SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden
mesec 1 gld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za fietrt leta 3 gld., za jeden metec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlcija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne.
fŠtev. 223.
V Ljubljani, v soboto 28. septembra 1895.
Letnik XXIII.
Vabilo na naročbo.
S I. oktobrom pričenja se nova naroČba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
15 gld. 8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravuištvo ,,Slovenca". Po končani borbi.
Z Dunaja, 27. sept.
Silna volilna borba, ki se je te dni vršila na Dunaja, je končana. Liberalni zmaj je poteptan in krščanski socijalizem gre na dan. V hudovitem boju so si antisemitje priborili 91 mandatov, dočim je liberalcem ostalo bornih 46. Vršiti se ima sicer še jedna ožja volitev v VII. okraju mej razupitim liberalcem Frauenbergerjem in antisemitom Lehofer-jem. Ta ožja volitev ima celo odločiti, bodo-li imeli združeni kristijtni dvetretjinsko večino ali ne; vender pa se sme že danes reči, da na celoskupni rezultat ta jedina ožja volitev ne bode nič kaj vplivala. Sicer so še nedavno nekateri prenapeti židovski listi grozili in pretili s politiko abstinence, toda tako postopanje so obsojali celo oficijozni liberalni listi in včerajšnje volitve so dotičnim izvoljenim gospodičem
take muhe korenito in za vselej pregnale; izvoljenih je bilo namreč v prvem razredu precejšnje število liberalcev, ki abstinenčno politiko odločno obsojajo in so pripravljeni, s sedanjo večino mestnega zbora delovati v to svrho, da se mestu zopet povrne urejena avtonomna uprava. Mislimo v prvi vrsti liberalnega odbornika pl. Billiaga, ki je baje predesti-niran za drugega županovega namestnika in ima mej zmernimi liberalci jako mnogo vpliva.
Antisemitje so odslej gospodarji na Dunaju. Vsaj 90 sedežev mestne zbornice bodo zasedli združeni kristijani; njih neustrašeni vodja dr. Lueger pa bo zavzel mesto, na katerem se je še pred dvema letoma šopiril prvi župan Velikega Dunaja, jekleni voditelj liberalcev — dr. Prii I Se pred pol letom je imela liberalna stranka v mestni zbornici dvetretjinsko večino in danes je po nečuveni borbi vpo-rabljajofi vsa poštena in nepoštena sredstva rešila komaj še polovico tega, kar je imela pred 1. aprilom t. 1. .Fuimus Troes, fuit Ilium" kličejo danes celo že liberalni listi in — prav imajo. Liberalna stranka je na Dunaju dogospodarila —,.„der Mohr hat seine Schuldigkeit nicht getban, er kann gehen I" Dunaju pa bodo sledile počasi posamične kronovine, sledila mu bode cela Avstrija, in nismo več predaleč od tistega časa, ko se bode zadaji liberalec podal v Abrahamovo — pardon — Rotšildovo naročje I Luegerjeva parola se bode vresničila: BVun z liberalci iz mestnega odbora, vun ž njimi iz deželnega in državnega zbora!"
Smelo se sme trditi, da se v zadnjem času oči vsega naobraženega sveta obračajo proti Dunaju. Liberalni časopisi bi sicer radi tajili svetovno — zgodovinsko važnost dunajskih volitev ; radi bi dokazali in prepričali svet, da vpliv teh volitev ne bode prekoračil ozemlja dunajskega mesta, da ne sme in ne more imeti premnogih posledic v dežel-
nem in državnem zboru. Toda zaman! Kdor si ne zakriva nalašč očij, mora videti in priznati, da se bode, ko se konštituira novi mestni odbor, pričela nova doba v kulturnem razvoju dunajskega mesta, da — smelo trdimo — nova faza v kulturni zgodovini Avstrije 1 17., 23. in 26. september 1895 pisali bodo vedno z debelimi črkami v povestnici naše cesarske prestolnice; zabeležila pa jih bode tudi občna zgodovina in kulturni historik poznejših dob izvajal bode od tod pričetek novegapo-java v kulturni zgodovini — namreč krščanskega socijalizma v praktični obliki!
Dunaj je prvi veliki samoupravni organizem, kjer se bode poskusilo — vsaj deloma — praktično izvršiti teoretični krščanski socijalizem. Koliko se bode v resnici dalo doseči, koliko od krščansko-so-cijalnega programa se bode zares izvedlo in koliko ne, o tem si danes še ne moremo usojati nobene definitivne sodbe. Toliko pač smemo reči, da ima dunajski mestni odbor po bržkar dovršenih volitvah mnogo pogojev, iz katerih se pač da sklepati na to, da se bode krščansko-socijalni program dal kolikor toliko srečno in vspešno izvršiti. Krščansko-socijalna stranka šteje v svoji sredini prav lepo vrsto dičnih in odličnih mož strokovnjakov-učenjakov, ki bodo sigurno vse svoje sile napeli v ta namen, da rešijo sebi in svojemu programu čast, da pokažejo svetu, da krščanska ideja je še danes agilna, da je še danes, kakor pred stoletji, vporabna, in nesamovpo-rabna, temveč jedino rešilna!
Dozdeva se nam, da mislijo dunajski krščanski socijalisti idejo krščanske pravičnosti v prvi vrsti izvrševati i napram svojim najhujšim nasprotnikom, dunajskim liberalcem. Zdi se nam, da to smemo posnemati iz »Deutsches Volksblatt", ki piše kakor
LISTEK.
Pismo.
Gospod urednik!
Ali poznate rožo, katero je naš narod krstil z imenom: »dobra misel" ? — Šopek iz teh rož bi Vam rad danes poslal. Ako Vam šopek diši, na mizo ž njim, ako ne, pa v koš ž njim, kjer se ga bo razveselil vsaj kak — vegetarijanec.
Igra na Dunaju je torej končana! Ko sem čital o njej, spomnil sem se otroških let, ko smo se igrali doma otroci in mej drugim tudi »rihterja bili". Prav to igro, če smem verjeti imenom, so igrali na Du-naji pri občinskih volitvah, kjer so tudi „Richterja" bili in celo — ubili. — To Vam je morala biti igra! Na obeh straneh je vladala neka drzovitost, neka .noble hardiesse", ki je kazala, da se gre v tej borbi za življenje in smrt.
Ob takih prilikah se ljudje in stranko rade pokažejo v svojih značilnih potezah. Krivonogi krivo-nosi so kazali posebno svojo ljubezen do kristijanov; spomnil sem se, občudujoč to njih ljubezen, besed Tacitovih: »Proprium humani ingenii odiese, quem laeseris".
Tudi drugo značilno lastnost so ljudje pokazali ob tej priliki. Na misel mi je namreč prišla prislo-vica: „L'homme est un animal, qui crache", človek
je žival, ki pljuje, ko sem čital v židovskih listih nastopno filosemitsko pravljico: Neki žid se je priplazil v sobo antisemitskega agitacijskega odbora. Antisemiti vohuna spazijo ter se zbero takoj v posvet, kaj storiti z grešnikom. Sklenili so odpreti mu usta ter s pljunki kaznovati njegov novic žejni jezik. Ali je na tem kaj resnice, ne vem, le to smem trditi, da so Francozi za svojo prislovico gotovo imeli veljaven povod.
Človek je žival! — Koliko truda so imeli dar-vinisti, ko so v potu svojega obraza dokazovali ta stavek, a ga vendar niso dognali. Nov argument za svojo domnevo dobili so lahko na Dunaju. Tam so namreč židovski listi povodom za-se neugodnih volitev pisali, da so antiliberalni volilci »politične živali", ki žive najraje »v čedah", slepo sledeč svojemu vodniku. Te vrste živali niso imele razuma, ker niso hotele iti za krivim nosom; niso imele srca, ker se niso dale pohoditi krivim nogam, najbolj pa jim je nedostajalo takta, ker so v tako številnih čedah hiteli za — antiliberalci. — Du-najčan je politična žival, tako dokazuje dunajska Židinja, pa še le od tedaj, ko je hrbet obrnil židovsko-liberalni prosveti. — Gotovo veljaven dokaz za darvinizem!
Gospod urednik! Svet se povprašuje, kaj je bil oni talisman, s katerega pomočjo se je Dunaj rešil židovskega trinoštva. Morda tudi Vam ni znan? —
Zato ga Vam tukaj jaz razodenem. Iznašla ga je Luegerjeva prijateljica, židovska »Presse". Kakor ta vedeževalka, ki zajema svojo modrost iz talmuda, pripoveduje, napravil je dr. Lueger neke posebne vrste pijačo za svoje volilce. V pravem razmerju je namreč zmešal blagoslovljeno vodo in petrolej v omamno tekočino, katero so srkali njegovi somišljeniki in vsled tega kar trumoma rasli iz tal in hiteli na volišče, odločevat zmago kristijanov. Blagoslovljena voda in petrolej ali kakor bi rekli: jezuitski najemniki in dinamitardi. to je ona skrivnostna zveza, ki je po mnenju židovskih žurnalistov Dunaj izročila v roke kristijanov.
No za dinamit se ne čudimo, da ima tako moč v sebi, toda petrolej!...
Oj blaženo hudičevo olje, da imaš tudi ti toliko moč v sebi. Kedo bi ne bil vesel te tvoje zdravilne meči. Niti tvoj največji čestilec P. Celzij v Kamniku, kateremu si univerzale proti vsem mogočim boleznim, ni poznal te tvoje zdravilne sile. Akcije za petrolej zato po tovarnah rasejo in ni čuda, da se je petrolej v zadnjem času zelo — podražil !
Gospod urednik, tudi pri Vas se pripravljate za volitve in ugibate baje na vse strani, kako in kaj. Menim, da sem Vas sedaj rešil iz vseh zadreg, ako znate napraviti iz omenjenih tekočin tečno pijačo. Toda vspeh je odvisen od tega, da ste tekočini v
A
2-

Bledi: „Casi boja so minuli; kmalu se bodo volitve agno8cirale in po večmesečni interrupciji v avtonomni upravi se bode mestni odbor zopet zbral, da si izvoli najpreje svojega glavarja. Potem pa pride čas resnega delovanja. Antise-mitska stranka bode — naj jo nasprotniki zasmehujejo kolikor jim drago — dokazala, da svojim volilcem ni dajala praznih obljub, temveč da ima resno voljo, jih tudi izpolniti. Pokazala bode, da ne pozna nikakega terorizma napram liberalcem, temveč da bodevpošte-vala in izpolnila vsako njihovo dostojno željo. Ako bode liberalna stranka hotela sodelovati v prid prebivalstva, potem se jej iz zgolj strankarsko-političnih ozirov ne bode delalo ni-kakih zaprek. Proti pametni in stvarni opoziciji nobena majoriteta, ako ne hrepeni po brezmejnem go-spodstvu, ne more imeti nikakih ugovorov."
Ako se bode krščansko - socijalna stranka baš kar navedenega principa držala vseskozi in p o v s o d i, potem jej pač že a priori smemo ča-stitati k obilnemu vspehu; kajti krščanska pravičnost in ljubezen morata obroditi dober sad!
Da bi se delo, ki se je tako lepo pričelo, če možno še lepše dokončalo; da bi žarno solnce vzbujajočega se krščanskega mišljenja s svojimi ogreva-jočimi in oživljajočimi žarki bednemu človeštvu iz zmot in zmešnjav današnjega laži-liberalizma in njegovih potomcev pokazalo pot do pravega napredka, do prave naobrazbe, do prave slobode in resničnega bratoljubja — v to kličemo dunajskim prvakom krščanskim socijalistom:
Quod bonum f e 1 i i faustum for-tunatumque sit!
Črne bukve kmečkega stanu.
15. Slovanska organizacija.
b) Ruski mir.
(Dalje.)
Peter je pa potreboval plemiške pomoči in hotel se jim je prikupiti. Dal je popisati ljudstvo, ne meneč se, ali je slobodno ali tlačansko, in je izročil grajščakom v last. Ti so jeli odslej trgovati ž njimi, kakor z blagom; prodajali so jih in kupovali kot živino. Rusko izobraženstvo je vedno bolj »napredovalo«. Prve vzore je dobilo v nemškem protestanškem - skeptiškem duhu, ki ga je že Peter prikrošnjaril na svojih pustolovskih potih. Ti vzori so se lepo dopolnili s francoskimi materialističnimi, golega vživanja polnimi idejami vzlasti za časa velike grešnice Katarine II.; ruska gospoda je morala vsled tega v zadovoljevanje svojih strastij še mnogo bolj tlačiti kmete. Raz-stoj mej tlačani in grajščaki se je tako vedno večal. Petrovo delo je zorelo in rodilo v nravnem, umstvenem, socijalnem in političnem oziru — gnji-lobo. Narod je postal samo — državni mate r i j a 1 po tistih načelih, ki vladajo tudi pri nas. A ta materijal je imel tudi svoje misli, ki niso bile vselej prijazne gospodi. — Pričelo se je revolucijonarsko gibanje, kateremu so začetkom
pravem razmerju mej seboj. Miligram jedne preveč ali premalo in vse je — skaženo. Za tako delo bo strokovnjak Vaš tovariš »Narod", ki je prehodil vse kleti vseh ljubljanskih bezničarjev in povsod v sodih mej vinom, vodo in lesom našel pravo razmerje.
Ker sem že pri vinu, naj še nekaj omenim o Vašem »cvičku". Akademično ferijalno društvo »Cviček" je napravilo svoj letni shod v slovenski prvo-stolnici. Tam seveda so reševali domovino. Mladi so molčali in poslušali, starejši so govorili, tisti pa, katerih ni bilo zraven, so za oboje mislili. In tako se je zgodilo, da so častite stare »hiše" že osivele in obletele govorile v imenu »bodoče inteligencije", kamor so seveda i sebe v sedanjosti prištevale, da hočejo tako vspešno in vstrajno delovati za blagor mile slovenske domovine, kakor sedaj praznijo posode rude-čega cvička. Taka navdušenost je potrebna v prvostol-nici slovenski, kjer se je obhajala tudi sedanska slavnost. Vi, gospod urednik, ste to zamolčali, a meni je znano, daje pred večerom slavnosti bitke pri Sedanu napravil nemški »turnverein" posebno slavnost, pri kateri je drd. Hans Janesch proslavljal pomen bitke pri Sedanu. Ta nemško-nerodni govor in mejnarodni cviček sta tako navdušila mlado nemško gospodo, da je, ne vem, ali stoje ali leže pela pesem o straži ob Renu, pa se streznena vzbudila le ob bregovih lene Ljubljanice.
Ta kozmopolitični »cviček" je nedavno tudi
našega stoletja na Nemškem se izučivši ruski mladeniči podali iz Neglovega modroslovja tudi nekakšen znanstven temelj.
Ruski aristokratje so z mnogobrojnimi vzgledi naučili demokrate, kako se spoštuje oblast, kako se dela s carji.1) Zgodovina nam priča, da so dobro umevali svoje učitelje. Vendar nas to ne plaši. Vkljub vsemu temu je Rusija jedina država, ki ima za svoj temelj krščanstvo.2) Šola je pod cerkvenim vodstvom; versko življenje prepleta družabno. Od prvega državnega dostojanstvenika do zadnjega prostaka mora vsak izpolnovati svoje verske dolžnosti in o Veliki noči se izkazati s spovednim listkom. Nikakor sicer ne preziramo žalostnih ločinskih spletk v ruski cerkvi, njene uradne strplosti in skvarjenosti, vendar pa brez ovinkov smelo trdimo, da je rusko ljudstvo v svojem jedru dobro krščansko — katoliško. Razkolno je samo uradno, v birokratičnih zapisnikih vsled sile svojih carjev, ne pa v prepričanju. V tem smo jednega menenja z blagim Solovjevom in ne morejo nas omajati učenega dalmatinskega frančiškana dr. Markoviča nasprotni dokazi. Navedimo vsaj jeden vzgled, da je nase menenje pravo.
Pred nekaj leti je priobčeval poljski »Czas« pisma ruskih zjedinjenih kmetifiev, ki so jih surovi uradniki pregnali v orenburško pokrajino. V ti pokrajini je bila tedaj samo jedna cerkvica katoliških naseljencev latinskega obreda, kateri gotovo niso mogli nič vplivati na tamošnje ljudstvo. V teh pismih, ki jih ima v izvirniku v svoji lasti krakovski vseučiliščni profesor dr. Chotkovski, beremo mej drugim, kaj so katoliškim pregnancem govorili orenburški kmetje. »Mi smo tudi imeli pravo vero,« tako so dejali, »pa s silo so nas višji odtrgali od nje. Mi vemo, da imamo v Rimu svetega očeta, ki je jedini od Kristusa postavljen, da je nad vsemi kristijani.«
Sodimo, da zadostuje ta dokaz. Posvetni oblastniki in brezznačajni pohlepni svečeniki imajo na vesti »uradni razkol«. Bog, ki preiskuje in ob-isti, jih pozna, pozna pa tudi nesrečno ljudstvo, ki je po birokratičnem potu izgubilo svoje pravo katoliško ime.
Leon XIII., njegov sedaj vladajoči namestnik na zemlji, hoče pormagati temu ljudstvu in po njem — Evropi. S posebno ljubeznijo oklepa v svojem srcu Slovane in izmej nebrojno biserov njegov del se leskeče kot sojni demant njegova skrb, da se zopet zjedini razkolna cerkev z Rimom. Zadnji
J) Neki ruski plemič je v Mihajlovi palači v Petrovem gradu razkazoval grofu Herbertu Miinsterškemu kraje, kjer so bili umorjeni ruski carji. Ko mu je pokazal mesto, kjer je bil zadavljen Pavel I., je začuden zavzdihnil. Ruski dostojanstvenik mu pa reče : „Mais mon Dieu ! Que voulez — vous, mon-sieur le comte ? Cest notre magna charta: la tyrannie tem-peree par 1' assassinat." („No, za Boga 1 Eaj pa hočete, gospod grof? Taka je naša konštitucija: samosilstvo oblaženo z zavratnimi umori.)
') Primeri izvrstne članke Ignacija Kralja v „Rimskem Katoliku" 1891, 1892, 1893, in jezuita Alei. Baumgartnerja potopis v »Stimmen aus Maria Raach" 1892.
spravil v dotiko akademike društva »Cviček" in »Heu-riger", ki so se v tako lepem soglasju zabavali, da tega ne bodo z lepa pozabili. — Za sedaj se moram posloviti od te nadobudne mladine, le to pripomnim, da sme domovina s ponosom gledati na njeno in na svojo bodočnost.
Menim, da je prav, ako sedaj nevarno orožje dovtipa skrijem v nožnico previdnosti in obmolknem. — Kader treba, se zopet oglasi Vaš
________O—v.
Brezbožne sile.
(Dalje.)
Zato dobi v 33. stopinji »najvišji generalni veliki nadzornik" meč z besedami: »Častitljivi vitez in brat! Smrtno orožje polagamo v Vaše roke; ne rabite ga proti bratom, razven če kateri izda našo stvar. Babite ta meč zoper zločinske okrutnike, morilce našega častitljivega Jakoba Molayskega (tako se imenujejo katoličani), to je: zoper sovražnike našega reda."
A ne le z besedo, tudi z dejanjem se učijo in vadijo framasoni umora. Prva priprava je, da 8e framasonu vlije divje sovraštvo do nasprotnikov v srce, druga, da se uči brezpogojne pokorščine, tretja, da se mu iztrga iz srca nravnost. Potem je »vitez kadoš"*) zrel za svoj poBel. Pri vsprejemu v de-
*) „ Kadoš" je hebrejska beseda, ki pomeni svetnika.
»Rimski Katolik«5) v izbornem drugem članku po-jasnuje to skrb in po pravici sklepa iz raznovrstnih znamenj, da ne bo zastonj in da že lahko zapojemo: »Zora zori, beli dan se snuje — In v puščavi zopet Leo kraljuje.4)
Oživljenega katoličanstva je pred vsem treba Rusiji, da vzmore socijalno-kulturno nalogo, ki jo ji nalaga božja Previdnost. Zjedinjenje Rusije z Rimom je jedna prvih točk v rešitvi socijalnega vprašanja. Slovanske organizacije zlati genij vstane
potem in zavlada v mir in sreči Evropi.
*
* *
Žalostno se glasi sedaj zgodba nekdaj krepkega jugoslovanskega kmečkega stanu ;5) tudi ruskega kmetiča črne bukve so vsak dan bolj popisane, a zdrave natore moč in božja milost, ki jo podpira, sta neporušljivi. Da ohranimo prvo, delajmo, žrtvujmo se. Da si izprosimo druge — živimo krščanski in molimo!	(Dalje slčdi.)
') „R. K.", 3. zv„ 1895.
*) „R. K.", 1893, str. 2.
") Prim. lepe besede Jov. Hraniloviča (Žumberačke elegije. Križevac 1886, str. 34) o hrvaškem kmetu: »Zadruga mu njekoč jadna Krov in hranu barem dala, Al zakona ruka hladna Zadruga mu potrgala; S njom i njegva padla sreča Nikad več se vratit neče. Hrpa kuča sve to veča, I kamenje sve to veče. Njekoč šume bujne, stare Te vrleti opasaše Hraneč ovce i ovčare, Što sin čare opjevaše; A sada, kud oko krene, Posječeno drvo tu je, Što branjaše gole stiene Od gromova i oluje."
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. septembra.
Katoliški shod v Št. JPolitu. Tekom meseca oktobra se bode vršil katoliški shod v Št. Po-litu. Mnogoštevilni pripravljalni odbor je izdal na-udušeno pisan poziv, v katerem v kratkih pa čvrstih potezah riše obupno stanje kmečkega, obrtniškega, trgovskega in delavskega stanu. Vsi stanovi propadajo pod težo bremen in v obupnem boju za obstanek. Liberalizem je obetal zlate gore, a povsod zapušča razvaline. Socijalni demokratje pa skušajo zopet vkleniti človeštvo v staro suženjstvo. Katoliško krščanstvo je dalo delu čast, lastnini svetost, družini trdnost, rokodelstvu blagost, kmetu prostost, vsem stanovom njihove pravice. Človeštvo zapušča križ ter leži pred zlatim teletom. Nazaj torej h Kristusu, k pravi veri. Na shodu v Št. Politu naj vodniki ljudstva s pogumno besedo odkrivajo bedo in potrebo prebivalstva, da zvedo o njej tudi na višjih mestih. Na shod naj pride vsakdo, kateregakoli stanu, konservativec ali krščanski socijalec, kajti vse veže jedna vera, jedna ljubezen do domovine. Vje-dinosti je moč in zmaga.
veto stopinjo mora »izvoljeni" prebosti dve umetni glavi pod spodnjo čeljustjo. To je najnavadnejši način umora pri framasonih. Navadno je namreč fra-masonskim žrtvam prerezana vratna žila. Pri naslednjih stopinjah mora se vihteti nož nad smrtno glavo. V 30. stopinji, v kateri še le framason postane »vitez kadoš", pa se vrši ta ostudni obred:
V »črni sobi" je na odru raztegnjena živa ovca: na levi strani je gladko obrita. Usta so ji zavezana, da se ne more oglasiti. Zraven odra pa neki br. * . posnema stokanje človeka, kateremu so zamašena usta. Br. * ., kateri se daje ordinirati za kadoša, ima zavezane oči, tako da ničesar ne vidi. V tej situvaciji govori »veliki mojster" ta obredni govor:
»Brat! Ko si vstopil v stopinjo »izvoljenih", maščeval si se simbolično za smrt Hiramovo. Danes pa ne boš več klal le mrtvih lutk ali vrtal z nožem davno mrtvih črepinj. — Ti veš, da ga ni ustava, bodi tudi najboljši, kateri nima izdajalcev. Neki zločinec iz naše delavnice je pred kratkim izdal našo sveto stvar in posrečilo se nam je, da smo gavjeli. Tukaj leži; njegova zadnja ura je odbila. Ali slišiš togotno stokanje? Dobro vd, da ne more uiti kazni. — Brate, pri današnjem vsprejemu te doleti čast, da ga kaznuješ po pravici. Potiplji najprej z roko mesto, kamor mora zadeti tvoje bodalo, da se ne bo tresla tvoja maščevalna roka."
Zvena med Mladočehi in nemškimi liberalci? »Neues Wiener Tagblatt" priporoča po-miloščenje omladinistov, preklic izjemnega stanja za Prago in spravo med Nemci in svobodomiselnimi Cehi. Te dve stranki bi vrgli ob tla za vedno vse nazadnjaške moči. Mladočehi in nemški liberalci bi bili skupna armada evropskega napredka, koristili bi deželi in državi. — Dasi je med Mladočehi mnogo življev, ki se bratijo z židovskimi liberalci, vendar dvomimo, da bi se Mladočehi zvezali s stranko, ki ima v politični zgodovini največ grehov na vesti in v bodočnosti popoln polom.
V angleškem, časopisju je opaziti dvojni tok; prvi namreč udarja po turški vladi radi armenskega vprašanja, drugi pa hvali ljubeznivost Rusije. ,Daily News" so zvedele iz Carigrada, da se je zahvalil sultaa knezu Lobanovu, ker je nekoliko olajšal angleške zahteve gledš Armenije. Knez Lobanov je pa baje odgovoril, da one tri velemoči sedaj ravno tako jedino postopajo, kakor so poprej. Dalje poroča omenjeni list, da so poslali dotični poslaniki zopet strogo noto na turško vlado, v katerej zahtevajo zadostila za v maju tega leta v Džedi izvršene napade. Konečno navajajo »Daily News" neko brzojavko iz Filipopla, v katerej se izraža veliko začudenje, zakaj niso imenovale evropske velemoči svojega podkralja za Armenijo. Po pravici se pripomni koncem tega poročila, da se s turške strani armensko vprašanje tako slika, kakor bi ga jedino le evropske velemoči ovirale.
Petindvajsetletnica osvobojenja Rima. Neki katoliški list je predlagal povodom narodnega praznika sledeči ironičen program: 17. sept.: obisk mestne blagajnice, v kateri je bilo I. 1870 l1/« mil. lir prebitka, mej tem ko je danes 200 milijonov dolga. 18. sept.: obisk državnih ječ in kaznilnic, v katerih je dvakrat toliko kaznjencev, kakor jih je bilo 1.1870, in ki so natlačeni kakor slaniki. 19. sept.: Shod vseh italijanskih županov na kapitolu, da vpo-gledajo v zapisnikih sledeče točke: a) neprestano naraščanje meščanov, ki potrebujejo ubožnega lista, bj vedno manje število voznikov in poslov, c) zvišanje tržnih cen v Rimu za najpotrebneja živila, posebno za moko in kruh, v primeri s cenami po drugih trgih. 20. sept.: shod pri Pijevih vratih, h katerim so povabljeni vsi brezdelni in lačni postopači s svojimi starimi, ženami in otroci. V prvo vrsto se postavijo vsi bankeroterji, tem slede vsi brezumneži, goljufi, oderuhi itd. V zadnji vrsti stoje obrtniški vitezi, ki so prišli v letu 1870 v Rim in se odlikovali po svojem dolgoprstuem poslu. Tem se pridružijo bombardisti iz Muute Citorio itd. Potem se zapoje delavska himna, godbo obskrbuje gospod dinamit. Popoludne se obiščejo vse one krasne vile, katerih več ui, vse hiše brez stanovalcev in razpadla poslopja. Dalje vse jame in skrivališča roparjev, ponarejevalcev denarja itd. Zvečer se ta poslopja električno razsvetle. Pred predorom se slovesno postavi velikanski steber iz ponarejenih rnejnic, dolžnih pisem in pobotnic; temelj obstoji iz ponarejenega
Sedaj položi »veliki mojster" desnico secipijen-dovo na obrito kožo ovčino. Ko čuti ta srčne vtrip-Ijeje in telesno gorkoto, prepričan je, da ima pred sabo človeka. »Veliki mojster" zapove in nesrečnež sune bodalo v otipano mesto. Takoj na to ga od-ved6 v bližnjo sobano. Tu mu odvežejo oči in pri-neso na krožniku krvaveče srce umorjene žrtve. To srce mora nabosti na bodalo in nesti k velikemu mojstru. Jedro tega ostudnega obreda je to, da nastopni vitez kadoš misli, da je umoril človeka. Če potem tudi spozna, kako smešno vlogo je igral pri tej glumi, vendar je dokazal, da je sposoben iu pripravljen, za framasonstvo storiti vsak zločin. Iu to popolnoma zadostuje. Zgodovina dokazuje, da ta obred ni prazna šala, ampak da vitezi kadoši v javnosti zvršujejo, kar jih je naučila ta peklenska pedagogika. Omenjamo nekatere umore, katere so brezdvomno zvršili prostozidarji.
Kako je umrl Gambetta? O njegovem umoru se je toliko govorilo, a nič trdnega zvedelo. »Ženska ga je ustrelila iz privatnega sovraštva." A, če je bil Gambetta žrtva ženskih spletk, zakaj niso one ženske vjeli in kaznovali ? Čudno: oni, ki so bili znani kot prijatelji Gambettini, so najbolj skrbeli, da resnica ni prišla v javnost in da je morilka ušla kazni. Kako se je moglo to zgoditi? Gambetta je bil že davno poslanec, bil je že minister, ko se je udal političnemu toku in vstopil v ložo. A svoje samostojnosti ni izgubil nikdar. Lož ni obiskal, bil
niklovega in papirnatega denarja. 21. sept.: Vožnja po Tiberi, ki je postala neplovna; zvečer se razsvetli kolizej, čegar tla so pognojena s krvjo mučenikov, katera so pa Bedaj onečaščena in mlaki podobna. 22. sept. se obiščejo razne banke, ki so prenehale z vplačevanjem. Od 23. sept. do 1. okt. se bodo vršile zasebne slavnosti. Pri tej priliki se bodo primerjale sedanje in nekdanje razmere. Obiskali se bodeta bolnici sv. Roka in sv. Trojice, ki več ne obstojita, dalje bolnica sv. Duha, ki je bila nekdaj največja na svetu in je sedaj Bkoro popolno zginila. Tu se sedaj onečaščajo usmiljene sestre in se krade bolnikom perilo. 2. oktobra se prebero vsa časnikarska poročila in spisi liberalnih pisateljev. — Konečno se bodo vdeleženci vrnili na svoj dom in pri oknih gledali, kaj se bode zgodilo na dan poslednje sodbe. Poleg tega si bode vsak lahko ogledal prvo nadstropje v palači Borghese, kjer je glaven sedež prostozidarjev.
Tedenski koledar.
Nedelja, 29. sept.: 17 pobink. evang. O največji zapovedi Mat. 22. Mihael nadang. Ponedeljek, 30. sept. Feromin spoz. Torek, 1 okt. Remigij šk. Sreda, 2. okt. Julijan m. Četrtek, 3. okt. Kandid m. Petek, 4. okt. Frančišek Seraf. Sobota 5. okt. Placid in tov. m. m. Lunin spre min: Sip 3. ob 11. u. 45 m. po noči. Solnce izide 1. okt. ob 6. u. 3 m.; zaide ob 5. u. 35 m. Dan se skrči v oktobru za 1 uro 35 minut.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. septembra.
(Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Gospodje: Jožef G r e g o r i č, kapelan pri Sv. Trojici, gre kot župni upravitelj na Vrh pri Idriji; Anton J e m e c iz Suhorja kot župni upravitelj v Pod-lipo; Matija Novak iz Semiča kot župni upravitelj na Poljanico; Alojzij Sarec iz Planine kot kurat na Suhorje in Frančišek Traven je postal v Dobrepoljah prvi kapelan. — Novo sta postavljena gospoda Viljem Mlejnik kot kapelan v Starem Trgu pri Kočevju in Viljem P a u 1 u s kot kapelan v Planini. — Razpisana je župnija Altlag (Stari Log) v kočevski dekaniji do 13. oktobra.
(Posvečevanje.) Prevzv. gospod knezoškof ljubljanski so danes ob llt8. uri v mašnika posvetili kapucina reške pokrajine o. Gabriela Mežnaršič-a, ker so bili škof krški S ter k, ki so bili prvotno zato naproSeni, v tem času zadržani.
(Šolska vest.) Na mesto g. nadučitelja A. 2u-mera, ki je imenovan okr. šol. nadzornikom, je g. Jos. Maier poverjen z vodstvom prve mestne deške šole v Ljubljani.
(Iz deželnega šolskega sveta.) Nadučiteljsko službo v Koč. Reki je dobil tamošnji učitelj g. I. Ostermann, nadučiteljsko mesto na Premu g. Jos. Kostanjevec na Colu, učit. mesto v Adlešičih gosp. Fr. Koller na Dobu, učit. mesto v Tržišču Fr. Skulj
je prostozidar le po imenu. A »bratje" so pritiskali nanj, hoteli so, da bi bil on tako slepo orožje v rokah framasonskih voditeljev, kakor so bili drugi ministri, kakor so francoski ministri tudi dandanes. Gambetta se je branil. Vse leže so agitirale proti njemu, dokler ni propadel. A ostal je priljubljeni ljudski tribun tudi po prvem padcu. Čakal je priložnosti, da se zopet povspne do vlade. Bil je izvoljen in je sedaj očitno kazal nasprotstvo do prostozidarjev, kateri so ga prvič vrgli. A v ložah se je govorilo: Gambetta ni naš mož. Br. • . Gambetta nas je izdal. Kadoši so vedeli, kaj to pomeni. Da odvrnejo jezo ljudstva od svoje družbe, najeli so žtnsko, ki je zvršila umor. Framasonski sodniki so zato skrbeli, da je ušla kazni. Pri pogrebu Gam-bettinim so »žalovale" vse lože s tako izvanredno razsipnostjo, da ravno to ostenzivno »žalovanje" potrjuje našo trditev. »Žrtva je bila mrtva, morilci so jo ovenčali s cvetlicami."
Leta 1825 so imeli karbonarci, kateri se štejejo tudi k framasonom, na sumu karbonarca in framasona Jožefa Pontinija, da je izdal njihovo skrivno rovauje vladi. Obsodili so ga na smrt in naročili Farghiniju in Montanariju, da zvršijo umor. Na pravi framasonski način sta ga umorila. Jeden ga je izvabil kot prijatelja v samoto, drugi ga je zabodel z bodalom. Da bi si olajšala kazen, izpovedala sta zločinca vladi natanko, ves dogodek.
v Vel. Dolini, četrto mesto v Postojni g. Al. Sachs v Vipavi, drugo mesto v Košani gdč. V. Puppis, drugo mesto v Spod. Idriji gdč. I. Šušteršič, drugo mesto v Sturji gdč. M. Maborčič. Na prvi mestni deški ljudski šoli je ustanovljeno deveto učno mesto.
(»Zopet jeden" — ka 11?!) Zanimiva sodnijska obravnava vršila se je včeraj, 27. t. m., pri tukajšnjem deželnem kot vsklicnem sodišču. Na zatožni klopi bili so naslednji cerkniški občinski odborniki in podžupani, in sicer: Janez Oblak iz Grahovega, Franc Remšgar iz Žerovnice, Franc Zagorjan, poštar v Gerknici, Anton de Schiava iz Cerkniee, Andrej Hren iz Cerknice,) Franc Prudič iz Cerknice, Matija Kraje iz Grahovega, Josip Mi-lavc iz Cerknice, Franc Premrov iz Martinjaka, Josip Sigmund iz Zerovnice, Janez Žitnik iz Cerknice, Alojzij Pogačnik, župan v Cerknici, Franc Serko iz Cerknice, Jernej Trebar iz Cerknice, Matevž Završnik iz Cerknice in Matija Herbljan iz Zerovnice — vsi pristaši liberalne narodne stranke. Le-ti skovali so bili due 26. maja 1. 1. ovadbo na prevzvišenega gospoda knezoškofa proti cerkniškemu kapelanu gospodu Frančišku Pešecu. V tej ovadbi so mej drugim gosp. Pešeca dolzili, da je povodom cerkniških občinskih volitev zažugal materam, da njihovih otrok ne bode pripustil k prvemu sv. obhajilu, če zadevni očetje ne volijo s katoliško stranko. Ovadbo je podpisalo uvodom navedenih 16 liberalnih junakov. Da je pa cela ovadba zadobila še bolj slovesno lice, podpisali so se kot »predstoj-ništvo občine Cerknica" in pritisnili še občinski pečat. — Radi te žaljive, kar z lepa izmišljene nesramne obdolžitve tožil je gospod Frančišek Pešec vse, ki so ovadbo podpisali bili, radi prestopka zoper varnost časti. V prvi instanci, pri c. kr. okr. sodišču v Cerknici, bili so vsi obtoženci oproščeni, češ, da sicer niso mogli dokazati resnice svoje obdolžitve, da so pa ravnali v dobri veri, ker se je po Cerknici res nekaj tacega govorilo. — Zoper to razsodbo vložil je gosp. Pešec vsklic in včeraj vršila se je o tem vsklicna razprava pri deželnem sodišču. Predsedoval je gosp. dež. sod. nadsvetnik L e v i č n i k , tožitelja zastopal je g. dr. Ivan Šušteršič, tožence pa je zagovarjal gosp. dr. K. T r e o iz Po-stojine. Sodišče je vsklicu gosp. Fran Pešeca popolno ugodilo in vse obtožence obsodilo na globe, kojih skupna svota iznaša 475 gld. — za slučaj neiztirljivosti pa na primerni zapor od 5 do 8 dni. Tudi morajo vsi obtoženci nerazdeljno plačati vse stroške. Ta razsodba naslanja se na sledeče razloge: Z inkriminirano ovadbo obdolžili so obtoženci gosp. Pešeca javno nenravnega dejanja, ki ga utegne v mislih ljudij zaničljivega storiti ali ponižati. Ce bi se obtoženci hoteli izogniti kazni, morali bi dokazati resnico svoje obdolžitve. V tem oziru zaslišalo se je čez 45 prič,anijedna ni kaj sličnega potrdila. Izgovor obtožencev, da se je po Cerknici govorilo, da je g. Pešec izrekel zadevno pretenje in da so se zmatrali kot občinski zastopniki opravičene in zavezane v inte-
Vodja framasonov v Rimu, Nuiio, slavil ju je v loži kot tovariša in mučenika. A 1. 1848 so imeli tudi njega na sumu, da je izdajalec, ter ga zastrupili.
Dne 15. nov. 1. 1848 umrl je, zadet od fra-masonskega bodala, grof Rossi, slavni minister papeža Pija IX.
V španski nasledstveni vojski so bili voditelji revolucionarnega gibanja framasoni. Ljudstvo so nahujskali zoper kraljevo rodbino; 1. 1868 je morala bežati kraljica Izabela. A monarhija se je vrnila. Framasoni so se tudi v tej polastili ž njim lastno spretnostjo najvplivnejših mest. Br. •. Serrano je postal ministerski predsednik, br . *. P r i m, kateri se je nadejal, da kot vojskovodja dojde na vrhunec časti, le vojni minister. Iz zavisti, in užaljen, da loža ni njemu prisodila prvega mesta, nasprotoval ji je, zatiral od nje med ljudstvo zasejano gibanje in sklepal zoper ložino politiko zavezo z zunanjimi knezi. Dne 27. decembra 1. 1870 je bil še prisoten pri framasonski seji. Br. •. so zahtevali, da podpira njihovo teženje po ljudovladi. On se je najodločnejše izrekel, da kot minister monarhične države ne izda domovine. Ko se je odpeljal od seje, peljalo se je takoj nekaj »bratov" za njim. Ko so ga dohiteli, zadelo ga je sedem krogelj v levo ramo. Nikdo ni kaznoval morilcev. Kako tudi? Najvišji sodniki, vojaki in uradniki španski so bili takrat in so večinoma še sedaj — framasoni.	(Dalje sledi.)
resa občine napraviti inkriminirano ovadbo, — ne velja; kajti nijedna priča ni potrdila, da bi se o g. P e š e c u kaj tacega govorilo bilo. 0 e bi se pa tudi govorilo bilo, dolžnost obtoženceva bi kila, preje poizvedovati o resnici in zanesljivosti govorice, predno so napravili ovadbo. Sicer pa obtoženciniti opravičeni niso bili, nastopati v imenu občine, kajti občina se v tej stvari ni izrekla, ker je konštatirano, da v tej zadevi ni bilo nikake občinske seje. Obtoženci tedaj niso bili opravičeni nazivati se .Predstojništvo.Cerkniške občine" in rabiti občinski pečat. (Tedaj je konštatirana naravnost zloraba občinskega pečata. Lepi občinski odborniki ti »narodnjaki" ! Op. uredništva.) Sploh se zadevna ovadba niti vsem občinskim odbornikom v podpis predložila ni, kajti Cerknica ima 24 občinskih odbornikov, podpisanih je pa le 13, ker trije podpisani niso občinski odborniki. Zadevna •vadba je tedaj zasebni čin obtožencev. Toda tudi če bi bili opravičeno ravnali v imenu občine, bi jih to iz že navedenih razlogov ne oproščalo od krivde. — S tem prejeli so cerkniški mogotci zasluženo zaušnico, gosp. Pešec pa je dobil pravično zadostilo.
(Na Trsat ozir. v Reko-Opatijo) vozil bode v soboto, dn4 5. oktobra (pred praznikom Marije rožnega venca) posebni vlak po zelo znižani ceni, veljavni za vse med Celjem-Ljubljano-St. Petrom in Trnovem ležeče postaje do Reke in nazaj. Odšel bode vlak iz Celja v soboto ob 6. uri 20 minut zjutraj in dospel v Ljubljano ob 9. uri istega due dopoldne, v Reko pa ob 1. uri 55 minut popoldne. Udeleženci gorenjske in dolenjske proge dospejo naj torej pravočasno v Ljubljano, da se v soboto ob 9. uri odpeljejo po južni železnici proti Št. Petru-Reki. Povratna vožnja dovoljena je do vštetega 18. oktobra, torej se udeleženci lehko poinude na Trsatu, v Reki in Opatiji dlje časa ter si lehko ogledajo omenjene kraje. Vozni listki dobivajo se v potovalni pisarni na Kongresnem trgu št. 17 (novo uršulinsko poslopje), kjer se dobe tudi natančna pojasnila.
(Prve cipe) prinesli so pretekle dni na trg. Sop teh (velikih) cip stane 20 do 25 kr. Pravi lov nanje prčne se pa stoprav prve dni oktobra, koja-mejo dohajati trope takozvanih malih cip. Ljubljanski ciparji se že oborožujejo za dostojen vspre-jem z limancami, „riro", ragljami i. dr. Generalni štab ima svoje ležišče v to postavljenih utah na ljubljanskem močvirju in v mestnem logu.
(Razpisane nčiteljske službe.) V črnomaljskem šolskem okraju so izpraznjena sledeča učiteljska mesta: Mesta učitelja in voditelja v Gribljah, v Bo-žakovem in Cresenci z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. Prršnje je vložiti službenim potom do 15. oktobra pri okrajnem šolskem svetu v Črnomlju.
*
* *
(Shod v Brežicah.) Poslanec gospod Mihael V o š n j a k sklical je dne 15. septembra t. 1. volilni shod v Brežicah, da porcča o svojem držsvnozbor-skem poslovanju.
Zbrali.1 se je ob 3. uri popoludne lepo število naiodličnejših mož iz brežkega okraja, večinoma županov in občinskih odbornikov v veliki dvorani »Narodnega doma".
Gosp. dr. Fran Firbas, c. kr. notar v Brežicah, izvoljen soglasno predsednikom, pozdravi prisrčno navzočega državnega in deželuega poslanca gosp. M. Vošnjaka, g. dr. Ivana Dečka in vse zbrane volilce ter proglasi zborovanje za otvorjeno.
Državni poslanec g. M. V o š n j a k, raztolmačil je potem v obširnih potezah, zakaj je bilo ministerstvo Taaffejevo primorano odstopiti in kako se je sestavilo novo Windischgriitzovo ministerstvo. Raz-jasnjeval je dalje slavni početek, a manje slavni konec tiste prečudne parlamentarične prikazni, ki so jo krstili, koalicijo.
Najvažnejša točka celega predavanja bila so pojasnila o celjskem vprašanju in tu se je moral gospod poslanec prepričati, da vživa polno zaupanje mej svojimi volilci, kajti burni „živio"-klici odobravali so dotična izvestja poslančeva.
Deželni poslanec g. Jerman nameraval je tudi ta dan poročati o svojem delovanju v dež. zboru ; po bolezni zadržan pa ni mogel spolniti svoje obljube. Deželni poslanec g. dr. Ivan Dečko nastopil je tedaj za svojega kolega, ter v jedrnatem govoru narisal stališče, koje zastopajo naši poslanci v dež. zboru. Povedal je, kaka krivica se godi Slovencem v upravnih deželnih vprašanjih. Slovenci, dobra tretjina vsega prebivalstva na Štajerskem, nimajo niti
jednega zastopnika v deželnem odbora, niti v dež. šolskem' svetu.
Liberalna večina deželnega tbora skuša spod-biti nam še tisto trohico pravic, ki so nam zajamčene po zakona. Slovenski poslanci imajo uprav neznosno stanje v deželnem zboru, stavijo naj predloge še tako občno • koristne, obveljati ne more nobeden, že ta to ne, ker so ga stavili slovenski poslanci.
Ko se je bilo letos vprašanje o ustanovitvi slovenske gimnazije zasukalo Slovencem v korist, takoj je bila skovala liberalna večina v zvezi z nemško • nacijonalci v dež. zboru tisto famozno resolucijo, s kojo je celo zažugala vladi, da ne sme vstreči pravičnim zahtevam Slovencev; tako podlemu postopanju nemške veČine niso mogli naši poslanci drugače odgovarjati, kakor s tem, da so zapustili deželni zbor; barem ne bodo dalje nemški krivič-neži v navzočnosti slovenskih zastopnikov bili v obraz pravičnim in postavnim željam slovenskega prebivalstva.
Tudi to poročilo g. posl. dr. I. Dečka pridobilo je mej volilci občno priznanje.
Koncem oficijeluega dela zahvali se predsednik g. dr. Fran Firbas gospodom poslaneem za njih trudapolno delovanje, kličoč trikratni iz srca izvirajoči „2ivijo I" presvitlemu cesarju Francu Josipu I. kol vrhovnemu zaščitniku pravice iu zakona v dragi nam domovini — Avstriji.
Sledeči dve resoluciji vsprejeli st8 se jedno-glasno:
1.	Na volilnem shodu dne 15. septembra 1895 zbrani volilci iz skupine kmečkih občin brežkega okraja izrazijo svojemu državnemu poslancu gospodu Mihi Vošnjaku popolno zaupanje, odobrijo njegovo postopanje v državnem zboru v vseh točkah iu se zahvalijo njemu in njegovim gospodom sodrugom za možato in vspešno delovanje v državnem zboru, osobito glede celjske gimnazije.
Gospod državni poslanec se ob jednem naprosi, delovati v bodočnosti na to, da se združijo vsi jugoslovanski, posebno pa slovenski državni poslanci v jednej parlamentarnej skupini in da delujejo složno v vseh našega milega naroda tikajočih se vprašanjih.
V	slogi je moč I Sloga jači, nesloga tlači I
2.	Na volilnem shodu dne 15. septembra 1895 zbrani volilci iz fekupiiie kmečkih občin brežkega okraja odobravajo popolnoma postopanje slov. dež. poslancev, osobito njih izstop iz deželnega zbora onda, ko se je skovala famozna resolucija zoper celjsko gimnazijo.
Naprosijo se tudi naši deželni g. poslanci, da izvajajo iz tega izstopa in sploh iz postopanja nemške večine nasproti slovenskim težnjam najskrajnejše konsekvence, da ostanejo tudi za naprej v abstinenci in da vstopijo v deželni zbor le tedaj, če dobijo na merodajnem mestu poštena jamstva za to, da se bodo v bodoče podpirale, ne pa ovirale gospodarske in izobraževalne potrebe slovenskega prebivalstva na Južno - Štajerskem I
(Iz Šoštanja) se nam poroča: Gospod Miha
V	o š n j a k, državni in deželni poslanec, bode dne 29. t. m. ob 3 uri pop. v Šoštanju v hotelu gospoda Miha Breznik poročal o delovanju v državnem in deželnem zboru. — Želeti je na shodu obilne vdeležbe.
(„Preussiscke JahrbUcher" o celjskem vprašanji.) Kako se postopanje naših nemškutarjev in liberalnih Nemcev obsoja celo na Nemškem, n. pr. v znanstveno-politiškem mesečniku »Preussische Jahr-blicher", o tem naj svedočijo sledeče krepke besede tega lista: „Ce so tudi štajerski Nemci v kulturnem obziru bolje (?) napredovali od njihovih slovenskih sodeželanov, to še ni vzrok, da bi se slednjim smelo odrekati sredstva, s katerimi bi se oni na narodni podlagi razvijali. Ali se mar sme Slovencem zameriti, da smatrajo svoj jezik enakopravnim z nemškim, in da želijo, da se njihovi otroci po potrebni šolski omiki v lastnem jeziku izobražujejo za svoj prihodnji poklic? S tega stališča je bilo njih zahtevanje slovenske nižje gimnazije opravičeno, in protivanje Nemcev zoper to željo so Slovenci smatrali za gospodovalno poželjivost (herrschsilch-tige Tendencen der Deutschen und Ausdruck kleinlicher Missgunst.) Razumno je torej, da so Slovenci za svojo opravičeno željo dobili v parlamenta podporo, in da se vlada tej želji ni mogla protiviti, ne da bi se jej stran-karstvo očitalo. Cisto nerazumen pa je ugovor, da bi slovenska sredja šola v Celji bila nevarna za nemštvo sploh na Štajerskem. Ali se bodo mar nemški sta-
riši silili pošiljati svoje otroke v slovensko šolo ? Ali je mar nevarnost, da bode slovenski gimnazijalec prekosil nemškega? Nemštvo bi moralo sploh 8t ati na slab i h nogah, ak o b i sebalo
razširjenja slovenske omike!"
*
* *
(Semnji po Slovenskem od 30. septembra do 5. oktobra..) Na Kranjskem: 30. septembra v Drnovem, na Dovjem, v Rovtah, v Loki, Grosupljem, Mirni Peči, Mengšu, Novi Vasi (na Blokah), v Završih, Kostanjevici, Litiji; 1. oktobra v Metliki, Starem Trgu, pri Fari, na Jesenicah; 5. v Tržiču. Na Štajerskem: 30. septembra pri Sv. Barbari, St. Lovrencu, Marenbergu, Mureku, Šoštanju, Veržeju, Vildonu, Konjicah, Dolu pri Hrastniku; 5. oktobra pri St. Lovrencu (Slov. Gor.)
Društva.
(Družbi sv. Cirila in Metodav L jub-1 j a n i) so zadnji teden poslali : Podružnica za Pli-berk in okolico 17 gld. 23 kr.; loška ženska podružnica 100 gld. pokroviteljnine po zastopnici gospodični Jerici Dolenčevi v Loki; č. gosp. Anton Ostrožnik, župnik v Pamečah pri Slov. Gradcu, 4 gld.; g. Fran Fajdiga iz Sodražice 5 gld. 65 kr., nabranih med praškimi izletniki; po veleč. g. prvo-mestniku Tomu Zupanu je naslednja koroška, duhovščina mesto nagrobnega venca prof. Josipu Len-dovšeku nabrala v Dvoru in Vrbi 42 gld., in sicer so darovali č. gg.: Gr. Einspieler, Katnik, Knafljič, Krejči, prof. Hutter po 5 gld., Bergmann, Svatou, Kolarič po 3 gld., Bauer 2 gld., Kraut, Fric, Virnik, Sumah ter gg. posestnik Lapuš in tajnik Kandut po 1 gld. — Bog povrni blagim prijateljem slovenske mladine in obudi posnemalce !
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Vabilo k društvenemu večeru,) katerega priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Škofji Loki v svojih prostorih dne 29. t. m. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za ude je prosta, za neude 10 kr. — K obilnej udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
Telegrami.
Dunaj, 28. septembra. Vojaški zakonik z dne 26. t. m. objavlja Najvišjo pohvalo in priznanje vsem poveljnikom in vojaškim četam, ki so se udeležili letošnjih vojaških vaj; ob jednem se tudi izraža Najvišja pohvala, da se tako vztrajno nadaljuje po pokojnem nadvojvodi Albrehtu pričeto delovanje.
Trst, 27. septembra. Pri tukajšnjem deželnem sodišču se je vršila danes obravnava proti jednajstim mladeničem, ki so se udeležili demonstracije na predvečer 20. septembra. Sodišče je jednega oprostilo, ostale pa kaznovalo z zaporom od 2 tednov do dva meseca.
Praga, 27. septembra. Danes popoludne so pripeljali mestni organi na ročnem vozu štiri table z napisom „Nerodova ulice" v Spornergasse ter so jih hoteli nabiti. Navzoči stražniški nadzornik pa je nabijanje preprečil, na kar so napise odpeljali v mestno hišo.
Sredec, 27. septembra. Vlada je imenovala pravosodnega ministra Minčeviča bolgarskim zastopnikom pri rumunski vladi. Vodstvo pravosodnega ministerstva prevzame začasno ministerski predsednik Stoilov.
Pariz, 27. septembra. Belgijski kralj Leopold se poda v ponedeljek naravnost v Bruselj in Ostende.
Amsterdam, 27. septembra. Danes so pričeli štrajkati demantni brusilci, ker jim delodajalci niso dovolili njihovih zahtev. Od 7000 brusilnic je zaprtih 6500 z nad 12.000 delavci. Delavci zahtevajo, da delodajalci ne sprejmo nobenega v delo, ki ne pripada njihovi zadrugi. Le v dveh tovarnah se dela.
o
JS
03
o> o. m o
GLAVNO S KLAD I STE
najfllstlje lužnt
ttlSELINE
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih sapnlh in prebavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč (I.)	noetjo.	fl 39
Najboljša dijetetična in osvežujoča pijača.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Umrl) no:
V bolnišnici:
25.	septembra. Gregor B&klan, gostač, 70 let, kap. — Ignaoij Bargij, piskrovezoo, 42 let, titamus rheumatica.
V otroški bolnišnici:
26.	septembra. Anton Da5man, delavčev sin, 20 mesecev, davica. — Gabrijela Švar<\ pekova hči, 5 mesecev, črevesni katar.
Tujci.
26. septembra.
Pri Maliču: Triebenbaoher, Mikulasehek, Konraetz, Gonnermann, Schmido z Dunaja. — Weltin, Lacheta, Stein-brilck iz Gradca. — Schnitzer s Češkega. — Monti, Schmid-burg iz Trsta. — Smolik z Reke. — Spoliarič, Steinbock iz Budimpešte. — Hiiusler iz Novega Mebta. — Treo iz Postojine.
—	Wohlback iz Zagreba. — Habnsser iz Brna.
Pri Juinem kolodvoru: Baumgarten iz Augsburg-a.
-	- Keuschnigg iz Celovca.
Pri avstrijskem, caru: Vdovio z Boba.
Tržne cene v Ljubljani
dne 28. septembra.
		gl-	kr.	► Špeh povojen, kgr. .	gl-	kr.
Pšenica, m. st. . .		7	50		—	66
Rež,		6	80	Surovo maslo, „ .	—	72
Ječmen,		6	80	Jajce, jedno . . .	—	3
Oves,		6	50	Mleko, liter . . .	—	10
Ajda,		6	80	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso,	n . . .	7	—	Telečje „	—	70
Koruza,		7	50	Svinjsko „ „ .	—	66
Krompir,		3	05	Koštrunovo „ „ .	—	36
Leča, hktl. . .		12	—	Piščanec ....	—	4r.
Grah,	n • ' •	10	—	Golob.....	—	16
Fižol,		12	—	Seno, 100 kgr. . .	2	05
Maslo,	kgr. . .	—	94	Slama, 100 „	2	14
Mast,	n « •	—	66	Drva trda, 4 kub. m.	7	60
Špeh svež	n • •	—	62	„ mehka, 4 „ „	5	20
Meteorologično poročilo.
i O	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. ural v m m
27	9. zvečer	7422	14-U	1) 1'62. v.	jasno	
28	7. zjutraj 2. popol	742-2 740'9	91 21-9	brezv. pr. m. vzh	megla del.oblač.	00
Srednja včoraišna temperatura 15'7°. in za 2 3 nad norma lom.
Na prodaj je
glasovlr.
Več se iz\e v Kolodvorskih ulicah štev. 12.	577 2-1
Vozni red
avstrijskih državnih železnio,
veljaven od 1. Junija 180f5.
Prihajalni in odliajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej.
Odhod iz LJubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Isclil, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amstetten. Ob G. url 10 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto.
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 12. uri 55 min. popoldne mešani vlak v Kočevje
iu v Novo Mesto' Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregnic, Curih, Genovo, Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten Ob 7. url 20 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnogradu, Linca, Steyra, Gmundena, Ischla, Ausseea, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega. Celovca, Beljaka, Franzensfeste, Trbiža. Ob 8. uri 19 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. url 26 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregnice, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca, Pontabla, Trbiža. Ob 2. uri 32 min, popoludne mešani vlak iz Kočevja
in Novega Mesta. Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža.
Ob 9. uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Ob 9. uri 25 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik.
„ 2. „ 05 „ popoludne „
„ 6. „ 50 „ • S večer
„ 10. „ 10 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.)
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
ii. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika.
Poziv!
Dni 3. maja letošnjega leta umrl je v Smartnu pri Kranju velezasluženi rodoljub župnik Janez Mesar. Umrl je daleč od kraja, kjer je deloval več nego polovioo svojega življenja, daleč od Bohinja. Ne bom popisoval njegovih zaslug za Bohinjsko dolino — vsaj so predobro znane. Le toliko rečem, da si je rajni gospod pridobil nevenljivih zaslug za povzdigo živinoreje v Bohinjski dolini in s tem, da je naučil Bohinjce delati sir po švicarski metodi.
Sezidal pa je tudi na Bistrici po mnogih težavah in zaprekah prekrasno farno cerkev, katera bo še poznim rodovom pričala, kako vnet da je bil za čast božjo.
Takemu možu spodobi se gotovo dostojni spomenik na kraju njegovega tolikoletnega truda in delovanja, in jaz mislim, da bi bilo najbolje, da se vzida v cerkev spominska plošča s njegovo podobo.
Poživljam torej vsa častilce ranjcega, njegove prijatelje in še posebno njegove nekdanje gg. duhovne pomočnike, da blagovolijo v ta namen kaj darovati in dotične doneske poslati podpisanemu.
Plošča bi se slovesno odkrila ali ob obletnici smrti rajnega, ali če bi ne bila še takrat zgotovljena, pa pozneje, ob poletnem času.
Boh. Bistrica, dni 27. septembra 1895.
578 1-1
S. Ažman,
župnik.
r
sobni slikar, v Ljabljanl, Breg št. 20
priporoča se v izvrševanje
vseh v dekoracij sko-slikarsko stroko spadajočih del 230 26-26
\ Fran Stare,
z zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni
I


J Želodčne kapljice, i
Ob
„ 11. „ 15 „ dopoludne „ ,, 6*. „ 20 „ zrečer „
.9. „ 55 „ zvečer le do konca oktobra meseca ob nedeljah.)
(ta vlak
1 i i
8 i
J
Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzvočujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri np.ie-njanjl in zapečenostl preobloženem želodolz jedili ln pijačami itd.
Steklenica z rabilnim navodom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tucate samo 4 gid. 80 kr.
Priporoča jih M
449 55 zraven rotovža v Liubljani.
Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju.
k«
i
I »
»
I
»
I
l
\
t i l
FW«
Št. 726.
Razglas.
569 3-3
Na tukajšni c. kr. obrtni strokovni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo se otvori z dnem 1. oktobra t. 1. nov oddelek za
pletenje (klekljanje) čipk.
Za vstop v ta oddelek se je zglasiti v pisarni šolskega ravnateljstva (Zvezdarske ulice, Virantova hiša), kjer se dobe vsa potrebna pojasnila.
C. kr. ravnateljstvo obrtnih strokovnih šol
v Ljubljani, dn6 20. s«pt. 1895.
lilei p- ® t s> © ® ® I
Ker moram vsled katastrofe izprazniti svoja skladišča v Frančiškanskih ulicah št. 12 in na Sv. Jakoba trgu št. 9 in no morem vkljub marljivega povpraševanja najti primernega prostora in ker sem moral spravili blago iz jednega uže izpraznjeneza skladišča v tako slabo kolarnico, d;i bi so v njej blago pri jesenskem vremenu gotovo poškodovalo, zato sem prisiljen, prodati nekaj svojega blaga	_
pod kupno ceno
in vabim p. n. občinstvo, da me počasti z obilnim obiskom, z zagotovilom, da se ne bo nihče kesal, ki bo vporabil to za nakup ugodno priliko, ker ne bode nikdar več tako oenč kupil. — Z odličnim spoštovanjem
M. Pakič,
trgovec z lesno robo, košarami, siti in rešeti,
žimo in morsko travo y Ljubljani, šolski drevored. 415 12—5 P. n. Prav posebno si usojam opozarjati na
garantirano pristno žimo,
katero so predli moji delavci in jo nakupujem kot surovino v Bosni, na Ogerskem, Štajerskem in Kranjskem in jo potem dam presti, tedaj gotovo lahko najceneje oddajam; ravno tako tudi na
Crin d' Afrique (morsko travo),
za katero sem prevzel od Exportatlon Uslne k vapeur de Grln vegetal d' Afrlque v Alglru samorazprodajo za Ljubljano ln Kranjsko vsled pisma z dni 15. s»pt. 1894.
Kavno tako priporočam svojo veliko zalogo finih košar za trg ln potovanje, žičnih tkanin, Omrežij ln pletenin za vrtne ograje, preprog lz lesa, torblo za šolo ln za dom, podnožnlo lz slame ln kokosa itd.
P. n. vnanjim naročnikom so pri meni kupljeni predmeti brez daljnih stroškov dostavljajo na kolodvor k dotičnemu vlaku.
Svoječasno naznanjeno razprodajo moral sem vsled neke ljubeznive" ovadbe ustaviti, ker se je bila primerila formalna napaka. Sedaj mi je pa slavna obrtna oblast razprodajo dovolila.
Ddlitnvflrifl zara(li njen'h zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UlLllJVU V dlLch slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu.
Tinktura za želodec
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje iu deluje, da se telo odpre.
To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Pioooll v Ljubljani proti povzetju.
Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1-36, po 55 steklenic gld. 5'26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr.	617 50-41
4E
urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu
priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših
švicarskih zlatih in srebrnih žepnih nr, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino ua. ua.
po zdatno znižani ceni.'
A.	Vidii5 krasno uro, katera točno in zanesljivo kaže?
B.	Ah, res presenetljivo! Kje si jo neki kupil in koliko velja?
A. Prt znanem urarju Cudnu v I.jubljaui za res Čudovito ceno. II. Takoj idiva, omislim si tndi jaz podobno uro.
Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje.
V ceniku zaznamovane cene znižal sem za lG°/0
V prav obilno nakupovanje ?e priporočam najuljudneje.
Ceniki se zastonj razpošiljajo.
wm~ Edina zaloga blciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu.	285 27
domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj, naii naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati,
illl
■ ■ ■ ■ ^ j • v	priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega
Jp f, Jr6tPlC	^ blaga za moške in ženske ot>lelte H
vzlasti domačega in brnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, ceffr, tkanino, vsakovrstno hlače-
"I" ii-il^lir.«!	vin0' VS0 •""""I0 in potrfibščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažasts
v i-yUDajani,	5= Jilj.m ««^ i mm. vaate. =
sD Q n j t O I c k p 11 I i r P	Zborno, trpežno črno snkno za duhovniSke obleke, talarje, haveloke itd. "
Sj^ H C	Ostanki n^jraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago.
Jfe Ivan Ercgar
izdelovatelj cerkvenega t orodja in posode
■ v LJubljani, Poljanska cesta [ št. 8, pol. Alojzijevfšča
priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd.
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni.
Filip Fajdiga
mizar in založnik pohištva
y Ljubljani
Slonove ulice št. 50
opozarja prež. duhovščino in si. občinstvo na izborno zalogo
najraznovrstnejšega j
pohištva
izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa.
Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno
hišno opravo
po nizki ceni. Ilustrovaiii ceniki so na razpolago.
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska eesta 7. II. dvorišče
J* C8
- i .s -d
«73

p. aJ	_
rt	o
S > ts
| GABRIJEL OZELJ t
$ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $
^ se priporoča preč. duhovSčini in si. ob- ^ JK činstvuv izdelovanje vsehvnjegovo stroko A X spadajočih predmetov, kakor: garnitur, i j, divanov, žimnatih in modrocevna peresih 'f « itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po W jjS najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-a ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- i « tere tudi špalira. Osobito se priporoča za w delo na deželi.	^
_______ _
Josip Rebek preje Ahčin f ključavničar	A
v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 ' priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim T predstojništvom in p.n. občinstvu v vsako- J vrstna stavbinska klinčarska dela T X Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, X T ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej ^ še se priporoča v izdelovanje cerkvenih
S spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov'"telefonov.
Delo trpežno in natančno, cene nizke.
trpežno in natančno,
- - "
usejjej ;
kvenih ♦ oga in X fonov. T
PSHSHSaSHSHSH^SHSHSHSaSHSM
Frane Pavšner ffi
krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji [=
se priporoča prečast. duhovščini v izde- Hj lovanje vsakovrstne	}{]
Jtsr duhovniške obleke "Sa *
j in si. občinstvu v naročila na izvrševanje I civilne obleke po poljubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno j I postrežbo in kar možno nizko ceuo.
;#HS25HSS5E5E5ia
Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OROSLAV DOLENEC
svečar In lectar, trgovina z medom in voskom
v Ljubljani, GledaliSčne ulioe 5t. 10.
Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje.	>•
—......-mmsmmmm
i
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko oerkvljo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
Anton Belec-a
delalnfoa kleparskih, ključarsklh In kovlno-Specijalist tiskarskih del Specijalist v Št Vidu nad Ljubljano
za kritje zvonikov in raznih streh; za izdelovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. Cerkvene svetilnice so na izbero v različnih velikostih in oblikah.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
\ Fr. Breskvar pr. Sverljuga J
♦	knjigovez r Ljubljani	♦
♦	Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) *
J se priporoča prečast. duhovščini in slav. £ « občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. « Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦
dela; vse po najnižji ceni.	J
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Friderik Pauer
pek
j v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 I
I priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, ] trikrat na dan svež
kruh in razno pecivo.
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
JJ^ET Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen
kruh, Ino namizno in sladščičarsko pecivo
iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micljah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih.
FB. TOIEC J
pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 ' se priporoča preč. duhovščini in si. ob- * činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del 6 in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, • križevih potov, podob svetnikov itd. za- r gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. 6
HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani
Sr. Fetra cesta »t. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svečnikov, lestenoev,
svetllnlo, kadilnlo itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmeto ter prenavlja stare, obrabljeno. Delo pošteno iz zanesljivo kovine po nizki ceni.
FRANC VELKAVERH
sedlar in Jermenar v LJubljani
Sv. Petra cesta st. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene sedlarske ln Jermenarske proizvode [ in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, ] biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in poprave ter jo izvrši po prav nizki ceni.
Franjo Toman >
podobar ln pozlatar, Krlževniškl trgi, Ljubljana
se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerkvenih in sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V zalogi ima8v. razpela, okvire (Goldleisten), slike, cofe, krogljice za vrvi itd.
Ž**************************
♦♦♦♦
4 Karol Hinterleehner ♦
; čevljarski mojster v Ljubljani ♦ Francovo nabrežje št. 23 J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu ( T svojo mnogo let na istem mestu poslujočo J čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč ♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno.
iDrag-. Matkoviči
fl	brivec in vljasuljar
v Ljubljani, Stolni trg Stev. 11

se priporoča v najtančnejše izvrševanje I4 vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt' j: spadajočih del. Postrežba je uljudna in Jj vsestranski pozorna.
IOOOOOO»OOOOOOI
0	Lorene Blaznik 0
A v Ljubljani, Si.ari trg št. 12 + priporoča si. občinstvu in prečastiti du-A hovščiui svojo izborno
1	— zaloga galanterijskega blaga —
v po najnižji ceni od 6 kr. ln višje.
Q Zaloga in prodnja smodek in raznega tobaka. ^
■OOOOOO^OOOOOO"

JERNEJ CERMELJ
trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo H| v Ljubljani, Semenišče (za vodo)
| priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu y' svojo bogato zalogo vsega v
gospodinjstvo spadajočega blaga
Kxzzxa:a«czse3:zss«
M IGNAC ČAMERNIK, kamnosek m
v Ljubljani, Poljske ulice 49 U
priporoča preč. duhovščini zalogo razno- W || vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- )j
Nvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in >j stavbena kamnoseška dela po najnižji ceni. "
VczzzzzaKzzszzaV
S
Jfaeikm&mm Fl®««!!
„pri angelu" v Ljubljani, Dunajska eesta 'M* jl«» d.
» j; Tt> © 1J £ i b.
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in ceno.
| SfffeUO,©	I
f pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 $
*	se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^
*	činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- ^
tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri ♦ novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * £ incend. 1'renavljatuiiiobrabljenepredmete. J
IVAN ŠTRUKELJ
slikar v Ljubljani
- na Dunajski cesti štev. 7 -
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela.
Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke.
A Mej dobrimi stvarmi najboljša jjjt
%	t. ■_____»*___ XI.lt _J..,,lli,l.iant
J. Klauerja v Ljubljani,pri voglu' pr.Skofijo
Ta speoljallteta prve vrste
glede dobrote in vplivanja na prebavne .organe se dobiva pri izdelovatelju in v if vseh boljših špocerijah in v kavarnah.
Aleksander Gotzl ' podobar in pozlatar v Ljubljani |	Glediške ulice št. 8
> opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo j | na svojo izborno urejeno podobarsko In I i pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa | dela natančno inccnO. Obrisi na razpolago. |
priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov iz mramora, granita, sijenita; krlžev s cveticami iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld 20-— naprej.
Alojzij Vodnik
kamenarski mojster	_______
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 as^T Delavnica za sploine izdelke za cerkve, stavbe in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago.
Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši materijal za hodnike, veže, dvorišča in kleti ; mramormozalk /.a tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe šmlrgeloement-plošče od gld. 2-— □»» naprej.	173 34—29
katere niso zvarjene
iz tovarne tvrdke
ii S Compi ?
e f ©Js, J g Ss ©»
Unzerreissban
asa
Prednosti nasproti zvarjeni verigi: 1.) 2V2 večja gotovost proti prelomu; 2.) prihranitev pri teži; 3.) brezpogojna varnost.
Izdelujejo se vsakovrstne verige za na noge in vodilne, adjustovane verige za krave, konje, pse, ojesa itd. itd. močne 18 do 6 5 mm.
Edina zaloga za Kranjsko pri
515 (la 5) ERNESTU HAMMERSCHMIDT-u v Ljubljani
na Nemškem trgu.
J. Hafnerjeva pivarna
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 47
priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu novo uvedeno okusno in zdravo 395 26-16
gossko marčno pivo,
katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenloah.
Restavracija je priznano Izvrstna z veliko dvorano za koncerte, družbe, društva itd., ter lepim senčnatim vrtom.
Sf Koglji^ičo jo 11 a, razpolngro.*£S
Vhod tudi v Poljskih ulicah.
3 zlate 15 srebrnih
kolajn. 12 častnih iu | prlznalnih diplom.
250 2
Franc Iv. Kwizda.
Kwizdov
korneuburški živinoredilni prašek,
dijetično sredstvo za konje in ovčad.
g^B Z najugodnejšim vspehom rabi se že nad «t g I 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanj-M o I kanju slasti, slabetnn prebavljenju, v zbolj-d .g I sanje ukusnejšega in izdatnejšega mleka.
Škatlja velja 70 kr., pol škatlje 35 kr.
Pazi naj so na varstveno znamko | in zahteva lo K w lz do v
Kornouburški iivinored. prašek.
Glavna zaloga
Okrožna lekarna
Korneuburg pri Dunaju.
331 20—7 11.
Dobiva se v
vseh lekarnah ln drognerljskih
prodajal- { nloah avatro- | ogorklsh.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk, Stefansplati
Nr. 11, Parterre.
Ustanovljeno lota 1870.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
o o
i o
b
Srajoe za ffoapode,
beli chiffon, gladko na prsih, brez OTratnika, brez manšet, 27 vrat jedna od gld. 110 do 8-70 «e»t „ „ 0-25 „ 15-— Srajoe za dečke, t4 velikostih, aicer kakor gornjo jodna od gld. 1'— do 1'40 Seat „ ,, 6-75 „ 7'75 Svitioe za ffoapode, 8 vrst
jedno 80 kr. do gld. 1'40 Jest gld. 4 60 do gld. 750 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst manšet od gld. 3'30 do 4-60.
, ia predlog
(Vorhcmden) od gld. 3-25 do5*—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
•T. O. Hamann
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. ln kr. mornarloo.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 27
Služba občinskega tajnika
z mesečno plačo 34 gld. se razpisuje pri podpisanem županstvu.
Prošnje s spričevali naj se vložijo do dne 20. oktobra t. 1.	574 2—2
Županstvo na Blokah. (Pošta Nova Vas pri Rakeku.)
Tovarna cerkvene oprave.
Premovana
1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Frane Brttckner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, Stole, b&ldahini, bandera itd. itd., pa tudi oela mašna obleka v najpravilnejši
obliki. 12 24—18
Cerkv © ni paramenti.
Za pokrivar\je
kakor tudi
za kritje barak
ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in secunda
(Strangžalzziegel)
kakor tudi nepremočni
strešni klej
250 34 (I)achpappe)
zavol (to je ion metrov) od 1 gld. 50 kr. do 2 gld. 50 kr.
in
nasade za dimnike
c£ Vidic 4> &omp.
Jfaznanilo in priporočilo.
Preč. duhovščini in sl. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu Iti. aprila opustil prodajalnieo v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo	336 52—20
najraznovrstnejših klobukov
cilindrov, čepic, slamnikov itd.
samo na Starem trgu (pod Tnafo) St. 1 poleg čevljarskega mosta
Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni.
Velespoštovanjem
J. S0KLIČ
v Ulj ubij ani,
Stari trg. št. 1.
!
Karol Wolf-ov
restitucijski fluid
(izvleček naj'izvrstnejših gorskih zelišč).
Mnogostransko izkušeno hladilno in krepčevalno sredstvo po velikih naporih in trajnem Jez-darenju — Najizvrstneje pri vseh zunanjih boleznih, kakor: trganju, revmatični mrtvoudnostl, zvi-Jenju, zaklopnenjn kit itd.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr.
Karol Wolf-ov 557 4
redilni prašek za domače živali.
Preskušan pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih, govedih, ovoah, prašičih itd., ako rade ne jedo ali težko prebavajo; izvrstno varovalno sredstvo proti kužnim boleznim.
Cena zavitku 45 kr.
Glavna zaloga pri jedinemu izdelovatelju:
K. WOLF-u, lekarnarju v Vipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica.

M
%
Vele
častiti
duhov-
■V -v
scim
usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato
zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd.
Izdelujem sama paramente v ptljubnej obliki, " istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena.
Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, sli pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil.
Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovoli vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati.
Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di-■ rektno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverifi.	Velespoštovanjem
cfina <3Cof6auer
vdova dež. tajnika,
v Ljubljani, Gledališke ulice.
Ustanovljeno 1. 1870
K
M	Uradno opravičeni in zapriseženi
M stavbinski inženir i stavbeni mojster Jaromir Hanuš
priporoča se za izvrševanje vseli
v stavbinsko stroko spadajočih del,
prevzema poprave hiš po zelo nizkih cenah, naprave vodovodov, načrtov in proračunov, mirjenje ceat
I H] in posestev itd.
{yj Ustna ali pismena naročila prejemajo se v novi hiši h d na Poljanskem predmestju nasproti domobranske iHl vojašnice.	518 17
fi M
H H [H
\
I> u n a j s k a borza,.
Dnč 27. septembra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.	45	kr.
Skupni državni dolg v srebru..........100	,	95	„
Avstrijska zlata renta 4%......121	„	60	.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„	30	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	„	70	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	,	15	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1053	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld............404	„	20	.
London vista...........120	„	25	„
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	„	90	.
20 mark............11	„	77	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	5*",.
Italijanski bankovci........45	n	35	„
C. kr. cekini........... &	n	69	„
Oni 27. septembra.
4 % državne srečke 1. 1854, 260 gld. . .	151 gld. 50 kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	159 „ 50 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98
Tišine srečke 4%, 100 gld.......146
Dunavske vravnavne srečke 6% ... .	130
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107
Posojilo goriškega mesta.......112
<% kranjsko deželno posojilo.....99
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 %	99
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	222
„ „ južne železnice 3% .	169
n „ južne železnice 5% .	131
„ „ dolenjskih železnic 4*	99
50
75
76
25 70
25 25
Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld................70
St. Genčis srečke, 40 gld.......71
Waldsteinove srečke, 20 gld......53
Ljubljanske srečke..................23
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	178
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3545
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	540
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	111
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	78
Montanska družba avstr. plan.....102
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169
Papirnih rubljev 100........129
50 50
50
25
80 70
37
aur Nakup in prodaja Ifi vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgufrj pri irebanjlh, pri isžrebanj« najmanjšega dobitka. K a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 Ej R C IT

iollziili it. tO Dunaj, liriahilfiritraiiB 74 B.
Pojasnila IA v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh Jpekulaci|skih vrednostnih papirjev in vestni aviti za dosego kolikor je mogoče visooega j obrestovanja pri popolni varnosti {f naloženih glavnic,
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik : Ivan Rakovec.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.