fVifhiln n »iTi., i. M--■---9 ■ --- f U5HV1IKJ PIULUIKI T gOTOVIM« Leto XXI., št. 71 Upravnlštvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št- 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 17.749. Ljubljana, četrtek 28. marca I940 Cena 2 Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi ae ne vračajo. Diplomatske ofenzive Letošnji velikonočni prazniki so navidezno potekli brez pomembnejših dogodkov. Toda ta ugotovitev drži le glede razvoja na bojiščih. Drugače pa je z diplomatsko platjo mednarodnega razvoja. Medtem ko se ni na bojiščih v zadnjem času pripetilo ničesar takega, kar bi kakorkoli spremenilo trenutni vojaški položaj obeh vojnih taborov, pa se že vse od sklenitve moskovskega miru med Rusijo in Finsko opaža vedno večja diplomatska delavnost obeh vojnih strank ter tako zvanega »tretjega tabora« izven konflikta. Tako se je že vse od Ribbentropovega obiska v Rimu. še bolj pa po brenner-skem sestanku med Hitlerjem in Musso-linijem veliko razpravljalo o novi velikopotezni diplomatski akciji Nemčije. Govorice, da bi bili razgovori med šefom italijanske vlade in nemškim kan-celarjem služili sondiranju nove mirovne ofenzive, so potihnile. Roosevel-tov odposlanec Welles se je vkrcal za povratek v Washington, ne da bi bil pred svojim odhodom še enkrat govoril z Mussolinijem, kakor se je to pričakovalo. Tem bolj pa so poročila iz raznih virov začela napovedovati veliko diplomatsko ofenzivo Nemčije. Neposredni cilj te ofenzive naj bi bila poglobitev in ustalitev odnošajev med Nemčijo, Italijo in Rusijo. Nemška diplomatska delavnost naj bi se torej konkretno pokazala predvsem v naporih za zbližanje med Italijo in Sovjetsko Rusijo, kar pa ne bi nujno že takoj vodilo k sklenitvi trozveze med Italijo, Nemčijo in Rusijo, temveč naj bi v prvi fazi rodilo samo skupno izjavo vseh treh velesil o varovanju skupnih interesov, zlasti na evropskem jugovzhodu. Trenutno ni še mogoče presoditi niti točnosti teh napovedi o ciljih nemške diplomatske akcije, niti seveda uspehov, ki bi bili v naznačenih smereh doseženi. Res je le, da so o podobnih prizadevanjih nemške diplomacije pisali nemški listi že od sklenitve nenapadalnega pakta z Moskvo v avgustu lanskega leta. Tudi med razpletom sovjetsko-finske vojne, v kateri se je Italija postavila na finsko stran, nemški listi niso nehali opozarjati, da se na Balkanu nemški, italijanski in sovjetski interesi medsebojno ne izključujejo, temveč da ;jih je prav lahko mogoče spraviti v sklad. Po moskovskem miru med Finsko in Rusijo so te pobude nemškega tiska prehajale v vedno bolj konkretne oblike, zlasti v zvezi z Ribbentropovim obiskom v Rimu ter brennerskim sestankom med Hitlerjem in Mussolini-;jem. V zvezi s temi vestmi in napovedmi se je prav okoli velikonočnih praznikov strnila vsa diplomatska pozornost na Berlin, kjer je bil napovedan obisk sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova, ki je obenem formalni predsednik sovjetske vlade. Te napovedi so v Moskvi takoj demantirali in končno se je zares izkazalo, da sovjetskega obiska v Berlinu ni bilo. V bližnji bodočnosti se sicer ta obisk ne izključuje, toda za sedaj se moramo zadovoljiti z napovedjo Molotovljega govora pred vrhovnim sovjetom 29. t. m. Znabiti bo položaj po tem govoru nekoliko bolj jasen. Med tem pa moramo zabeležiti sklenitev novega dopolnilnega trgovskega sporazuma med Sovjetsko unijo in Italijo, ki sam po sebi ne bi bil toliko pomemben tudi v političnem pogledu, ko bi ne bil podpisan prav v sedanjem položaju. V zvezi z nemško diplomatsko akcijo za tesnejšo povezanost med Berlinom, Rimom in Moskvo je vzbudilo izredno pozornost moskovsko poročilo o odpoklicu sovjetskega veleposlanika Suriča v Parizu. Ker je iz poročila razvidno, da je zahtevala Suričev odpoklic francoska vlada in ker je na to sovjetska vlada pristala, čeprav s pridržkom, da ne vidi razloga za tako zahtevo Pariza, bi se dalo logično sklepati, da se Moskva v tem vprašanju ni hotela zameriti Parizu in je raje popustila. To bi dalo misliti, da Moskva ne želi porušiti vseh svojih mostov z zapadnima velesilama. Toda nagli pristanek Moskve na francosko zahtevo si je mogoče razlagati tudi tako, da so sedanji odnošaji med obema državama itak že tako zrahljani, da jih odpoklic sovjetskega veleposlanika ne more še bolj poslabšati, saj končno tudi Francijo zastopa v Moskvi samo odpravnik poslov, odkar je veleposlanik Naggiar na trajnem dopustu. Toda dokler sta po mnenju nevtralnih opazovalcev tudi v tem primeru še vedno mogoči obe tolmačenji, o dokončnem prelomu med Moskvo in zapadnima velesilama še ne more biti govora. Večje jasnosti glede sovjetskega zadržanja v bodoče pa za sedaj še ni. Toda medtem ko je akcija za tesnejše sodelovanje med Italijo, Nemčijo in Rusijo še v teku in polna nejasnosti, je na nekaterih drugih področjih v največjem razmahu tako nemška kakor italijanska diplomatska delavnost. V zvezi s prvo je pozornost obrnjena zlasti na nove razgovore, ki jih vodi v Bukarešti Veleposlanik Surft odpoklican Mera sovjetskega poslanika v Parizu — Nenaden odpoklic na zahtevo francoske vlade, ki oiita Su ri cu vmešavanje v notranie francoske razmere Moskva, 27. marca. AA. (DNB) Sovjetski veleposlanik v Parizu Surič je bil na željo francoske vlade, ki je bila uradno sporočena Moskvi, odpoklican. Agencija Tas poroča o tem naslednje podrobnosti: Francoski odpravnik poslov v Moskvi Pallard je sporočil 19. marca sovjetskemu ljudskemu komisarju za zunanje zadeve Molotovu, da smatra francoska vlada, da pomeni brzojavka, ki jo je veleposlanik Surič poslal Stalinu ob priliki podpisa fin-sko-sovjetske mirovne pogodbe, vmešavanje sovjetskega veleposlanika v notranje francoske razmere. Brzojavka, ki je po mnenju francoske vlade naperjena proti Franciji, se je glasila: »Modrosti sovjetske vlade in naši hrabri rdeči armadi se imamo zahvaliti, da so ponovno propadli načrti angleško-francoskih hujskačev, ki so stremeli za tem, da zanetijo požar vojne na severovzhodu Evrope. Sovjetska unija ostane nepremagljiva trdnjava, ob kateri se bodo v bodoče razbili usodni načrti sovražnikov socializma delavcev vsega sveta.« Dasi je francoski cenzor prepovedal od-poslati to brzojavko, je francoska vlada izjavila, da Surič ni več persona grata ter je izrazila željo, da bi bil odpoklican. Pomočnik ljudskega komisarja za zunanje zadeve Lozovski je izročil nato 26. marca francoskemu odpravniku poslov Paliardu naslednji odgovor sovjetske vlade: 1) Sovjetska vlada ne vidi stvarne upravičenosti, rta francoska vlada ne smatra sovjetskega poslanika več za persono grato zaradi vsebine brzojavke, ki jo je Surič podpisal in ki je bila namenjena Moskvi, kajti v tej brzojavki sploh ne omenja francoske vlade. 2) V kolikor francoska vlada postavlja formalno vprašanje zaupanja glede Suriča, sporoča vlada Sovjetske unije, da je Surič razrešen dolžnosti sovjetskega veleposlanika v Franciji. V Moskvi niso nič presenečeni Meskva. 27. marca. AA. (DNB) V sovjetskih diplomatskih krogih prevladuie prepričanje, da odpoklic sovietskesa veleposlanika v Parizu Suriča. kakor tudi ves ta incident, ni treba, da bi brezpogojno izzval večjo napetost v diplomatskih odnosih med Sovjetsko Rusijo in Francijo. Isti krogi Dripominiaio. da tudi Dred nekai meseci ni prišlo do Drekinitve diplomatskih odnosov med obema državama, ko ie francoska d plomaciia izvedla preiskavo v prostorih sovietskeea trsovinske-ga zastopstva v Parizu in ie na ta način kršila eksteritorialne pravice. V zvezi s tem poudariaio dejstvo, da ie Sovietska Rus1'^ zelo umirjeno cdooklicala velepo-slan '.a Suriča. ker .ie že davno računala s to morebitnostjo. kajti Francijo .ie v Moskvi zastopal samo odpravnik poslov, ker je veleposlanik Naggyar že del.i časa na donustu. Stockh°!m, 27. marea, z. Odpoklic sovjetskega poslanika v Parizu Suriča na zahtevo francoske vlade, ni izzval v sovjetskem tisku nikakih polemik. Listi se omejujejo zgolj na objavo uradnih poročil. V moskovskih diplomatskih krogih so prepričani, da prilika za odpoklic Suriča iz Pariza Kremi ju ni prišla nezaželjena, ker dtelajo Suriča odgovornega za poslabšanje odnošajev med Francijo in Sovjetsko Rusijo. Energični Eeynaud Pariz, 27. marca. s. (Reuter). Na merodajnih francoskih mestih naglašaio. da odpoklic sovjetskega poslanika nikakor ne pomeni prekinitve diplomatskih odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Francijo, v postopanju francoske vlade v tej zadevi pa vidijo znak. da namerava Reynaud nastopiti v zunanji politiki bolj odločno. Poslanik Surič odpotuje iz Pariza že prihodnje dni. Pariz, 27. marca. AA. (Havas). Tukajšnji krogi menijo, da pomeni diplomatski korak v Moskvi, zaradi katerega ie bil odpoklican sovjetski veleposlanik v Parizu, da Francija želi. da se strogo SDOštuieio njene pravice. Pariški oolitični krogi oo-udarjajo. da vzdržuie Franciia dobre odnose z vsemi nevtralnimi državami in iih želi še naorei ohraniti, vendar pa ne bo trpela nobenega delovanja, ki bi bilo dejansko naperjeno proti njej. na čeprav bi bilo to delovanje še tako skrito pod plaščem nevtralnosti. Sovjevtska Rusija si je dovoljevala od začetka vojne v Evropi, da je izkoriščala svoj položaj nevtralne države v najširšem obsegu. Francila ie priznavala te pravice Sovjetske Rusiie. čeprav je Moskva po vrsti sklenila več do-godb z Nemčijo. Normalni diplomatski odnosi z Moskvo so se ohranili Dred vsem iz čisto praktičnih razlogov. Brzoiavka. katero ie Surič poslal o priliki sklenitve miru med Sovjetsko Rusiio in Finsko, ie vsebovala tudi besede, ki oo francoskem doì-movanju nikakor ne smeio priti izpod Deresa diplomata, ki ie od trenutka, ko ie izročil Doverilnice. moral vedeti, da se z njim ravna kot z zastoonikom. ki zasluži posebno zaupan i e. Pariški krogi poudarjajo, da ie bila ta brzojavka sestavljena sicer kot čisto zasebna brzojavka zasebne osebe, vsebina brzojavke pa ie bila deiansko DroDaganda proti Franciii. Francoska vlada ie takoi reagirala odločno in sicer na način, ki ie edinstven v zgodovin i diolomaciie. Predsednik francoske vlade Reynaud ie izia-vii včerai v svojem radiiskem eovoru. da ie Franciia že izdala določene ukreDe. da bo v sami Franciii z.adušen vsak glas. ki bi se dvignil orati skuoni stvari zaveznikov. Te besede ie treba nosebei iiDOŠteva-ti. ker je Reynaud poudaril njihov značaj. rekoč, da bo strt vsak ooskus. ki bi bil naperien nroti velikim ciliem in naporom naroda. Pariz, 27. marca. s. (Reuter). Poluradni »Temps« se bavi nocoj z afero veleposlanika Suriča in zahteva, da francoska vlada popolnoma prekine diplomatske odnošaje s Sovjetsko unijo. Isto zahtevo postavlja tudi »Journal des Debats«. Ameriško mnenje Pariz, 27. marca. s. (Ass. Press). Ameriški opazovalci smatrajo, da pomeni odpoklic sovjetskega veleposlanika Suriča popolno prekinitev diplomatskih odnošajev med Francijo in Sovjetsko Rusijo. Angleško-sovjetski odnosi nespremenjeni London, 27. marca. j. (Reuter). Angleško zunanje ministrstvo Izjavlja, da odpoklic sovjetskega poslanika Suriča iz Pariza ne bo v ničemer izpremenil sedanje odnošaje med Anglijo in Sovjetsko unijo. V angleških diplomatskih krogih pripominjajo k temu, da se incident s sovjetskim poslanikom tiče edino le Pariza in Moskve. Francoska vlada je bila povsem upravičena, ako ni pristala na diplomatski privilegij za brzojavko, ki je bila poslana pod povsem nedvoumno privatnim naslovom v imenu ruske kolonije v Parizu. London, 27. marca. br. (Stefani). Vest o francoski zahtevi, da se odpokliče sovjetski poslanik Surič lz Pariza, je vzbudila v tukajšnjih političnih krogih veliko pozornost. Opoldanski listi so jo objavili na vidnem mestu in v svojih prvih komen- tarjih naglašajo, da je v Franciji ie opaziti vse odločnejšo akcijo Reynaudove vlade. Hkratu je izraženo mnenje, da ta dogodek ne bo poslabšal francosko-sovjetskih odnošajev, kakor jih ni nastop francoske policije o priliki zadnjih preiskav v prostorih sovjetske trgovinske delegacije v Parizu, na katerega je sicer moskovski tisk ostro reagiral, a je vendar šla vsa stvar kmalu spet v pozabo. Reynaudovi posveti z veleposlaniki Pariz, 27. marca. s. (Reuter). Z merodajnih mest poročaio. da bodo vsi francoski veleposlaniki na važneiših položaiih v kratkem Doklicani v Pariz da stopiio v osebni stik z novim ministrskim Dredsed-nikom in zunanjim ministrom Reynau-dom. Veleposlanik v Londonu Corbin se ie mudil v Parizu že oreko velikonočnih Draznikov. ostali veleooslaniki Da bodo dosoeli v Pariz v bližnji bodočnosti. Pariz, 27. marca. s. (Ass. Press). Dsistvo. da ie bil Doklican na ooročanie v Pariz franco.-ci veleposlanik v Rimu Francois-Poncet. spravliaio v zvezo z govoricami, da išče nova francoska vlada možnosti za zbližanje z Italiio. V francoskem parlamentu je bil nedavno stavlien tudi predlog. da nai bi bila bivšemu ministrskemu predsedniku Lavalu ooveriena oosebna misiia za zbližanie z Italiio. III < §skva vabi Hitlerja na obisk V Nemčiji prevladuje mnenje, da je obisk Molotova v Berlin samo odložen, ne pa odstavljen z dnevnega reda London, 27. marca. s. (Reuter). »Daily Telegraph« ooroča preko Kodanja iz Berlina. da je pripravljal nemški zunanji minister Ribbentrop osebni sestanek med kancelarjem Hitlerjem in Stalinom, ki naj bi se vršil na novi nemško-sovjetski meji na Poljskem. Sovjetska vlada je predlog nemške vlade v tem smislu odklonila, obenem pa je izrazila, da bi pozdravila nri-hod kancelarja Hitlerja v Moskvo. Ali pojde Molotov v Berlin ali ne Bern. 27. marca. j. (Havas). V Berlinu pričakujejo, da se bo sovjetski poslanik Skvarcov, ki ie minulo sredo z letalom odpotoval v Moskvo, konec tega tedna zopet vrnil v Berlin. Kakor poroča berlinski dopisnik švicarskega lista »Basler Nachrichten«. se v nemških diplomatskih krogih še zmerom mnogo bavijo z moreb tnim obiskom sovjetskega zunanjega ministra Molotova v nemški prestolnici. NemšVo zunanje ministrstvo ie glede vseh Doiasnil o tem obisku strogo rezervirano. Edino, kar pripominjajo v službenih nemških krogih, je izjava, da je nemški zunanji minister von Ribbentrop dvakrat potoval v Moskvo na razgovore in da je sedaj vrsta na sovjetskih ministrih, da nridejo v Berlin. V nemških diplomatskih krogih sodijo. da potovanie Molotova v Berlin ni bilo odstavljeno s programa, marveč, da ie bilo samo odloženo. Rim, 27. marca. i. (Havas). Navzlic temu. da so sovjetska oblastva zanikala možnost obiska sovjetskega zunaniega ministra Molotova v Berlinu, piše današnii »Telegrafo«, da v merodajnih berlinskih krogih vseeno pričakuieio sovietski obisk že v naikraišem času. ter da bo v^rietno Molotov prispel v Berlin že v četrte a. Molotov bo imel v Berlinu razgovore s člani nemške vlade. Balkan In nemška pogajanja z Moskvo Curih, 27 marca, z »Neue Zürcher Zeitung« poroča iz Beograda, da posvečajo balkanske države trenutno glavno pozornost nemško-sovjetskim pogajanjem. V balkanskih diplomatskih krogih pričakujejo, da bo rezultat teh pogajanj skupna deklaracija Berlina in Moskve, kateri bi se pozneje mogel eventualno priključiti tudi Rim. Med balkanskimi državami je bila zadnje čase živahna izmenjava misli, ki je dovedla do dogovora, da bodo balkanske države • počakale na izid teh pogajanj pri čemer i pa seveda ne bodo zanemarjale svojih last-I nih interesov. Splošno pa že vlada prepričanje. da ne bo prišlo do trozveze Rim-Berli-n-Moskva. London, 27. marca, z V tukajšnjih dobro poučenih diplomatskih krogih zatrjujejo, da je velika gospodarska borba za Balkan v polnem razvoju Odločilnega pomena bo predvsem stališče, ki ga bosta zavzeli Bukarešta in Ankara. Težišče položaja pa je po sodbi londonskih diplomat, skih krogov predvsem v Ankari. Nemška komisija gospodarski svetovalec nemške vlade dr. Clodius; v zvezi z drugo pa predvsem na obisk madžarskega ministrskega predsednika Telekija v Rimu. Rumunija in Madžarska sta izmed vseh držav na evropskem jugovzhodu trenutno najbolj potisnjeni v ospredje. Angleško-francoska diplomatska delavnost pa postavlja v središče zanimanja tudi Turčijo, ki je, kakor znano, v določenih primerih vezana na sodelovanje z obema zapadnima velesilama. Tako se neposredno ali posredno po razvoju najnovejših diplomatskih akcij znova odpirajo vsa vprašanja evropskega jugovzhoda. Iz poslednjih izjav francoskega ministrskega predsednika Rey-nauda bi mogli sklepati, da bo nova francoska vlada odgovorila na diplo- matske akcije drugih s svojimi akcijami. Zato smemo pričakovati, da bo diplomatska vojna še dolgo tvorila glavno oznako novih nasprotij med velesilami. Komunike, ki je bil včeraj objavljen v Rimu o razgovorih madžarskega ministrskega predsednika Telekija z Mussolinijem, potrjuje željo Italije, da se evropski jugovzhod izogne konfliktu, kakor je bila ta želja manifestirana tudi v komentarjih k tretji obletnici italijansko-jugoslovenskega pakta. Ta poudarek ima poseben pomen v zvezi z madžarskimi revizionističnimi zahtevami, ker je oči vidno želja Rima — pa tudi Berlina — da, bi te zahteve ne motile od Nemčije zamišljenega poteka sedanje vojne. v Sofiji Budimpešta, 27. marca. z. Po poročilih iz Sofije, se mudi tam že 10 dni komisija nemških strokovnjakov za pomorski promet, ki se pogaja z bolgarsko vlado glede prevoza ruskega petroleja preko Varne ln Bolgarije v Nemčijo. Nemčija se hoče na ta način izogniti kontroli mednarodne podunavske komisije. Spričo dejstva, da Bolgarija nadaljuje politiko zbli-žanja s Sovjetsko Rusijo, upajo v nemških krogih, da jim bo ta načrt uspel. V zvezi s tem pa opozarjajo tudi na to. da je te dnt odpotovalo v Moskvo veliko število bolgarskih novinarjev, ki bodo ostali ta.m do zaključka pogajanj za novo trgovinsko pogodbo med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo. Nemško-rumunski gospodarski posveti Bukarešta. 27. marca i. (Havas). Po tridnevnem prestanku so se danes Donovno pričeli gosoodarski razgovori med nemško in ru m un.-.'-c o delegacijo. Gospodarski referent v nemškem zunaniem ministrstvu Clodius se zaenkrat še ni sestal z rumun-skim ministrom za zunanio trgovino Cri-stujem. Rumunska in nemška delegaciia proučujeta sedai razne finančne in tari-farne probleme. Doslei ni prišlo v Bukarešti še do nobenih konkretnih sklepov glede bodočega gospodarskega sodelovania med obema državama. Curih, 27. marca z. Južnovzhodni dopisniki »Neue Zürcher Zeitung« poročajo. da hoče Nemčija pri sedanjih gospodarskih pogajanjih z Rumunijo doseči čim striktnejše izvajanje lani sklenjene trgovinske pogodbe,ki je zasnovana na načelu gospodarske nevtralnosti. Nemčija želi pri tem vpoštevati sklep zadnje konference Balkanske zveze, ki do sedaj sicer ni bil objavljen, da bodo balkanske države vodile tako gospodarsko politiko, da ta politika ne bo izzivala nobene nevarnosti političnih konfliktov. Tega načela so se doslej držale vse balkanske države pri. gospodarskih pogajanjih z drugimi državami in ne dvomijo, da bo tudi Rumunija ostala zvesta temu načelu. Vzafsmno delo Italije in Madžarske za ©hramcev miru v Podunavju in na Balkanu — Italijanska politika na Balkanu se ni spremenila Rim, 27. marca. AA. (Stefani). Sinoči ob 18. je Mussolini v prisotnosti grofa Ciana sprejel predsednika madžarske vlade Telekija. Razgovor je trajal skoraj dve uri. Komunike o sestanku pravi, da je razgovor potekel v prisrčnem tonu z ugotovitvijo, da se morajo odnošaji med obema državama, ki slone na paktu o prijateljstvu, ki je ostal navzlic vsem dogodkom nedotaknjen, nadalje izpopolnjevati na vseh poljih. Prijateljstvo med Italijo in Madžarsko je v popolnem soglasju z obstoječimi odnošaji med Italijo in Nemčijo ter Madžarsko kakor tudi z obstoječimi odnošaji med Italijo in Jugoslavijo. Italijanska in madžarska vlada sta odločeni, da posebno v sedanjih razmerah koordinira ta svojo akcijo za ohranitev miru v du-navski kotlini in na Balkanu. Rim, 27. marca. br. Madžarski ministrski predsednik grof Teleki ie bil danes dopoldne na madžarski akademiji, kier se ie zanimal za njeno kulturno in umetniško delovanje. Opoldne je madžarski poslanik priredil obed. ki so se ga udeležili Teleki. Ciano, tajn stranke Muti, propagandni minister Pavolini in finančni minister Thaon di Pevel. Popoldne ie bil Teleki na italijanskem geografskem institutu, zvečer pa mu ie priredil banket bivši italijanski poslanik v Budimpešti grof Vinci. Budimpešta, 27. marca. br. (Stefani). Komunike o Telekijevih razgovorih v Rimu je bil v tukajšnjih političnih krogih sprejet z največjim zadovoljstvom. Madžarski tisk danes ugotavlja, da sta se italijanska kakor madžarska vlada zmerom zavzemali za ohranitev miru v Podunavju in na Balkanu, že dolga leta razvijata v tej smeri koordinirano politiko. »Pester Lloyd« poudarja v svojem komentarju, da se italijanska politika na Balkanu ni izpremenila in da bo tudi še nadalje posvečena konsolidaciji miru v jugovzhodni Evropi- Kaj piše italijanski tisk Rim, 27. marca. j. (Havas). Današnje italijansko časopisje se obširno bavi s sestankom med predsednikom italiiant&e vlade Mussoliniiem in madžarskim ministrskim predsednikom Teleki jem. Listi naglašajo zlasti dolgo traianie razgovorov ter se spuščajo v njih smisel in rezultate, ki se utegnejo pokazati kot niih posledica. Poglavitna teza. ki io zmerom ponovno naglasa italijanski tisk. ie da pomeni vzajemno delo med Italiio in Madžarsko ohranitev miru v Podunavju in na Balkanu. Listi pripominiaio. da Dolit ko. ki io v tem smislu vodita Itali ia in Madžarska, odobravajo tudi vse niune sosede. Ohranitev miru v tem delu Evrope se vidi tem lažja, ker ie bilo prijatelistvo med Italijo in Madžarsko ter med Italiio in Jugoslavijo iznova potrjeno s sedanjim obiskom Nadaljevanje na Z* strani »JUT1U>« 1t TL MxtA, R. HL Telekija ▼ Rimu ter s triletnico beoerai-skesa sporazuma. List »Popolo d' Itaüa« oravi med drugim: Prijateljstvo z Budimpešto in itali-jansko-jugoslovenski pakt sta tista dva temelja, na katerih počiva vsa politika. ki jo Italija vodi v Podunavju in na Balkanu. List pripominja k temu še. da ie Madžarska jasno izrazila svoie popolno zadovoljstvo nad politiko, ki jo vodi Italija v Podunavju in katere namen ie odstraniti vse. kar ie delalo ta predel celine za torišče večnih političnih a gitaci i. Angleški komentar London, 27. marca. s. Diplomatski poročevalec angleškega radia takole komentira obisk madžarskega ministrskega predsednika grofa Telekija v Rimu: čeprav ni mogoče vedeti za vsebino razgovorov, ki jih je imel Teleki v Rimu, je vendar gotovo, da so se sukali v prvi vrsti okoli brennerskega sestanka med kance-fcirjem Hitlerjem in ministrskim predsednikom Mussolinijem. Madžarska je morda bolj nego katerakoli druga država na jugovzhodu Evrope življensko interesirana Kakršnekoli aspiraci)« Ima N«m&Ja da proti Madžarski ali katerikoli drugi podunavski ali balkanski državi, pa mora nemäka akcija za vise ti tudi od drugih držav, ki so zainteresirane na tem delu Evrope. Tu pa je vsekakor ena izmed prvih Italija, Zato je za madžarsko vlado posebno važno, da računa vedno na italijansko podporo v svoji politiki ln poskusi na ta način ohraniti tudi po brennerskem sestanku ravnotežje sil, od katerega je odvisna. Pozornost v Nemčiji Berlin, 27. marca. br. (DNB). Obisk grofa Telekija v Rimu ln njegovi razgovori z Mussolinijem so vzbudili tudi v nemški politični javnosti veliko pozornost. Pri tem berlinski politični krogi naglašajo, da si, kakor Italija in Madžarska, tudi Nemčija in Jugoslavija v istem duhu prizadevata za odstranitev vseh nevarnosti z Balkana, predvsem pa za ohranitev njegove nevtralnosti. Balkan ne sme postati področje, s katerega bi se mogla sprožiti kakršnakoli nova akcija proti politiki osL Gospodarska vojna Norveški korak v Londonu zaradi nameravane kršitve norveških pravic po angleških vojnih ladjah London, 27. marca. j. (Reuter). Iz poučenih angleških diplomatskih krogov se izve, da je norveško poslaništvo v Londonu izročilo angleški vladi demaršo norveške vlade zaradi nameravane kršitve pravic, ki jih ima Norveška v svojih teritorialnih vodah s strani angleških vojnih ladij, kar ima baje angleška vlada v načrtu za bližnjo bodočnost. V istih krogih pripominjajo, da se problem, zaradi katerega je protestirala norveška vlada v Londonu in ki je v zvezi z blokado Nemčije v Anglici, trenotno šele proučuje. Katastrofa francoskega rušilca ? Rim, 27. marca. br. Agencija Stefani je popoldne objavila vest iz Tangerja, da se je v tamkajšnji luki potopil francoski ru-šilec »Railleuse«. Rušilec je baš zapuščal luko, ko je na njem nenadoma nastala strašna eksplozija. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo pri tem okrog 100 mornarjev in mornariških oficirjev ubitih in ranjenih. „Are Royal" v Angliji London, 27. marca. br. (Reuter). Angleška admiraliteta je davi izdala komunike, ki pravi, da se je najmodernejša angleška matična ladja za letala »Are Royal« vrnila v Anglijo. Pred petimi mesci je odplu-la na Atlantski ocean ter je v tem času prekrižarila 85.000 milj. Njena letala so v tem času kontrolirala 5 milijonov kvadratnih milj Atlantskega oceana. Ponovno so z bombami napadla nemške podmornice. Sodelovala so tudi pri zasledovanju nemških parnikov »Watusi«, »Wörmann« in »Luenfels«. »Are Royal« bo sedaj natovo-rila vse potrebščine za novo akcijo v večjem stilu. Blokada Skageraka London, 27. marca. o. Angleška eskadra rušilcev in podmornic, ki se je pojavila na Severnem morju in ki je plula v Skagerak, nima samo namena, da zapre blokado okoli Nemčije, temveč ima tudi nalogo, da izzove nemško vojno brodovje v pomorsko bitko. Razen tega je namen koncentracije angleških pomorskih sil preprečiti dobavo švedske železne rude Nemčiji. Kodanj, 27. marca. o. (United Press). Po došlih vesteh se je nemška admiraliteta odločila, da popolnoma ustavi promet trgovinskih ladij med lukami Severnega morja. Nemškim trgovskim ladjam je btlo naročeno, naj se poslužujejo samo varnih luk Vzhodnega morja. „Altsnark" v Kielu Berlin, 27. marca. s. (Ass. Press.). Znana ladja »Altmark«, ki je bila predmet znanih dogodkov v Joslngf jordn se je danes vrnila v luko v Kiel. Plula je preko norveških in švedskih teritorialnih voda. Angleži ustavili sovjetski parnik London, 28. mai-ca. br. (Stefani). Angleške vojne ladje so na Severnem morju ustavile in odvedle v neko angleško kontrolno luko sovjetski tovorni parnik >Mair-jakovski«, ki je bil z večjim tovorom bakra na poti iz Zedinjenih držav proti Vzhodnemu morju. Angleške oblasti domnevajo, da je bil baker namenjen v Nemčijo. Ladja za ladjo . • • London, 27. marca. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo nocoj komunike, ki pravi, da je neko letalo angleške obalne zaščite v Severnem morju danes potopilo nemško patrolno ladjo. London, 27. marca. br. (Reuter) Na Severnem morju se je v pretekli noči nekaj milj daleč od Bergena iz doslej še neznanih vzrokov potopil norveški 3.800 tonski potniški parnik »Kometa«. Neka druga ladja je rešila vso posadko in potnike. V pretekli noči se je na Severnem morju potopil tudi angleški 5.700 tonski petrolej-ski parnik »Dagesten«. Štirje člani posadke so utonili. Od ostalih se je doslej 16 rešilo ha bližnjo škotsko obalo. Za izgubljenega je bil proglašen angleški parnik »Casselmoore«, o katerem že mesec dni ni nikakih vesti. Bržkone se je potopiL O usodi njegove 42 članske posadke ni nikakih vesti Amsterdam, 27. marca. s. (Reuter). 400 tonski holandski obrežni parnik »Saba« pogrešajo že teden dni m smatrajo, da Je izgubljen. Na krovu je imel 7 članov posadke. že pred tremi tedni je ladjo napadlo nemško letalo in jo težje poškodovalo. ©V ak večji udar Živahno udejstvovanje nemškega izvidniškega letalstva Pariz, 27. marca. j. (Havas). Nemško ■\Thovno vojno poveljstvo je pokazalo izredno živo zanimanje za postojanke francoske armade v severni Franciji. Zaradi tega so izvršila nemška letala nad tamkajšnjimi predeli izredno veliko število izvidniških poletov, deloma posamično, deloma pa v močnih formacijah, ki so obsegale maksimalno 13 letal. Ker pa hkrati ni opažati nobenih premikov nemških čet niti ob belgijski, niti ob holandski meji, tudi ni pričakovati, da bi nemško vrhovno vojno poveljstvo pripravljalo udar kakega večjega obsega proti tema dvema državama. Precej aktivno je bilo včeraj topništvo, zlasti na frontnem odseku med Mozelo in Niedom na dolžino približno 20 km. Neka nemška patrulja je hotela osvojiti majhno francosko sprednjo postojanko, pa je bila od francoske obrambe z lahkoto zavrnjena. Nasprotno je neka francoska patrulja prodrla precej Globoko med nemške obrambne črte ter se je vrnila z važnimi informacijami. Nemško In francosko vojno poročilo Berlin, 27. stvo je davi ročilo: Na zapadu je uspelo nekemu napadalnemu oddelku v obmejnem področju južno od Pirmasensa pri nekem napadu ujeti več sovražnikov. Poleg tega je bilo nekaj sovražnikov tudi ubitih in ranjenih. Severno od Weissenburga je bil odbit napad sovražnega napadalnega oddelka, ki je imel pri tem nekaj izgub. Kljub hudi obrambi sovražnih lovskih letal in protiletalskega topništva so nemška letala, ki so bila na izvidniških poletih nad Francijo, dosegla važne izvidniške rezultate. V noči od 25. na 26. marca je prodrlo več sovražnih letal nad severno in zapadno Nemčijo. Pri tem so tako pri doletu kakor pri povratku ponovno v več primerih prekršila severenost Danske, Nizozemske, Belgije in Luksemburga s tem, da so letela preko njihovega ozemlja. V teku včerajšnjega dne so poskušala sovražna letala ponovno preleteti nemško-francosko mejo. Nemška letala so sovražnika pregnala ter marca. br. Vrhovno povelj-objavilo naslednje vojno po- so brez lastnih izgub sestrelila eno angleško letalo tipa Hurrican in eno francosko letalo tipa Moran. Pariz, 27. marca. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo 411, vojno poročilo, ki pravi: Na fronti nič posebnega. Letalske bitke London, 27. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva v Franciji je izdalo nocoj komunike, ki pravi, da je formacija 7 nemških izvidniških letal, spremljana od lovskih letal, naletela včeraj na angleško letalsko patrolo nad J» a» borb«, v büa nemška letala prisiljena opustiti formacijo In lzvidnlSko udejstvovanje. Nato je prišlo do borbe med 9 nemškimi letali ln angleško letalsko patrolo. Opaženo je bilo, da sta dve nemški letali v plamenih strmoglavili na zemljo. Eno angleško letalo je bilo istotako sestreljeno, toda pilot ae je rešil s padalom. London, 27. marca. a. (Reuter.) O včerajšnjih letalskih bitkah nad zapadno fronto poroča posebni poročevalec angleške radijske družbe nekaj nadaljnjih podrobnosti. Skupno je bilo včeraj 4 ali 5 letalskih spopadov nad zapadno fronto, med njimi dva večja. Angleška letala so bila vsa tipa »Hurrican«. Skupno je bilo sestreljenih najmanj 5 nemških letal, več drugih pa je bilo verjetno istotako uničenih. Angleži so Izgubili samo eno letalo. V prvi bitki zjutraj se je spoprijelo 7 nemških letal ti per Dornier ln 4 tipa Messerschmidt z dvema angleškima. V drugi bitki so se borila tri angleška letala s 5 nemškimi tipa Messerschmidt. London, 27. marca. s. (Reuter) Nocoj okoli 21. so prenehale delovati nemške radijske postaje v Berlinu, Pragi, Kölnu in Leipzigu. Domneva se, da so se nad temi mesti pojavila angleška letala. Za milijardo dolarjev ameriških letal naročenih Washington, 27. marca. s. (Reuter) Pred vojaškim odborom senata je Izjavil danes ameriški vojni minister Woodrln, da je pošiljanje najnovejših ameriških letal Angliji in Franciji v skladu s politiko vlade Zedinjenih držav, ki stremi za tem, da razpolaga ameriško letalstvo z najnovejšimi letalskimi tipi. Ce Anglija ln Francija kupita nove tipe letal, so Zedlnjene države prisiljene, da grade še novejše tipe, ki pa bodo zopet na razpolago v primeru potrebe Angliji ln Franciji. Ameriško finančno ministrstvo je stopilo v stik s tovarnami letal v Zedinjenih državah, da bi te čim bolj pospešile dobave letal Angliji ln Franciji. Zavezniška naročila novih letal v Ameriki za prihodnje mesce predstavljajo vrednost ene milijarde dolarjev. Čete iz Rodezije na poti v Evropo London, 27. marca. j. (Reuter) Veliko število angleških čet ki so se doslej vežba-le v koloniji Rodeziji, bo v kratkem odposlanih v Anglijo odnosno v taborišča na Bližnjem vzhodu. r i Gandhi o civilni nepokorščini v Indiji New Delhi, 27. marca. s. (Reuter). Gandhi je poslal danes svojemu listu »Hari-jam« članek, v katerem našteva pogoje, pod katerimi je pripravljen proglasiti civilno nepokorščino v Indiji. Predvsem zahteva, da kongresna stranka izvede popis vseh oniih Indijcev, ki so pripravljeni sprejeti nase za primer nepokorščine zaporno kazen, ne da bi dobili v tem primeru zase ali za svojce denarno odškodnino. Gandhi tudi izrecno zahteva, da se mora kongres odpovedati vsaki uporabi nasilja, öe bodo njegovi pogoji sprejeti, in če popis v enem mescu pokaže, da je prebivalstvo po ogromni večini pripravljeno za civilno nepokorščino, potem pravi Gandhi, da bo lahko določil čas, ko se bo nepokorščina pričel^ Zarote v Boliviji in Braziliji La Pa-z, 27. marca br. (Stefani). Davi je bdi objavljen službeni komunike, ki pravi, da vlada v vsej Boliviji mir. Kakor znano, je v predzadnji noči izbruhnil vojaški upor, ki ga je vodila skupina nižjih oficirjev pod vodstvom poročnika Cam-pere. VojaSki zarotniki so bili v zvezi z neko socialistično politično Skupino. Včeraj zjutraj je prišlo do manjših spopadov z vladnimi četami, uporniki pa so bili kmalu obvladani in razoroženL Komunike, ki je bil davi izdan pravi, da sta bila aretirana tudi dva socialistična agitatorja. Poveljnika orožnikov in prezident-skega polka sta bila odstavljena. Rio de Janeiri», 27. marca. br. (Stefani). Davi je bil objavljen komunike, ki pravi, da so policijske oblasti pred dnevi odkrile v Sao Paolu zaroto proti predsedniku republike Vargasu. Zarotniki so imeli že celo vrsto sestankov, na katerih so izdelali podroben načrt za izvedbo svojih načrtov. Njihova centrala je bila v redakciji lista »Oestado de Sao Paolu«. 2e pred dnevi je bil list ukinjen. Policijski organi so v neki kmečki hiši v okolici Sao Paola naSli 57 strojnic in mnogo ročnih granat, ki so pripadale zarotnikom. Zmaga vlade v Kanadi Parlamentarne volitve so se končale z veliko zmago liberalcev, ki so za energično nadaljevanje vojne na strani Anglije Ottawa, 27. marca. s. (Reuter). Končni rezultat včerajšnjih volitev v kanadski parlament je naslednji: vladna liberalna stranka je prejela 174 mandatov izmed 245. Konservativna opozicija, kl je v volilni kampanji prevzela naziv fronte za nacionalno vlado, ima 38 poslancev. Kooperativna federacija je dobila 8 mandatov, levičarski »novi demokrati« pa 7. Vse ostar le skupine Imajo 9 mandatov. V enem okrožju so bile volitve odložene, v 8 okrožjih pa so rezultati še dvomljivi. Glasovi vojakov kanadske ekspedicijske vojske v Evropi bodo končnoveljavno znani šele prihodnji teden, vendar ne morejo v nobenem oziru več odločilno vplivati na rezultat. Vodja opozicije dr. Manion in trije drugi bivši konservativni ministri so bili pri volitvah v svojih okrožjih poraženi ln ne pridejo več v parlament. Dosedanji liberalni poslanci so izvoljeni prav vsi. V okrožju Quebeck, kjer ima večino francosko prebivalstvo, so bili izvoljeni vsi liberalni kandidati. Po vsem dominionu ni prodrl niti en komunistični kandidat. Zanimivo je tudi, da ne bo v novem parlamentu nobene ženske, med tem ko je imel dosedanji parlament 8 poslank. liberalna zmaga j» celo večja nego so jo pričakovali lastni voditelji, ki so računali v najboljšem primeru na 155 mandatov. Ministrski predsednik Mackenzie King je sinoči po objavi volilnih rezultatov poudaril, da bo vlada sedaj nadaljevala z vojno politiko v borbi Kanade za svobodo. Pričakujejo, da bo ostala sedanja vojna politika Kanade vsaj ne-izpremenjena ali pa bo še ojačena. Ottawa, 27. marca. br. Ob prflSkl veffl- ke volilne zmage je kanadsiki ministrski predsednik Mackenzi« King izdal proglas, v katerem opozarja predvsem na to, da je rezultat volitev jasno dokaizal, da ima kanadski narod trdno in odločno voljo nadaljevati vojno ob strani Velike Britanije in Francije do kraja ter stvar zaveznikov učinkovito podpreti, tako da bo čimprej dosežena dokončna zmaga. Naš cilj je doseči pravi svetovni mir in posredno potem tudi zagotoviti mir naši lastni državi. Novi kanadski parlament se bo sestal 9. marca. Potlej pa bo vlada že izdala celo vrsto ukrepov za ojačenje vojne produkcije v Kanadi in izpopolnitev organizacije kanadskih vojnih sil. Ti ukrepi bodo parlamentu naknadno predloženi v odobritev. BABYMIRA krema SE ÜSPESNO UPORABLJA ZOPER SPUŠČAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LI8AJE EV VSE NEČISTOSTI K02E PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO EN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH EN DROGEREJAH PO CENT DIN 10.— ZA ŠKATLICO. Sismner Welle danes v New York Odpotoval bo takoj v Washington in predložil ftoose-veltu poročilo o rezultatu svojih razgovorov v Evropi New York, 27. marca, br. (Stefani) Z italijanskega pamlka »Conte dl Savoia«, ki se že bliža ameriški obali, poročajo, da je državni podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu Sumner Welles že docela dovršil izčrpno poročilo o svoji evropski misiji, ki ga bo predložil prezidentu Roo-seveltu. »Conte dl Savoia« prispe jutri v New York. Sumner Welles bo takoj krenil v Washington. Listi pripominjajo, da je prezident Roosevelt v glavnem že poučen o rezultatih Wellesove misije. Kljub temu še odlaša s svojo napovedano izjavo o tej stvari, ker želi od Sumner Wellesa še nekaj podrobnejših pojasnil. Ottawa, 27. marca. br. (Stefani). Poslanik Zedinjenih držav Cromwell, ki ga je državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull pred nekaj dnevi apostrofiral zaradi nekih njegovih izjav v prilog zapadnih zaveznikov, ki naj bi ne bile v skladu z ameriško nevtralnostjo, je snoči v razgovoru z novinarji naglasil, da nikakor ne namerava podati ostavke na svoj položaj, kakor se je govorilo v zvezi s Hullovo Izjavo. Novinarji so ga nadalje vpraSall, ali namerava v resnici kandidirati za guvernerja New Yerseya. Poslanik je odgovoril, da to vprašanje zaenkrat še ni dokončno urejeno. Nova finska ¥faia Dosedanji zunanji minister Tanner je postal minister za apftovizaci^o Helsinki, 27. marca. j. (Fin. tel. ag.) Danes dopoldne se je sestala vlada pod Rytljevem predsedstvom h kratki seji, na kateri je sklenila podati ostavko. Ryti je takoj nato odšel k predsedniku republike Kalliu ter mu podal ostavko celokupnega kabineta. Kallio je ostavko sprejel in poveril bivšemu predsedniku Rytiju sestavo nove vlade. Že v zgodnjih popoldanskih urah se je Rytiju posrečila sestava novega kabineta, ki ga tvorijo naslednje osebnosti: Risto Ryti, predsednik vlade; Rolf pitting, zunanji minister; Lelitonen, justica; von Borm, notranje ministrstvo; Vaino Tanner, aprovizacija; Fagerholm, socialna politika; general Valden, narodna obramba; Pekkalä, finance; Saalovarä, promet; Ekholm, javna dela; Heikkinen, poljedelstvo; Kukkenen, prosveta, Koti-lainen, trgovina ln Industrija. Helsinki, 27. marca. s. (Finska tel. ag.) Ministrski predsednik Ryti se je rodil leta 1889. Pravne študije je dovršil leta 1909. Nato se je posvetil odvetniškemu poklicu. Od leta 1923. dalje je bil ponovno finančni minister. Zunanji minister Witting se je rodil leta 1879. v Viborga L. 1910. je bil promoviran za doktorja filozofije. V naučne svrhe je mnogo potoval po raznih evropskih državah. Leta 1919. je bil imenovan za ravnatelja pomorskega instituta v Helsinkih. Od L 1924 do 1927 je bil poslanec ter nekaj časa minister za promet in za javna dela ter pomočnik finančnega ministra. Objavil je več znanstvenih del o morjeslovju in geofiziki. Vojni minister Valden se je rodil leta 1878. Rusko kadetsko šolo je dovršil leta 1S00., nakar je dve leti služil v gardnem polku. Nato je bil odpuščen iz ruske vojske. Udejstvoval se je potem v trgovskem življenju. Leta 1920. je bil član mirovne konference v Revalu, od leta 1931. dalje je član obrambnega sveta. Prezident Kallio odstopivši vladi Helsinki, 27. marca. s. (Finska tel. ag.) Predsednik republike Kallio je sprejel da-nas člane odstopivše vlade in je imel nanje nagovor, v katerem je med drugim izvajal: Vpoštevajoč navedene razloge, sem Vas na Vašo prošnjo razrešil dolžnosti članov vlade, čeravno se je tako naše medsebojno sodelovanje, kakor tudi Vaše sodelovanje s parlamentom razvijalo vedno v zaupanju. Štirje mesci, v katerih ste nosili veliko odgovornost vladnih poslov, so bili usodni za ves finski narod. Nikdar pa v svojem delu niste mislili nase ali na svojo udobnost Čeprav ste vedeli, da naš narod ni pripravljen na vojno, ste se drugega dne svoje vlade znašli v vojni s sovražnikom, ki se je posluževal vseh modernih sredstev vojne. Finski narod je pokazal, da je njegova največja varnost v enotnosti, ki deloma tudi lahko nadomesti orožje v hrabri obrambi. V tem trenutku čutim, da ste storili vse, da je Finska sedaj mnogo bolje oborožena, nego je bila ob začetku vojne. Z isto odločnostjo in pogu- Neresnlčna vest o nemških dezertacijah Berlin, 27. marea, br. (DNB). Neka angleška agencija je objavila, da Je 20 nemških vojakov iz Avstrije dezertiralov Jugoslavijo. Agencija DNB je pooblaščena, da to vest demantira, ker je popolnoma brez vsake osnove. Proti defetistom v Franciji Bruselj, 27. marca. br. (Stefani). Današnji listi poročajo, da so bile v zadnjem tednu v Franciji Izvršene štrokopotezne preiskave proti defetlstičnim elementom, ki so Sirili protidržavno propagando, posebno ob morskih krajh ln industrijskih centrih. V Lilleu, Roubetu, Le Havreu, Tou-lousu ln Bresta je bilo Izvršenih večje število aretacij. Novi docenti naše univerze Beograd, 27. marca. p. Na ljubljanski univerzi so imenovani za docente na filozofski fakulteti: za klasično filologijo dr. Milan Grošelj, prof. klasične gimnazije v Ljubljani, za fiziko dr. Anton Peter lin, do-sedaj na tehnični fakulteti, na bogoslovni fakulteti za katedro pedagogike, filozofije in metodike dr. Anton Trstenjak, suplent bogoslovnega semenišča v Mariboru, ter za lektorja italijanskega jezika dr. Sta-Leben» mom, kakor med vojno, ste šli na delo, da rešite naš mali narod uničenja Da so mirovni pogoji, ki smo jih sprejeli, nezmerni, o tem ne more biti različnega mnenja v našem narodu. Toda bolje je sprejeti časten mir tudi pod težkimi pogoji, nego izpostaviti narod strašnemu uničenju v večletni krvavi vojni proti veliki oboroženi sili. Res da je naša dežela sedaj razkosana, kar je povod za globoko žalost, toda neodvisnost finskega naroda in hrabra finska armada sta ostali. To sta vogelna kamna, na katerih bomo gradili svojo bodočnost Trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo Moskva, 27. marca. s. (Reuter). Preko velikonočnih praznikov je finska delegacija, ki se mudi še vedno v Moskvi, nadaljevala s sovjetskimi predstavniki razgovore za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Baje skuša dobiti Sovjetska Rusija posebne ugodnosti za nakup industrijskih proizvodov na Finskem. Sovjeti zasedli finsko Kareiifo Helsinki, 28. marca. br. (Stefani) V skladu z mirovno pogodbo je opolnoči prenehala evakuacija čet in prebivalstva s področij severno od Ladoškega jezera in s Karelske ožine. Do 1. aprila bodo morale tudi sovjetske čete zapustiti Pečengo. Iz evakuiranih pokrajin se je odslej preselilo proti zapadu okrog 100.000 beguncev, pri tem pa niso všteti oni, ki so se že ob pri-četku vojne zatekli e Karelske ožine in iz krajev severovzhodno od Ladoškega jezera v Helsinki in druga finska mesta. Begunci so bili začasi** razmeščeni po šolskih poslopjih in privatnih hišah. Evakuacija je spričo sijajne organizacije, pri kateri so sodelovali Rdeči križ. ženske, pomožne organizacije, finska vojska ter tuje organizacije, potekla v najboljšem redu. Danes je maršal Mannerheim odpustil iz finske službe švedske prostovoljce, ki se bodo v kratkem vrnili na švedsko, švedski delavski prostovoljci bodo še nekaj časa ostali na Finskem, dokler ne bo finska vojska demobilizirana in se bodo finski delavci lahko spet vrnili na delo. švedski minister e nordijski zvezi Stockholm, 28. marca. br. (Reuter), švedski pravosodni minister je snoči v nekem svojem govoru odločno zagovarjal potrebo vojaške obrambne zveze skandinavskih držav. Naglasil je, da je lahko že na^ stop švedske ob koncu sovjetsko-finske vojne Moskvo prepričal, da bi zapadni zaveznici zlepa ne mogli uporabiti finskega ozemlja kot izhodišče za kakšno vojno akcijo proti njim. Ce bi bilo to mogoče. bl bila Finska že davno pozvala Veliko Britanijo in Francijo na pomoč. Prav zaradi tega sedaj Sovjeti tudi ne morejo trditi, da bi utegnila biti pripravljajoča se vojaška zveza med Norveško, švedsko ln Finsko naperjena proti Sovjetski Rusiji. Danes seja vlade Beograd, 27. marca. o. Za jutri popoldn« je napovedana seja vlade. Podpredsednik vlade dT. Maček bo prispel v Beograd jutri dopoldne ter bo imel v teku dneva posvetovanja s posameznimi ministri o zadevah, o katerih bo na svoji seji razpravljal ministrski svet. Finančni minister dr. Šutej je imel dane« dopoldne posvetovanja s predsednikom vlade Cvetkovicem in ministrom dr. Kon-stantinovidem o sestavi proračunskih dva-najstin, o katerih bo vlada tudi šc začela razpravljati na svoji jutrišnji seji. Nova politika ministra Kulenovica Beograd, 27. marca. p. Danes so bila v kiogih muslimanske skupine JRZ živahna posvetovanja o nadaljnji taktiki in politiki. V smislu sklepa, s katerim se je strinjal tudi minister Kulenovic, bo nastopili ta skupina s samostojno politiko na programu avtonomije Bosne in Hercegovine. Kar se tiče odnosov do JRZ, je mim-te»." Kulenovic odločen s svojimi prijatelji izvajati konsekvence. Vremenska napoved Zemunska: Pretežno oblačno, ponekod dež, v severozapadnih krajih hladneje, možne so nevihte z dežjem ali snegom. Naši kraji in ljudje Jez pri Ozi ju je treba odpreti, da našli še pogrešane ponesrečence Promet na progi pri Zaluki je obnovljen 11 * i ■ Metlika, 27. marca. Tih je postal kraj ob mirni Kolpi, ki bo ostal mnogim ljudem v neizbrisnem spominu. Pošastni ostanki železniške nesreče v Zaluki so bili danes natovorjeni na pomožni vlak iz Maribora, ki odpelje po 10 dneh zopet na domačo postajo v Mariboru, kjer bosta reševalno vodstvo in delavstvo lahko našla vsaj povelikonočni odmor, ki jima pripada po vsem požrtvovanju in splošno priznanem vestnem reševalnem delu. Poudarjamo lahko, da je bilo reševalno delo organizirano po vseh predpisih ln učinkovito, kakor tudi očiščenje in zavarovanje proge. Pri iskanju žrtev so največ pomagali strokovni delavci iz Maribora, brez katerih bi nekaterih žrtev še do danes ne našli. Tudi orožništvo pod vodstvom komandirja iz Ozlja je izvršilo več ko svojo dolžnost, saj je vse dni in noči raziskovanja neprestano čuvalo mesto nesreče pred nepoklicanimi. Pozornost današnjega dne je bila posvečena predvsem delu obeh potapljačev. Reči moramo, da sta svojo nalogo izvršila res temeljito, kajti šlo je za to, da se preišče ves teren v vodi pod krajem nesreče, kjer so domnevno pokopane še druge žrtve. Ob 11. dopoldne se je spustil potapljač pod vodo, kjer je raziskaval teren. Tu in tam se je pojavil kak nov predmet, sekira, žaga ali deli obleke. Toda novih žrtev ni izsledil. V odseku komaj 40 m dolžine je pregledoval pod vodo teren nad 2 uri in do podrobnosti pretipal vse dosegljivo. Čeprav ie voda izredno čista, ni mogel najti novih žrtev kajti vsak drobec skalovja in materiala, ki ga je pod vodo premaknil, ie tako skalil vodo. da mu je bil onemogočen vsak pregled. Tako se je po dolgotrajnem prizadevanju dvignil iz vode ter povedal, da so žalostni ostanki pod gladino v strahoviti mešanici lesa, prtljage in drugih predmetov. Vse skupaj je povrhu zasuto še s kamenjem, ki ga pod vodo nikakor ni mogoče odstraniti. Tudi žrtve, o katerih domnevajo, da so v skalovju in grušču pokopane, bi bilo smatrati za večno pokopane... S tem je tako rekoč delo potapljačev zaključeno. Jutri pa nameravajo razkopa- vati plazovje na strmini pod železniško progo. Komaj so ljudje o tej nameri zvedeli, se je pojavil odpor, ker se ljudstvo ne strinja s površno opravljenim delom in zahteva, naj se najprej pregleda plast plazu, ki se je zrušila v Kolpo, kjer so pod skalovjem in gruščem še gotovo žrtve nesreče, ki se ne smejo kratkomalo zanemariti. Med ljudstvom so se soglasno pojavili glasovi pritožb, ker se ni pregledal teren, ki ga za sedaj še skriva reka Kolpa. To pa je povsem možno, če se otvori jez pri elektrarni v Ozlju, s čimer se bo površina Kolpe tako znižala, da se bo lahko preiskal ves teren. Seveda bi se ne smeli izogibati stroškom 20.000 din na dan, ki jih zahteva elektrarna. Teren pa bi se lahko pregledal v enem dnevu. Ljudstvo ob Kolpi, ki se je doslej posluževalo rečne vode za različne domače gospodarske potrebe, si od nesreče dalje tega več ne upa. ker je prepričano, da je voda po ostankih mrličev okužena. Zato se pritožuje, zakaj se ne bi mogla najti sredstva, da bi se zatvornice pri Ozlju odprle in Kolpa očistila mrličev. Treba je, da se pred raziskovanjem na bregu to stori, ker bo sicer grušč, odmetan od brega, docela pokril še ostalo prizorišče pod gladino. Tudi pieteta do žrtev nujno zahteva, da se ugodi splošni želji javnosti, ki bo edino le na ta način docela pomirjena. Svojci še vedno iščejo pogrešane in zato jih je treba najti, četudi so s tem zvezani znatni stroški. Dolenjska javnost pričakuje z velikim zanimanjem tudi odločitve glede nameravane uvedbe 48-urne službe za progovne čuvaje na tej progi. O pogrešanih še vedno mnogo govore, vendar pa točnega števila ni mogoče ugotoviti. Pravijo, da jih manjka še okrog 12. Po neki nepotrjeni vesti iz Karlovca je v tamošnji bolnišnici umrla že druga žrtev železniške nesreče pri Zaluki. Promet na progi je zopej otvorjen, preko mesta nesreče pa vozijo vlaki seveda z zmanjšano hitrostjo. Prav tako sta bila zonet uvedena lokalna vlaka št. 9220 in 9223. Nova b-stsnoka cesta Zagreb—Ljubljana Odsek cd Bregane do Spodnje Ribnice na banovinski meji fco danes prevzet Bregana. 27. marca Med najvažnejšimi prometnimi žilami naše države ie brez dvoma cesta, ki vodi iz Ljubljane v Zagreb .n dalie v Beograd. Ze v rimski dobi ie imela zelo pomembno vlogo. Za poživlienie gosnedarstva in pa v interesu tujskega prometa ie. da se izgradi nova moderna betonska cesta. Dei-stvo ie. da lepota dežele, običaii naroda, prirodne krasote, mične panorame, ki iih nudijo planine Gorenjske in valovita Dolenjska ter Štajerska, reklama in propaganda. dober cviček ali Ljutomerske gorice — da vse skupaj ne pomaga dosti, če se tujci motoviliio in kolnejo z vozili po cestah. Hvalevredno ie. da se v zadniih letih vprašanje naših cest kolikor toliko zadovoljivo rešuje. Ena prvih pa i e ta vzdolž naše države, katere gradnia se s to pomladjo približuje ozemliu naše banovine pri Bregani. Ostanki stare rimske ceste se še poznajo. Pred leti so začeli cesto graditi od Zagreba proti Beogradu in od Zagreba proti Ljubljani. Prav lepo tlakovana ie do Pod-suseda. od tod do banovinske meie pa ie betonska. Lani ie bil ta cdsek svečano izročen prometu. Državna cesta št. 2 drži od Podsuseda do Samobora v ravni črti. da nudi užitek pri vožnji avtomobilistu in kolesarju. Teče malo niže od stare državne ceste in preseka nekai ovinkov, ki so bili za promet nevarni, tako n. pr. znani veliki zavoi pri Sv Nedelji Od Samobora hiti v bližini samoborskega malega kolodvora, ne s* agrarne 50 den., 4% severne a,grame 50 den.. 6o/„ begluške 77 den., 6°'o dalm agrarne 69.50 den.. 6«'0 šumske 68.50 den., lr'c invest. 98.50 den., 7o/o Blair 92.50 den., 8% Blair J.00 den.; delnice: Narodna banka 7750 den., Trboveljska 231 — 235 (235), šečerana Osi-jek 175 den. Beograd. Vojna škoda 438.50 — 439.50 (439 _ 439.50j. 4-"c agrame 53 den., 4o'o severne a,grame 51 den.. 6% beg;u"ke 77.75 — 78, 6»/„ dalm. agrame 71.75 — 72 (71.75), 6«'o šumske 70.50 — 71.50,7% invest. 101 den., 7« „ Seligman 102 den., 7"/o Blair 93 den., 8% Blair 101 — 102, Narodna banka 7850 — 7900 (7830) Blagovna tržišča Zito + NOvosadska blagovna borza (27. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica; baška, okolica Novi Sad 208 — 210; sremska 207 — 208; slavonska 208 — 210; gornjeba-natska 208 — 210; gornjebaška 209 — 209; baška ladja Tisa 211 — 212. Rž: baška 175 — 170. Oves: baški. sremski in slavonski 170 — 17750. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 182.50 — 185. Koruza: baška pariteta Indjija in pariteta Vršac 167 — 169. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 317.50 — 327.50; »2« 297.50 — 307.50; »5« 277.50 — 287.50; »6« 257.50 — 267.50; »7« 227.50 — 23.50: »8« 150 — 155. Otrobi: baški in sremski 140 — 142 50; banatski 137.50 — 140. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440. ŽIVINA '+ živinSKi sejetn v Mariboru. Po dvomesečnem presledku, ko zaradi ponovnega pojava slinavke m parkljevke ni bilo živinskih sejmov, je bil 26. t. m. spet živinski sejem v Maribora. Okoliški kmetje so prignali na sejem 76 krav, 2 bika, 18 volov in 5 telet, skupaj 101 glav. Cene so bile naslednje : poldebeli voli 4.50 do 5.50 din, plemenski voli 5.70 do 7, bik; za klanje 3.50 do 4.75, klavne krave debele 4 do 5.50, plemenske krave 4 do 5, krave klobasarice 2.75 do 3.50, molzne k:ave 4 do 5.50, breje krave 3.50 do 4.50. m ada živina 4.75 do 6, letela 5 do 6 din Borze 27. marca Na jugosJovenskih borzah notira jo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — . 14.90. Grški boni so se v Zagrebu trgova- | li po 32.50, v Beogradu pa je bil zabele- j žen tečaj 32.75 — *3. Tečaji na svobod- J Napredovanje naših železničarjev V območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva so napredovali: za viš. svetnika IV/1 inž. Urbas Frančišek. za svetnika V: dr. Melliwa Viktcr in Hvastija Frančišek, za inšpektorje V: Cer-ček Feliks. Regoršek Kari in Pipan Janez, za poverjenika VI inž. Jasodic Franc, za viš. kontrolorje VI: Skender Emil. Nagel-schmied Mihael, Božič Jožef. Puh Albin. Zagorjan Dušan. Pretnar Jakob in Potočni Stanislav, za kontrolorja VII Otrin Ivan, za glavne arhivarie VII: Clemenz Pavla. Toplikar Ivana in Schlag Franc, za prevajalca VII Rešavar Pavl na, za viš. prometnike VII Jeraša Janez. Cer.iak Martin. Hren Josip. Zavadlav Leopold. Zaletel Karol in Zaveršnik Feliks, za viš. stroie-vodjo VII Bukošek Jožef, za viš. nadzornika proge VII Jordan Andrei ter za viš. nadzornika signalov VII Gerdina Karel in Pipan Alojz. Dalje so prišli v višje položaine skupine še naslednji uradniki; v VIII. prometni: Arhar Jožef. Žibert Ivan, Zupan Anton. Grebenšek Edvard. Segalla Adrijan. Rejec Feliks. Což Maks. Požar Herman in Kononenko Aleksei ter administrativni: Kostov&ki Mihael ter vla-kovodja Pečovnik Jožef, razen teh oa še v IX: oficiala Merhar Stefan in Cibei Rudolf. prometn.'d: Ladiha Edmund. F 1'pini Josip. Zeleznik Henrik. Zaje Franc. Sabac Alojzij. Zwölf Alojzij. Penko MihaeL Aki-čki Frančišek in Purgai Rupert, blagajnik voznih listkov Klančar Jožef, brzoiavec Gerželj Ivan. vlakovcdja Rrškar Franc ter slednjič strojevodje: Dreksler Ludvik. Je-ras Valentin. Zibert Frančišek. Marčič Konrad. Zerovnik Frančišek in Sul sai Iv. Med zvaničniki I. kategorije so napredovali v višje položaine skupine: podstrojevodia Ropič Frančišek, ood-brzojavec Znidaršič Franc. sklad:ščnik Entor Albin. pod£troievodie: Vever Janez. Obersnel Alojzij. Petrovčič Franc. Belč Ivan, Oblak Ferdinand Dovč Frančišek. Fajfar Avguštin in Polovic Franc, pod-pregledniiki voz: Čehovin Jos.. Kuhar Pavel in Humar Ivan ter podnad'orevk brzo-java Hirsch Jožef, ter Š3 promstn: zva-ničnik Drovenik Engelbert, podbr-»-->iavec Vodišek Janez in podpreglednik voz Sa-fošnik Ivan. V II. kategorijo zvaničnikov so bili pomaknjeni v višje po^žaine skup ne: desetar Marolt Anton ter kurjač Kurbus Ivan ter zavirač Baje Janez in orosovna čuvaja Hass Ivan in Lotrič Miha. S posebnim odlokom sta bila ta dni postavljena tudi še: za pristava VIII inž. Kastelic Gabrijel in za prom~tn?ga uradnika IX Paulin Emerite. Javno poslušanje radia PK?- Belgijski »jekleni zid« Belgijsko obrambno ministrstvo je objavilo, da se je po izbruhu vojne potrudilo na vso moč, da bi deželo zaščitilo zoper morebitne napade. Državno mejo čuva utrjeni pas, v katerem predstavlja jeklen zid samo del obrambe zoper tanke. Tega utrjenega pasu ne bo mogoče zavzeti. Za gradnjo jeklene obrambe so porabili 36.000 ton jekla, a delo so izvršili rezervisti od 25. do 40. leta, ki so jih pozvali v armado. Delo se še nadaljuje. Na AngleSkem Imajo že od začetka vojne javne poslušalnice za radijske prenose. Poslušalnice so vedno polne in poslušalci si pridno beležijo to, kar jim prinašajo valovi na ušesa Kako so izročili Hangö sovjetom Finci in Švedi so odnesli s seboj vse premičnine, pustili so samo sveto pismo Poročevalec »United Press« je prisostvoval nedavni predaji mesta Hangö ruskim vojaškim oblastvom in poroča o tem dogodku naslednje: V noči od 23. na 24. marca je potekel rok, do katerega so morali Finci izprazniti luko Hangö in nje najbližjo okolico. O polnoči je bilo že vse mesto pusto in prazno. Prav tako je bilo izpraznjeno vse ozemlje kakih 100 milj okoli mesta. Sovjeti so dobili popolnoma mrtvo mesto, iz katerega so Finci odpeljali vse, kar se je le dalo. Izpraznitev je bila tako temeljita, da so Finci vzeli s seboj celo okenske okvire in ključavnice z vrat. V soboto popoldne so priletela nad mesto tri sovjetska letala in pristala na ledu v luki. Izstopivšim sovjetskim zastopnikom je šla naproti majhna skupina finskih vojakov pod vodstvom majorja Wickstrema. Finci so molče pozdravili prišedše Ruse ter jih brez besed spremili v mestno hišo, kjer se je izvršila predaja mesta. Pri vstopu sovjetskih zastopnikov v mestno hišo so od tam ravno nesli poslednji predmet izpraznitve: veliko sliko zadnjega ruskega carja in finskega velikega kneza Nikolaja II., ki je doslej visela v sejni dvorani mestne hiše. Kako se je vršila ceremonija predaje, ni znano, ker k njej ni bil pripuščen noben poročevalec. Takoj nato je peščica finskih vojakov zapustila mesto. Oddelek je korakal mimo visokega granitnega spomenika, postavljenega v spomin izkrcanja nemških čet generala von der Goltza 3. aprila 1918. Do finsko-sovjetske vojne so vse vojaške edinice strumno pozdravljale ta spomenik, poslej pa je bilo to izkazovanje časti opuščeno. Tudi zadnja četica finskih vojakov je šla molče mimo spomenika, kakor da ga nikoli ni bilo ... V splošnem se je iz Hangöja. in okolice Izselilo 11.000 oseb. po pretežni večini švedske narodnosti, kajti obrežje Finske, zlasti vsa mesta, so imela švedsko večino. Zadnji dan so po vsem mestu vozili avtomobili in z zvočniki pozivali ljudi, da je samo do 20. ure še čas za izselitev. Isti dan je finska vojska priredila veliko parado na trgu, kjer stoji omenjeni granitni spome- nik v čast nemške »železne divizije«. Hiše v mestu so puste in prazne. Finci so odpeljali iz mesta tudi vse kurivo. S stolpov so sneli zvonove. Kakor po dogovoru pa so prebivalci ostavili v vsaki hiši po en izvod finskega ali švedskega sv. pisma. Ta nema demonstracija morda ni preveč učinkovita, kajti novodošlecem sta bila finski in švedski jezik prazen zvok. Češe ne veš. zdai izveš? da je bil finski general Valenius odstavljen, baje zaradi izgubljene bitke pri Sumi. v resnici pa zato. ker je bil prehud tekmec maršalu Mannerheimu; da je prevzela razdrtje nemške oklop-nice »Admiral Spee« neka francoa!ko-uru-gvajska tvrdka. ladjo pa bodo morali v morju razstrel iti ; da je danska vlada prepovedala izvoz žlahtnih kovin, ur in sukna za obleke; da je ravnateli belgijske kraljeve zve-zdarne Delport odkril nov planet, ki mu je ime »Amor II«; da ie ruska geološka odprava v področju Urala odkrila velika ležišča deman-tov; da so imeli 23. marca v Moskvi predstavo opere »Don Quijote«. kateri so pri-Paasakivi in drugi člani finske delesacie: Paasakivi n drugi člani finske delegacije: da živi v Dobrudži in Besarabiji še 400.000 Turkov, '.vi se še niso vrnili v svojo pravo domovino; da izdelujejo na Angleškem poleg plinskih mask za ljudi tudi plinske maske za pse in mačke, za slone in celo za kanarčke; da so neznani tatovi v Solingenu ukradli 7 stotov težak cestni valjar ter ga odnesli neznanokam. - . ■-' - ' - - S Prvi bankovec Leta 1684. v Kanadi niso imeli dovolj kovanega denarja, da bi plačali vojake francoskega kralja, kakšnih 400 mož. Tedaj si je uprava Nove Francije izmislila, da bi dala v promet na igralne karte napisane zadolžnice. Te je bilo treba jemati namesto kovanega denarja. Tako je mon-sieur de Meules, vodja uprave, ustvaril prvotno obliko bankovcev in njegov osebni podpis je dajal jamstvo za njih vrednost. Nekoliko izvodov tega denarja na igralnih kartah je bilo videti tudi na pariški svetovni razstavi in so vzbujali veliko pozornost. Smrt očeta brezžičnega brzojava Reklama v Indokini Tudi v Indokini imajo kakor v južni in vzhodni Aziji sploh za naše pojme zelo nenavadne in deloma poetične načine za trgovsko reklamo. Izložbeni lepak neike velike trgovine n. pr. pravi: »Vstopite — naši nameščenci so ljubeznivi kakor oče, ki hoče spraviti svojo hčer do moža«. Neki zobozdravnik se prilizuje srvojim klien-tom: »Kadar vam mi izdiratmo zob, oböu-tite isto ugodje, kakor če jeste vanilijev sladoled... « Lastnik neke cvetličarne pravi v svojem oglasu: »Moje cvetlice so tako sveže, kakor duša mladega dekleta.« Neki izdelovalec papirja hvali svoj proizvod, da je tako trden kakor si on ja koža, a neki slaščičar zagotavlja: »Naše blago dostavljamo naročnikom z brzino granate!« Kumunija je zgradila vzdolž svojih meja obrambno črto, ki je dobila imr po kralja Carolu. Pričujoča slika kaže utrdbe na rusko-rumunskem mejnem odseku Spet se je zgodil čudež Obnovitev prebujajočega se življenja Kakor nadih iz najnežnejših pastelnih | barv je leglo preko noči na parke in vrto- j ve. Vsepovsod, kjer je bila zima bohotno grmovje spremenila v grde. sivorjave tvorbe, je prinesla pomlad s svojo paleto spremembo. Ni dvoma, da se kažejo v nežni rumenini, v rjavini, rdečini in zelenini prvi popki na vejah. Spet se je zgodil čudež, vsakoletni čudež prebujajočega se življenja. ki se nas pa letos po tako trdi in dolgi zimi še posebej dojema. Nešteti pesniki in znanstveniki so nam že opisovali, kako se dvigajo soki v rastlinah. Kaj pa more vse pesništvo, vsa kemija in fizika, kjer gre za razlago skrivnosti življenja samega, že davno vemo za naravoslovna dejstva pomladi, za učinke dvigajočih se temperatur, za pojave kapt-larnosti, ki poganjajo vodo proti vsem tež-nostniin zakonom v višino, za kemične formul?, v katerih se ogljikovi in vodikovi atomi vrtijo v pravem čarovniškem plesu. Vse to je lepo in znanosti se moramo zahvaliti za toliko nazornega podajanja pomladnih dogodljajev. Toda nejasno nam je še vedno, zakaj ima ta in ta grm prav te in te oblike listov, zakaj razvijejo te in te rastline svoje cvete prej kakor druge, zakaj se narava nenadno kakor na čarovni-ško povelje prebudi iz zimskega spanja. Noben pojav v naravi ni lepši in ganljivej-ši, noben nam ne vzbudi toliko zaupanja kakor to prebujenje, ki opažamo njegove prve sledove na vrhovih grmov. Ribe, ki utonejo Nekatere živijo tudi na suhem „Mir je sklenjen" Veselje finskih vojakov na bojišču spričo vesti, da je sklenjen mir s sovjetsko unijo V Parizu je te dni umrl v 93. letu svoje dobe učenjak svetovnega slovesa Edvard Branley, oče brezžične telegrafije Vsem ribam ne zadostuje dihanje skozi škrge. Posebne življenjske okoliščine zahtevajo v mnogih primerih dodatno dihanje s posebnimi organi. Tako more jegulja, ki potuje ponoči često po kopnem, opravljati takšna potovanja le na ta način, da prevzame njena spolzka koža 80 odstotkov vsega dihanja. V izsušenih stranskih rokavih Donave so našli v blatu, ki je bilo tako trdo, da je voz lahko peljal čezenj, neke ribe, ki lahko celo cele tedne žive v tem trdem »elementu«. To sposobnost so si pridobi-el s tem, da jim pri dihanju poleg škrg pomaga tudi — črevesje. Podobne življen- Vodne kaplice povzročile požar Pri Prerovu na Moravskem je v skednju kmeta Božeka nastal požar, ki je v kratkem času uničil stavbo z vso zalogo slame in poljskim orodjem v njej. Božek je imel v skednju tudi nekaj živega apna. Skozi luknjo v strehi je kapljala voda na apno in povzročila požar. Španija se obnavlja V Madridu je bilo razdejanih 1500 zasebnih hiš Nobeno poslopje ni ostalo celo Po najnovejših podatkih se ie prebivalstvo španske prestolnice od 1.020.000 dvignilo na 1,152.000 duš. Odkar vlada general Franco, so v mestu obnovili ž; več nego petdeset razdejanh cest in pri tem delu je bilo zaposlenih nad 20.000 delavcev. Državljanska voj^a ie v Mad-idu razdejala popolnoma 1500 zasebnih h š. a niti eno poslopje ni ostalo povsem nepeškodo- vano Sedai se mesti spreminja tudi v tem pogledu, za kar skrbijo država, mesto in velike banke s posojili. Prometni or-pomočk: vozijo točno, trgovina posluie normalno Da bi preprečile eoidemiie. so oblasti zapovedale obvezno cepljenje za vse prebivalce Kdor se ne more izkazati « potrdilom o cepljenju ne more nrejeti plače ne more dob'ti notnesa lista in otroci ne morejo v šolo. ske navade imajo neke azijske ribe. ki si s posebnim »labirintnim organom« pridobivajo dodatni dihalni zrak iz ozračja. Nekatere teh rib se celo zaduše in v vodi dobesedno utonejo, če jim dovod zraika iz ozračja zapreš. Posebno nenavaden primer rib, ki dihajo na zraku, so pljučarke, ki jih živi nekoliko vrst v Južni Ameriki. Afriki in Avstraliji. Suho letno dobo prebijejo v blatnih luknjah in dihajo tedaj s pljuči, škrge stopijo v delo šele tedaj ko prinese deževna doba tem ribam možnost življenja v vodi. A N E K D T A Ko je Verdi baš dokončal Trubadurja«, ga je obiskal neki prijatelj, ki je slovel kot sposohen muzik in kritik. Skladatelj mu je pokazal partiture in mu zaigral neki zbor. »Kaj mislite o tem?« ga je vprašal. »Sama neumnost,« je dejal kritik. Verdi si je pomel roke in zaigral drug kos. »Neumna stvar,« se je glasila tudi sedaj ocena. Verdi je kritika potrepljal po rami in mu dejal veselo: »Dragi prijatelj, hotel sem napisati poljudno opero, ki naj bi ugajala vsem. razen velikim kritikom in muzikom klasične šole, kakršni ste vi. Sedaj vem, da bom imel uspeh. V treh mesecih bodo »Trubadurja« po vsej Italiji prepevali, žvižgali in igrali na lajno.« Imel je prav. VSAK DAN ENA »Efe pa gori?« Ena za smeh — toda resnična Dve učile,jiei iz Brooklyna sta pctova'i pred kratkim po zapadni Kanad. L st opili sta med drugim v Alberti ter poiskal: prenočišča v majhnem, staromodnem hotelu. Ena med njima, ki je bila zelo bojazljiva. ni mo.?la najti miru. dokler ni preiskala hodnikov za zasilne i h de i.a primer požara. Prva vra'a. ki lih ie cdprla. pa so b la vrata v kopalnico, kier se je baš oprhava! starejši gespod. > O. epresti- 1 te.« je za.iecl.jala prestraš:na sjspodična. da sem le izhoda za požar!« Zaloputnila ie vrata in odhitela Napravila pa je komai nekoliko korakov. ko je zaslišala za seboj klice V sve-jo gimo je onazila spet tistega eospoda. ki je tekel »oblečen« samo z brisačo za njo V panični s?rozi je vpil: »Kie pa eori?« INSERIRÀJTE V „JUTFU it * »Zdaj pa se le požurite z delom, snažil-ci oken so že tukaj!« (»Judge«) MICHEL Z«VACO: 72 Don Juan ROMAN. Brisard je jel žvižgati lovsko popevko, Bel-Argent se je vrnil k delu, ki si ga je bil naprtil. Mahoma pa je dejal: »Priznaj, da ga nisi videl oditi!...« »Koga?« se je zdrznil Brisard. »Ne vem, koga; tistega, ki bi bil moral oditi... in ni odšel.« »Nu, torej ne! Ni odšel! Z gospodom de Loray-danom je prišel v hišo, odšel pa ni! To je tisto!« Brisard se je oddahnil, kakor bi se mu bilo odvalilo s srca neznosno breme. Obraz mu je bil bled kakor prt in mrzel pot ga je oblival. Obupno je škilil proti hišnim vratom, češ: »Ako pride zdajle Amauri de Loraydan, je po meni!« »Kje pa je? ...« »Kdo?« je zazijal Brisard in znova vztrepetal od groze in kesanja. »Kdo? . I nu, tisti, ki ni odšel! . . . Kje je?« »Ne vem! Toliko vem, da je mrtev!« »Mrtev? ...« »Menda! Ko bi ne bil mrtev, bi bil odšel...« »Resnica.« je prikimal Bel-Argent. Žeja ju je bila minila, nobeden ni več omenil, da sta hotela iti v krčmo. Brisarda je kar dušilo. Kes ga je tiščal v grlu. O, ti trije dnevi v tihotnem, zapuščenem dvorcu... v dvorcu, kjer je gotovo ležal mrlič!... Ti štirje dnevi, ko se je nenehoma boril s čedalje obupnejšo potrebo, da bi izpregovoril in si olajšal srce! Povsem so ga bili izpremenili. Brisard ni bil več poslušen stroj. »Konec me bo od te skrivnosti!« je škrtnil z zobmi. »Poslušaj in potem me izdaj, če hočeš Govoriti moram, naj pride kar koli. Ne morem in ne morem!...« »Govori brez skrbi! Čemu bi te izdajal? Tvoj gospodar je preklet malopridnež — to je vse, kar vem. In še toliko vem, da bi me najbrže poslal na vešala, ako me najde v Parizu. Mene se torej nikar ne boj, da bi mu hodil pravit, kar mi poveš.« »Tem bolje!« je zastokal Brisard. »Nikoli si ne bi bil mislil, da je molčati tako težko ... Vedi torej, da sta skupaj prišla v dvorec. Videl sem ju, kakor vidim tebe. In ni bilo kazno, da bi bila prijatelja, o ne, narobe! V dvorec sta prišla oba. odšel pa je grof de Loraydan sam. Po tem takem je onega ubil. Ubil ga je, tako ti pravim! In jaz zdaj ne morem živeti pod isto streho z mrličem. Bojim se ga! Da, bojim se ga, tako mi vseh peklenščkov! Podnevi še nekako gre. Človek hodi sem, hodi tja, si žvižga, pije . ..« »Piješ?« mu je Bel-Argent nehote segel v besedo. »A ponoči!... Kakšne noči so to, smrti mi božje! Kakšne noči! Slišim ga, da bogme, so trenutki, ko se mi zdi, da slišim mrtvaka, kako toži! Loraydan je onega drugega ubil in ga pustil v hiši. Mrlič je tu! In prav jaz ga moram stražiti! To ni pravično. Ni moja stvar, da bi varoval mrtvega človeka, saj ga nisem jaz ubil! Pa ga slišim, mrliča, ko kliče in lazbija po vratih, kakor da bi me klical na pomoč! Ali je to prav? Sem ga mar jaz umoril? To, to je vziok da gospodarja ni domov! Oh, ta živina sluti, da mu mrtvak ponoči ne bi dal miru. Jaz moram pa poslušati mrtvega in molčati, ne pisniti besede, čeprav se od strahu potim in od groze šklepečem z zobmi!. . Tako Zdaj mi je laže ...« Brisard je utihnil in pogledal Bel-Argenta, kakor bi hotel videti, ali se lahko zanese na njegovo molčečnost. In Bel-Argent je mahoma izrekel vprašanje: »Kje pa je? . ..« »Kdo? ... Loraydan? .. .« »I, kaj še!... On! ... Mrtvak!...« Brisard se je stresel. Z nedoločno kretnjo je pokazal na sobane v pritličju. »Tamle nekje bo,« je dejal, »natanko ne vem ...« »Pojdiva gledat!« je rekel Bel-Argent. »Gledat!« se je ustrašil Brisard. »Kaj pa misliš? Si blazen? Mrlič je tam, kjer je. Pustiva ga pri miru. Razen tega pa ni vse to tebi nič mar. Kaj prav za prav vohuniš? Spravi se! Pri tej priči!« »Ne!« je dejal Bel-Argent. »Ne? Zakaj ne? Če ti rečem, da izgini, se nimaš pravice upirati!« »Ako grem, bom kričal na ulici, da leži v tej hiši mrlič in mu ti braniš oditi,« je zavpil Bel- Argent. »Jaz! Jaz!« je zastokal Brisaid in lasje so se mu naježili. »Jaz da branim mrliču oditi? To prvič ni res. Drugič pa, kam pa naj odide?.. .€ »Kamor hoče... tja, kjer je mesto zanj ... na pokopališče ali v mrtvašnico ...« Brisard si je obrisal pot, ki mu je curljal po licih. Trepetal je. Bel-Argent ni bil tako razburjen. Mrličev je bil videl v svojem življenju več ko preveč. »Torej na ulici bi povedal?« je vprašal Brisard. »Zanesi se, da. Tvoja dolžnost je, da takoj mrliču odpreš in ga pustiš, naj gre, kamor ga je volja ... Ko bi imel kaj srca, pač ne bi zadrževal pokojnika, ki ne mara ostati tu in sili na pokopališče, na svoje mesto.« »Strela božja!...« »Ko ga ne bo več v dvorcu, boš vsaj lahko mirno spal.« Ta razlog je šel Brisardu do živega. Ozrl se je na vse strani, prisluhnil v globoki molk, ki je ležal nad zapuščenim dvorcem, nato pa tiho dejal: »Stvar je namreč ta, da ne vem, kam je sptavil ključe! ... Najbrž jih je odnesel s seboj ...« »Kdo to? ... Mrtvak? ...« »Ne. Grof de Loraydan... ta, ki je bolj živ, nego je dobro za druge ljudi.« »Ključev ni treba,« je rekel Bel-Argent s samozavestjo, ki jo je upravičevalo njegovo mnogoletno občevanje s tujimi ključavnicami. »Z vrati bova hitro opravila. Videl boš! Kje je torej?« Brisard mu je pokazal neka vrata. Bel-Argent se je naglo ogledal po dvorišču in pobral tu dolg žebelj, tam kos železne šibike, ondi staro dleto. »JUTRO« iL TL z 7 MiM, Ä H. 90 eograd In Zagreb Polemika se nadaljuje — Izvajanja Milana Grola in odgovori „Hrvatskega dnevnika" — „Obzorove" kombinacije — Demokratska resolucija za sodelovanje nacionalnih strank lwdi) ▼ po-aamesnlh arezih, kjer >e dovolj čtenov, organizirala posebna učiteljska, društva v okviru JUU. V onih srezlh, kjer posebna diruätva ne bodo obstojala, pa bodo ostali posamezniki člani JUU kot poedtaci. Razpuščene organizacije HSS V Slavonskem Brodu so se pojavili tudi spori v tamošnji organizaciji Hrvatske se-ljačke stranke. Spori so se razširili tudi na organizacije HSS po občinah brodskega sreza. Zaradi tega je glavni tajnik HSS dr. Krnjevič po velikonočnih praznikih brzojavno razpustil vse organizacije HSS v srezu Slavonski Brod. Postavil je dva komisarja v osebah kmetov Ivana Klariča in Franca Kvaternika, ki bosta opravljala premoženje razpuščenih organizacij do nadaljnjih navodil. Razpuščenim odborom se očita, da so trpeli ali celo podpirali razdiralno delo frankovcev in komunistov, ki sb širili proti vodstvu HSS razne ilegalne letake z najbolj podlimi osebnimi napadi. Zagrebški listi dalje poročajo, da se je posrečilo odkriti zagrebški policiji v Koprivnici tiskarno ilegalnih letakov s fran-kovskimi napadi proti dr. Mačku in vodstvu HSS. Policija je zaplenila več tisoč teh letakov v tiskarni in prepeljala tiskar-narja v zagrebške zapore, kjer ga sedaj zaslišujejo prvenstveno o tem. kdo je naročal in plačeval tiskanje teh letakov. „Daleč od politike44 Pod tem naslovom smo danes teden objavili dopis podeželskega učitelja o okrožnici Zveze katoliških učiteljic. Dopis je ugotavljal, da ze bila okrožnica, ki je vabila učiteljstvo k velikonočni spovedi, dostavljena samo nekaterim učiteljem in da jo je v dotičnem kraju izročil učiteljem predstavnik tamošnje politične organizacije JRZ. Na tej oßnovi je dopisnik upravičeno prišel do sklepa, da pri akciji, ki bi se ji sami po sebi gotovo ne dalo ničesar ugovarjati, ni šlo toliko za verske kakor za politične motive. Vodstvo Zveze katoliških učiteljic nas je z ozirom na omenjeno našo beležko naprosilo za objavo, da je zveza razposlala dotično velikonočno vabillo prav vsem učiteljem meščanskih in osnovnih šol brez izjeme. Nikjer se ni obračala za posredovanje na politične organizacije adii njihove funkcionarje Če se je kje zgodilo kaj takega, iz česar bi se moglo sklepati, da igra pri akciji kakršnokoli vlogo politika, Zveza katoliških učiteljic to sama najbolj obžaluje, ker so jo v njeni akciji vodili izključno verski nameni. Nafl romarji V Haagu je te dni neko zasedanje Med-parLajne«tarne unije. Sestanki te instataci je že v normalnih časih niso bili kaj več nego parlamentarno družabne prireditve. V vojnem času pa so izgubili še ta značaj in parlamenti imajo druge skrbi, nego izdajati visoke dnevnice za pošiljanje delegatov. Pri nas. kakor znano, nimamo parlamenta. Navzlic termi čitamo v časopisih, da 90 nekateri bivši poslanci na potu v Haag. kjer ne bi mogli pred-: stavi ja ti drugega, kakor bivšo dr. Stoja-I dinovičevo skupščino. Ti gospodje s» Ste-van čirič, Dušan Pantič in Franc Smo-! dej. Potni stroški znašajo okoli 150.000 i dinarjev. Zbiranje starih kovin v Nemčiji V torek se je pričela v vseh pokrajinah Velike Nemčije široko zasnovana akcija ! za zbiranje starih kovin, ki bodo poklo-• njene kancelarju Hitlerju za njegov 51. ' rojstni dan kot dar nemškega naroda. ' Akcijo vodi osebno maršal Göring, ki se i nadeja velikega uspeha. Pričakujejo, da bo ' zbranih več sto tisoč ton raznih starih kovin, ki bodo potem uporabljene za izdelavo vojnega materiala. Zaradi povečanja proizvodnje v tovarnah vojnega materiala je nemško ministrstvo za municijo sklenilo zapreti vse manjše kovinske obrate in dodeliti njihove delavce in lastnike velikim obratom. Tako so zaprli samo v Berlinu okoli 200 manjših kleparskih, ključavničarskih in insta-j laterskih delavnic ter poslali njihove na-! meščence v tovarne vojnega materiala Ukrep o likvidaciji malih kovinskih obratov je prvi odlok novega ministra za municijo inž. Totha, ki si je stavil za nalogo z vsemi silami pomnožiti produkcijo vojnega materiala v Nemčiji. Harry Fiel ni pobegnil Nekateri budimpeštanski listi so objavili senzacionalno vest, da je pobegnil preko nemške meje znani filmski igralec Harry Piel ter vstopil v službo francoskega generalnega štaba kot vohun. Sedaj objavljajo nemški listi izjavo igralca Harry Piela, ki pravi, da je že dalje časa bolan in da samo zato ne igra v nobenem novem filmu. »Zal mi je, da ne morem ljudi, ki so skuhali to informacijo, osebno premi-kastiti. Prepričani pa naj bodo, da služim zvesto, kakor vsak pošten Nemec voditelju nemškega naroda in da igram rajše v tej službi najnižjo vlogo, kakor pa v francoski službi magari vlogo samega generala.« SPORT Otvoritev nove smuske proge na Golteh Tudi celjski smučarji bodo imeli v bodoče nedaleč od doma krasno progo za smuk in slalom V Skoplju so priredili demokrati spominsko svečanost za pokojnim šefom stranke Ljubo Davidovičem. Glavni govornik je bil novi predsednik Demokratske stranke Milan Gro', ki se je najprej obširno pečal z gospodarskimi, socialnimi in prosvetnimi problemi Južne Srbije, nato pa prešefl na politiko. Naglasi! je potrebo zbiranja vseh demokratskih sil in dejal, da ga upravičeno vprašujejo, ali bo treba nadaljevati z borbo tudi sedaj, ko so na vladi trije bivši zavezniki demokratov: HSS. SDS in zem-Ijoradniki. Odgovoril je na ta vprašanja takole: »Zal je položaj tak, da se bomo morali boriti še naprej. O tem, kake so prilike na Hrvatskem, ne maram govoriti. Za nas je dovolj to, da so ostalle prilike pri nas popolnoma nespremenjene. Okoli nas po svetu se marsikaj menja in spreminja, samo pri nas vztrajamo pri starem. Vprašujemo^ se samo, doklej bo to trajalo. S tem vprašanjem na ustih je izdihnil tudi pokojni Ljuba Davidovič.« O sporazumu je g. Grol dejal, da ga demokrati niso podpisali, da pa ga priznavajo kot izvršeno dejstvo, ki ga ni mogoče zopet zbrisati Orisal ie tudi znano stališče srbskih strank, da je treba izvesti di-finitivno preureditev države pred razpisom volitev iti zlasti poprej rešiti tudi vprašanje bodoče srbske edinice. if »Hrvatski dnevnik« razpravlja v včerajšnjem uvodniku o nedeljskem govoru g. Milana Grola v Skopllju in podčrtuje njegovo izjavo, da demokrati sicer niso podpirali sporazuma od 26. avgusta in da ga ne bodo podpisali, da pa to ne pomeni, da bi ga želeli zbrisati Čim odgovoren politik izjavi, da ne zahteva uničenja važnega polit čnega akta. pomeni to, da se je s tem aktom pomiril, pravi »Hrvatski dnevnik« Vato razpravlja list o zahtevi g. Grola, da se reši vprašanje srbske edinice še pred volitvami. »Hrvatski dnevnik« ponavlja svoje znane argumente proti tej zahtevi itn še posebej navaja, da zahteva predsednik muslimanskega dela ,TRZ minister dr. Kule-novič avtonomijo Bosne in Hercegovine in da muslimani ne pristajajo niti na posebno samoupravo v okviru srbske edinice. Tudi v Vojvodini je avtonomistični pokret ze'o močan. Srbi brez Hrvatov tam nimajo večine. Sodelovanje z narodnimi manjšinami pa ni mogoče na temelju poudarjanja srbskega značaja Vojvodine. Samouprava Vojvodine v okviru srbske edinice ni privlačna niti za Hrvate v Bački iti Ba-ranji. niti za vojvodinske Madžare in Nemce. Pravi predstavnik vojvodinskih Madžarov zastopa mišljenje, da naj Vojvodinci sami odločijo, ali bodo pripadali srbski edinici, ali pa se priključili drugi. Dr. Na-gy zahteva torej konzoiltvran je volilcev v svobodnih volitvah. Tudi dr. Maček zastopa misel, da naj zainteresirani kraji svo- O siaši velikonočni anketi Iz vseh kra jev Sloveni ie smo dobili čestitke in priznanja za velikonočno številko našega lista. »Jutro« ie v tei številki posvetilo svojo pozornost še posebej oroble-mu, ki je skrb nas vseh brez razlike mišljenja in strank: utrditvi vere v našo nacionalno državo, v našo narodno bodočnost. Menimo, da ie praznik Vstaienia in praznik pomladi primeren dan. da bi du-stili ob strani vsa dnevna ne90glasia. vse medsebojne borbe in vsa nasprotstva ter se vsi združili v oni misli, ki ie nad vsem drugim, skupna nam vsem. Zato smo se obrnili na nekatere odlične predstavnike raznih panog našega kulturnega in gospodarskega živlienia. Namenoma smo izključili politike, da bi tako dali še boli poudarka svoji splošni, nestrankarski zamisli. Večina zaprošenih gospodov se ie v globc'isnici ali ustno Prevoz ohištva preskrbimo «a -m Ivan Mathian Ljub T-. rjpva 12 '9 12 Spalnice iz orehove korenine, solidno izdelane, s 5 letno ga-tancijo, 17 komadov, dobite za 8.500 din pri KRŽE FRANC, pohištvo, Vrhnika skladišče: Ljubljana, Preč na ulica 6. 6262-12 Pohištvo krasno novo spalnica, kauč, pisalna miza itd. za vsako ceno naprodaj. Mlekarna Slomškova 9. 6284-12 Posest Večjo trgovsko hišo z več lokali in dobrim obrestovanjem v sredini Ljubljane ugodno proda Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova 6. Istotam več stavbenih par cel. 6279-20 industrijsko podjetje v Južni Srbiji, veščega v ravnanju z eksplozivnimi motorji in manjšimi napravami za izdelovanje umetnega ledu. — Ponudbe za navedbo zahtev poslati na Publicitas, d. d., Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Samostalan«. Kupim Železno blagajno dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Večja«. 6252-7 Rolete ali kompletne izložbe trgovske kupi Opara, Trebnje. 6254-7 Pozor čevljarji začetniki ! Prodam dobro vpeljano čeljarsko delavnico z vsem orodjem po ugodni ceni na prometnem kraju na Štajerskem. Mesečni promet od 5000—6000 din. Na prodaj radi prevzema druge obrti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6269-19 Kdor želi zidati dobi poceni svet. Parcela obsega 3-000 kv. m po 6 din kv. m. Dobi se ga tudi manj. 3 minute od postaje Trzin Poizve se: A. Muravec, cestar, Trzin 29. 6298-20 Stavbišča ob Tyrsevi cesti in Stožicah poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6302-20 Stanovanje Enosob. stanovanje pritlično, lepa solnčna lega, blizu tramvaja, na razpolago tudi nekaj vrta, oddam za 1. april eni ali dvema odraslima osebama. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6272-21 Enosob. stanovanje oddam mirni stalni stranki za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6300-21 Stanovanja Za 1. maj iščem komfortno dvosobno stanovanjem s kabinetom in kopalnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno 17«. 6274-2 la Za 1. maj išče snažna stranka enosob-no s kabinetom ali dvosobno stanovanje, lahko s kopalnico v bližini mesta. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 6278-21a Iščemo stanovanja! Hišni posestniki, prijavite prosta stanovanja v brezplačno posredovanje. Potrebujemo za prihodnje mesce čez 60 1—5-sobnih stanovanj, ter za avgust eno 10—12-sobno s kopalnico, event dva 5—6-sobna, v centru. »Realiteta«. Prešernova 54/1. telefon 44-20. 6257-21a Sabo odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom z balkonom takoj oddam. Ulica na grad 9. 6264-23 Pridelki Orehova jedrca in fižol nodi najceneje SEVER & KOMP.. Liubliani. 5304-33 fh rma Vsakovrstno zlato kupuje najvišjih cenah CEP uvelir L jubi jan:« ^Volfova ulica Opremljeno sobo solnčno, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam stalnemu gospodu v Fügnerievi ulici št. 6/III., levo. Ogled od pol 1. popoldne dalje. 6263-23 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Vračko, Križevni- ška 9/1. 6291-23 Sobo lepo, solnčno s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice oddam od 1. aprila Ljubljana, Langusova 23. Mirje. 6288-23 Sostanovalko mlaišo, pošteno, sprejmem v čedno solnčno sobo, po seben vhod. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6294-23 PREMOG ROKS - DRVA nudi 2. Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 Postrežba brezhibna. Od Vas je odvisno, da Imate obleko / ^ST4 vedno vkot novo zato jo pustite redno kemično filatiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnic« — Sverlolikalnica Opremljeno sobo solnčno, do prvega nadstropja, najraje pritlično, — išče solidna starejša bivša poštna uradnica v centru mesta za takoj ali 1. aprila. Plačnica to£na. Plačam 300 do 400. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za stalno«. 6295-23 fjt s.-O V*« •» • T- » » • . SOKOLSKO DRUŠTVO V ZAGORJU OB SAVI javlja vsej sokolski javnosti, da je danes preminul njegov bivši član uprave in podstarosta, brat DRAGOTIN KORBAR posestnik, gostilničar itd. v Zagorju ob Savi Pogreb bo v petek ob 16. uri v Zagorju. Zvestega brata ohranimo v častnem spominu. Zagorje ob Savi, dne 28. marca 1940. Sokolsko društvo Zagorje ob Savi Javljamo tužno vest, da je preminul naš ljubljeni mož, oče, svak, tast. stric, gospod DRAGOTIN KORBAR posestnik, gostilničar in bivši gerent občine Zagorje Pogreb bo v petek ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti v Zagorju na tamkajšnje pokopališče. Trbovlje, Zagorje, Zagreb, dne 27. marca 1940. ŠTEFKA, soproga; DRAGO in BRANKO, sinova; MARICA, J E LICA, sinalii in ostalo sorodstvo. i v < c 'ì-'w- * i .. V.» " •<' .' » v - * '< v *' "fi >• i,- ;; • t "."i ' . ■ J; i\ ■ • M rw m m-m 9 * m à r Za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na poslednji poti nepozabnega očeta in moža na Jiivanca šol. uprav, v pok. se vsakomur najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem onim. ki so prihiteli iz raznih krajev, da izkažejo poslednjo čast umrlemu, kakor tudi njegovemu stanovskemu tovarišu prijatelju Lovru Perku za tople besede izrečene pokojniku v slovo. LJUBLJANA, 28. marca 1940. Žena In otroci I Opremljeno sobo s hrano oddam stalni osebi takoj. Prule, Sokolska 5. 6297-23 Prazno sobo lepo, zračno, vhod s stopnišča, oddam. Kolodvorska 34/11. Dežman. 6301-23 Opremljeno sobo iščem za 1. april v centru s separiranim vhodom. — Plačam do 500 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tehnik«. 6277-23a SRLBKO, DRAGE KAMNE In vsakovrstno ZLATO kupuje do najvišjili cenah JOS. EBERLE, Ljubljana, Tyrseva c. nalača hotela »Slon» Naše gledališče DRAMA Četrtek, 28.: Severna lisica. Red četrtek. Petek, 29.: Kupčija s smrtjo. Red B. (Brez poletnega abonmaja). Sobota, 30.: Praznik cvetočih češenj. A. Nedelja, 31.: Severna lisica. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Reeni in zabavni, učinkoviti in duhoviti prizori so značilnosti Herczegove komedije »Severna lisica«. Blesteče pisani dialogi in preobrati v dejanju dajejo delu povsem francoski čar. Igrajo Mira Danilova, Kralj, Vida Juvanova, Gregorin in Dre-novec. Predstava drevi bo za red četrtek. V petek »Kupčija s smrtjo«. Ta komedija je edino odrsko delo znanega ruskega novelista in feljtonista Arkadija Averčen-ka. Pisatelj je pokazal v n,ji trgovca-fan-tasta. ki si obeta od posmrtninskega za varovan, ja velik dob'òek, a doživi razočaranje, ki je pa vendarle prijetnega značaja. Izvrstno zasedene vloge dajejo tej satirični komediji odgovarjajoč izraz. Glavno vlogo igra g. Lipah. Režiser prof. šest. Opozarjamo, da ta predstava še ne velja za poletne abonente, ki so vključeni v celoletni abonma reda B. OPERA Četrtek, 28.: Lumpacius Vagabundus. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Petek, 29.: zaprto. Sobota, 30.: Tosca. Izven. Znižane cene. Gostujeta Vera Majdičeva in Boris Popov. Nedelja, 31. ob 15.: Lumpacius Vagabundus. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Adriana Lecouvreur. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven. »Lumpacius Vagabundus« je veselo odrsko delo, ki ga je po Nestroyevi burki priredil Niko štritof in ga bogato opremil z glasbenimi vložki. Dejanje je vseskozi zabavno, zasedba pa najboljša, z M. Sanci-nom, Zupanom in Jankom v glavnih vlogah. Nocojšnja predstava bo izven abonmaja in po znatno znižanih cenah. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 28.: Gejša. Red C. Petek, 29.: zaprto. Sobota, 30.: Cigan baron. Gostovanje g. Belizarja Sancina. Iz Zagorja Lesena zložljiva patentna postelja s tapeciranim mo-drocem Din 240.— pri R. RADOVAN Mestni trg L3. R D I Glasbila Klavir dobro ohranjen, po nizki ceni naprodai radi selitve. Mahničeva ul. 16. 6257-26 Dopisi 23 letna dama želi spoznati dobro situira-nega diskretnega gospoda od 35—50 let radi prijateljstva. Diskrecija pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Erotikon«. 6255-24 Malo več kot 10. t. m. Dvignite pod od Vas naznačeno šifro ! 6293 24 Oženil bi se gostilničar z dežele s premožnejšim dekletom ali vdovo do 33. let. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Hotelir«. 6267 25 a s p e h o v na ea oglas » »JUTRU« četrtek 28. marca Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Duet harmonik (brata Goloba). — 14: Poročila. — 18: Pester spored Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Vel. Todo-rovič in »Velimirianum«. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Klavirski koncert prof. M. Lipovška. — 20.45: Slovenska glasba Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lažja simf. glasba (plošče). Beograd 19.40: Orkester. — 20: Humor. — 21.10: Narodne pesmi. — 22: Klavirski koncert. 22.30: Pesmi s plošč. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Komorna glasba. — 21: šimuničeve skladbe. — 21.45: Harmonika. — 22.20: Ples. — Sofija 18: Komorna glasba. — 20.30: Petje. — 22: Ples. — Praga 19.25: Kabaret. — 20.20: Zvočna Igra. — 21.30: Serenada za erodala. — 23: Češka glasba. — Dunaj 16: Kompozicijska ura. — 19.15: Vesela muzika. — 20.15: Zvočna igra. — 21.20: Pevska ura. — 22: Lahka in plesna muzika. • Rudarski inženjer, mlajši dobi nameščenje v rudniku lignita v Srbiji. Ponudbe s pogoji poslati pod šifro »Rudarski« na Publicitas, a., d., Beograd, poštni pretinac 60. Kokus tekači za Hodnike m stopnišča v vseh barvah v zalogi p" Sever Rudolf, ■ Ljubljana, .Marijin trg Z. HIGIJENSKE ZNOJNICE nrez gume, patentirane in po zakonu zaščitene DR. ZVONIMIRA PAVELIcA Nepremočljivo, sterilizirano. Vsak par garantiran. — Dobivajo se v vseh boljših trgovinah. — Izdeluje: »SANITAS«, izdelovanje higijenskih znojnic, Subotica, J&r^*"^ Blesakova ul. 5. ZAHVALA! Trgovski sameponteči v Mariboru izrekam iskreno zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po moji umrli materi 2eleznik Agati. — Ob tej priliki si usojam predvsem trgovcem toplo priporočati pristop k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje proti cenenim prispevkom. Zidanimost, dne 23. marca 1940. ŽELEZNIK RUDOLF, sin, trgovec. OBJAVA Podpisana tvrdka javlja, da je gosp. MILENKO OBERSNEL prenehal delovati kot zastopnik za podpisano tvrdko in ni, kakor tudi nikoli ni bil upravičen izvrševati inkas za nas. »PAPIROCEL«, Ljubljana, Lepodvorska 23, tel. 46-69. ZAHVALA Za prisrčne izraze sožalja, ki smo jih prejeii ob izgubi naše dobre' sestre, svakinje in sestrične, gdč. MICI JARMOŠEK se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, vsem darovalcem vencev ln cvetja. CELJE, 26. marca 1940. FANI KOVCA in sorodstvo a— Skrt> za ab°ge ao tudi letos pokar-zale marijive Kolašice. Dame so nabirale prispevke in oljčne vejice ao prodajale, nato pa m. praznike obdarovale nad 60 ženic, ki so se solznih oči zahvaljevale za prijazno skrb. Tudi naši rudarski staro-upokojenci so bili letos deležni nekaj podpore za Veliko noč. V Zagorju je še veliko število staroupokojencev, zato je o(b-činnka uprava izpeslevala od banovine nekaj denarja. Ni bilo veliko, toda vsak je z veseljem sprejel poliporo 30 din. z— Načrti n«vili društvenih stavb. Gasi1 ska četa, ki je lani praznovala 801 e trtico, je sklenila zidati nov Gasilski dom pod j sejmiščem. Precej lesa so da/rovali okoli-; Ski posestniki. Tudi občina bo nekaj pri-j spevala. če bo dala še banovina kaj podpore, bodo začeli zidati pilhodnje leto. še I prej bo postavljen Prosvetni dom, o ka-j terem trde, da bo že avgusta dozidan. Baje imajo denarja dovolj na razpolago. Ker je Ljudsko stavbno zadrugo kupila Hranilnica in posojilnica, je prav možno, da boelo te prostore preuredili za Prosvetni dom. Predvsem pa sodijo ljudje, da je bila kupčija izvršena zato, da JSZ nima več svojega zatočišča in pisarne. z— »Popularni sij«. Nebeško žarenje. ali kakor pravimo piti nas: popularni sij«, je na veliko nedeljo zvečer razburil tudi Zagorjane. Vse je bilo prepričano, da je za Čemšeniško planino ogromen požar. Pa se ni oglasila ne rudniška sirena, ne plat zvona. Na cestah je bilo polno ljudi, ki so pormlovali nesrečne pogorel-ce. Čudno se je videlo le to, da se je svit premikal na vse strani in da ni bilo dima. Polagoma pe so se ljudje le marno razšli, ko so Sg preverili, da «o bili priče popularnega, a vendar redkega nebesnega pojava. z— Lep gm°ten in m°ra]ni uspeh je doživel novi sokolski oder na Lokah prejšnjo nedeljo zvečer. Dvorana lastnega Sokolskega doma. je bila polna občinstva, ki je težko pričaJtovala prve otvoritvene predstave »Matura«. Starešina zagorskega sokolskega društva br. Lojze Kolenc je čestital marljivim leškim bratom k gradnji lastnega doma. Ko je br. Vili Kovač recitiral Gregorčičevo »Naš narodni dom«, se je pričela igra, ki so jo člani zagorskega sokolskega od m prav zadovoljivo in z odobravanjem občinstva 'Migrarli. Loškemu sokolskemu odru želimo mnogo uspehov pri delu za narodno prosveto. Iz Hrastnika h— Mladinsko sokolsko gledališče v Hrastniku je uprizorilo pretečeno nedeljo Albrehtovo pravljično igrico »K°ren lečen« poživljeno s pevskimi vložki, ki jih je komponiral prav posrečeno g. Čander Davorin. Igrico je zrežiral br. Pogačnik Stane tako odlično, da smatramo uprizoritev lahko za vzorno. Gotovo je bila to najboljša mladinska igra zadnjih 10 let na našem odru. Otroci — zlasti še smešni duo beračkov, popotnikov« — so igrali kakor veliki. Zelo lep je bil raja'ni nastop vil ter zbor palčkov. Tudi inscenacija ter kostumi so ustrezali pravljici, želimo, da nas otroci še presenetijo s Itako slično stvarjo, če že te igrice ne morejo ponoviti, h— Nesreča. Ker je gospodar Krežeto-vega grunta v Pragerskem že dalje &:sa v bolnišnici, vodi kmetijo gospodinja z mladoletnimi otroki. Tako je stopil pretekli četrtek 9-letni sinček Rudolf Zupan na pod s košem po rezanico za živino. Ko je dvigal ob mlatilnici poln koš je po nesreči pognal v pogon mlatilnico ter porinil levico v mlatilnico, ki mu je prst seveda razmesarila. Prepeljali so zelo pridnega ponesrečenega fantička v celjsko bolnišnico, kjer so seveda morali odrezati razmesarjen kazalec. Iz Ptuja j— Zv®čni kino bo predvajal drevi oto 20. uri veseli nemški film »Pot do 9rečec. Za dioda tek filmski žurnal j— podmladek jadranske straže xml ptujski gimnaziji priredi v torek. 2. aprila, ob 20. uri v Mestnem gledališču akademijo. Na sporedu so recitacije, zborovsko in solo petje, igranje na violino tear telovadne vaje. j— Na zadnji p*>ti srno spremili r torek ob številni udeležbi Ptujčanov vzorno narodu jakin ja g. Antonijo Martelančevo. Pogreba so se udeležile deputacije raznih narodnih društev, zlasti je bilo močno zar-stopano sokolstvo in njeni primorski rojaki. V osmrtnici, kl je bila v torek objavljena v »Jutru«, je büo med žalujočimi rodbinami pomotoma napisano ime Lesničar, moralo pa bi se pravilno glasiti Plesničar. j— Nezgode zaradi strcijanja. Ptujska kronika vsako leto beleži mnogo primerov poškodb, ki jih povzroča streljanje v proslavo velikonočnih praznikov. Tudi letos je bilo več takih poškodovancev p ri-pel jan ih v bolnišnico in k zdravnikom, čeprav je ptujska občina streljanje po ulicah prepovedala. Najtežje rane pa je dobil 25-letni hlapec Hrkovič Ivan iz Ptuja, katerem« je nakoj hudo razsmesaril obe roki. f Za vedno nas je zapustila naša srčnoljubljena mama, stara mama, tašča, sestra in svakinja, gospa ANTONIČ JOŽEFA roj. PERIC dne 27. t. m., po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo bomo spremili v petek, dne 29. marca 1940, ob 4. uri popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Laverca, Ljubljana, dne 27. marca 1940. Žalujoči ostali Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »Jutra» Stanko Vir an t. — Za Narodno tiskarno d. kot tiskarnarja Fran J er an — Za ìnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — .Vsi v Ljubljani.