Z3. Številka.
I LMIlait, f soboto, Z9. januarja 1916,
XLIX. leto.
.Slovenski Narod* velja v &fti^lfeni
na dom dostavljen:
celo leto naprej •  #  .   .   K 24*—
po! leta      . .  •   .   .   . —
četrt leta   . ......6--
aa mesec   . »••••*-
v upravništvu prejeman: celo leto naprej  . . . . K 2?-—
pol !eta m četrt leta m na mesec _
• • i •
• • • t
• • ■ ■ • • •
5-50 1-90
Dopis! naj se frankirato. Rokopisi se ne vracVfo, vrsdniifros Kaaiiova ciica st. 5 (v prilivu levoj telefon St 34.
lih tja vsak dan svecer li-neaail nedelje la pr&anlke.
Inserati veljajo: peterostopna petit vraia za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 1* vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin.  Parte in zalivala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večiih insercijah po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d, to je administrativne stvari
—  Posamesna številka vel:a 10 vlnarfev. ————
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „narodna tiskarna" telefon si. S5.
.Slovenski Narod« velja po posili
za AvstrevOgrsko:
ee!o telo skupaj naprej    •  K 25*— pol leta     m      „   • • četrt leta    « . .
na mesec m
13 —
6-50 230
za riemcIjOt celo teto naprej      . • . K 3*>—4 za Ameriko in vse drage dežele ^ ^ celo leto naprej  • « * « l\ .35.—
Vprašanjem piede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Vpravsisivo (spodaj, dvorišče levo), Hneflovs tzUca št 5, telefon sL25»
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
jugovzhodno bojišče. Naše čete so sedaj zasedle tudi okolico Gusinja ter tudi tu niso naletele nikjer na odpor. Razorožeme črnogorske vojske se bliža svejeaan koncu.
Namestnik načelnika generalnega štaba ni. Kofer, fm!.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin. 28. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
VeGki glavni stan dne 28. januarja.
Balkansko bojišče. Nič novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
• m
Naše čete so zasedle Lješ.
»Neue Freie Presse« poroča, da ro naše čete zasedle Lješ (Alessio) in da so. kakor javljajo Italijanski listi, prodrle do reke Ismi, na poi pota med Lješom in Oračem. Albanska plemena, v kolikor ne služijo Esad paši, da so se pridružila nasprotnikom Italije.
Avstrijci in Bolgari pred Dračem in Valono.
Švicarski listi javljajo, da stoje avstrijske čete na severi še 60 kilometrov od Orača. Bolgari so se z vzhoda približali Oraču na 15 kilometrov ter zunanjim valonskim utrdbam na 8 kilometrov.
Obramba VHOHf.
JJasg. 28. januarja. (Kor. urad.) Peuterjev urad poroča iz Rima. da je včerajšnji ministrski svet skleni, braniti Valom kar najmočneje. Po t ebni ukrepi so že odrejeni.
Albanci proti Italijanom in Srbom.
Italijanski listi opisujejo položaj v Albaniji za jako nevaren. Za dro-bro znamenje pa smatrajo odločitev vlade, da bo branila Valono. »Gaz-zetta di Venezia« priohčuie vznemir-e vesti iz Orača. V celi južni Albaniji vre, deloma vlada upor. Berat 50 vzeli vstaši, Srbi beže čez Korico
na grško ozemlje, Albanci jih zasledujejo in more. Zveza med Oračem in Valono f€ najbrže pretrgana. Med bežečo srbsko armado je izbru-r il pegasti legar, zlasti v Oraču. Velik del prebivalstva je bolan. \'se bolnišnice so polne. V južni Albaniji vlada upor, Albancem so se pridružili Grki in mohamedanci V Beratu i imaio svojo vlada — Diplonuitičut zastopnik] entente so zapustili Valono. konzuli četverozveze so dojpt li v Brindisi. — Pristaši Esad paše so se odstranili iz Orača in Tirane.
Albanski program Italije.
V italijanskem min;strskrm svetu dne 27. januarja, ki je trajal štiri ure, so razpravljali v glavnem o Albaniji.Storjeni so končni sklepi glede Albanije. »Giornale d' ftalia« nasve-tuje »praznjenje Orača in omej;tev na obrambo Valone. Preko Lugana se poroča, da je vprašanje obrambe Albanije za sedai rešeno tako - le: predaja Orača, obramba Valone, ni-kake ofenzive.
Proklamacija Italijanske :i vrhovnega poveljstva v Albaniji ^e je izvršila vsled najostrejšega pritiska Anglije in ima za sedsi samo dekorativni pomen. Cenzura pa ne dovoljuje, da h? se uvedlo ime italijanskega poveljnika v Albaniji. »Neue Hamburger Zertang« poroča z italijanske me'?: Italijanske ladje ne vozijo več v Orač. fl&nfea vse Albanije je le še vprašanje par dni navzlic proklamaciji italijanskega vrhovnega poveljstva v Albaniji.
Obramba r^ne Albanije vojaška in po:r:rčra potreba Italije.
Oficijozni »Glornale d' ftalia« pravi, da je nemogoče, ovirati sovražno prodirale v severni Alba-niu.tudi s podjetji mornarice se ne da nič doseči, ker so sc pogoji v g renji Adriji obrnili popolnoma na ^tran sovražnika in noroča kot lake vano govorico, da Esad paša sodi, a ne zre porabljati svojih bojnih Ml za obrambo Orača, ker je upanic na zrnato jako majhno vsled za^ ienja severnega zaledia no avstro - ogrskih četah, marveč hoče svoje Kastne Iji'di in italijanski ekspedicij^ki z^or spraviti na kako južno obrambno pozicijo.   »O^ornale d' Ttaha« pravi.
! da obramba južne Albanije je voja-:ka in še bolj politična potreba prve rste za Italijo in ker se more izvrši z gotovostjo uspeha, se mora izvršiti, da sc ne nudi več dednemu sovražnika prilike za daljno usoe-šneje in odločilno prodiranje.
Crnogorska vlada.
K kor je razvideti iz besedila črnogorske kapitulacije, se nahaja odgovorna črnogorska vlada v Pod-gorici. Iz Ženeve poročajo sedaj, da izjavlja Lazar Mijušković, da nadaljujejo pogajanja z Avstrijo zastopniki črnon;orsk'h plemen, ki da so se konstituirali kot provtzorična vlada. Kralj Nikita da bo izdal proti temu postopanju poseben manifest na črnogorski narod.
V ostalem poročajo s Cetinia. da so črnogorske vojaške In civilne oblasti odločene, odložiti orožje in *e z Avstrijo mirno sporazumeti, tudi če bi kralj kaj drugega zahteval.
Kralj Nik?'a je neomajno vdan četverozvezi.
Pariz, 27. januarja. (Kor. urad.) Atence Havas: Crnogorski kralj je poslal predsedniku Poincareju zahvalo za sijajno zadržanje francoske vlade ter zagotovilo, da ostane skupni stvari aliirancev neomajno vdan. Pcincare mu je odgovoril, da bo Francija nudila črnogorski rod-b:ni gostoljubnost do onega trenot-ka„ ko bo zmaga aliirancev osvobo-d:!a vse ali;rane narode.
Na otoku Krfu. London, 28. januarja. Pariški dopisnik »Dailv Maila« javlja: Ko cem v ponedeljek zapustil Krf, so spravljali Srbe na mali otok Vido nasproti Krfu. Na otoku Krfu ni vojaštva in je tam samo srbska vlada.
m m m
Koncentracija vojaštva v Atenah.
Berlinski listi poročajo: Grška vlada ie poklicala v Atene močne vojaške kontingente. V pristanišču so postavljene težke baterije. Brzojavni promet meri Grško In Italijo so Angleži prekinili.
»Pester Llovd« javlja: Pristanišče Pirej se nahaja pod vojaško naravo. Civilne osebe morajo, čim se stemni, ostati v hišah.
Grška in Turčija.
Iz Carigrada poročajo: Novi grški poslanik Kaleigkrs je bil dne 27. januarja sprejet od sultana v slovesni nastopni avdijenci.  V svojem
l\tm u Orciualu.
b rancoski   spisal   E. G a b o r i a n. (Dalje.)
»Vaš lekarnar je prav spreten
■ je dejal doktor Geudron, »toda tu pri nas je še spretnejši človek, neki Rebelot^
>Rebelot? Tisti, ki skrivaj Iju-dem zdravila pripravlja?«
»Da. tisti! Pravijo, da je zakotni zdravnik, kali, in da tudi sam pripravlja vsakovrstna zdravila. To je iako inteligenten človek, bistra glava, da malo takih. Izučil se je pravzaprav pri meni. Bil je namreč pet let pri meni v službi in še (fcndanes, če imam kako posebno delo, ga pokličem ...«
Zdravnik Je umolknil, ves začuden, kako so njegove besede vplivale na očeta Plantata.
»Ali . . . dragi prijatelj . . . kaj vam pa je?« je vprašal nakoliko Prestrašen.
Tudi preiskovalni sodnik je bil
i sa pazil premem no, ki se je tako naglo zgodila s Plantatom.
»Povsem bledi ste ... ali vam je sla ho?«
Plan ta t pa je hitro premagal slabost, ki      je bila prevzela.
»Nič, nič mi ni.« je dejal. »Le predolTo sem bil tešč.«
Obrnil se je zonet do zdravnika in obnovil prednji razgovor.
»Kar je zdaj v tej hiši poslov, so vsi novi; nobenega ni med njimi, ki bi bil poznal Sauvresyja. Polagoma so bili drug za drugim odslovlieni.«
»No, to je že razumljivo. Novi gospodar pač ni maral imeti v hiši poslov, ki so služili še njegovemu predniku.«
Ta razgovor je prekinil župan, ki se je vrnil v sobo, otiraje si čelo in ves žareč zadovoljstva.
»Dopovedal sem ljudem, da se vedejo neprimerno,« je oznanil župan, »in moje besede so jih pripravile do tega, da so zapustili hišo. Orožniki so mi povedali, da je razburjeno ljudstvo hotelo pretepsti Filipa Bertanda. Javno mnenje sodi...«
Župan je zaslišal, da so se vrata odprla. Umolknil je in se naflo obrnil. Na vratih je stal človek, ki se je
nagovoru je poslanik Kalerghis poudarjal, da hoče v smislu iskrenih želj svojega kralja in svoje vlade, delovati za ohranitev prijateljskih zvez med Grško in Turčijo. Sultan je odgovoril s prisrčnimi besedami ter izjavil, da bo, kakor tudi turška vlada, ta stremljenja povsodi podpirala.
Avdijenca nemškecra poslanika v Bukarešti.
»Az Est« poroča iz Bukarešte: Romunski kralj je sprejel v ponedeljek popoldne nemškega poslanika v avdijenci. Po avdijenci je posetil poslanik zunanjega ministra Porum-bara. _
Zavzetie Lovčena.
9
V C e 1 j u, 27. jan.
Gospod Ignacij Založnik, nadpe-ročnik v rezervi, ki je bil že drugič odlikovan s signum laudis in ki se nahaja že od začeika vojne neprenehoma na bojnem polju, ne da bi bil ranjen, oziroma imel kakšen dopust, piše svoji soprogi, gospe Veri Založnik, o zavzetju Lovčena sledeče zanimivo pismo:
»Po končanem delu se vsak človek rad spominja prestanih naporov. Za mene je — tako upam — zdaj končana tretja ofenziv, I:oje sem se udeležil.
Danes se mi smešno zdi, zakaj sem se te ofenzive skoro bal. Ne bal, a mislil sem večkrat, da se iz te ofenzive ne povrnem. Kako sem prišel do take misli, ne vem. Za zelo nevaren, riskanten smo smatrali vsi naval na' Lovčen. Kaj je Lovčen? Razmerno majhna skupina vrhov ob dalmatinski meji, na takem kraju, da z njega nadvladaš ves Kotcr z okolico in oni del južne Dalmacije, ki se razteza južno od Kotora ob morski obali preko Budue. Ni bogzna kako visok; najvišji vrh 1750 metrov. A samo golo, raztrgano skalovje, na koiem je strašno težko hoditi, ker je polno lukenj in si vsak trenotek v nevarnosti, da se ti kaka skala odlušči, ah* da v snegu zdrsneš ali stopiš med skale v globoko jamo. In dviga se to gorovje od Kotora prav naravnost proti nebu. Skoro bi mogel iznad Lovčena plJBiriti v Kotor. In baš čez Lovčen vodi edina velika lepa cesta iz Avstrije v najlepše kraje Crne gore, v velikanskih serpentinah naravnost navzgor, tako da Lovčen res tvori ključ do Crne
gore. Kaj je razumljiveje, kakor da so Crnogorci bas to gorovje kar najbolj utrdili: in naši zrakoplovi so dognali, da leži na tem gorovju 1S.000 vojakov in mnogo topov.
Dne 8. januarja se je započelo grmenje. To je bobnelo po skalorvju ves dan, da je bilo grozno. Ako ja bil izpaljen 42 cm kolos, tresel se je daleč naokrog svet, a vse je pazno gledalo na gorovje, kjer se je vsakokrat zadimilo, kot bi bila eksplodirala smodnisnica. Ponoči se je korak za korakom spravljala iniante-rija naprej, previdno od kamena do kamena, podnevi le takrat, kadar je pritisnila gosta megla. Ako ni šlo dalje, je spet posegla artiljerija vmes. Koj prvi dan je pritisnila huda zima, ves Lovčen je bil nakrat daleč doli pokrit v belo haljo in noč je bila mrzla, da je bilo grozno. Morebiti je to vreme bilo nam v prilog.
Kdo bi si mislil, da bomo v treh dneh na gori! Kjer je še dne 10. januarja črnogorski kralj nadziral svojo vojsko, smo dne 11. januarja že Avstrijci počivali! Topovi so po Lovčena hudo orali. Jame, izkopane od naših granat, so naravnost neverjetno velike in globoke. Na neki ravnini, kjer so baje ležale črnogorske rezerve, smo našli neeksplodirano 42 crn granato. To je res pravi kolo-, 160 cm dolg. Imam utis, da so Crnogorci pred to nekrepirano granato huje bežali, ko pred vsemi eksplodiranimi. Umaknili pa so se s tako naglico, — in to je spet zasluga brzo prodirajočih peskih čet — da. niso imeli časa, odstraniti niti topov, niti municije, niti provijanta. 27 topov je prvi dan bilo v naših rokah, večinoma nepokvarjenih, z mnogobrojno municijo, eden celo nabasan, da je bilo treba samo izpaliti.
Dne 11. januarja smo dospeli na Lovčen in skoro istočasno le došet iz Cetinia avto s par'amenterji, ki so prosili za šestdnevno premirje. To se ni dovolilo in šlo je dalje. Dne 13. januarja so došle naše čete v Cetinje in dne 14. januarja smo dobili glas, da sklene Nikita z nami mir brezpogojno, to se pravi, kakor se bo diktiral. In zdaj se sklepa.
Naše izgube so neznatne, naš bataljon ni izgubil niti ene duše in ni niti prišel v prve vrste, ker je vse šlo prebrzo in smo samo v bližini pripravljeni čakali noč in dan in se pomikali tesno za prvo linijo.
Duševni vodja navala na Lovčen je znani fml. \Veber von We-
bil tako globoko priklonil, da še njegovega obraza ni bilo videti.
»Kaj pa hočete?« je zagrmel župan. »Ksko ste se sploh drznili, vstopiti v to sobo?«
Mož se je vzravnal in je z naj-Ijubc7nivciš"m nsmevom rekel:
»Jaz sem Lecoq.«
Videč, da ga nobeden navzočnih ne poena ne po imenu, ne po obrazu, je pojasnilno dostavil:
»Jaz sem detektiv Lecoq: poslalo me je policijsko ravnateljstvo na brzojavno zantevanje preiskovalnega sodnika.«
Ta izjava je presenetila vse na-vzočne. tudi preiskovalnega sodnika. Lecoq ni namreč kar nič izgledal, kakor izgledajo detektivi, ki so si v bistvu vsi tako podobni, da jih je lahko od daleč spoznati. Poznavalci Lecoqa so pa vedeli, da ima ta mož izredno zmožnost, da se namreč lahko pretvarja kakor hoče, in govorili so, da pokaže svoj pravi obraz samo doma, kadar so vrata že zaklenjena.
»A, vi ste torej tisti mož. ki mi ga Je poslalo policijsko ravnateljstvo na pomoč?« je vprašal preiskovalni sodnik.
»Da, gospod: na raspolaganje sem vam.«
Detektiv je imel v rokah roženo škatljico. Zdaj in zdaj je vzel iz nje košček sladkorja, še raje pa je in sicer nekako nežno ogledoval na škat-ljici naslikano podobo, predstavlja« jočo precej grdo žensko. Preiskovalni sodnik je to zapazil, ie s hitrim pogledom premotril detektiva in skoirizgnil z ramo.
»Ker so vas poslali, vam moram pač povedati, za kaj gre.«
»O, ni potrebno, gospod preiskovalni sodnik, ni potrebno.«
»Vi morate vendar vedeti . . .«
»Oprostite, gospod preiskovalni sodnik . . . kar vi veste, to vem jaz tudi že. Hiša je opustošena, grofičino truplo je najdeno, grofovega trupla ni bilo še mogoče najti. La Ripaille je aretiran in ker ni prida človek, mu nekaj tednov zapora ne bo škodovalo. Vem tudi, da se je Guespin močno vinjen vrnil. Na tega Guespi-na leti največ suma: mož neče povedati, kje je bil zadnjo noč in ima omadeževano preteklost.«
Plantat je z vidnim zadovoljstvom ogledoval detektiva, ki je na-pravljal vtisk, da je jako dobrodušen človek: ostali gospodje pa so se Čudili, kako da Lecoa že vse v6.
»Kje pa ste že vse to izvedeli?« je vprašal preiskovalni sodnik.
»E, nekaj tu, nekaj tam; saj pri-lete take novice kar same človeku na uho.«
»Kje so vam priletele na uho?«
»Tukaj zunaj. Že dve uri je tega. kar sem prišel; slišal sem tudi lepi govor gospoda župrtna.«
»Kaj niste vedeli, da na vas čakam?« je nejevoljno vprašal preiskovalni sodnik.
»Oprostite — a jaz sem upal, da boste moje postopanje le odobravali. Predvsem moram namreč tla spoznati in nekaj ljudi in zato sem tod in tam prisluškoval.«
»To vaše zamude še ne opravičuje.«
Lecoq je nagnil glavo in si pozorno ogledal svojo roženo škatlico.
»če izvolite, gospod preiskovalni sodnik, se lahko o meni prepričate na policijskem ravnateljstvu. Povedali vam bodo. da znam svoj poklic. Kadar v kakem kraju kvedo, kdo da sem in kaj hočem, ne morem lahko kaj poizvedeti, ali pa me ljudje na-lažejo.«
»To je res!« je vzkliknil oče Plantat, da bi detektivu nekoliko pomagal.
»Ko so m] doma povedali, da gre za zločin, ki se je sgodil v pro-\ vinci, sem se oblekel za provincijal-
benau, ki ga je študiral menda že od početka vojske. Iz najvišjih mest so došle na čete, ki so tu operirale, zbog nepričakovano lepega uspeha laskave brzojavke.
Tako se je končala ta ofenziva, pred katero sem imel več rešpekta, ko pred srbskimi. Danes mi je skoro
žal, da mi ni bila dana prilika, prvemu jurišati na vrh Lovčena.
Kaj dalje, ne vem. Za vsak slučaj smo pripravljeni, formalnosti ob sklepanju miru bodo na vsak način še zahtevale nekaj dni časa in dotlej se menda ne bomo maknili a mesta.«
V Milanu so otvorili lazaret, ki ga je tam dala napraviti Francija. Slovesnosti otvoritve se ni udeležil nikak član milanske mestne uprave, ki je v socijalističnih rokah. Vlada le sedaj nastopila proti milanski upravi, ker tudi ni hotela okrasiti mestnih poslopij z zastavami,  dasi sta
USPEHI  NAŠIH  CET PRI TOPOROVCU.
Dunaj, 28. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razgjaša:
Rusko bojišče.
Pri Toporovcu ob besani ! i meji so napadli danes zjutraj oddelki srednjegališkcga pehotnega polka st. 10 neko rusko prednjo poz«cijc\ jo v boju moža proti možu vzeli, zasuli ruske jarke ter velik de! posadke v jelk Sicer ničesar novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H u f e r, Iml.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin. 28. januarja. (Kor. ur.) VVolffov i>rad poroča:
Veliki giavni stan dne 28. januarja.
Vzhodno bojišče.
Na obeh straneh Vidsov, južno cd Dvrnska ter med Strchodcm in Stirom so se vršili msli boil, pri ka-teria smo vjeli vojakov in ugrabili volnena materijala.
Vrhovno armadno vodstvo.
RUSKO    URADNO POROČILO.
26. januarja. V odseku pri Rigi na obeh straneh Dvine in pri Dvinsku delovanje nemških letalcev. Neki nemški zrakoplov je plui od Jaknbstata v smeri proti Rječici (železniško križišče, 87 km vzhodno od .lak bstata) ter se je nato vrnil preko Dvinska. V Galiciji so pripluli nad naše pozicije ob gorenji Stripi štirji baloni, da poizvedujejo. Dva balona sta st vnela in padla na tla.
Zapadno bofsce.
ŽIVAHNI BOH PRI NEUViLLE. — BOMBE NA FRFISURG IN REIMS. — OD I. OKTOBRA SO IZGUBILI NEMCI 16 LETAL, SOVRAŽNIKI PA 63.
Berolin, 28. januarja. (Kor. ur.) Wolifov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 28. januarja.
Zapadao bojišče.
V nekem odseku fronte pri Neu-\iT2c smo odbili francoski napad z ročnimi graaatami z velikimi izgubami za sovražnik«. Eaa naših raz-streljenih vdrtin ;e ostala v sovražnikovih rokah. P?en z dne 26. januarja se je zvišal za 4 strojne puške In 2 katapulta. Obstreljevanje mno-ir'.h kra]ev za našo fronto smo po-
nili z bombardiranjem Relmsa. Pri višini 285, scvero - vzhodno od La Chalade. so zasede naše čete po boju od sovražnika rszstreljeno vdrt'no.
O nočnem napadu sovražnih letal na odprto m?*to Freiburg šc ni deftnitivmh ooroč*!.
V argtešid dolenii zbornici so Mla podana o rezultatih zračnih bojev pojasnila, na katera odgovorimo najbolje z nasiadnjim seznamom izgubljenih naših in sovražnih letal. Od •n^ega   poročila z dne   6. oktobra
1915- torej v času od I. oktobra 19IS, Je bilo p.b zapadni fronti izgubljenih nemških le'al: v zračnem boju 7, sestreljenih s tal 8, pogrešano I, sku-j 16. Na M zao^dnl nasprotniki pa so v tem času 'zgubili: v zračnem bolu 41, sestreltenih s tal 11, se jih je moralo spustiti na tla med našimi črtami 1!, skupaj 6X Pri tem gre za zanesljivo   ugotovljeno   š-evilo le onih letal, ki smo jih dobili v roke. Vrhovno armadno vodstvo. *
FRANCOSKO   URADNO POROČILO.
26. januarja. Zadnjo noč je metal neki »Zeppelin« nekaj bomb na vasi v okolici Epernava, ki so pa provzročile Ie malo škode. Naši obrambni topovi, montirani na avtomobilih, so zrakoplov takoj obstreljevali, nakar se je ta takoj vrni! za sovražne črte.
Bombe na rreiburg.
,Na Freiburg v Breisgavu sta vrgla 27. t. m. ob 10. zvečer dva sovražna letalca pet bomb, ki so napravile škodo samo na materijalu. Angleške Izgube.
London, 28. januarja. (Reuter.) Uradno se razglaša* da znašalo an-
bila navzoča dva odlična francoska državnika in je bil dan strog vladni ukaz za razobešanje zastav.
Žveplene mine na Siciliji so vsled previsoke cene za premog zaprli. Tona je stala 8 funtov. Okoli 100.000 delavcev je brez dela.
Ob srednji Stripi je sovražnik živahno, pa brez uspeha obstreljeval našo pozicijo.
Ruske* priprave v južni Rusiji.
Iz Bukarešte: Iz južne Besara-bije poročajo zopet o velikem gibanju rusk'h čet. Tako so se izkrcale v Izmajli, Vilkovu in Novi Kiliji čete iz Odese. Mnogo vojnega in mostnega materijala je zbranega, da se zopet postavijo razdejani mostovi.
Prezgodaj in prepozno.
Iz Ženeve poročajo: Enomesečna ruska ofenziva v Bukovini ni imela nobenega uspeha. Kljub ruskemu naporu je usoda Balkana zapečatena. Čudno pa je, da vrhovni vojni svet entente ta čas na drugih frontah ni ničesar storil. Še bolj čudna je ruska ofenziva v Armeniji. Ta prhaja prepozno, ker je izpraz-njenje Galipolija s strani entente oprostilo velike turške rezerve. Ofenziva bi se bila morala pričeti mesec prej. Geslo entente je vedno: »Prezgodaj ali prepozno!«
Drobne vesti iz Rusije.
Policija je obkoli'a moskovsko borzo in aret:ra!a vse trgovce, ki so izgledali kakor semiti. Kakih tisoč Židov je bilo v Moskvi aretiranih, večiro pa so pozneje izpustili, le 200 Žklov so po 24urnem zaporu izgnali.
Ruska vlada je prišla na sled obsežni politični zaroti s središčem v Petrograuu, kjer je bilo že 50 oseb aretiranih.
Vlada namerava uvesti monopol za čaj ter upa dobiti iz tega 65 milijonov rubljev na leto.
gleške izgube na mrtvih, ranjenih in pogrešanih na vseh bojiščih do 9. januarja 24.122 oficirjev in 525.345 mož.
ANGLEŠKI  PRESTOLNI GOVOR.
Parlamentarna sesija je zaključena. Kralj pravi v svojem prestol-nem govoru:
Osemnajst mesecev stojita moje brodovje in moja armada skupaj s hrabrimi zavezniki Anglije v boju za skupno svobodo in javno pravo Evrope preti nemotiviranim napadom sovražnika. Podpiral sem odločnost svojega naroda doma in preko morja, da pripomorejo naši zastavi do končne zmage. Zahvaljujem se vam za voljno radodarnost, s katero ste skrbeli za težke zahteve vojne, v tem boju. ki nam je bil vsiljen od onih, ki se igrajo s svobodo pogodb, katere so nam svete. Ne bomo od-lož**i orožja, predno ne bomo pri-porr^eli do trumfa stvari, ki ima na svoji strani prihodnjost in civilizacijo. S polnim zaupanjem se zanašam na lojalni skupni trud vseh svojih podanikov, ki me niso nikdar pustili na cedilu. Molim, da nam da vsega-mogočrn bo£ svoj blagoslov.
ANGLEŠKO     DELAVSTVO IN BRAMBNA DOLŽNOST.
Angleška delavska stranka je sprejela na svoji letni konferenci v Bristolu z 1,502.000 proti 602.000 glasovom tole resolucijo: Konferenca ne odneha od svoje opozicije proti vsem sistemom trajnega militarizma, ki tvori nevarnost za napredek človeštva. Smatra pa sedanjo akcijo vlade v sedanji vojni za popolnoma upravičeno ter izraža svoj gnjus nad grozodejstvi, ki sta jih izvršila Nemčija in njen zaveznik z brezčutnim in brutalnim umorom nebojevnikov, žen in otrok. Konferenca prevzema obveznost, da bo vlado v toliko, v kolikor je mogoče, da se vojna uspešno nadaljuje, podpirala. Konferenca je nadalje sprejela še tole resolucijo: Konferenca je prepričana, da je odločitev v sedanji vojni največjega pomena za demokrate Anglije in vseh drugih dežel. Izreka svoje popolno odobravanje nastopa parlamentarne del. stranke, ki je skupaj z drusrimi političnimi strankami sodelovala pri nacijonalni akciji novačenja.
Nasprotno pa Je sprejela bristolska konferenca z 1.796.000 glasovi proti 219.000 glasovom resolucijo proti brambni dolžnosti, obenem na zavrgla s 649.000 glasovi proti 614.000 glasovi agitacilo proti sedanjemu zakonu, tako, da je videti, da Je to delavstvo samo proti trajni uvedbi brambne dolžnosti in da le
hotelo le še enkrat naglasiti svoje opozicijonalno stališče, sicer pa da sprejema sedanji zakon.
Trgovska vojna Anglije.
V angleški poslanski zbornici je zahteval poslanec Shirlev Ben, da naj vlada razveljavi sedaj veljavne kraljevske naredbe, ki niso mogle preprečiti, da je dobivala Nemčija preko nevtralnih držav predmete, potrebne za nadaljevanje vojne, obenem pa naj skupaj z zavezniki razglasi, da hod > 7 vso energijo preprečili vsak prekmorski promet Nemčije. Do kakih defimtivnih sklepov še ni prišlo.
Boji na morju.
Potopljena   angleška   pomožna križar k a.
Angleška admiraliteta sporoča, da ji je došla vest, da se nahaja 96 preostalih pomožne križarke »Tara-v rokah Senusov.
Angleška   ladja od Italijanov zaplenjena.
Iz Haaga poročajo, da je lord Robert Cecil sprožil v angleški zbornici, da je italijanska vlada zaplenila neko angleško ladjo, ki je bila na poti v Hull, ker je bila rra-rremba dela tovora nejasna. Tozadevno se izmenjavajo sedaj note.
V švedskih vodah.
»Exchange Teiegraph« poroča: Dva nemška rušilca sta naoadla par-nik »Lambert« proge »VVilson« v švedskih vodah. Švedske vojne ladje so prisilile Nemce, da so se umaknili.
»Berliner TagebiatU izve k temu z merodajne strani, da nemške torpedovke kaj takega niso izvršile, niti ne nameravajo izvršiti.
Potopljeni parniki. Italijanski parnik »Vera« je v Atlantskem oceanu sprejel na svoj krov posadko potapliajočega se par-nika »Pollontania« Ćunardove proge. — Parnik »Norseman« ni bil potopljen, marveč je nasedel. Nobeden se ni ponesrečil.
Turška vojna.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
27. j a n u a r j a. Fronta v Iraku. Sovražnik si dela zakope v okolici Felahija. Artiljerijski ogenj s presledki. Nobenih izprememb pri Kut el Amari. — Kavkaska fronta. V centrumu trajajo artiljerijski boji s presledki in praske med prednjimi stražami. — Dardanel-s k a fronta. Dne 25. januarja je izstrelil neki sovražni monitor kakih 30 bomb brez uspeha v smeri na Ak-bah. Naša letala so vrgla dve bomb: na monitor, ki je ustavil svoj ogenj in se odstranil.
Carigrad, 28. januarja. (MiQi) Glavni stan javlja:
Fronta ob Iraku: Nobene spremembe. — Kavkaska fronta. V središču je napadel sovražnik postojanke naš'h prednjih straž, a je bil uspešno odbit in je pustil v naših rokah nekaj vjetnikov. — Dardanelska fronta. Tri sombe. ki so yh vrela 27. t. m. naša letala na brezuspešno v smeri Ak-paš streliaioč motor, so zadele zadnji ^el motorla in provzročile požar. Motor ie goreč, bežal v zaliv Kejalo na otoku Tmbros. Naš ogenj Je preganjal eno voino ladjo in tri razdiralne tornedov. ki so bih* prišli motorju na pomoč. En razdirale je bi! zadet. Eno rnših letal ie vrglo več bomb na ve'ik sovražni transportni narnik v zalivu Kefalo.
Boji v Egiptu.
»Lokalanzeiger« poroča fz Rot-terdama: Ob zapadni meji Egipta so se zopet vršili hudi boji. Pri Birxho-bi so bili Arabci odbiti, nakar se je boj razširil na zapad, kjer še traja. Francozi ob južni maloazijski obali.
»Agence Havas« poroča: V četrtek se je izkrcal oddelek naše mornariške pehote z neke naše vojne Jadje. ki je stacijonirana v bližini Casteloriza. na sosednem otoku. Prostovoljci iz Casteloriza so se pridružili mornariškirrj vojakom, katere sta podpirala tudi dva oborožena ribiška Čolna ter zaposlila gar-nizijo. Kapitan in 25 mož so se polastil« številnih aktov. Naša akcija je omogočila številnim grškim rodbinam, ki so bile od tam zbežale, da so se vrnile.
Satna bitka za Erzerum.
Iz Bukarešte poročajo: Glasom soglašajočih poročil iz Petrograda so se vneli za posest Erzeruma silni boji. Turki so poslali čete, ki so proste v Dardanelah, v Kavkazijo, in če te Čete dospo tia ob pravem času, se Turkom ne bo treba bati ruske premoči, dasiravno ie položaj v tem trenotku resen. Rusi dobivajo dan na dan ojačenja.
Vojna z Italijo.
NAVADNI TOPOVSKI BOJI NA ITALIJANSKI FRONTI.
Dunaj, 28. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče. Razen   navadnih artiljerijskih bojev in manjših podvzetij, je pote-kei včerajšnji dan brez dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba Pl. H 6 f e r, fmL
m
Italija priznava svejo vojaško onemoglost.
Ob početku vojne se je presojalo italijansko vojno silo na okroglo 1*2 milijona prvovrstne armade, vso izvežbano silo pa na 1*6 milijona največ. Takrat se je tudi videlo, da hoče Italija porabiti svoje vojake samo ob svoji meji z namenom, da se raztegne na ozemlje, katero hoče zavojevati. Ko je četverozveza silila Italijo na Balkan, se Je sodilo, da Italija na vzhodnji obali Adrije more odposlati k večjemu 50.000 mož, in sicer po večini črnovojnike. Dogodki so pokazali, da je bilo presojanje pravo. Italija ni pomagala nič na Balkanu, njena balkanska politika je zlomljena, Italija poudarja dan na dan. da potrebuje ob svoji fronti proti Avstriji svoje vojaštvo, vse to pač jasno spričuje onemoglost Italije. Italija sama s tem priznava svojo vojaško onemoglost. Italija pa je tudi izgubila že 600.000 mož svoje prvovrstne armade, to je polovico svojih najboljših čet, dočim so branitelji ostali čvrsti in krepki v svojih pozicijah in se je njihovo razpoloženje visoko dvignilo. Kar smo odbili v Četrti soški bitki, to so bile že deloma površno izvežbane čete, ako zadenejo Italijane zopet take izgube, potem bodo morali zamašiti svoje vrzeli s črnovoiniki, kolikor jih še ostane, število napadalca v primerju z braniteljem je še vedno večje, ali v tem pogledu se pri novem italijanskem ponesrečenem napadu in ako bodo proste avstrijske čete na kakem drugem bojišču, lahko hitro marsikaj izpremeni.
Italijanska poročila vedno polna neresnice.
Italijansko poročilo z dne 25. januarja pravi, da je v tolminskem odseku poskušal sovražnik v varstvu megle dvakrat napasti italijanske pozicije pri Sv. Luciji, pa je bil takoj odbit. Ta dva »odbita napada« se nanašata na uspešno rekognoscira-nje neke naše patrulje, 10 mož. proti gostilni južno Ciginja. kjer so vjeli 22 mož polka št. 133 mobilne milice. Patrulja se je vrnila brez izgube v našo pozicijo. In tak lep uspeh naše patrulje pomen' v italijanskem uradnem poročilu odbitje dveh napadov! (č'ginj se nahaja južno Volč in se-vero - zapadno Sv. Lucije.)
Angleško Javno mnenje o Italiji.
Senator Guglielmo Marconi je v pogovoru z zastopnikom lista »Gior-nale d* Itaiia« izjavil, da v Angliji ni cul nikake razveseljive sodbe o italijanskem vojevanju. Angleži obža-
ca. Vsak, kdor me je videl tu, si je mislil: To je kak stric z dežele. Tako sem lahko ljudi izpraševai, kako in kaj. In ljudje so mi radi odgovarjali in to povsem odkritosrčno. Res, tu v Orcivalu žive prav vrli ljudje. Z nekaterimi sem se že tako dobro seznanil, da so me že na večerjo povabili.«
Preiskovalni sodnik nI maral policije in tega tudi ni skrival. Poklical jo je samo tedaj na pomoč, če brez nje ni mogel Izhajati. Dolžil jo je, da ji je vsako sredstvo dobro, samo da doseže svoj namen. To je bil vzrok, da je Lecoqa prav neprijazno gledal, dasi mu ni mogel ničesar ugovarjati.
»Ker vam je torej vsa stvar že znana,« je menil suhoparno, »vam pokažemo zdaj pozorišče krvave drame, ki se je zgodila.«
»Prosim!«
Vsi so vstali. Detektiv je porabil to priliko in je ponudil očetu Plantatu svojo roženo škatljico, naj si vzame sladkorček. Oče Plantat si je štel v dolžnost, da sprejme to ponudbo. Detektivu se le razjasnil obraz: spada! je med ljudi, ki rabijo simpatizujoče občinstvo in so hvaležni, če jim kdo pokaže simpatije. (Daije «paaasn#s\|
Voj na z Rusij o
lujejo, da je Italija tako malo storila
na svoji deželni meji. kakor tudi na
drugih bojiščih in so jako nezadovoljni, da Italija   ni   sodelovala na
Dardanelah in v Solunu, ter je Crno goro prepustila samo sebi. Angleškega javnega mnenja tozadevno ni mogoče izpremeniti. Zato pa je tudi težko, v Angliji doseči kaj v gospodarskem oziru v korist Italije. Te izpovedi Marconijeve so dale »Lor-rteru della sera« povod za dolgo ja-dikovanje, kako v Angliji krivično ne pripoznavajo italijanskih naporov. List priznava s;cer, da so se Italijani res dolgo časa zaman trudili, s težkimi žrtvami, da bi prebili sovražno fronto, pravi pa tudi, da Italijani ni-majo one izdatne artiljerije, s kf.kr-šno so upali Angleži in Francozi prebiti nemško zanadno fronto. Italijani bi svojim zaveznikom nikdar ne dovolili, da bi zehtevaii eventualno predajo nacijonalnega teritorja v svrho. da oddajo svoje bojne sile izven dežele za izvedbo kakršnekoli sirategične teorije.
Slaba tolažba.
Senator Marconi prr.vi v (Kornate d' Itaiia« o svoji znani misiji v Angliji, da Anghja že stori nekaj v prilog Italije glede premoga in prevozila, ali ne Še tako hitro in ne tako. kakor je potrebno. Marconi pravi, da angleških trgovskih ladij ni zadosti niti za ro.rebe trgovine in vojnega vodstva Anglije. Trgovska zbornica v Milana se je zopet oglasila z dnevn?m redom, da bo kmalu konec industrijalreira življenja v Italiji, če bo še kaj časa primanjkovalo premoga.
Brianda še ne bo v Rinsr.
Potovanje francoskega min str-skega predsednika v Rim je zopet I odlc/eno. Preko Lugana se poroča, j da rrrgcče snloh ne pride v Rim in j i se tudi v Tunru ne snide s Sa!andro. Briand je hotel priti v Rim z namenom, da prisili Itali;o k soudeležbi balkanske akcije. Saltndra pa je sporoči! francoski vladi, da na to ni npsliti. to zabranjuje Cadornov veto. Mogoče pa odpotuje Briand naravnost h kralju v glavni stan. Istočasno pa r^hni »Corrlere deMa sera* proti .Angliji in Franciji in pravi, da je obrekovanje, ako se noče priznati velikih naporov Italije nasproti Avstriji, Italija zato ni dolžna, bojevati se drugje. L!st pravi tudi, da še italijansko časopisje srmo premalo ceni storjeno vejno delo.
Salandrov kabinet ostane.
Poroči'a o bližnji J7r~ :membi italijanskega kabneta najh 'e niso utemeljena. Po napadih in rvenci-jonistov ie nastal razmerr: * zopet mir. »Popolo d* ftafia« prir' n;e odprto pismo na Salandro, v -nterem nravi, da se sinjo vesti o ct 'evanju med kabinetom in OfoHttijem Kaj takejra se ne sme zgodbi: v!ada, ki bi iskala stike z G;oJittijem. bi -izgubila vso svojo moč. Vojna Itabje re sme bit' nikak kompromis med in-tervencijonisti in nevtralis.ti. Na ta način bi vojna izgubila vso svojo veljavo.
Dve stru j! proti Salandrl.
V italijanskem ljudstvu sta se-d?i dvre struji proti Salandrovemu kabinetu. Eno skup'no tvorijo pri-c*?-i vojne stranke, ki godrniajo, da Salandra ni poslal 100.000 mož v Dardanele. ravno toliko v S^lun, 150.000 Srbom v pomoč, 200.ooo na angleško - francosko fronto. Celo najhujši vojnohnjskaSd listi zavračajo te pristaše vojne stranke in j;m pojasnjujejo, da Itaiiia mmn toliko bojnih sil, da bi kar tako ž njimi razpolagala. Druga struja pa je proti vsakemu razširjenju vojne in zahteva, da se Itabja nemudoma umakne iz Albanije. Obe struji naraščata in obe se kolje ta med seboj. Usodepolni neuspehi, velikanske izgube in vedno slabše perspektive za bodočnost so popolnoma zmedli italijansko ljudstvo In stališče ministrstva, ki ima na vesti za Italijo tako pogubo-nosno vojno, je umevno od dne bolj omajano.
DROBNE  VESTI  IZ ITALIJE.
Vlada je dovolila železničarjem nadaljnje oprostitve od železniške službe.
Italijanski republikanci sklicujejo kongres v Rimu prve dni februarja. Vlada jim je prepovedala ljudske shode.
—
23. štev.
.SLOVENSKI NAROD", dne It. jamarja i»i€
Stran 3
ProtInem!ke dsmonstranie t Lanannu
Švicarska vlada se Je že opravičila.
Dne 27. t. m. opoldne je prišlo na cesti Pichard v Lausannu pred nemškim konzulatom, ki je bil povodom rojstvenega dneva nemškega cesarja razobesil nemško zastavo, do demonstracij. Dijaki in delavci so se zbrali pred konzulatom in slučajno mimo idoči so se ustavili ter klicali: »Stran s to zastavo! Razobesite švicarsko zastavo!« Kljub trudu policije se je posrečilo demonstrantom strgati zastavo, vendar pa je policija zastavo množici odvzela in prinesla vladi.
Švicarska vlada poroča o tej zadevi še to-le: V svoji popoldanski posebni seji je zvezni svet vzel na znanje skrajno obžalovanja vredni dogodek, ki se je dogodi! med 12. in 1. uro popoldne pred nemškim konzulatom v Lausannu, tekom katerega je bila strgana zastava in konzu-iatska tabla poškodovana. Zvezni >vet je sklenil naročiti šefu političnega oddelka, da obišče nemškega poslanika in mu izreče živo obžalovanje tega dogodka. Obenem je dobil švicarski poslanik v Berolinu brzojavno naročilo, da se zglasi na -unanjem ministrstvu in izrazi globoko obžalovanje švicarske vlade. Zvezne oblasti so storile korake, da se uvede kazenska preiskava proti krivcem. Glede konzulatske zastave se je naročilo, da se zopet razobesi in s potrebno skrbnostjo zastraži.
Demonstracije se ponavljajo.
Bern, 28. januarja. (Kor. urad.)
so se demonstracije v Lausanne snoči ponovile, je zvezni svet sklenil, odposlati predsednika republike Lausanne. da *e posvetuje z državnim svetom kantona VVaadt o položaju. Policija je neka! oseb aretirala ter je dognala tudi onega, ki je strgal zastavo s konzulata.
Berolin. 28. januarja. »Vossische /eitung« javlja: Demonstracije v Lausanne so trajale vso noč. Gosta množica je taborila na trgu pred konzulatom, žvižgala in prepevala francoske pesmi. Končno so priredili demonstranti obhod po mestu, noseč švicarsko zastavo. Nemški konzul ni bil doma, temveč se nahaja v Bernu.
Berolin, 2S. januarja. (Kor. ur.) Švicarska brzojavna agentura javlja: Na željo državnega sveta kantona \Vaadt. je bil poklican kantonski domobranski bataljon v Lausanne.
Berna, 28. januarja. Vse švicarsko časopisje obsoja ostro izgrede v Lausanneu. Nekateri francoski •isti poskušalo zvaliti krivdo na nemškega konzula, ki da je poznal mišljenje prebivalstva in bi iz takta ne smel razobesiti zastave.
Razne polilene fcH.
— Oborožena Amerika. Novi Jork, 28. januarja. (Reuter.) VVilson je na nekem shodu odločno izrekel za vojaško pripravljenost. jRekel je, da se je vedno boril za mir. a svoboda in čast sta važnejši, kakor mir. Amerikanci ne bodo nikoli iskali prepir, a se mu tudi ne bodo strahopetno umikali. Prezident je izjavil, da ne more povedati, kaki 'odo jutri mednarodni odnošaji dežele, meneč jutri v dobesednem zmislu..
= Japonska in Kitajska. Kitajska vlada je baie sporočila tujim poslanikom v Pekingu,   da vsled na-stopa Japonske ne more več prevzeti odgovornosti za varnost inozem-cev v celi vrsti provincij. Japonski !iQti poročajo uradno, da je japonska : !a trdno odločena, da Juanšikaja prizna za cesarja. Glasom poroči! rz Pekinga so revoluciionarji zavzeli Sinkiang ter prepodili vladne Iz Pekmga so poslali močna enja v Sinkiang.
Hrvatski sabor.
Včeraj so se pričele zopet seje hrvatskega sabora.
Pred prehodom na dnevni red, je podal predsednik dr. M a g d i č izjavo, v kateri zavrača napade v ogrskem državnem zboru na »separatistične cilje« Hrvatske. Predsednik poudarja, da se Je v svojem otvoritvenem govoru junija meseca 1915 zavzemal le za narodno ujedinjenje na podlagi pozitivnega hrvatskega državnega prava. V tem oziru ie na pr. za ujedinjenje z Dalmacijo zajamčena Hrvatski celo pomoč Ogrske, kakor je s kraljevo besedo v kronskem diplomu zajamčena Ogrski in Hrvatski reinkorpo-racija vseh onih dežel, ki takrat še niso bile osvobojene. Predsednik smatra, da je bila njegova izjava povsem zakonita in zato saborska večina ni imela niti povoda, da bi m
bfla postavila v nasprotje s to izjavo. Končno izjavlja predsednik, da z ozirom na dobre odnošaje med Ogrsko in Hrvatsko, ne dopušča o tej stvari nikake debate.
Opozicija burno protestira ter kliče koaliciji: »Sramota, strahopetci! Našemu zboru ste postavili Madžare za varuhe!« Šele polagoma nastane mir.
Sabor razpravlja nato o rodbinskih dokladah za deželne nastav-ljence.
Csimaiinci pri cesar]!!.
Cesar je včeraj ob pol 12. dopoldne v Schonbrunu v navzočnosti namestnika   grofa  Attcmsa sprejel
zastopstvo vseh občin Dalmacije pod vodstvem predsednika deželnega zbora dr. ivceviča. Zastopstva so se pridružili visoki duhovniki, poslanci in druge odlične osebe iz dežele. V deputaciji so bili poleg županov, oziroma odposlancev vseh dalmatinskih občin, tudi zaderski nadškof dr. Vinko Pulišič, zaderski pravoslavni škof dr. Demeter Branko-vič, dvorni kaplan in vojni kurat rnonsignor Josip Črnica, bivši namestnik Nikolaj baron Nardelli, predsednik deželnega kulturnega sveta Umberto conte Borellia di Ve-rona, član gosposke zbornice Anton vitez Vuković ter državni in deželni poslanci: Juraj Biankiiti, dr. Ante Dulebič in dr. I tesan Batjak. Pri vstopu v avdijenčno dvorano, je cesarja pozdravilo odposlanstvo z navdušenimi »Živio!« - klici. Predsednik deželnega zbora dr. Ivčević |e imel nato pok'anitveni govor, v katerem je poudarjal epohalne zmage armade in izrazil neomajno vdanost Dalmacije cesarju in celi cesarski hiši. — Ce^ ar je v daljšem odgovoru poudarja! hrabrost in požrtvovalnost Dalmatincev in ^atrijotizem dalmatinskega prebivalstva snloh ter vsi Dalmaciji izreke! zahvalo za to, kar je storila.
Od cesarja je šlo odposlanstvo k ministru notranjih del, princu Ho-henloheu, ki je posebno poudarjal, da bo vlada, čini nastane mir, posvetila Dalmaciji vso skrb.
teli iz \mfš telil
Dalmaimsk?     Jur* s poročnik
Desamič. Zlato svetinjo za izredno hrabrost je dobil praporščak De-santić in povišan je za poročnika, t'onisnik >>Novin<x poroča, da je s svojo peščico ljudi parkrat Italijane tako znilati!. da ni mogoče hujše. Vodil je svoje ijudi, da ni mogoče bolje. On sani je šel gledat, kje se na-hai'iio haiijani. Temna noć. Dežuje. Blato do pasa. Vije se med jarki, junaka pa spremljajo šrapneli. Vse tiho. Prisluškuje. Dva, tri korake, naleti na tri Italijane. Stražili so. Cul jih je. Eccci F Austriaco!« Ali isti hip potegne pištolo, prask, prask, že so ležali vsi trije Italijani na tleh. Začno streljati nanj drugi. On krene proti drugim jarkom. Tukaj že ve. kako je Zopet naleti na italijansko stražo. Italijani začnejo metati ročne zrana-te. Srečno se umakne. Pozr sitn-vacijo, razvrsti svojo četo. *f iprej! HuraU Za pol ure so biii itaij \ pobiti, pa če jih je bilo tudi petkrat več. Ali ne samo enkrat, v osmih en je štirikrat na ta način zmlatil L.dljane in štirikrat je izpostavil svoje življenje očitni smrti. Zasluži! je zlato svetinjo. Hrabrost njegova je izvanredna.
O duhovnikih \z goriško gradiščanskoga cezija, ki so ga zasedli Italijani, je dobil goriški nadškof poročilo, katero je dal priobčiti in v katerem je navedenih tudi več takih duhovnikov, g;c:'? katerih sc dos'ej še ni nič vedelo, kje da so. Poroča se nrav o mnogih, da so ostali doma. o drugih da najbrže, peroča se na tudi ponovno, da se nahaja dekan iz Tržiča živ v Fiorenci. O tržiškem dekanu Krenu so se razširjale vesti, da je obilo pretrpel in da je bi! ustreljen. Vse take vesti so se izkazale za neresnične. Dolgo čas je bil v Čer-vinjanu, sedaj je v fiorenci. O ko-bariškem dekanu Juriju Peternelu nravi noročilo. da se nahaja najbrže Še vedno v Kobaridu. Mi smo imeli v rokah več pisem iz Kobarida, ki vsa soglasno poročaio, da je dekan Peternel ves čas v Kobaridu, kjer se mu ni prav nič zgodilo. Vikar v Sedlu Frančišek Andrvšck je tudi doma, kar dokazuje dopisnica z njegovo roko pisana. Tako so gotovo doma tudi razni drugi, o katerih se sodi, da so »najbrže« doma. Itahjani so razne krafe evakuirali in od tam odpeljali vse prebivalce z duhovniki vred. Drugodi so pobrali in odpeljali duhovnika, župana in še kakega drugega veHaka, kakor so se glasile njihove informaoti?. Po Furlamii so odpeljali vse bolj izpostavljene pristaše Faiduttijeve stranke, druge so pustili v miru. Dr. Tarlao na primer. J
bivši semeniški profesor, ki je bil prišel v%iavskrižje z nadškofom radi volitev v Gradežu, je ostal lepo na svoji fari v Romansu. Pristaše Tai-duttijeve stranke so imeli za vzdr-ževateije in razširjevatelje avstrijske misli med Furlani, ti so bili austria-canti«, ter so jih odstranili. Poročajo nam o pokojnem kojščanskem župniku Mariniču, ki je umrl v Italiji, da je v svoji oporoki izrekel željo, naj ga pokoplje-0 v Smartnem v Brdih in da se je tej njegovi prošnji ugodilo. — V splošnem je razvideti iz poročila, ki ga je dobii nadškof, in iz zgorajšnjih dopolnilnih informacij, da se duhovnikom iz zasedenega ozemlja ne godi preslabo. Pred izbruhom vojne se je sicer trdilo v Gorici, da je nadškof ukaza! vsem duhovnikom, da naj vztrajajo na svojih mestih. — Z a I r o n t o je življenje po nekaterih vaseh precej drago. To je umevno. Res pa je tudi, da se dobi obilo ljudi, ki izkoriščajo položaj; obogateli bodo premnogi. Pršut prodaja kak krčmar kilo po 12 kron, sir je neznansko drag, treba je šteti obilo kronie. da človek le malo potolaži želodec.
Cadorna je razveljavil avstrijski
kolo^ski zakon   za Goriško-Grad!-
ščansko baje radi tega, da pospeši vojaške operacije. V veljavo stopijo v zasedenem ozemlju prejšnje ko-lonske pogodbe. Cadorna je storil to. da ne bi videli kmečki trpini v Itai ji, kako se je hotelo olajšati usodo kolonov v Avstriji.
30.000 istrskih evakuirancev se lahko vrne domov. Med vojnim in notranjim ministrstvom je dosežen porazum. da se more vrniti domov v Istro ckoli ^0.000 evakuirancev.
V PuHu je umrl ravnatelj deške ljudske in meščanske šole. iako priljubljen gospod Alojzij Kofjač, star 52 let. Pokojnik ie vodil svoj čas glavno akeno proti komori v Palju.
Za dobavo   žita   za Primorje.
Odbor zavoda za promet z žitom je imel sejo, v kateri so se zastopniki Goriške in Istre potegovali za apro-vizaciio Primorja, za dobavo koruze itd. Navzoči so Mi: dr. Faidutti, dr. La^inja in dr.Rizz*. Sprejela se je re-so1ncija. ki zahteva, naj vlada izpopolni aprov»zacijsko akcijo za primorske kraje.
ve. kfe se nahaja Avgust Č a r r o iz Ročinja in nrostovoljec Rudolf Laščak iz Kamhreškija, naj h'a^ovoli sporočati na naslov: !vm Poberaj, Podmelec, Goriško.
1«?
vest s
— M!n;sM v Budimcešik Ministrski predsednik grof Stiirgkh, železniški niimster baron Foerster, pcljedelski minister Zenker. finančni minister Lech in trgovinski minister Spitzmiiller so prišli včeraj v Budimpešto In so imeli z ogrskimi mi -r;:stri posvetovanja o gospodarskih stvareh. Posvetovanja se bodo še nadaljevala.
— Odlikovan je gospod Viljem A p i h. c. kr. nad poročni k bos.-berc. peš polka št. 4. z vojaškim zaslužnim križem III. razreda z vojno dekora c; n
— H~aber slovenski vojak. Avgust D o 1 i n š e k. sin čevljarskega mojstra in gostilničarja v Hrastniku, je pri mobilizaciji kot četovodja odrinil k vojn kom. Na severnem bojišču narednikom imenovan, je bil z malo srebrno kolajno odlikovan. Ko je posta! štabni narednik in je bil opasno ranjen, je dobil veliko srebrno kolajno. Še v bolniškem stanju se je vrli slovenski fant javil prostovoljno na fronto, ko se je nričela vojna z zahrbtnim Lahom. Pri in-Soekcifskem potovanju našega pre-stoMna^lednika je le - ta odlikoval Dolinska osebno z bronasto kolajno. Sknro je postal gosp. Pohnšek častniški namestnik. Novembra meseca 1015 je bil zopet občutno ranjen in leži sedaj v bolnišnici v Zagrebu. Te dni je dobil za hrabrost zlato kolajno. Junaški Slovenec je šele 26 let star in ima že štiri znamenita odlikovanja.
— Na Dobtrdobskl planoti. Naj vam ma!o popišemo živijenje v naši postojanki. Prav prijetno je tukaj, ker imamo čisto pomladansko vreme. Snega tukaj še nismo videli. To bo menda prva zima. katero sem preživel brez snega. Imamo jako dobro napravljena kritja, kjer prebiva po 4 do 5 mož. Prave vile so to. S kamemem zidane in potem skrbno z blatom zamašene, tako da smo varni tudi pred takozvano kraško burjo. Peči so si fantje sami postavili. V katero kritje prideš, dobiš nov model peči. V moji vili smo tri-|e Slovenci. Napravili smo si postelje, takozvane prične. Okna in take stvari smo pobrali iz podrtih hiš; tudi ogledalo in mnogo raznovrstnih slik imamo tu. Razsvetljavo smo si
preskrbeli iz Trsta. Tako Je prav prijetno tu. Kar najmanj nam ni dolgočasno. Na večer, ako prideš v postojanko, je v vsakem kritju živahno. Tam igrajo karte. Pri meni se zvečer zberejo skoro vsi Slovenci in prepevamo, dokler se nam poljubi. Tudi godbo imamo tu. Harmonika in gosli nam skoro vsak večer igrata, in kjer stojimo pri cesti, se tudi parkrat zavrtimo. Seveda bi bilo lepše, ko bi bilo par deklet tukaj. Pa ker jih ni, mora tudi tako biti dobro. Nič ne moti naših fantov v veselju, dasi-ravno padajo granate in šrapneii v obližje. Za menažo je dobro preskrbljeno. Te dni je Italijan zopet poizkusil z močnim napadom. Imel sem ravno stražo in da se prepričam o straži, šel sem malo po poziciji. Od daleč se je slišalo grmenje topov. Naročil sem straži, naj dobro pazi, in ako se pojavi infanterijski ogenj, naj me pokliče. Sede! sem v svojo vilo in Čita! ravno pismo g. F. Kar priteče neki mož. doma iz Furlanije, in mi pravi: »Ker Vormajster, infan-teriia fest bm bm.« Smejati sem se mu moral, kajti le malo zna slovensko. Šel sem venkaj in res čujem močno streljanje. Naznanim telefonistu in ta je telefoniral na baterijo. Sedaj so se že oglasili poljski topovi in vse navskriž je grmelo. Ozračje se je treslo od samega grmenja. Tudi mi nismo zaostali za drugimi in poslali sovražnika par takozvanih »bonbonov« za spomin. Kmalu je prenehalo streljanje in nastal je po-polen mir na celi fronti. Tako je življenje pri nas. Vojaki vedno veseli in polni đovtfpov. Ve!:ko veselje je radi zavladalo, ko smo prejeli vest. da se je Črna gora vdala. Sedaj imamo enega sovražnika manj in upamo, da bomo tudi z Italijanom v kratkem opravili. H koncu pošiljamo rebrni pozdravov vsem Ljubljančanom in Č^tatebem ^Slov. Naroda- in kličemo na veselo svidenje. — Iv. A n 11 o g a. korporal; Ivan Stres, korporal: Franc Š t u r m. nredmo'ster: P a    1 Jeriha L R i -
r z et l c;
rane
m a n i č; Iv. Gregorčič : Vrne. T r e b o v c: J. S f f ko: Jak. O a * a e k. korporal: K. O c v i r k: M. W i n d i s c h
— V rusk. vjetrištvu je nmr! zagrebški zdravnik dr. Artur Sok. Kot vojaški zdravnik je hi! viet ter je pozneje deloval v neki bolnici Rdečega križa v kazanski guberniji. Tam je ohole! na legarju in 9. decembra 10!" umrl.
— Ita!*»an?ki oficir, ki zna do-hro ?!ovensko. Te dni je pripeljal v Ljubljano neki po^častn'k italijanskega vjete^a oficirja, ki je med potjo prav dobro govoril slovensko in zna! v Ljubljani sam not. kamor ga je pel'?! naš podčastnik. V vlaku so govorili ljudje, da en bataljon naših porazi cel italijanski polk. Muzal se ie italijanski oficir: mislil si je najbrže: saj je res tako.
— D?že!na cfo^rtod^rsk o-pomožna pisalna za vpoklicale vojnike v Lhfbliani (sodna pabča), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-cancev in njm svojcev.
— Darovi za rezervno bolnišnico* na Cojzovem grabnu. Vnovič so darovali: ga. Poga"rakova 800 sval-čic in sadje: ga. Siceva 600 kosov peciva, srajce in povoje: ga. županja dr. Tavčarjeva 12 n^vih srajc; ga. ravnateljeva vdova Plntar;eva 5 K; gdč. Pavda Travnova iz Trsta 5 K; gdč. Ernestina Kramarjeva 2 povoja: Tosp. Rudolf Tenente 1 zavoj sveč 'n 1 -ravoj piškotov in gos p. dr. Gregor 2erjav pri odhodu iz bolmŠnice 60 kron. — Vsem darovalcem se srčno zahvaljuje in za bodočnost naJtonleje priporoča Marija dr. Ko-kaljeva.
— Zahvala vo]a?fov za mile darov«. Oddelku tukajšnje nabiralnice darov v naturalijah voinooskrbnega urada, ki so ga ustanovile dame c. in kr. vojnoprevoznega vodstva št. 5, so v roke gosne majorjeve Irme Martinovits došla poleg nekaj sto vojnfh do-nisnic z zahvalami vojakov med drugimi tudi nadvse prisrčna zahvala pisma c. in kr. kornega poveljstva ter poveljstva domačega c. in kr. pešnolka št. 17. od katerih se zadnje dobesedno obiavlja. »Visoko spoštovana milostliiva gospa! Vaše od najblažjega Čustva prevzeto delovante nam je danes doneslo nadvse dobrodošla darila v največji množini. Koliko veselia in kako dobroto ste s tem naoravili našim vrlim, zamorete le prav oceniti, ako noeledate njih ndostne obraze ter čujete njih spontano izraze hvaležnosti. Orjaško, že poldrugo lete trajajoče borenie. ki je naložUo vrlim junakom največja pomanikama in skrajno samozatalevanle, utrdilo je marsikaterega mlademča ter ga napravilo kliubuiočega. Toda to je le na zunaj, notranfe ledro je zato postalo tem soreiemUivejše in čuttii-vejše. Mi vsi vemo. da tudi doma ostali mofoo trpijo  pod  trdotami 4
vojne in da morajo tudi oni doprina-šati silno samozatajevanje, da se v skupnem delovanju doseže naš visoki, vzvišeni smoter. Ce se pa znajdejo ljubeznjivi ljudje, ki prevzamejo k svojim skrbem še take za svoje sozemijane, potem bodite, visoko spoštovana, milostljiva gospa, in Vaša vrla četa pomagalcev zagotovljena, da čutimo in cenimo to delo v vsej svoji velečini in vzvišenosti. Mili darovi, ki so zbog ne-utrudljivi darežljivosti došli v toliki meri našim vrlim, nimajo samo posebne praktične vrednosti, oni nam posredujejo tudi blagotvoren, zvest spomin doma ostalih, njih blago skrb in tudi njih nevpogljivo voljo — enako nam — vse podvzeti, da se pripomore pravici do zmage; ti darovi so nam liki svetlobo in toploto oddajajoče solnce v mračni temi vsakdanjosti. Imenom celega polka izrekam pred vsem Vam, visoko spoštovana, milostljiva gospa, iskreno zahvalo za vse. kar storite dobrega vriim vojakom z Vašim požrtvovalnim in ljubezni polnim delovanjem, prosim Vas pa tudi, da sporočite vsem častitim damam, ki so na tako blagovit in požrtvovalen način podpirale Vaše delo, najglobokejšo zahvalo. Dokler obstoja taka vzajemnost in požrtvovalnost, nas je trdna volja, kljub vsem neprilikam vztrajati, in naj se pridruži še nebroj so-vrugov k dosedanjim; vztrajati do slavnega, zmagovitega konca! Sprejmite, milostna gospa, izraz srčne hvaležnosti in največjega spoštovanja od vdanega Hugo pl. V e n -t o u r, 1. r.. podpolkovnik, poveljnik kranjskega pešpelka št. 17. — Na v o i n e m polju, dne 17. januarja 1916.
— Potovanje v vojnem ozemlju.
Kakor je obče znano, ne sme nikdo bodisi v takozvanem ožjem ali sir-jem vojnem ozemlju potovati brez pravilne potovalne legitimacije. V poslednjem času se mnogokrat dogaja, da nekateri iz lahkomišljenosti, največkrat pa zato. da si prihranijo pot do oblastva, samolastno popravljajo take legitimacije. Opozarjati se mora. da so take legitimacije javne listine in da se njih potverba kaznn-jc kakor hudodelstvo gcfjufHe z ječo do enega leta. Resno svarimo občinstvo, naj strogo ubc^ga zadevne predpise ter naj si vsakdo pred potovanjem preskrbi pravilno legitimacijo. Tudi uporaba legitimacije, ki jo je dobila druga oseba in ravnotako izročitev svoje legitimacije drugemu, je strogo kazniva.
— Zlatko Baloković je sestavil za svoj koncert dne L februarja t. 1. takega umetnika vreden spored. V prvi polovici prideta klasika Bach in Mozart z najlepšimi, idealnimi in monumentalnim! deli do veljave. Ona zastopata v tem koncertu višek kasične godbe. V drugi polovici nam pa nudi umetnik višek virtuozne violinske glasbe. — B a c h je velikan, čigar veljava se je ohranila skozi stoletja. Poleg drugih del je zložil šest sonat za gosli brez spremljevanja. To so skladbe tako globoke vsebine, da jih vsa doba strogo kontrapunktiČnega sloga ni ustvarila boljših. Zložene so samo za gosli, so tako resne, tako pomoglas-ne, da done kakor bi bile za orgije. Zato so prikladne posebno za cerkvene koncerte. Šesta sonata, ki jo bomo slišali, začne z lepo predigro, nam podaja klasično lep »andante« in konča z dražestno gavoto. Mozartov koncert za gosli pa kaže vso ženiialnost, milino in Ijubeznji-vost skladateljevo. To je estetično lepo, živo. klasično delo najblažjega outia. — V drugem delu bomo slišali F 1 g a r j e v dražestni, ljubez-niivi »capricio«, Sarasatovo briliantno, saniavo romanco. Baz-z i n i j e v »Ples škratov«, fantastično, posebno učinkovito burlesko, ki dosega vedno velikanski učinek. Če se izvaja elegantno in popolno. P a -g a n i n i j e v i »Palpiti« (Srčni vtriolian) nresenečaio po svoji čarobni tehniki in so le za prave virtuoze.
— Sedemdesetletnica. Jutri, 3(5. t. m., obhaja 70!etnico Valentin \ s c h m a n, c. kr. davkar v pok., v krogu svoje, sedaj maloštevilne družne. Čil in z"drav na duhu in telesu, skrbel je za vzgojo svojih otrok, štirji sinovi, dva med temi častnika, «o pri vofskih. tr! hčere pa učiteljice. Rog ga obran! še mnogo let tako veselega Vakor ie sedal!
— Vmr^ je ga. Ana Š t r u Jce 11 hotelirka m pocestnica v Ljubflani, vdova nekdanjega hotelirja, mesar-«;ker/?> mustra in občinskega svetnika. Pokofnica le v vseh krofih uživala iskrerje* spoštovanie. ^zBodi ji ^bfanjfti nri!a7en *nomin! J^nh>) tj
ržefl.ffSpzTnli Saših živimo. Vest? z raznih bolnih torišč, skrb za liubi. kaj pičli kruhek, so potisnile vse dru^o v ozadje. Ne menimo se dosti, ali ce*o prav nič, za re«. Id so gode v naši nsposjtodii
bližini in mnogokrat se pripeti, da ne vemo, da je iz naše srede odvedla sabo bela žena tega in onega za   narodno probujenje in prosveto zaslužnega rojaka v megleno deželo, dočim bi bilo pri normalnih razmerah zariimanje občno. Zato se ne čudim, da Ljubljana niti vedela ni, ali še celo danes ne ve za smrt nekdanjega slovečega pevca,   ki je v 60.—70. letih briljiral s svojim krasnim glasom pri nebrojnih tedanjih prireditvah. Dne 23. t. m. je na Marije Terezije cesti Žt. 13 (v Koiizeju) umrl v 76. letu svoje dobe umirovljeni   magistratni   oficijant Gregor Eržen.     Udeležba pri pogrebu je bila precej klavrna. Niti enega venca!    Samo enega justičnega in dva magistratna uradnika ter šest slug sem videl stopati za krsto! Le devet pevskih   tovarišev je pelo samo pred hišo tovarišu-pevcu zadnji pozdrav!    In umrli je v svojih mladih letih požrtvovalno sodeloval pri slovenskih gledaiiščnih predstavah v zboru in pri operetah,  pri narodnih prireditvah, zletih, bil čitalnični pevec, ki je trosil čas in denar v zabavo drugih.    Naj bodo te skromne vrstice neznaten spomin prominule-mu, na čegar nežnih glasovih sem se tolikokrat nasiaial v svoji mladosti! —   Rajni   Gregor Eržen je bil sin »Črnega Jurija,«, ki je krčmaril »za Zidomc (zdaj Erančevo nabrežje) v prvem nadstropju ene hiše. ki je danes svojina ključavničarja gospoda Rebka.    Stalni gostje te gostilne so bili Trnovci in Krakovci, ki so on-daj v Ljubljani edini gojili slovensko pesem. Radi teh pevcev je pogosto posečal to gostilno i dr. Fr. Prešeren, ki jim Je plačal marsikak bokal vina.    Ko so videli prihajati ga, je viknil eden ali drugi: Fantje, dohtar gre; zdaj pa le eno zažingajmo! Pa je zadonela narodna ali umetna pesem! — In ta pesem je bila vzrok, da je mali Gregec neznansko vzljubil petje. — Študira! ni veliko; praktični oče ga je po končanih malih šolah dal učit se čevljarstva. Mladi vajenec je gorel za petje. Usoda ga je   pomočnika privedla v kondicijo na Dunaj in v Gradec. Tu so ga izsledili slovenski akademiki,   ki so poznali njegov krasni lirični tenor, ter povabili ga.   tedaj še neukega not, da je pel pri njihovih zabavah in prireditvah.     Preselivši   se samostojni mojster v Ljubljano, je vstopil v Čitalniški pevski zbor ter sodeloval, kar sem že omenil gori, v slovenskem gledališču pri zboru in operetah ter pri raznih narodnih prireditvah.    Na nekem zietu v Zagreb so nastopili i ljubljanski pevci. Eržen je s svojim glasom tako očaral ob- j E I b e r t u, činstvo, da mu je priredilo burno ovacijo in da so ga hrvatski Sokoli dvignili na rame ter nosili po dvorani. Dasi Eržen ni bil mnogo v šoli, je imel vendar lepo pisavo in si z marnim čitanjem osvojil dober stil m inteligenco.     Na prigovarjanje znancev se je poslovi! od šila in kopita ter zamenjal čevljarsko orodje s peresom.    Bil je nekaj časa pisar pri nekem odvetniku, a skoro prestopil v magistratno službo kot di-urnist.    Da se mu tu pri dnevnim* per 1 gld., ki so mu jo zelo kasno zvišali na tri krone, ni posebno dobro godilo, je jasno.    Sele za časa interregnuma ga je gerent gospod vladni svetnik pl. Lachan namestil stalno.    Sedemdesetleten starec je še! v pokoj. Ostal je do svoje smrti rdealen narodnjak in se do svojega konca zanimal za javna vprašanja in domačo jioUrrtroTBlasTrmi spomin ! — ft a r a ^J^^n.j;, 1_ — Bedsrmeđ učTtelji-penzflouist!. Neverjetno, kaka beda vlada v sedanjem vojnem času med učitelji-pen-
zijonisti na Kranjskem! Večina njih je zadolženih in s svojimi mesečnimi obremenjenimi prejemki absolutno ne morejo izhajati. Vrhutega si morajo Še pretirano drago stanarino plačevati sami, kar je velika krivica. Kredita nikjer nič, cene živilom za bajno visoke, — da ne rabim trpkejšega izraza. Zadnji čas je, da se tem revežem, ki so svoje moči izčrpali v težavnem kulturnem (delu, priskoči na pomoč z izdatno denarno podporo. To zahtevata čast in Človekljubje v deželi!
— Družbi sv. Cirila In Metoda so darovali slovenski primorski fantje na Jesenicah 11 K. — Učitelj-stvo ljutomerskega političnega okraja je poslalo družbi 37 kron namesto venca umrlima tovarišema Ivanu K r y 1 u, učitelju realke v Ljutomeru, in Milanu Vreči, nadučitelju pri Negovi. — Iskrena hvala!
— Občni »Muzejskega društva za Kranjsko« se vrši 15. februarja t. I. ob 6. uri zvečer v društveni sobi (deželni muzej, vhod iz Bleivvei-sove ceste) z običajnim dnevnim redom. Eventuelni samostojni predlogi se morajo naznaniti osem dni pred občnim zborom odboru. Vse p. t. ude vabimo k mnogobrojni udeležbi.
Dobrodelni koncert   ▼ Kranju.
Dne 2. svečana ob pol 5. uri popoldne priredi gospod okrajni sodnik Oskar D e v v Ljudskem domu v Kranju dobrodelni koncert na korist v vojni oslepelim vojakom in goriškim beguncem. Sodelujejo: Koncertna pianistinja gdčna. Dana K o b 1 e r. koncertni in operni tenorist g. Jos>p R i j a v e c in kvartet gospoda profesorja Kozine. V spored je odličen.
Cerkveni koncert v Novem mestu, ki se je vršil v nedeljo 23. januarja v korist vdov, sirot in invalidov 3. armadnega zbora v kapiteljski cerkvi, je pregrel in vzrado-stil vse Novo mesto in okolico. Prostrana cerkev je bi!a prenapolnjena poslušalcev, med njim civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Posebno slovesno lice je dala cerkvi navzočnost nenavadno mnogoštevilnega vojaštva. Navzočni so bili tudi eks-celenca g. goriški knezonadškof Franc S e d e j, g. opat P. Bernard \Y i d ma n n iz Zatičine ter skladatelj g. P. Hugolln S a t t n er iz Ljubljane. Tacega glasbenega užitka, kot ga je nudil ta cerkveni koncert, ni bilo Novo mesto še mnogokrat deležno. Vojaška godba 87. pešpo'ka je imela glavno vlogo, ki jo je izvrš la povsem umetniško. Gospod primarij dr. S t r a i e k je pel s svojim obsežnim glasom Gounodovo »O salu-taris hostia!« prav izborno. Krona koncertu Je bila pa gospa Pavla Lov setova. Njen čist g'as, lahkota v višini, gibčnost, s katero je premagala v Mavdnovi »Ariji iz Stvarjenja« ogromne težkote, impo-nirajo. Tako pa, kot je pela prvo arijo iz Sattnerjeve »Assumptio«. zna le ona. Mešan zbor. Sfi pevk in pevcev, spremljan s polnim orkestrom, ie zapel »Cr&do« in rSanctus« iz Gruberjeve bož'čne maše tako ve'i-častno in dovršeno, da je ostala le ena «odba: nremalo pet'a! Kakor je bilo že ob raznih prilikah opravičeno poudariano. ima Novo mesto zares pevke in pevce, da jim niso kos zlepa cerkveni zbori tudi večjih mest. Scde'ovale so pa tudi vse najboljše moči in so po pravici Novomeščani ponosni na vr:e gg. pevke in pevce in njih pevovodio jp skladatelja g. Ig. H I a d n i I a. Koncert je zaključila cesarska b' ra, ki je mogočno donela ob »premlevanju po'ne^a orkestra in orgel ter vsega pevskega zbora tako, da "Še niso slišali v. Novem mestu sijajne.sega izvajanja cesarske pesmi. na se je pa zamogel tako nenavaden klaven cerkven koncert vprizoriti. gre čast in hvala veleč. zov. proštu dr. Se\ ki ima vsikdar srce in vnemo za vse takšne prireditve v gmotno pomoč in tolažbo trpečemu človeštvu in ravnotako zopet v prijetno razvedrilo občinstvu civilnega in vojaškega stanu, ki si želi vsaj trenotne utehe v teh resnih časih. Pa tudi denarni uspeh je bil zelo blagoslovljen, kajti nabralo se Je povodom tega cerkvenega koncerta 1501 K 93 v ter še dohajajo vedno novi darovi. — Vojaška godbi, ki je dos'a iz Ljubljane, je v nedc'jo ob pol 12. uri koncertirala na gfa nem trgu ob krasnem vremenu pr i veliko množico ljudstva. — Zve cerkvenem koncertu pa je sv
r po •da v tral«. .ri je nato
natlačeno polni kavarni *Cc Drugi dan v ponedeljek ob O. igrala pred novo gimnazijo, pred bolnico cesarice Elizabete in popoldan ob pol 3. uri pa pred bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. V rr^ede?jek zvečer pa se je odne'jala voia^ka c<^dba zopet v Ljubljano, rapustivši najlepše vtise in srčno brepenenie, jo zopet kmalu slišati v Novem mestu.
Izkaz do*:r;dkov povodom cerkvenega koncerta v Novem mestu. Pri koncertu na vstopnini z vštevši-mi preplačili se je nabralo 1 HO kron 01 vinar. — Poslali so rad.-d:e: gospod župan Rosmann v imenu slavne mestne občine 50 K: grofica Alba Margberi 10 K; grofica Rodrl^a Margheri 10 K: trgovec g. Karol Barborič 20 K: g. kaplan Lobć 10 K: č. III. red sv. Frančiška 11 K 40 v; rodbina *pl. Terbuhovič 5 K; gosp. Anton Kline 5 K; g. župnik Nema-nič 5 K; g. župnik Zore* 4 K; gospod župnik Vovko 3 K; g. svetnik A. Smidovnik 5 K: g. kaplan ?ušter-
šič 3 K; g. vojni kurat Novak 2 K; neimenovan 6 K. — Pri kancertu v kavarni »Central« se je vplačalo vstopnine v isti namen 217 K 52 v. Torej je skupaj vseh dohodkov 1501 K 93 v. — Bog plačaj obilno! Izrekam konečno svojo najiskrenej-šo zahvalo vsem p. n, sodelovalcem in obiskovalcem in sploh vsem, ki so na kakoršenkoii način pripomogli k njegovemu častnemu uspehu, osobito še tvrdki J. Krajec nasl. za vso po svojem voditelju gosp. Urb. Horvatu izkazano požrtvovalnost, ki nam jo je ob tej priliki zopet izkazala z brezplačnim natiskom vabil, kakor to vedno radevolje stori ves čas vojne v korist Rdečemu križu in v pomoč vsem blagim namenom raznih vojnih podpornih zavodov. — Prost dr. Seb. E I b e r t.
Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo izraža v imenu šolske mladine najtoplejšo zahvalo za novoletno obdarovanja vsem, kateri so karkoli prispevali za krasno razsvetljeno drevesce, posebno zahvalo pa gospodu Dušanu Sernecu, inženir in ravnatelj kranjske deželne elektrarne, in njega gospe soprogi za vsestransko podpiranje. — bolsko vodstvo v Lescah.
Dvo!e goved od vlaka povoženih. Mlado dekle je gnalo po poti čez železniški prehod kravo in junaka, last posestnika Tranceta Hribarja iz Rebra pri Skofeljci. Ker je bil prehod radi bližajočega se vitka že zaprt, r>e je goved splavila in dirjala čez trav nlk na železniški tir. Na proin Ljubljana - Bubnarica ju je pa dohitel vdak in docela razmesaril.
Dober lov je napravil neznani uzmovič. katerega orožništvo pridno zasleduje. Izmaknil je namreč 5 kokoši in enega petelina posestnici Frančiški Vidic v Sostrem ter ji napravil okoli 30 kron škode.
lesko poškodbo je zadohil v nniesovi tovarni strugarski vajenec France Belič. V svoji neprevidnosti se je približal kolesu stroja, ki ga je zgrabilo in poškodovalo pod desnim očesom ter na glavi.
Z Jesenic. V nedeljo zvečer ob pol 8. se vrši v dvorani pri »Jelenu« predstava »Vrnitev«,   delo učitelja
ona Pribrovca. Sodeluje godba. Cisti dobiček prejme »Rdeči križ« na Jesenicah.
Snremembe pri vodstvu finančne traže na Spodnjem Štajerskem. !>ne L aprila se ustanovi okrajno kontrolno vodstvo finančne straže v Brežicah, ki bo obsegalo okraje: Brežice, Kozje in Sevnico, ter v Slovenjgradcu, ki bo obsegalo okraje Slovenigracec, Marnberg in Šoštanj.
Prevoz romunskega žita skozi Spodnie Štajersko na Bavarsko. Iz Ormoža javljajo dne 28. t. m., da je vozilo tam mimo 19. in 20. januarja več vlakov s po 40 vozovi romun-^\ega žita, koruze in fižola na Bavarsko.       y* > ?,
Plovba po Dravi začasno urtav-
f*ena. Da more elektrarna v Fali nad "l.arihorofn dogotoviti iezove ob Pravi v Fali nad Mariborom, je zaprosilo omenjeno podjetje, da se začasno ustavi po Dravi plovba s plavi. 'Jajast je odredila, da je ustav-lirn? plovba po Dravi v dobi od 1. fe-hrunrja do 31. marca, in »cer 1 km nad F«!o notri do jerov pri Fali.
Poizkušen samomor ruskega vletnika. Neki nri krojaškem mojstru Satileriu v Celovcu zaposleni ruski vojni vjetnik si je dne 25. t. m. z britvijo prereza! vrat. Ko so ga za silo obvezali, so ga prepeljali v rezervno bolnico.
Dunajska podružnica slovenskega planinskega društva. Prihodnji prijateljski serttnek je v soboto, dne 5. februarja 1916 ob 8. zvečer, v restavraciji Fr. Tureckv III. Kleistgas-se 3. Slovenski gosti dobro došli!
Umrl je v Zagrebu ▼ 74. letu svoje starosti hrvatski pisatelj Ferdo p!. Becič Rustenberški, eden izmed veteranov hrvatske književnosti. Mnogi Becičevi romani, med njimi »Kletev nezvestobe«, so se priljubili narodu tako, da so postali pravo ljudsko čtivo. Tudi Becičeve humoristične stvari, med njimi izborna graničarska »Lajtmanuška deputacija«, so zelo popularne. Hrvatski narod je izgubil t pokojniku zaslužnega in vernega sina.
»Tajni sekretar*. Najboljši napeti, zanimiv detektivski roman te sezije v $tirih dejanjih. Resnično eden izmed najbolj napetih detektivskih komadov, ki smo jih kdaj videli. Maks Landa (von Lessingthea-ter) predstavlja detektiva Joe Deebs. — »Moje ime je Spiesecke«, velika smeh vzbujajoča veseloigra v treh dejanjih. — »Avstro - ogrsko vojno poročilo«, najnovejša vojna poročila z italijanskega bojišča. — Ta, res iz-noren spored predvaja samo »Kino Ideal« od danes, dne 29. januarja do ponede!jka, dne 31. januarja.
Izgubila se je danes zjutraj v Šolskem drevoredu pri Parkljevi stojnici denarnca s 60 K. Na;ditelj se prosi, da jo izroči proti nagradi na Rimski cesti 12, L nadstropje.
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & .1 e « i h , »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci «vo?o nak'onjenost do zopetne otvoritve.
Književnost.
— Oion Zupančič: Ciciban in še kaj. Založila »Omladina«. Ni še dolgo tega, kar je Zupančič podaril s'o-venskim otrokom knjižico »Sto ugank*, ki so jo tudi odrasli ljudje čitali z veseljem. Zdaj je ugankam sledila nova knjižica »Ciciban in še kaj*. Tudi te pesmi so namenjene mladini in so polne lepote in sveže originalnosti, a vendar vzrasle iz slovenske poezije in iz slovenskega duha. Vsaka pesem se nam zdi kakor lepo brušen demant.
ftozne ilmil
* Umrl je na Dunaju nagle smrti general imanteriie in nekdanji vojni minister baron S c h o n a i c h. Zadela ga je kap. — Baron Schonaich
: — rojen leta 1844. — se je udeležil ; šlezvik-ho!štainske in pruske vojne : (1864. in 1866.), je bil pozneje adju-tant pokojnega nadvojvode Albreh-I ta, deloval je nekaj let v vojnem ministrstvu ter kot korni poveljnik. Leta 1905. je bil imenovan za domobranskega ministra, leta 1906. za vojnega trdnistra. Na tem mestu si je stekel osobite zasluge za reorganizacijo in spopoinitev armade. Njegov govor v delegacijah »naša armada hira«, je historičnega pomena. Radi raznih političnih diferenc je moral baron Schonaich leta 1911. odstopiti ter je bil vpokojen. Ob izbruhu vojne je stopil na čelo oskrbovalne akcije za vdove in sirote padlih vojakov. Baron Schonaich je bil častni imejitelj našega domačega štajer-kega pešpolka št. 47.
* Umrl je na Dunaju bivši tirolski cesarski namestnik, član gosposke   zbornice, grof Franc MerveMt.
* Zoret trčeme vlakov v Itali?i. Na črti Turin-Milan in Verona-Be-netke se je zonet pripetilo trčenje vlakov. Vlada je sedaj skoro vse železničarje oprostila vojaške službe.
* Poskusen samomor francoskega ministra. Iz Berna poročajo, da je poskusil izvršiti francoski notranji minister Malvv samomor zaradi smrti neke mu blizu stoječe osebe. Zadnjega ministrskega sveta se že ni udeležil. Podrobnosti niso še znane.
* Pivo na Nemškem. Doslej so morale nemške pivovarne kuhati po 45 odstotkov manj piva, kakor v mirnih časih: sedaj pa misli vlada to množino še skrčiti in sicer tako, da bodo morale pivovarne kuhati 60 odstotkov manj piv/a, kakor v mirnih časih.   • ~
* Neprijeten gost. Skof Lanvi v Vel. Varadinu na Ogrskem je imel te dni gosta in je njemu na čast povabil na obed tudi prve mestne funkcijonarje. Med obedom pa so prišli motit družbo policijski uradnik in več detektivov ter so gosta aretirali. Ta gost je bil dr. Rabenda z Dunaja, ki mu je bilo svoj čas že prepovedano izvrševanje advokature in ki so ga zdaj prijeli zaradi novih gobufij.
* Zaslužki ogrskih mlinov. Listi poročajo, da so ogrski mlini v lan-
skem letu napravili ogromne dobičke. Ze mali provincijalni mlini, ki so že obelodanili svoje bilance, so zaslužili 30 do 50 odstotkov svoje delniške glavnice; veliki mlini sicer svojih bilanc še niso izdali, a gotovo je, da so zaslužili še veliko več!
• 43. državna dobrodelna loterija. C. kr. generalno ravnateljstvo državnih loterij na Dunaju priredi 43. državno loterijo za civilne dobrodelne namene, čije žrebanje se vrši 10. februarja 1916. Kakor se iz igralnega načrta razvidi, je ta državna dobrodelna loterija zelo bogato opremljena in nudi s svojimi 21.146 dobitki — vsi v gotovem denarju — in z glavnimi dobitki po 200.000 K, 50.000. 30.000 K, 20.000 kron itd. izvanredno ugodno priložnost za dobiček. Srečke po 4 K se dobivajo v tobačnih trafikah, kolek-turah, menjalnicah, poslovnicah razredne loterije, pri poštnih, davčnih in železničnih uradih.
— Preskrba z jarim žitom. Za spomladansko setev se bo potrebovalo še precej jarega žita za seme, zlasti pšenice in rži, da se obsejejo njive, ki so jeseni ostale neobsejane, in da se nanovo posejejo njive, kjer hi bila ozimna setev pozebla. Zato se poživljajo vsi kmetovalci, ki imajo jaro pšenico in jaro rž, da naznanijo vsak pri svojem županstvu, koliko im se preostaja, če ohranijo zase toliko, kolikor rabijo sami za seme.Vso ostalo jaro rž in pšenico, ki bi jo sicer kmetovalci dali v mlin. morajo oddati Zavodu za promet z žitom, ki jim bo dal v zameno takoj ozimno pšenico in rž. Kmetovalci, ki bodo tako zamenjali žita, ne bodo nič na *kodi. ker jim bo zavod doplačal pri 100 kg 1 krono za čiščenje. Tudi bodo kmetovalci dobili iz ozimne rži več moke, kot bi jo iz jare, ker je ozimna rž težia. Drugače ne bodo ?meli kmetovalci za zameno nič stroškov, ker bodo vse preskrbeli komi-sijonarii zavoda za promet v žitom ob času volne.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za vdove fn sirote naših padlih junakov: šo'sko vodstvo v Lescah na Gorenjskem 15 K 76 v in gospa Irma Stupica, soproga veletrgovca z železnino v Ljubljani, 36 K 75 vin., kot skupilo za njeno kovinasto posodo, oddano v vojne namene. — Skupaj 52 kron 51 vin.
Za CMI - Metodovo družbo: Oa. Ana Mazzalors iz Trsta, 12 K, v počeščenje spomina pokoj. gosp. Pavla Jurce, hotelirja v Postojni.
Za bednega slovenskega pisatelja: Neznana e°^pa In gospodična z Dolemskega, 8 K.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 26. januarja: Vida Matko. hči drž. železnice vratarja, 21 mesecev. 0?:eva ulica 2.
Dne 27. januarja: Nikola Matje-vič, domobranski pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v Manjanišču. — Lajos Meszaros, saper. v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču.
*]01UIOq    IU| 3 7 9p a
Dne 25. januarja: Ivan Remž-gar. kleparski mojster, 67 let.
Danasn]' list obsega 10 stran?.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
žlahten za strojenje, kupi tovarna usnja
Karel Feigel, ^
Drosaii   prt   PIuV| Češko«
Proti se nemško korespondenco.
SircOMI*%%Roche
Sc dob)>
vseh isHornoh
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha.
Kdo naj jemlje Sirolin f
t Vsak. ki Itoi a* f raj nem Ka4lju
laije }c oOverqvef* 9m bo>«*n«.n«go jotarmvrti.
ka/arom bronhijev,
Osebe a kroničnim k» * S • r o I i n o m oidrdv<
3t Vadu&ljtvi.kaferfm Sirolin tna/no oienča naduho
Skro'uxni ofroc»;pri katerih učinkuje Sirolin t ugodnim vapahom na splošni pocufek.
.3. štev.
„MOVhNbKJ NAKUD\  dne 2*9. i*nu-/ja i^i6.
Oirau D.
Potrti najglobje Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrcnoljubljena sestra, ozir. teta in svakinja, gospa
Ana Štrukelj roj. Cerne
hotehrka in posestnica
0
■ K
dne 28. t. m. preminula v starosti 71 let, po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv,
vere.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, 30. Januarja 1916 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dalmatinova ulica št. 15, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v družinsko rakev k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
Prosimo tihega sožalja!
V LJUBLJANI, dne 29. januarja 1916.
/
375
Mestni pogrebni zavod.
Žalujoči ostali.
W
'.•a.  V  * \ "
- -it• :
Zahvala.
Za vse dokaze ;skrerrg»  sočutja, ki so nam dešli povodom  smrti   nagega   iskreno' u V ene^a,   dobrega  soptega, oair.
skrbnega nenadc mestljivega očeta, gospoda
Rodbina brez otrok išče
stanovanje
t d *ma sobama in kuhinjo.
pnmdv^ na mravn.   »Slov. Nar.«
pod „clefetrika 370M- 370
1
■
3 ž ii
■te««.?
kleparskega mojstra is meščana ljubljanskega
izrekamo tem potom našo prisrčno zahvalo.
Iskrena zahvala pa bodi tudi darovatrkrm kra«nih vercev in vsem, ki   so   spremili. nepozabnega   pekojcika na r<i>gi
zadcji poti. 369
?a snravljaaje pohištva, 80 Išče za ta^Oj. 3~6
P. nud e pod • Bleiirelaeva cesta št 9, I. nad str.
8
Žalujoči ostali.
w mm m
la slorenskega in nemškega Jezika, rovodstva      ia     strojepisja, se G^rejcie v neki tukajšnji trgovini. Osebno  pisane  ponudbe  nai se o  na fIpc£(ni  predal !11" I hoteI ^s«! *5, v pot
Imam aa razpolago 5 vagonev pristnega ogrskega 3^0
iiišyO Iliri.
IalGraiao-'e da;e g. Marci!,
SSF*   Prodajo te 1 • V
co 4. februari* 1916
77   dellefc  o£  1Q. —11- nre
v Lc^ ervah, približno  1200 tteklenie
po l liter.
w« pH ?n«^nc\a Marali, hotel
„tl!r |a'cv SSba 15,  v ponedeljek od
10 — 11.  ur<- r»oi>o dne. 381
litnOi min Miatoft <• nHMA
otroških vozičkov
ao oaliiBalae
žime.
•LPaklC
v Ljubil ani.
krnita •trttttkMB it Ni-it t ffcnttjm.
1
I Franc Furlan |
i        iislrtnik Fistbiiflfvi fdni t
j ključavničarstvo * § zaloga štedilnikov
I ae Bitaa'a; 12c |
f Ambrožev Irg štev. 9. *
I   Nobena kurja očesa več!
Ftiljtte H ftiarjtf t naukih ■■ uslev: „Z4 flanderka,
iMtoho i 1—1241, Praga, Celite, In dobite potem franko 1
ftatljlco i najrfloa. Oipeh jc zajsn^sil
Draga m Vesna
fthta v svrho naobrazbe, korespondirati $ mladima inteligentnima gospodoma Jfore?Dondenca na; s* od* \ polite do 15. tebr. Dod imeni „Bragal 2Qt Utsna/359'* na uprav, »^/ci/en-skega /faroda'. 359
Prodajalka
z dobrimi snričevali, fteli SVOJO 80*
danio mesto premonitl, najraje kje na d^reh. — Onjeoe dop'*e pod „prihodnost 1916/332" na upr. »SI Naroda«.
Kdo proda že rabljen 34T
Učiteljica ročnih del in vrtnarica v Koscem pri Gorici, zdaj v Dobrem polju, pol okrai Kočevje, želi primerne službe — T'^ira^€»ne  ponudbe naj se
posi -e na „posređovalnloo za go-
rfšV.e begriBce11 v L'ubijani. 371
za par konjskih sil, naj ^e pismeno oglasi na naslon - Franco Lovief Vas Tirna £!ev. 13-, p. Sava pri Litiji-
Elegantna, meblovana
mesečnasoba
s posebnim vhodom, v II. nadstropju, z električno razsvetljavo, se solidnemu gospodu t l.
februarjem t I. odda. 286
Kje, pove upravništvo .Slovenskega Naroda*"
TlOVO
Ljubljana,
Dunajsko cesta it. 13.
Izborna zaloga
namiznih in na-stropp.il«
svet ISjk
iajnove;še vrste
po nizkih cea ah,
drobno cepljena,  v zvezkih  po 25 kg, prodajajo v trgovini
ASojz Zormarii
Stari trg štev- 32. 362
363
atar 2Vi leti, 15 pesti visok, s popolno vprežne opravo, kakot tudi dobroohranjen
■ k o I e s e I j. ■
Naslov pri upr. tSlov. Naroda*, proti znamki.
b&ta?«v11«» 1145.
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
pri strojih ali motorjih, trezen in zanesljiv, se sprejme takoj ▼
topilnici srebra in svinca
v LEtiji ob Savi. 368
V najem so odda večjo in lepo
Apretura sukna. ^
'OS. REICH* Spanje
H      nasip - Ozka olica il. 4. g Sprejemališče Selenhrgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
x k j k |xac
m   pohUtf cm
I popolnoma separirano, v crvem nadstropja, obsiojeće iz 2 sob in kuhin<e, za tako! aH ali s 15. februarjem. Naslov prve urravništvo »Slovenskega Naroda pod Mstev. 300". 223
i mmm& Igralke Ifes Morene
■I
v deželnem gledališču.
Sobota 29. — Nedelja 30. — Ponedeljek 3L Januarja:
Igrokaz v 3 dejanjih.
i
te veseloigri:
o
mm noče Kuharice. Ako se bomlia rozletl.
i
IffO C€tlTRAL' v dež. iledtdifto.
N
v manuf^kt. ali špecerijsko trgovino, teli priti deklica stara 15 let, s primerno izobrazbo in £e nekolko vajena v trgovini Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda« 348
Išče se
predajait^ei
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, za takojšnji nastop.
Franc Struoi, Celie.
Zaradi pomanjkanja krmo so proda močan
s e I
po Izredno nizki cenL
Kje,   pove   npravniitvo »Slov. Naroda«. 866
Mirna stalna stranka ličo
$tan©L>anje
2 aH 3 »obe t kuhinjo ta februar ali pozneje. liso tudi samska oseba
prazno sobo s
za februar. — Ponudbe pod JMaJM stranka 379" aa upravo. »Slov. Karodac. aj»
10
1834
■BSBfll
Stran 6.
.M-UVhNSKl NAKUU*. dntr *i9. januarja 1916
23. šiev.
Stanje denarnih vlog na knf. in tek. račun 31.dtc. 1914:
::     K 202,841.494-—. ::
Stanje den. vlog na hran.  knjižice 31. dec. 1916:
s:       K 94,299.233-—.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Bunajn. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic   Vogal lartjffl llrSl. PetTa CCSta (! M\ JmitiM festiH. Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje Saaaralh vlog na hranilne knjižice brez rentnega davka, leonfovne knjige ter ra konto-korent z vsakodnevnim vedno 0fo***im obre-stovanjem  — Denar se lahko dviga viak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih
papirjev strofo v okviru uradnih kurznih poročiL —  Shranjevanje in upravljanje fdtpoti) vrtanostnih
papirjev in poao i!a nanje. \i%
Najkulantnejse »zvrSevanje borznlb naročil na vseh tuzemskih tn inozemskih mestih. — Izplačevanje ku-
Ronov in izžrebani* vrednostnih papirjev — Kupovanie in prodaianje deviz, valut in tujih novcev. — ajemodaia varnih »reda)«v samoshrambe (satVO za o^njevarno shramevan'r vrednostnih pa^inev, l;stirt, dragotin itd sod lastni zaklsaom itrankt. - Oaravillice c. kr. razr. loterije ritCZnlačna reviziia izžrebanih vrednostnih »apirjev — Promese za vsa žrebanja Izalaella in nakazila v A^tarlko in iz Amerika
Ustrnena in pismena pojasnila In nasveti o vseh v bančna »traka  npaalajaelh transakcijah vsekdar braza!aćno.
HrznlsvkO! Prometna banka Ltnbl'aia. - Telefon £?ev. 41
Predam lepo eco&agstropno
vilo. mm mso
na promcinem prostora, oboj« v LJuuijani.
Ponudbe na »postal nredal 47", Ljubljana.
28.3
popolnoma izurjeaa ▼ manufakturni in špecerijski stroki, Ž S J 3 prsiTienft] olužboi — Oniene dopise pod »prodajalka  1CS3 301" na oprav.
»Slovenskega Naroda«. 201
II i tete pilete!
*i laheo r«aW'lo un uspravi i ma'hnim  »troiiti   V m» an*
n«t, iaSo4^ lk, srr*na<*mre, ma'i umrfc, maikarni hmlev««, pc*r*ri »rtfivec,   p«marai*evee ,nrrn4»
_ vff, vftn me ISacafMb h v! uten
Ta domaČa pijačn »c l./r.ko riie polet: li a-ina, p tndi mita nameato nima ni tg«nia Sestavine t n^tait-čnim navodilom ataneio (C i-fin Iranko po poT7et<u Na pet takih porcij dam en o r*stonj Za ekonomije, tvornice, vee»a gosp->ds>r^tva, riajiavnJee i. t. d. neprecenljive arednaett, ker to We'=Tca »»fH »o ne oprani in njegova ee'aatnotnost ne trpi
Ja Ors'i d. EB?5'-r—'; Pra. f.. V.*. "T.nh.
Izurjenega kletarja .uj. sodarskega pomočnika ali učenca in 2kletarska delavca ter kočijaža
(vsi voiastva prosti) sprejme takoj
tvrd k a M. Eosnar £ Con
Spod. Šiška poleg  pivovarne „UNION".
rt
v/
p?v
2J3
v kaki pisarni, pri pošti ali kje drufte želi dobiti   -ajprj    17 letna
Uu^iia o i imk-iiliSip,
ki je dovršila   VIII razredov ia trgov, tečaj ter je brez  starcev in bre> sred- I stev. Vedno bo hvairžna bla^r av€SMWa\ I ki jej po -najja do službe pri pošt i. — j* Di'P'se prosi na  uprav  »Si >r**n- j j «kega  N>reda rad r3e7Un*ia/30!}".
iRinn
■
SvT-ff
in eoeoc
91 ■
1
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
LJubljana
Pred Škofijo I'J — Prešernova u!ica 4.
i
T*
400 hI belega in rumenega
Ifipauca
t aravne^a ^i«^'- S« tako] proda pO zmerni  CSmi. Vpra-ati   je pr»
Bni2l. MC9, Stilna ul ca z.
T.m   i*,        ra?r> la»o  vzorec    A'i pri
Vnlic, zidarski laojstar, 8kril]c.
Eapiia pa visoki cssl
ke^tolov
©2»©J
|eionc¥
Ponudbe s ceno  in  množino (koliko vagonov 1 je poslati tvrdki :
J. Pggačsi'k,
Ljflbljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej).
•*:      Na ponudbe brez cene se ne »žira. ::
ajav '-i vav vav viv m vav/ w wV ^ ve?
4' ^ "i?* yy -a*'       **" w w *V ^
II hmmut slina ttjll
ooaovnik na tc?!ki o elektrloraih predmetih ia o acetilssskih sve-tiljkah vs&h vrst, a^£i2iiaamo :v^.; Il^o, viseče svet like, |H^B ovetiijke za kolesa l-fn ročic svetil: t& žepne svatiljse i i i.   ^ j
!
Pri si
"lliia
NaJceso:šf nakap*
a. WESSSBERC
C^naj IS.f 2109
Oniero   Đonassirasso   23III*
Slovensko dopfsovsiiie.
£5Sgaamaaaa«BfJ
• V
Bizovicar
Ivan
umetni in trgovski vrtnar
Liubi'ar,a 839
Kolezijska ulica št. 16
i
priooroča svojo bogato dprerrueno vrtnarstvo  ter   okusno izdelane vence, šopke in trakove.
r*rfvaš!'fh ee?r!k drevesce cveilžce. kakor tudi na{fi-rc-'se dekoraci!ske cvetlice za dv©race in balkese. u
Vsakovrstne sadike do naiŽlahtneiŠih cvetlic in zeienjad'. Spreierram na-ročiia na deželo. Vsa naročila se izvršuieio točno
in solidno Srzofavke: I. Bizovifiar j r.  vrtnar L,nbl«ana. a
• lil.
a
SO ZE
st. 10.202, izžrsLas dae IG. okt. 10i5M  IV, lot.
K 30.CG9 .   ......   Ft. 6S.435,
„ 10.003 ....   št. 7.728, 330.-SS9.
5.CS0 .......   št« 88.425|
mno^o diskifli^v po K 1000, 800.
400 is veliko Število dobitkov po K 200.
IzpMan smi nn d&IHih zc K 911.280—
~s   15. in 17. februarja 1915. ~l£%!š_
\ilnMi se      i/:0 f:-i!-":,I' v skspsesi znssKs K 723.503. Srečke gsB^odaJa
Ijsnfirsi brniiitii!) Sis^l
Iju
p i
LlubEja
koi poslovnica c. kr*. avsti*. razredne loterije
ia njeue podružnice v CeSju, Celsvcu, Trstu in Splitu.
Osne z*, igralce 2. r zieda:
i?
Ker ae želi posvetu postceinn stana 09a7"  išče slnibe "^.^
poštn.
z majhno odškodnino, nogoj : hrana in sta* novame, dijak, ki je dovi§il 4 gintnacitske raziede. Naslov pove unravništvo »Slovenskega Naroda«. 299
ar.*trV
4 w
01
dJ2*j
ako mogoče  oženjen, ptoti ugodnim
pogojem. Nastop takoj. 290 Naslov  pove   uprav.   »Slov. Naroda.,
£5sfT~   Proda se
fiSI
II
v večji meri, je tudi prostora za kake v<=č;e delavnice ali tovarno, v bližini Liubljane, na leoem suhem terenu. — Ponurlhe pod naslovom f9S&a^benO Z6ial|i§5e/287" na upr. »Slov. Nar.«
187
1\ lili 14
zanesi:tva pri knii>ah, izunena v nemške-slovenski korespondenc, stenografiji in strojepisju, z večletno prakso stanjša prvovrstna moč, se spreime proti prav dobri plači, takoj v manufakturni trgovini v Liublani. — Začetnica se n* sprejme. Ls take gospodične, ki popolnoma odgovarjaj« gornjim zahtevam, naj pošlješo obzirne ponudbe na „Počini predal 25. L;u&!fana".
333
Genokteirai
Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (tnperiu) belemu toka. Črevesnemu in mehurnemu katariu itd.
GONOKTEIM je up-lian na če?ki kliniki dvor avetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskega. Na pra«ki nemški kliniki vseuć. pref dr K. Kreibicba. Toplo pa priporočajo vseuč. prof F. Samberg^r, vseuč docent dr. J. Od-trči! itd.
M. U. dr. H Stsry, specijalist za tane in kužne bolezni v Pragi p š°: Z Gonokteinom sem dosegel izvrstne uspehe, ne dela težav v želodcu, niti v ledvical\ v akutnem staniu sem dosegel edino z Gonokte nom h^tro ponrhanje nepriietaih subirktivnih simptomov z vidnim objektivnim po-boljš»n'em procesa.
M U dr J. Urban, občinski zdravnik v Vel Chomut'ci Ohora piše: Z Yaš'm Gonokteinom do--errel sem uspehe, ki so me popolnoma zadovoljili.
Dobi se ro vseh večjih lekarnah.
Škatljica K 5'-. Zahtevajte literaturo in prospekt.
Ljubljana Lekarna Trnkozcy.
Zagreb: Laksrna v.S»lvator(>, S. Sllft-teleacH, Jtlaćićev trg.
Proizvaja: Farmakološko - kemični laboratorij „HERA* Pra^a-Vršovicc 552.
Dobavital! volaega ministrstva in Vo!no-aaravatvenega zdinien^a.
HSX2322
sKe okolice
m
I k
obrcstuls hranil vloge po čistih Imnm zaklad nad K 800.000.
brez odbitka rentnega žavka. Ustanovljena leta 1881.
23. itev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 29. Januarja 1916.
Stran 7.
Nad 50 let
•ca
parna barvanja inkemično snaženje oblek
apretura sukna
124
LJubljana,
Selenburgova nJL 6.
Anton Boc
m i»ar»in»«»n*<»>^feam«
Postrežba vestna In točna.
Glince,
Barska ulica 48. Najnižjo cene.
□IDIDIDID
: 3van Vlah-3a3oJc» 3u^i, P°^a Jffatnlje
priporoča Oin^tuu ueiil^i
na;boljTih vinogradov hrvatske, Dalmacije in JCasiavIčIue.
Na zahtevo pošlje vzorce. 2t>i6
IlIIJlfJfEl
D! S E n
&W m
ni
B
str
2:vljenska tavaroeanja s takojšnjo veliavo tudi za slučaj smrti ▼ vojski, a pod normalnimi premijami, brez vsake doklade
c. kr. prlr. zavarovalna družba na življenje
■ jn      ■ si      ■   en šF-ffi*
i^StriSSikai jr
lil
Dcžba sklepa pa tudi izrecna vo;na zavarovanja, S a m O za ČC*32 enega leta, brez vsake zdravniške pre skave. Na ta nsjfisi as se svoic ■ za v aru je o tudi lahko osebe, ki se ze naha.ao aa bofSeas pol<u. — Za*ara»alna družba »Feniks«   e edina v monarh.ji. ki nuii tako zavarovanje.
Brezplačna pojasnila daje in ponude sDrejena: 114
pnsrolni zostep v Ljublfani, Sodn~ ulica I in :: glavni zosfop v Llubljani, Brsdisce štev. 3.
9 t #-'WtH
Zaloga pohištva in tapetniškega
■
blaga. ______~.....- Mizarstvo. \
To polna spalna oprava. %  postelji, 2 jmari, 2 noćni omarici   in 1 ratnik g Trm. ploščo i n ogledalom
Jan<ci se za
solidno delo. Cene
konkurenčne. Zahteva j le najnovejši katalog, kateri o? nad HOo modernih slik.
—-išiF-;— Otrošk1 vozički. — mmm—
3
H
J. Pogačnik, JLiubliana, Mame Jeremije cesto ft '(3—'(8.
Svoje častite odjematce
vljudno prosim, da se na? pn nakupu orolja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr državna policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da In se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodali orožja ah municije, kakor tudi ne popravljati orožja.
Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo.
Fran Sevčik
puškar in trgovec z orožjem v L j tih/j a ni.
134
^^ss*****^ kavčakavlb ttaaaltij LinbMaaa, Solonsmrgeva mliea L
vseh vrst za urade, društva, trf ovce itd
^utoa Čeme,
Ceniki franko.
Ceniki franko.
VOLNO
za snežne čepice,
moške negavice, žare stoike i. t. d.
Jagor
LJUBLJANA
Židovska ulica št. 5.
Teodor JCorn
{popra! Henrik Kom)
nalrlKlM M :d Utvar. ?k!!.!k MmSsi. ter lestalater nimtei
Uiia. Ftilaiita cosla H. S.
Priporoča «e si. občinstvu za izvrševan e vsakršnih klesarskih dtl ter pa-krivaaje z anfleškin, franceskim ia totemskim Ikrtl'tm z
»iKt-OTRial? Skrili« fTTtTait) sstaat ^alscbsk
z izbučno in p!oščna*o opeko, lesno-cementno in strešno oreko.
Vsa stavninska in ^alanterilska kleparska del* v eniaane solidni izvrtltvi.
Hi!na in teniska ojsrata. Posretcljena pssvta
Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poŠt. presto.
e ■     •      j     e • a
v   K« I fff Bil I fl
: za gospode :
LfaMfana,
Franca Jožefa cesta 3.
V'sjs?*ke in uradniške : uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
LMIRUJCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svate veliko tzbci dežnikov In solnčnikev.
^opravila se izvrtuieio tečno ia solidno.
Bujne
71tam^OH neneh *M p* «l«n»r naaaj. Zdravniški Iskas o izvrst-*»l|ša*lU HaJJCM aeai učinku, zraven pa ic na tisoče zahv. pisem aa ogled.
♦   lepe  prs i
dobite ob rabi med. 3558
Sw A lTfv* Vratne 99 nrei oblastveno preiskano, pur. neškodljivo za W\. JU lUAd aremc Ad pr^l VJlk0 gtjr0ft, zanesljiv sapah. Rabi
ae foiianje.   Edina krema ia prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd   Poizknsna pusica K 3, velika puSica, zadostna za uspeh  K S*--     Razpošiljanje strogo diskretno, dr.  A.   Elz,  laboratorf', Dunaj  IX.,  Laklerergaaae SE.
f«4  JOataaa lilaaa*,  dn»g«H|l   Kano Ia .JLdrlla".
■vrl] L 1841
reitfov 3 fltrllki 3
- Tovarna ollnafih barv, laka in liila
154.
# ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ • ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦
_ arakc ^»iiaaggggrtgggsggggggggggggggggggflgrflregiirj^
BRATA
CTKoslikarla, lakirana, slavina
Proda jalnica i
Miklošičeva   ulica  št. 6. nasproti hotela „Union".
EBERL
ia paitMa mm:.
□ elavnicai
Igriška ulica štev.
12!
6.
Električna sila.
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporoča svojo bogato zalogo
uozni
ih koles. Mi Mi
a^        % aa rodbino In obrt.
ujm 13
i*»i#5_   vszsaiE i IiiiL
^ Pisalni stroji m „ADLER", 9 9mm stroji
pletilni stroji
vseh vallkoail
<r    Brez konkurence! ^
\
F. L Popper čevlji
za gospode is gospe so nogam najbolj priležnl, lični in najboljše kakovosti.   Naprodaj   samo pri
JULIJI STOR, Ljubljana
a^ Prešernova ulica it 5.
^ Govsserski čevlji za turiste, faigijenfčol ^   čeviji za otroke ia Lsssl - tennis - CevijL
^•a?aj«a^
Priporočamo najnovejše
zeml]eyide naslednjih bojišč:
Frcytagoiroi Turško .........
Sev. Francosko in Belgijsko Zapadno Rusko • . • • . Avstro-ogrskega Primorja Romunsko
Avstrijsko- in Nemško Ruskih obmejnih pokrajin   • •
Srbsko .........
Perzijsko in Afganistansko •
Dardanelsko
Egipta, Palestine in Arabije -H&lzlovoi Splošno rusko bojišče    •   . • Bradaaovoi Splošno evropsko bojišče •
Pošilja ss Is proti gotovini v naprej sil ps po
NARODNA KNJIGARNA O LjUbljfflll
Prešernova ulica št. 7.
it
ceno po polti
1-10 1-20
1-20 1-30
1-20 1-30
1-20 1-30
1-20 1-30
1-20 1-30 1 50 1-60 -•60 —-70 --80 —-90 --80 —-90 1-20 1-30 1-80 1-90
povzetju.
iJ
N
In t  e« troj t !
„Slagar" in „Eavser44 s poaolgastim, okreeHm čolničkom, Central- Bobbin za dom in rekodeijstvo a« kopito najDelje te na)-
eeaefe pri Ur Ml
A. WE1SSBERG9 tvorniftka zaloga
Dunaj   II.,   Unlere Donaustra
Hitro razpošiljanje na vse železniške postaje slovenskem jeziku zastonj.
23 III.
Cenovni ki v 2411
.UOitfll? it.
tovarna konzerv, Eggenberg pri Gradca,
lahko še ocLda več vagonov
auli & k Gin?.
sto 2i
po najnižjih dnevnih cenah.
Dobave se izvršujejo točno. -—
Dobave se izvršujejo ločao.
2 al
LJubljana, KSestni trg 10
specijalna trgovina pletenin, trihotsž in perila
priporoča sve'o velijo zalogo, kakori
Športno ;n vojaško perilo n sicer : nojavce. gar.aše, doko
lenice, snežne kućme, rukavice, žilogrrlce, svitene, pletene srajce in spodnje hlače iz  vr lne. velblodie dlake in bombaža.
PeriSo za dame In gospode iz Mosta, cefir a. barhenta in flanele
Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d.
Na debelo in drobno.
Ti&lholl zsrAml? In uz]hol:il slov. ihssirovaai tednik so s
ki priobčujejo vsak teden mno^o taif-atvib all^ z bof*££ in o drugih varnih aktua'nih domačih in turfh dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: oe^mi, povesti, ;ako zanimiv, lep detektivski roman poučne fleake ?n črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok pottednega znanstva. 118 ,,TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski flustrovan tednik, ki je posvečen le labavi in pouka.
-/TEDENSKI! SLIKE" hi naj fmefa naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, brlv-Bica, vsako druStvo i*d. Zahteva:te ..TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
»TEDENSKE SLIKE" stanejo Petri leti K V— pol leta K 6.— in celo leto K 12-—. Naročniki dobe kot nafjra^O ve'i k flustrovan ko'edar, s'ike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe larHntlvc knjige. Naročite si »TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse ietošnje številke.
Pošlj te nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 Številko ..TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštnine prosto m e^led.
Upravništvo lista ..TEDENSKE SLIKE"
LJubljana, Frančiškanska ulica 10 L
Pripcrcčamo ^peci:,alno
ri mm
Ljub!jasia9 Slari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Ka?novs;£e     *ZW   K0STU2KB Najnovejša
U |ff ■ ii   s   Plašče, jope s
" Saliao — domače obleka Perilo, čepice, notfrce in mcJna predmete«
nmm i mu a mia
Hlgienično perilo In drage potrebščino za novorojenčke.
šiija na izbilo tudi na deželo. ~*a
5 ¥lnar|ev
tfstisRfca. t katera letite zsstsnj Is poštni ie prst te ms j fUtsi katalftf s 4flev Mostami, ■i   Prva tvomloa
ii
L ki. Ha nlatlMi tet 115. UM.
ffkliasta aakerica K i-«0. boljše kakovosti K 4-20 v 9<ar*srtbrnem kovinskem lokoko akraviu K 4 to, s Švicar kolesom aa sidro K 5- Voji.e spomimke ure K 5 bO, rae> ieve fe-oe ure K • 50 nikljasts budilka K 2-*>. Razresiljame po povzetju. Brez rizika Zamena aovsljent aU eVnar nazai
C/5
o#;:
preie Bil ina & Kasch, LJubljana, Židovska ni. 5.
pripor* tm reliko zalo? • tfcanšn in ■!ace -rok^ilc, modno b!ago -a
?<»spofie   in   riemc   raznotrat««* fine parhz^e, roč*a dela i« materija!« '{irar*ie*?e predmete. 413
Moderna predtiskarija.
IzdeIova»"o preoblečenihov.
v veliki zalogi, nalfiaeiše kakovosti po 7, 9, 12 in IS kron — vsa vrste lasae podlogo in «arožico barva za i%se in brado ,:N5rJ!" po 2 m 4 £ — toaletne potrebsefne — lasalto, brade in drage potrebSč!2 3 za našli ranfe, vse iso zmeraih ce'-.ah priporoča
Štefan Strrnsli
Ljubljana, Pod Trančo št. L
(Srižišoe ntoetaBega ia Starega tr^a)* :  Postrežba tsčaa !^ vestna.
m
SaieRbsrgavB oL i mm glavne mi
Šopki, venci s trakov   m napisi st* izdeluje o po nainlžjlli cenaa. Delo okusno vezano. Velika naloga krasn<h suhin vencev
Priporoča se z odličnim spoštovanem Viktor Bajt
Naslov za brzo lavi: Viktor Bajt« cvetlični salon. LJubljana.
Po NajviSjem pooblaščenju Njeg.        ces. in kralj. Apost Veličanstva.
43s o« drž, loterMa
za civilne dobrodelne namene v drž. zboru zastopanih kraljestev in dežel.
Ta denarna loterija ima 21146 dobitkov v gotovem denarja v skupnem znesku 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Žrebanje bo javno na Dunaju dne 10. februarja 191 S. Srečka stane 4 krone.
Sreč e se dobivajo ari oddelka za dobredelce loter!fe na Dunaju. III., Vor* dere Zollaaatestraaee 5. nii kr. ojjt. srečk dofcodt. ravaetel?sten v BndlmDe»tlt IZ . giavn cari»sk - ooalovlo, po loterijah tre tik ak, :ri davčni'2, po§tBlh, brso; vnih In ielezslških nradlh, orl menialnlcab Itd. lar^lnl načrti za knpce srečk zastor.'. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne loterije).
C« in kr. dvorni zalažniki
mm
tovarne barv, lakov in firnežev
LJUBLJANA.
Centrala 1 Gradec. Centrala s Gradec.
Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gostingu, Trstu, ■■ Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu.   ———
vse vrste oljnate, suhe, emaline in lasadne barve, ftrnež, pristni kranjski, mavec (£yp3), olje za pod in stroje, karbo-linej, 6opiče. steklarski !n mizarski kloi in druge v to stroko
spadajoče stvari.
Ceniki na razpolago t Ceniki na razpolago i
Dokler traja še sedanja zaloga,, se nudi
najlepša prilika
3a ugeden  nat^uV   čevljev   do   dosedanjih cenah, nufcar se slavno občinstvo ooo^arja 3 o?irom na to, da se usnje draji od dneva do dneva.
„ +r *v ~R0 ciljev
Zaloga
Breg Št. 20, nasproti Sv. Jakoba mostu.
LJU
'J
20G
rešerno¥a isuca it@¥B
Največja slovenska hran!!
K 48,500.000-— „ 1,330.000-—
Koncem leta 1915 je imela vlog .... Rezervnega zaklada........
Sprejema vloge vsak delavnik o9 8. do 12 ure 3ep:l3ne. Hranilnica je pnpilarna varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače Ii
Posoja na zemljišča In poslopja na tlranfs^em proti 5 7«%, Izven Kranjsko pa proti 5'/2% obrestim in proti najmanj
SA \ odplačevanja na dolg.
h   Delniška glavnica 8,000.000 kron. is
ska kreditna banka v Ljubif
Stritarjeva ulica itev. 2.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
x uoiu v ca i i i u>ci  i^«  rvi . ca vsstrij^K.c  uixa vuc  i a^i cunc  iotc;ri jrj.
Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju.
srečk za 3. razred T. e. kr. av^tH|ske razredne loterije.      ^ Sprejema vloge na tajliloo in^n* tokočl račun in jih obrestuje po
Priporoča nskup ^a*e*a»osamJo3 Cene zs ro^estn ke srečk profonjegn m*re>«tni
Cona sa »/• srećko B 40--, »/i avoeke d Cene sa novo vstop Iv te igralce t
Vi aretka K tlO-—, •/» srečke S SO-
a i -.
4V.°/
O fiistih.
S % rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
_ "     *  iavrsn sjo se točno ta na1 kalan inejo.
23- stev-__.SLOVENSKI NAROD* dne 29. januarja 1916. Stran 9.
Poziv za podporo pozabljenih Avstrijcev.
Res vzneseno se obrača obče
očutje dejansko k vsem onim, ki jih j spravila groza te vojne brez last-e krivde v bedo in pomanjkanje, edaj se gre za to, da se spomnimo osebno tudi onih, ki so bili ob iz-Tuhu vojne v sovražnem inozem-tvu in so bili izgnani od tam. Ti re-eži niso nič manj potrebni podpore <akor oni tuzemski begunci,  ki so norali zapustiti svoje domovje, bedeči   pred   pritiskajočim sovražnikom. Ti so mogli večji del vsaj hitro ^obrati   najdražje    izmed svojega metka in je vzeti seboj, od trdega sovražnika izgnani so pa smeli skrbeti le za svoje življenje in vzeti seboj le pičlo gotovino, ki še komaj zadostuje, da so prišli v domovino. Tako prihajajo naši rojaki ali njihove obitelji brez svojih hraniteljev, brez vseh sredstev, v svojo domovino — ravno se vrača na stotine izgnancev na svoj dom — in pričakujejo z vso pravico, da jih bomo tu kot nedolžne   žrtve   krutega boja varovali bede in lakote. Mnogo izmed njih, ki so bili po svojem poklicu in delu leta in leta daleč od svoje domovine, jih prihaja polnih ljubezni do stare domovine, vendar odtujenih, kajti nimajo ni prijateljev n! sorodnikov, ki bi jim dajali varno zavetje, oni so torej bolj potrebni blagohotne    podpore,    kakor vsi drugi.
Mnogo teh v daljnjih deželah živečih naših rojakov je delovalo tam na korist našemu narodnemu gospodarstvu. Njim se ne sme zgo-Ktl, da pozabimo v domovini njih in njihovih rodbin in jih prepustimo brez pomoči bedi in revščini. To se ne sme zgoditi, da bi s tem zrahljali njihovo ljubezen do domovine, da se pozneje ne odreko. češ. da dobe v službi drugih boljše varstvo.
Na te usmiljenja vredne zapu-
^čence dosedaj še nismo mislili; treba je popraviti zamudo.
Prepričani smo. da bo treba le omeniti te reveže ter se bo takoj obrnila neizčrpna požrtvovalnost in neusahljiva dobrosrčnost tudi njim na korist.
Podpisani ^Pomožni odbor za sovražnih dežel izgnane Avstrijce« hoče pomagati tem revežem s omočio vlade z dejanjem m svetom. \ajbolj potrebnim hoče preskrbeti sredstva za življenie. dela-zmožnim priliko, da si služijo svoj kruh, onim pa. ki sicer niso potrebni pomoči, pn pomagati vsaj začasno.
Prosimo torej vse svoje mSo-darne sodržavljane pomoči. Denarni zneski naj se pošiliaio na »Pomožni odbor za iz sovražnih dežel izgnane Avstrijce« (liiifck^nrtee fiir aus dem Feindesland aus<Te\vicsene Oster-rcicher) Dunaj, TTT. Am Tieumarkt 10. ali pa na »Nižjeavstrijsko es-komptno društvo« (Niederosterrei-chische Eskorrnte - Gesellschaft). Dunai. T. Am Hof, na račun postne hranilnice št. 104.888.
a  Dunaju, dne 22. Januarja 1016.
Pomožni odbor za iz sovražnih dežel izgnane Avstrijce. Dunaj, III. Am tieumarkt 10.
Konrad princ Hohenlohe, c. kr. minister za notranje stvari. Predsednik. D r. K a r e 1 S c h r e v e r, sekcijski sef v c. kr. ministrstvu za notranje stvari. podpredsednik: Viljem Kestranek. generalni ravnatelj nraške družbe za železno industrijo, podpredsednik; dr. Alojzij p I. M a r q u e t, sekcijski svetnik v c. kr. ministrstvu za notranje stvari; .esarski svetnik Maks D u s c h -nitz. svetnik trgovinske zbornice; dr. Oskar baron M i t i s, sek-eiiski svetnik v c. kr. hišnem dvornem in državnem arhivu; cesarski svetnik Friderik E1 s i n g e r, predsednik eksportne sekcije c. kr. a vst rijsk ^era trgovi n skecra muzeja; l> a v p f vitez p!. S c h o el I e r, 'sedrnk trgovske in pbrtniške zbornice za Avstrijo pod Anižo; dvorni svetnik Albert Frankfurter, generalni ravnatelj Avstrijskega Llovda; princ Aleksander p 1. T h u r n in T a x i s, ud gosposke zbornice; dr. Josip vitez p L H e m p e 1, c. in kr. generalni konzul v c. in kr. ministrstvu za zunanje stvari
Mi Binarni in n?rf obtoki.
Hrvat, avijatik, ki se nahaja na italijanskem bojišču, pripoveduje o vtiskih in težkočah naših avijatikov, ki jih doživljajo, ko letijo nad Alpami.
Vzdignili smo se in leteli nad sinjim morjem proti italijanski fronti. Pod nami tržaški zaliv, dična Istra z Učko goro na jedni strani se )e gubi-
la • svojim najjužnejšim rtom proti istrskim otokom, beneška in furlanska ravan sta se raztezali daleč proti zapadu in segale do podnožja goro-stasov. Srce nam je močnejše bilo, ali ne kakor prvič, ko smo se dvignili pod in nad oblake. Lepo je lebdeti kakor ostrooki orel kakor sokol v nebeških višinah. Malo je pet kilometrov v daljavi, ako jih meriš od zvonika do zvonika, ali 5000 metrov višine, to je ogromna višina. In jaz sem tako visoko letel, ne pa da sem, Bogu hvala tako nizko padel. Nad morjem in nad ravninami se sme leteti samo tisoč ali dva tisoč metrov visoko, ali nad koroško in alpsko bojno fronto je najvažnejše držati se v višini 5000 metrov. Mislite si nevidno živo točko med zvezdami in med v nebo segajočimi vrhunci. Nad nami višina brez kraja in konca, pod nami ostre in preteče glavice, ki štrlijo proti nam, kakor nedolžne device, ogrnjene v belo in bleščečo svatbeno krilo. Bele so, da, s snegom pokrite planine in krasi jih sijaj nedolžnosti, ali koliko prevare preti iz njihovih glav. Ali mi smo visoko ter se brigamo in ne brigamo za baterije in ubojne cevi, ki nas prklno spremljajo. Niti ne mislimo na strašno nevarnost, ako se nam motor izneveri. On je naš verni prijatelj, ki razbija s svojim silnim ropotom brezčutno monotonijo. Ničesar ne čujemo navadno razven, kako udarja motor in kako nam bije srce. Leva roka mi drži pred očmi daljnogled, desnica pa mi beleži verno vsak vti-sek, vse, kar dela sovražnik na fronti in za njo. Ali odložiti moram daljnogled in svinčnik, ker prišli smo in se zgubavamo v gostem oblaku in ostajamo v njem dve minuti. Ravnamo se po komnasu. ki nam edini kaže smer, kje plovemo. Oblaki so jako prostrani, ali mi vendar hočemo zvedeti, kaj dela sovražnik pod njimi. Zato se vstavljamo na krauh in na dnu oblakov. Motor komaj da diha in mi se skoro niti ne premikamo, naš vrli krimlar drži nas na samem robu sivih oblakov. Na vrhu broi xv. Spoznamo med sneeom neiednnko Črto. Bi'a je to sovražna stražnica. Naglo «e spustimo oroti njei do samih 1000 metrov višine, pozdravimo lih s par bombami. Oni nam odzdravilo fz raznih topov in strom:h pušk. ali mi smo za nekoliko trenotkov izven vsake nevarnosti. T zvedeli smo. kar smo hoteb*- da ima sovražnik več tonov in stroinih pušk na xt. Vrnili stro se. Avifat'k v zimskem času trni mno-eo v sled mraza. Meseca oktobra fe bila razlika med temperaturo v dolini in višini trideset sto-o;r»; V novembru fe topota še ho^ *^^r".i in se prfMižaUi svflfema m;r»i-mu 37 stop**-'* Neve^cak niti po^"m;ti ne morfv kake m kolike težkoče zmaflfnfefo na^i bra^r; a^"at:w v<;»ed zime, vetrov, pnrmfa in nV?Vov. Gotovo, da na svetu ni boii^a. ki bi nVlaln avflarikom toliko težkoč, kolikor Alpe in kraška burja.
a »iti troof mi 300 w.
(Konec.)
Manjši boji so se končali eči-noma v prilog Avstrijcev; k ter i je pripomogla po Medicijevem mi jnju zvesta vdanost prebivalcev napram dednemu knezu; Medici je zato prebivalce prisilil, da so morali oditi s svojimi družinami v zaledje ono-stran Taljamenta. Medici je prišel pred Gradišče ob Soči in je vedno bolj obkoljeval trdnjavo. Poskušal je vzeti nasproti stoječo utrdbo Stella, ali to se mu ni posrečilo, kakor tudi ne poskus, prekoračiti Sočo pri G o-r i c i in Kanalu. Benečani so najeli na Holandskem nove čete, ki jih je vodil grof Nassauski: nasproti temu se je trudil tudi nadvojvoda Ferdinand, da bi poslal s štajerskega. Kranjskega in Tirolskega ojačenja v Gorico. Napredovanje Benečanov v Istri je ustvarilo na Goriškem kritičen položaj. Odposlan je bil tja Maradas. ki je svojo nalogo izborno izvršil, potisnil je Benečane povsodi nazaj in se je kmalu vrnil h grofu Trautmannsdorfu. Benečani so se medtem polastili višin nad R u b i j a m i, kjer so taborili Avstrijci. Na Maradasov nasvet je bila vzgrajena utrdba v varstvo njihove pozicije; v nasprotju z njegovim mnenjem so pričeli delo ob belem dnevu. Oba generala sta vodila delo pod ognjem sovražnika, kar zadene topovska krogla grofa Traut-mannsdorfa in ga smrtno rani. Še v zadnjih trenotkih je vzpodbujal svoje stotnike k hrabrosti in k vztrajni zvestobi do deželnega kneza. Usoda ie hotela, da sta v tej vojni, v kateri razven obleganja in obrambe Gradišča ni bilo nikakih večjih vojaških dejanj, izgubila življenje oba vojskovodji. Grof Trautmannsdorf se je zavedal svolega visokoga dostoian-stva, on je bil mož, ki se je trdno držal svojega mnenja, ali bil je tudi
izboren vojskovodja in hraber vojak, ki Je znal z razmeroma maloštevilnimi četami mnogo močnejšega sovražnika, zadržavati od avstrijskega ozemlja in mu prizadjati občutne izgube. Njegova smrt je osokolila Benečane, da so ponovno napadli okope pri Rubijah, ali bili so vedno odbiti; v teh bojih je bil ranjen tudi grel Nassauski. Krivdo radi svojega neuspeha je zvračal ta general na Medicija, češ, da Je namenoma zavlačeval operacije; vsled tega ni bilo med njima ves ostali Čas vojne več dobrega sporazuma, kar je bilo sovražniku v korist. Maradas je prevzel poveljstvo in se je izkazal za jako spretnega vojskovodjo. Gradišče, obkoljeno od sovražnika, so preskrbeli s svežimi četami in živili, napadi Benečanov na Rubije so bili odbiti. Prav tako malo jim je koristila zvijača, da so razširjali neki spis, ki bi naj ga bili sestavili prebivalci Gorice, da so naveličani vojne in da se žele vdati republiki. Goričani so nato takoj odgovorili z energičnim protestom. Dalje so Benečani z nemškimi in francoskimi dopisi vabili avstrijske vojake in zlasti častnike, naj prestopijo k njim, in obljubljali so jim vse mogoče ugodnosti. Bcnečanske čete so trpele vsled bolezni in uhajanja vojakov, dočim so dobili Avstrijci sveža ojačenja pod Albrehtom V a 1 d š t e i n o m, poznejšim vojvodo Fridlandskim, in sicer 200 valon-skih vojakov, katere je Valdštein na svoje stroške oborožil. (Tudi grof Damnierre. poznejši rešitelj Ferdinanda II. na dvoru na Dunaju, se je ude'ežil kot polkovnik in poveljnik enega zbora 500 jezdecev in 500 hajdukov te vojne.) Ko se ie izjalovil poskus Benečanov, da bi šli pri Mirnu čez Sočo in iih je Maradas tudi v njihovih okonih nad Rubijami odbil, je senat odpoklical poveljnike in noveril vrhovno vodstvo armade knezu E s t e. Maradasu pa se je posrečilo, preskrbeti utrdbi Stella novega živeža, ki ga je bilo mogoče od tam spraviti v Gradišče. Tudi mu ie uspelo, Pe^ečane pri Doberdo-b u odbiti. Navzlic temu je bil položaj Avstrijcev vedno bolj opasen. milica se je manjšala, dočim so Benečani pošiljali na bojišče vedno nove čete in so Gradišče še tesneje obkolili. Sicer so mogli Avstrijci še nreceišnio množino moke spraviti v utrdbo Stella, od koder jo je mogel Valdštein spraviti v Gradišče, ali to je bilo zadnilkrat, da je dobila trdnjava pomoč. Benečani so zaprli sedaj vsak dohod, dočim je bil Maradas prešibek, da bi bil pregnal Benečane iz njihovih pozicij na Krasu. Namen Benečanov, zavoje-vati Gradišče z izstradanjem, ker ea niso mogli vzeti z orožjem, bi bil končno dosežen, da ni prišlo vsled madridskega miru v novembru 1616. tudi na tej fronti do premirja, kar ie Maradasu omogočilo, da Je pre-skrbel Gradišče znova z živili.
Politične   zadeve apeninskega polotoka so bile zlasti vsled vojne španskega kralja z vojvodo Savoj-skim. katerega so podpirali Benečani, tako zamotane,   da so sosednje države močno delovale na to, da se vzpostavi na njem mir. Tudi Benečani, katerih vojno delovanje Je segalo na dve nasprotni strani, so bili pripravljeni    skleniti mir z nadvojvodo   Ferdinandom,   za kar je bil razpoložen nadvojvoda sam, saj ga cesar   Matiia skoro nič ni podpiral. Navzlic temu so se vsled prevelikih zahtev porriania zavlekla. Sledjič je bil   s   francoskim posredovantem sklenjen mir med nadvojvodo Ferdinandom in Benetkami   v Parizu dne 6. septembra 1617. in v Madridu 26. septembra k>17. ga ie podpisal v imenu   cesarja   grof Khevenhuller. sporazumeli so se. da naj zasedejo Seni   nemške čete in da naj Benečani odstonijo v bližini Istre po izberi sovražnika kak kraj.   Dalje so imenovali štiri komisarje,   z vsake strani dva. da določijo osebe,   ki se morajo   odstraniti Iz Senja in vse obali, ker se jih smatra za nevarne in škodljive: korzarje. ladje se morajo sežgati,   Benečani imajo odpo-klicati   čete   iz   zasedenih krajev. Ta pogodba se je,  če tudi z malim odlašanjem, popolnoma izvršila. Tako se je končala vojna brez odločilnega rezultata in vse je ostalo pri starem.    Benečani so imeli v vojni prednost številne bojne sile,   ki pa se vsled nerazumnega   vodstva ni mogla uveljaviti.    Avstrijcev je bflo po številu manj, ali vodili so jih sposobni generali in njihova hrabrost je nadomestila nedostatek   v številu. Hrabrosti   se je pridružila še okolnost, da so se držali prebivalci krajev, kjer je zavihrala vojna, zvesto m vdano svojega deželnega kneza ob   vseh razmerah in so podpirali avstrijske čete, kier so le mogli. To spričuie tudi zgodovinar M o i s e s -so, ki je opisal to vojno. Pravi, da ti  deželaoi ljubijo nad vse svojega
gospodarja in da so se posluževali v bojih celo nohtov in zob, samo da ne bi prišli pod drugo vlado. M o -relli piše: Presenečala je Benečane ves čas vojne posebna« vdanost, katero so ohranili od njih podjarmljeni podaniki za svojo deželo. Pa tudi vojaki so bili navdahnjeni istega patriotizma. M o i -s e s s o piše povodom poraza, ki so ga doživeli Avstrijci pod Franco-lom: Omeniti se mora redka vdanost, ki so jo kazali vojaki pri tem naskoku za Avstrijo. V krvi, gotovi bližnje smrti, ko so jim Benečani svoja bodala zasajali v prsi, niso nehali klicati do zadnjega zdihljaja: »živela Avstrija!«
Mehanizem mednarodnih stikov je torej jako preprost, veliko bolj jasen in preprost, kakor je bil kdaj poprej. Lahko se reče: Nasprotja med državami nastajajo iz industrijalne in trgovske konkurence in alijance med državami se porajajo iz soglasja gospodarskih interesov. Ce se dve državi v gospodarskem oziru druga dTugo izpopolnjujeta, je čisto naravno, če nastane iz tega politična alijanca; kakor hitro pa druga drugi gospodarski konkurirati, je alijanca nemogoča ali vsaj nima solidne podlage in pogojev trajnosti.
Poglejmo nekoliko v preteklost. Francija in Angleška sta bili skoro dvesto let v neprestanem srditem boju po vseh delih sveta. Tedaj sta namreč bili Francija in Angleška edini, veliki industrijalni in trgovski državi. Evropa je imela z drugimi kontinenti le malo stikov, ki jih je bilo komaj smatrati za resne. Razen na Francoskem in na Angleškem je bilo v evropskih državah prav malo, še za domače optrebe premalo industrije, in zato je bila konkurenca omejena med Francijo in Angleško in je bil med njima neprestano boj, zdaj boj z orožjem, zdaj trgovski boj.
Napredek tehnike in kapitalizem sta premenila razmere celo v agro-kulturnih državah, koliko bolj šele v drugih. Industrija se je razvila v Nemčiji, v Združenih državah ameriških, na Japonskem, pa tudi v Avstriji in v Italiji, in to je rodilo tudi politične posledice. Leta 1889. je znašal uvoz in izvoz iz Nemčije 9000 milijonov, uvoz m izvoz iz Amerike 8000 milijonov, uvoz in izvoz Japonske pa 800 milijonov frankov. Izvoz in uvoz vseh teh treh držav skupaj ni bil tako velik, kakor izvoz in uvoz Angleške same. A že leta 1910. so bile razmere popolnoma drugačne. Izvoz in uvoz Nemčije je znašal 14.000 milijonov, izvoz in uvoz Amerike pa 16.000, to se pravi za 5000 milijonov več, kakor ves izvoz in uvoz Angleške.
Pred petindvajsetimi leti je bil svet še v popolni evoluciji. Takrat je Nemčija šele organizirala metal-urgično in kemično industrijo, ki sta se tekom časa tako izredno razvili in ni še imela tako gigantskega trgovskega brodovja. kakor sta ga ustvarila »Severo-nemŠki Llovd« in »Hamburg-Amerika«, kateri družbi sta prekosili vse angleške linije. In takrat tudi še ni bilo kartelov, ki so — naj se sicer v njih misli karkoli — nemški industriji pomagali zavojeva-ti tuje trge.
Nemška industrija se Je hitro razvila in ravno tako nemško trgovsko brodovje. Od leta 1889. do 1898. je nemški eksport narasel za 900 milijonov na leto, od leta 1898. do 1910. za 1500 milijonov na leto. Westfalska je leta 1840. pridelala 15 milijonov ton premoga, leta 1890. že 41 milijonov ton, leta 1905. pa že 76 milijonov ton. V ravno taki proporciji se je razvijala vsa industrija.
Za tako velikansko produkcijo je bilo treba dobiti odjemalcev in Nemčija jih je iskala po vsem svetu. Pridobila si je znatne kolonije, ki pa se po svoji vrednosti ne morejo primerjati s francoskimi in z angleškimi kolonijami, in iskala je trge v Južni Ameriki, v Turčiji, na Kitajskem ter povsod delala najhujšo konkurenco. Silila je tudi na Angleško samo in v angleške kolonije in z nizkimi cenami izpodbijala angleško Industrijo in angleško trgovino.
Iz te industrijalne in trgovske konkurence Je nastalo angleško-nemško politično nasprotje.
Odločilni vpliv industrije in trgovine na svetovno politiko se je pokazal že pred sedanjo svetovno vojno. Amerikansko-španska vojna je bila v prvi vrsti vojna fabrikantov in tovarnarjev. Amerika je izrabila špansko dekadenco, da se je polastila rodovitnih Antilov in povrh še otokov Filipinov, s katerih ima od- ■
prto pot na Kitajsko. Tudi japonsko-ruska vojna je bila takega značaja, Angleži so pač mnogo pomagali, da se je ta vojna vnela, ker so hoteli Rusijo odriniti od Velikega Oceana, toda Angleži bi te vojne prav gotovo ne bili mogli zanetiti, da ni60 bili ruski in japonski trgovski in trgov-sko-politični interesi v navkrižju. Rusiji ni bilo za pridobitev novega ozemlja, bilo ji je za vpliv na Korejo in na Kitajsko, da bi imela mogočno zavarovan izhod na Veliki Ocean. Japonska pa je bila omejena na svoje otoke, prebivastvo je bilo že dosti preštevilno za to ozemlje, industrija pa je producirala veliko več, kakor je bilo mogoče doma porabiti. Kam z ljudmi in kam z industrijalni-mi izdelki? Zato, da dobi prostora za svoje ljudi, za katere doma ni bilo več kruha, m da dobi novih odjemalcev za svoje industrijalne izdelke, je Japonska planila na Port Ar-tur. S pridobitvami v rusko-japon-ski vojni je pa prišla Japonska v tak položaj, da se križajo njeni interesi zdaj z interesi Združenih držav severoameriški; to nasprotje se je že večkrat do skrajnosti poostrilo in kdo ve, Če ne pride prej ali pozneje do vojne med Japonsko in Združenimi državami.
Nekdanje francosko - angleško nasprotje, ki je trajalo dvesto let, je danes samo še zgodovinski spomin. Ponehalo je, ker je Francija nehala biti nevarna konkurentinja angleške industrije in trgovine. Skoro do konca minolega stoletja se je splošno mislilo, da je pridobivanje kolonij najvažnejše za industrijalno in trgovsko državo; mislilo se je, da je z vojaško okupacijo kake dežele in z uredbo administracije že pridobljeno dotično prebivalstvo kot odjemalci industrijalnih izdelkov in prodajalce surovin. Zato sta Anglija in Francija kar tekmovali, katera se polasti več kolonij. Angleži so pro-testovali na vse načine, so Francozi vzeli Algir, Tunis, Indokino in Madagaskar, Francozi pa so zopet nasprotovali Angležem kadarkoli in kjerkoli so mogli. Sedanja generacija se bo pač še spominjala, kako so Francozi divjali proti Angleški v času angleško-burske vojne. Vsa Francija je bila v ognju in je dvigala pesti proti Angliji. Francoski listi so Škropili žolč in strup na Anglijo In francoski karikaturisti niso Dlit morda nikdar poprej tako spretni in zlobni v zasmehovanju in poniževanju Angležev, kakor takrat. Marsikdo si tega sploh ni znal tolmačiti. Fni so rekli: to je izbruh podedovanega sovraštva med dvema narodoma, ki ju loči le par milj široko morje, ki sta si pa bila dvesto let neprestano v laseh: oficirji so rekli: to vraštvo je vzplamtelo iz spomina na VVaterloo, v kateri bitki je bil uničen Napoleonov imperij. Diplomatje so rekli: Francozi se spominjajo koalicij, ki sta jih proti njim ustanovila Pitt in Palmerston in s katerimi sta za vedno ubila prvenstvo Francije v Evropi.
Tako srdito in ognjevito je bilo sovraštvo med Francozi in med Angleži, da bi bilo skoro prišlo do vojne, ko sta se srečali francoska m angleško-egiptovska ekspedicija na gornjem koncu Nila, v puščavi, v Fašodi, za katero prej še profesorji zemljepisja niso vedeli.
A čez nekaj tednov po Fašodi je bilo vse poravnano. Angleška se je sporazumela s Francijo in sklenila ž njo entento, ki je mahoma spravila s sveta vse vzroke nasprotjem. Svet se je čudil in si tega pojava ni znal prav razložiti, četudi so vzroki tega političnega preobrata ležali na dlani. Angleška diplomacija je bila izračunala, da je postala Nemčija angleški industriji in trgovini in angleškemu gospodstvu na morju nevarnejša kakor Francija. Resnica je, da se je Francoska industrija m trgovina, kar ie je prišlo pri Angleški v poštev. le počasi razvijala in razširjala, dočim je nemška industrija za njene konkurente vznemirljivo hitro rasla in delala angleški industriji in trgovini velike skrbi. Spoznanje, da je Nemčija Angleški dosti nevarnejša tekmovalka kakor Francija, je bilo odločilno za smer angleške politike; iz nasprotja med Anglijo in Nemčijo se je porodilo angleško - francosko sporazumljenje. Eno posledico tega sporazumljenja vidimo v sedanji svetovni vojni.
Angleži in Nemci  niso mejaši, nobeden teh dveh narodov ne more reči, da ima na drugem maščevati kako krivico ali kako ponižanje, da. med Anglijo in Nemčijo sploh še ni bilo nikoli večjega konflikta. Ustanovitev nemškega cesarstva je morda še v večji meri zasluga Anglije in Rusije, kakor zasluga Bismarcka in Moltkeja.    Leta   1870. je angleška vlada favorizirala Nemčijo  v nje nem boju proti Franciji, Rusija pa ; ? poskrbela, da je ostala Avstrija nc vtralna. Ustanovitev nemškega ce sarstva je bila Angliji jako simpatič-
094433
Strtn IO.
•SLOVt^NSfti NAfCUU*, one Z9. januarja i9lf>.
20. štev.
rta in razmerje je bilo kar najbolj prijateljsko, dokler ni is industrijalne in trgovske konkurence nastalo politično nasprotje.
< Konec prihodnjič)
Kašelj in nahod so v našem pod-nebu sicer pogosti gostje, toda kljub temu naj bi se jih — kot se mnogokrat zgodi — ne omalovaževalo, ker povzročajo pogosto težke posledice. >Sirolin Ročne« je sredstvo, ki takoj ob nastopu kašlja uporabljeno, v par dneh odstrani sigurno neprijetni kar rar. Vsaka gospodinja naj se zato pravočasno ž njim preskrbi v lekarni.
Dober svetovalec pri nakupovanju daril in potrebščin je krasni ilu-strovani katalog, ki ga je izdala c. in itr. dvorna tvrdka Iv. Konrad, Most (Briix) 884, Češko, ker vsebuje največjo izbiro stenskih in žepnih ur ter budilk, muzikaličnih inštrumentov, optičnih in brivskih predmetov, orožja, municije itd. Zato naj vsak ob potrebi zahteva ta katalog po poštni dopisnici, ki ga imenovana tvrdka takoj posije gratis in franko. (Več v inseratnem delu.)
43. državna dobrodelna loterija.
Dne 10. februarja 1916 se vrši žrebanje 43. državne loterije, katerega čisti dobiček se porabi za civilne dobrodelne namene. Načrt žrebanja te preizkušene popularne loterije je nad vse ugoden. Izžrebalo se bode skupno 21.146 denarnih dobitkov v skupnem znesku 625.000 kron, med temi glavni dobitki po 200.000 kron, 50.000 K, 30.000 K, 20.000 K itd. — Srečke po 4 K razpečavajo tobačne trafike, kolekture, menjalnice, davčni, poštni in železniški uradi itd.
! Stelaže!
M prtlajn. pripMf ne za ipeeerijo in ieleznino, t dobrem tUnu p# uit
■liki
P"
^foton Jutara, Jfovonesto.
Naznanilo.
Naznanjam, da so
popravila i [tvljanii oirti
vedno sprejemajo. 351 Gajeva ulica št. 2, LJublfana.
prodajalce
■mm *m M., nedelja dmm 30«, ponedeljek 31. januarja.
!!! Tajni sekretar.!!
Velikanska detektivska senzacija v 4 delih z
JOE DEEBS.
Terekp sine 1.. sreda dne 2., četrtek dne 3. januarja.
Edina laž.
Izborna nravstvena drama v 3 dejanjih z
v glavni vlogi.
Hanny Welsse
Debela Bert
Smeha polna veseloigra v 3 dejanjih z Ano Mttller - Lincke ▼
glavni vi
I
KIHO IDEAL
KINO IDEAL
KSiiO iDEHL.
Iščejo se spri
alt
prodajalka
Se tnkol Sprejme za večjo manufakturno trgovino 283 Kje, pove upravništvo .Slov. Naroda«.
za  žvIjen»ko   zavarovanje  pod jako
ugodnimi pogoji.
Ponudbe nod »Spreten 357" na
upravmštvo »Slov. Naroda«. 357
Posojilnica u
registrov, zadruga z omejenim poroštvom
MorlDoru
vabi na
zbor
ki se vrši
v neSeijo, 9e 13. svečana 1916 ob 10, uri dopoldne v zadružni pisarni
(Narodni dom).
DNEVNI RED:
1. Poročilo ravnateljstva.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobrenje računov za 1. 1915 ter razdelitev čistega dobička.
5. Volitev treh članov ravnateljstva eventualno volitev v nadzorniŠtvo.
6. Slučajnosti.
373 Ravnateljstvo.
krepa'*, sol d°n, voiaščine prest ter popolnoma    i*ur en    kolonijalnih strok,
vstop tako. se sprejme po oseb nem  dogovoru   aii   pismeni ponudbi v veletrgovino 324
Iv. fl. Hsrtminns rs!.
A. Tomažičy Liubljara.
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu 65
T**   O e> :**
tovarna slamnikov
v Siohu, pošta Domžale, pri Ljubljani.
Prodam
Štev. 226.
Razg
354
las.
Pliiaii umili tviin
Zuckermann & Lobl, Praga - Porič 26. \ Kapice za steklenice in masilni stroji. { Na debelo.   Gen. zastonj.   Na drobno. j
Lepa dvonadstropna
^W      ji.    JL*o/ -af^aW
s velikim vrtom v LJubljani, jgn¥~ se ugodno proda. 79
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda..
Tvrdka ŽaZer & Go. v Lfcblfani, Franca Jožefa cesta Slov. 5,
- s*umi*uaf«d -■
Resna
Mestno županstvo v Kranju odiaja potom javne dražbe v 7aku-> samosvoja ribarska okra;a £t 12 m 14 za dobo 10 let, to je od 15 tebruarja 1916 do 15. februarja 1926
Javna dražba prej navedenega ri bolova se vrši dne
8. fe&rearja 1916 ob f uri drpol^oe
v občinski pisarni.
Zakusni pogoji so na vpogled v pisarni mestne občine.
Mestno župansko 0 Kranju,
dne 26 januarja 1916. Ž u n a n :
F. Polak 1. r.
na zelo prometnem kraju. V hiši »e naha a več lokalov in 'e pripravna za vsa!<o trgovino. Pole:* hiše je tudi hlev in vrt (ozir. lepa. vogalaa stavbena parcela) — Letni kosmati dohodek iz hi*e 7000.
Naslov prodajalca rsove upr. »SI. N r.« j
325
ženitna ponudba.
Inteligenten, podjeten obrtnik se želi v svrho ienitve seznaniti z gospodično, ne Čez 25 let staro, katera bi imela veselje do obrti ter nekaj premoženja. — Žen ponudbe, ako mogoče s sliko, pod „Ta no nt 3 5 5" na uprav. »Slovenskega Naroda*.
Anonimno gre v koš.
355
11 i*&Mi,
na debelo.
Prosimo takojšnjih ponudb z navedbo cen. 238
alaiW^ mm?
v  Kolodvorski ulici   z 2 oknoma
WV  se odda tako]. ""^£3
(Prej je bila pisarna »Bremen-Amerika.) Vpraša se pri fotografu BovŠek. 48
izložbenima
Vam plačam, ako Vaša kurfa očesa, bradavice, obtiščaztož v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Rta bal mamom. Lonček z garancijskim pismom 1 K. 3 lončki K 2-50, 6 lončkov E 4.30. Semen?, Hostce (Sassa) I Post!ach 12/22, Ogrsko.
Ftllerjev blagodišeči, poživljajoči v več nego 10 .000 zahvalnih pismih in od mnog'h zdravnikov priporočeni rastlinski esenčni fluid z zn.
Slovesen, z avstri-skim viiflm državnim Izpitom In daljšo prakso, se sprefme * slsžbo zi samostalno spravo gozdne [posesti 4200 oralov na Sranjsksm. Nastop službe takoj.
Ponudbe s prepisi izpričeval In z navedbo pogojev na] bo vpoilfelo aa 374
G. Flux
mr Gosposka ulica 4,
I nadstropje, levo 356,
Uradno dovoljena, ie 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
Prsti
v   udobnost   cenj. občinstva zopet
središču mesta. S   Priporoča in namešča le boljše
izborno delnic dobro znana t i se ptič na
Mehfsine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstraniš]«
neprijetno sapo is ust
1 steklenica z navodilom E 1*20.
Po pošti se pošilja najmanj 2 steklenici.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Res!Jeva cesta štev. 1 poleg (rane Jožefovega jubilejnega mosta.
V tei lekarni dobi rajo zdravila tudi Člani bolniških blagajn jož. železnice, c. k r. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne t Ljubljani Melizsine-ustna in zobna voda.
Sunja.  Hrvaško,   2Z   februarja 1908.
Blag. pospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tn steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične iniiliiiiliio nslno zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjanje zob m osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočat
Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
kakor
privatno trnovsko in gostilniško oeokfe izbira različnih slnteb, slasti za zenaie Vestna in kolikor motno hitra postreže zagotovljena.
Pn vnanjih vprašanjih se prosi za odgovor znanka.
bolečine tolažeče
»temino sredstvo
najbolje učinkuje pri revmatičnih bolečinah, 12 steklenic franko 6 K, 24 steklenic t ranko 10 K 60 v. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Etzatrg štev. 238 (Hrvaško).
Zanesljivo odvajalno sredstvo so »Elza-krogljice« 6 *katljic 4 K 40 h.
XX XX XX)
Hrvatsko eskomptno banko, Zagreb.
XXXXXX|
nr^nran^n^nmnrnl
-
Hajnlije cene. "^sg
a
v
1x18
XXXXXX KXXXKX XX
ixx
XX
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
126
c3 sa
sa spalne In fedllne sobe, salone ln gosposke sobe.  Preproge,  zastor]«, modrocl na vzasi ilmnafl modrocl, otroški vozički Itd.
9 9
ca •J
XX XX XX
Ifajsolidnejšs blago. "^BS
xxxxx&;
XXXXX«^£i
3809
■erbabnvjev podfosforokisli
mm am m
U 4S let zdravniško preirtnsen ■ priporočan presi tiran. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek. Povzdiguje slast is reditev trupla in Je izboren za tvorttev krvi m kosu, posebno pri slabotnih otrodh. SmklesUes S ■ M fe, po pošti 40 h veš ss zavoj.
Hsrbabnyjeva
aromatiška es
U 4S let svedeno In vrlo preizknseno. bolečine tolažeče m miiice krepeče sredstvo za vdrgnenje. Lajša in odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine Tudi kot poziv-lialoCe injačeče sredstvo ob hudih naporih izborno 3 preizkušeno.
S S, po pošti 40 h več za zavoj.
>a m.
s velike slate kelalne-
.uiV^i"; Dr. Hellmenna lekarnica ffZur Barmherzigkeit"
Razpošiljanje po polti rak
m OmmJoi VII/1, Kaisersfpasse 7S-7S.
(■■■■ABMT.JKV lailliim
Zaloge pri gg. takaraatjlh « LJaMJanl In >wia most« itd,
42
5
9925
0
592^5093
12
13