Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. Štev. 41. 7 Ljubljani, v ponedeljek 20. februarija 1888. LetniU X VI, Gautsch i i; Pernerstorfer. (Prizor iz državnega zbora.) Z Dunaja, 19. februarija. V državnem zboru so se te dni godile reči, ki morajo z največjo uevoljo in opravičenim srdom navdajati vsakaterega človeka, čigar srce bije za avstrijsko državo in cesarsko rodbino. Poslanec Tiirk je v svojem veleizdajskem govoru Hohenzollerce klical v Avstrijo, Pernerstorfer pa je na dan spravljal družinske zadeve, ki jih sicer le najbolj podle babure razširjajo med lahkoverno ljudstvo, ne zmeneč se za to, so li resnične ali ne. Ko bi se bilo kje drugje kaj tacega zgodilo, pravi današnja „Presse", bi se bila vsa zbornica vzdignila in prav jasno in odločno obsojala tako predrznost, če bi jo bil prezrl g. predsednik. V ravno tem smislu piše tudi današnji »Fremdenblatt", ki tarna, da bolj kakor omenjeni govori mora človeka žaliti in boleti prikazen, da se nihče ni oglasil in protivil tako predrznim govornikom. Po njegovi misli bi bili morali možje nemško - avstrijske stranke stopiti na noge in povzdigniti svoj glas. V drugi vrsti bi bili imeli to dolžnost konservativni veliki posestniki, ki gotovo ne spolnujejo svoje dolžnosti, ako molče, in ki najraje ostanejo na svojih gradovih, ako v parlamentu nočejo govoriti. List prav resnično dostavlja, da so konservativci menda le zaradi ministra Gautscha molčali, ki neče streči njihovim namenom in hodi svojo pot. Omenjena vladna lista imata prav, ako ostro obsojata omenjene dogodke, v tem pa nimata prav, da v prvi vrsti poslancem očitata nekako popustljivost. Prvo dolžnost zabranjevati nedostojne dogodke in napade ima predsedništvo, ki je poslanca Turka zaradi njegove veleizdajske izjave iu napada na ministra Gautscha res tudi pokaralo. Zakaj je predsednik molčal, ko je Pernerstorfer govoril o jako visokih gospodih, ki so se surovo obnašali, ne vemo, to pa vemo, da pri napadih na državo, vladarjevo hišo, uradne osebe itd. vladnega zastopnika veže prva dolžnost proti takemu ravnanju z vso odločnostjo oporekati in braniti nje, ki se sami ne morejo. Glavni vladni zastopnik je bil pri tej razpravi naučni minister Gautsch, ki je res tudi za Pernerstorferjevim govorom vstal in rekel, da si šteje v dolžnost potegniti se za osebe, ki jih je napadal govornik, in ki mu same ne morejo odgovarjati. Zavračal je potem trditve njegove glede posameznih profesorjev, katerih je Pernerstorfer omenjal, ali napadov njegovih na jako visoke gospode ni niti z besedico obsojal! Pa to ni še vse. Ko je bila reč dovršena, lovil je minister Gautsch poslanca Pernerstorferja, ki mu je pa prvič obrnil hrbet; naposled pa ga gospod minister vendar-le vjame, kot dober in star prijatelj mu radostno seže v roke, vzame ga pod pazduho in se ž njim spusti v miren kot razširne dvorane. Med poslanci, ki so to videli, zbudil je ta prizor veliko nevoljo in še veče strmenje. Gotovo je prav in lepo iz srca odpuščati razžalnikom in ž njimi prijazno občevati. Ali dostikrat so okoliščine take, da se mora človek pri najboljši volji in pri največji pohlevnosti nasprotnika izogibati, ker javna sodba zahteva tako zadoščenje. Poslanec Pernerstorfer je najostrejše puščice spuščal na ministra Gautscha, piše »Deutsche Zeitung", in vse, kar je govoril, pravi „Presse", je bilo zgolj pamilet na naučnega ministra; prav velikodušno je bilo torej od njega, ko je v svojem odgovoru rekel, da se na osobne, njemu namenjene napade neče ozirati; ali poslanec Pernerstorfer je govoril tudi še o drugih rečeh, ki so s studom napolnjevalo celo zbornico, in katerih bi gosp. minister ne bil smel prezirati. Ako je pa mislil, da je bolje molčati, bi se bil moral kot minister ozirati vsaj na javno dostojnost in se s zaničevanjem obrniti od človeka, ki je tako nagujusno pred državni zbor spravljal čisto zasebne zadeve, ker je sicer sodba opravičena, da je gosp. minister tak mož kakor Pernerstorfer, in da potrjuje njegove nesramne in v državnem zboru še neslišane napade na avstrijsko rodoljubje, na državne naredbe in na čast posameznih oseb. Ako je torej v resnici žalostno, da je bilo kaj takega mogoče; ako je po trditvi „Fremdenblatt"-a žalostno, da se noben mož nemško-avstrijske stranke takemu početju ni ustavljal, je bil pa gotovo še veliko bolj kakor vse to žalosten prizor gospoda naučnega ministra in poslanca Pernerstorferja gledati z roko v roki. Kiskiip Strossmnyer. Minoli četrtek praznoval je biskup Strossmayer v Djakovu petdesetletnico svojega mašništva, tiho in skromno, kakor je sam želel. S zahvalno molitvijo, ki je potekla iz prepolne duše biskupove pred božje prestolje, združile so se molitve hrvatskega naroda. Trditi smemo, da so se mnogi in mnogi daleč preko mej hrvatskih spomnili vladike Strossmajera. Katoliška cerkev sme biti ponosna na svojega neumorno delavnega škofa, ki že petdeset let uči in vodi, tolaži in, kedar je treba, graja svoj narod. Zasnoval je vsa sijajna dela svoja za slavo božjo in blagor naroda po svetem mu geslu: Vse za vero in domovino! Danes ne bomo naštevali, kar je v petdesetih letih izumil njegov duh, izvela in podpirala njegova darežljiva desnica, temveč posneli nekatere prelepe misli Strossmayerove iz govora prof. Smičiklasa, ki ga je govoril minoli četrtek v slavnostni seji jugoslovanske akademije. Leta 1860 je vladika Strossmajer po desetletnem absolutizmu in strogi germanizaciji užgal velik ogenj v hrvatskem narodu iz one iskre, katero je vzbudil Gaj in vplamenil Jelačic. Narod postavil si je po požrtovalnosti Strossmayerovi akademijo in vseučilišče. Tedaj je pisal v pismu z dne 10. prosinca 1860, da slovstvo ne more cvesti v malem narodu, a tudi ne v velikem, ako je razcepljen po narečjih in se vsa ta ne izlijo v jeden jezik. Tem načinom so se združili stari narodi v skupno slovstvo, in tudi Germani in Romani, ki imajo več narečij od nas, došli so do jedne književnosti. „Te težnje so tudi pri Hrvatih in Srbih obrodile lep sad." Biskup „je trdno uverjen, da se bo duh jugoslovanskega naroda preje ali pozneje združil v jedni književnosti." Manjkalo je le središča, in to središče naj je učeno društvo ali akademija, kjer Kako se sovražniku odpusti? (Dogodba iz življenja g. nadlogarja, zapisal "i.) (Dalje.) Vodja stražnikov, Pečuh, je tisti večer naenkrat svoj načrt spremenil. Naznanjeno mi je bilo po posebnih ogleduhih, kje so lovci. Po drugi poti mahnil sem jo jaz s svojimi tovariši; pa ko pridemo čez mejo, nas stražniki spredaj in zadej obkole. Kam boš siromak zdaj bežal? Pot je ozka, ob strani prepad, na drugi strani strmeče pečevje, ako jo vbereš naprej ali nazaj, imajo te v rokah. Pomečemo blago v grapo, stražniki pa nas obkole, uklenejo in odpeljejo v ječo. Kako so se zarile Pečuhu oči, ko je meni trdo verižico okoli rok zaklepal! Spoznal sem, da staro sovraštvo do mene ga še ni pustilo. Moj pes hotel mi je priskočiti na pomoč, a Pečuh ga udari s svojim mečem tako močno, da je obležal. Poznejo se je splazil vendar na dom, okreval je pa še vse jedno prej, kakor sera jaz prišel iz ječe. Ta nesreča me je nekoliko zmodrila. Sram ino je bilo pred ljudmi, ker mislil sem: vsak mi bere na obrazu, da sem bil zaprt. Pa naši vaščani so bili kaj tacega navajeni. Nobeden mi ni očital. Kaj sem hotel zdaj začeti? Poštenega dela sem se odvadil, Kdo mi bo skrbel za obleko, hrano in druge potrebe? kdo se bo čudil, če sem bil v par dneh zopet tihotapec. Le to sem se naučil, da sem sklenil za naprej še bolj previdno ravnati. V ječi celi mesec presedeti, bilo je le predolg čas. Sprejemal sem sedaj prenašanje blaga, kedar sem bil popolnoma varen. Kar pride k meni nekega dne tisti kupec in mi prigovarja, naj še ta teden spravim nekaj robo čez mejo. Jaz sem mu sicer dopovedoval, da ob tem času je to nemogoče. Dospel je k stražnikom še njih nadzornik s peterimi možmi. Zdaj bodo še bolj pazili, ker se boje predstojnika. Potrpite le še deset dni. Naveličali se bodo čakati, in ko bodo tako sprevideli, da se v tem kraji več toliko ne prenaša, odšla bo polovica lovcev drugam, in takrat se bo lahko vse zvršilo. Pa kupec si ni dal dopovedati. On se je zavezal drugemu trgovcu še ta teden nekaj blaga poslati, tudi doma ne more imeti tolike zaloge dlje časa, lahko pride na sum, da se on s temi rečmi peča. Obljubi nam veliko nagrado; ko se le še ne udam, odjenja za nekoliko; sili me pa, naj mu pomagam iz zadrege, ker on drugače veliko škodo trpi. „Samo pet vreč v dveh dneh prenesite, drugo naj se šo odloži", in je primaknil še par goldinarjev. — Denar me je premotil, udal sem se. Le tri ure daleč je bilo nesti blago. Zgovorila sva se s kupcem, da bode šel on naprej, ali pa da nam pošlje zanesljivega človeka, ki nam bode naznanil pretečo nevarnost. V gozdu je bila namreč neka ogljarska bajta in do tje naj mi prenesemo, od tam naprej bo že on vse preskrbel. Bilo je meseca decembra, ko se vzdignemo na pot. Snega ni bilo, le mraz je hudo pritiskal. Zdaj je pa že dva dni gorki južni veter pihal, zato je bila nam pot zelo težavna. Nosili smo težko, in noga nam je polzela po blatnatih tleh. Prišli smo do bližnje vasi. Skozi selo ni bilo varno hoditi, tam je bila stražnica in gotovo nekaj lovcev doma. Gremo v temi daleč na okoli in nič sumljivega se ne prikaže. Dospeli smo v malo vrbovje, tu smo se hoteli malo oddahniti. S kakim veseljem je odložil vsak breme, lahko si misliš. Bili smo zelo utrujeni naj se zjediuijo vsi po višjem hrepeneči duhovi Hrvatov, Srbov, Slovencev in Bolgarov, da se posvetujejo, kako naj se na slovanskem jugu ustanovi skupno slovstvo. Velika je vera biskupova, a mali duhovi ne morejo uraeti vere velikih ljudi. Zato mečejo kamne v proroke. Toda čudijo se mali duhovi, kedar z živo vero nadahnut človek hoče izvršiti delo o pravem času, kakor bi ga Bog razsvetlil. »Znanost je ona sila, ki vlada na nebu in na zemlji; to je moč, ki šteje zvezde na nebu in računi njihova pota, ki vlada par, da goni ladije; to je sila, ki ukazuje blisku, da misel človeško prenaša z jednega kraja sveta na drugi. Znanstvo sveti v busoli mornarju na morji po noči in po dnevu. Te sile mi potrebujemo, da rešimo svojo nalogo na korist in slavo naroda svojega. Da si pridobimo to moč, treba je, da v središči svojem ustanovimo vseučilišče v narodnem duhu." »Gospoda moja! Gradeč skromno zgradbo svojega govora postavil sem v sredini kupolo, ki drži obadva dela moje pohlevne, pa ljubezni nadihnene zgradbe. Stebri te kupole so vera in znanost, narod in njegove kreposti. Na svodu je naslikana divna podoba: kako naš narod prejemlje blagoslov božji; na vrhu kupole je diven križ, kojega sijaj spaja nebo in zemljo ter obseva srca naroda našega." Te besede Strossmayerove pričajo o njegovi zgovornosti, ki je poznata po širnem svetu. Svojo zgovornost je pokazal posebno, ko je otvoril galerijo slik. Bekel je: »Duhovnik sem in vladika, in zato sem nekaj storil, da se v našem narodu ustanovita akademija znanosti in vseučilišče, da dokažem narodu, da med sveto vero in znanostjo ni na svetu zaprek. Vera in znanost ste božjega povoda. Nobeden narod ne more biti brez jednega ali drugega. Ko bi Bog najmodrejšemu učenjaku vzel moči vere, ostal bi ta brez vsake misli, bil bi »aes sonans et cjmballum tiniens". In tudi znanost ima važno nalogo, da čim više prodre v tajnost narave in uporablja njene moči na korist človeštva, da prodre v ono divno naravo božjo, ki se odkriva po veri, in da iz nje crpi ono svetlost in ogenj, brez kojega ne more biti rod človeški. Kar se je doslej vzvišenega storilo na svetu, storilo se je skupnim delom svete vere in znanosti. Tisti učenjaki, ki so z umom in srcem svojim ljubili sv. vero in znanost, najslavnejši so ljudje; dela njihova so vekovite vrednosti in koristi. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 20. februarija. STotrasil© dežele. Brnsko Chlumecky-jevo glasi!ov preti, da bo zadnja brv razdrta med Nemci in Čehi, ako bodo slednji v svojem strastnem sovraštvu zoper nemštvo glasovali za versko šolo. Tem ljudem je vsako sredstvo ljubo, koje morejo sploh rabiti zoper Liechtensteinov predlog. .Politik" pa piše, da se čehi ne potezajo za razširjenje deželne samouprave v šolskem oziru v svojem slepem sovraštvu zoper Nemce, marveč iz notranjega prepričanja. Tako očitanje naših skupnih nasprotnikov imenuje »perfidijo". in najbolj nevaren kraj smo srečno obšli. Čutili smo se tako varne, da je sleherni izvlekel pipo iz žepa in kakor doma brez skrbi zažgal, zraven tega je imel še vsak steklenico žganja. Ko smo tako skoraj pol ure počivali, odpravili smo se zopet na pot. Ze smo razločili temni gozd, še pol ure in bili bi v zavetji. Kar obstane moj pes in čudno tiho zagrči. Vsi obstanemo. Ozremo se na vse strani, od kod neki nam preti nevarnost. Glej, tam iz vasi hiti nekaj lovcev za nami in od gozda som dere drug oddelek ravno nam nasproti ! Kaj je storiti? Pometati vreče na stran in se razkropiti, bi še najbolj kazalo. Pa kateri tihotapcev bi privoščil stražnikom nagrado, ko jeden del vlov-ljenega blaga njim pripade? Tudi ni bilo kam bežati, ker nas obdajajo od dveh strani. (Dalje prih.) Ogerski trgovinski minister, grof Pavel Szechenyi, okreval je toliko, da se bo povrnil že prihodnje dni z dežele v Budimpešto ter prevzel vodstvo svojega ministerstva. Tnanje države. Kakor poroča »Observateur Fran^ais" iz zanesljivega vira, izročil je Nj. Svetost papež Leon XIII. ravnokar rokopis svoje okrožnice „o prostosti" vatikanski tiskarni. Okrožnica je jako obsežna, pisana je v latinščini ter se obrača do celega krščanstva. Sv. Oče povedal je o tem povodom av-dijence ameriške deputacije nadškofu filadelskemu, msgr. Byanu; poklical ga je na stran ter mu razodel okrožničui obseg. Napoininani list pravi, da so more ta listina glede navodil in politiških definicij smatrati nadaljevanjem enciklike »Immortale Dei". — Zadnje dni poklonilo se je papežu-zlatomašniku njegovo rojstno mesto Carpineto; na čelu tem čestilcem bil je mestni župan. To pa ni bilo všeč minister-skemu predsedniku Crispi-ju. »Diritto", koji list imenujejo po pravici ministerskega »vohuna", začel je besno pisariti ter je zahteval, da se mora odstraniti župan zaradi tacega veleizdajskega poče-njanja. In glej, dne 14. t. m. sešel se je v istini ministerski sovet ter si belil glave, kaj početi v tej velevažui zadevi. Zmerno časopisje pravi, da vlada gotovo ui pozabila, koliko sitnosti je imela, ker je odstavila rimskega župana, ter zaradi tega gotovo ne bo napravila v drugič take »bedarije". — Med izjavami v čast sv. Očetu povodom petdesetletnice omeniti je treba tudi ono španjskih učenjakov. Tisoč pet sto doktorjev in profesorjev poslalo je sv. Očetu svoje čestitke v krasno opravljenih adresah. Podpisani možje so najslovitejši učenjaki desetih velikih vseučilišč in šestinštiridesetih učilnic. Na ta način poklonila so se papežu vsa veča mesta Španije po svojih najodličnejših zastopnikih — čestitanje, ki ima svoj izvor v občudovanji in učeni sodbi, zvezanima s zvestobo do poglavarja katoliške cerkve. Vsled kraljevega pomiloščenja povrnili so se vsi srbski izseljenci v svojo domovino. Znani Stano-jevic, ki si je pri vstaji leta 1883. šiloma prilastil v Knjaževci vladno krmilo, bil je zadnje dni v Belgradu, kamor se je prišel zahvalit svojemu kralju za izkazano mu milost. — Včeraj vršil se je v Belgradu shod radikalne stranke. Posvetovali so se o kandidatih, koje naj postavijo po raznih volilnih okrajih. Bolgarska vlada je sklenila prepovedati vse cerkvene knjige, ki so se do sedaj rabile pri službi božji in so bile tiskane v Rusiji. Sklicala je komisijo duhovnikov in uradnikov, ki bodo izčrtali iz teh knjig vse, kar je pisanega v njih v osobito ruskem smislu (sosebno molitve za cesarja in njegovo obitelj). — Dijaški nemiri so se se popolnoma polegli. Izključenih je 40 učencev in ogromno število doletele so druge kazni. Izgredniki niso dosegli ničesa. Dotični hujskači pač nimajo čisto nobene vesti in nobenega srca, da žrtvujejo toliko nadobudne mladeži za svoje sebične namene ! — Državni dohodki prvega tedna v miuolem meseci so iznašali 159.119 frankov. V blagajnicah je vedno toliko denarja, da se pokrivajo tekoče potrebščine. Uradniki in častniki dobivajo redno svoje plače, in sicer devet desetink v zlatu in eno desetinko v papirnatem denarji bolgarske narodne banke, koji pa ima popolno vrednost, kakor zlato, in tudi banka izplačuje brez vsakih zaprek za bankovce popolno vrednost v zlatu. — Sofija ima danes 29.000 prebivalcev; da prestolnica v istini napreduje, kaže nam magistratni razpis, da bo dobil 5000 frankov nagrade oui, ki bo napravil najboljši načrt za električno mestno razsvetljavo. Glasovanje v ponedeljski seji francoske zbornice je zahtevalo svojo žrtev. Državni podtajnik Feliks Faure se je odpovedal zaradi tonkinškega kredita. Toda ista nevarnost preti tudi skupnemu ministerstvu. Zbornica sprejela je minoli četrtek znani dostavni predlog poslanca Soubeyrana vzlic ugovarjanju ministerskega predsednika Tirarda. Sobotni brzojav nam je sicer povedal, da je proračunska komisija zavrgla ta dostavek ter s tem nekoliko podaljšala življenje ministerstvu. Toda jasno je, da zbornica komaj čaka, kedaj bo prišlo na krmilo Floquetovo ministerstvo, in zaradi tega bo tudi delala Tirardu zapreke toliko časa, da se bo odpovedal. — Vsled Bismarckovega govora in razprav v zbornici, ki so v tako slabi luči pokazale francosko mornarico, poživlja Jules Simon v „Matinu" svoje rojake, naj vendar puste na strani vse malenkostne prepire in naj pravočasno pripravijo finančna sredstva za vojsko. Dotični članek se pričenja: »Bismarck pravi, da ne bo napadel, stori pa vse, kar mu je le mogoče, da bi ga mi napadli. Vsacega polleta naznanja, da ne bo vojske, in vendar jo izziva z vsakim svojim govorom." — Nasproti temu bojnemu klicu pa se poroča o nastopnem redkem dogodku: Nemški cesar podaril je francoskemu generalu L' Ilotte-ju veliki križec rudečega orla. To je prvi slučaj od leta 1871, da je dobil francoski vojak nemški red. — Kako časte Francozje zlato prostost, kaže nam osoda, ki je zadela nekega redarskega podčastnika, ker je čital konservativni »Soleil" ter ga potem poslal svojemu očetu. Postal je vsled tega zopet prostak ter so mu odtegnili plačo za eden mesec. Seveda, policijski načelnik Caubet je prostozidar, Grevy, AVilson iu večina sodnikov so tudi člani lože. Ni čudo torej, da se WiIsonu do sedaj še ni skrivil las! Namesto odstopivšega italijanskega nauč-nega ministra Coppina je imenovan poslanec Pavel Borelli. Buski veleposlanik pl. Nelidov preprečiti hoče na vsak način, da ne bi Turčija pripoznala bolgarskega zastopnika dr. Vulkoviča kot diplomatskega agenta princa Ferdinanda. Osrednje velesile pa so sultanu neki priporočile, naj v tem oziru ne posluša ruskega veleposlanika. Izvirni dopisi. Iz Šent-Vida nad Ljubljano, 14. febr. Izvirni dopis »Iz Ljubljanske okolice" z dne 8. febr. t. 1. ni poročal nobene pomote glede kapele na tukajšnjem pokopališči, nasprotno je dopisovalec z dne 10. febr. poročal gledč kapele, kakor tudi glede »shrambe v kotu" napačno, kar hočeva podpisana cerkvena ključarja precej dokazati. Do leta 1873 stala je na pokopališči zelo stara kapelica, katero je baje sezidal neki graščak iz Spodnje Šiške. Ljudje nazivali so ono graščino »Cekinov grad", in še sedaj se sliši ono ime med ljudstvom. Bes je, da je bil v tej kapelici v rakvi pokopan graščak »Cekin", kakor ga je ljudstvo imenovalo, in njegova soproga. Kapelica sama na sebi je bila pa silno priprosta, in komaj tega imena vredna. Ko je prišel ranjki nepozabljivi gospod Blaž Potočnik v Šent-Vid za župnika, popravil je ono kapelico toliko, da so v njo nosili mrliče, namesto v cerkev; gotovo ne brez tehtnih vzrokov. Ko je pa imenovani prečastiti gospod dne 20. junija 1872 umrl, je tadanji kapelan, č. g. A. Stare, dal rakev v kapelici toliko popraviti in prirediti, da so mogli dne 24. junija istega leta truplo slavnega Blaža Potočnika položiti v rakev. Toliko torej je storil za kapelico tadanji administrator, vis. č. g. Stare. V jeseni istega leta dobili smo za župnika ravno tako nepozabljenega gosp. Antona Potočnika. Precej prihodnjo spomlad in poletje razširil je pokopališče in ga tudi z novo prstjo zasul in lepo zravnal. Pri tem nasipanji bila je pa tudi kapelica, že precej nizka in mala, nad čevelj visoko zasuta. Kaj torej storiti? Zelja faranov bila je, da se postavi ranjkemu slavnemu župniku tudi slaven spomenik, in tudi nekateri drugi čestitelji Potočnikovi so s svojimi doneski pripomogli, da se le-ta prelepa želja hvaležnih faranov vresniČi. In res: staro kapelico so popolnoma podrli in pozidali so nad Potočnikovim grobom prelepo in dostojno kapelo, po načrtu ranjkega podobarja Mateja Tomca, na čast »Kristusovemu Vstajenju" in v spomin Blažu Potočniku, ter vsem drugim v Šent-Vidu umrlim duhovnikom. Slavni župnik Anton Potočnik je torej postavil krasno kapelo, in on tudi v njej počiva. Na kvaterno nedeljo v jeseni leta 1873 bila jo kapela s pokopališčem vred slovesno blagoslovljena po ranjkem mil. gosp. proštu Josipu Zupan-u. V le-to kapelo torej nosijo mrliče, da se pred pokopom še enkrat blagoslovijo; tudi v njo nosijo mrliče, katerih doma ne smejo zaradi kužne bolezni na mrtvaški oder izpostaviti. Kapela ima sicer krasna vrata od kovanega železa, ali le-te ne morejo zadrževati, zlasti poletni čas, včasi nezuosnega duha mrličev, ki se razširja po pokopališči, in tudi po vasi ga veter zanese. V »shrambo za orodje" pa nosijo brez izjeme vsacega samomorilca in take, kateri so bili v poboji ubiti, in one, ki se ponesrečijo na železnici. Sodnijska preiskava ali raztelesenje teh mrličev vrši se pa pred vrati te »shrambice" na prostem. Toliko v potrebno in resnično pojasnilo. Iz vipavskega okraja, 15. februarija. »Cerkveni Glasbenik" je v zadnji številki prinesel dopis: Z dežele nam piše prijatelj premišljevanja vredne vrstice : Živo se spominjam navdušeno pobožnega petja, ki smo ga slišali leta 1883 v ljubljanski stolnici iz ust dragih bratov čehov, Moravcev, Poljakov, Businov itd. Takrat so romali Slovani v Bim, zahvalit se sv. Očetu za imenitno okrožnico »Grande munus". — Tudi letos pripravljamo se Slovenci na popotovanje v Bim, da se poklonimo Nj. Svetosti in Jim čestitamo k zlati maši. Kako lepo bi bilo, ako bi se čč. vdeleženci naše deputacije zedinili in sestavili si program zborov, katere bi prepevali po raznih cerkvah, na pota, posebno pa v Rimu!" Da, lepa misel je ta! Kaj nam je tedaj storiti, da to dosežemo? Morebiti bi občeznani glasbeni mojster gospod Anton F o e r s t e r to stvar botel v roke vzeti in naprositi po raznih škofijah vseh slovenskih pokrajin može, ki bi kot poverjeniki napravili zapisnik, da se oglasijo gg. pevci, ki se tudi napravljajo na to imenitno potovanje. Želeti bi bilo omenjenih udov obilno število, kar je tudi mogoče; poglejmo le, koliko je čč. gg. duhovnikov ljubljanske škofije, ki so izvrstni pevci, koliko pa takih, ki niso duhovskega stanu! Poglejmo pa tudi malo v Goriško, kaj niso tudi tam izvrstne moči? Le raztresene so poraznih krajih nadškofije. Kaj pa tržaško -koperska škofija, ali koroški in štajerski Slovenci itd., ti menda tudi ne bodo zaostali! Kmalu bi se nabral v vsaki tukaj navedenih škofij lep oddelek zbora, potem bi se pa zgoraj omenjeni možje z g. Foersterjem dogovorili, in glede svojih moči program sestavili, to pa takoj v časnike naznanili, da si vsak dotične skladbe oskrbi in se dobro pripravi. Dobro bi bilo, da bi v vsaki škofiji prej imeli nekaj skušenj, glavno pa pred odhodom v Rim pod vodstvom g. Foersterja. Ko bi bil pa ta gospod zadržan, izročil bi vodstvo enemu najbolj zmožnih gospodov. Priporočati bi bilo pa tudi nekoliko narodnih pesmi. To pa naj bi se brez vsacega odlašanja storilo. Krašinja, 12. februarija. Po mnogih farah naše mile domovine so se že vršili sv. misijioni; te milosti je bila deležna letos tudi prvikrat fara Krašinja od 29. januarija do 5. februarija. Vodili so svečanost prečastiti oo. jezuitje iz Ljubljane: Franc Doljak, Janez K o s in Josip Stare. Ne bom na drobno opisoval njih izvrstnih in temeljitih govorov; naj zadostuje, da so veduo natlačeno polno cerkev poslušalcev imeli; domači prišli so vsi, ki so le mogli, pa tudi tujih bilo je veliko. Vse vršilo se je v najlepšem redu. Sklep bil je v nedeljo, ko je bil misijonski križ v pričo več sosednih gg. župnikov blagoslovljen. Bog Vam stotero povrni, preblagi duhovni očetje, kar ste dobrega storili! Hvala gg. sosedom, ki so pomagali! Bilo jih je pri sv. obhajilo do 700 domačih in čez 400 tujih. Posebne bolezni do zdaj nismo imeli; pred enim tednom prišel je iz Ljubljane, kamor je nesel slamnate torbice, tržaški najdenec Frane Trbižan, 36 let star, in je zbolel za kozami, pa je že boljši in upamo, da se bolezen ne bode razširila, ker je hiša na samem. Ta teden umrla sta tudi dva otroka za davico. Toliko za danes; ako drago, še večkrat kaj.*) Trgovinska in obrtna zbornica. IV. Gosp. zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča, da sta občini in župniška urada Kolovrat in Ržišče ter še drugi interesenti prosili za napravo telegrafske ali brzojavne postaje v Izlakah. Ker je v obeh občinah 30 obrtnikov in ker so pri Izlakah toplice z jamskim kopališčem, katere imajo lepo bodočnost, in bi prospeh teh toplic brzojavna postaja v Izlakah zelo pospeševala, želeti je zato naprave brzojavne postaje. Toda ne samo v korist dobra Gallenegg in obiskovalcev toplic, ampak tudi v korist župniških uradov v Čemšeniku in Kolovratu ter posestnikov in obrtnikov bila bi naprava brzojavne postaje v Izlakah. Odsek predlaga torej: »Slavna zbornica naj priporoča napravo brzojavne postaje v Izlakah pri e. kr. poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu". Predlog se sprejme. V. Gosp. zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča, da c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu namerja predlagati pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu, da se napravi državna brzojavna, s poštnim uradom združena postaja v Lescah. Odsek je, poudarjajoč kmetijske, obrtne in prometne odnošaje rečenega kraja, mnenja, da bi naprava brzojavne postaje, s pošto združene, ne bila samo v korist občevanju tujcev, nego tudi v korist obrt-nosti in prometu, in zato predlaga: „Zbornica naj pri ravnateljstvu v Trstu najtopleje priporoča napravo brzojavne postaje v Lescah". Predlog se sprejme. VI. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča, da se je občinski zastop gradaški obrnil do c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu s prošnjo, da se napravi v Gradacu brzojavna postaja. Odsek se je s to prošnjo temeljito bavil ter se uveril, da je popolnoma opravičena. Za to brzojavno postajo so prosile občine Gradac, Podzemelj, Gruble in Semič, katere štejejo vkupe 5087 duš, potem trije župniški uradi in trije graščaki. Te brzojavne postaje je tem bolj potreba, ker sta bližnji postaji, katerih se morejo posluževati rečene občine, v Metliki in Črnomlju. Nadalje je treba uvažiti, da je v okolici gradaški vinogradarstvo, živinarstvo, trgovina z lesom in z deželnimi proizvodi znatna in da bi z novim občilom trgovina mnogo pridobila. Vrhu tega je poudariti, da je v Gradacu samem gozdna-rija alpinske družbe, katera mnogo občuje z osrednjim ravnateljstvom na Dunaji; nadalje, da dobra Krupp, Semič in Podturn zelo pogrešajo brzojavne postaje. Zato izjavlja odsek, da bi naprava rečene brzojavne postaje bila v korist kmetijstvu, obrtnosti, trgovini in prometu, ter predlaga, naj zbornica to pripoznd in prošnjo občine gradaške najtopleje priporoča. Predlog se brez razgovora jednoglasno sprejme. (Dalje prih.) Dnevne novice. (Škof Strossmajer) je poslancu Vitežicu na čestitko slovanskih državnih poslancev k njegovi petdesetletnici odgovoril z naslednjim telegramom : „Molim Vas, budite pri ostaloj braci, Jcoja sa mi čestitali, tumač moje najtoplije zahval-nosti. Ne mogu izreči, koliko sam Bogu za-hvalan i sretan, da sam od toli slavnih i uzvi-šenih muževa priznanje našao. Bog nas sve blagoslovi i dao, da prcivednc i plemenite misli i nakane naše izvedene vidimo. Slava Vam i hvala vječita. Strossmaijer." (Letni zbor Vincencijeve družbe) v Ljubljani bil je včeraj zvečer ob 6. v prostorih „Katoliške družbe". Glavni predsednik mil. g. prošt dr. A. J are c pozdravil je navzoče ude obeh konferenc ter poročal o sprejemu zastopnikov Vincencijeve družbe pri sv. Očetu Leonu XIII. dne 4. februarija t. 1. Sešlo se je namreč tistega dne okoli 2000 mož iz raznih krajev sveta, da se kot zastopniki Vincen-cijevih konferenc, ki so razširjene že po vseh delih zemlje, poklonijo papežu povodom njih zlate maše ter namestnika Kristusovega prosijo blagoslova za svoje društveno delovanje. Sv. Oče so milostno sprejeli ude te svetovne družbe, so pazljivo poslušali sporočilo o čvrstem delovanji in velikih uspehih" Vincencijeve družbe po širnem svetu, blagovolili so sprejeti od posameznih konferenc (tudi iz Ljubljane) poslane darove pa imenik vseh konferenc, ter so v dolgem, prelepem nagovoru osrčevali navzoče k na-daljnemu izvrševanju blagih del ljubezni do bližnjega, in so slednjič podelili sv. blagoslov vsem udom Vincencijeve družbe in vsem dobrotnikom njenim. — Nadalje poroča glavni predsednik o delovanji Vincencijeve družbe v Ljubljani. Tukajšnji konferenci ste podpirali 258 strank, deloma ubožuih družin, vmes tudi enega nekatolika; v Marijanišču je bilo vzgojevanih ter z vsem preskrbovanih 124 dečkov; po sklepu upravnega sveta dozidala se je zavodu zadnja tretjina poslopja; delo bo dovršeno do meseca julija t. I. ter bo stalo okoli 27.000 gl. G. predsednik se zahvaljuje slednjič vsem dobrotnikom Vincencijeve družbe, na prvem mestu kranjski hranilnici, ki vsako leto z velikimi doneski podpira delovanje društveno. — Nato poročata še posebej oba gospoda predsednika ljubljanskih konferenc Vincencijeve družbe. Predstojnik konferenci sv. Nikolaja, preč. g. kanonik Andrej Zamejec, pove med drugim, da je ta oddelek družbe imel I. 1887. za svoje reveže stroškov 1490 gold. 32 kr. ter je med svoje siromake razdelil moke za 647 gold., kruha za 437 gold., kave in sladkorja za 237 gold., k stanarini je siromaškim družinam pripomogel s 85 gl., in obleke med nje razdelil za 25 gl. — Za konferenco sv. Jakoba poroča mestni župnik in duhovni svetovalec, preč. g. J. Rozman, da je vtem naj-ubožnejšem delu mesta za telesni in dušni blagor siromakov se trudilo 20 delavnih udov, kateri so lansko leto za svoje ubožce deloma sami zložili, deloma po dobrotnikih nabrali 1210 gold. 76 kr. Raz- delili pa so ter na dom revežem donesli kruha zs 392 gold., moke za 388 gold., kave in sladkorja za 282 gold., pri stanarini pomagali s 47 gold. in še drugače v denarjih siromakom iz stiske pomagali z 31 goldinarji. Z živo besedo se zahvali gosp. predsednik Šent-Jakobske konference vsem blagim dobrotnikom, ki s svojimi doneski pomagajo družbi izvrševati dela krščanske ljubezni ter jih prosi še nadaljne pomoči. Z običajno nabirko darov za reveže in z navadno molitvijo se sklene letni zbor. — Naj bi obema ljubljanskima, vrlo delujočima kon-ferencema Vincencijeve družbe kmalu še tudi v kakem večjem kraji na deželi prirastla kaka sestrica! (Vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo 16. februarija svojo XVI. sejo. Na-vzočni: Prvomestnik Tomo Zupan. Odborniki: dr. Karol vitez B 1 e i \v e i s, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan M u r n i k, Luka Svetec, dr. J. V o š n j a k, A. Ž 1 o g a r, Andr. Ž u m e r. — Od nadzornikov: dr. F. Papež. —Prvomestnik poroča o dveh literarnih ponudbah, ki se sprejmeta. — Blagajnik naznanja o denarnem stanji ter omenja o posebni trudoljubivosti ženske podružnice v Ilirski Bistrici, katerej se soglasno izreče iskrena zahvala. Enako še nekaterim drugim načelništvom in društvom. — Tajnik poroča o tekočih stvareh. — Prošnja za podporo ustanovljene podružnične knjižnice se usliši. — Zadeva otroškega vrtca se reši v zmisli pooblaščenčevih nasvetov. — Prošnja G. za učne pripomočke se usliši. — Šolski občini na Koroškem se obljubi podpora, ako bo šola slovenska. — Podružnični nasveti v B. na Koroškem se večinoma rešijo v njenem zmisli. — Zaradi nekega otroškega vrtca se naj vpraša dotičeu rodoljub. — Reši se nekaj drugih manjših zadev. — Sproži se misel o peticiji do državnega zbora; razgovor in sklep odloži se na prihodnjo sejo. (Pisateljskega društva) zabavni večer zadnjo soboto je bil dobro obiskan. Predsedoval je gospod dr. B 1 e i w e i s vitez Trsteniški, čital pa g. K. Pire zanimivo razpravo o vplivu solnca iu lune na pritok in odtok morja in sploh na nebesne pri-kazke. Eden gospodov spominjal se je v daljšem in navdušenem govoru petdesetletnice vladike S t r o s s-m a y e r a. Navzoči društveni členi so pritrdili nasvetu, da društvo priredi 17. marca „Strossmayerov večer", h kojemu se povabijo vsa narodna društva. — Prihodnjemu zabavnemu večeru bo predsedoval g. A. T r s t e u j a k, čital pa g. Š k o f i c. (Matica hrvatska in društvo sv. Jeronima.) Matica ravnokar razpošilja po svojih poverjeništvih »Izvještaj za upravno godinu 1888", v katerem je točno opisano plodonosno delovanje tega literarnega društva. Ljubljanskim članom se v kratkem dopošlje na dom. Vsak Slovenec, ki pristopi kot ud, dobi še po vrhu „Rječnik hrvatsko-slovenski". Letniki plačujejo po 3 gld. in poštne troške. — „Jeronimsko društvo" je razposlalo naslednje knjige: 1. Danica, koledar in letopis za 1888 s poučno in zabavno tvariuo. 2. Pripovesti iz hrvatske poviesti spisal V. Klaid. II. zv. 2. Svilogojstvo za puk, napisal Stjepan Mazuranič. 4. Živinski liečnik, napisal Ivan Jagič, knjiga, ki bi gotovo jako ugajala tudi slovenskim živinorejcem. — člani III. reda uplačajo enkrat za vselej 5 gld. ter dosmrtno dobivajo knjige. — Pri tem razpošiljanji se pobira tudi letnina. Pover-jeništvo za obe družbi vodi Anton Žlogar, kapelan pri sv. Jakobu. (Osepnice.) Dne 17. t. m. je zbolelo 5 moških, 2 ženski, 2 otroka. Ozdraveli 3 moški, 2 ženski, 5 otrok. Umrli: 1 moški, 3 otroci. Bolnih 172 oseb. — Kakor pričajo številke, osepnice po mestu, hvala Bogu, zelo pojenjujejo. V trnovski bolnišnici za kozave, kjer je zadnje tedne bilo navadno nad 20 bolnikov, je danes le še 13 bolnih oseb, ki pa so tudi že vsi iz nevarnosti. (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 34. snopič. Vsebina: Klara, podoba iz življenja velikomestuega. — Zorko, podoba iz dijaškega življenja. (Predstava dramatičnega društva.) „Otok in Struga", novela znanega slovenskega pisatelja, bila je jako hvaležna snov g. Borštniku, ki jo je vrlo dobro priredil za oder. To njegovo prvo večje delo pa je imelo sinoči tem več vspeba, ker so se vidno trudili vsi igralci, da rešijo svojo in svojega resižerja čast. Ker čujemo, da se bo predstavljala ta igra še edenkrat, omeniti hočemo za danes le to, da so v resnici vzgleduo igrali vsi sodelovalci, na čelu jim gosp. Borštnik sam. Le euega malenkostnega nedostatka ne moremo prezreti, ker ga je do-tičnik zakrivil brez krivde si. vodstva. ,,Gospod" Igla je čul jako rad ta naslov, vendar bi ga bil lahko poučil vsakdo, ki ne zahteva naslova „gospod", da se je treba odkriti, ko vstopi v sobo svoje grofice. Ubogljiv je, in to je tudi nekaj vredno, le šepetač je nekoliko preglasno zavpil: „Odkrite se!" Bolje, da se občinstvo ne opozoruje na pregreške takim načinom. Tudi bi trebalo tu i tam izpustiti, oziroma popraviti nebistvene stvari. (Razpisana) je učiteljska služba na jednoraz-rednici na Svetlem Potoku. Plače 400 gld., priklade 30 gl. in stanovanje. Prošnje do 20. marca. — Služba učitelja je dalje razpisana na Sel i h pri Šumbregu. Plače 400 gld., priklade 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 5. marca. (Ponesrečil) se je 161etni delavec Fr. Zajec iz Idrije doma v petek zvečer 17. t. m. v žičarni avstrijske montanske družbo v Gradci po svoji nepazljivosti. Žareča žica ovila se mu je okoli desnega stegna in ga je močno in globoko ožgala. Prenesli so ga v bolnišnico usmiljenih bratov. (Na šest let) v hudo ječo obsodili so 17. t. m. v Zagrebu dr. Maleca zaradi izneverjenja in goljufije. Ob enem je izgubil značaj doktorata. (Pojasnilo.) Kakor čujemo, podtikajo nekateri zadnjemu odstavku dopisa iz Trebnjega v 38. štev. našega lista hudomušen ali celo zloben namen. V obrambo svojo in dopisnikovo odločno izjavimo, da isti dan, t. j. 14. niti dopisniku, niti nam ni bilo zuano ime dotičnega bolnika, torej je tudi neosno-vano očitanje, da smo namerjali koga žaliti. Ko pa smo v četrtek že pozno zvedeli žalostni dogodek, objavili smo ga v dostojni obliki med dnevnimi novicami. Telegrami. Zagreb, 19. februarija. Najvišji obdačenci prvega volilnega okraja volili so tri vladi nasprotne kandidate; s tem je tudi v bodoče osigurana večina v mestnem zastopu opoziciji. Berolin, 19. februarija. Lovca Kauffmanna, znanega iz nemško-francoskega mejnega dogodka, oprostilo je vojno sodišče. Carjigrad, 20. februarija. Izšel je sultanov ukaz, po kojem se potrjuje pogodba z družbo glede železnične črte Ueskueb-Vranja. Proga, po koji bo mogoč neposreden promet do Soluna, zgrajena bo v enem mesecu. Parnik s Črnogorci, ki so se vdeležili vstaj nega poskusa pri Burgasu, ponesrečil se je v Dardanelah. Umrli ao: 16. februarija. Leopold Biigel, kleparjev sin, 14 mes., Cesta na Rudolfovo železnico št. 12, Variola. — Avgust Šemic, komij, 26 let, Emonska cesta št. 3, Variola. 17. februarija. Jožefa Kocina, delavčeva hči, 2 leti, Dunajska cesta št. 25, Variola. — Janez Jelen, dijak, 21 let, 21 let, Trnovski pristan št. 10, Variola. — Blaž Basp, hišni posestnik, 5S let, Semeniške ulice št. 4, Marasmus. — Ivana Štrukelj, zidarjeva hči, 3 leta, Poljanska cesta št. 60, Variola. — Urša Piller, uradnikova vdova, 52 lot, Slonove ulice št. 52, jetika. — Ljudevit Wolfling, poslovodjev sin, 21/a let, Gradišče št. 15, Variola. - Frane Binter, mizar, 84 let, sv. Florijana ulice štev. 27, Marasmus. V bolnišnici: 14. februarija. Franc Terček, delavec, 49 let, Dementia paralitica. 16. februarija. Jožef Piliš, delavec, 43 let, jetika. T nj c i. 17. februarija. Pri Maliču: Ledncr, Gersovitz, Koller, trgovci, z Dunaja. — G. Seitz, vodja, iz Črnovie. — Ferdinind Zanki, tovarnar, iz Gradca. — L. Pawlowsky, orožniški nadporočnik, iz Novega mesta. Pri Slona: Pollak, Spitzer, Haneschka, trgovci, z Dunaja. — S. Wechsler, trgovec, iz Gradca. — Vincene Ludwig, stotnik, iz Železnikov. — Sclnvarz, vodja, iz Litije. — Jožef Bizjak, komi, iz Podgrada. VremesiMko »poročilo. f Čas Stanje g Z --Z-TT--Veter Vreme J2-=h 1 opazovanja p?^ * ______c3 7. u. zjut. 722 9 — Fu si. svzh. oblačno 18. 2. u. pop. 720-9 3 0 „ del. jasno 0 00 _9. u.zvec. 720-2 2-4 „ jasno 7. u. zjut. 723-4 — 5-0 brezv. megla T7T 19.2. u. pop. 725 0 14 si. zap. oblačno 450 9. u. zveč. 725.9 — 0 6 brezv. oblačno sneg Dne 18. depoludne oblačno, popoludne se jo zjasnilo._ Dne 19. zjutraj megla, potem oblačno, ponoči sneg. Srednja temperatura obeh dni — 01 in —1'6°C., oziroma za 0 2° C. Bad, in 1-2° C. pod normalom. Dunajska borza. (Telegraflčno poročilo.) 20. februarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 77 gl. 80 kr. Sreberna „ 5% „ 100 ., „ 16% „ 79 „ 35 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108 „ 65 „ Pap:rna renta, davka prosta ...... 92 „ 80 „ Akcije avstr.-ogerske banke ...... 858 '„ — „ Kreditne akcije ....................269 „ 10 „ London.............126 „ 80 „ Srebro .........................._ _ Francoski napoleond....................10 " 08l/j" Cesarski cekini ....................5 „ 98 ,, Nemške marke ..........62 ." n'/," Tržne cen.© dne 18. februarija. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, Oves, Ajda, Proso, Koruza, Krompir, Leča, Grah, Fižol, Maslo, Mast, Špeli svež, gl|kr. gl. kr. ... 5 85 Špeh povojen, kgr. . — ti4 ... 4 06 Surovo maslo, „ . — 90 ... 3 74 Jajee, jedno „ . — 2fi ... 2 44 Mleko, liter . ... — S ... 4 22 Goveje meso, kgr. . — 56 ... 3 74 Telečje „ „ . — 50 ... 5 36 Svinjsko „ „ . — 60 ... 2 67 Koštrunovo „ „ . — 36 . . . 12 — Pišanee.....— 45; . . . 13 — Golob .....— 20 . . . 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 67j kgr. . 1 - Slama, „ „ . . 2 32j . — 66 Drva trda, 4 □ mtr. 7 30 „ - - 60 „ mehka, „ „ 4 401 f S tužnim srcem naznanim vsem svojim duhovnim tovarišem, žlahtnikom, prijateljem in znancem, da so mi danes 19. svečana ob 11. uri dopoludne po dolgi in zelo mučni bolezni, za prsno vodenico, večkrat pre-videni s sv. zakramenti umrli moja preljubljena mati, stara 78 let. Pogreb bo 21. dan t. m. iz benelieijskega poslopja ob 9. uri na pokopališče sv. Vida. Vsem rodovincem in znancem, posebno žlahtnikom duhovnom jih gorko priporočam v spomin in molitev. (1) Franc Groznik, beneficijat v Št. Vidu na Dolenjskem. Naznanilo. Svojim prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da je Vsegamogočni mojo sestro Frančiško Tedeschi v 84. letu njene starosti dne 17. t. m. k sebi v boljše življenje poklical. Pogreb je bil danes 20. t. m. ob 9. uri zjutraj. Pokojnico priporočam v molitev in blag spomin. Gorje, 20. februarija 1888. Karol Tedeschi, (1) župnik. Št. 98. m. š. sv. (1) Ker je visoki c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 16. t. m. štev. 332 ukazal, daje v 24=. dan t. m. zopet odpreti vsa državna učilišča tukajšnja, ki so bila zaprta zaradi osepnic, prične se v 24. /,7 zjutraj. V Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob >/,7 zjutraj. V Kamnik vsak dan ob \s5 popoludne poleti, ob 3> pozimi. V Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob '/„5 popoludne poleti, ob 2 pozimi. Na Ig ob '/j5 popoludno poleti, ob 3 pozimi. Prihod v Ljubljano. Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 4. uri 15 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 min. popoludno. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo,, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne. ; (l) V mLa»J«!3i«(m. se daje ^ XI CL l o sv. Juriji t. 1. v Sv. Križu pri Kostanjevici. ; . Najemščina po pogodbi. — Natančneje se izve osebno , • ali pismeno pri lastnici Alojziji Kollrič, ravno tam. Dvanajst Večerov. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. Izdal in založil dr. Anton Mahnič, profesor bogoslovja. Cena 70 kr. s poštnino 75 kr. (2) Naprodaj v „I^a.tolišlii Bukrarni«.