusmiljeno hegemonij o nemško-židovske-ga in madjarsko - mongolskega življa nad slovanskimi narodi ta- in onkrajLi-t a v e. Grof Andrassv, leta 184fl„in effigie" obešen na vislice, ker je s Košutom vred habsburško rodovino za vselej mislil pahniti iz ogerskega pre stola, vodi zdaj kot minister habsburške rodovine. znnanjo, in kakor vsa djanja kažejo, tudi notranjo politiko istega cesarstva, ktero je 1. 184K in 1849 skušal razdirati z vsemi svojimi duševnimi močmi. Izbral si je že pomagača, moža iz rodovine, ki slovi zarad svojega srda do vsega slo vanskega, moža, kterega značaj in vednosti v po litiki našim bralcem dostojno razlagati nam za brani Domoklejcv meč, kteri v tem trenutku visi nad vsem opozicijonalnim časopisjem in & konfiskacijami in državnim pravdništvom misli zadušiti in uničiti slobodno mnenje slobodnih državljanov. Avstrija je res država čudežev in kdor bode kedaj pisal zgodovino dobe, ki jo zdaj preživljamo bode zastonj iskal niti, ktere vežejo dobo z doboj bode zastonj sledil po doslednosti, po kterej izvi rajo čini iz činov. Od 1. 1848 sem, ko so avstrijski narodi skušali razdrobiti jarra tisočletne stižnosti in si ustvarjati državljansko svobodo in samoupravo, do denašnjega dneva se godijo spremembe v vladnih krogih nepričakovane, nedosledne in večidel nepovoljne večini narodov. Ne bodemo pretresovali zgodovino prošlih let, 1S71 leto nam podaje dovolj gradiva in tako »e čudeže, da jih „kratki razum" podložnikov I istonj izskuša razvozlati. Grof Hohenvvart, eden istih državnikov, ki so v vseh državah redki, pošten in izveden, svest si svojega cilja in pomoč-kov, po kterih se ta cilj da dosegati, pade v tem trenutku, v kterem je bila sprava z češkim kraljestvom in oziroma z v»o federalistično stranko gotova, v kterem je imel večino v največjih deželnih zborih ino v državnem zboru gotovih glasov za svojo politiko, pade vsled najnesramniših intrig saksonskoga usiljenca, avstrijskega grofa, ki se je ustavljal Hohenwartovi politiki le iz zgolj osebnih, sebičnih razlogov, kajti zmaga federalistov bil bi lienstov pad. Da Beust ni užival sad svojih intrig, ampak se končno sam prekobacnil v brezdno, ktero je skopal že tolikim svojih tovarišev, je samo nezadostno zadostenje za razžaljc-njc narodov, kterih upanje v boljšo prihodnost je zopet enkrat po stari avstrijski navadi poplavila dunajska korupcija. Na mesto poštenjakov izvedenih državnikov, pravih avstrijskih ministrov, stopili so privrženci one ustavoverne stranke, ki je svoje ime oneči-stila z najsilnejšim, najneustavnejšim posiljenjem, opozicije, ktero privrženci so se mastili z znojem tlačenih narodov, zidali si palače in nakopičili na miljone bogastva, tlačeni ljud pa je hiral in stokal in onemogel pod' težo naloženih mu bremen Grof Hohenvvart je padel; pa narodi, kteri so za njim in za njegovoj federalističnoj politi-koj stali — in ti narodi reprezentujejo veliko večino Avstrije — oni žive, in ministerstvo Andrassv-Ancrsperg bode čutilo, da še žive, da se ne dado utopiti v nemškem morji, še manj v madjarskem blatnem jezeru in da bodo vedeli braniti svoje pravice tudi proti temu najnovejšemu nasilstvu. kakor so se zmagonosno branili proti Smcrlingoni in Giskrom. Mi Slovenci stojimo od nekdaj v vrsti federalistov, in če nismo takoj iz začetka tako odločno in pogumno postopali, kakor naši češki bratje, nikdo nam tega ne more zameriti glede neugodnih razmer, v kterih živimo. Neprenehljivi politiški boji pa so nas tudi okrepčali in ministerstvo Auera-perg nas najde v tistem taborji, v kterem zbirajo avstrijski federalisti svoje moči k srčnemu, ako Uog da, poslednjemu naskoku na ncniško-madjar-ske hegemone. Kranjski deželni zbor se bo v malo dneh na novo volil. Ako ministerstvo Auerspcrg upa, po novih volitvah si v tem zboru večino pridobiti, se bo skoro prepričalo, da kranjski Slovenci nepremakljivo stoje za svoje pravice in si ne dado usiliti nemškutarski zastop j v državni zbor pa se slovenski poslanci ne bodo potrudili, da bi tam bili za stafažo ustavovernej kliki, in Andrassv-Auerspergu pomagali pri njunem za Avstrijo ne-varuem, za Slovane pognbljivem delovanji. V. Domače in slovanske novosti. — Tz Ljubljane si dajo neki nemški Časniki brzojavno poročati, da je v narodni stranki na Kranjskem glede volitev razpor. Njim v neto-lažbo moremo zagotoviti, da nemška Auerspergova vlada in pruska stranka iz naše „ncedinosti" ne bode nobene koristi imela, ker proti njim se bodemo vsi popolnoma zedinili „stari" iu „mladi". — O volitvah na Kranjskem pišejo „No-vice" : Da se volijo le narodni kandidati, treba je, da vsak izobražen in podučen rodoljub, — vsak, komur je blagor domovine svet, precej začne delati in podučevati. Pustimo ves prepir, ves razloček stanov, različna stališča: d o-iii olj u bi bodimo! Zdaj gre za n a š e g a naroda prihodnost; resen je čas, zato bodi naše delo tudi resno in možato in neutrudljivo! Kdor koli imaš priliko, imej tudi resno voljo, pojdi okrog volilcev, govori, prepričuj! Kdor imaš znance, piši jim, če govoriti ne moreš. Stvar naša je pravična, narod naš je bister, hitro sprevidi, kaj je prav in dobro, in za kaj da zdaj gre! Ali rok ne smemo križem držati, besede ne varovati, da nemškutar in sovražnik z zvijačo volilca ne prevarita. — V vsakem okraji naj se poseben odbor ustanovi, ki v roko vzame izpe- Listek. Tabori v turških časih. Zadnji konec turških vojsk nam še naši stari očetje pripovedujejo, še pojemo dandenes: ..Stoji, stoji tam Bcligrad" in mnogo drugih pesmi, ktere nam popisujejo dogodke iz vojsk s sovražnikom krščanstva. Mnogo se je pisalo o junaštvu kristjanov pri obleganji Dunaja iu Sigeta in Belegagrada, slavili se voditelji kristjanov v onem času, pa premalo se je še pisalo o tem, kako se je prosto ljudstvo branilo sovražniku svojemu. Dr. Franjo Rački je rekel pri letošnji skupščini jugoslovanske akademije, da je Jugoslovanstvo stoletja stalo na braniku evropske kulture. Da, na braniku kulture so stali naši očetje po Hrvatskem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Kranjska dežela pa posebno, ona jo silno mnogo trpela od Turkov; kronist pravi, da je Turek Kranjsko deželo pet in šestdesetkrat obhodil in v malih letih je dežela pol osmi miljou v zlatu za hrambo zoper Turke porabila. V deuarničnih knjigah kranjske dežele iz 15. in 10. stoletja skoraj ni drugega najti, ko zapisnik denarjev, ktere bo turške vojske požrle. In dežela je morala na dva kraja plačevati ; cesarju za vzdržavanje vojske zoper never-ske sovražnike in skrbeti je morala za brambov-ske naredbo v lastni deželi. Denarji, ki so se plačevali cesarju, se mnogokrat niso porabili za pravi namen j že tedaj se je godilo, kakor sedaj , da prebivalci visoke davke plačujejo, država pa plačane davke za vse druge reči porabi, kakor je dobro in prav. Premuogokrat je Turek bil prej v deželi, predno je cesarska armada bila pripravljena; tedaj si je ljudstvo samo pomagati moralo in pomagalo si je s „črno vojsko.4' Napravljalo si je samo trdnjave med obzidjem okolo cerkev, delalo si tabore, skladalo na najvišjih gorah in hribih grmade, da je moglo približevanje Turka naglo ko blisk na vse strani oznaniti. Tabori so bili tedaj dobro zavarovani kraji in 60 se delali na kakem griči, sploh v kraji kjer je bilo sovražniku težje, se približati. Ako je kaka cerkev imela dobro obzidje in stala na mestu, kjer je bilo mogoče, Turku se dolgo braniti, spremenili so naši predniki božjo hišo s pokopališčem in obzidjem v tabor in čakali* tam sovražnika. Navadno so si pa morali tabor sami narediti in imamo te Bedaj na Kranjskem ostanke kakih 20 do ;J0 taborov. Poveljniki takih trdnjav ho bili po večjem duhovni. Kako je bil tabor znotraj narejen, nam popisuje en kronist tako-le: Ihla je kapelica za božjo službo, ena velika spav-nica, v kteri so bila na desni in levi za oba spola ločena ležišča, dobro uredjeua kuhinja, v kteri je ena gospodinja za vse vkup kuhala, dalje orož-nica s sekirami, kiji, kosami, tudi meči in sulicami napolncna; zadnjič so bili tudi hlevi za živino in žitnica, v ktero so vse Žito zadnje žetve spravili. Znani kranjski zgodovinar P. pL Radič je priobčil v Westermauuovih „111. D. Monatshefte" spis o taborih pod naslovom rVolkskastelleu, po kterem po večjem ta spis pišemo, in ko je popisal kak je bil tabor, pravi omenjeni pisatelj: „Oživimo tako podobo! Na gorskih vrhih naenkrat začnejo goreti grmade, ktere od hrvatske meje noter do bele Ljubljane, dalje na Gorenjsko, Štajersko, Koroško oznanjajo, da je Turek pridrl. Fantje, ki gori na gorskem vrhu na straži stoje, zaženo bakljo v visoko grmado narejeno iz desetih vozov drv, začn6 streljati in to gre sedaj naprej od gore do gore, od hriba do hriba plameni novica. Poslanci hite iz bele Ljubljane oznanit vladarju približevanje nevernikov. Vitezi ee zbero, ME* MPenakHjnnu Ust u Je i>»'i*1<'J4/ glasov, pa le dva sta narodno . oliia, trije se volitve niso udeležili \ in v Loki ? Pisana Loka je poslala k k volitvi 3 učitelje, kteri so nasprotno glasovali, eden je pa doma ostal. V Ljubljani veste kako je bilo. Poznamo razmere učiteljev dobro, poznamo tudi strah, kterega imajo pred svojimi paši, okrajnimi glavarji, toda v boji, ki se bije za najsve- Iz IJllbljaiMS 89, novemb. j Izv. dop Naše politično življenje je vendar postalo nekoliko j tejše pravice narodove, za njegov obsta- bolj zanimivo, odkar so razpisane nove volitve Kdor govoriti kaj ne ve, zdaj vsaj o volitvah ugiba. Ker je odločen tako kratek obrok, treba nujnega postopanja, brzega dela. Takoj pretekli ponedeljek je bil sklican odbor društva „Slovenije* in bivši deželni poslanci. Pri zboru sc je predlagalo, da bi se, ker je zadeva velevažua, sklical izreden občen zbor „Slovenije". Ta predlog pa ni bil odobren, ker je bil podpiran samo dvema glasi in sklenilo se je. da se odbor „Slovenijeu pomnoži z nekterinii posebno važnimi osebami izmed volilcev. Sploh se pa pri tem zboru o kandidatih ni sklenilo nič detinitivnega ker sc mora vedeti prej. ali prevzamo vsi zdajui poslanci zopet mandate brezpogojno ali ne? Zbog tega so se vsi izven Ljubljane bivajoči poslanci brzojavno poklicali v Ljubljano k zboru, kteri bode jutri zvečer ob 6. uri. O sklepu ju trajšujega zbora poročam v prihodnjem listu, v kterem tudi kandidate objavim Veselo znamenje politične zrelosti so te dni objavili naši vrli Bohinjci s tem, da so mi n i s t r d H o h e u w a r t u poslali zaupnico, ter ž njo dokazali da tudi v podnožji Triglava vedo ceniti njegovo pošteno politično delavnost. Slava jim! — Prva beseda naše čitalnice (nedeljo 2<>. nov je bila zlasti od krasnega spola obilo obiskovana Program je bil mnogovrsten in zanimiv. Možk zbor pod vodstvom gosp. Valente se je vrlo ob nesel, zlasti se pa odlikoval zboroma „Moj dom in „Jadransko morje". Slednja kompozicija je krasna, velikanska, le škoda, da nimajo drug čitalnice toliko glasbenega materijala, kakor ljub ljau&ka. Gosp. Meden je prav z občutkom pel samospev „Zora", pa največ užitka smo imeli pri šestospevu iz opere „Lucia di Lammermooru. T nek, — strah ni srčnost in izdajica narodovih svetinj je tisti, ki iz boja tihotapno! pobegne Učitelji ! vam izročijo stariši najdraži zaklad, ljubčeke svojih src, vaši skrbi zaupa država blagor toliko mladih Zemljanov, nado dobrega iu srečnega potomstva, tacim možem ne pristuje niti omahljivost niti strah! Saj vse naše šolske gosposke so narodne razen ljubljanskega mestnega šolskega sve-tovalstva in Tržiškega krajnega šolskega sveta, zakaj bi tedaj tudi vi ne vstopili v vrsto hrabrih borilcev za narodno stvar! Delajte tedaj z vsemi močmi za narod in blagostanje in poslužimi se pravic , ktere imamo . vredno stanu , kterega ste. Posebno pa vi učitelji Kranjski in Loški, kteri imate menda 0 glasov , pojdite gotovo k volitvi, saj je dan volitve četrtek, in stojte kakor en mož za narodnega poslanca g, Jugovica, glasujte s svojim ravnateljem, ki se je pokazal kot čisto zlato narodno pri volitvi v TržiČi in vedite, da !> glasov nekaj odloči. „Slov. Narod", kteri je učiteljstvo vedno dobro zagovarjal, vas k temu opominja Iz mirna.m . 80. novembra. |Izv. dop.] (Andraši j evo prvo delo v zunanji politiki^ je okrožnica, krero je poslal diplomatskim poročevalcem na tujih dvorih. V tej okrožnici (23. nov.) Andraši pravi, da gre iz dvojnih uzrokov zaupen na delo, prvič ker brezpogojuo veruje, da avstro-ogerska monarhija ne more propasti, drugič ker mu je zunanja politika že predpisana po interesih države, ki mora v sebi svoj poklic iskati. Država je namreč prevelika, da bi si še kaj pridobiti želela iu škodilo bi jej vse, kar bi si na kteri koli meji — dežel pridobila. Težave v notranjem bodo, upa A., manjše: da se pa nasprotje v notranjem zmanjša treba, da se mir na zunaj X t I s okrasi To je zapopadek Andrašijeve okrožnice. Kar hvale vedno bi bilo, da Andraši neče vojske na nos in vrat z vsimi Slovani ali vsaj z Rusijo in Srbijo začeti, kakor pravi. Ali iz Trans-lajtai.ije sem nam kličejo: verjemite nasprotno od tega, kar Andraši reče, kajti kar je Hrvatom obljubil nikdar ni spoluil, niti svoje privatno dane častne besede ni držal. To je eno. Drugo pa je sumljivo že to hlastno izgovarjanje, da Avstra-Ugrska neče vojne, da neće nobene dežele osvojiti si itd. Se li ne mora misliti, da kdor se izgovarja, ta sc obdolžuje. Kaj pa je tisto, kar Avstriji ravno tako pred nosom leži, kje je tista dežela, po kteri more Avstrija Famo poseči. Umirajoč osel pač še udarja okolo sebe, ako mu brez skrbi nastavljaš se, ali smijal se ti bo vsak, če boš dokazoval, da samo zato ne gre v deteljo škode delat, ker je pameten. In tako se bodo tudi Andrašiju smijali zunanji državniki, slušajoči ga, kako iz sile in potreba dela čednost. — Prav ima sicer Anđraši, ako pravi, da je prvi pogoj notranjega konsolidiranja in porairjenja razdraženih duhov v Avstriji, mir na zvunaj. Ali kaka jc ta država, ki se mora bati le en korak na ven storiti, ker sicer znotraj vse skup pade. Da, in da jc Avstrija zdaj tako steklene ali glaževe hiše, iz ktere ni dobro nobenega kamena vreči, ker bi sicer nazaj priletel in vse zrušil — za to imate zaslugo v prvi vrsti predhodnik Andrašijev, Beust, in Andraši sam, ki obeta zdaj, da se bode njegovega pota držal. Politični razgled. Ministcrstvo Anerspergovo sc ustanovlja. Imenovalo je znanega proganjalca Cehov, Kollcrja za cesarskega namestnika na Češkem in ta jc že prisego položil. Imel bode poleg civilne tudi vso vojaško oblast na Ceskem. Vendar poleg te „e n c r-gij e" ima ministrstvo že zdaj svoje križe. Direktne volitve med češkimi Nemci ne pojdejo gladko, ker ustavoverni Časniki sami tožijo, da se njih voditelji osobnih interesov drže in jim manjka edinstva. — Ravno tako ima ministcrstvo težavo s Poljaki. Cesar je naložil Auerspcrgu poljskega ministra dobiti in posebno poravnanje s 'Poljaki doseči. A zdaj jim ni mogoče niti poljskega ministra najti niti s Poljaki pobogati sc, ker Nemci si poravnanja drugače misliti ne morejo, kakor da sc vetrenjaki Poljaki v njih milost udade. — Tako utegne ministcrstvo Aucrspergovo prej pasti, nego se misli. Na Ogerskcm se volijo zdaj po komitatih pravosodna zastopništva, Ogcrski in sedmograški Rumunj posebno zmagujejo s svojimi narodnimi kandidati. Znano je, da se Rumuni drže „pasivnoga upora" nasproti Magjarom kakor Čehi nasproti rajhsratn, ter ne pošiljajo poslancev v Pcšto. In kakor so se Cehi utrdili doma, tako so se tudi Rumuni s to politiko, kakor zdaj izidi volitev ka žejo. Andraši jc v ogerskcm državnem zboru naznanil, da svoj mandat kot ogerski poslanec odloži. Volilno gibanje je v vseh deželah, ktc rib zbori so razpuščeni, jako živo. V Versaill-u so bili v noči od 27— 28 novembra ustreljeni trije voditelji pariške komune oberst Ros sel, Fcrrc in Bonrgeois — dasiravn« je vse francosko javno mnenje prosilo za pomilo-stenje posebno prvega teh treh zapeljanih ljudi V Belgiji se hrum in ropotanje liberalne manjšine proti ministerstvu, ktero je popolnoma po ustavnih načelih vzeto iz (katoliške) večine, ni poleglo, da-si je ministcrstvo odpustilo Dedeeker-ja Se vedno se po ulicah dernonstruje iu upije proč z ministerstvom. Razne stvari. * (Dramatično društvo.) Očitalo se nam je zadnje čase, da smo preostri v kritiki. Pa imeli smo vsegdar tehtne uzroke, kakor jih imamo tudi denes — toda za hvalo. 28. novembra je spravilo dram. društvo na oder tri igre. Prva je bi.a „Rudeči lasje". Dasi je v zadnjem trenutku zbolel gospod Kajzel, glavna moč tej igri, seje vendar cela igra dosti gladko predstavljala j posebno hvalno moramo omeniti g. Noli-ja, gospico Pod-krajškovo in g. Šušteršiča. Gosp, Andrcj-ček, ki je v zadnjem trenutku prevzel nalog Svi-toslava Zajčka, je pokazal, da ima talent, da bode šc izdatna moč na deskah. — V igri „Fo-glavjc L II. in ni." je gosp. Schmidt (graščak Vidimov) tako izvrstno igral, kakor slednjič v Jure-kovih prikaznih. Donela mu je tudi zaslužena vsestranska hvala. Gotovo bode velika izguba našemu društvu, ako ta izredna moč, toliko spretna za patetične in konverzacijske naloge odide iz Ljubljane. Drugi venec pa sije igri zaslužila gospodična Er-bežnikova, ktera nam jc koketno in možaželjno udovo popolnem ugodno predstavljala. Mesto zbolelega g. Kajzcla jc gospod Nolli prevzel nalog sluge Jakob-a, in radi priznavamo mnogostranski spretnosti Nolli-jcvi, da jc slugo vsaj tako dobro igral, kakor Kajzel. Gosp. Sušteršič (svetovalec Kolnski) je bil popolnem pravilen, drago nam bode vsigdar ga videti v cnacih rolah. Gospodična Tuni ova edina svojej nalogi ni bila kos. Komična opereta, „Vino, žene, petje" je napravila potrebni konečni efekt. V njej je prvikrat v tej saisoni nastopila gospa Odijeva in iz prijaznosti prevzela nalog Elize, za kar jej je občinstvo od prvega do zadnjega hvaležno. Njena igra jc bila jako živahna, pikantna in petje izvrstno, da je to en glas o njej. Naj bi blagovolila gospa Odijeva večkrat nastopiti in nam svojoj umetnostjoj krajšati večere. Gospod Nolli (Meltov) je vredno sodeloval, isto tako tudi gospodična R o s s o v a kar se petja tiče, glede oprave in igre bi pa imeli, ko bi pripuščal prostor, nekoliko ome niti. Gosp. Podkrajškova kakor vsakokrat — namreč prav dobra. — Gosp. Nolli nam je pa ta večer posebno očividno dokazal svojo izredno sposobnost, kajti nastopil je v treh igrah in v vsa-kcj v drugem značaji, zvršil je vse prav dobro, najbolje pa nalog , ki ga jc prevzel mesto Kajzela Gledališče je bilo dobro obiskovano in poslušalci vsi jako zadovoljni. * (^Katoliško tiskovno društvo4*) v Mariboru bode društvenikom dve knjižici zapore doma razdelilo; eno še meseca decembra, drugo pa v početku prihodnjega leta. *(Za cesto iz S m arij a blizo Sevnice v Planino) je štajerski dež. zbor sklenil razpi sati koneurenco , da se prevzame in ohrani kot okrajna cesta 2, reda in cesar jc sklep dež zbora potrdil. Pomagano bode , kadar sc namera dež. zbora izpolue, Živi potrebi in bilo bi samo želeti , da bi se v sosednem kozjanskem okraji tudi ceste popravile. * (V Mariboru) so neki pred kratkim izkopali posodo, na kteri je videti glava, ki nosi lišp, s kakoršnim se navadno Izis slika. Baron Rast jc poslal omenjeno izkopljino historičnemu muzeju v Gradcu. * (Tol o vajstvo.) Infanterist Anton Caf jc 25. marca t. 1. zcniljiščnega posestnika Kaca pri gozdu, kteri jc lastnina škofijske grajšČine Bin-tenava blizo Maribora, zgrabil in ga za 50 gld. obropal. Zločinec je zato obsojen na 14 let težke ječe, ktere ima odsedeti v olomuški trdnjavi, dalje se bode moral 25. vsakega meseca postiti in je izobčen iz vojaške zaveze. * (Izpraznene službe.) Služba adjunkta v Cernomlji; prošnje do 12. dee. predsedništvu okrožne sodnija v Novem mestu. Dalje učiteljska služba v Št. Gothardu pri Trojanah (243 gl.); služba učiteljice na dekliški šoli v Kamniku (210 gold. plače in 31 gl. 50 kr. stanovnine); služba poduČitelja v Moravčah (189 gl.); za zadnje tri službe se morajo prošnje izročiti do 15. dec. t. 1 okrajnemu šolskemu svetu v Kamniku. * (V Parizu) so kakor znano ob času pruskega oblegovanja med drugimi nenavadnimi pe- čenkami celo podgane jedli. GostivniČarji so tedaj radi mačke za zajce gostom dajali in sc tega ne morejo lahko odvaditi, zarad česa je cena ene mačke v Parizu poskočila na 4 franke ali 2 goldinarja. * (Požar v C hi c agi.) „Herold" (Milhvau-kee) od 21. okt. donaša obširen popis te grozne katastrofe, iz kterega posnamemo tu važniše točke. Dne 7. okt. o polnoči se zasliši z zvonika Conr-thousc plat zvona. Brizgalnice ropotajo proti Clintonovi cesti in na tisoče ljudi se vali proti zahodni strani, ker žareče nebo jc zaznamovalo, da je ondi hud ogenj. Pač nobeden neštevilnih gledalcev ni mislil, da bode 24 ur pozneje sam begal po ulicah. Kakor morski valovi drvil se jc ogenj med Adam-ovo in Van Burcu-ovo cesto, silen jugoza-hodnik ga jc gnal proti severu. Ves kraj med imenovanima cestama in med Kanalovo in Jakeo-novo cesto jc bil v plamenu. „National-Elevator", je. bil otet, da-si jc bil skoraj sred ognja1 Ob 4 zjutraj se vrnejo gasilne družbe trudne domu. Ogenj jc bil ukroten. Tako se je mislilo, pa žali-bog, da to ni bilo res, pokazal jc naslednji dan. V nedeljo 8. okt. je bil nenavaden jasen dan. V velikih četah so ljudje romali na pogorišče. Opoldne se vnovič vzdigne močneje nego poprej jugozahodni veter in jame vihrati pepel in dim. Ob pol cuajstih se zopet zvonovi žalostno oglasijo in brizgalnice v drugič drdrajo po ulicah. Hlev na Dc-Kovcn-ovi cesti jc stal v ognju. Krava je neki pri molži brcnila in zvrnila svetilnico. S senom in slamo napolncno poslopje jc stalo koj v plamenu. Veter jc začel strašno divjati. Ko bi trenil gorele so tri ceste. Brizgalnice niso kar nič opravile. Dalje in dalje se jc razprostiral razdraženi element. Iskre so letale miljo na okrog. Poslopje „Armory" jc bilo med prvimi v južnem mestu, ki ga je ogenj pokončal, ž njim dober del stare Chicage. Ob pol ene je huda nevihta zanesla plamen unstran reke. Noč je bila svetla kakor po dnevu. Zmešnjava po ulicah jc naraščala. S strašnim upit jem in javkan.jcm so begali ljudje iz gorečih hiš in ulic. V tem vrišči in kriku je šc vedno brenčal zvon z Courthousc. Na enkrat utihne tudi on. Skozi okna kupljc sc ogenj prikaže ter se spenja po lesovji više in više, v nekaj minutah pade veliki zvon z votlim pokom na zemljo. Že jc požrešni plamen ukončal 18 ulic in sc jc drvil dalje hudourniku enak. Velikanski magazini, zakladnice, karavauzcrije, najlepše gostilnice so se v kratkem spremenile v pepel. — Ker voda ni pomagala, jeli so s smodnikom streljati, toda silni plamen je švigal čez razstreljenc hiše in užgal cele. Od kraja so mislili, da ogenj prizanese lepemu oddelku mestnemu, ker jc pri Madisonovi cesti krenil na vzhodno stran, a od juga sc jc privolila ognjena reka in vpepelila tudi ta oddelek. Največi in naj-premožniši del Chicage jc postal kup pepela. Krasni Courthousc, z atenskim inarnielnom v renaissans-slogu 1. 1805 sezidano poslopje kupčijske zbornice, kolodvor mičiganske železnice, največji kolodvor v združenih državah, mitnica, pošta, Farvvcll Hali s prekrasnimi orglami, Aikencov in Wood-ov muzej, Crosby-ov operni dom, ki je veljal pol milijona in bil pred nckteriini tedni popravljen, IIarlcy-ova opera, Vickcr-ovo in Dcarborn-ovo gicdišec, 'tclc-grafišče — vse to jc pogorelo v eni noči. Razen teh 50 hotelov in poslopv nad 1)0 časnikov in periodičnih listov, 49 molišnic, med njimi Uikatolških crkva in samostanov iu 10 očitnih šolskih poslopij. Banka jc le ena ostala iu hiše zavarovalnic so v prahu. Razgled na te razvaline in pogorišče je bilo grozno, ko se je jelo daniti 9. okt A razkačen ogenj šc ni bil potolažen. Čez most Vello-cesto udari plamen na severno stran „vrtnoga mesta." Tu je bila nesreča šc hujša nego v južnem mestu. Tu so naseljenci, ki so videli, kako jim jc ogenj v trenutji vzel, za kar so oni storili leta in leta. Če so na južni strani bogatini, kapitalisti imenitni trgovci, žive na severni večidel naseljeni delavci in siromaki, ki so toraj ueslisano usodo trikrat Izdatelj in odgovorni urednik M artin ,/el ovšek. ' Dul.li' v prilutri. i Tiskar: b\ S k a z a in drugi. briikeje čutili. Prizor ki ga jc učinil požar tukaj, para človeku srce. Ogenj je tako divjal, da se je v kratkim vse severno mesto zarilo na nebu. Veter ui pojenjal, tcmuč Se bolje jc pihal, čudovito hitro je pogorela hiša za hišo, plod toliko delavnih dni in vročih srag. bila nestrpljiva. Z blagom zovi so divili v divjem diru zijo, otroci joka je kličejo svoje, sleherni skrbi le, da zmešnjava, jok in stok, kričanje in vpitje je grozno. V Linkolu — Park beži vse, toda tudi do tje prodre strašna šiba in marsikdo izgubi tukaj si to, kar jc mislil, da je že rešil. Kakor besen je ogenj podil množice od kraja do kraja, vedno ožji je prihajal kolobar, v kterega je gnal uc- Vročina in dim sta orodjem naloženi vuno glede koga povo-starše, žene soproge sebe otme. Gnjcča in Naš najnovejši Zit|»i*ltili <'C»Il različnega semena za poljedelstvo, zelenjavo iu cvetlice (z mnogimi oddelki) jc na prijazno željo gratis in franko na razpolaganje. (79—l) Karel Sclimidl-ova trgovina s semeni, umetno in lcnpoij.-dto virtnAi'stjVO« %«lraVe xo!»c! Za filstenje in zdravje *ob in sobnoga mesa ne dobra tniidicriiiovii *«•r. J. ««. iBo|i|»n. o. k.dvornega zdravnika ta zobe, iz Dunaja, mesto, Bognergasse, Nr, -, kakor malokter drug pripomoček, ker nima nobenih zdravju škodljivih materij v seiii, zabrani, da zob PJ S^jilj? Ul »e zobni kamen ne dela, brani da zob ne boli in gnjije, in č.- |e to oboje /. i, se kmalu ustavi, ako ■e ta voda rabi. Cena za flašlco l gld. 40 kr. a. v. Zmerom pravo dubiti v teb zalogah: v Mariboru v I5ankal:irj<'vi iekarniei, pri g, A. YV. Konijrn, tak« Marija pomočnica, pri g. F, Kojtetnigll in v 'raticliiuami-iivi buk varnici; v C o 1 j i pri <'ris-perjti in v llannibacliovi Iekarniei; v nemški'm I.a'udsberjrn pri A. L. MilUerju, lokurju : v Olei-chenborgu pri V. pl. Feldbachn, lekarjuj v Ko-njivah pri O. FiSotuirju, lekarjui I.ciImitz. lek. vdova Kretzitf; Lj u t oni o r u lik. Pjr, Pessiakj M u-rek lek, L. pl. Steinborg; vPtiijnlek. E. Keithani-uier; RadgO&i lok, I\ Sohulz in J. Woitzitt»;er: v 1*. r 0 ž i a li J. Schniderscliit.sch: RogatO.0 lek« Kris- peri v Ki sli vodi v iekarniei; stainz V. Titnon-achek. lek.i 91 <• v, 1> i st r i c i J. Dienes, lek.; Slov. (i rad srečne prebivalce. Nekteri hočejo predreti ognjeno črto, toda njih večina se snide v tihi hiši na Mil-vvaukee Avevue, kjer so naredili začasno mrtvašnica. Proti jezeru beže drugi ter iščejo rešitve v hladnih valovili, kjer jo res najdejo za vselej. Zvečer je največi in znamenitimi del mesta od llar-lison ove ceste do I.iukolu-cga gaja okajene grobijs iu razvaline od oO.OOO hiš na prostoru .'>OU<) aeres ni druzega ko pepel, iu več tisoč ljudi ne zna, kam hi sc obrnilo. Lačni in mraza trepetajoči so neštevilni prenočili pred milim nebom na planjavi — Prairie, — nad PO.000 jih je brez strehe. Potrti zarad hude nesreče so ljudje mislili. iI:l zlobneži ogenj podtikajo in bati se je bilo samovoljnosti. Sedaj so mirni, pridno delajo novo mesto, novci jim prihajajo od vseh strani in v kratkim bode Chieago iznova (»živela in cvetela. Kar njenim prebivalcem iz srca želimo. ■——m—« ■■■■MiMM—i tamast Noben pomoč>k zn lase barvati. c. k. privilegirana prava nomada za lase ohraniti Debra ZA vrne. rujnic in i'iiiuciir Iiim«'. nnihestuje vsak lasobarven pomoček, naredi da osiveli lasje in oefveTa brada kmalu zopet dobodo prejšnjo barvo j precej v prvih dneh rab|jenjn se vidi ž' VSpeh zalirani preranu ali daljni.- osivenje. kakor izpad las in zaplodj gOBtO rast las. kakor se vidi navadim pri krepki mladosti. Ta pomada dela In.88 fine in svetle, a ne omasti pokrivala, kar Je zavoljo ekonomije in po letu posebne vrednosti. — /a trotov vspoh garantira! Veliki lonec 2 gld.j dueent gld, A.BOj 1 dtlcend gld, '.'; 1 ducemt frld. 16.S0 a. v. Mali lonček) 1 gld. 1 4 dne. gld. 2.70] 1 ,duc, 6.10j I duo. 0 tfld. a. v., proti gotovi plttči ali poštno povzetje. Zapokanje ceud. Centralni in razpošiljavni depo je pri iznajditelji: \Vien, Marialiilf, (iuinpendorterstrasse Nr. 4.'», 1. Stoc Kovane uradno preiskavam- tf*'€'isHilt»lt vitf/i' oetlrioglato oblike: Nositeijnn moči 1 '2 3 6 10 Cona, giil.: 18 31 36 4.T 55. Nnsireijna moč: 'JO '2't :i<> -iO ."O cent. Cena. gld.*i TO so S5 100 [JOl štnftint't'i-itf vttffVt Nositoljna moč: 1 Ž 4_10_20 30 fnt Gena/gULi \ 5 H T.ob- J*J 15 1^" Nositoljna moč: 40 50 HO 70 80 fnt. Cona, gld. i 20 22 25 27.50 30. \ttff*' z«i zifišHf z železnim obrOfijem In utegi geviliti: Nositoljna moč: 15 "JU 25 'M 40 50 cent. Cona, gld.l 160 iTo l'i.hi •_';;() a00 S60. rtitstm' ntfif t Nositoljna moč: 50 t'>o To 80 KM) cent. Cena, gldiS ažU KM) 450 uTjij .um. Nositi'ijna uioč:_ 120 150 'J00 300 cent._ Cena, tfid.: _ 000 «j.r»0 750 VOO. i'D u h o v s k c p r e in e m 17e v T a v a h tTn-I k i škofiji.) Prestavljeni so če. gg. kaplani: Jan. Jakopina r Galicijo\ Lov. Janžekovič v Loko; Miha Vavpotič k sv. Tomaži pri Veliki nedoljj; Ani Kruleč k sv. Lini. — Čast. g. S i m. Rak stopi v zača.snf pokoj. Listnica uredništva. — Povedali smo že, da ne moremo izjav; „ta in ta ni bal dopisnik"* jemati. Co bi sc to za načelo vzeli, bi motali naposled tiskati v vsacem listu taka ..opravdanja." Kdor se čuti zadetega, naj se pa do nas obrne, in no dopisnika ugibljc. Listnica opravništva. Gosp. X—1 v Metliki: List se pri nas vselej točno ekspodira ob eni in isti uri. Na nas ni !:rivica. Ako list še le tretji dan dobite zale/i na pošti. Tam se odločno pritožite. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno| poduzetje ustreže precej: ,11- I.. IBtijiiiiiiv A 4'oinp.. fabrikanti vag in utegov. Dunaj, mesto, Simjerstrasse Nr. 10. sreči roko ! .77—1 ££0,000 M. Crt. v naj srečnejši'm slučaji najvišji dobitek ponuja iiiijnnirj-i' vi'llkn ■■rrfiiosjr lleilarj«*v. ktero je o itd. Prihodnja prva vzdigatev dobitkov toga velikoga od držav • garantiranega Žrebanja denarjev, j'' uradno določena in bode že 20. decembra 1871 in velja za-njo i cela Izvirna bp fika samo ghl. |. 1 polovična izv. srečka „ ., l8/4. 1 četrtmi n srečka „ .,1. Vsa naročila sv precej z največjo skrhljivosgo Btoro in dobi od nos vsak z državnim grbom zaznamovane izvirne .srečke sani v roke. NaroČilom pridajemo zastonj potrebne uradne načrte iu po vsaki vzdigatvi pošiljamo našim interesentom neopomneni uradne zapiske. Izplačitev s<> godi vselej promptno pod državno garantijo in sicer po neposredni pošiljatvi ali na željo interesentov po naših zvezah na vseh večjih trdili A \ Mri je. Xaš dobit je VOuno srečen in smo bili stoprv pred kratkim med mnogimi drugimi imenitnimi dobitki 3krat prve glavne dobitke v treh vzdlga lah po spričevalu uradnih dokazov dosegli in svojim interesentom sami Izplačali, Sme se pri takem na naj •»«•! i*! in-J S poil-Initi utemeljenem podvzetji povsod na živo udeležbo z gOtOVOBtJO račnniti; naj se torej blitgOToli le zarad blbnje vzdigatve Vsa naročila' kar najhitreje direktno poslati lirnii S. Steindecker & Cpmp., Bank- nnd "VVcchaolgeschiift in Hamburg. Kupujejo in produ jej o se V86 \ iste državnih (d»li- gaout železniških delala in pesojilniii irečokj ■*. W. Zahvalujomo si^ s tem za nam darovano zaupanje, vabimo ob začetku novega Žrebanja k udele/.ld in BO hodeino tudi za naprej trudili, z vedno promptno in redno postrežlio polno zadovoljnog svojih spoštovanih interesentov doseči. 6. Povabilo ™ nakup novo izdanih Innsbrnških tal co zvanili Tirolskih srecek, I n n s li r ti c k i ktere, kakor v poznejšem razloženo, so boljše, ko gotovi denar, in ktere bodo prvič in prihodnjič že 3. januarja 1S72 vzdignenc. PmhijhiiiKi monirtvnica si s trm dovoli uit- svojim criijcnim 1*. T. privatnim invjrniniknm in insclskim orl.ln i •-li ■■m 1,1/11:0 iii. !i jt prevselt tul «!c£«-ln<>ira )nist;i Podpiiun.-i lin-njavnlcH si f tem dovoljuje svojim ctnjciiiin l'. T. privatnim pivji-nmikom in roselskiin prl.|iit>lji'ii> i,i/n:o ili. !i j« prevsela od dciclnc^a ini'st;i nnjata posojilo V znesku od l milijonu grold. nvstr. velj. in prosi. sc blugOTOlJlip stori, dn dotičnu prijazna n:iroillu uli v)iraiuiiju samu podpUnol menjavnirl dojdtjo. Kratek ru/.kii/. nektcrili koristi, ktere tO posojilo duje: pOlOjUd tnala vkup sumo 1 milijon goldinarjev iu se z IJ|85J)10 Rltli a. v. v i0 Idili vrne in i", .le razdeljeno v dilnedol/ne liste, kteiili vsak mora liiti \ saj no iHI irld. a. v. lllrobail. 8, Itođd ti ikru t na leto v z d i jt n o n i z Klavnimi dobitki oil 30000, 19000, !•»...... tOOOO !-rld. n. \. itd., dalje 4. Dajejo Oni, UD Zlode lia tO, da Jc UOlelhO KlavhO mesto [nnavraok prevzelo plueulsko dolžnost, kar gotovo vso ganili, ij • daje. ie s tetn, dfl Jc dežele glavno mesto z vnem svojim premakljivim Iu iiepremaUljIvini preiuo/injriti V s.ulniiko ii njeni VTednoitJ nad 801.....0 «ld. in y. vsemi davki In dohodki, Ui um prredo. porok, vsako Kl^urT0*t, ki le mOKOCa Ili more Želeti nll misliti in lako se laltko vsaki drugi sreOki na stran stuvijo. Ha I i svojim 1*. i'. prej»iilio poprej .Folu O. Hotlion na l^ixxiti,ii^ (.raben. Priloga ISE Naroda" k Bt. 14], 2. decembrn lb71. U0 Proilnjii f iikinic« Fužina z lastno neprestano vodo, ki ima eno domovanje z dvema kozolcema, 8 oralov njiv in travnikov okolo hiše, četrt ure oddaljen vinograd, vkterem se pridela vsako leto 40—50 veder boljega vina, ki je na najbolj prilični cesti, v najlepšem kraji Dolenjskega Krajnskega; kjer se nahaja dobro gospodarstvo, konjska reja, kjer so sami vinogradi in v okraji poldruge ure 10 večjih po- sestev in mlinov, četrt ure od Mirne, pri domači vodi prortujn »c prostovoljno za polovico cenilne vrednosti za 4000 gld. To posestvo se tudi da za več let v najem (štant), za letne obresti .'100 gold. Več o tem se izve pri lastniku ^Vel<>lili sxi*ilix za gospode, go^pe iit oti*olie: Blago iz dunajskega usnja, znano kot najbolji fabrikat na svetu. Ročne torbico za ženske z jeklenim obročem, ena prav velika gld. 1.90, 1.50; izj najfinejega sagron-usnja s pozlačeno; ključavnico in okvirom, ena po gld. 1.80,1 2.50; veliko gld. 8, 3.-40; prav velike gld.i 3.80. 4; s predtorbico za 1 gld. več. Praktični portemonnai«, za gospe, gospode in otroke, h pozlačenimi zaporni-j eami ali gumi-trakom po kraje. 35, 60, 85; fini gld. 1. 1.30, 1,70; prav fiui gld.| 1, 9.50. 3, 3.50. Praktični toki za smodke po kraje. 40, G0,| 80; fini gld. 1, 1.20, 1.50; najfineji gld.a. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50 Pahlje za plese in setanje v naječi zberki. Ena priprosta, lepa, kraje 80,40,00,60] s prav lepo slikarijo kr. 40, BO. 80, gld. 1, 1.20, 1.40; najkrasnejo opravljena gl 1.80, 2, 2.50, 2.80, 3.20,1 4.80, 5; Rotiquet cvetlic s znotraj skrito Kolosalnu razproduju od več na kant prišlih fabrik za marele in solnčnike. Dežniki (marele). Velika lepa marela gld. 7,8,9; dvanajstorka za dessort gld. 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 5. priznani kot Alpaka svečniki, zbuhnjoni, p najboljši: visokost 4" 5U H" 7" 8- 9" 10" pahljo, ktera po volji izgine, po kr. HO gld. 3.20,3.00,4; iz težke (ionske avile gld. 1, 1.50; najfineje po gl. 2.50, 3, 3.50. no gld. 5, 5.50, G, «.50. 7, 7.50. «, 11w , „„m,c|,, ....... po kr. 40,50,60, 70,80, 90, gl. 1, 1.50, 1.90; Alpaka-dežnik gold. 2.80.jZepni trmometri v etui po samo 25 kr. 3.50; Dežnik iz ponarejeno svile (Zanella) Najnoveji neseserji v podobi zlatih jajc, v ktorih je tul poln šivank, dvojni konci Najbolji glavniki iz trdega kavčnka. 1 Soli česalni glavnik kraje. 15, 20, 25. 30,3"); 1 gost glavnik kr. 20,25. HO; 1 glavnik z ročajem kr. 25,30,35; 1 vtekljivi glavnik kr. 30, 40, 50; 1 žepni glavnik kr, 10,15, 20; 1 obvodni glavnik za otroke kr. 10, 20, 25, 30; 1 žepni Ravnik s zrcalom in krtačo kr. 25, 80, 40, 50 nčriiki. svile gld. 1.90, 2.20 \ h svilno podlogo gld 2.80. b; iz navadnega blaga kr. 60, 80. velik solufinik iz tkanine kr. 80, gld. 1, 1.20; iz težke svile gld. 2, 2.40, 2.80; s svilno podlogo gld. 3.20, 3.80, 4, 4.50; sončniki gld. 1.80, 2.50, 3. Tovarniška zaloga najboljših preramnic, za ktere se daje poroštvo. Dvoje iz angleških koncev kr. 45, 60, 80; svilnatih in naprstnik iz kinežkega srebra, veljajo lc kr. 30. Dalekogledi (Porspectivo) z najboljčim ste-kinm. ki daleč dobro kažejo po kr. 60, 80, gld. 1. Angležkc škarje najbolje baie: škarje za izrezljavanje kr. 15, 20, 25, 30; 1 škarje za vrezavanje kr. 25, 30, 35. 40, najveće kr. 50, 00, 70; krojaške škarje kr. 45, 65, 80, gld. 1, 1.20; 1 škarje za luč za svetilnice s smrdljivcom kr. 35; 1 verižica za škarje kr. 20. 40, 50, 60, 80 gld. 1. Potnetorbeiz najmounejega usnja.s zaporno kr. 15, 20, 25, 30, 35, 40; 1 krtač za nohte kr. 25, 30, 35, 40, 50. G0, 80. Wn^C0APflng,f«i?•}■!'' 2,4°' --'7-V 3,1°' Toaletno milVsamo posebno fino. 12 kosov, 3.70, 4, 4.30, 4.80. Ceno rauunjene po velikosti Waterproof-popotni kovcegi, praktično upravljeni m razdeljeni po gld. 240, 2.80, 3.50, 4; prav veliki po gld. 4.50, 5. 5.50, 6. Potne sklenice a kupico in usnjem prevle kr. 85, 95 gld. 1.10, 1.60. Imenitni peresniki in noži iz bosseroer-^epne svetilnice s tako priljubljenimi sle jekla, znani kot najboljši na svetu, po pitnimi šipami po kr. 60, 70, 80; s 4 krat kr. 20, 30, 40, 60, 80, gld. 1, 1.20, 1.50. | nim slepilom gld. 1, 1.20: v podobi knjigi Imenitne žlice iz boaseiuer-jekla, dobro počinjene, kakor srebrne nikdar barvo velikega Olvoorinovega mila gld. 1.15; 13 velikih kosov mila iz grenkih man- žličic za kavo kr. 45 delnov kr. 85, gld. 1.10; dvanajstorka Kinežko srebro s srebrnimi cvetličnega niilaz raznimi vonjavami gld. 1.90. 2.50; dvanajstorka inila v podobi raznovrstnega sadja kr. 95. Sicer vse druge baze cone po gld. 1.20, 1.50, 180, 2.10, 2.40.', p\naRarnitnra obsegajoča 100 najfinojih za vkup zložiti gld. 2.50; svetilnica za bezrokavčni žep kr. 80. no spremene-. Dvanajstorka jedilnih žlic Okviri za fotografije po kr. 4, 6, 10,15; kr. 85, fiuejih gold. 1.20; dvanajstorka fini kr. 20, 30, 40; najfineji kr. 60, 80; v kabinetni obliki kr. 50, «0, 80, gld. 1, 1.90. ploščami, krušni »lomni na izbiranje in v čudoviti mnogovrstnosti,' edon za 25 podob kr. 35, 60, 80, gld, 1 ;{ najtiueje okinčan gld. 1.90. 1.50, 1.80,| listov papirja s povoljnimi črkami in imeni, 100 najfinejib zavitkov in 100 pečatnih znamk. Vse to vkup za gld. 1; še mi-noji gl. 1.35 ; najfineji z barvauimi zavitki gld. 1.70. na nov patentiran način gumiranih, s povoljno firmo, grbom itd., velja le gl. 1.60,1 500, gld. 1.25. itd. gl. 1.80, 2, 2.50.3, 3.50,4; album za 100 podob gl. 3. 8.60, 4, 5 do gl. 12; za 200 podob gl. 4, 4.5U. 5, 5.50, 6, 7 do gl. 18, slednji v najnoveji krasntni obliki.;-^-.-« 1Mktl»ll»l«»i*i 1111 nolli-Albumi z mnziko. igraj.), ko aeo.ipro,dval^*MI,V, W,11J!*a 1111 lepa napeva, jako pripravni za darila in VHIlJl je dober l.efaucheiix-revolvor, kinč salona. V obliki pol osmurke, najele-gantneje vezani gld. 8.5(); še fineji gl.ll, boljši kot navadno kinežko srebro, kor;I«VMtne angležke britve (za vsako so daje poroštvo na dva leta) 1 Oladstone Razor k r. 80; 1 Prince of VVales Razor gld. 1.20; 1 prav fina General Napier Razor gld. 1.60; 1 najfineja Admiral Razor gld. 2; 1 Model Razor, najboljša britev na svetu gld, 3, 3.50. Vso britve v nožnicah. Nožnico z dvema britvama najboljše bazo gld. 1.80; Milo za briti kr. 15,20; 1 jermen na vijak kr. 45, brez vijaka kr. 25; pasta za jermen mazati kr. 25. n kterim se v 6 sekundah zanesljivo 6krat! najfineji gld. 14, 16. V obliki osmnrkc ravno taku upravljeni gld. 11, 12, 14, 16, 18; krasotvori v obliki četvorko gld. 14, 1«, 18. 20. 24. Pisne mape, vsaka s zaporom, jako praktične gld. 1. 1.20, 1.50. 2; s popolnim pisilnim orodjem gld. 2. 2.20. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, Nese.sćrjinajokusneje izdelani z vsemi šivalnimi potrebščinami po kraje. 45, 60, ho, gid. 1; veliki gld. 1.50, 1.80, 2 itd.; prav veliki, najfineji gld. 9.60,8, 3.5«), 4, 4.50, 5 ; krasotvori za darila gld. (>, 7, 8, 10, 12, 14. vstreli, brez da bi se petelin napol ; razen Kina-Alpaka-žliee, zbog lepote in vztraj-udi dalečnese,na7mi-| nosti imenitne. 12 navadnih žlic gld. se predmeti iz kinežkega srebra provle-Čojo z močno srebrno ploščo, se prodajajo! le v podpisanoin bazarji. Poroštvo za| kinežko s »rebro srebrnimi ploščami sei daje na 10 let. 12 žlic le gld. 16.60, žličice za kavo gld. 9.20; dvanajstorka, nožev in vilic gld. 26.50, 28; žlica za sočivje gld. 8.90, 4.60; 12 nožev za{ dessert gld. 9.80, 12; 1 solnica najele-i gantneja oblika gld. 2.40, 2.85, 3; štu-pnica (za poper) gld. 1.45, 1.90; razsi- pavec za sladkor gld. 1.90, 2.10; 1 velika! VtttafOHlll grOM|>0Wminii 4.90 5.85, «.30, 7.25. potrebnimi rečmit 1 fina anglezka I ti—i,- 'T " i___tev, 1 nulo za briti, 1 skatlja iz kovi te bitrosti to orožje tudi daleč limetrov gld. 18.50; 10O patron gld. 3.50; na 9 milimetrov gld. 17, patrone gld. 4, na 12 milimetrov gld. 19, patrone gl. 4.50, ■"«**t nI revolverji o" dolgi po gld. H.50. patrone gld. 8. 50, Rcsnu beseda kadilcem! Neredko se pripeti ka po slabem papirji za cigarete ostane v ustih slab okus, škodljiv zdravju. Temu so je prišlo v okom, ker se zamore kaditi 2.35,2.75, 3.50, 4.50, 5.20; 12 žličic za kava gld. 1.30, 1.60, 2.35; 1 velika žlica za juho kr. iM), gld. 1.20; za mleko kr. 45, 60. Prave pipice za sniodke iz morske pene lepo zrezljane po kr. 50, 80, gld. 1; krasotvori po gld. 1.50, 1.80, 2, 2.50; po ravno taki ceni so tudi gladko pipice z ustnikom iz jantara v zalogi. turški tabak brez papirja prav prijetno. Najfineji štajarski in angležki noži in 1 steklena cev, v ktero se nabaše tabak, ktera nadomesti papir inprihrani vso miljo veljale kr. 25. vilice, dvanajstorka z lesenim ročajem gld. 2, 2.40, 3; z bivolo-koščenim ročajem gld. 4.50, 5, 5.50,6: najfineji gld bri- katlja iz kovino, 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krtačica za zobe, 1 fina pasta za zobe, 1 kos voščene pomade, 1 kos mila za roke, 1 sklenica fine pomade, 1 flaOOn francoskega olja za lase. Vse to vkup le gld. 2.80. Jeklena peresa: Skatljica s 144 najboljših Eeros kr. 30; Kuhn-ova peresa 1 karton r. 60, 80, gld. l; angleška kr. 80, gld. I, 1.20; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5, 10, 15, 20, 80, 40. Kcritoires, elegantno polirani kovčeki, s svinčnik. predali, v njih: peresni ročaj\ gumi za izbrisati, 12 jeklenih peres, 2 kosa finega pečatnega voska le 35 kr. Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja Kar Koli radi imeli, lahko vse brez izjemka dobe iz ]%T, (-laUau-a pariškega hazara. Tudi najmanjše naročilo se strogo, solidno in vestno izvrši. N. Glattau-a prvi pariški bazar Za Avstrijo lUl Dllliaji Stadt, verlangerte Karntnerstrasse Nr. 51, Eck der Wallfischga8se v TodCCO-vi palači. NB. Prodajalcem poseben rabat. (55—3) Pred sleparst*oni se svari! Med mnogimi naznanili speeljelno za ura so marsiktcra s lilnim hrupom napravljena in merijo edino na to, tla bi prebivalci v provincijah t zanjke šli. Pa naj se vsak varuje kupiti uro. če prodajalec nc more zadosti garancije dati. Jas ure, ki *- pri meni kupijo, vselej, kakor so poljubi, ali vzamem nazaj, ali pa zamenjam, dokaz najstrole solidnosti. Mež novega veka Ifld. so izvrstno regulirane ure, ki it.« prodajam h pismenim izkazom dveletne garancije-, one se zato tako dober kup dajejo, da bi se jih mnogo jemalo. Naj torej nobeden ne zamndi priložnosti in naj si pripravi reč za. vsako hiio koristno In nepogrešljivo. Za vse ure se garantira, kakor pri nrarjn. 1 zelo čedna urn, s lepo oklnčano ploščo in amaillranlm kazalom 1 ravno taka z emaillrano porcelanasto ploičo .... 1 tiste sorte z naredbo da bij.;........ Vsaka % budllcem 30 kr. več. 1 ura, velike oblike, lepo opravljena, • porcelanasto ploičo . 1 taka fino olepšana, bogato okinćana, z naredbo, da bije..... 1 ara s pretiuo malanlm prednim delom In prav pozlačenim okvirom ali z finimi švicarskimi slikarijami, ktera i>iji> ......... Uro za salon lz bronca a steklenim povemnikom in s stalcem, zelo čedna 1 ura največe sorte..............gld. 1 ura, dobro konstruirana, angleška, za pote, a bndilcom svezana, kterl gotovo ne pusti spati, velja z vlagalličem..........gld. Dobro regulirano švlrarske žepne uro z dvelotno garancijo, prav Čeden faaon s lepo vcrilico iz novega zlata vred......... gld. Trav kim" za vsak salon so sloveče dunajsko are s perpendlkeljom, grejo - dni In so v krasni SO" dolgi omari zaprte, ena, ki ne bljo gld. 19, če bij« . . gld. Angleške ure xa žep, s i > r r ti u i in kolesjem Iz nikeljna gredo natanko, garantira to za 5 let, da bodo prav ile. To so narbolj zauesUlve ure, kar se jih je do sedaj naredilo. 3.S0 do gld. Kld. gld. gld. KM. 3.90, S, 8, 3 do S.SfO, 1.30 3.80 s. »o 4.Z0 7, 8 2.IU1 4.50 5 4.50 1 cillnder-kronometer ura 1 ravno taka t ognji pozlačena t „ a • kristalnim steklom 1 u „ pozlačena . . . l - r /■ dvojnim plaščem, Savonet ...... 1 ravno taka pozlačena . Amerikanske dvojne uro s dvojnim kolesjem. Te so prej gld. 40 veljale, zdaj le..... Hiderne ure, krasno napravljeno, s kristalnim steklom . Vsakovrstne ure, tudi gld. 9.50 gld. 10.50 gld. 10.30 »Id. li.— gld. 13.50 gld. 14.50 gld. 18.- Angloike nmetne nre s posebno ti ni m mudno Izpeljanim flligranovlm kolesjem...... 1 remontoar brez ključa . . 1 „ narfinejia sorta . 1 „ z dvojnokrlstalnlin steklom, tako da se kolesje vidi, če ju tndi nra zaprta 1 taksi, s preflnim sidrom . Ure za gospe, tlne in elegantne po......gld. 13, 15, 18 gld. 30,— gld. 13.50 gld. 14.— gld. 10.50 gld. 13.50 gld. 15.50 tako, kloru tu niso Imenovane, so prodajajo cenejšo, ko pri vsakem dragem. Dobro regulirana solnčna ura s kompasom, za v lep, po klerl se lahko vsaka druga uravna, velja samo 35 kr. Urne verižice iz talmi-zlata, (45—3) najnovejšega krasnega fasona, kti-re ne stojo v nobenem načinu za verižicami iz pravnga zlatu, ker so po fasonu prekanljivo ponarejene in zlato barvo vedno obdrZe. 1 kratka po 70, *J0 kr., gld. 1 30 in gld. 1.50. 1 - preflno Izpeljana gl. 1.50. 3, 3.50 in 3. 1 dolga verižica za okolo vrata, licnečanska, gld. 1.80 ln gld. S. l rnvno taka, prenne izpeljave po gl. 3.50, 3.50. 1 prav srebrna, i.Hotna verižica, v ognji pozlačena gld. 3.50, 4. 1 prava, lDlotna verižica, dolgu, za okoli vrntu, po gld. 5.50, 6.50. Mr-ilnljonl najlepše vrste po 50, 80 kr., gld. 1, 1.50. — Medaljoni iz tslotncga srebra po gld. 350. p.H _ y -»v..t..v nrT.,ti i>«t">:»' • 6 rsallcniir.l draffotlsanil, v.-JJi le ca Ur. To kraso-bazara A. Friedmana na Dunaji, Praterstrasse, 26 navštric Karolovega gledišča. Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s. zlato svetinjo nadarjena. Prva štajarska c. kr. priv. tovarna (fabrika1) ognja in vlomajvarnih Magajnic M za ienar in pisma, miz zapisanje Vincencij-a Kandutli-a v Gradci, tovarna t jrirv&*—trmm*r MM, priporoča svojo iz najboljšega štajarskega blaga, s ključavnicami po posebnih patentih, in najsolidnejo dovršeno izdelke, za k toro je porok, po jako znižani ceni. Proti primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na svdto. Izključljiva prodaja pri M ^TVTTOIV KORONI, (25) železninar, Griesgasse Nr. 10, v Gradci. Jaz V iljolminia Rix Prava PMMta tukaj javno izrekam, da ■etn kot udova ranjk. dra. A, Hiin žo osem let edina in sama izdolovalka pravo in nepokvarjene original- {> a s t e Pompadour, ter lo jaz poznani skrivnost pripravljanja. S tem toroj naznanjam, da so odsohinal omenjena pasta Pompadour uepopačona dobiva lo v mojem stanovanji na Dunaji, Loopoldstadt, grosse Mohren-gaaso 14, 1 Stiege Thlir U2; ■ varim, naj se nikjer Pošilja sc po pov-drugje no kupuje, ker zdaj zemi (Nachnahme). nimam ni depota ni filial«) in Ko bi no iinola za-zeljenega vspeha, iiivii.. .... d?nar brez ovir nazaj poslal. sem vse depoto razpustila zarad ponarejavanja. Moja prava pasta Pompadour, tudi earabna pasta imenovana, nikdar no ostane brez vspeha, ki jo vzvišen nad vsako pričakovanje edino garanlovano sredstvo za hitro in nezmotljivo odpravljanje vsoh mozoljev na obrazi, sajevcev, peg, Sinj in ugorcuv. Garanciji* je iak<« gotova, da se denar retour {umije, ko bi vspehi izostali. >iskorc to izvrstno paste s podukom 1 gld. 50 kr. a. v. (19-9) C. k. priv. cesarjevič Rudolfova železnica. Oznanilo^ 3?l Podpisana direkcija se počeščuje dajati na občno znanje, da vozni red obstoječ na črti Ljubljana- Trbiž v zimskih mesecih ne bode premenjen in se bodo ko do sedaj izdajale karte za vožnje tour in retour po znižani ceni. Vlak št. 153 odhod iz Ljubljane ( prihod v Trbiž Vlak št. 151 odhod iz Ljubljane prihod v Trbiž Vlak št. 152 odhod iz Trbiža prihod v Ljubljano Vlak št. 154 odhod iz Trbiža prihod v Ljubljano JKieze: Vlak št. 153: zveza z omnibusom v Beljak. Vlak št. 151: zveza s pošto v Gorico in Videm. Vlak št. 152: brzovlak na Dunaj, poštna vlaka na Dunaj in v Trst. Vlak Št. 154: pustna vlaka na Dunaj in v Ti\st. Sej niski vlak št. 158 odhod iz Radoljce-Lesce ob V. uri — min. zjutraj. prihod v Ljubljano ob VIII. Ta vlak gre za znižano ceno vsak teden dvakrat, ona dva dni, kadar je v Ljubljani tržni dan in vsak prvi dan ljubljanskih letnih sejmov. VI. uri 40 minut zjutraj. XI. n 30 v predpolduc. 2. v 35 M popoldne. 8. 20 n zvečer. V. — v zjutraj. X. n 30 v predpoldne. 5. n 40 v bopoldne. 10. t) 30 zvečer. N» I>nii*iji, v novembru 1871. (75—2) l'es. kraljev, izključivo s\tW*J** privil. novo popravlja na prvu amerikanska iu ■^t^GB^M^^KfP^' angleško patentirana splošno S£rjj£i*tllli zi.it. da s.i iopet tuki k.> prej. in si' ne drobe dolje, ler da ne ostajajo v njih ostanki jedil, slin.- in drugo tekovine, ki rasjedu sob iu tako bolezen narede. Cena eiiejra ctui-a jc 2 gld. 10 kr. t'isti zobe tako. ■Obje sv itli in beli. to p'ivs'.d Huli v Nemikeui, v švajci. na Turškem, v Ameriki. IlolnndlJl. llolgijl, Italiji na ItusUem v zapadni ludli EEmnjtt in hvaljenih artiklov so v pravi iu frišnl kvaliteti. v Mariboru v Bnnkalrtrjovi hkamlci. pri g. A. \V. Konigu. lekarnien poinieniea, pri g. F. Kolletnigu, ta v Tanohtnann-Ovi bnkVarntoii v Celji pri Cf in v Banmbachovi lekarnieh v nemškem Landsbergu pri A. L. Mlillcrju, lek Gleichenbergu pri F. pl. Fehfbachu, I oltarju j v Konjicah pri <'. Fiselcrju. U Leibnitz. lekar. vdova Rrotzif; Ljutomeru I. berg: Ptuju lek. F. Ueithaniuicr; Radgoni li cah J. Scliuiilerschitsch; Rogatec K-k. Krispi uionsehek, lek.; Slov. Bistrici .1. Iiienes. lek berg VaaiuiČ lek. Varaždinu A. llalter, lek. llMrila isperjti arju- v 'karju ; k. Fr. lVs>iak: Murek lek. L. pl. Stein- Brež-V, Ti-Lands- . F. Schulz in .J. \Veit/.in^eri : v Kislivodi v leUamiei; Stainz Slov. Gradcu J. Kaligario; SI. •j-irurv; § rja SalV H H»4 Zoper vsako bolezen laoriMf Bil c*aji tudi taki, ki jih do Hedaj v Ljubljani ie ni bilo, Na izbiranje bo tudi druiri mnogo rabljivi oddelki, n. pr.: .Jako okusni jnninlrn miti. ekstra lin nastlal *"»J. razne eaenre, čisto rilsje olje, .Tloll-«»%» NaJdlU— lupit, vsi floir-ovi izdelki i/, »mlrn. >|»anjMkl <'t«.|. TIh2>i*j«*v <*nj. in uničilo zoper trjraiajc prollia inwl4lKnno brit mnogovrstne »I i««l U arij«-, i^.lec'kl. Mlropl in « okolailf KOpet !»:» iu pi-- hiio »m»l«-yni. — I>alji>: Siiapa ...i Uoatjo. uo%«>tl in pnnsre: tcnito zoper poilatiu«' in aiilsl. in pii«li /.oper sitno ■■■■•('«»mi» itd. itd. Vse Čisto novo se dobi v |»r«l prodajalnici zolišo in »i«>om«'I>iio znižala. — Kupodm iz dež.Oe ju-eskrbim lirrz dobička tudi druge stvari. — Dobro postrežbo po nizki ceni zagotovija in se obilnemu Oblikovanju! priporoča. f7t>—a) VTJTJvrurtrtr I • Oolol). xi_ruijaU"U"u- i . fl I R. Mayr-jev vesoljni čaj | zoper (6S—4) IMiliko in krvi. Prizsaao izvrstno pomaga tu čaj zopSr putiko, protin in trganje, zoper kronična spahnila na koži. odprte rane i hude protinaste, revmatične in nc-uvozne bolečine; za trganje v sklepih in mišicah navaduo znano pod imeni: Viol v križu, zviucnje sklepnih kosti, trganje po udih, bolečina V bedru, tresenje, splošna slabost živeev, hromota, jc imenovani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki se jc že mnogokrat skazal iu se ne da dovolj ceniti. Cena enega zavitka čaja z navodom je *»0 ki*, in 4-5kr.: sklenica balzama za ude mazati »O ki*, a. v. Manj ncj,ro en veliki zavitek čaja ali 2 skleniei balzama sc po pošti nc pošilja. Glavna zaloga iu razpiljateua oba uredmcia pri #*«'«•/»«*•//-»# rtttf/r-Jt, /«'A-«fi'ii(#•/ fmš'«tflfi9. Zaloga za Maribor: J. W. Konig, lekarničar v Tegottbof-ovih ulicah; Celje: Uaumbacli-ova lekarnica; Gradec: IJratjo Oberranzmeyer Drog. in J. 1'nrg-leitner, lekarn. rI'ri .Jelenu"; Dunaj: 1'ezold &. Sdss; Celovec: A. Lteinitz, lekarna na starem trgu; Ptuj: Oosp. Karagyena, lekar; LJubljana: 51. Golob, kupčevalee /. medic, zelišči, čaji in dišavami. Eaimund Rasa Stailtquai \r. 3 ^ fairatlou priporoča svojo najboljše sortirano zalogo domačega in tujezemskega modnega sukna . in blaga iz ovPje volne, kakor tudi največi sprebir Btorjenin oTDlek za gospode, dečke in otroke, kakor jo iz spodaj stoječega kazala cen razvidno: ČVn in barvan palmerston. knstor A Klastik, vatel po gld. ?.80, 3.G0, f>.20, r..i;u. s. Siv, moder, rntav, trap boj & bfltMff po v gld. 8.60, i. '».."io, 7, s. " Orno sukno, brasil & ti tet po ^U[. 'J, ii.50, :;. .")..")it. J. 1.60, 6, f>..r><>. Crn iu barvan peiuvien po ^1*1. %bOt B, 8.BO, 4. 4.")i». ."i. 5.50, Črn in siv toskin po gld. 2.00, 3, 3.50, 4, 4.:>o. r>. Najnovejše \- modnettl blagu za cele 0- iileke od goldinarjev 2.oi), tlo goldinarjev T. Najnovejše blago za hlače in nprsnikn od gl do irltl. n "J n ~ 12 „ n 10 n n 10 n n 18 „ n UO „ „ 40 „ n lr' n - 12 ., ani Žaketi od .... 12 30 . 85 S.iko od .... D n 24 30 Orne obleke . 24 n n b". 50 „ hlač« r» n 12 2 1 Crni in beli oprsniki -8.50 n 5 4.". llazl. lilače od ■ n 6 n n is optsniki od o n n 6 22 Oprsniki z rokavi . • n b n 1^' .... • n •J t, 5 20 1'onočne suknje »ni n ") n - 80 1(H) Obleke za dečke n s M d; 26 26 „ „ otroke . ..1 ,60 » 8 oil ...... I Suknje za iliihovno od Zimske suknje od . Gorne suknje otl . . 1'lasči in raglani o-S—1 l/1 j"ic3cli n;»iiii<>\<> hb. m naznanilo reči pc krajcarji tlokazuje, da se vsaki konkurenciji ustavlja; čeravno BO reči po nezaslišano nizki en.i naznanjeno, vendar po vrednosti bolj zadovoljujejo, kakor se pričakuje. I kr. .*> Jeklenih ptiret. Ifl iur. Ifilsateo smuiike. lio kr. i par velikih nogoy}o u 1 kr. ^ iIiiItji iieresnikn. 6, 10, SO. BO, 40 kr. rii/.ličn,' reei bTOlpotle. 1 kr. 1 itvezck /n piKuiiJp. , prl|iviivnu za ilurila Ko»iieni.,l.*i kr. 1 pur veli 16 kr. Jerman ba pletl l/. nanta.. l.'< kr.Jeiliiii priprava noi l vilice. 16 kr. ena atoklenlca ftneaju pa r l"u ntfl. 16 Ur. staklenica pravo kolonjske \ tule. ir> Ur. tine ličarje. •Ji» kr. t pur ovlrnattfa r«ko\ ie /.H tfiispDi'e. 80 kr iteklenlco tekoSeara Uma, ki se lahko nuv.el rabi. iu Ur. velika liariannika na tneli. •JO kr. jerhas za kruh l/. drota. BjlaVO, dobre _. 3. fi kr. različni parnimi- pinpmloni.ileeknni in ileKlieani.. g/)tlC /.;\ i><■ rani umetni Ognji za i/.lio. 'li Ur. 11 koilralecv i/, aobregn 1;"> kr. i par eviriialih rokovi J Ur. ena /Ura /a kavo i/, ine- usnja. tala, posiel rena. IS kr. utroška ura z verižico, J kr. 1 kos liiH'tru injihv za 110 kr. 1 par e.virnatili rokovlc loileto. za otroke, i kr. t prnktičen kl.iueeilriiT. - 110 kr. ena tlna sviln« petlja za l kr. i kitii''u ia mazanjo. ] gogjtoAe. I kr. - kn.i!.'!'-i tinela pupirja H» kr. ena lina kaiiiea za uoliee za Bavanaolgare, s pratlko. U kr. en patentiran gatmbnlk aa 10 kr. i IkaUa b il' lepimi bar-,e\ije in rokavice. vami, kr. i ku> ^iiiii.' i za brisanje. 10 kr. en smodkodrleo iz prave ;i kr. ena mašina za vđejanje. i morske pene. ;i kr. ena večna prati ka. m kr. ftna garnitura, brala :\ kr. ena tlna kniiiia zu notice.i iiluoii. U kr. 1 kos tinela peeatnen-attl kr. ena steklenica pretiim 80 kr. krtiu'u voska /. vonjavo. parfumi ranega olja za luse. t aorte. :i Ur. 1 »Umlehea iz jilehn. le Ur. ena verižica /.a škarje, 2'» Ur. mašina z.u lovenjfl Imlb. :> kr. 1 llnn Ureialo iiiipulnjeiio] |tl kr. en glavnik iz bivolovega -_'n kr. lepen termometer, ilobro z ivepb-nkuini. I"j;m. reguliran. a kr. i steklenica iluuajske pa-110 kr. ilobra ključuvnieu Bal20 Ur. praUtiOcn r.tztej^avee z.i preilovalne tinte. I škrinje. . ' rokovlc«. 4 kr. 1 eleganten okvir aa fotodlO kr. en merilnik, (liinujska in 10 Ur. lina lepna krtača z jrlav- graftje. 1 francoska mera- nlkonn in zreuion. ■I kr. i pre.luliiik zu barve /, VJ 10 Ur. l či"len paliljiivcc. -O ki. 1 |>ur vaz za cvetlice i/. 10 kr. 1 par skmlelie zn kavo j i/, porcelana. 10 kr. en poroelanoat krolnlk Za pouii/.je. lllkr.ena praktična smo,1 korniea. nt kr. ioQ rinili llvonk, sortiranih. '1*1 kr. ena ilubra ilenarniea. po-iio kr. i par otroikih nogovlc 10 kr. pipa za tubu k t. cevjo. '10 kr. pipa za sinoilkc I/, morske pene. en trosivee zu sbolkor. .. eno obesljlvo kri salu lo kr. paa iz lakiranega usnja. 10 kr. en rtn medaljon iz pošla- Senega bronoa. 10 kr. «'n čeilen žeplč zu uro iz /.MIllCtH. eiliia knjiKa z po!loliatiii:i0 kr. ena krtača zu blut 10 kr. tiui nianšeti ratnike. lo kr. en praktičen odtnosivoc. in kr. en centimeter. llO kr. ena tubukira. ;. 10 kr. ene dobre jeklene ikarj lo kr. niz pravih korubl 10 kr. steklenica barvami s čopi. ein. 4 kr. en praS prUigalnice. 4 kr. en posrebren na prstek, ii kr. eno /1'iino /.nulo. fi kr. ena usinu liiirnionlka. .ri kr. ene klciče zu sladkor. 6 kr. 1 pur pOdveskOV. 5 kr. ena žlica iz metala, srebrenu. 5 kr. eno žepno kresalo. .'• kr. en mamivec. j kr. ena Bedna verišlca zu aroJlO kr. 5 kr. ena innliiita zu svetilnik 10 kr. iz steklu. b kr. ena srebrna krogla, bolj se ztiažilo zu metal. 5 kr. ruzličiie ijgraSfj. ti kr. različne uružbine ijTrc. fi kr. niij- ilu- .- texluin r> kr. 1 tlna brona. fi kr. en leden prstan. 6 kr. en praktičen kazalce turna. 5 kr euu skiiili-lica za kavo. 5 kr. ena tina iiiunšeta zu lu 5 kr. i kan glicerinakega rastlinskega mjila. 5 kr. 1 kos line voščene potmule.I zu snaženje luuiležev. ti kr. en obročen glavnik iz kav- to kr. lepa oblečena puža. čuku. '10 kr. krtača za zobe. u kr. Najboljša rastlinska pastu 10 kr. lin. nluvnik za cesarje, za zobe. |10 kr. 1 par mculernili ulianov. potnuile porcelana. ^0 kr. dober anglelk daleko-ifleil. ki ka/e četrt inlle ilrtle'. 20 kr. ilubra aii(rlcška britev, •^o kr. i par moCnlli, iloljril Ionskih noaovic, _'o kr. blazinica, za šivanje, ki se ilu priviti k mizi. ■jo k". 1 par prekoraiiinic. •JO kr. cela jodna priprava, n<>i. vilice In žlici. 80 Ur. 100 lin ih zavitkov ia i pisma 86 Ur. solnčnu ura, ilobro rejtii-i 1 i runu. •J.'> Ur. album za fotografije 86 Ur. nanoanlk, optično steklo. 80 kr. jerbas za na trn. liltl kr. patentiran brus za vsako garnitura gumb is I rezalo. ]ireilsra|čnike In ov- 30 kr. najnuvejša anurli-ška zala zu otroke; pri rabi teli ciizul llojtvke ni ircbu. IIfi kr. gloDUa, kteri v obrazili kaže narode na aonilJU li", kr. otroško gledllAo S poilo baini. najboljše vođe B6 Ur. velika. limOmi iulska torba z jermeni. 40 kr. loo linlli papirjev ta pismu. r»o kr. en solnfinik. 1 II. '.'O kr. ilober velik iležniU. . i I ti. IUI kr. ura zu izbo, ilobr poroštvom z; I u kr. ena hrunllnieu iz plohu. 10 kr. en lunoek o kr. 1 jiur hlačnih varovulcev.i krepOunjc lusov. a kr. lepe plehaste troinpctc. 10 kr. pletenicu zu štrikavje. .r. kr. ena plučalka za lov ali zajlO kr. 100 dobrih zobotrebcev. •bjCnale, [tO kr. i/.praiuec za obleko. Ti kr. ena sinoilkarniea, nova in 10 kr. zvijuvec za lase. proktiOno. 10 kr. moderna urna verižica. 5 kr. en karton s 8 kosi ilnega 10 kr. album z 1L' obrazi iz pcrutiicfru voska. I Ihuiuja. f> kr. 12 svinčnikov. 110 kr. nožio z ii klinjuinu. 5 kr. en zauiašek. J10 in Jo kr. lepe palice za na fi kr. nurlepše t..t..»:iati.o- I sprehode. DSJS. ZaHtonj in franko dobi vsakdo en ilustriran katalog, v ktereui je tisuč vrstno blago zapisano. A. Friedmann, VVien, Praterstrasse Nr. 26 reguliranu, dve leti. ti. so kr. 1'elu garnitura z.i pisarske mize iz vlitega broncu obstoječa iz: 1 pisala, 1 puli ži valea pisem. 2 vlmikili svetil nikov, 1 ročnega svetilnika, tcrununclru. 1 kresala, 1 BIČI nieo zu uru, 1 peresniku, 1 pc ncliiika. (44—3)