Stev. 113 V Trstu, ¥ petek 25. aprila 1919 Letnik XIVI Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulic« sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastni': konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3 —, pol leti L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot, oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1-—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamcrije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20. MIROVNA KONFERENCA. Se vedno ni odločitve! MILAN 23. »Secolu« javljajo iz Pariza, da še oi prišlo do nikake odločitve. Ali eno se more reči takoj z gotovostjo: do 28. bomo imeli rešitev in odločitev! Na en ali drugi način pridemo iz položaja, v katerem se prerekamo že nekoliko dni. To pomenja, da pogajanja nadaljujejo, Četudi se Orlando in Sonnino — v razumljivem čutstvovanju— odtegata sestankom četvorice, kjer se — radi istega čutstvovanja — ne lotujejo problemov, ki zanimajo Italijo. Pogajanja o naših problemih so marveč privatnega značaja. Ne vrše se torej v obliki skupnih sestankov, ampak v posebnih razgovorih med našimi možmi in tem ali onim pred-staviteljem zavezniških vlasti. Glasom vesti. Vi krožijo v navadno dobro informiranih kro gih. se dozdeva, da se italijanska delegacija nikakor ni omejila na kak absolaino iutran-singenten program, pač pa« da ima — primerno predlogom, ki jih je stavil Barzilai v svoji spomenici — odprto polje za rešitev minimalnega problema naših narodnih rivendi-kacij. 23. Danes se je Barzilai razgovarjal 7. ministrskim predsednikom Clemenceau-om. Navskrižje med Italijo in zavezniškimi vlas t mi. RIM 23. Sonninovo glasilo »Giornale d*I-tfha« je prejelo iz Pariza: Na sestanku, ki so se ga udeležili Clemenceau, Lloyd George in Orlando ob posredovanju ministra za vnanje stvari, so Italijani vztrajali pri tistem minimumu rivendikacij, ki jih zahteva narod in Ki obsega Reko, Zader in Šibenik. Ali tudi ta sestanek ni dovedel do sporazuma, tatco, da se more konstatirati neko nesoglasje med Italijo na eai in zavezniškimi in pridruženimi jim vlastmi na drugi strani. Reka in Dalmacija ste neizogibna opora naših zahtev in niso dopuščene ne izpremembe, re kake vmesne rešitve. Bila je velika pogre-ŽKa v ocenjevanju od strani zaveznikov, če so mislili, da more Italija pretrpeti kakršnosibodi amputacijo na lastnih jadranskih zahtevah. Ali je še možno, da se ta pogreška popravi? Mi ne vemo tega, vemo pa, da naša zmaga ne oo izpremenjena in da ozemlja, zavojevana z vrlino naše vojs.ee, ostanejo italijanska, bodi, da se v najzaJnjem trenutku najde kak sporazum med Italijo in zavezniškimi in pridruženimi jim vlastuii, bodi, da je sporazum abso-It tno nemežen. Na to zadnjo eventuelnost mora biti dežela pripravljena, zbravši vse svoje lastne mora-lične energije in sklicevaje se na nedotakljivost svoje pravice. Dežela bodi overjena, da se je njegovo predstaviteljstvo, dokler je moglo, držalo pošteno koncilijantnega vedenja in da je z neutrudno dobro vero in voljo sodelovalo na delu za mir, tako naporen v teh treh mesecih razprav med zavezniki. Če ni vspelo popolnoma, ni njegova krivda. *Idea Nazionale« izvaja med drugim: Italija jž bila osamljena v vojni in je sedaj v miru. Sama je zmagala v vojni, sama mora zmagati «_tako na mirovni konferenci« kakor tudi izven rje, *Epoca« je dobila iz Pariza: Dejstvo, da na zadnjem sestanku ni bil dosežen sporazum, priča, da obstoji neko navskrižje in da za sedaj ni možno najti nobene formule za porav-lićvo. To pa ne preplaši italijanskega naroda, kajti volja naroda je močna, neodklonljiva in zmaguje vedno. »Corrie-e d'Italia« piše: Zdi se. da se položaj ni zbeljšal in navskrižje obstoji še vedno. Alarmantnim glasovom, češ, da hoče Italija prekiniti z zavezniki, se oporeka avtoritativno. Za prijateljski »porazom med Italijani ia Jugoslovani. LONDON 22. »Daily Chronicle« obžaluje pustransko vedenje nekaterih ;\gleških listov. Dva ali trije listi, ki so jako naklonjeni Jugoslovanom, so imeli veliko vpliva na javno mnenje slovanski stvari na korist. So jaki aigumenti z obeh strani in le nevedneži morejo govoriti o kakem konfliktu med impcri- 1'sticnimi in liberalnimi načeli. Potem go-' list o obljubah, ki so bile dane Italiji. Pre-\ Je, če se zahteva sedaj od Italije, naj vza-jv« nanje, nego bi bila mogla dobiti, če bi bila C Lala nevtralna. Ni dvoma, da imajo Jugoslovani večino na ozemlju ob Jadranu, ki ga zahteva Italija. Vendar pa ni italijansko prebivalstvo tako neznatno, da bi je mogli prezirati. Žeieti je zato, da Italijani in Jugoslovani ostanejo prijatelji. Italijani so že stavlii predloge v pomirjenje, Jugoslovani pa so odgovorili s tem, da so povečali svoje zahteve. Zgraža se nad duhom sicer junaškega naroda, ali zaostali balkanske duševnosti. Tudi »Daily Telegraph« pravi, da Italijanom ni pripisovati imperijalizma. 2eli pa iz srca, da bi rešitev, ki naj jej pritrde z obeh strani, odgovarjala vrhovni potrebi evropskega miru. Italijanska delegacija ne sodeluje pri razpravljanjih. PARIZ 23. Poročevalec lista »Messazgero« piše Iz Pariza: Opisal sem vam optimizem, ki vla-tla v francoskih slojih, toda ne smem vam zakrivati pesimizma o italijanskih slojih v zadnjih 48 urah. Včeraj niso prišli do sporazuma, zato je italijanska delegacija smatrala za dostojno, da se zavezniki smi sporazumejo; Orlando za sedaj ne sodeluje pri delu mirovne konference. V&erai popok'ne se je imela obdržati seja radi drugih, neitalijanskifc vprašanj, toda Orlando je izjavil Wilsonu. Lloyd Oeorgeu in Clemenceauu, da se ne bo udeležil sej. dokler se ne rešijo italijanski problemi. LIoyd George ga je prigovarjal, toda zastonj. Delo konference je torej paralizirano: če Italija ne dobi zadostitve v svojih pravicah, ne bo šJo naprej... Toda indirektno se vendar dela na to, da pride do sporazuma. Upa se, da bodo prišli vendar do bo-dislk-akega zaključka pred prihodom nemških delegatov. Ali bo problem rešen, aH pa se bodo morali odreči poravnanju težav. Nemški delegati bodo »prejeti od zaveznikov dne 28. L m. PARIZ 23. Listi javljajo, da so zavezniške vlade sporočile nemški vladi potom generalat Nudanta, da so pripravljeni sprejeti nemške delegate dne 28. t. m. v Versaillesu. Prihod nemških delegatov t Versailles. PARIZ 23. Nemška vlada ni ie priobčila dneva, ko pridejo nje pooblaščenci v Versail-Jps. Znano je le, da bo delegacija štela 75 oseb. Spremljalo jih bo 40 telegrafistov. Meje Poljske. PARIZ 23. »Journal« pravi, da je poljska ki-misija proučila včeraj predloga komisije, ki imela nalog, da prouči vzhodno mejo nove c*.-žare, ki jej načrt prisoja Brest-Litovsk in črte od Buga. Nova črta je bila odobrena o J morj* do Holma. Francosko-angleško-ameriška zveza in Wil-sonova načela. LONDON 23. Iz Washingtona: V svojem odgovoru na neko vprašanje glede njegovega vedenja napram načrta defenzivne zveze med v eliko Britanijo, Francijo in Zedinjenimi državami, je izjavil Wilson, da on ne bi nikdar storil ničesar, kar bi moglo Škodovati Zvezi narodov in kar bi ga stavilo v -naaprotstvo z njegovim temeljnim načelom. WiIsoa odložil svoj odhod. PAiRIZ 23/»Radio« je prejela iz Washingtona. da se je NVilson odločU da otipoiije parnik »George Waschington< v Ameriko; parnik bo pel;-al ameriške čete. Domneva se. da bo Wilson odpotoval okoli 20. majnika. IZ TURČIJE. Proglašenje republike v Carigradu? PARIZ 23. Listi so prejeli iz Aten: Glasom vesti iz Soluna so izbruhniH v Carigradu težki nemiri. Pristaši odbora za edinstvo in napredek da so se dvignili proti turški vladi in proglasili da so republiko. Nobenega Inozemskega podanika da niso nadlegovali; vse gibanic ta je šmeio zgolj no-trajen in proti vladen značaj. IZ ANGLIJE. Botfševištvo v Indiji. LONDON 23. Angleški listi presojajo položaj v Indiji kot zelo resen. Vsled stavke železničarjev, so mnogi vlaki skočiH s tira. Množica je skušala razbiti postajo Malakwa'. V Amritbarskih iz£r>-ih je bilo 200 mrtvih. V Aiaromenabado je bilo 250 mrtvih. Vlada je proglasila, da bo vporabila 7a-kone proti upornim sestankom v Amrittarju in La-borl Dva indijska člana podkraljevega sveta sta odstopila v znak protesta proti uporabi omenjenih zakonov. Vst-aši, večinoma mohamedanci. so zažgali a>mmenaba>-ski brzoiavnJ urad. Brzojavne Hnije v Purabu so pretrgane. V Dclhi je še vedno stavka. Vse prodajalne so zaprte. V Kalkutl je baje zopet mir, toda v Lahori in v nekih purabskih okrajih so morali vsled nevarnih izgredov proglasiti obsedno stanje. V Amrittariu in Magadahu so vsa javna poslopja zažgana. Napadli so tudi čete, ki so morale odgovoriti z ognjem. Bilo je 450 mrtvi-h. »Times« smatra položaj za zelo resen, posebno pa v Purabu, kjer je vstala cela bun-torna, oborožena vstaja proti angleškemu gospodstvu. Posebno nevarni so razni demobilizirani vojaki, ki se vračajo v domovino. Jasno je, da se gre v Indiji za internacijonalno boljševiško gibanje. PODLISTEK mm sevirjou. Ruski spisal M. Ardbašev. — Poslovenil M. iZakaj ste nehali delati?« je vprašal Sevirjov brezbrižno. »Ker je bil štrajk. Tovariši so me izvolili v odbor... Tedaj mi niso upali blizu. Toda, kr je nastal mir, so se spomnili na vse ter me zr podili, a »Kje ste delali?« »V rudniku ... Jaz sem ključavničar.« »Bili ste v odboru? Zakaj vam niso somišljeniki priskočili na pomoč?« Sevirjov je vpraševal s posebnim, trdnim m glasom in obenem poslušal z drugim ušesom novo čevljarjevo pripovedovanje. Ključavničar ga je začudeno pogledal. »Kaj bi mi bila pomagala njihova pomoč?« jr- vprašal. »Trije polki vojakov so prišli, postavili so strojno puško... in konec!« »Ali niste naprej mislili, da bo tak konec?« »To se pravi, mi bi bili morali počakati bodočnosti ... Sedaj pač vem.« »Čemu ste se torVj strinjali z brati?« xr 't, -ienlte to li Vprašate, čemu? Braiie Pobratinstvo Indijcev z Muhaniedanci spominja na L 1857, .ko je začela vstaja v Cipayu. Velika j razburjenost vlada tudi med Liksima, ki so bili najveraeji pristaši britanske vla2a Clemenceaua zagreša iste zmote, ki so se tako dobro posrečile našemu staremu režhnu.« Končno je rekel Ebert, da to ne bi bilo jamstvo za bodoči mir, vmesno državo rensko- vestfalsko: ponovil bi se greh iz leta 1871, ko so ustvarili — neodrešeno deželo. Augsburg se ie udat BAZEL 23. Iz Augsburga javljajo: Mir je vzpostavljen. Vršila so se pogajanja z načelniki delavcev. Poveljnik nemških čet poživlja, naj se glavarji upora takoj izroče, naj prenehajo sovražnosti in naj se položi orožje. T! pogoji so bili sprejeti. Ne ve se pa, ali bodo Imeli glavarji toliko moč nad masami, da se pogoji popolnoma izpolnijo. Število žrtev ni še znano. Tramvaji in že-kznlce ne vozijo. Plinarna ima oglja le za osem dni. Telefonsko občevanje je prepovedano. Za prehrano Nemčije. CuRIG 2Z. Iz Berolina javljajo: Finančni odsek vrhovnoga medzavezniškega gospodarskega sveta je privolil izročitev nadaljnjih se-\m nv K jenov sterlinov v zlatu za nabavo ži-\il, določenih za Nemčijo. Boji na Bavarskem. CURITI 23. Poročajo iz Avguste: Boji trajajo še vedno. Začeti so spori med delavstvom in upravno komisijo; ni znano, kako so končali. Vladini pristaši so koncentrirat! velike sile. Rudarska stavka na Westialskeoi ie končana. CURIH 23. Iz Bochuma poročalo, da je rudaT-ska stavka dokončana. — V Hamburgu so še večno izgredi. Anarioil prehranjevalni komisar v Berolina. CLRili 23. Javljajo iz Berolina, da je prispel Hoover, ameriški komisar za prehrano Nemčije. Nemški konservativci prihajalo zopet na pozoriščo. CURIH 22. Ministrska kriza, provzročena po svetnem predsedniku in ♦inaučnem ministru Schif-fe~iu, dobiva zelo resne oblike ra»di zahtev Sehtf-fcrjevega eventuelnega naslednika, demokratskega kandidata Derbun^a. Demokratska stranka zahteva od ministra Scheidemanna, naj uniči, ali pa vsaj »-».drži si-vrija!izacilo podjetij in naj se odreče projetVu Visokega Dvora, o katerem so nedavno razprr -T-ii. !^e5a o ustanovitvi Visokega Dvora ima svoj začetek v času, ko se je upal predsednik no-nikega Sveta svobodno izražati v prilog Lu-denUo:-riu; toda ti časi so minuli, -in demokratski in knn?c: va> vni listi začenjajo ugotavljati, da je Scheldeirrann že zelo truden. Zgreši! bi, kdor bi ■eventrelno krizo nemške vlade smatral za spre-menjenie politike; že dva meseca ne obstoji Scliel-demannovo ministrstvo nego samo po imenu. Moč je v resnici v roka-h konservativcev okoli višjega šf?ba. Demokratično ministrstvo se ni nikdar smatralo za drugo, kot za prehodni kabinet, ki se ni u nupvti vsa odgovornost za sk lep miru, da se bo laglje kompromitiraj a za bodočnost socijalna J eni o kraci ja. Sedaj se bliža odločilna ura. in kon-servp'ivcl, nacijonalisti, liberalci in vojaška stran-ka r.e smatrajo več za potrebne socialistične ku-lise in menijo, da je prišel ugoden čas, da stopijo n* nozornico. — Ministrska kriza bi v tem hipu bila, takorekoč, delo iskrenosti. VJlno. Bcljševiške čete so bile odbite od Barar.o-vičke in Novega Orodeka proti vzhodu. Arctacije Poljakov v Gdansketn. CURIH 23. Iz Varšave poročajo: Lasruckega, bivšega poslanca v (državnem zboru in generalnega komisarja ljudskega sveta nemške Poljske za zapadno Prusijo so v Gdanskem aretirali skupno s člani ljudskega sveta, ker so pod obtožbo radi veleizdaje. Boji v GallcUL VARŠAVA 23. Okoli Lvovega so hud! boji. Ukrajinci so začeli »Lvov hudo obstreljevati. V enem samem dnevu so izstrelili na mesto čez 1000 granat. IZ ŠVICE. Švicarske čete navdušene za bol&evištvo. CURIH 23. Prva stotnija 81. pešpolkovega bataljona združene vojske se je včeraj v vojašnici v Sv. Gallu uprla. Vojaki so kričali: »2ivio Lenin in boljševištvo!« Posegle so vmes druge čete, ki so upornike razorožile in jih odpeljale v Herlzam. Mod potjo so uporne čete izžvižgale polkovnika Sonderegerja, ki se je peljal mimo v avtomobilu. Nekatere vojake 78. pešpolka. ki so se proglasili solidarni z uporniki, so zaprli. V Sv. Gallo je prišel na pomoč 78. peš pol k u 48. pešpolk. IZ JUGOSLAVIJE. Nova industrijska podjetja v Zagrebu. 3REKA 23. »Narodna Politika« ima iz Zagreba: Zagrebška mestna uprava ie dobila 29 prošenj za dovoljenje otvoritve novih podjetij, v katera bo ponekod vložen tudi angleški kapital. Kakor trdi list, se -bo v Zagrebu osnovalo podjetje za izdelovanje lesenih izdelkov in pohištva za Orijent. Do serdaj so podpisane akcije, ki veljajo do enega milijona in pol kron. V to industrijo bo vložen tudi francoski kapital. V Belgradu niso baje, pravi list zato, da se koncentrira vsa Industrija v prestolnici, zato se bo koncentrirala v Zagrebu. Značilno je, da so tudi Angleži in Francozi bili za Zagreb. Zanimivo je razun tega, da nameravajo Angleži odpreti v Zagrebu velikansko črevljarnico, ker v mestu že obstoji ena največjih stroiarnic. lc »Pa bi ne bili smeli sprejeti izvolitve,« trdil Sevirjov z brezbrižnim obrazom. »Ta bi bila lepa. Kaj bi se zgodilo, če bi ravnal vsakdo tako?« »Toda pri pogledu na strojno puško, takrat je vse ubežalo, kaj ne?« »To pa je nekaj drugega ... riniti v smrt.. -to ni tako lahko! Možje, ki imajo ženo in otroke...« »Ali ste vi oženjen?« Ključavničar je vztrepetal, pobesil je oči, potegnil z dlanjo preko čela in tiho odvrnil: »Imam mater...« Potem je strmel v mizo tam v kotu, kakor bi tudi on opazoval onega z uhani. »Inženir mi je hotel dati svojo hčer za ženo toda jaz sem se lepo zahvalil za to čast,« je naoaljeval oni svojo laž. »Zakaj«? je vprašal kmet sočutno, dasi-t avno nekoliko nezaupno in zrl v lažnika skoro kakor zamaknjen. »Zato. starček, ker sem delavec in proleta-rec, nasprotno je deklica aristokratska. Ona mi seveda prav zelo ugaja, — toda samo tako, ne kakor soproga. Pri slovesu mi je sama prinesla šampanjca rekoč: »Jaz vas imam zelo v časteh, Jelisan Ivanič, nikoli vas ne bom prebila...« Potem mi ie dala tudi zlat pr-staa , Iz Nemško Avstrijo. BAZEL 23. Z Dunaja poTočajo: Povel mk orož-ttištva v Dunajskem Novem mestu je dobil brzojaven na!og. naj zasede ogrsko mejo in naj aretira :n razoroži eventualno moštvo rdeče stra*:e tirr^ke. Vsled tega ukaza }e bila ogrska meji nemudoma zasedena od močnega kordona orožnikov. Iz Potiske. VARŠAVA 23. Poljske čete pod poveljstvom načelnika generalnega štaba. Pllsudskega so zasedle IZ ITALIJE. Monopol na sladkor hi kava RIM 23. »Agencija Volta« poroča, da fe skoraj gotovo, da bo vlada v kratkem prevzela monopol na sladkor in kavo, k? je pravzaprav že v njenih rokah, ker vlada razlaga z porabo sladkorja in kave. Monopoliziranje trgov.'ne s sladkorjem in kavo bo enostavno. Kava se zadrži v pristaniščih, kler so carinske straže, a sladkor v tovarnah, ki so že itak pod kontrolo. Ministrstvo ie že poskrbelo za imenovanje enega dela osobja. Velik škandal v Neapolju. NEAPOLJ 23. sGiorno« prlobčuje, da se med trgovci govori o velikem škandalu. Vpletene da so tudi znane osebe na trgovskem In morda tudi na voiaškem polju. Oblasti skrivajo zadevo. Zadeva je tale: Ko je vojska končala, so mnoga podjetja prodataia staro železnina Neki tngovec špekulant, v preprodaji, je nakupil s pomočjo nekaterih oseb, velikansko množino železnine, v vrednosti 1 milijona in pol. Špekulant je pa .dobil namesto stare železnine najboljšo med. brcnec in je'clo v množini, ki velja čez 4 milijone. Nato }c špekulant preproda! ta materijal raznim neapoljsklm tvrd-kam. ki so pa dobile materijal direktno od — prodajalcev. Pretrganje tramvajskega prometa po vsej »talljl. RIM 23. Sindikat italijanskih tramvajskih uslužbencev je predložil ministru za javna dela Kfo'g protest, v katerem sicer sindikat sprejema komi-sijina dovolen^a za izplačanje odškodnine za nad-! urno delo, letnih prispevkov pod orožje poklicanim osebam in vplačila prispevkov v narodno zavarovalno blagajno, — toda smatra vsa ta dovoljenja za mani važna od osemurnega dela, tedenskega počitka in zvišanja plače. Protest zaključuje, da bo dne 4. majnika ustavljen tramvajski promet po ceH Italiji za 24 ur in da se bo to ponavljalo vsako nedeljo, dokler se ne ugodi vsem zahtevam sindikata ital. tramvajskih uslužbencev. Czernln Izpuščen Iz zapora. CURIH 23. Poročajo iz Dunaja: Czerninu so po večdnevnem zaporu v Feldkirchenu dovolili, da odide na svoje posestvo v Auschanu. Francosko-ameriško prijateljstvo. PARIZ 23. Predsednik republike Poincard je ■slovesno spre.'el novega poslanika Zedinjenih »držav Campbeta, ki mu je izrooil svoje poverilne listine. Poslanik In predsednik sta v svojih govorih naglašala prijateljstvo med Prancijo in Zedinjenimi državami. _____ j^tfransFo oprašanle in mednarodna trgoulna. V Milanu izhaja pod imenom »Sole« odličen dnevnik »za trgovino, industrijo^ finance in poljedelstvo.« Njegove razprave so trezne, stvarne in pričajo o veliki strokovni naobraženosti. Da mi ne bi mogli pritrditi vsakemu njegovih rssirar.j, to pa je menda razumljivo ob danih dejstvih. To moramo naglasiti, ko hočemo tu podati svojim čitateljem nekoliko posnetkov iz njegove razprave v izdanju od 19. aprila o jadranskem vprašanju. Ko proučujemo — pravi — vprašanja skupnega človeškega interesa, se moramo ozirati ra vse točke, na vsa motrišča dotičnoga vprašanja. Drugače bi bilo istotako, kakor da bi, opazujoč kako kvadratno palačo, gledal samo na okna treh strani. Ne bi videli, kako je na četrti strani. Vprašanje: Mari nismo mi motrili Jadranskega vprašanja samo le iz jezikovnega etno-grafičnega, umetniškega, zgodovinskega, in-dustrijalnega motrišča? Mari nismo popolnoma zanemarili onega — mednarodne trgovine? A ravno s tega motrišča si ogledujejo to vprašanje tujci, posebno pa naši zavezniki: z motrišča mednarodne trgovine. Tudi vedenje nasprotnikov treba presojati s tega stališča, da si ustvarimo idealistično teorijo načel, ki naj bo v smernico sedanji in bodoči politiki, ki bo ščitila prav tiste naše interese, ki jih hočejo oškodovati. - Vsi vemo, da je anglosaksonska politika vedno narekovana pred vsem od narodno-go-spodarskih interesov, če tudi jo izražajo z mo-ru.ičnimi, človečansKimi, zgodovinskimi, etno-grafičnimi itd. argumenti. V anglosaksonski pciiaki je najbolj rafinirana umetnost, ki z abstraktnimi elementi pokriva konkretne koriti. \Vilson sam, ki je menil, da tira politiko idealnih načel, jih je polagoma, drugo za drugim, izpreminjal primerno američanskim interesom. Pred konferenco se je proglašala enakost zaveznikov napram sovražniku. Cim pa s? je zdelo, da bi ta idealna enakost mogla zahtevati tudi financijelno enakost, ali pa e-nateost glede brambnih sil za nadzorovanje sovražnika, so se Američani hitro umeknili za Mouroejevo doktrino: Amerika Američanom! Čim naj bi »Zveza narodov« naložila enaka bte:nena tudi azijatskim plemenom, se je moral \Vilson odmakniti od kakega drugega svojega načela. Ko je Anglija vstopila v vojno, jc hote!a o-svoboditev zatiranih narodov zato, ker bi bila nemška Belgija nevarna — angleškim interesom. Po vojni pa hoče zatirati reško ljudstvo« ker Reka da je jugoslovanska; v resnici pa, ker so tam vrata, ki naj — angleški trgovin! odpro pot na Balkan. Ideal je vedno gori visoko. Zato ga ne m o* rejo vsi videti iz daljave in jim treba daljnogleda. Jih je tudi, ki ga gledajo z daljnogledom juridične, literarne, zgodovinske itd. znanosti. Je tudi kdo, ki ga gleda z dajnngierfom gospodarstva in mednarodne ekspanzije. Ia vsi daljnogledi prcdočajo ideal — vsak po svoje/ Denimo, da bi dva opazovalca hotelm zaslediti isto točko. Bržkone bi je ne naSla nikoli. To isto se dogaja na mirovni konfe- renci. »No, in potem?« Kmet je nehote primaknil stol bližje. "> *Kaj neki potem? Prstan imam ie... moral sem ga zastaviti in pet rubljev sem dobil nanj. Sedaj ravno nimam denarja; toda kakor hitro ga bom imel, rešim prstan in ga bom nosil... To se spodobi, saj je vendar spomin... In vkaj sem vam hotel povedati, otroci,« se je obrnil s popolnoma drugačnim glasom k svojim posluialcem- »Ko sem delal v Pensi, takrat sem krasno živel, bratci, tako kakor v rajul Kazni ni bilo, če sem bil bolan, niso nič odtrgali, delavci so stanovali v lepo opremljenih kamenitih hiiah... Z eno besedo, kakor v nebeškem kraljestvo. Stari Anglež je dal vsakemu izmed nas roko in nam je rekel »vi«, kakor bi bil naš tovariš... Ne tako, kakor tukaj pri nas. To jim moramo pustiti, tam živi delavec kakor človek in.. »Sedaj pa je vendar dosti teh laži!« Kmet jc postal naenkrat divji in je udaril s pestjo po mizi. »Ta človek čenča vsakovrstne neumnosti in bedastoče ter niti ne ve, kaj govori... Jaz pa ga posluiam, kakor pravi osel...« »Pri moji veri, samo resnico pripovedujem!« je zatrjeval čevljar z resnim obrazom. »Ti... ti...« se je razvnemal kmet vedno bol«. »Laže .. .• baha se ... in p-etirava ... fej!« BniariM W> vsUl i« «tWM*Ši V SUiO U j« zvijal papirosko, mrmrajoč nerazumljive besede. Ključavničar se je naglo sklonil k Sevirjovu iu mu zašepetal: »Pol leta sem že odsoten s svojega doma... Stara ženica je med tem morda že od glada poginila ...« . In njegovo črno, mračno obličje je vstre-petavalo. Če je res, da dela ni mogoče dobiti, potem mu ne preostaja drugega, kakor da skoči v vodo... Komolce je naslonil na mizo ter zaril prste v goste in dolge lase. »Nesmisel!« »Kaj naj torej storim?« Dvignil je glavo. »Ali je morda boljše, da lakote poginem?« Sevirjov se je poredno smehljal. »Pravijo, da je najstrašnejša smrt utopljenca. Morda bi bilo bolje, da umrete od gladu.« Ključavničar je strmel t Široko odprtimi očmi v Sevirjova. »In kaj dokažete s tem. Če greste v vodo? Enega bo manj, ki bi stradal, drugega nič, in s tem pridobijo stradajoči.« »Kaj naj torej storim?« »Iščite posla, £e ne morete iznajti kaj boljšega,« mu jc odvrnil Sevirjov. (Dalje.) Ni neverjetno, da Anglo-Saksonci pridejo na skrivnem s sledečim dokazovanjem z motrišča vnanje trgovine: »Dobro bo, če se dado Italijanom Trst, Roka In vse stare beneške kolonije, ki so, ali more-poslati središča mednarodne trgovine. Italijanski nacijonalisti bodo menili, da bo s tem Italiji zagotovljeno absolutno gospodstvo nad trgovino in nad vsemi indus tri jalnim! pripomočki na vsem vzhodnem ozemlju Jadrana. Toda — Angleži se razumejo na to — vedeli bomo, kako se je začelo, nikoli pa r.e moremo vedeti, kako se konča! Moramo tc jj raz'kovati. će damo Italijanom Trst jim položimo v roke strategičen klfti^-fcr ' -.pod-stva nad pol Evrope. Za sedaj u« vidijo še Italijani tega. Če pa nekega dne razkrijejo?! Bog ve, kakov konec bi imela stvar. Italijani bi utegnili začeti z nabavljanjem surovin v bivši Avstriji. In kdor več kupuje, zadobiva vočega ugleda ... Jugoslovanska Reka pa bi preprečala uveljavljanje Trsta. Reka in Trst, ako ločena, bi preprečala uveljavljanje vseh drugih italijanskih tržišt, kolikor se tiče potreb na surovinah. Ako bi pa bila ta tržišča združena s Trstom in Reko, bi postala znaten koeficijent, somnožilec, ki bi vplival na razvoj svetovne trgovine. To pa bi bilo na škodo za — anglosaksonske interese! Italijani bi si n:ogli ustvariti velika tržišča, ki bi skupljala surovine in produkte — tržišča, ki so resnični ključ do gospodstva nad svetom, ker dajejo življenje industriji, moč bankam, nizke prevoz-nine; oblikujejo značaje ljudi, podajajoč jim vsa sredstva velike podlage — svojega naroda! Ce pa vztrajamo pri londonskem paktu btez Reke, ali če zahtevamo za Reko posebne privilegije, nas Italijani ne bodo mogli pregnati s svetovnih tržišč. Ne bodo mogli vplivati na trgovino, ki: čim bolj svetovna, tembolj je — anglosaksonska! Zato je pa za nas Angleže koristneje, da se izvrši londonski pakt, pak naložimo dru. Trumbićn, naj izpre-govori dobesedno: Naše glavno vprašanje je reško pristanišča na vzhodni obali Adrije. To je edino pristanišče, ki je more izrabljati Jugoslavija. Tistim, k"» menijo, da za naše zahteve zadošča n. pr. Split, sporočam, da je ta kot trgovinsko izhodišče absolutno nerabno. Morali bi pristanišče šele uustvariti, a Ogri so rabili na Reki za to 50 let. Morali bi šele zidati železnice s tuneli, kakršnji so oni na Gotthardu. Z drugo besedo: Ako Jugoslavija ne dobi Reke, ne dobimo dohoda do morja in prisiljeni bomo nastopiti svoje narodno življenje z dušenjem svoje trgovine!« • • • Avktor članka v »Sole« pripominja: »Pušenje svoje trgovine?« Razumejo-li Italijani to — angleško motrišče? Al: znajo vsiliti in hoteti resničnost: edino motrišče, ki mora triumfirati v našo srečo, za naše življenje! Ne samo v Parizu, ampak tudi med na:ni: poleg traktatov, tudi ▼ — resničnosti! t Stran IL »EDINOST« tor. 112. V Trsfto. ko spraviti ta dva ekstrema v sklad.« Nesmrtnemu atrodovinarju, ki je sicer drugače kot r.aroden zastopnik v ang!cšk-;m parlamentu v O'Connellovi dobi vedno z odkritosrčno vnemo podpiral irska stremljenja po zboljšanju takratnega ne vzdržljive ga krivičnega, obupnega pcloža a irskega praro-:nega prebivalstva, gotovo ni bilo T»eTnano, da je imela Irska že visoko, naravnost sijajno Kulturo, ki so bili Anglo-Sckscn-ci in Normani še navadni morski roparji. Gctcvo mu ni bilo neznano, da je imela Irska že v šestem stoletju veliko število navadnih in samostanskih šol. med katerimi so bile one v Clonardu. Clcn-fertu. Bangorti, Clonmacnoisu. Armagiiu in Lismo-rc'u slovite radi klasičnih štu--ar ua svoji Z£:nlji, Pozablja, da so bili učitelji v šolali frakovske države Karcla velikega skoraj vsi Irci. In poučevali so slovnico, dij-alektiko, govorništvo, aritmetiko, zvezuoznanstv j in geografijo. Iz tega se lahko sklepa, da so morale biti irske narodne šole. iz katerih je izšlo tako sposobno učiteljevo, na preoej visoki stopnji. Zgodovinsko je dokazano, da je štela univerza v Armag'iu za časa an^ionorman-ske invazije več nego 3000 dijakov — .n ver.dar so razni angleški zgodovinarji brez pomislekov potvorili zgc-ovino, trdeč, tia je angleška osvojitev postala potrebna, ker da so bili Irci barbarski narod in njihova domovina arena brezmejnih z.ne-šnjav, kjer so bili neprestani civilni boji, umeri in roparske pieoitve na dnevnem redu. Res je sicer, da so se domači knezi in redovi pegostema vojskovali med seboj, toča to se je takrat uoga-jaio v vseh evropskih fevdalnih državah in lrsk: gotovo ne gre prvenstvo v tem pogledu. Ravno-tako ni lepo, da ravno Macaulav, čegar pojeva je vsekakor vredna največjega spoštovanja in obču-dovnja, očita Ircem njihovo revščino, njihovo krompirjevo hrano, v primeri z belim kruhom an-gle'.kih naseljencev. Ta velikan uma je gotovo pisal to frazo v trenutku ozlovcljenja, morda ped utisom kakega bolj ognjevitega, za angleški orus tudi grenkega parlamentarnega govora O'Ccn-nella. Maca-ulaj je pisal svojo angleško zgcc"; vino ravno v dobi velikega irskega tribuna. Kajti Macau!ay, kakor vsi pošteni in debromisleči Angleži, je gotovo vedel. >d je ravno angleška osvojitev zakrivila pretresljivo, poniževalno bedo pra-rodnega irskeea orebivalstva. Dobro ;e veue;, ca so razne angleške vlade razlastile skoraj vso Irsko ozdmlje v korist nekoliko tisočev angl.š! h dru'in, in to z brutalnostjo, brezpriinerno v »go-dovini. in da so narod plemenitih kulturnih in uljudnih šeg potisnile v vrsto helotov. Sicer pa stp;i cejstvo, da je tekom vsake človeške tol e veliko število angleških naseljencev končalo s tem, da so posta-li Irci, pozabivši angleški rr-ater.ni jezik (in Macau!ay se tega dejstva spominja z neprijetnim čustvom, kakor da bi bil v zadregi) in da so se še celo v 19. stelet u cd 5 miliicr.ov prebivalcev Irske več nego 4 milijoni vedno posluževali gaeliškega jezika. To kaže jasno pre.t.oč tega jezika nad angleškim, kaie, če ne drugo. < a je bil ersiskogaeliški jezik skrbno gojen, v«lile privlačne sile, in ne morda barbarski j-ezik, nam priča o obstoju jezikovne znanosti, ki lahko stoji ob strani vsakega drugega evropskega jezika. In če je bila Irska pozneje, v minclem stoletja vedno bolj anglizirana, ne zadevije krivda na tem izključno i:ske duhovščine, ki je, — izneverivši svojim tradicijam kot trdna hraniteljica lastnega naroda — postala orodje angleške vlade, ker se je rimska cerkev nadejala, da si s favoriziranjem angleškega jezika na Irskem polagoma pridobi tudi Angleško za katoliško cerkev. To se sicer ni zgodilo, imelo pa je za posledico, da dandanes govori naiveči del Iroev angleško. Sele v zadnjih dveh desetletjih se marljivo in z velikim uspehom dela za zopetno pavzdigo starega deželnega j*ez.lka. Irska. Ireland v angleškem, Erin (to je v crs'sko-geliškem jeziku, zapadni otok) je otek s površino £1809 lev. km s 4'A milijona prebivalcev gla-som Štetja 1911 (napram 8,175.124 v letu 1841!!) Govoriti in pisati o irskem narodu, pomenja govoriti in pisati o nečuvenem. brezprtmernem trpljenju in nročeništvu. Kar je ta narod vsega pre stal, da bi si cltranil svoje šege. navrde in obstanek, da se otrese tujega larma ;n gospodstva, da ohrani Evi opi spomin na nekdanjo sirrno keltsko gaelsko slavo, vse to je v zgodovini naravnost osamljeno. Anzle^ka, ki upravl:a Irsko že nad 700 let, ni mogla biti nikoli te pridobitve vesela. Cb' naroda sta si še vedno Ura. kljub temu, da je an gleški parlament kratko pred izbruhom svetovne vojne sklenil dati Ircem, pravzaprav jim vrnit samoupravo v nciranjih javnih stvareh pcVtičnc neodvisnost, je še vedno precejšen del tega naroda sovračno razpclcžen proti Angliji: naravnost nespravljiv pa je keltski, oziroma keltsko »govoreči <:el irskega prebivalstva. R<-Jno, kadar se je Anglija nahajcla v vojni s kako drugo evropske državo, so se lnci uprli z orožjem; tako tudi tekem sedanje vo ne in redno je b:l ta nesrečni narod surovo potisnen ob tla včasih z brezobzirno krutostjo._(Pride dalje.) Domače vesli. NI nas dobro razumela — slavna cenzura nam reč, ko nam je v včerajšnjem izdanju črtala koner notice pod naslovom: »-.Mraz v pomladi — mirovna -konferenca — krčze«. Mi smo namreč tam n^mig. -vali na neke sedanje pojave v družabnem življe nju tržaških Slovanov, bolj oddaljene od politike in mirovne konference, nego je Trst oddaljen c Pariza; slavna cenzura pa nas ni prav razumele in je najbrže naše besede aplicirala na sedanje politične dogodke, ki tvorijo zanjo — razumemo tc — zelo delikatno stran. Izjava republikancev v Juttfckt Benečiji. Izvr ševalna komisija Julijsko Benečije in vodilni odbor tržaške sekcije izjavljata, da se stranka repu blikancev izreka nasprotno giban u, ki hoče vriniti diktaturo vodstva italijanske socijalist ičn< stranke; da se republikanci ne morejo pridružit nobenemu odboru, ki bi ga vodili konservativni elemenii z namenom, da branijo politične institu cije in sedanji socijalni red; nanašajo vnovič, da se italjan-ska republikanska stranka bori za poli tlčno-sccijalno gibanje z namenom, da se sklioe v Rim kcnstiiuanta, ki naj proglasi ljudsko suvere nest ter sklene nacionalizacijo velikih industrij ir. zemlje Italije. (Po jl-av oratoru«.) Prodaja zmrzlega mesa. Aprov. komisija sporoča: V soboto, nedeljo, ponedeljek in v torek se bt skoraj v vseh mestnh mesnicah prodajalo zmrzlc meso po L 8*20 kg za spredu e dele z dodatkom po L 9'2Q toj za zadnje dele z dodatkom. Predlo žiti se bo morala živilska izkaznica. Na vsak od-m-e-ek se bo dobilo 150 gramov. Opozarjajo se n»e sarji, da smejo oddati zmrzlo meso samo proti živilski izkaznici in v zgoraj omenjenih množinah. Mesarji morajo izvesiti tablico z napisom: Zmrzlt meso aprov. komisije«; prednji -:*e!i z dodatkom pe 8*20 ital. lir kg. zadnji dtli z dodatkom po 9'— ital lir kc. Vpeijava Ua-ijanskih znamk in pristofblnskil znakov. Kr. guberuatorat je izdu' uaslediro od rečbo: Z 20. aprilom se vpeljejo v Julijski I3enečij in Tridcntu, testran premirne črte, italijanske znamke in pristobinski znaki. Znamke in pristoj-binski znaki ter vrednostni papirji z nntiskom v kronskih stotinkah se lahko oddajo v poštnih uradih proti plačilu v italijanskih lirah po <0% ize-načbi v kronah izražene vrednosti. Vse pošine in brzojavne pristojb ne, >c"cslej izražene v kronah, se smatrajo za izražene v lirah po 40% izenačbi, iz-vzemši spodaj omenjene slučaje, če ne izidejo glede tega druge naredbe. — Pisemski promet (p"-sma, dopisnice, priporočena pisrr.a, vzorci itd.) se vrši po naredbah in pristojbinah, ki veljajo v ital kraljevini. Na zasedenem ozemlju, kjer so dosega?, po mednarodnih dogovorih, veljale pristojbine v kronah se za promet z inozemstvom uvedejo po 40% ize-r-ačbi pristojbine v lirah. Ni dovoljen poštni premet po povzetju pri pi-semsk h uradih, dokler se ne .uredi promet s poštnimi nakaznicami. Vrednosten piomet, ki je dovoljen samo med po-s'.:r ezn:mi kraji ua zasedenem ozemlju v Tridcntu in JuL Benečiji, se bo začasno vrši! po posto- jećih predpisih za vrednosti do 1000 lir proti pristojbinam v lirah in Urinih stotinkah po 40% ize-načbi pristojbin, izraženih doslej v kronah. Zavojni promet med zasedenim ozemljem in italijanskim kraljestvom *er inozemstvom se bt£ vršil po obstoječih predpisih, na po-.stavi naredbe glavnega tajništva od 18. marca 1919 štev. 97282, po pristojbinah v lirah po 40% izenačbi tarif, doslej izraženih v kronah. Brzojavni promet se bo vršil po predpisih tn tarifah ital. kraljevine. Za hrzojavni promet z inozemstvom se uvedejo pristojbine v lirah po 40% izenačbi doslej obstoječih pristojbin v kronah. Glede prometa z Dalmacijo bo izšla dnrga naredba. Podružnica Glasbene Matice v Trstu priredi v soboto, dne 26. aprila 1919 v veliki dvorani Narodnega doma koncert. Spored izvajata: pianistka gdč. Estela Kuzmanič in orkester Glasbene Matice. Dirigent: prof. F. Topič. Spored: I. 1. Grieg E.: Hjertesar — Srčner ane, iz elegiCnih melodij za orkester. 2. Rozkošny J.: Novellete: a) AIIo m.i-derato, b) Andante. orkester. 3. Chonin F.: Schsr-zo H-mol, igra gdč. Estela Kuzmaničeva 4. Prr-chazka F.: ^erenada za orkester. (Odmor). U. a. Grieg E.: Preludij op. 40. — AIIo vivace. orkester. 6. Grieg E.: Vareu — zadnja pomlad iz elegičaih melodij za orkester. 7. Liszt F.* Balada H-mol, igra gdč. E. Kuzmaničeva. 8. Čajkovski P.: Tietja elegija za orkester. Začetek točno ob 8 zvečer. Vstopnice za koncert podružnice Glasbene Matice v soboto 26. t. m., so v predprodaji pri b"r-gainičarki dram. društva Cene sc sle leče: Leže L 10'—. sedeži od I.—V. vrste L 3'—, cd VI.—X. L 2'50, od XI.—XV. L 2'—; sedeži nr galeriji L 1*50; stojišča v pritličju L 1'—, za dijake L —'70. vs o?-nina na galerijo L —'70. Opozarjcmo vse, ki imajo sedeže rezervirane, da pr:dejo pen je uo petka ob 12, ker se sicer razprodajo. Pogreša se 12-letni fantič Ferdinand Ralca z Zgornje Grete št. 445. Odšel je iz h.še v soboto zjutraj in od tedaj nimajo starši nonene sledi več o nem. Fant je za njegovo staro4* sr^rre velikosti. sicer pa krepko razvit. Oblečen je bil v bel* mornariško obleko s temnimi črta-ni. čevlji rmeni. čepica siva, maia rdeča, suknjica moura. Govori slovensko, italijansko i.: nemško. Kdor bi našel kako sl2d po njein, naj nemudoma — proti nagradi — spwoči obupanim staršem, ali pa oblasti. Prosimo v imenu cčeta, ki se je pred nami topil v neopini žalosti in joku. Pevsko društvo pZarfrc v Roianu ima danes zvečer ob 8 v prostorih Vicolo dt'.Ve Pose 13 važen sestanek, in z-ato sc povaWk«i tdbcrtrlki in člani, da se polnoštev-Mno trdele s, ker bi se v nasprotnem slučaju moralo sklepati trdi brez njih. — Tajnik. Ženska podružnica. Podpisana da se vse gg. cdbcmice gotovo uutieže odborov e seje, ki bode danes, v petek, ob 3 pop. v pioatorih Glasbene "Matice. — jPre»dseduica njemu komisija, zahtevajoč, naj da izpustiti arets rance. On da jih je naslovil na polkovnika, svojega poveljnika. Izjavil je, da je on sam dal ukaz, naj se množica aretira, toda leta se je uprla. Le je tam zbirala mpožica na grozilen način. Nič da mu ni znano, kdo in kako je bil aretiran. Drugi: je bil zaslišan brigadir Domenik Rc«nanelli, ki Je izjavil, da je bi! opozorjen, da se zbira na trgu množica, ki razburjeno kriči, razbija in protestira proti aretiranju treh mladeničev. Ko je prišel na trg, je slišal, kako so kričali: »Evo. to je civilizacija, ki ste nam jo prinesli. Slabši ste od Avstrijcev!« On da je, razburjen radi teh klicev, ukazal, niaj se množica aretira, toda leta se je uprla. Le nekatere je bilo megoče aretirati On in nekateri njegovi tovariši da so bili ranjeni. £e!e. ko je prišlo vojaštvo na pomoč, se je posrečilo, množico razgreti. Brigadir je trdil, n:oo. Z voza ie padla. V Makovijah pri Dr»!ini je včeraj 33letna Marija Šturrian padb z vr -.a in si z'o-niila desno nego. Prii>t-ijali so ;o v ^'st, kjer r.o ie sprejeli v 10. oddelek ntestrte Tovariš za je ranil. VTeraj so *>rircl;ali v boi-nišnico 3-^letnega Iva-.;' Der 's?, ki je bil hudo pobit po glavi, ttekel je, da ga le ranil neki tovariš na delu. Sprejeli so r? v 4. iddelek. Pade! je po stopnicah. Vfieraj pade! po stc-i*-nrcah Sletni G vido Bis^ccn, stanu.oč v ulici K'>n dler 1. Zlomil si je vrai Peljali so gA v bolnišnice, kjer so ua pol mrtve&ft ^icejeli v 10. oddelek. Bor sna roroT Trst, <*ne DarrjSnia borza Je bfla skor»^ b bil-.- v.-- vrednosti veC ali manj n Te .ca: v pričakovanju pel slaba tražena. T e ft a j i: Cosoli-h Mti-uroan • iesna) Gf- oi m: b ...... Lil era ........ t #* S?' D* • . . f • i , T iprovich ...... rtiao >ch ...... P e uuda ....... . . • . . . . . Pce .nt*....... Dr: ent .Spal to" ... Krka ........ Tiaui"?-T&y 1. ..... , la. 24. aprfla 1919. poslov ter so i Je kotirane, itičnih dogodkov . T21 • 2 ?' 0 . -'lnO . 2. 3 ♦-23 i0 . 7-0-7»'» # 20 — ■ :i5 . 15*0 6 0 V u «10 — 4-0 42» 40 . H« -lor . 2">5--L7 • rouo pogrebno poMe - Trst Cono 4 (5! trgu de'Ja Lema) Tele?. 1402. Preskrbuje vsakovrstne pogrebe, prevoz mrličev na vse kraje države. Zaloga in razprodaja mrtvaških predmetov, krst iz kovine in vsakovrstnega lesa v raznih oblikah, vencev, sveč itd. po zmernih cenah. Skladišča v lastnih prostorih via Tesa 31. — Brzojavi Novo pogrebno podjetje — Trst. I StoraJ zastsni 1 Vino po 2 Lire. Žganje, ruin, koi.ja-i. janež 50 stopinj po8L. Špirit 96 stopinj po 16 Lir. Ma mm. Trst, nI. Mil JI. 10. PosEanc*) Podpisana preklicujem \se žaljive beseds k! fih izrekla o gospodu RUDOLFU PE-KOiZl-Ju, ter izfavljam, da «o neresnične in di. >2. iii odvisen in ne narezan posleaic dm- zega rpola. •) Za članke pod tem naslovom odgovarja ared-ništvo ie toliko, kolikor mu veleva zakon. Izpred oojnsfa srtfWo. •Boljševištvo s »j -e*iljevafl|e';i kitare«. Pod tem naslov cm ie priobči včerajšnji *Lavoratore« dogodek, ki sc ie zgodil pretećeno ntdeJin v Miljah. &H4LI OGLASI ise mio 9010 s'et. I • ed;. m NJim inj.j p.ifto In i 1.1.-. y Debele čr te 'id slo . beseefo. » E! Kajma.ij.a pristojbina L. 2.—« ■ ??Irllfanff babica bo ejen.a 1.0 e'e na d>m. i^r.UViliU tU. Lhiozza M, v tli t je. D . MRAČEK TRST Corso 24, I. naJslropjs Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. Biciictetia M\m zob. jttiianiz in umetni 10M . O, MGR7URGO ZOBOZDR \V\'!K v Trstu. uL Gio.v chino Rf>ssini 17.vogat ul deli • Pn,te. :: l7dr»nje zob»>v Urez *-o>či'i :: ^LOMB.RANJA. :: UMETNI ZOBJE. B 3 9 • R^ftl?« tli r t'1* šivalni stroj za 4 i Lir. VI ca rlVUlIil liarmra 7# II 3. o Mr»''!?tkff »zde in rinoH^rn rt LMfJlIVU k ob sike ima t, II . 8 92 0 fff-q Fp/ejema popravila i r v>- h \rt; »'elo aUi tučo , čete zmerue. VeLva^rh, ul. Tig:or . 1 L " :>4»7 CT^rfinflrn d» fcle i>če re*l.i d M±:n . D bi doji JU CtlillU tro plai:o u hr uo. Zflrsi i *e piss.rai i.eutičv nI. F«lice Vex.ez.iau 5 ud 1 —12. P lan J flMHSKA M Uuu. giav. K 30, CO.Ot 0, Rcserve K 8,0o .uoj Ce. tr:!): Tr $T lis Ca:i3 di RisranolB 5 - Via S. M) 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, "otor, Ljubljana, M tković. Opatija* Sp It, Sibcniri Zadar, Ekspozitura: Krani. Obavlia vse v b nčno stroko spadijefe posle. Spnjama vlo^e v Lirah na hrani nc knjižice proti : t'2*1,, Ktnim obre-siim v b neog ro-prometu proti /o letnim o-brestim Na od|Kned na\ezane incsce >pre-jema po najtigodneji h pogojih, se inujo pogoditi od lučaja do slučaja [|> i najin T2TLt:to2 jiraiaii (Si! s tle^siias). Blagajna posluje od 9 do 13. UM.*IPIW JjJPI IfiMi^aHiMa^BBiiSsiifeiSaiSHSB m M , ___— Včeraj se je ob v'30 z u- j začela na vo>5keai sodišču razprava proti ■retirancem radi presledka ^ub-itnatorove na-re. be od 29. februarja 1919. Prvi trlic so obtoženi, Ja so prepeval; *Le cjmpane di S. C usto«, ki so ej dodali lastni pripev »Bolscevismo, bclscovismio del mio cacre, deh! ci vieni a liberar« (Boljše-vištvo inoj* £a srca. d;1:"! pr.di nas ocrcSit!), a d:n-gi so obdolženi, da so Jih pristali, ker da so ce'o zahtevali, naj. se izpuste. Odrešili so se o prepoved proti številnemu shajanja brez oblastvenega dovoljenja od 24. iefcr. 1919. Obdobni so razun tega prestopka Čl. 120. in 241. voiaškejja kazea-ikeza zakonika, ker so se uprli proti oboroženi sili ter bili nasilni proti trem javn'm uradnikom. Obtožence je branH odvetnik Zennaro. ki je zahteval, na! se zaslišijo priče, ki gotovo dokažejo, da se množi tehle prestopkov, radi katerih so aretirani, sploh mso udeležili. Nato so prečitali poročilo mil]skega karablajer-skega poveljstva, ki pravi, da je meščanski odbor zahteval, naj se aretirane! izpuste iz zapora. Ko se to ni dovolilo, da se je prebivalstvo zbralo v Časa del popolo in nato okoli 8'30 pred karabi-njersko vojašnico. Na poziv, da se razide o, da