S»* *<*#*"' ,y i&O'Ui^ _ ^ aMU'i'iU&Mt oivviiKa stane 2 kroni. Naročnina listu : Celo leto 35 din., pol leta 18 dift„ četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem toseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. 89. št« STRAŽA NEODimeM POLITIČEN UST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO Poštnina v državi SHS pavšalirana. „Straža“ izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se »e vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon ir.terurban štev. 113. lVEfflk**Stoox», cita® St. mane« 1983, Letnik XIV. „Obnova“ Evrope. Dna 10. aprila t. L. se bo vršila v Genovi velika, gospodarsko-politična konferenca, ki bo poizkusila — ni namreč izključeno, da ostane tudi tokrat samo rpri poizkusu! — rešiti pereče vprašanje: gospodarska obnova razdrapane in obubožane Evrope. Pred.no pa preidemo k razmotrivanju današnje situacije, je potrebno, da si vse dogodke zadnjih mescev pokličemo v spomin. Pred vsem si oglejmo razmere v Evropi. Veliko prahu je dvignila aiera Karla Habsburga. Francoski politični krogi so se par mescev izključno bavili s takozvanim ori jen -talnim vprašan,em. Kemal-gaša, turški pokret, grške „ofenzive“ in vsa v zvezi se nahajajoča vprašanja so 'francosko publicistiko tako razgrela, da se je — naravno — med Angino in Francijo izcimila tiha borba za prevlast in vpliv na bližnjem Vzhodu. Konferenca, ki na! bi nesporazumljenja v tern vprašanju izgladila, je končala z neuspehom . Tsfofako se je izjalovila komerenca finančnih strokovnjakov v Bruslju. Dejstva, ki bodo gotovo vplivala na potek genovske konference, so še: zadnja angleška "kriza, oboroževanje Wr an giovili čet, vojaško gibanje v Rusiji, nesporazumi v mali antanti (med Pašičem in Benešem, op. ur.) ter nemiri v Irski in na Portugalskem, Notranja vprašanja Afrike, osobito revolucija 3? Južni Afriki in v pokrajini Somali, libijska vsta-V Genovi zbranih državnikov, Glavna os, krog ka-ja, Španski pohodi v Maroku ter proglasitev kral-«evine Egi,t bodo gotovo zavzela precej zanimanja -v Genovi zbranih državnikov, Giavna os, krog katere se pa že danes sučejo vsa mišljenja in vsa „stališča1 evropskih oblastnikov, je brezdvomno A-zija m z isto tesno spojeni problem ruske obnove-'Azija je danes velik plen, po katerem stega zapadni in prekooceanski velekapitali svoje grabežljive prste. Toda Azija--je skrbno zavarovana: na zapadu io ščiti mogočna in v socijalni revoluciji prekaljena Rusija, na jugu se probuja svobodoljubna Indija, na daljnem, vzhodu pa čuva lokava Japonska ključe azijatskih duri skrbno v svojih nedri-4ah. Indi i a je danes predmet angleških skrbi ter bojazni. Dr. Ghandi je sicer pod ključem, ali gibanja, ki ga je započel, ne zaustavi nobena sila, Posledice grško-tunške vojne, vpliv sov.etske Rusije na male azijske države, slednjič še sumljiva rezerviranost povo.,ne Japonske, vse to bo oddalo dovolj gradiva za genovska posvetovanja. Združene države ameriške se ne bodo udeležilo genovske konference, Tistega dne, ko je miroljubni in za spravo vneti francoski ministrski pred sodnik Aristide Bri and v Cannesu izvedel, da — 'francoska komora njegove politike ne odobrava, 'je Amerika prilagodila svoje stališče napram nepomirljivosti francoskega velekajpftalja. Najpoprej je zahtevala od zanadnih velesil poravnavo predvoj-nin dolgov V očigled mrzličnemu oboroževanju — Francije in neizprosni politiki Poincarejevi, temu „revanš-politiku“ in vrednemu nasledniku tigra Clement eau-a, je bila Amerika popolnoma upravičena, pustiti Evropo v vprašanju njene obnove na tjedilii. Ruski problem bo. skoraj gotovo med glavnimi točkami, ki se bodo morale rešiti brez zavlačevanja. Prvič prihajajo predstavitelji r.Uskega naroda K „zeleni mizi“ kjer se bodo reševala evropska v-prašan.a. Dolgo časa jih ni hotela Evropa pripuščati it raznim konferencam, malokatera vlada je bila Rusiji prijazna, sedaj pa se bo morala zakrknjena Evropa odločiti za priznanje, oziroma ne -priznanje sovjetske Rusije, Veliko vlogo bo igralo odvo eno mišljen e posameznih evropskih Velesil (to se križajo naziranja Lloyd Georgea in Poinca-j-e-ja v veliki, ter dr. Beneš-evo mišl'enje s Paši-.cßvini v niiaii antanti^, üdteütale bodo ameriške — Simpatije, kajti Amerika je „finančni minister“ cele Evrope Francij že ni toliko za izkoriščanje Ru aje, ona sanja ° mogočni carski vojski, ki naj bi po žel.ah .Quai d’Orsay-a strahovala povojno — Nemčijo, Francija želi popolno uničenje Nemčije zalo *e podpirala protiboljševtiške akcije. Francije ne skrutio materijalne izgube in življenja stotiso-■ ri*»iSinov 1P.a^ narodov, ki se vsled zablode — svoun državnikov na žalost prodajajo nienim interesom. Genovska konferenca bo — kakor vsa znamenja kaže.o — velika predpriprava za novo svetovno vojno- Imperializem se bo v Genovi povzpel v never etn e višine. Kapitalistične velesile se dobro pripravi.ajo na velike dogodke . , . Ne v znamen' jn srpa, kladiva in pluga, marveč v znamenju bajonetov m nad 42 cm debelih možnarjev se bo vršila tonico hvatisana konferenca v Genovi, Ameri- je v svetovni vojni pokazala ogromne spretno- , sti : male žrtve — velike koristi. Obnova vojne je zadolžitev zadnjega pednja Evrope — v korist A-merike. Ne bodimo preveč črnogledi. Idealni narodi še niso izumrli. Iz"Stokholma, glavnega mesßa Švedske, prihaja vesela vest: Švedska se je postavila na čelo vseh nevtralnih držav: Norveški, Danski, Svici, Nizozemski in Španiji. Omenjene države bodo nastopile v Genovi z enotnim programom in v okviriu tàkozyanega nevtralnega bloka. Mali, pro-svitljeni narodi severa so dali' inicijativo, da se v Genovi stavi odločna zahteva po razorožitvi narodov. Nevtralni blok, sestavljen iz imenovanih držav, bo zahteval, da se enkrat za vselej konča z nasiljem, ki vodi Evropo brezpogojno v bankerot. Skandinavski narodi, ki ne 'poznajo nikakih narodnih „iedinstev“, ti pijočimi svobode, kulturein človečanske polivke, bodo v Genovi zaklicali tajnim diplomatom svarilni memento. Prepričani smo, da bodo oblastniki zapada prezrli to lepo gesto nevtralnega bloka in tako tavamo kljub pričakovanju 'dogodkov okoli Genove novim razočaranjem nasproti. Proti nazadnjaškemu ustroju oblastne in srezke skupščine. (Iz govora poslanca g. Z e b o t a.) Kratenje volilne pravice. Primoran sem kritizirati volilni sistem, ki gaje zakonofvoree vrgel v predlog zakona o oblastih in srezih, Kie imate n, pr. žensko voliil n o ■ pravico P Napredne države so-povsod dale tudi ženst-vu volilno pravic». Zakaj ravno pri nas ne daste ženskam volilne pravibe? Ako Vam tu v Srbiji in drugih mžnih krajih zaenkrat ne kaže, da bi dali volilno pravico tudi ženskam, — a do tega bo enkrat tudi pri Vas gotovo, prišlo, vi se boste še tega spomnili, kaj so vam rekli zastopniki Jugoslov-kluba, da boste sami zahtevali za ženske volilno pravico — zakaj bi je po.tem ne dali vsaj našim ženam v Sloveniji in Hrvatski? Dalje moram glede volitev kritizirati tudi to, da ie treba triletnega bivanja, v dotičnem srezu, predno vsak polnoleten državljan dobi volilno pravico. Gospodje! To je— nazadnjaško načelo, Zakaj triletno btvanje? Marsikdo tudi od kmetov, pred vsem pa od delavcev, u-radnikov itd. mora iti s trebuhom za kruhom po domačih krajih ali pa tudi izven domačega kraja. Zakaj bi naj bil tak čiovek izključen od volilne — pravice? Jaz se čudim, da ie zakontvorec zašel na taka nazadnjaška, starokopitna stranpota, 'da je tu vzel določilo; triletno bivanje. Jaz mislim, da bi moral imeti zakonotvorec vsaj toliko modernega čuta, da bi bil vsaj rekel: dveletno ali enoletno bi van4e. Potem sc tudi čudim, zakaj je zakonotvorec v zakonskem predlogu določil, da so nekateri državni uradniki izključeni od pasivne volilne pravice! Ali državni uradnik ni človek, kakor vsak drugi? Mislim, da je to tudi nazadnjaško načelo in se Čudim, čo je bil zakonotvorec državni uradnik, da je dal (o določbo v ta volilni red. To grajam posebno radi tega, ker so potem izključeni od pasivne volilne pravice tudi državni delavci v podjet -jih, ki jih določa ta okvirni zakon. Volišča. Vodim sistem pa je tudi radi tega pomanjkljiv in starokopiten, ker določa volišča tako, kakor je bilo določeno za volitve za ustavotvorno skupšči -no Takrat smo videli, da so n. pr. v Prekmurju združili do 8 do 10 občin v eri volilni okraj in potem na stotine liudi ni moglo priti volit. Zakaj bi ne bilo volišče v vsaki občini? Tam, kjer je občina velika in ima toliko in toliko sto prebivalcev , naj se določi več volišč. Zakaj bi se združevale ob volitvah velike občine, kakor n. pr, v laškem okraju, kior Je moralo nad 500 volilcev zvečer iti domov, ne da bi bili mogli glasovati, ker ste združili preveč občin na eno volišče To je nazadnjaško! Zäkai bi ovirali ljudstvu, da bi ne moglo vr • Siti svoje volilne dolžnosti ? Navodila. Dal e bi bilo tudi treba da bi se dala volilnim komisijam natančna navodila in da bi se jim p -jasnil način računanja glasov. To sicer ne spada v predloženi zakon, vendar pa jaz p0rabun to prisil, da Vas opozorim na to važno stvar Pr občinskih volitvah se je namreč dogodilo, da .lpidje niso imeli potrebnih navodil, kako se izračunana podlagi proporca število mandatov, ki ffajebe posamezne stranke. Ta navodila bodo posebno po-frebna, ako se uvede Dontov proporčm sistem. _ Je treba terej poskrbeti za to, da dobo vsaj ‘ občinski, odborniki potrebi» pouk, da ne bo toliko pomot, kakor pri zadnjih občinskfih volitvah v Sloveniji. Imuniteta. V predloženem zaaonsKem načrtu pogrešam i drugih važnih reči. Kaj je z imuniteto članov oblastne skupščine? Ce imamo mi narodni poslanci 'imuniteto — žalibog ste jo Vi že parkrat kršili — zakaj ne daste imunitete tudi poslancem oblastnih skupščin? Ne rečem, da bi morali imeti imuniteto tudi poslanci srezke skupščine, Toda vsaj poslanci oblastne skupščine bi jo morali imeti. Poslovnik. Važno vprašanje je tudi, kakšen bo poslovnik oblastne in srezke skupščine. V onih odstavkih našega zakonskega načrta, ki določajo nekak poslovnik za te skupščine, ne vidimo nikjer vsaj glav -nih smernic za izdelavo poslovnika, ki bo veljal za oblasine in srezke skupščine. Mi pogrešamo tu pravice upitov in interpelacij, pogrešamo določne o svoooli govora, pogrešamo določbe o sprejemanju peticij itd. „Veliki župan.“ Karor je že povdarjal moj predgovornik tova’ riš Sušnik, beremo v predloženem zakonskem načrtu samo o pravicah velkega župana. Desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat beremo o njegovi® pravicah. Velikji župan sklioujte seje skupščine, veliki župan mhibira razne Sklepe skupščine, veliki župan ’.ma pravico, da kaznuje, veliki župan lahio stori skoro vse, kar hoče. Ta veliki župan \’ ščina lahko kaznovala tega velikega župana, ako stori kaj takega, kar se ne zdi prav po narodu izbranim zastopnikom v samoupravni skupščini . Pri špechalni debati bom predlagal, da se lahko postavi veliki župan, ako stori kaj takega, kar ni prav, na zatožno klop in da pride pred sodišče . Ta, določba mora biti tudi v tem zakonskem {predlogu, Dalje vidimo v našem zakonskem načrtu, da ima predsednik samouprave skupščine premalo u’ pliva" na ves razvoj delovanja v oblastni skupščini. Povsod se govori samo o pravicah velikega župana, pravice predsednika oblastne skupščine se pa omenjajo le tuintam. To ni prav. Ce damo našemu ijudstvu možnost, da si izvoli svoje zasto. -nike v obl asino skupščino, in ako si ti izvoljeni zastopniki izbere.o iz svoje srede predsed -nika, moramo dati tudi možnost, da bo ta predjed nik imel tudi vpliv na vse, kar se godi v skupščini. Ka. rekel n. pr. predsednik naše sku -ščine g. dr/Ribar, ako bi ne smel tu nastopiti kakoc se mu zcu prav na podlagi poslovnika in po obstoječih zakonih? Predsednik srezke in oblastne skupščine pa nima tiste pravice, kakor bi jo mo ral uren kot izvoljeni predsednik dotično korporacije. (Medklici poslanca' Etbina Kristana^ Gospod Kristan, \i bi bili radi bolj vladni kot je vlada m Še večji centralist, nego so v Beigradu ! Pokrajinske doklade in davki. Dalie ni prav nič :asno povedano, kaj da je s pokrahnskimi davki in dokladami. Mi smo enoji dosedai v Sloveniti takozvane dežehm doklade Te doklade plačujemo sedaj v skuono državno blagajno v Beigradu Treba bd določiti v okvirnem zatonu, da dobi pokrajinska uprava tisti denar, ki ga plaču temo sedaj kot pokrajinske doklade zajedno z direktnimi davki v našo centralno finančno blagajno. Ta denar mora priti nazaj v pokrajino, in Žnjim mora razpolagati pokrajinska skupščina,: ,Treba bo tudi 'določiti, koliko procentov zemljari-ne, koliko procentov hišnega in obrtnega davka, koliko trošarine in koliki del carine bo dobila oblastna skupščina za svoje potrebe. Ako< tega ne bomo ugotovili že sedaj v okvirnem zakonu, potem , gospodje, bo prepozno; potem se bodete zopet prav. tako zvijali, kakor ste se zvijali takrat, ko smo zahtevali avtonomno. Zato zahtevamo, da se sedal takoj jasno določi vse potrebno glede pokrajinskih davkov in doklad, da se ne bomo pozneje prepirali radi teh stvari. Šolstvo. Kar se tiče srezov, pogrešam določbe, kakor sem že povdarial, da bi srezi imeli pravico, sodelovali v šolstvu, Mi smo imeli v Sloveniji doslej to pravico, da so okrajni zastopi volili okrajni šolski svet V tem okiajnem šolskem svetu so se -deti poleg učiteljev in poleg duhovnikov seve tudi kmetje in so skupaj z zastopniki drugih stanov n- rajali šolske zadeve v okraju. Toda naš novi zakon, kakor se nam predlaga, ne daje ljudstvu pravice, da bi sodelovalo pri'šolstvu. In vendar vedo zastopniki liudstva najbolje, kakšne šole^ bi najbolje odgovarjale potrebam ljuidstva v _ dotičnem okraju. Ti 1 udski zastopniki bi morali imeti tudi pravico, da pozovejo na odgovor one uč.tele, ki izvr-šu„0jO svojo službo slabo in ki ne postopajo tako, kakor bi bilo treba vzgojiteljem mladine. Saj imamo v tem oziru mnogo žalostnih skušenj.^ (Medklic poslanca Drofenika: „Vi hočete imeti bič!“) Jaz sem član okrajnega, šolskega- sveta v Mariboru, g. Drofenik in bi Vani lahko povedal slučaj, da je bilo treba postopati proti učiteljstvu, ker je bila nekje nastala orava Sodoma in Gomora. Za kazen so glasovali v okrajnem šolskem svejtu ne samo zastopniki ljudstva, ampak tudi tisti člani okraj -nega ‘šolskega sveta, ki So bili izvoljeni od učitelj stva. in če ste vi, g. Drofenik, proti temu, da bi ljudstvo sodelovalo pri šolski upravi, potem samo obžalujem, da nosite ime kmetskega zastjopnika, ki bi moral zahtevati v interesu svojih volidcev , da ima ljudstvo vpliv na šolio. (Poslanec Dr of e -nik: „Vi hočete bič!“) Jaz nočem biča, hočem ‘pa red v šoli in krščansko vzgojo. Konštatiram pa-še enkrat, da je zastopnik Samostojne kme . stranke oponiraI, ko sem zahteval soodločevanje ljudstva pri šolstvu. (Poslanec Droieniik: „Jaz nisem proti temu!“/ Vi ste proti temu, kakor so pokazali Vaši medklici Kje je nadzorstvo nad občino? Predloženi zakonski načrt je pomanjkljiv tudi radi tega, ker ne določa nikjer nadzorstva nad občinam? Kdo bo nadziral občino? Kdo bo nadziral občinsko gospodarstvo, kdo bo nadziral župane, kdo bo nadziral občinske predstojnike? Nikjer tega ne poveste jasno. N|isem za to, da bi stal policaj nad županom in izvoljenim občinskim zasto-pom. Toda marsikje se je pokazala potreba, da je prav obro in koristno, če je nad občino še neka inštanca, ki ima dolžnost, da nadzira delo občine. Dosle! ie bilo tako, da je v administrativnem oziru nadziral občino okrajni zastop, kjer so se morali predložiti računi za ceste in drugo. V političnem oziru je nadziralo občine okrajno glavarstvo in polifične ekspoziture. V našem zakonskem na -Črtu pa ni nik er rečeno, kdo bo nadziral občine. Ce bo vse nadziral veliki žur an, bo moral imeti glavo tako veliko kakor sod, če bo hotel izvrševati vse te posle in mesto dveh deset rok. Uradnike in delavce se odriva. V predloženem zagonskem načrtu vidimo tudi, da se nekaterim državnim uradnikom Sn tudi de - | lavcem za časa sej ne da dopust, ako so izvoljeni 1 za odbornike v srezki skupščini. Gospodje, če se da dopust enemu delu uradnikov, se mora dati tudi drugemu delu, Ne smemo biti tako ozkosrčni in tako starokopitni, da bi sedaj v XX. stoletju kar mahoma odvzeli delu naroda pravico, da bi smel sodelovj b enako kakor drugi v javnih zastopih. Z; ivina bo pomnila to nazadnjaštvo. Iz vsega tega, kar sem dosedaj tu naštel, je razvidno, da bo oblastna kakor tudi srezka skup_ ŠČfna samo stroj, katerega bodeta gonila veliki župan in srezki poglavar, prav slično, kakor mora kdo goniti tudi stroi za rezanje slanine in mesa , za stiskan ie sadja itd, Pred seboj imamo načrt zakona, po katerem dobi veliki župan največji vpliv v oblastni ;in srezki skupščini. Pozni rodovi bodo se čudili, ko bodo prebirali stenografske zapisnike te skupščine, kako so se mogli najti po svetovni vojni tako nazadnjaški ljudje, ki so predložili in sklenili tako nazadnjaki zakonski načrt. Končam, Povdarjam še enkrat : Ker je ves zakonski načrt »ovršen in ker ne odgovarja 'potre -bam Pudstva in moderne zakonodaje, preclajgam/, da se razpravljanje o tem predmetu preloži, dok -ler nam pododbor ne izdela boi.šega in ljudstvu primernejšega predloga. Premogovnik v Velenju. Na shodih v šaleški dolini je dobil poslanec g. Vlado Pušenjak toliko pritožb, da je bil prisiljen, .vložifi upit na ministra za šume in rude, na katerega je dobil dne 24, marca obširen odgovor. V. upitu se je poslanec pritožil radi nereda in slabe uprave, radi števila uradništva, radi invalidov, radi rešitve pritožb, radi premij za nadprodukeijo in radi nritožb večjega števila delavcev, ki so bili od puščeni, oziroma se niso njih prošnje uvaževale. Odgovor je zelo zanimiv radi poznavanja razmer pri dcžavnili podjetjih, radi tega prinašamo tu najvažnejše podatke iz odgovora ministra : 1. Povdarja se, da so bili pred izmeno plačilnega sistema, ki se je izvedel dr.e 10, decembra 1. ../vzroki slabega ekonomskega stanja rudnika sledeči: a) Slaba konjunktura za prodajo premoga, h) Visoki 'produktivni stroški, povzročeni radi svo-ječasnih pogodb, po katerih so delavci in njih družine dobivali živila po izvanredno znižanih cenah. e) Preveliko število neproduktivnega delavstva, o sobito zunanjih delavcev in obrtnikov. Radi deficita rudnika se je popolnoma izmeni! plačilni sistem ukinila aprovizadija in reduciralo neproduktivno ‘delavstvo. Radi te reorganizacije so se znižali produkcijski stroški, V mesecu septembru so znašali K 47.90 za q premoga, v mescu decembru le K 30,80, v mesecu januarju so se spet znižali. Produkcija, ki je znašala v mesecu sep -(embrii 8950 vagonov, se jo zvišala v mesecu de -cembro na 16.000 vagonov, v januarju na 18.650 vagonov. Do sedaj ta rudnik še nikdar ni izkazoval take produkcüe. V letu 1918 in 1919 je znaša-: la dnevna produkcija povprečno 50 vagonov, sedaj j pa. okrog 75 vagonov dnevno. Rudnik je bil 3 me-j seco pasiven, a sedaj je postal zopet aktiven. 2. Leta 1914, ko je prevzela avstrijska držav-. j na uprava rudnik, je bilo- zaposlenih 400 delavcev, 18 uradnikov in se je produciralo najviše 34 vagonov dnevno. Sedaj ie zaposlenih 738 delavcev in 15 uradnikov, a producira se dnevno 75 vagonov. 3. V rudniku je zaposleno 8 vojnih in rudarskih invalidov, uprava ni odbila nobenega invalida, ako so lile prošnje uvaževanja vredne, na razpo- ; lago prozna mesta in invalidi s, osobni za težek in j odgovoren posel. 4. Vse vložene prošnje se pošiljajo v rešenje 1 pristo mm oblastim. j 5. Dne 31 decembra 1921 in dne 11, januarja I 1922 so se uvedle premije za nadprodukeijo za vse j one delavce, ki so sodelovali pri povišanju produk-I cije. Poleg kopačev, mašinistov, nadzornikov s.o ! dobili premijo jamski vozači, streljači min, od zunanjih delavcev pa oni, ki so tovorili premog v j vagone, vozniki in delavci na diralnici. Od pre -! mpe so izvzeti vsi oni delavci, ki dela.o v delav -j nioah, kopališču, nočni stražari itd. 6. Radi pritožb, oziroma odpusta delavcev na-! merava minister poslati v Velenje posebno komisi-I 'o, ko„a bo na licu mesta proučila vse nedostatke ; in pritožbe ter poročala, ali se naj odpuščeni delavci ponovno sprejmejo na delo. Politični pregled. Kraljevina SHS. O zahtevi opozicije, da se bivšega g, vojnega ministra generala Zečeviča stavi pod obtožbo, sc je v narodni skupščini vršila dne 29. m. m. jako zanimiva razprava. General Zečevič, ki je sredi zime brez vsakega povoda vpoklical rekrute in zakrivil smrt in bolezen mnogoterih mladeničev, je predložil narodih skupščini pjsmeno obrambo, v kateri opravičuje svoje postopanje. General se tu sklicuje na nevarnost K rlove pustolovščine, mo-! bilizacpo in neurejeni železniški promet. Po čita-nju Zečevičeve obrambe se je kot prvi oglasii k besedi poslanec Gjonovič (republikanec), ki je dokazal, da je bivši vojni minister kriv, da je toliko mladeničev izgubilo življenje. \ imenu Jfugosiov . kluba (e govoril poslanec dr. Mazzi, ki je povdar-jal, da nekdo mora biti odgovoren za tako veliko nesrečo in da Zečevič ni zavrnil razlogov, zaradi ! katerih ga je opozicija stavila pod obtožbo. Dr. j Momčilo Ivanič (radikalni odpadnik) je naglasa!, ! da je v interesu domovine in naroda, ako se take j afere spravijo v javnost Obžaloval 4e, da so bili vsi člani narodne skupščine (govornik je mislil tu : gotovo na batinaško večino) za izročitev komunis -ličnih poslancev sodišču., dočim pri razpravi proti generalu Zečeviču ni opazovati potrebne enoduš -nosti. Generala. Zečeviča je branil radikalec Marko Gjuričič Seja, ki je bila prekinjena, je bila na povedana za nrihodnji dan. Razprava se je nadaljevala drugega dne. Rezultat bo najbrže ta-le: General Zečevič ne bo izročen sodišču, ker bo korumpirana večina sedarne skupščine vzela tega — človeka gotovo v svojo zaščito. ANGLIJA. T n d i n a A n g ! o š k e m se vidijo vse hibe in krivice velekapitalističnega gospodarstva. Angleško delavstvo je bilo dolgo vrsto let očuvano pred raznjimi nakanami ki se v drugih državah tako okrutno izvajajo proti delavskemu razredu.^ Ang -leški velekapitalizem je izmozgaval brez ozira in mere KOteni.e, domačemu delavstvu je pa prizana’ šal, da ne bo povoda za nezadovoljstvo. Sedaj pa, ko se n umikajo kolonije, raste pritisk tudi doma in pripravi ati so začeli splošno znižanje delavskih plač Delavske organizacije se upirajo in te dni je že izbruhnila stavka v ladjedelnicah. Stavke se udeležuje 350.000 delavcev, Vlada se zaveda težke situacije in zato išče izhoda potom genovske konference. Itusija. Leni n ž i v i, o njegom smrtno-nevarni bo -leznì in celo o njegovi smrti so raztrosili vesti gotovi krogi, ki zasledujejo s tem svoje posebne namene. Radi bi pokazali Rusijo kot kaos, ki nima vodstva in prvo glave, češ, da bfi bil sedaj čas za razne politične pustolovščine kot je n. pr. Wrang-lova akcija in razne druge imperialistične naka ne, ki se nletejo in netijo iz Francije. Dne 27. m. m. je otvoril Lenin burno pozdravl.en 11. vseruski kongres. Očrtal je smernice nove ruske gospodarske politike in povdarjal je tudi, da Rusi ne gredo na genovsko konferenco kot komunisti, temveč kot trgovci. Trgovina je Rusiji in tudi celi Evropi potrebna. — Ker ostane Lenin doma, vodi sovjetsko delegaci o na genovsko konferenco ko -mesar Cičerin, eden najsposobnejših mož sovjetskega režima. iKnezoškof dr. Mihael NapotniK.1 ! Sožalje povodom smrti knezoškofa dr. Napotnika so izrazili stolnemu kar-pitolu: N ega Veličanstvo kralj Aleksander po mi-pitela: Njega Veličanstvo krap Aleksander po ministru dvora ‘Jankoviču; minister ver dr. Krstelj i po pokrajinskem namestniku g, Ivanu Hribar; pokrajinski namestnik Ivan Hribar; dr,. Skaberne* šef oddelka za uk in bogočastje; okrajni glavar v; Pfnju dr. Pirkmaier., dr. Rieder, nadškof solno « graški, ljubljanski ško dr. Jeglič, ljubi.ansici stote ni kapitel, prior križniškega reda p. Val. Učak v dr. Gri’-ec, dekan bogoslovne fakultete v Ljubija-j ni, finančna prokuratura v L ubijani, mfinoritski samostan v Ptuju, županstvo Konjice in Brezno, dekanijski uradi Kozje in Vuzenica, ravnateljstvo ; moškega učiteljišča v Mariboru, Kemična tovarna j v Hrastniku, grot Festetič, gro. d’Avernas, dr * j Wie staler, dr. Knševan, policijski nadkomisar, o-krajni glavar dr, Lajnšič, polkovnik Dakič, župan Grčar, komanda mesta, general Plivalič, rodbina Scherbaum. Svojo u d e 1 (e ž b o pri pogrebu j so dozdaj prijavili: dr. Jeglič, škof ljubljanski ; 'dr. [ Bauer, nadškof zagrebški; dr. Aksamovič, Škot j djakovski; dr, Karlin, bivši škof tržaški; prelat i Andrej Kalan, generalni vikar, ljubljanski. S o r c d n i k i ob mrtvaškem odru. V čeirtek so prišli kropit ran.jkega knezoškofa tudi soro dniki. Dopoldne «e stal ob mrtvaškem od-* ru poko mikov bratranec p. n. g. P. Leopold Na potnik, administrator benediktinskih posestev v, Svečini. Popoldne je došel najstarejši brat Anton Jerovšek, posestnik v Spodnji Novivasi p.ri Slov -, Bistrici, ki ima že 78 let. Drugi sorodniki se pričakujejo danes in na dan pogreba. Verniki s e p o s 1 a v 1 j a ' o o d s v o j ie g a n a d p a s t i r j a. Ljud e prihajajo iz dežele in iz mesta, da napravijo zadnji obisk pokojniku. Pred škofijo se zbi-i ra na stotine l.,udij, ki še hočejo zadnjikrat videti! svojega vzvečnelega knezoškofa, V nepretrgani vr-sti prib ma jo k mrtvaškemu odru, Ob krsti molijo Šolske in Usmiljene sestre. Uslužbenci pogrebne » ga zavoda in policija vzdržujejo vzoren red* Krsta se zapre. V četrtek zvečer ob 6. uri so krsto zaprli, — Krsta je kovinasta in ima pri Vzglavju s ščipo zaprlo okence, skozi katero je mogoče še videti obraz, pokojnina. Krsta ostane še nadalje na mrtvaškem odru ir; je obisk vernikom dovoljen še seveda tudi nadalje. Razdelitev prostora v stolnici pri pogrebni svečanost i. Povodom pogrebnih svečano ti v pondeljek, 3«. aprila, bodo v stolnici prostori takole razdeljeni;! 1. Pri alterni zavzamejo prostore p. n. škofje in zu u a o‘i cerkveni dosto.anstveuiki. 2. Korne klopi s sredinim prostorom vred do pregra \e so določene za civilna in vojaška oblast-va. 3. V sredi cerkve bo posfavliena krsta. Prostore na levi in desni od krste do stranskih altarjey, presv. Srca Jezusovega in Srca Marijnega ter. prvi dve skupini klopi] v ladji zasede duhovščina* 4. Ostali prostori cerkve so za p. n. občinstvo* Opomba: 4. Koncem sprevoda bo prostor od frančiškanske cerkve do Sodne, oziroma Prešernove ulice prihranjen za šolsko mladino. 2. Društva se postavijo v Frančiškanski ulici* Poziv društvom. Društva, ki se udele -žijo pogreba, na! se javijo v soboto ali v nedelj v stolnem župnišču v pisarni, Dnevne novice. Umrl je g. Ivan Vračko, oče gospoda župnika Vračka v Št. liju. Pokojnik je bil 84 let star, nadučitelj v pokoju. Smrt ga je zadela nagloma pri sinu. Pogreb v nedeljo popoldne. N. v m. p.I ' Glasovanje slovenskih profesorjev o reformi srednje šole. Na inicijativo profesorjev v Ptuju in Mariboru je priredila slovenska sekcija profesorskega društva pismeno glasovanje o reformi srednjih šol. Kakor znano, se je izrekel «Višji šolski svet« za beograjski enoten tip * večino, katero so sestavili ljudje, ki o srednji šoli malo ali nič ne razumejo. Nekateri so imeli samo centralistične in osebne cilje pred očmi. Glasovanje slovenskih profesorjev je torej tem pomembnejše. Izid glasovanja je sledeči : za sedanjo šolo se je izreklo 143 članov, za vladin, (dr. Poljančev) centralistični tip 76, za dr. Jeranov kompromisni tip pa 62 članov. Izid kaže, da so se profesorji z absolutno večino izrekli proti centralizmu in neumestnemu eksperimentiranju. S tem so Se profesorji postavili v enotno bojno vrsto z večino slovenskega ljudstva in kot strokovnjaki izrazili to, kar je tudi volja slovenskega ljudstva. Naš «demokratičen« (recte : staro-liberalen) Višji šolski svet pa gre pota, ki odgovarjajo njegovemu rojstvu. Proti ljudstvu in brez ljudstva in njegovega . sodelovanja je bil sestavljen, tako seveda tudi dela. Tudi zastopnik profesorjev Voglar je kot demokrat dosleden : večina mu je z glasovanjem izrekla sijajno nezaupnico, ali on se za to ne zmeni. Zanimivo je bilo, da je vsak profesor moral glasovnico podpisati. Ej, proti-državni elementi! Prava modrost! Iz Celja se nam poroča: Gospod uredU 5. stran. ' nikl Vi ste pameten človek, ali bi znali razsoditi ta-le slučaj : Nek učitelj je postavil svoj zasebni čebelnjak na kos zemlje, ki ni bil nikdar šolska last. Posestnik te zemlje je učitelja tožil, naj odstrani čebelnjak. Učitelj je pa od nekega brihtnega Lenarta zvedel, da se njega tožiti ne more, ker je uradna oseba. Ali ste tudi Vi, gospod urednik mnenja, da se ne more učitelja tožiti, ker je uradna oseba! — Odgovor urednika : Na Turškem bi učitelj pravdo dobil, če je Lenart učitelja tako poučil, je gotovo pri Alahu iz korana svojo pravno modrost zajemal. Pri nas v Jugoslaviji pa pametni juristi učijo, da uradni mož, učitelj imenovan, ne sme na tujem posestvu barak staviti. Vprašajte učenike prava in izvedeli boste isto! Strupen sovražnik Slovencev. Pred nedavno se je vršila pred celjskim okrajnim sodiščem neka obravnava, pri kateri je tudi kot priča nastopil nek postaran debe-iuhar z zagorelim obrazom,ki se je potrkal na prsa ter hvalil, češ, bil sem svojčas tudi župan, vsied česar bi se mu ne moglo oporekati bistrosti duha. Spoznali smo v njegovi osebi znanega Lenkota, bivšega župana pri Sv. Petru v Sav. dolini,-ki je pred kakimi 20 leti po stari avstrijski navadi kot strupen in zagrizen nemškutar pa-ševal kot župan v Št. Petru v Sav. dolini. Po zaslugi nepozabnega rajnega dr. Dečkota in po hudi in dolgotrajni borbi se je končno zavednim Šentpetranom vendarle posrečilo strmoglaviti tega oblastnega pašo, teda v graškem deželnem zboru je še za tem strašil dolgo vrsto let. ludi v Gradcu se je vselej in ob vsaki priliki izkazal kot smrten sovražnik Slovencev. Tega možakarja smo tarči* zopet enkrat opazovali od blizu ter smo se vnovič prepričali, da se njegova ošabna samozavest v Jugoslaviji ni za las zmanjšala. Njegov nadut, vsenemški značaj je ostal nespremenjen, čeprav je postal njegov najboljši prijatelj in pajdaš znani šolnik Robert Senica v Št. Petru, ki se vselej bije na svoja junaška prsa, češ, on je državotvoren Jugoslovani Sliši se, da se je godilo dr. Tonetu Gosak, predsedniku in stebru ptujske JDS ob priliki sokolske maškarade v kavarni «Evropa« ravno tako, kot imenitnemu VogTu, ki je bil povabljen od cesarice Marije Terezije na dvorni obed. Okolica dr. Gosaka pa s to uiego v kavarni ni bila zadovoljna in je baš tako regetala, kot v Vogrovi storiji tiste babe. Teko je postal dr. Gosak ptujski imeniten — Voger! Minister pelicije je odredil, da se morajo po predpisu od leta 1895 vsi uradniki in policaji pri ministrstvu povodom kraljeve poroke na novo obleči. Policijski agenti, ki ne nosijo uniforme, morajo imeti črno «sako« obleko. Blago za to novo uniformo, oziroma obleko dobijo uradniki in policaji iz državne zaloge proti plačilu v štirih mesečnih obrokih. — Ministrstvo najbrž niti ne pomisli, koliko stane danes taka nova obleka in kako naj uradnik plačuje obroke, če živi samo od plače in nima kake posebne «zarade«. Pri celi stvari bo zopet zraven cela vrsta «gšefta«. Neka visoka glava pri ministrstvu ima kompanjona-trgovca, ta ima pa dovolj blaga za uniforme in črne obleke. Kompanjon pri ministrstvu prisili uradnike, da to blago kupijo, kompanjon na čaršiji pa dobro oskubi prisiljene odjemalce in oba si lepe profite delita. • ! Baranja in Bačka. Oni del Baranje in Bačke, ki pri- ; pada naši kraljevini meri : 9926 kvadratnih kilometrov, j ima 148.534 hiš in 797.873 prebivalcev. Od prebivalstva j je 18.000 več žensk kot moških. Naših državljanov je | v teh krajih 726.644, tujih 4593, še neupredeljenih pa ; 66.000. Po veroizpovedi :e največ katoličanov in sicer : 495.988, pravoslavnih ' 0.000, Židov 74.154. Največ je Madžarov in sicer 280.296, Srbov in Hrvatov 272 tisoč 173, Nemcev 189.857, Rumunov 1.700. Na enem kvadratnem kilometru prebiva 80 ljudi. Carina, se prosim lin. „Ekonomist“ m „Slobodno Tribuna“ poročata: Veletržec z bombažem se je te dni iz Milana napotil na trgovsko razstavo v Prago ju na Dunaj. S seboj je vzel 'devet vzorcev sirovega bombaža. Posamezni vzorci so tehtali 14 dekagramov, vsi skupaj zamotani pa 1 kg 400 gr. Potujoč skozi Nemčijo, Cehoslovaško, Avstrijo, je s temi vzorci brez vseh zaprek prekoračil vse me’ je, 'dokler ni prišel v Maribor. Tu ga na’ carini u-stavi o in zahtevajo, da za vzorce plača carino-. Po dolgem prerekan j: so mu vzeli vzorce, jih zapečatili ter s posebnim kurirjem odpravili na za- j grebško carinarno. Trgovec je moral iti zraven! Zagrebška carinama je tako] spoznala vzorce ter j jih vrnila trgovcu brez carine na prosto uporabo. — Ta trgovec je hotel iz Dunaja naravnost v Du-gur.esu, da ponudi tamošnji tovarni bombaž na uroda.!, vsied „brihtnosti“ mariborske cannarne je pa morji v Zagrebu prekiniti svojo pot ter lam še ves dan ostati, da dobi svo.e vzorce nazaj. Sirovi bombaž je prost carine in trgovec je klptb temu hotel vse plačati v Mariboru, da ne bi mu delali sitnosti Pa ni šlo. Tako moraj) potniki osebno in materi.ei.no trpeti vsied samoglavosti carinskih organov, Carinskih neumnosti je že več kot dovoljiin bil bi že skrajni čas, da se začnejo enkrat zmanjševati. ^ Dijakom branijo čitanje hrvatskih listov. Upravni cd-b°C dijaškega muslimanskega konvikta v Sarajevu je iz-klučil iz zavoda dijaka Vrepca, ker je čita! sarajevsko «Hrvatsko slogo«. Doslej je bilo prepovedano čitanje hrvatskih časopisov vojakom, a v resnici pa so vojaki jemali na ulici meščanom iz rok časopise m jih potem prebirali kje na skrivaj. Za vojaštvom je prišla na vrsto omladina m ako bo šlo tako naprej, bodo začeli lepega dne s posebno odredbo zabranjevati čisto neodvisnim meščanom, da ne smejo čitati hrvatskega časopisa. Tri Seta težke ječe so prisodili poštarini v Petrinji, ker je poneverila večjo svoto privatnega in državnega denarja. Požar v Velikem Bečkereku. Dne 25. t. m. preti ve-1 ceru je izbruhnil požar v veliki bečkereški žagi, ki je po-Ì gorela do tal. Škoda znaša več milijonov. Naseljevanje četnikov (komitov). Naš ministrski svet j ; je izdal na predlog ministra za agrarno reformo odlok, po ! j katerem bedo dobili razni četaši naše kraljevine zemljo. 1 j Četnikom iz severnih krajev se bo dalo po 5 hektarjev, \ onim iz južnih delov pa 10. j Pogozdovanje krog Bitolja. Bitoljska cbčina je za-: dela z vso vnemo s pogozdovanjem okolice. Prebivalci ; mesta Bitolj so eden dan posadili 2000 raznovrstnih dre-vese. Veliko veselje s sajenjem drevesc imajo otroci, ki pod nadzorstvom strokovnjakov med seboj tekmujejo, koliko drevesc bo posadii eden ali drug. Poplava Neretve. Neretva v Hercegovini je zadnje dni tako narasla kot leta 1903, to je bila ena grozna po-, plava v Hercegovini, ki je upropastila na tisoče ljudi, razrušivši jim sela in naselbine. Vsied sedaj narasle Ne-: retve grozi mnogim okrajem resna opasnost.'V največ] nevarnosti so kraji krog Gabala in Čapljine, kjer je cela dolina globoko pod vodo in je premet mogoč samo na splavih ali v čolnih. Triinšestdeset potresnih sunkov en dan v Srbiji. Od 25.—26. marca t. 1. so dognali v Beogradu, da je bilo v Srbiji 63 večjih in manjših potresnih sunkov. Železniška nesreča. Na progi med Uroševcem in Ku-čitino je povozil vlak 6 delavcev, ki so popravljali progo. Trije so bili pri priči mrtvi, trije pa težko ranjeni. Novi zvon kolinske katedrale. Kakor povsod, tako so tudi veliki zvon kolinske katedrale prelili za časa svetovne vojne v granate. Sedaj je tamkajšnji kapitelj sklenil, da se nabavi novi zvon. Zvon bo vlila thiirinška tvrdka Ulrich. Težek bo 500 meterskih stotov, premer pa bo meril 3.25 m. Nosil bo ime : «Nemški zvon na Rajni«! Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Na gedovanju gospoda Brgleza na Sladki gori se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 250 K. Prisrčna hvala! Nova emisija delnic Trgovske banke d. d. Ljubljana. Pred kratkem ustanovljena Trgovska banka je na svojem izrednem občnem zboru dne 25. marca 1922 sklenila zvišati delniško glavnico od 10 milijonov na 30 milijonov. Natančnejše pogoje subskripcije prinaša današnji ins era t. poveljstvu v Mariboru. — Pogreb se vrši jutri v sobota ob štirih popoldne na mestnem pokopališču v Pobrežju, Naj v miru počiva! Poziv! Trgovci, obrtniki in industrijalci protestirajmo proti ^ neznosnim davčnim bremenom, ki se jih nalaga pridobitnim stanovom in proti raznim šikanam, s katerimi se krivično postopa preti nam, še posebej pa proti : prometnemu davku, vojnemu davku za leto 1920 in zakonu o pobijanju draginje. Na predposvetovanju, dne 26. t. m. je bilo tudi sklenjeno, in sicer obvezno, za vse trgovčiče gremije in zadruge v Sloveniji, da morajo biti dne 3. aprila 1922 vse trgovine v Sloveniji brez izjeme cel dan zaprte, da se bo vsakemu posameznemu trgovcu mogoče udeležiti javnega protestnega shoda v Ljubljani. — Smatramo, da je moralna trgovska dolžnost vsakega pripadnika naših stanov, da se v eminentnem interesu naših eksistenčnih vprašanj pokaže solidarnega in se brezpogojno prilagodil sklepom podpisanih organizacij. Na protestnem zborovanju dne 3. aprila t. 1. v Ljubljani hočemo glasno zaklicati vsej javnosti in onim prizadetim fakt rjem, ki s svojimi nepremišljenimi odredbami in zakoni davijo naše gospodarstvo in tirajo naše pridobitne sloje v položaj, ki postaja za nas od dne do dne neznos-nejši, da nočemo samo mi nositi krivično nam naloženih davčnih bremen, temveč, da zahtevamo pravično razdelitev davkov na vse stanove. Zakon o pobijanju draginje je samo pesek v oči konsumeniskim masam, ni pa pravo, sredstvo, ki bi ublažilo današnje đraginjske razmere. —-Skrajno sramotno pa je, da s stražniki in trgovci preganja naše legitimne trgovce, ter jim z nepravilnim postopanjem krati ugled in pošteno ime pred javnostjo in jih celo tira pred sodišče, kjer se jim narekujejo za brezsmiselne bagatele naravnost drakonske kazni. Vsemu temu moramo napraviti konec. Poživljamo vas torej v interesu skupnosti, da dne 3. aprila 1922 za cel dan zaprete svoj obrat in se zanesljivo udeležite na ta dan sklicanega protestnega zborovanja v Ljubljani. — V Ljubljani, cine 27. marca 1922. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. — Zveza industrialcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani. — Zveza trgovskih gremijev in za- I /ir aaaaeaasasMaaan iRmsrewwarasar Gladiatorji. Druga knjiga. — Anteros. 85. nadaljevanje. «In tribun —? Kaj je z njim? Kako si me, gospa, mogia iztrgati iz njegovih rok? — Povem ti, imel sem njegovo življenje v svojih rokah, kakor če bi stal v anfi-teatru z nogo na njegovem tilniku. Za nobeno ceno bi me ne bil dal od sebe, to dobro vem!« Zopet jo je zalila rdečica in hlastno je rekla : «Za nobeno ceno! Verjemi mi, za nobeno ceno, ki tei io bil ponudil kdorkoli, moški ali ženska! Eska ne misli slabše o meni, nego zaslužim!« «Kako je torej mogoče, da grem s teboj, svobodno in neovirano ?« je vprašal in pogled mu je bil mehek. «Rad bi vedel za skrivnost, kako je znala Valerija očarati človeka, kakršen je Placid!« Prebledela je. Tribun te ne bo nikdar več zahteval nazaj! Poravnala sem račun z njim — za večnol« Ni je razumel, toda spustil je njeno roko in stopal za korak oddaljen od nje po ulici. ’Čutila je, da se že začenja kazen za njen zločin. Trd i'n hladen je bil njen glas in prav nič prejšnji Valeriji podoben, ko je rekla : «Prišel mi je čez pot, Eska, in zadela ga je usoda vseh onih, ki so tako nepremišljeni, da nasprotujejo Valeriji! Usmiljenje, ljubezen, čast — kaj vse to pomaga pri človeku, kakršen je Placid! Kedaj je še ta človek odstopil le za las od svojega cilja, če je šlo za njegovo te s too osebo? Poznala sem ga, ah, le predobro! Le eno, nepremagljivo sredstvo je pomagalo pri tribunu, in to sem Iz Maribora. Umrl je včeraj v tukajšnji bolnici mariborski zdravnik g. dr. Ivan 1 uršič po dolgi in mučni bolezni. Pokojni je bil dober, zelo vesten zdravnik in zaveden Slovenec, ki se s svojim narodnjaštvom ni postavljal, temveč je v najtežjih časih s tiho skromnostjo in veliko požrtvovalnostjo zanj veliko storil ter radi njega tudi dosti pretrpel. Začetkom vojne je bil kot aktivni vojaški zdravnik osumljen slovenske protidržavne propagande, več lednov zaprt in dolgo časa v preiskavi in pod nadzorstvom. Ko se je stvar polegla, je postal vodja bolniŠKega taborišča v Strnišču. po preobratu je pa celo leto požrtvovalno vršil služb'" zdravstvenega referenta pri vojaškem obmejnem porabila! Umorila sem ga, umorila v njegovi lastni sobi, i — pa umorila, da — rešim tebe!« Morebiti je čutil, da je nehvaležen. Morebiti se je j silil k prepričanju, da on vsaj nana pravice je trdo so-j diti, da bi jo moral soditi prizanesljivo, ker je toliko I žrtvovala zaradi njega—. Pa ni mogel premagati grozote ; in strahu pred to lepo, brezobzirno in brezsrčno žensko. I Boril se je s svojimi čuvstvi in jih skušal skriti pod i krinko vdanosti in hvaležnosti. Pa spregledala ga je, — ' ljubezen ima bistre oči —, in slutila je, kaj se godi v ! njegovi duši, in trpela je, kakor trpi le tisti, ki je vrgel ; od sebe čast, čednost, vest in vse in si končno priboril zavest, da so bile vse njegove sramotne žrtve — zastonj In sklenila je, da bo naredila konec svojim dušnim mukam. . Dospela sta v ulico, odkoder se je prišlo skozi skrita vrata v njeno hišo. Kolikokrat je sanjala Valerija o tem trenutku, sanjala po dnevi in po noči, in njene sanje so seji zde e nemogoče in neverjetne, da bi se kedaj uresničile, Ker so bile prelepe —. Sanjala je, kako ga bo resila iz velike nevarnosti za ceno, ki jo je bil on vreden, <• ga bo odvedla seboj, kako bodeta hitela po sam ulicah ob čarobnem solnčnem zapadu, kako ga do pripeljala domov, v svoj lastni dom, in kako se__ ! začeli dnevi polni jasne in solnčne sreče • fn danes so se njene sanje uresniči e, p P nesle seboj temno, bolestno čuvstvo, ki je ' vsaka bolečina. „ . „ Valerija je bila srčna, ponosna zenska, to e bi a dedščina njenega rodu. Noben potomec se . ' ni zatrepetal ni pred dušnimi m ne pred telatomi bolečinami. Med Idr; njenih prednikov, ki sojcras.h n ene sobe in hodnike, je stal tudi kip Mucija Scevole tetega ponosnega Rimljana, ki je z mirnim obrazom položil svojo za Slovenijo v Ljubljani. — Pokrajinska zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Glasbena Matica obvešča občinstvo, da je poverila pobiranje udnine za leto 1922 z dovoljenjem poštne uprave proti podpisu na v to odločene nabiralne pole gospodom pismonošem. Občinstvo se uljudno prosi, da se bi blagovolilo v očigled slabih finančnih razmer Glasbene Matice, mnogobrojno vpisati članom. Dve času primerni igri : V nedeljo, 2. aprila točno ob 5. uri popoldne se priredita v Narodnem domu v Mariboru dve igri : «Sinovo maščevanje« in «Satan«. Obe igri sta izredno lepi ter času primerni. Osobito igrokaz ; «Satan« je vzbudil, ko se je prvič s prav dobrim vspe-hom proizvajal, splošno zadovoljnost ter željo, da se čim-preje ponovi. Da se občinstvu nudi vsesplošen užitek, bo iz prijaznosti sodelovala češka godba na pihala in lok. Cisti dobiček se porabi za nabavo novih inštrumentov godbe vseh katoliških organizacij v Mariboru in sploh na Štajerskem. Zato se vso katoliško občinstvo vabi v nedeljo v Narodni dom. Pokažimo, da nas prešinja duh sloge in požrtvovalnosti za katoliško stvar. Vstopnice se dobijo v soboto in nedeljo pri frančiškanskem vratarju in. eno uro pred igro. — Odbor. Tvrdka Jaš & Lesjak, Maribor, Šolska ulica štev. 2, opozarja p. n. občinstvo na cenejši sladkor. Več v oglasu.. Orlovski vestnik. Odsekom lavantinske škofije. Vsi bratje, ki imajo popolne kroje in se udeleže pogreba knezoškofa dr. Napotnika, naj se zbero v pondeljek, 3. aprila dopoldne ob 9. uri v dvorani JSZ (Splavarska ulica). Bog živi! Okrožni odbor. Odsekom mariborskega orlovskega okrožja. Okrožni svet, katerega se udeleži zastopnik ÓP, ki bo podal vsa pojasnila glede izleta v Brno, okrožnih prireditvah itd.„ se vrši v nedeljo, dne 9. aprila v Mariboru v tajništvu KŽ (Cirilova tiskarna) dopoldne ob 10. uri. Vsak odsek mora poslati zastopnika, po možnosti predsednika ali načelnika. — Okrožni predsednik. OKrožna, vaditeljska telovadba, katere se naj po možnosti udeležijo tudi načelniki in vaditelji odsekov mariborskega okrožja, se vrši‘vsako soboto od 8. do pol 10. ure zvečer v gimnazijski telovadnici. — Okrožni pod« načelnik. roko v ogenj in hladokrvno gledal, kako mu je zgorela. Njegovi potomci so podedovali ta neupogljivi značaj in sam Mucij Scevola, njen praded ni posedal v večji meri tiste neklonljive pogumnosti, ki se celo usodi postavi po robu, nego se je je skrivalo pod mehko belo kožo, pođ ljubkim smehljajem in pod razkošno lepoto ponosne Valerije. Ponosnejša in lepša ko kedaj je bila, ko se je ustavila pred vrtnimi vrati in se obrnila k Britancu: «Rešen si in prost,« mu je rekla, «lahko greš, ka-mur hočeš!« Vneto ji je poljubil roko, radost se mu je zasvetila na licu in v prekipevajoči hvaležnosti se jè globoko priklonil pred njo, — toda njej se je zdelo, kot da bi jo % bodalom sunil v srce —. _ _ ‘ J S ponarejeno malomarnostjo, pa s trepetajočimi ustnicami je nadaljevalo : «Morcoiti imaš prijatelje, ki bi jih rad videl, prijatelje, ki šo si v skrbeh za tebe, — četudi,« je zbadljivo pridjala, «so se malo brigali, da bi te rešili iz nevarnosti!« Eska je bil vedno odkritosrčen in pošten. Morebiti ga — je poleg njegovih zlatorumenih kodrov in širokih pleč —- zaradi te njegove značajne lastnosti tako strastno vzljubiia Valerija. Ni bila vajena v Rimu takih mož. «Nimam prijateljev,« je odgovoril skoraj otožno. «Nikogar v celem velikem mestu — izvzemši tebe, ki bi se brigal zame, ali sem živ ali mrtev. Pa sporočilo imam za nekoga in če mi dovoliš, da ga smem izročiti, ti bom bolj hvaležen, ko za svoje življenje. Jutri bi utegnilo biti že prepozno!« * 1 . J Z naporom je izustila tele besede — niso bile toliko vprašanje, ko nadaljevanje njegovega pripovedovanja «Tvoje sporočilo se tiče tistega — tistega črnookega* dekleta —. Eska, ne boj se, mi povedati resnico!« 1 v» Brez posebnega obvestila. Antiseptično, čisteče, osvežujoče in krepčuioče deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči «Elsafluid«, mnogo močnejši in boljši, kakor francosko žganje za drgnenje rok, nog, hrbta in celega telesa, kakor tudi kosmetikum, za negovanje kože, las in ust, skozi 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 Specijalno steklenico z zamotom in poštnina za 48 kron pošilja: Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg 529, Hrvaško. 626 ce Zahvala. - Ob priliki bridke nenadomestne izgube naše skrbne dobre mamice i. t. d. gospe —Frifečie Zmerzlilar' roj. Oblak natfučiteljeve vdove došlo nam je od vseh strani toliko izrazov sočutja da nam ni mogoče se vsacemu posebej zahvaliti. Zahvaljujemo se toraj tem potom ▼sem, ki so nas ob bridkih urah tolažili. Zahvaljujemo se posebno preč. duhovščini, učit-ljstvu in šolski mladini tuk. ljudske šole, cenj. rodbini dr. Goričarjev! istotako vsem drugim, ki ste v tolikem številu spremili nepozabno pokojnico na livado večnosti. Mozirje, dne 25. marca 1922. Žalujoči rodbini: Zmerzliksr Kostanjšek. JAZ VAM SVETUJEM da si pred nakupom obleke, perila in drugega blaga ogledate velikansko zalogo samo naibolj trpežnega manu-: fakturnega blaga pri : SREČKO PIHLAR, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 5. Cene čudovito nizke! Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je i etrtek, dne 30. marca t. 1., ob 9 uri predp 4-dne, nenadoma, previden s sveiim poslednjim oljem, umrl naš ljubljeni oče, gospod Ivan Vračko nadučitelj v p. v 84. letu svoje starosti. Pogreb rajnega se vrši iz Št. lljskega župnišča nedeljo, dne 2. aprila 11, o > 3, uri popoldne. Maša zadušnica se bo brala pondeljek ob 6. uri zjutraj v Št. lljski cerkvi. Št. Ilj, dne 30. sušca 1922. Rodbini Vrstke in imm> Potrti neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni. nenadomestljivi soprog ozir. c če, brat, zet, svak in stric, gospod Dr. Kan Turšič v četrtek, dne 30. marca 1922 ob pol 1. uri ponoči, po dolgotrajni in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere boguvdsno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 1. aprila 1922 ob 16. uri na mestnem pokopališču v Pobrežju. Sv. maša zadušnici* bo darovana, đne 3. aprila 1.1. ob 7, uri v magdalenski župni cerkvi. MARiBOR, dne 3I. marca <922. Slobokožalujoči ostali. Mestni pogrebni zarod. ANDREJ OSET Maribor. Aleksandrova c. 57, Telefon 88 jtrgovma z deželnimi pridelki, drvami, premogom in vinom se priporoča za nakup in prodajo 1— po najugodnejših cenah. — Brzojav: Andrej Oset Maribor. 6-6 07 Razglednice lavantinskem škofu dr. Nap tniku na mrt raškem odru prodaja fotograf Kurnik, Maribor, Slovenska ulica 16. *49 Clmifnllj se sprejme v ma- 3ireZniK ribarski bolnici. Nnstop službe takoj. I )2 Zahvalo dotičnemu najditelju kniige Marijine družbe, ker jo je pošteno vrnil Roza Celcer, Maribor.143 Hlapec stop službe takoj. se sprejme v mariborski bolnici. Na- 14I Na prodal: dobro ohranjen, blazine, perilo, in drugo. Maribor, Aleksandrova cest 40, pri krojaču. 137 Ni dribisol Na dabs!®! Poskusite kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bošniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in v kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini MILOŠ OSET, Maribor Aleksandrova cesta 45, naspr. gl. kolodvoru. Telef§n It, 1§. 108 Cene smerne! Postrežba tožna! fpnna ssr® Preci,zijske “.! & v |#ll G Utic stenske popra-s vlja najsolidneje tvrdka R. Biz- ; jak, Maribor, Gosposka ulica'«., štev. 16. 28—30 Sladkor cenejši Kocka K 66-Krisiil K 57 - Kakor vsa druga špecerija po najugodnejših cenah v novi trgovini Jaš & Lesiak Nsribaar, Šolski ulica 2. ■HsnanansaisaBaii TRGOVSKA BANKR D.D.UUBUAKA ELEKTROMOTORJE za kmetijstvo in obrt priporoča tvrdka 1-3 136 Industrijsko električne podletie Inž. TURNŠEK &Co. V LJUBLJANI, SODNA UL. 1 podružnica v Mariboru, Aleksandrova c. 44 Motorji so na zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje jamči m poziv I si subskripcili novih stolnic. Izredni občni zbor Trgovske banke, d. d. Ljubljana, je sklenil dne 25. marca 1922 zvišati delniško glavnico od K 10,000.000’— na K 30,000.000' z izdajo 50.000 novih delnic a K 400'— nom. v skupnem E znesku K 20,000.000'—. >■ pod sledečimi pogoji: 1. ) Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsake stare delnice eno novo po K 400.— nom K 480-—, več 5 »/o obresti od nom K 400-— od dne 1. februarja 1922 pa do dne plačila. 2. ) Vsi oni subskribenti, ki so že pri prejšnji emisiji subskrt- birali in znesek vplačali, dobe nove delnice pod istmi pogoji, kakor pod točko 1. e j , 3. ) Nedelničarji dobe delnice proti takojšnjemu plačilu pò tečaju K 530’— več 5 «/0 obresti od nom. K 400'— od dne 1. februarja 1922 do dne plačila. 4. ) Nove delnice so deležne čistega dobička za 1. 1922 in opremljene s kuponom za 1. 1922. 5. ) Nove delnice se izroče subskribentom tekom 1. 1922. 6. ) Reparticijo delnic določenih na nove delničarje, si pridržuje upravni svet po kon&nem subskripcijskem roku, 7. ) Subskripcija novih delnic se vrši od dne 3. aprila do 3. maja 1922, in sicer: a) pri Trgovski banki d. d. Ljubljana (začasni poslovalnici v Beethovnovi ulici št. 10) in rjeni podružnici v Mariboru ; b) pri Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico, Ljubljana. 8. ) Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno število vpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in se bode dodelitev manjkajočih delnic izvršila pri novi subskripciji. V LJUBLJANI, dne 25. marca 1922. Upravni stet Trgovske banke d. d. Ljubljana. ifiilliiMliilliilfiil ! i izdajatelj in založnik: Konzorcij «Strafe.« Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak, Unk Ostiere tiskom« ▼ MwUboro,