Starši Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 33 ustvarjanje socialno prilagodljivih ve- denjskih odzivov ter reševanje problemov itd.). Posledično se zaradi izpostavljenosti do- ločenim vsebinam zaslonov moderne teh- nologije pri pomembnem deležu sodobnih otrok zaradi aktivacije stresnega odziva v daljšem časovnem obdobju izražajo težave pri delovanju in razvoju čustvenega siste- ma. Vir tega je tudi pomanjkanje gibanja (sedentarnost), 'sindrom otroške naglice', ki opredeljuje, da se zmanjšujejo razlike med urnikom otrok in odraslih, procesi- rana prehrana z obilico sladkorja, različ- ni vidiki toksičnosti iz okolja, prezgodnje všolanje, stres v družinskem okolju itd. Če zaznamo, da otrok izkazuje pomanj- kanje zanimanja za okolico, moti igro ali aktivnost vrstnikov, ima težave s socialno interakcijo, socialno igro, je premalo ču- stveno odziven ali impulziven, se nera- zumsko in čustveno odziva na druge ljudi, izraža prekomerno neubogljivost, opo- rekanje, trmo ali če ga je strah, še preden dobi nove informacije, čuti stisko, ko se dogajajo spremembe, lahko pomislimo na težave v delovanju otrokovega čustvenega sistema. Kot je opisano zgoraj, so otrokove čustvene funkcije pomembne ne samo za regulacijo stresa in druge opisane funkcije, ampak pomembno vplivajo na razvoj in delovanje izvršilnih možganskih funkcij (opisanih v predhodnih sestavkih), ključnih za otro- kovo funkcioniranje tako v šolskem obdo- bju kot v nadaljnjem življenju. Pomembno je, da znamo starši, vzgoji- telji, učitelji, trenerji in druge osebe, ki vstopajo v razvoj in delovanje otrok in mladostnikov, prepoznati znake stresa ali čustvenih specifik pri otrocih in mlado- stnikih in se zavedamo, da je eno izmed naših ključnih poslanstev graditi odpor- nost na stres. Pogosto pa je ena izmed prvih alinej pri razvoju odpornosti na stres pri otrocih in mladostnikih zmanjšanje oziroma 'ukini- tev' izpostavljenosti impulzom zaslonov modernih tehnologij, ki so vezane na do- ločene prostočasne aktivnosti (zvočno in vidno preintenzivne pesmi, risanke, igrice itd.). Potem ko zmanjšamo dotok stresa, je treba graditi odpornost na stres. Pri otroku se ta razvija preko spontane igre, gibanja v naravnem okolju, socialnih odnosov, urav- notežene prehrane itd. Zavedati se moramo, da je duševno zdrav- je naših otrok in mladostnikov na eni iz- med največjih preizkušenj do sedaj, in to ne samo zaradi realnosti družbenega sta- nja, ampak v prvi vrsti zaradi zmanjšane možnosti dostopa do zdravega razvoja od- pornosti na stres. Branje je zelo pomembna življenjska vrednota, ena pomembnejših življenjskih dejavnosti, s pomočjo katere se učimo, rastemo in izboljšujemo življenje, zato je že od zgodnjega otroštva pomembno, da otrokom veliko beremo in se o prebranem pogovarjamo, saj to vpliva na njihov vsestranski razvoj, na razvoj možganov in je eden izmed glavnih dejavnikov otrokove uspešnosti v šoli. Za učenje branja so pomembni poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Branje in bralni nahrbtnik Stanka Vogrinec, prof. razrednega pouka, poučuje četrti razred na O s n o v n i š o l i V i d em p r i P t u j u. Na področju vzgoje in izobraževanja dela že več kot 25 let. nje za otroka užitek, povezuje ga s prijetnim doživljanjem. Otrok mora prepoznati bra- nje kot pozitivno dejavnost. Otroci lažje berejo, če so jim starši v prvih treh letih življenja brali. Če berejo skupaj z njimi, to vpliva na otrokov razvoj bralne pi- smenosti, posledično pa na uspešno učenje in bogastvo besednega zaklada. Bogatenje besednega zaklada in pridobivanje najra- zličnejšega znanja, ki ju omogoča branje, otroku pozneje olajša učenje branja in pi- sanja. Ko so proučevali, kako uspešni so otroci pri opismenjevanju v šoli, se je na- mreč pokazalo, da je uspešnost pri branju in pisanju povezana s tem, kakšne zglede za branje in koliko spodbud je otrok dobival v družinskem okolju in v kolikšni meri je bil deležen branja. Med branjem in po njem je pomembno, da se prepričamo, ali je otrok Vpliv branja na uspešnost Vsak dan se srečujemo z različnimi oblika- mi pismenosti, pa naj bo to branje jutranjih novic v časopisu, branje in pisanje v službi, na poti v službo, v trgovini, zato je spretnost branja v življenju še kako pomembna. Star- ši s svojim odnosom do branja vplivajo na otrokov kasnejši odnos do branja, knjige in učenja. Bralna kultura se začne že v najzgo- dnejšem obdobju življenja. Če bo otrok de- ležen poslušanja branja in pripovedovanja doma, bo v šoli lažje usvojil bralno veščino. Za učinkovito branje je zelo pomembna tudi želja po branju. V tem primeru je bra- Starši 34 Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 sledil in razumel prebrano, zato se z njim pogovorimo o tem. S tem dosežemo, da otroci razmišljajo o vsebini in utemeljujejo, zakaj se je nekaj zgodilo. Raziskave kažejo, da ima v Sloveniji družinsko okolje po- memben vpliv na raven pismenosti. Albert Einstein je dejal: »Če želimo imeti pametne otroke, jim berimo pravljice, in če bi želeli imeti še bolj pametne otroke, jim berimo še več pravljic.« V zadnjih letih v šolah opažamo, da veči- na učencev vse manj bere in da se raven bralnega razumevanja znižuje. Na najra- zličnejše načine jih poskušamo spodbuditi in motivirati za branje ter jim predstaviti pomen branja, da učenci razumejo, zakaj je pomembno branje knjig, ter da začnejo uživati v branju zaradi lastne želje, ker želijo brati, ne pa da jih k branju silimo, saj s tem dosežemo nasproten učinek. Zavedamo se, da učitelji, prav tako kot starši, s pozitivnim odnosom do branja prav gotovo spodbuja- mo branje pri učencih in s tem pripomore- mo k temu, da bodo raje segali po knjigah. Razlogi za branje knjig Dr. Miha Kovač (2020) v knjižici  Berem, da se po ber em razumljivo in nazorno nani- za 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih: • Č e znaš dob r o b ra ti, vidiš in slišiš v eč. • Č e b er eš, p oznaš v eč b es ed, za to lahk o razmišljaš o več rečeh. • Č e dal jša b es edila b er eš s pa p ir ja, jih ra- zumeš bolje, kot če jih bereš z zaslona. • Č e u p o ra bl jaš zaslo n sk e tehnologi je in bereš knjige, se naučiš misliti na dva raz- lična načina. • Č e b er eš lep oslo vje, lažje razumeš dr ug e. • Otr o ci, ki o draš ča jo v b er o čem ok ol j u, s o v življenju uspešnejši. • M ed b ralci je v eč zado v ol jnih in ustva r- jalnih ljudi kot med nebralci. • B ra n je je na p o r , z neka j sr eče pa t udi uži- tek. • B ra n je v t u jem jezik u je okno v sv et, o d koder vidiš tudi domov. • Z b ra n jem kn jig s e učimo misli ti z lastno glavo. Bralni nahrbtnik Branje knjig nam širi obzorja. Popelje nas v svet domišljije, nas dela radovedne, nas uči in vzgaja. Na naši šoli se dobro zavedamo, kako po- membno je branje za otrokov razvoj in kako vpliva na uspešnost učencev, zato je ena na- ših prednostnih nalog spodbujanje učencev k branju. Z njo želimo doseči boljše branje z razumevanjem, motiviranje za branje in razvijanje bralne kulture. V ta namen že nekaj let poteka projekt Bralni nahrbtnik, s katerim spodbujamo družinsko branje. V njem sodelujejo starši in otroci. Namen bralnega nahrbtnika ni samo branje, ampak predstavlja tudi veliko možnosti za druže- nje z otroki ob izbranih knjigah in skupno opravljanje neke dejavnosti, kar pri otrocih ustvarja občutek varnosti in povezanosti s starši. Otroci ob tem čutijo tudi ljubezen in občutek ugodja. Druženje ob branju je tudi priložnost za bogato komunikacijo. Z družinskim branjem želimo pomagati tudi tistim otrokom, ki imajo težave z branjem in se sami težko 'spravijo' k branju. V nahrbtniku, ki ga učenci odnesejo do- mov, so knjige, namenjene učencem in staršem: dve leposlovni knjigi, ena name- njena bolj fantom, druga puncam, ena po- učna knjiga, knjiga z izvirnimi idejami za ustvarjanje in bralni dnevnik. V njem naj bi vsak družinski član našel kaj zanimive- ga. Nahrbtnik si učenci lahko izposodijo za teden dni. V tem času otroci skupaj s starši prebirajo knjige, berejo, gledajo ilustracije, se pogovarjajo, ustvarjajo … V bralni dnev- nik nato učenci in starši (lahko tudi skupaj) ilustrirajo kakšen prizor iz knjige, zapišejo svoja doživetja, misli in vtise ob skupnem prebiranju knjig. Preden učenec preda bral- ni nahrbtnik sošolcu, v šoli skupaj prebere- mo zapisane vtise in pogledamo ilustracije ali izdelke, ki so jih prinesli učenci v šolo, učenec pa še na kratko predstavi, kako je doma potekalo prebiranje knjig. Sklep Nad družinskim branjem so učenci navdu- šeni in se veselijo skupnega prebiranja knjig. Dajejo nam pozitivne povratne informacije. Branje v družinskem krogu je res prijetna izkušnja, zato bomo tudi v prihodnje na tak način, poleg bralne značke, domačega bra- nja, Cankarjevega tekmovanja, spodbujali branje pri učencih. Literatura • Knaflič, Livija (b. d.): P o men i n v p l i v b r a n ja za o t r o ke. Prido- bljeno 10. 7. 2021 s spletne strani: https://druzina.pismen.si/ pomen-in-vpliv-branja-za-otroke/. • Kolar, Lana; Mastnak, Neža; Vrečko, Neža (2017): Pomen branja. Raziskovalna naloga. Osnovna šola Frana Malgaja Šentjur. Pridobljeno 12. 7. 2021 s spletne strani: https://www. knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201703768.pdf. • Knaflič, Livija idr. (2009): Branje za znanje in branje za zabavo. Priročnik za spodbujanje družinske pismenosti. Pridobljeno 12. 7. 2021 s spletne strani: • https://arhiv.acs.si/publikacije/Branje_za_znaje_in_branje_ za_zabavo-prirocnik.pdf. • Kovač, Miha (2020): Ber em, da se po ber em. Ljubljana: Mladin- ska knjiga. • Muhič, Flora (b. d.): Z akaj sploh brati? Pridobljeno 10. 7. 2021 s spletne strani: https://www.mladinska-knjiga.si/dobrezgod- be/beremo/zakaj-sploh-brati. Foto: Ivan Esenko