Poštnina plačana t gotovini. leto U. Jtev. Z38. 0 Ljubljani, v ietrtek ZO. oktobra 19Z7. Ceno Din f■ Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, i. nadstropje. — Telefon 2054. Verifikacijsbn debato v Narodni sliupftlni Včeraj je bilo definitivno potrjenih 312 mandatov, med njimi mandata gg. dr. Kramerja in Ureka. — Danes se je začela debata o treh razveljavljenih mandatih. — Beograd, 19. oktobra. Na svoji sinoč* nji seji, ki je trajala preko polnoči, je Na» rodna skupščina definitivno verificirala 312 nespornih mandatov, med njimi tudi mam dat a poslancev dr. Kramerja in g. Ureka. E>ebata je bila mestoma zelo ostra. Osobito pozornost so vzbudili govori radikalnega tfisidenta Nastasa Petroviča, sam demo* krata Demetroviča, zemljoradnika Voje Laziča in socijalista Petejana, ki so ostro žigosali volilno politiko vlade ter s kon* kretnimi dejstvi dokazali nešteto zlorab, ne« zakonitosti in nasilja. V obrambo vlade je nastopil poleg poročevalca večine samo g. Vukičević sam, ki je skušal v daljšem go* voru dokazati, da terorja sploh ni bilo. Na* padel je zlasti gg. Pribičevića in Radića. Njegov govor pa v skupščini ni napravil nikakega vtisa in so ga aplavdirali le nje* govi ožji pristaši. Pozornost je vzbujalo postopanje demokratov, ki so bili v vsej debati zelo rezervirani in ni nastopil niti eden njihov govornik, še manj pa, da bi bili zagovarjali politiko vlade. Številni de* mokratski poslanci so cesto aplavdirali go» vornikom opozicije, posl. Kujundžić pa je celo tako energično nastopil proti radikalu Antiparmakoviču, ki je skušal zagovarjati radikalsko nasilje v Južni Srbiji, da je mo* ral Antiparmakovič svoj govor prekiniti ki zapustiti govorniški oder. — Beograd, 19. oktobra. Današnja dopoldanska seja. ki le pričela ob 9. ob skoro polnoštevilni navzočnosti poslancev, je bila zelo viharna. Kot glavni govornik je na dopoldanski seji nastopil g Pribičevič, ki je v daljšem govoru žigosal volilno politiko vlade. Njegova izvajanja so napravila na vso zbornico globok vtis. Celo radikali sami so pod težo iznešenih dokazov morali molčati, le par najožjih pristašev g. Vuki-Čeviča je skušalo z medlimi medklici zmanl-šati efekt Pribičevičevih izvajani Odloženi dvojni mandati Po prečkanju zapisniku so poslanci, ki so bili izvoljeni na več krajih, podali izjave, katere mandate obdrže Odložili so: general Milosavljević svoj metohijski mandat, ministrski predsednik Vukičević skop-Ijanski in banjaluški, minister pošte Vlajko Kocič bregalniški in kmmanovski, dr. Peric požeški in tuzlanski, minister Stanković pančevaški, dr. Subotič somborski, dr. Korošec kranjski, posl Savič topliški Boža Maksimov»ič beograjski, Ljuba Jovanovič črnogorski, minister Obradovič tetovski. minister dr Spaho sarajevski in tuzlanski, posl. Kapetanović mostarski. Svetozar Pribičevič banjaluški. Skupščina je nato prešla na dnevni red. Debato o teh neverificiranih mandatih je otvoril zemljoradnik Tupanjanin, ki se je v svojem govoru bavil zlasti z zlorabami v Bosni in Hercegovini in navedel celo vrsto konkretnih primerov o volilnem terorju, ki so ga izvrševali brez dvoma po nalogu no* tranjega ministrstva sreski poglavarji. Vo* Iitve so se vršile v Bosni in Hercegovini pod grožnjami in nasiljem vladinovcev, ki so šli celo tako daleč, da so zapirali studen* ce in delili vodo po strankarski pripadno* stL Radikali so skušali z neprestanimi med= klici motiti govornika in so često povzro* čali tak hrup, da ni bilo slišati nit besedice. Grožnje z zaporom in norišnico Prišlo je do ostrega prerekanja med radikali in opozicijo, ki je trajalo skoraj 10 minut in se je predsedniku le z največjo težavo posrečilo vzpostaviti zopet red, da je lahko govornik nadaljeval. Stepan Radič je ogorčeno upadal: »Vse to se je vršilo v imenu kralja To niso ministri, to so zločinci. Vsi pridete pod obtožbo. »Minister Kocič: »Vi pa pridete v norišnico«. Stepan Radič: »Vi ste že davno zreli za zapor. Posl. Tupanjanin je zaključil svoj govor s konstatacijo, da Bosna in Hercegovina in žnjo vred vsa država še ni doživela volitev, pri kterih bi se na tako nasilen način falsificirala volja naroda kakor tokrat. Opozicija je govorniku navdušeno pritrjevala in mu prrrejala na koncu viharne ovacije. Govor Svetozarja Pribičevića Nato ie nastopil, navdušeno pozdravljen od celokupne opozicije šef SDS g. Pribičevič* kojega govor je poslušala vsa zbornica z veliko pozornostjo. Opazilo se je, da so se celo mnogi radikalni poslanci skandalizirali nad nasiljem, zlorabami in volilnimi mahinacijami. ki jih ie orisal govornik v svojem dokumentiranem govoru. Demokratski poslanci so govorniku ponovno aplavdirali. Pribičevič je uvodoma izredno ostro zavrnil včerajšnje izjave ministrskega predsednika, nanašajoče se na SDS in ostalo opozicijo ter se nato bavil z razmerami v radikalnih vrstah. G. Vukičevič se ie pred volitvami bahal, da hoče očistiti radikalno stranko in napraviti iz nje zdravo telo. Toda to, kar je faktično storil, je baš nasprotno od tega Mesto da bi pomete! z onimi* ki so že davno izgubili pravico, da še nastopijo v javnosti, je vrgel iz stranke najodločnejŠe in najbolj zaslužne radi-kalske politike kot so Marko Trifkovič. Miletič in drugi. (Pašičevci in opozicija prirejajo viharne manifestacije Marku Trif-koviču). G. Vukičevič je smatra' za svojo glavno nalogo, da izbriše ta edina svetla imena iz političnega življenja radikalne stranke. Seja ob IS. še traja. Dauidouic bo jutri razbil koalicijo? Demokrati so v vladi, v skupščini pa nastopajo z opozicijo. — Ako radikali ne pristanejo na demokrata kot definitivnega skupščinskega predsednika, hoče g. Davidovih nastopiti samostojno. — Beograd, 19. oktobra. V političnih krogih danes živahno komentirajo včerajšnjo sejo Narodne skupščine, ki ie v precej jasnih obrisih pokazala bodočo konstelacijo našega parlamenta. Predvsem se podčrtava kompaktnost opozicije, zlasti složen nastop SDS in H95. Posebno pozornost pa ie vzbudilo postopanje Demokratske zajednice, ki je včeraj zopet pokazala, da res nima volje iti čez dm in stm z radikali ter zagovarjati vsa radikalska nasilja. Splošno je včerajšnja seja napravila vtis, da vlada v vladni koaliciji vedno večja razcepljenost, ki ji daje razdvojenost v radikalni stranki sami še posebno obeležje. Opazilo se je, da so številni demokratski poslanci neprikrito odobravali govore opozicijonalcev, doČim so ostali pri govorih vladnih poslancev in celo pri govoru ministrskega predsednika g Vukiče-viča popolnoma rezervirani. Demokratska zajednica se ie včeraj držala docela pasivno, dočim bo morala o priliki današnje debate o spornih mandatih v sarajevskem in bihaškem okrožju stopiti iz rezerve in zavzeti direkten afront proti drugi koalirani stranki. Včerajšnja seja Narodne skupščine je bila potemtakem jasen izraz strankarskega razpoloženja in grupacije v parlamentu. Na eni strani so radikali in klerikalci, na drugi strani SDS in HSS. dočim je bila včeraj demokratska zajednica nekak neopredeljen centrum. Vladni krogi sicer izjavljajo, da temu postopanju demokratske zajednice nI pripisovati nikake posebne važnosti, vendar pa ao radi tega zelo vttnetntrlenf In včeraj so se vršila neprestana posvetova-nza med gg. Vukičevičem in radikalskimi ministri. Nasprotno pa se iz okolice g. Davido-viča povdaria, da se bliža trenutek za končno razčiščenje položaja. Davidovičev-ci smatrajo, da je o priliki določitve kandidatov za predsednika Narodne skupščine naj boljša prilika za prelom koalicije z radikali. Zatrjuje se, da so odločeni, da nastopijo pri volitvah samostojno, ako radikali ne bodo pristali na to, da dobi demokratska zajednica skupščinskega predsednika. Kompaktnost opozicije v veriftkacij-skem odboru in v plenumu Narodne skupščine je podkrepila vero v demokratski blok in davidovičevci ne dvomijo, da bo vsa opozicija podpfrala to akcijo demokratske zajednice. MANEVRI NA HRVATSKEM Zagreb, 19. oktobra. Danes so bili zaključeni vojaški manevri in so se čete vrnile v svoje garnizije. Kljub štiridnevnemu naporu so vojaki dobro razpoloženi. Generalni štab je z uspehi manevrov zelo zadovoljen in se pohvalno izraža o sposobnosti naše vojske, ki jo hvalijo tudi vsi inozemski vojaški atašeji, ki so prisostvovali tem manevrom. TRAGEDIJA ANGLEŠKEGA OFICIRJA — London, 19. oktobra. Pri Londonu ie požar uničil zgodovinski grad majorja VVhiiea. Lastnik, žena in sin so postali trtva vattcae* «*>žara. Senzacionalen govor bolgarskega ministrskega predsednika Sobranje je začelo razpravljati o makedonskih dogodkih. — Ministrski predsednik povdarja prijateljske odnosa je z Jugoslavijo in ostro obsoja makedonska razbojništva. — Sofija, 19. oktobra. Danes ie pričelo Sobranje razpravljati o ukrepih vlade v zvezi z zahtevami jugoslovanske vlade glede napadov bolgarskih komitov na jugosloven ozemlje. Razpravo je otvoril min. predsednik Ljapčev, ki je uvodoma naglasil, da je vodila vlado pri teh korakih edino le skrb za dobrobit države. Bolgarija je bila po sklenitvi mirovnih pogodb v zelo težavnem položaju in le z največjimi žrtvami se je posrečilo zopet pridobiti zaupanje inozemstva. Trdote mirovnih pogodb so v veliki meri ovirale razvoj države, vendar pa se je posrečilo izboljšati splošno gospodarsko stanje in Bolgarija je na najlepši poti, da pride do sporazuma in prijateljskih odnosajev z vsemi svojimi sosedi. Tudi z Jugoslavijo so podali odnošaji po prejšnjih hudih nasprotstvih mnogo prisrcnejši. Na obeh straneh je mnogo dobre volje za kar najtesnejše zbliianje. To pa, kar se je dogajalo zadnje dni na ju-goslovenskem ozemlju ob bolgarski meji in kar so po trditvah jugoslovenske vlade zagrešili bolgarski državljani, ni le nespametno, nečloveško in zločinsko, marveč spravlja v resno nevarnost dobre sosedne odnošaje in onemogoča prijateljsko zbližanje. Vlada je smatrala zato za potrebno, da seže po naj-rigoroznejšib sredstvih, da to gibanje prepreči. Vlada pričakuje, da bo Sobranje te ukrepe odobrilo. Kandidatska lista organiziranih trgovcev razveljavljena! Nečuveno nasilje in partizanstvo SLSarske klike v volilni komisiji za Zbornico TOI Dočim je volilna komisija vrnila listi industrijcev in obrtnikov v popravo, je listo organiziranih trgovcev kratkomalo razveljavila. — Klerikalno obrtniško listo je potrdila, četudi je nezakonita« Snoči ob 18. je potekel rok za vlaganje kandidatnih list za volitve v Zbornice TOI. Vloženih je bilo. kakor smo že včeraj napovedali , pet kandidatnih list. in sicer enotna sporazumna lista za industrijski odsek, dve za trgovski in dve za obrtniški odsek. Volilna komisija se je pod predsedstvom vss. dr. Levičnika sestala ob 18.30 k seji, da prouči kandidatne liste in jih odobri. Seja je trajala danes do 3. zjutraj. Klerikalni listi gg. Jelačina in Ogrina je klerikalna večina volilne komisije brez podrobnejšega proučavanja takoj potrdila. Volilna komisija se je nato spravila na oficijelni kandidatni listi trgovskih in obrtniških organizacij ter z največjo rigoroznostjo in rafini-ranostjo pregledavala vsakega kandidata posebej kakor tudi vsak podpis na obeh listah. Po dolgi, mestoma zelo napeti debati je klerikalna večina volilne komisije zavrnila oficijelno kandidatno listo trgovskih gremijev in organizacij z nosilcem g. Vilkom Weixlem. Zavrnila jo je radi formalne pogTeške. češ da glede števila podpisov ne zadošča določilom volilne uredbe. Zavrnitev je brezpogojna, tako da bodo klerikalci lahko proglasili za izvoljeno brez volitev svojo listo z g. Jelačinom na čelu. Dolg in oster boj se je vršil tudi radi industrijske in obrtniške liste. Obe listi imeli med kandidati osebe, ki še niso dosegle v zakonu predpisane starosti 30 let. Vendar pa je volilna komisija sklenila, da se industrijska lista vrne v dopolnilo oziroma popravilo ter da se nekvalificirani kandidati zamenjajo z drugimi, ki bodo odgovarjali določbam uredbe. Seveda je morala komisija potem vrniti tudi obrtniško listo, ki bi jo klerikalci najraje kar razveljavili, kakor so trgovsko. Na popoldanski seji volilne komisije prideta obe listi ponovno v pretres. * Danes je klerikalno nasilje v Zbornici TOI doseglo svoj vrhunec. Volilna komisija je razveljavila kandidatsko listo »Zveze trgovskih gremijev« ter proglasila za izvoljeno trgovsko kandidatsko listo SLS Storila je to iz formalnih razlogov, proti povsem jasnim določilom čl. 17 Uredbe o volilnem redu, ki se glasi: »Ce se kandidatne liste ne ujemajo s predpisi te uredbe, jih mora volilni odfoor v treh dneh vrniti, da se popravilo.« Za stanovsko trgovsko listo ta predpis za komisijo ni obstojal, dočim sta se baš na podlagi tega člena vrnili listi industrijcev in obrtnikov v popravo. Posamezni členi uredbe so res lahko tolmačijo tako ali tak«, vendar pa ni mogoče istega člena tolmačiti za eno listo v tem, za drugo listo pa baš v nasprotnem smislu, razen, če se hoče kršiti uredbo ter uganjati nasilje. Do tega trenutka, ko to pišemo, nismo mogli točno ugotoviti, s kako utemeljitvijo bo skušala komisija zavrniti potrditev liste organiziranega trgovst-va, ni pa nobenega dvoma, da so gospodje Jarc, Ogrin, Ložar in Jela&o, U odločujejo v komisiji, iskali dlako v jajcu, da bi mogli spraviti organizirano trgovino ob zakonito zastopstvo. Od 6. zvečer pa do 3. ponoči so z lupami preiskavah podpise in kandidate gospodarskih organizacij, dočim so bile liste SLS gladko potrjene, dasi smo lahko prepričani, da je tudi v njihovem jajcu mnogo dlak Tako je bila n. pr. obrtniška lista SLS potrjena, dasi n. pr. vemo, da gg. Ogrfn in Curk po čl. 7 ured. nimata pasivne volilne pravice. Razveljavljenje in zavrnitev kandidatske liste organiziranih trgovcev je nečuven akt skrajnega političnega partizanstva SLS, ki le to dokazuje, da si klerikalci poštenim potom zbornice niso upali dobiti v svoje roke. Ni zadostovalo, da so pravilno izvršene zbornične volitve lanskega leta, pri katerih so dobili od 48 mandatov z g. Jelačinom vred samo 8 mandatov, nasilno razveljavili, ni zadostovalo, da so dosegli iz-premembo volilnega reda z odpravo volilnih kategorij, da so vpisali proti izrecnim odredbam ministra trgovine nad 3000 volilcev, članov raznih kon-zumnih in drugih zadrug, ki po svoiih poslih in ciljih ne spadajo med volilce svobodne trgovine in obrti. Ni bilo zadosti, da je volilna komisija s svojim partizanstvom in s fintami oronnla aktivne in pasivne pravice večje število najodličnejših reprezentantov trgovine i obrti, sedaj so v obupu posegli še po zadnjem sredstva, da iz ničevih razlogov razveljavijo nasprotne kandidatne liste. S tem prehajamo v Sloveniji v makedonsko volilno prakso, kjer no odločuje volja volilcev, ne volilni zakon, pač pa teror in nasilje klike, ki se je slučajno prikopala do oblasti. Naskok SLS na stanovsko in strokovno organizacijo trgovcev, obrtnikov m industrijalcev v Sloveniji ie klasičen vzgled, kako brezvestna politična klika breobzirno uničuje tudi najvažnejše gospodarske ustanove. Ce je v državi še kaj smisla za poštenje in zakonitost, se mora dvigniti proti kliki SLS tak odpor, da se nikdar več ne bo drznila nad slovenskim gospodarskim parlamentom uganjati takega nasilja. Pilsudski obišče Rim — Rim, 19. oktobra. Koncem te?a meseca prispe v Rim predsednik poljske republike maršal Pilsudski, ki bo pri tej priliki posetil Mussolinija in papeža. Ni še znano, ali bo ta poset privatnega ali političnega značaja. NOV OBLASTNI PREDSEDNIK V ZAGREBU — Zagreb, 19. oktobra. Za dne 3. novembra je sklicana seja zagrebške oblastne skupščine, na kateri bo izvoljen nov predsednik. Dosedanji predsednik dT. Maček je namreč moral podati ostavko na predsedniško mesto, ker obdTŽl svoj poslanski mandat. Kdo bo njegov naslednik še ni znano. V oblastnem odboru ne bo nika&h apre- Klerikalna pritožba proti izvolitvi dr. Kramerja Današnji »Slovenec* je objavil oddvuje-Bo mišljenje, ki so ga klerikalci predložili plenumu Narodne skupščine v zadevi verifikacije dr Kramerjevega mandata. To oddvojeno mišljenje se zdi na prvi posled nekoliko bolj utemeljeno, kakor pa je bila klerikalna pritožba proti dr. Kra-merjevemu mandatu, s katero smo se ie bavili, če pa se preiščejo ».konkretni* slučaji, ki jih to oddvojeno mišljenje navaja, se pokaže, da je prav tako neutemeljeno skrpucalo, kakor je bila prvotna klerikalna pritožba. Tako n. pr navaja oddvojeno mišljenje, da je med mrtvimi volil Gregor Pezdir. žel. uradnik, Grajska planota, ki je bil vpisan pod št. 477 vol. imenika III. volišče. Ugotavljamo, da je bil Gregor Pezdir rojen l. 1902 ter se je preselil z Grajske planote na Masarvkovo cesto. Umrl je njegov oče in sicer I. 1923. ki pa sploh ni v volilnem imeniku — Kot naslednji slučaj med umrlimi volilci navaja Blaža Jernejca, hi-ralca z Vidovdanske c. št. 8. ki v volilnem imeniku sploh ni zapisan. Prav tako navaja, da je volil umrli usnjar Janez Kovačič iz Kolodvorske ul l& Ugotavljamo, da je Kovačič bil črtan iz volilnega imenika in da na njegovo ime sploh ni nikdo dovolil. Nadalje navaja oddvojeno mišljenje tri slučaje oseb. ki so v aktivni vojaški službi in ki so volile. Med temi navaja ime dr. N. Rudnik, vpisano pod št 610 volilnega imenika Vil. volišča, ki je baje aktivni vojaški zdravnik. Ugotavljamo, da je pod št. 610 VII. volišče vpisan sin finančnega delegata Boris Rupnik, ki sploh ni vojaški zdravnik, ampak je dijak. Vojaški zdravnik dr. Vilko Rupnik sploh ni vpisan v volilnem imeniku. Med ostbami, k» so volile, ki pa nimajo volilne pravice za Narodne skupščino, ker iim je priznana le za občinske volitve, nava'ja ime tehnika Ivana Voronovskega, stanujočega na Musirvkovi cesti. Ugotavljamo, da je bil Voronovsky upravičen voliti, pa ni volil Josip Mirman, kroj. pomočnik z Resljeve ceste, ki ga «Slovenec» tudi navaja, pa sploh ni volil Nato navaja oddvojeno mišljenje 6 oseb, ki so bile odsotne, pa so volile. Glede Antona Zurca in dr Igorja Vidica, ki se tudi navajata med femi. ie dokazano, da sploh nista volila in da tudi nihče namesto njiju ni volil. Oddvojeno mišljenje navaja nadalje, da je Ivan Ciber na VIII. volišču v Ljubljani volil pod št 73 in pod št. 92. Ugotavljamo, da je na VIII volišču bil vpisan pod št. 9? Ivan Ciber. ki je volil le zase, kajti pod št. 72 je vpisan profesor Josip Breznik, o katerem dvomim"*, da bi pustil koga drugega voliti namesto srhe. Navedli smo le par slučajev, ki ^mo jih molili danes v naglici ugotoviti. V svoji pritožbi ki so jo vložili v verifikacijskem odboru, so klerikalci namreč vsa imena In druge konkretne po'Jatke previdno izpustili ker so vedeli, dn H bile drugače njihove izmišljotine predčasno razkrinkane. Gotovo pa se bodo tudi drugi, v klerikalnem od-dvojenem mnenju naveden! slučaji izkazali za enakovredne, k^kor so oni, ki smo Jih omenili zc:orai Zq ti slučaji pa dokazujejo dovolj jasno, kako točni so klerikalni *koc-kretni* dokazi Ako še navedemo, da oddvojeno mnenje zopet navaja tudi slučaj s trnovsko «šprenglo» in da trdi, da je bil čuvar I. skrinjice Anton Lovše, ki je bil v resnici čuvar II skrinjice, kajti čuvar I. skrinjice ie b! uslužbenec Jugoslovenske tiskarne Matevž Logar, potem je še bolj jasno, s kolik ) neiočnosHo le bilo to klerikalno oddvojeno mišljenje sestavljeno. Bilo ie sestavljeno pač <=amo zato, da se lahko govori o prlt>žbi. — za varanje javnosti. Ako naposled še opozorimo, da klerikalci v prav nobenem slučaju ne morejo dokazati, da so se od njih navajane neredno-sti, ako so se res vršile, izvršile v korist Naprednega bloka, ne pa na korist dr. Korošca je pač dovoli lasno, da predstavlja tudi to oddvojeno n-.išlienie v resnici le klerikalno bbrrjažo Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.555—13.585 (13.57): Curih 1094—1097 (1095.5): Dunaj 8—8.03 (8.015). London 276.65 bi; Newyork 56.73— 56.75. Praga 168—168.80 (168,40). Milan 309.75—311.75 (310.75) Efekti: Celjska 164 d. Ljubljanska Kreditna 135—135 (135). PraStediona 850 d. Kreditni zavod 160 d. Strojne 70 bi. Vevče 133 d. Ruse 290—300, Stavbni 56 d Sesir 104 d. INOZEMSKF RORZE. Curih: London 25.265, Newyork 518.50, Pariz 20.355, Milan 28.54, Berlin 123.90, Beograd 9.13, Praga 15.37. Partizanstvo klerorarlikolneso težimo Dr. Gosar je razpustil ravnateljstvo OUZD t Ljubljani in imenoval novo, ▼ katerem prevladujeje sami klerikalci Danes so prejeli člani ravnateljstva OUZD v Ljubljani odlok ministra za socijalno politiko dr. Oosarja, s katerim se razrešujejo svoje dolžnosti. Kakor nam Istočasno poročajo iz Beograda, je že imenovano novo ravnateljstvo OUZD v Ljubljani, obstoječe iz sledečih članov: a) za delodajalce: Anton Rojina, mizarski mojster v Ljubljani, Ivan Ogrin, zidarski mojster v Ljubljani, Vinko Resman, lesni trgovec v Radovljici, Jernej Ložar, krojaški mojster v Ljubljani, Miloš Hohnjec, kipar v Celju, dr. Adolf Golia, tajnik Zveze indu-strijcev v Ljubljani, Fran Ravnikar, tesarski mojster v Ljubljani in Fran Včeraj zjutraj je našel neki gospod v Tuškancu truplo nekega mladeniča, ki je ležalo kraj steze. Obvestil je po? licijo, ki je odposlala tja komisijo. Ugotovili so, da je samomorilec 271etni Vekoslav Zadol, rodom iz Koprivnice, poslovodja v «Bijou de Paris» na Ilici. Njegov brat, zidar Božidar je zapisni* kar ju izpovedal, da je Vekoslav ostavil doma poslovilno pismo in je nato od* šel. V pismu pravi samomorilce: Fan* kiča in Božekl Sprejmita poslednji po? zdrav od vajinega Slavka. Ne jokajta in živita v miru. Še enkrat zbogom in nasvidenje na onem svetu. Včeraj je Božidar zopet prišel na policijo, da se informira o nesrečnem bratu. Bil je ves v skrbeh za brata, ki se vso noč ni vrnil. Zapisnikar je ^odgovoril, da so našli v Tuškancu truplo nekega mla? deniča. Božidar je v mrtvecu spoznal svojega brata. Poleg je ležala stekleni* čica, ki je dišala po alkoholu. Zdravnik je dognal, da je samomorilec nasul *v alkohol ciankalija in strup izpil. Le* žal je kakor da spi. Pokojnikov brat ni vedel, kaj je gnalo nesrečnega mla* deniča v smrt. Njegova žena Fankica je pa povedala, da je bil svak zadol« žen. Vendar bi mu ne bilo treba v smrt radi neznatnega malega dolga. * Ko je bilo policiji v Zagrebu jav* ljeno, da so neznani zlikovci vlomili v stanovanje ge. Korperjevc na Ilici št. 68 in zvezali njenega 151etnega sina Dra* gotina, je policija takoj Dragotina za* slišala. Izpovedal je, da je ostal v ne? deljo sam v hiši, ker so mati, služkinja in neki njegov prijatelj odšli v mesto. Nenadoma je nekdo zazvonil in na pragu se je pojavila visoka moška po* stava. Dragotinu je pomolil neznanec pismo, naslovljeno na mater Takoj na* to je pa potegnil iz žepa samokres in zapovedal sinu, naj molči, sicer ga ta* koj ustreli. Zvezal mu je roke in noge in mu zamašil usta. Vlomilec je nato preiskal stanovanje in odnesel mate* rino kaseto z denarjem. Dečku se je posrečilo oprostiti se vezi na roki. Spla* zil se je do sobe podnajemnika, ki je v sobi spal in ga zbudil. Podnajemnik mu je nato zvezal roke in noge. Poli* cija jc takoj zaslišala Dragotinovega prijatelja Klaudiusa. ki ga je pred vlo* mom obiskal. Klaudius je natančno ta* ko izpovedal kakor Dragotin, kar je vzbudilo sum. da ni vse vredu. Ugoto* vilo se je, da je Klaudius v času, ko je odšel od Dragotina, pa do večera, popival v gostilnah in trosil na veliko denar po slaščičarnah in zabaviščih. Dragotin jc končno priznal, da sta on in njegov prijatelj fingirala vlom, da se polastita materinega denarja. — Na* meravala sta izvršiti vlom že v sredo, a se jc Dragotin bal služkinje, ki je vedno doma. Klaudius ga je pa prepri* čeval, da bosta služkinjo že ugnala. — Treba jo bo udariti parkrat po glavi — je deial, — pa ne bo več nevarna. Po Dragotinovem prizananju je tudi Kljau* dius vse priznal. Pri njem so našli v kaseti vse dragocenosti, v albumu pa znamke in denar. Zapravil je samo 600 Kavčič, gostilničar v Ljubljani. b) za delojemalce: Anton Marinček, uradnik, VI. šumer, tipograf, Andrej Semenič, strojni nadpreglednik, Anton Krek, urednik, Melhijor Cobal, ravnatelj konsumnega društva v Zagorju ob Savi, Andrej Gajšek, strokovni tajnik v Ljubijai, Drago, Kosem, tipograf v Ljubljani in Josip Ošlak, tipograf v Ljubljani. V novem članstvu ravnateljstva OUZD prevladujejo sami klerikalci. Za danes se vzdržujemo vsakega komentarja. Imenovanje je nov dokaz, da uvaja kferoradikalni režim v našo državno upravo nečuveno partizanstvo in aa mu ni prenizkotno nobeno orožje, samo da se obdrži na krmilu. dinarjjv. Dragotin Korper je obisko« val tretjo gimnazijo; ker se je pa sla* bo učil, ga je dala mati učiti k neki elektrotehnični tvrdki. Tam je spoznal tudi 181etnega Marijana Klaudiusa. Oba je policija aretirala in izročila dr* žavnemu pravdništvu. * Včeraj zjutraj, ko je dospel potni* ški vlak iz Zagreba na Sušak, je odšel 25 letni trgovec Franjo Rahendič na bližnjo postajo Sv. Ano in se je vrgel pod drvečo lokomotivo. Strojevodja ni mogel vlaka takoj ustaviti, ker je vozil z veliko hitrostjo. Truplo je lo* komotiva popolnoma razmesarila. Uve* dena j 2 bila stroga preiskava, ki je pa ostala brezuspešna. Kaj je gnalo Ra* hendič 1 v smrt, se ni dale ugotoviti. Rahendič je bil s' liden in dober mla* denič. ?iepiral se nikdar ni in tudi ni imel ljubavnih avantur. Zato je neraz* umi j ivo, kaj ga je gnalo v smrt. Pred* včerajšnjim so 1 našli v neki zakotni ulici na periferiji Fusaka truplo artilje* rijskega poručnika Nerea Zabriiana. Komisija je ugotovila, da je poručnik izvršil samomor, ni se pa dalo dognati, že1 j si je končal življenje. * V soboto je hišnik varaždinske gimnazije začul ponoči sumljiv šum v z' srnici. Vstal je in odšel v dvorano. C izil pa ni nič sumljivega. Šele na* slednji dan je ugotovil, da so neznani vlomilci razbili šipe na enem oknu zbornice in vlomili v gimnazijo. Na mizi je ležalo 16 razrednic, katere so vlo* milci odnesli. Iz omar so pa pobrali okoli tisoč zvezkov za n«ške, fran* cc ke, hivatske in matemfTtične nalo* ge. Vlom so takoj prijavili policiji, ki je uvedla preiskavo. Neki redov je vi* del 'cevorico mladeničev. ki so S kla* tili okoli gimnazije. Nato jih je videl, kako si nekaj nesli proti mestnemu sprehajališču. Sprvi se mu ni zdele sumljivo, ko je pa pomL!il, da so to najbrž vlonv'ci, se je vrnil, a ni našel nikoovi več. Najbrž so vlomili sami dijaki gimnazije, da uničijo razredni* ce in zvezke s slabimi redi. Položaj naših invalidov Te dni se bo vršil na Dunaju IV. med* narodni kongres vojnih invalidov, udruže* nih v organizaciji «Snamak*>. Naše udruže* nje invalidov je pripravilo za ta kongres obširno poročilo, iz katerega je razviden položaj invalidov v naši državi. V Jugoslaviji je 51.701 vojni invalid. Od teh je 20.820 brez, 30.881 pa z dleco. V pre* čanskih krajih je 27.619, na ozemlju pred* vojne Srbije in Crne gore pa 24.682 hrvali* dov. Vojnih vdov je 120.319. Med njimi ie 75.800 mater in 44J513 vdov brez dece. Na Srbijo in Črno goro odpade 50.707 vdov z in 33.970 brez dece. Vojnih sirot brez očeta in matere je v naši državi 29.437. Bolehnih in siromašnih roditeljev, ki so ostali brez sredstev, imamo 11.085. V Jugoslaviji je 218.122 oseb, ki spada* jo pod določbe invalidskega zakona. Ža te sirote izda država letno 266.706.91 Din. Na vsakega odpade mesečno povprečno 96 Din ali 3 Din dnevno. V znesku 266,706.261 Dro je vštet tudi invaliSlovenecc je objavil klerikalni kandidatni listi za trgovski in obrtni odsek TOI. »Slovenec« proglaša kandidate teh dveh list, katerih nosilca sta gg. Jela-čin in Ogrin, kot »naše«, t. j. kot pristaše klerikalne stranke. S tem jih je sam proglasil kot politično - strankarske kandidate, kar izrecno ugotavljamo. V resnici so na klerikalni kandidatni listi za obrtniški odsek sami pristaši SLS in iz imen na njej je razvidno, da jo predstavljajo večinoma ljudje, ki v obrtniškem strokovnem gibanju niso igrali nikoli posebne vloge. Imena Ogrin, Ložar, Pust in nekatera druga so nasprotno dokaz, da je to lista ljudi, ki so vedno grešili proti obrtniški solidarnosti in ki zaradi tega med našim obrtništvom niso baš na najboljšem glasu. O -posameznih klerikalnih veličinah je znano, da so pri oddaji raznih javnih del znali poskrbeti zase, pri čemer so jim bila prav malo mar najenostavnejša načela poštene poslovne konkurence. Gola resnica je, da so klerikalni gospodje, kjerkoli so imeli moč in besedo, poznali samo sebe in svoj žep ter jim je bilo prav malo mar za mnenje njihovih stanovskih tovarišev, rjanes apelirajo kot klerikalni strankarski eksponenti na zaupanje svojih stanovskih tovarišev, ki pa po našem mnenju ne bodo tako nespametni, da bi bili bolj papeški, kakor sta gg. Ogrin in Pust, ter nastavljali še levo lice, ko so prejeli od klerikalcev udarce že po desnem. Naj iščeta gg. Ogrin in Pust zaupanje pri tistih obrtnikih, za katerih blagor sta se trudila v stanovski solidarnosti v svojem nesebičnem delu v zbornici hi na ljubljanskem magistratu! Razdiralcev stanovske solidarnosti zavedno občinstvo ne bo volilo, še manj pa take ljudi, ki izrabljajo svoj položaj v javnih korporaciiah za sebične namene! Vsi tisti, ki kandidirajo na klerikalni obrtniški listi, so se sami izločili iz vrst stanovsko in strokovno organiziranega obrtništva in se postavili v nasprotje ž njim ter njegovimi skupnimi interesi. Nobenega dvoma ni, da bodo znale stanovske in strokovne organizacije zavzeti napram njim ob pravem Času temu njihovemu kOTaku odgovarjajo- Prosveta Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani. V soboto. 22. okt: «Lokalna železnica.* V nedeljo 23. okt: »Lokalna železnica.* Za soboto, dne 22. t. m., napovedani gledališki predstavi: opereta «Orlov» in drama «Poinoč» sta vsled koncerta hrvatskega pevskega društva «Kolo», ki se vrši ta večer, odpovedani. Josip Kulundžič: Polnoč. Danes, v sredo 19. t m. zvečer bo premijera Kulun-džičeve drame »Polnoč*. Delo spada med najnovejše proizvode mlajše hrvatske generacije in je doseglo pri svoji prvi vpri-zoritvi leta 1921 v zagrebškem gledališču izredno velik uspeh. Znani pesnik Gustav Krklec je pisal takrat med drugim o Kulun-džiču tn njegovem prvencu tudi naslednje: Kulundžič je mlad m tembolj je treba podčrtali njegove vrline in tembolj priznati njegove sposobnosti. A njegove vrline in sposobnosti so v tem, da se je oddaljil od starih obledelih idealov včerajšnjega člove-čanstva in da išče novega Človeka; da je obrnil hrbet preteklosti in odprl okna svoje duše novemu času, iz katerega odmeva krik poteptanega bednega in one- validske podpore 50 milijonov Din. Žal, da finančno mmJvtrstvo tozadevnega sklepa ministrskega sveta še ni izvršilo. Rak^rana našega invalidskega problema so neštete prošnje naših invalidov, ki leže po arhivih pristojnih ministrstev. Samo v Srbiji in Crni gori je 5637 nerešenih inva» lidskih prošenj. Novi invalidski zakon je stopil v veljavo že koncem 1. 1925, a ven* dar leži v arhivih še 78.767 prošenj glede prevedbe. Zato ni čuda, da je položaj na* ših invalidov obupen. Mnoge vojn« žrtve državne podpore sploh ne dobivajo, drugi pa prejemajo znatno manj, kakor jim po zakonu gre. Tako je bilo lani določeno v proračunu za invalide 320 milijonov, a država je izplačala samo 200 milijonov na račun invalidskih podpor. če stališče. Od lanskih zborničnih volitev, ko ie organizirano obrtništvo sijajno zmagalo naovno tovrstni, posebno ba*.-sta Križaj in Betctto ter pripovedovalec tenorist Benkovič. Uspeh je bil velik. Enako pohvalno se izražajo tudi o^ali. predvsem frankiurtovski časopisi. .Kolo nastopi v LJubljani v soboto, dne 22. t. m. z i>tim delom kakor v Frankfurtu. Izvaja ^irolov oratorij: ^\. brata Ciril in Ml. Pretprodaja vstopnic v Matični knjigam. Komedija Izvrstnega komediografa Ludvik T home «Lokalna železnica ■ se vpr > zori v soboto 22. okt. prvič na šentdakofi->kem gledališkem odru. Snov je popotar-ma enostavna, razumljiva \ sukemu. zato pa je dejanje polno komičnih situacij in pristnega humorja. Občinstvo vabimo, da si ogleda pred-stavo. Sobotna predstava je namenjena abonentom in drugemu občinstvu. Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Peter šterka, nasl. Miloš Karnič-nik na Starem trgu. V nedeljo 23. okt. se vrši prva repriza. Mariborska operna sezona se otvori jutri, 20. t. m. z nanovo nasrudarano priljubljeno opero «Traviata» v novi zasedbi in novi opremi. »Traviata» na mariborskem odru. Po večletnem presledku se zopet vprizori ra marib. odru priljubljena Verdijeva opera «Traviata» na novo naštudirana in v nov: zasedbi. «Traviata» je bila že pred leti pravi operni šlager, ki jc šel nič manj kot Č>S krat čez naše deske. Tem večji bo uspeh te opere letos, ko je zasedba v nekaterih vlogah že mnogo boljša. Naslovno partijo Violette poje ga. Kocuvanova, Alfreda pa g. Burja, ki je doživel pred kratkim v Ljubljani kot gost v tej vlagi zelo lep uspeh in žel aplavz na odprti sceni. Očeta Germon-ta poje g. Neralič. kateremu se prilegajo ravno Verdijeve opere kar najbolje. Muzikalno vodstvo in režiia sta v priznanih rokah g. Mitrovića, uprava pa Je poskrbela, da bo tudi oprema kar najsijajnejša. Toalete (tokrat se vprizori «Traviata» v modernih kostumih) so izdelane v lastnem gledališkem ateljeju. šBeiežnica KOLEDAR. Danes: Sreda, 19. oktobra 1927; katoličani: Peter; pravoslavni: 6. oktobra, Toma. Jutri: Četrtek, 20. oktobra 1927; katoličani: Vendel; pravoslavni: 7. oktobra. Sergije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: « Polnoč*. Kino Matica: «Pat in Patachon kot mornarja*. Kino Dvor: «Amerika v plamenih". DEŽURNE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva c, Trnko-czy, Mestni trg. Jutri: Bohinc, Rimska c; Levstek, Res-ljeva c. Sobice zaide danes ob 17.10, vzide jutri ob 6.20 in zaide ob 17.10. Šah. Šport — Postava Jugoslavije proti Češkoslovaški. Dne 28. t. m. se vrši v Pragi meddržavna tekma Češkoslovaška-Jugoslavija. Savezni kapetan je postavil sledeče moštvo: Mihelčič (Gradj.)—Ivkovič (Jusn-slav.). Dasović (Hašk) — Arsenijevič (BSK), Premeri (Viktoria). Popović (BSK) — Marjanović (BSK), Benčić (Hajduk), Luburić (Jugosl.), Cindrić (Gradj.) Giller (Jugosl.). Rezerve: Sifliš. Petrovič in Bo-načič IT. - — Službeno iz Lhp. Danes ob 20. seia upravnega odbora v kavarni «Emona». Udeležba dolžnost. — Tajnik. — Stanje prvenstva v Zagrebu. Stanje prvenstva v Zagrebu je nastopno: Hašk 2 tekme 4 točke, Viktorija 2, 4. Croatia 2, 3, Željezničari 2, 1. Gradjanski 1. 0, Derby 1, 0, Concordia 2, 0 točk . — Stanje prvenstva na Dunaju. Stanie prvenstva na Dunaju je nastopno: Admira 6 tekem 11 točk. VVacker 5. S, Vienna 4. 7. Rapid 5, 6. Hertha 6. 6 Austria 6. 6. Sport-klub 6,6. WAC 6. S. Hakoah 6. 5. Slovan 6,5, BAC 6. 3 FAC 5. 2 in Simmering 5 tekem in 2 točki. — Stanie prvenstva v Pragi. Stanje prvenstva v Pragi je nastopno: Viktorija 4 tekme 7 točk. Slavija 3, 5. Kladno 4. 4. Cc-chie Karlin 3, 3. Sparta 3 . 2, CAFC 4. 2, Vršovice 3. 1. — Impozantne številk*. NVm&ki nogometni savez šteje 900.000 članov. 1. januarja t. 1. je bilo vpisanih 6683 klubov z 873.874 člani. Pri 473.611 prvenstvenih tekmah je igralo 11,840.275 igralcev, vštevši sodnika. 6*2*2 klubov izdaja lastne liste, 1556 klubov ima lastne knjižnice in 134 klubov razpolaga s trenerji ter učitelji sporta. Pisane zgodbe iz naših krajev Samomor s ciankalijem. — Fingiran vlom v Zagrebu, —r Dva zagonetna samomora na Sušaku. — Tudi v šoli kradejo. Boi obrtnikov zo stonouske interese Klerikalci kot razdiralci stanovske solidarnosti. — Ali naj gospodarijo stanovsko zavednim obrtnikom Pusti in Ogrini? Jean de la Hyre: 39 500 — Imenitno, general! Dovolite tudi meni storiti tako, kakor je storil moj tovariš. Jutri dobite moj odgovor. General je molče bobnal s prsti po mizi. _ Naj bo, do jutri imate čas, da se odločite. Ali pa naj razumem vaš odgovor tako, da bo odvisen vaš sklep od d' Albaniacovega? _ Ne! ne! odloČiti se hočem po svoji volji. Moj odgovor dobite točno jutri ob tem času. Sicer bi vas pa prosil, da mi poveste, kaj je odgovoril d* Albaniac. — A če nočem povedati? — Tedaj — je dejal Fortclus samozavestno, — pa smatrajte, da sem vaš predlog odklonil. — Vi odklanjate naš predlog? To hočete reči? — Da, baš to. Policijski prefekt je nekaj časa mol- čal — Na svidenje jutri, gospod. Fortclus se je mimo priklonil in obrnil k vratom. — Na svidenje, general. V. Jeanna in Letlcija. V grad'u Mont-Guchet se je Letici-ja polagoma zavedla. Odprla je oči In zagledala pred seboj dve smehljajoči se d evo j ki. Na prvi pogled ni spoznala, da sta Jeanna in Lidija. Rana na rami jo je zelo skelela. Potipala jo je in se spomnila obupne borbe s Faultonom, strelov... —Kaj se je zgodilo? Kako sta prišli sem? Kje sem? Jeanna se je nagnila k nji in odgovorila: — Prileteli sva takoj za vama in prišli v grad prej, predao se je Faulton spustil na teraso. Opazovali sva vajino borbo in vam stisnili v roko revolver. — VI ste mi dali revolver? — je vzkfliknila Leticija. — Da. — Potem pa, ko ste pomerili v Faul-tona in sprožili, -— se je oglasila Ličffi-ja, — sva vas odnesli v spalnico. K sreči zna Jeanna streči ranjencem. Obvezala je vašo rano. O! Malenkost. Faultbnova krogla je vam samo opraskala ramo. — A on? Kaj je z njim? — je vprašala Leticija. —. Zanj se pa nisva" zmenili. — Kako dolgo že ležim tu? — Pet ali šest ur. — Tako dolgo sem bila onesvešče-na! — je vzkliknila Leticija. — Da. in pošteno se vam je bledlo. Porabila sem ta čas in skočila v lekarno po zdravila za rano. Nastala je tišina. Leticija je vsa razburjena zamrmrala: ~~ Torej Ve zdaj vse veste? Jeanna se je nagnila smeje k nji in jo poljubila na čelo. — Da. veva. Lidrja se je zasmejala. -- Hoteli bi izvedeti od vas samo nekaj. — Kaj? — Koga ljubite? D'Albagnia ali Forclusa? — D'Albajmia. Lidiil je odleglo. — Hvala bogu, zelo sem srečna, ker... kajti če bi ljubili Fortclusa, bi bila ogorčena. Jearma ji je pomagala iz zadrege, rekoč: — Obe bova vaši najboljši družici. In da vam rJokaŽeva prijateljstvo, prisegam, da storiva vse. kar ie v najinih močeh, da Čim prei osvobodimo nfega, ki sra liuhite vi... in tudi onega, ki ga ljuti Lidija. Leticija je začudeno pogledala svoji prijateljici. — Osvobodimo? Ne razumem... Toda tisti hip je vstal pred njenimi očmi prizor v Centralnem hotelu. Vzkliknila je: — Ah, ah izdajstvo! Faulton je nas izdal. Sestri sta se začudeno spogledali. — Izdal! — je spregovorila Jeanna. — V nezavesti ste opetovano izgovarjali imena, ki jih nisva razumeli. Kako je vam ime? Očividno ste nastopali pod tujim imenom in v moški obleki. — Ime mi je Leticija. — Kakšna tajna vas obdaja? Zakaj ste se preobleki! v moškega? Zak&j nazivate Fultonija Faulton? Odkod vam revolver, s katerim ste vi in Fultoni... To je starinsko orožje, ki se vidi samo še v muzejih. Če se ne motim, datira to orožje iz 20. stoletja. Kako ste prišli do njega? Kje ste dobili naboje? Saj jih že dolga stoletja nihče ne izdeluje. Celo v muzejih jih ni. O! Pojasnite nama to zadevo, Leticija! Leticija se je nasmehnila in zaše-petala: — Slabo mi je... Sama vama ho- rvse povedati, ker sem prepričana, se bosta potem še z večjo vnemo zavzeli za osvoboditev d'Albaniaca in Fortclusa. Toda zdaj še ne morem govoriti. Počakajta! Dajta mi kak*o okrep-čilo! — Prav pravite! Lidija, požuri se! Na mizici kraj postelje so ležali zavojčki, ki jih je prinesla Jeanna iz lekarne. Lidija je pripravila lekarstvo in Leticija je izpila nekaj kapljic okrep-čila. Kmalu je začutila, kako se ii vračajo sile. Jeanna jo je držala za roko in ko je Leticija odprla oči, ji je pomagala sesti na blazine. — Zdaj je vam odleglo. Pripovedujte nama. Leticija se je nasmehnila. Zopet je bila pripravljena na vse, samo da reSi d* Albaniaca. —Pripovedovala vama bom o neverjetnih stvareh. Poslušajta me do konca. Ce vama bo kaj nejasno ali nerazumljivo, me lahko vprašata pozneje. Po tem se pa nemudoma lotimo dela. Osvoboditi moramo Jeana in Fortclusa. Čaka nas pa še ena važna naloga. Nefodo mora poleteti v Benetke in opozoriti našega kapitana na pretečo nevarnost. Jaz žal ne morem. Božt* mej, da bi le ne bilo prepozno! Prepričana sem, da Faultonu nI zadostovalo izdajstvo nas treh. Izda! je tudi Neznanca in trdnjavo sv. Jurija Dnevne vesti. V. Ljubljani, dne 19. oktobra 1927. — Z ljubljanske univerze. V zimskem semestru 1927/28 ie bilo doslej na ljubljanski univerzi vpisanih 1256 slušateljev, od teh 103 slušateljice. Po posamnih fakultetah se razdele: na filozofski 311 (67 sluša-teljic), na juTidični 289 (17), na medicinski 80 (4), na teološki 97 in na tehniški 472 (15 slušateljic). Po posamnih strokah je na tehniški fakulteti vpisanih: na gradbeni, oddelek 83, arhitektonski 23, elektrotehnični 119, strojni 21, rudarski 96, kemijski 74 in geodetski 63. Celokupno število rednih slušateljev na univerzi znaša 1227, izrednih 29. Vpisovanje za zimski semester, ki je bilo prvotno določeno do 9. oktobra, je bilo podaljšano do 22. t. m. — rjrvj rezervni oficirji pomorskega letalstva. Na pomorski letalski šoli v Kum-boru v Dalmaciji so napravili izpit za rezervne mornariške inženjerske podporočnike gg. inž. V. Koželj, inž. Zoran R an t in inž. Fr. Slana. To so naši prvi absolventi pomorske letalske šole. — Iz državne službe. V višjo skupino je pomaknjen zdravnik policijske, direkcije v Ljubljani dr. Pavel Avramovič. Za finančna komisarja sta imenovana finančna koncipista Ljudevit Muha pri davčnem okrajnem oblastvu v Novem mestu in Ivan Predikak pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru. Premeščeni so: iz Bohinjske Bistrice na Jesenicah namestnik upravnika carinarnice Ivan Renčelj. iz Zagreba v Boh. Bistrico carinik Drago'«*b Pavlovič, iz Laškega v Šmarje komisar finančne kontrole Anton Ferencak, iz Srpske Crnje v Novo mesto komisar finančne kontrole Anton Muškatelc, iz Kruševca v Ljubljano komisar finančne kontrole Peter Držaj, iz Dravograda v Ptuj komisar finančne kontrole Nikola Božičević, iz Maribora k oddelku finančne kontrole pri pivovarni v Apatinu za podinspektorja finančne kontrole komisar finančne kontrole Anton Puc, iz Ljubljane za podinspektorja finančne kontrole v Kranj komisar finančne kontrole Ivan Florjančič, iz Zagreba v Ljubljano komisar finančne kontrole Ivan Papež, iz Zagreba v Maribor komisar finančne kontrole Jakob Kaiser, iz Kotora v Split komisar finančne kontrole Lovro Svetina, iz Krškega v Dravograd komisar finančne kontrole Ivan Torkar, iz Novega mesta v Veliko Gradiško komisar finančne kontrole Vaso Ananič, iz Maribora na Sušak komisar finančne kontrole Milan Grba, iz Ka-stva v Dolnjo Lendavo podinspektor finančne kontrole Josip Erjavec, iz Dolnje Lendave v Krško podinspektor finančne kontrole Matija Rihtarič. — Imenovani so: za uradnika ravnateljstva državnega rudnika v Kreki Franjo Belar, za rudarskega svetnika v Zagrebu Jakob Kocjan, za podinspektorja finančne kontrole v Škofji Loki komisaT finančne kontrole Franjo Kocjan, za podinspektorja finančne kontrole v Šent Lenartu komisar finančne kontrole Franjo Atko. za podinspektorja fin. kontrole v Novem Sadu komisar Luka Lončar, za komisarja fin. kontrole pri carinarnici v Mariboru preglednik Ninko Samardžija. — Izpremembe v prosvetnem ministrstvu. Ker je načelnik oddelka za osnovno šolstvo v prosvetnem ministrstvu Milisav M a t k o v i ć odšel na svoje prejšnje službeno mesto, je prevzel vodstvo tega oddelka inšpektor Miladin Š e v a r 1 j i č. — Iz sodne službe. V višjo uradniško skupino je napredoval goriški rojak dr. Fianjo V o 1 a r i č, predsednik okrajnega sodišča v Omišlu; vpokojen ie kanclist pri okrajnem sodišču v Ptuju Josip G o 1 e ž. — Redukcija šumarskih uradnikov. Na šumarskem kongresu v Beogradu se je v ponedeljek 17. t. m. razvila živahna debata o redukciji šumarskih uradnikov. Vsi govorniki sb ugotavljali, da le v velikem obsegu izvršena redukcija uradnikov škodljiva za nadaljni povoljni napredek našega šumarstva, ki predstavlja eno naših najvažnejših pridobitnih panog, kajti šume zavzemajo nad 70% ozemlja naše države. Doslej ie bilo reduciranih 718 uradnikov, zlasti uradnikov nižjih kategorij. Z Tedukcijo je zelo etežkočeno hitro in redno poslovanje posamnih Šumarskih uradov. _ Trgovinski minister v Beogradu. Po večdnevni odsotnosti v Sarajevu se je včeraj povrnil v Beograd minister trgovine in industrije dr. Mehmed Spaho. — Vloge Poštne hranilnice. Pri Poštni hranilnici je bilo meseca septembra vloženih 331 milijonov, dočim je bilo avgusta meseca vloženih 339 milijonov. — Nova šola v Bevkah pri Vrhniki. V nedeljo 6. t. m. se je na svečan način blagoslovila in otvorila nova osnovna šola v Bevkah pri Vrhniki. Nova šola je zgrajena pa načrtih moderne stavbne tehnike, ki jih je napravil profesor srednje tehnične šole v Ljubljani inž. R. škof. K stavbi lepe šole je v znatni meri prispevala občina, a tudi občani sami so z dovozom materijala mnogo pripomogli, da se sredi vasi dviga tako lepa stavba kulture in ljudske pro-svete. — Sanacija naše državne uprave. Klero- radikalni režim z Vel jo VukiČevičem na čelu ie ves čas volilne borbe naglašal, da hna za cilj temeljito »sanacijo državne uprave«. Sedaj prihaja iz Beograda poročilo, da namerava vlada iz razlogov štednje odpraviti takozvani politični oddelek za Slovenijo v notranjem ministrstvu in da se bodo akti razdelili po njih predmetih in vsebini ostalim oddelkom. Ta čin bo zelo kvarno vplival na poslovanje naše uprave. Slovenski oddelek je bit prvič edini sposoben hitro reševati vse akte, ker so tam poznali našo staro upravno metodo in zakone, dočim ne bodo drugi oddelki zmožni poglobiti se takoj v duh še obstoječih upravnih zakonov, ki veljajo še vedno za Slovenijo. V notranjem ministrstvu se bodo po odpravi slovenskega oddelka nagroma-dih akti iz Slovenije v skladanice ter bodo morale celo večnost čakati na rešitev, — Razveljavljeno dolarsko posojilo beogradske občine. Finančni minister je razveljavil sklep občinske uprave Beograda za najetje posojila v znesku 1 milijona dolarjev, ki bi se sklenilo z neko ameriško finančno skupino. Finančni minister utemeljuje razveljavljenje posojila s tem, da je posojilo kratkoročno in da bi imela beograjska občina s tem posojilom vezane roke. — Spomenik belgijskemu zdravniku v Negotinu. Zdravnik v Negotinu dr. Todoro-vič je pričel akcijo, da se postavi v Negotinu spomenik belgijskemu zdravniku dr. Macu Beju in njegovi soprogi, ki sta med svetovno vojno leta 1914. postala žrtvi epidemije pegastega legarja- Belgijski zdravnik in njegova soproga sta se ob izbru'hu svetovne vojne nahajala v Srbiji ter se takoj stavila na razpolago srbski sanitetni službi. — Hišni posestniki pri ministru za socijalno politiko. Posebna veččlanska deputacija beogradskih in drugih hišnih posestnikov se danes zglasi pri ministru za socijalno politiko dr. Gosarju ter mu predloži obširno spomenico s svojimi predlogi glede podaljšanja stanovanjskega zakona. Dev"-tacija poseti tudi ostale člane vlade in poslanske klube. — Nenavadna zaplemba revije. Na ukaz velikega župana v Osijeku je policija morala zapleniti in pobrati vse izvode zagrebške revije »Nova Evropa«, ki so se nahajali v mestu in v osiješki oblasti. Zakaj je bila ta revija zaplenjena, ni znano. — Kolo jugoslov. sester v Kamniku priredi v nedeljo 23. oktobra ob 2. popoldne na trgu veliko javno tombolo. Dobitki bodo bogati in praktični, kakor n. pr. seženj drv (5 ms). velika vreča moke, 6 srebrnih žličk v kaseti, več buteljk vina itd. Predmeti bodo razstavljeni. Tombolčni listki se prodajajo po o Din., 78Sn — Krvava nedelja na deželi. Na deželi je bila pretekla nedelja izredno krvava. Sedaj prihajajo poročila iz mnogih krajev o pretepih in pobojih, ki so se vršili med mladino. Ravno kraji, kjer klerikalizem najbolj cvete, se odlikujejo po svoji surovosti in krvoločnosti, te v ponedeljek smo javili, da je prišlo v nedeljo v kamniškem okraju do dveh krvavih pretepov, odnosno zahrbtnih napadov. V Radovici pri Metliki so v nedeljo pijani mladeniči zaklali župana Petriča in njegovega sina Jožeta. Prava bitka, odnosno mesarsko klanje pa je nastalo v nedeljo v mali naselbini Cebine pri Zagorju. Tu so se fantje tolkli s koli, klali z noži in bili s pestmi. Bilo je žegna-nje. Dva koreniaška brata sta naskočila vasujoče fante in jih začela pretepati. Na cesti se je nato vršila bitka, v kateri sta bila brata tepena, toda tudi ostali so bili pošteno nabunkani in razrezani. Konec potovanja na Dunaj Ljubljana nudi najlepše. najmodernejše modele v plaščih, kostumih in oblekah, toda samo v elitni izberi modelov pri tvrdki F. LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ulica. Iz Ljubljane —Tj Nastopno predavanje g. dr. Bohma. V petek dne 21. oktobra t. 1. ob 6. uri popoldne bo imel nanovo imenovani nastavnik pravne fakultete g. dr. Ludovik B o h m svoje nastopno predavanje o predmetu »Temeljni pojmi svetskogospodarske politike po svetovni vojni« v univerzitetni zbornični dvorani. —Ij Vreme. Snoči ob 20. je kazal barometer 758.1, termometer -4- 11.7° C, ob 7. zjutraj barometer 760, termometer -f-12° C, opoldne barometer 760, termometer 16° C. — Deževno. — Ta teden je mnogo svetnikov, ki jih kmetski vremenski proroki zelo upoštevajo. Tako je bil v ponedeljek sv. Gal, o katerem pravijo kmetje: »Po Galovem dnevu ostane živina v hlevu«. Včeraj je bil sv. Luka. O njem pravijo: »Sv. Luka, ki repo puka, v roke huka.« V petek, na slab dan, sv. Uršula. Ta napoveduje zimo. O njej pravi vremenski pregovor: »Kakršna Urša prikima, taka bo zima.« Če bo v petek mnogo padavine, bo pozimi velik sneg. —lj V pojasnilo. Iz obrtniških krogov smo prejeli: Na klerikalni listi za volitve v Zbornico TOI čitamo, da sta kandidata Ivan Ogrin in Matko Curk stavbenika v Ljubljani. Omenjena kandidata sta v resnici zidarska mojstra. —lj Sestanek obrtnikov, trgovcev in njih prijateljev se bo vršil v četrtek 20. t m. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne »Na pošti«, Sokolski dom, na Viču, po § 2. društ. zakona. Sestanek je jako važen z ozirom na predstoječe zbornične volitve, vsled česar prosimo, da se ga vsi zavedni obrtniki in trgovci v čim večjem številu udeleže. —lj Državni nameščenci- definitivni, dobijo brez vsakih formalnostih čevlje proti mesečnemu odplačilu pri »Voika«, nasproti Mestnega doma. 791n —lj Protestni shod I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani, določen za četrtek 20. t. m., se zaradi tehničnih ovir preloži. — Odbor. —Ij Na Dr. Krekovi meščansko - gospo-* dinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani se z rednim poukom prične prihodnji ponedeljek. Zato naj gojenke, ki so se za sprejem priglase, te dni vstopijo. Tudi nove gojenke se ta teden še sprejemajo —lj Kolo jugoslov. sester v Ljubljani bo imelo v četrtek 20. oktobra ob 16. uri popoldne redno odborovo sejo. 787n —Ij MM pes, volčje pasme, ki sliši na Ime »Trefic je bil v noči 11. t. m. odpeljan ali se je zatekel iz dvorišča Rožna dolina cesta VI. št. 4. Kdor kaj ve o nlem naj sporoči proti nagradi na upravo »Si. Naroda«. —lj Društvo »Treznost« v Ljubljani ima svoj redni sestanek danes (19. t. m.) na moškem učiteljišču ob 18.30 z dnevnim redom: 1.) Mrkunova brošura »Dfnamit in antidinamit«. 2.) Poslovilni večer br. dr. Mikiča. Vstop je dovoljen slehernemu. —lj Vabimo gospodične in gospode po uradih, trgovinah in pisarnah, da se priglase k vpisovanju v plesno šolo TKD »Atenu« V sredo in četrtek 19. in 20. t. m. od 17.— 19. ure v Ortopedskem zavodu, Mladika, da se seznanijo s plesnimi novostmi, ki nudijo po duševnem naporu prijetno in 'dravo razvedrilo. 790n —lj Deklice se priuče plesni umetnosti v pravi starosti najlažje v posebnih tečajih plesne Šole »Atene« pod vodstvom pedagoga in rednim nadzorstvom odbora. Tečaji so zelo priljubljeni in pomenijo tako rekoč pripravo za dijaške plesne vaje, pri katerih zahtevajo danes gg. plesni učitelji že n^kai predznanja o telesni ritmiki in graciji. — Vpisovanje se vrši v sredo in četrtek '9. in 20. t. m. od 17. do 19. ure v Ortopedskem zavodu ^Mladika«. 799n —lj Prva plesna vaja »Kluba Primork« se vrši v četrtek 20. oktobra v mali dvorani Kazine. Začetek ob 20. uri. 792n —lj Sveže meso srnjakov in jelenov prodaja tvrdka »RIBA«, Ljubljana, Gradišče. Pleče a 15 Din kg- vrat a 10 Din kg. 793n —lj Tatvina. V Robbovi ul. stanujočemu vpokoj. kapetanu Vojtehu Vardjanu je mlad uzmovič iz odprtega podstrešja vrle Sarič odnesel konjsko sedlo in več drugih športnih predmetov v vrednosti 1000 Din. Tatu so izsledili. OBLAČILA Me I. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 to najbolji« in najcenejša. —lj Poškodbe in nezgode. Pri stavbi poslopja gostilničarja Kregarja na Medvedovi cesti zaposleni zidarski delavec tvrd-ke »Slograd«. 26Ietni Valentin Frhiistiick iz Zabnice na Koroškem, je včeraj dopoldne rušil betonske podboje starih vrat. Pri tem mu je padel na desno stopalo 15 kg težki betonski zid ter mu nogo precej zmečkal. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu poškodovano nogo obvezali. Tesarska tvrdka Fran Pust je postavila zidarski oder pri adaptacijskih in obnovitvenih delih hiše mizarskega mojstra Ivana Rcae v Kolodvorski ulici. Včeraj dopoldne ie stal pod približno pet metrov visokim odrom zidarski delovodja Fran Lukežič. Naenkrat je nastal silen trušč in oder se je na Lukeži-ča podrl. Na odru sta bila dva zidarja Anton Tavčar in Franc Na-robe, ki k sreči pri padcu nista dobila nikakih poškodb ter sta delo nadaljevala. Lukežič se je nekoliko prestrašil. —lj Tramvajski karambol. Voznik cestne železnice Karel Mihelič je s svojim vozom št. 12 včeraj okoli 18. privozil po Poljanski cesti do vogala Strossmaverjeve ulice. Tu je zadel v zadnji del z lesom obloženega voza hlapca Alojzija Pivčenjaka. Pri karambolu je bil voz močno poškodovan. £koda znaša 300 Din. Mihelič ni mogel pravočasno ustaviti tramvaja. —lj Drobiž policijske kronike. Policija je od včeraj do danes zaprla 4 osebe, med njimi danes zjutraj mlado prostitutko, vče-rai pa neko beračico. Neki mladenič je bil aretiran radi tatvine čokolade v vrednosti 80 Din, a končno neki poklicni berač. Neka mlada pobotnica je ovadena radi krvo-skrunstva. Prijavljeni sta dve tatvini in slučaj goljufije v znesku 330 Din na škodo stavbne tvrdke Hugon Schell. Dva mladeniča sta ovadena zaradi poškodbe tuji lastnine, a pet ponočnjakov je prijavljenih zaradi kaljenja nočnega miru in razgrajanja. Včeraj so se pripetile tri manjše nezgode. Dva gostilničarja sta prijavljena radi prekoračenja policijske ure in 17 voznikov, oziroma kolesarjev radi cestnopolicijskega reda. Vozniki in kolesarji po večini radi vožnje po ulicah ponoči brez luči. —lj Vsakovrstne čevlje in copate po najnižjih cenah pri A. Gorše, Stari trs 15. • 111-L — Ij Angleško sukno za moške obleke najfinejše kvalitete, dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlin. Gradišče 3. 106/L Tabor 5. XI.? Godba Ples Iz Celja c— Mestno gledališče. Danes, v četrtek 20. oktobra, vprizori Dramatično društvo igro z godbo in petjem »Mogočni prstan«. Igro režira g. V. B r a t i n a, ki je omislil tu originalno, povsem novo scenerijo. V igri nastopi skoraj ves gledališki ansambel, ■lavne vloge so v rokah naših najboljših igralcev. Uprava je naročila za to igro po-popolnoma nove kostume. — Igra se bo ponovila v nedeljo popoldne. —c Hišni posestniki se opozarjajo, da je 15. oktobra potekel zadnji termin za plačilo občinskih naklad: 8% najemninski vinar, 2% kanalska pristojbina in \2%% vodarni a- Stranke, ki so s plačilom zaostale, se vabijo, da poravnajo naldfade najkasneje do konca oktobra. —c Na šolski polikliniki v Celju se vrši pregled in zdravljenje vsak dan razen nedelj in praznikov od 10. do 12. ure dopoldne. Plombrranje zob se vrši istotako v robni ambulancl vsako sredo in soboto od 14. do 19. ure popoldne. Iz Maribora m— Revizija Mestne hranilnice. Včeraj Je prispel v Maribor odposlanec ministrstva za trgovino, sekcijski načelnik g. Gustav Huth, nadalje uradnik Narodne banke v Zagrebu čabrijan, ki bosta po nalogu ministrstva za trgovino izvedla revizijo Mest- | ne hranilnice mariborske. Ne dvomimo, da bo ta revizija definitivno ovrgla vsa sum-ničenja klerikalcev in radikalov, ki bi se . hoteli na ta način polastiti tega zavoda in j ga v preči v svoj strankarski voz. * —m Inspekcija mariborske kaznilnice. Včeraj ie višji državni pravdnik dr. Gras-selli z dvema računskima ura / ikoma iz Zagreba inspiciral tukajšnjo moško kaznilnico in njeno poslovanje. Revizija je ugotovila, da vlada v tem zavodu vzoren red. —m Velika gasilska vaja. V nedeljo dopoldne se bo vršila pri objektih železniških delavnic na Koroškem kolodvoru velika gasilska vaja, katere se udeleže poleg mariborskega tudi vsa okoliška gasilna društva. Novice iz Splita Split, 17. oktobra. Še vedno velik promet tujcev. V prvi polovici oktobra Je i rispelo v Split 194 letoviščarjev iz Nemčije, 169 Iz Avsmje, 56 iz Češkoslovaške, 54 5 z Italije. 43 iz Ve-i like Britanije. 8 iz Madžarske, 27 Jz Amerike, 3 iz Poljske. 2 iz 'irske, 2 :z Rumu-nige, 8 iz raznih drugih držav in i031 iz nase države. Skupaj 1598 tujcev, kar W značilo povprečno 106 tujcev na dan. Glede na to, da je zima pred vrati, smo lahko s tujskim prometom zadovoljni. Policist na kolesu povozil nešca. V soboto predpoldan se je vozil policist Mirko čolovič s kolesom na Zvonimira cesti. Promet je bil zelo živahen. Vozili so avtomobili, vprežna vozila in natovorjeni osli. Pešec Dominik ' Botta. 70-!etni starček, je po neprevidnosti stopil raz tratoarja. V ti-*tem hipu je pa privozil s kolesom iblu*-bujoči redar, ki se je umaknil avtomobilu, ravno v Botta ter ga zrušil na tratoar. Nesreča ie hotela, da se je Botta težko poškodoval na glavi in da so mu začeli krvaveti možgani. Dve uri po nesreči je v bolnici umrl. Očividci so izpovedali, da ne zadene redarja nobena krivda, posebno ker je vozil počasi. Pokojni zapušča ženo. Boksarska tekma. Na box-match tekmi v nedeljo je odnesel zopet zmago naš znani državni prvak boksa g. Tomič. Premagal jc prvaka Nove Zelandije Rusa Davidova. Tekma se je vršila ob udeležbi številne odlične publike v gledališki restavraciji. Izpred sodišča VESELA DRU2BA. Jožek in Francelj sta Štajerca, a Janez je Kranjec, vsi trije so pa služili skupaj nekje v Ljubljani. Fantje so bili delavci in so se dokaj dobro med seboj razumeli. Neke avgustove nedelje so skupaj popivali po Ljubljani, Jožek in Francelj sta se z Janezom sporekla in odšla. Janez je plačal ceho, pa sta tudi ona dva nekaj pozabila plačati in ko ju je dohitel na cesti, ju je jel zmerjati, dejal jima je: »Fanta, to pa ni lepo, da sem moral Še za vama plačevati!« Fanta, ki sta bila precej pijana, sta skočila v Janeza. »Hudiča, vidva še ne poznata Kranjca,« se je pridušal Janez. / »Ti pa ne Štajerca,« mu ie odvrnil Jože in navalila sta nanj. Janez je imel v roki nož in je ž njim Joži spustil malo krvi. Franceljnu je pa baš preje Jože posodil svoj nož, da je ž njim rezal salamo, zato je lahko tudi on šel z nožem nad Janeza in ga malo opraskal. Ko so tako vsi trije poskušali svoje junaštvo kar sredi Ljubljane, je prihitel stražnik, ki jih je hitro pomiril in zapisal. Domač prijateljski prepir smo imeli,« je dejal sodniku dobrodušni Janez. »Nič ni bilo hudega ne«, je govoril France, ki sc je bal zapora. »Jaz sem ju samo miril, a sem prišel sam v najhujši ogenj, malo je manjkalo, da me nista oba osuvala,« je trdil Jožek. Janez m Francelj bosta sedela vsak pet dni. PRELJUBEZNIVA VDOVA. Štajerska krošnjarica Cincara, je prijetna, zavaljena vdovica, ki ljubi moške bolj kot pečenko in vino, ki si ga tudi rada včasih privošči. Ženska je že 40 let stara, a pravi, da ljubiti nikoli ne bo nehala in sicer kar več* fantičev naenkrat. Nedavno je Cincara prišla v Ljubljano. V neki gostilni si je privoščila dobro večerjo, prišli so v krčmo mladi, čvrsti krošnjarji in jeli ž njo kramljati. Podjetna ženica jih je zabavala in se ž njimi veselila, odšli so še v Šiško, kjer so malo porajali in naposled legli spat na neki hlev. Vesela vdovica je kar pozabila na svoje prenočišče v gostilni in tudi odšla v prijazno štalico. Oko postave pa vse vidi in mnogo ve, saj postava pravi, da greh se delati ne sme in ljubezniva Cincara je priSla naenkrat v Škripce. Še predno se je zaljubljena vdovica predramila iz objema svojega zadnjega »Socelj-na< tisto noč, je stal pred njo stražnik in morala je iz senene posteljce ž njim pred komisarja, ki ji je povedal stvari, katere je že ona zdavnaj pozabila. Dejal ji je, da ni nič kaj prida, ker je bila ie kaznovana radi dedcev, da jo poznajo celo gori na Gorenjskem v Begunjah in da bo zdaj odšla na dopust v sodnijo. Inako se je storilo ubogi vdovi in zastokala je: >Zakaj pa samo mene zapirate, še te mršnje-dedce zaprite, saj smo vsi enako krivi. — Ne boš kaše pihala vdova Cincara, ji je dejal sodnik, ko jo je stražnik privedel, teden dni boš sama sedela in ovsenjak jedla, Ce pa ne boš dovolj spokorjena, te pošljemo kmalu spet na daljši dopust v Begunje. — Žalostna Cincara se je vdala v svojo usodo. MUDILO SE MU JE. Meseca septembra letos je drvel po Starem trgu s svojim vozičkom mesarski vajf-nec Ambrož. Stražnik je dvignil pendrek in ga opozoril, naj počaka, če5, da se bliža tramvaj, a fant se ni zmenil, nahrulil jo stražnika, še bolj pognal konja in dirjal dalje. Ker se ni ustavil vajenec, je moral obstati tramvaj in čakati gospoda, da je lepo dirjal mimo sicer bi bilo prišlo do karambola. Stražnik je Ambroža naznanil in zdaj bo vozil 3 dni cizo po sodnijskem dvorišču, da se bo navadil pravilno voziti. HRUŠKE JE KRADLA. Grašcak Peter iz okolice je ie večkrat opazil, da mu nekdo krade z drevesa lepe debele hruške, na katere je posebno paziL Koncem avgusta je pa zasačil kmetico Franco iz Moravč, ki je trgala hruške in jih hitela nabirat v predpasnik. Franca bo 24 ur zaprta. Pred sodnikom se je zagovarjala, da ona še ni nikoli ničesar vzela in da tudi hruSk ni preje nikdar kradla, da jih je moral kdo Aha, legitimirati se bo treba, je dejal Lipek in se že isti hip pognal v vodo. Fant je bil urno na drugi strani in je zginil v grmovju, a nič mu ni pomagalo, stražnik ga je poznal in takoj tudi spoznal, junaštvo ga bo stalo 50 Din. globe. O c žicon Ki 31 C Najboljše, oaj trpežne j Že tato najcenejše. Gospodarstvo —2 Kongres Saveza obrtnih zadrug. V nedeljo je bil otvorjen v Kumanovem VI. kongres Saveza obrtnih zadrug, na katerem ie bilo zastopanih 30 zadrug s 40 delegati Savez je šele v razvoju m zato ni mogel v polnem obsegu razviti svojega delovanja. Iz bilance ie razvidno, da znašajo aktiva 63.202.90 Din, pasiva pa 17.597.50 Din tako. da ima Savez 20.289.16 Din premoženja Na kongresu se je razpravljalo o obrtnih zadrugah, o stanju kmetijske in obrtniške zakonodaje ter o kreditiranju obrtnih zadrug. Kongres je sprejel resolucijo, v kateri naroča upravi, nai prične takoj ustanavljati kreditne in nabavljaknc zadruge, da bi se tako zadružništvo uspešno razvijalo. V resoluciji se zahteva, naj vlada razširi srbski zakon o kmeti«] skih in obrtnih zadrugah na vso državo. Savezna uprava naj zbere materijal za enotni zakon o obrtnih zadrugah. Obrtna banka se naproša, naj daje kredite obrtnikom samo preko obrtnih zadrug, ki bi se na ta način irspešno razvijale. Obrtna banka 11.14 bi postopala pri podeljevanju kreditov v popolnem sporazumu s Savezom obrtnih zadrue:. —g Poštna hranilnica in znižanje obrestne mere. Poštna hranilnica je naročila svojim organom, naj se zanimajo za vse kreditne zavode, ki so z njo v poslovni zvezi, da se ugotovi, kakšne obresti zahtevajo pri posojilih. Onim kreditnim zavodom, ki zahtevajo previsoke obresti, bo Poštna hranilnica odtegnila kredite. Na ta način hoče Poštna hranilnica pritisniti na kreditne zavode, da znižajo obrestno mero. —t Naša trgovinska pogodba z Nemčijo. Jngoslovensko-nemška trgovinska pogodba je bila podpisana 6. t. m. v Berlinu. Pogodba stopi v veljavo Še tekom tega meseca. —C Lesni trg. Promet na lesnem tr^u je še vedno zelo živahen. Tudi izvoz se dobro razvHa. Največ našega lesa gre v Italijo, Španijo. Severno Afriko, Egipt. Grčijo in na Madžarsko. Zadnje čase se ie začela zanimati za naš les tudi Nemčija. Največ lesa gre preko Sušaka V prvem polletju tek. leta le šlo preko SuSaka ?1<>0 vagonov mehkega lesa. 5002 vagona hrastovih hlodov, 1634 vagonov železniških pragov in 313 vagonov drv. Šah Dve zmagi dr. Vidmarja. Iz Londona poročajo: Snoči so se odigrale nedovršene partije V. in VI. kola mednarodnega šahovskega turnirja v Londonu. Rezultati so bili: Thomas je zmagal nad Collejem, Vidmar nad Fairhurstom, Marschall nad Niemcovičem, Reti nad Biirgerjem, Tartako\ver nad Bogoljubov oni, dočim je ostala partija Yat^s—VVuit&r re-mis. Nedovršene partije VI. kola so končale tako-le: Niemcovič ie zmagal nad Biirgerjem, Fairhurst nad Retrjem, a Vidmar nad Yatesom. Stanje po VI. kolu je nastopno: Tartakoveer 4 in pol. Vidmar, Marshall, Niemcovič, Reti A. Bogoljubov, CoHe, VVinter 3, BiirgeT. Fairhurst, Yates 1 in pol, Thomas 1. Samo še danes? Pot in Potochon kot mornarja Izvrstna šaloigra, ki se je z velikanskim uspehom predvajala pri razprodan h predstavah se predvaja danes zadnjikrat. Predstave ob 4., pol 6 , pol 8. in 9 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Spisak posta, tetegrafa in telefona. Pod tem naslovom jc izdalo ministrstvo pošte seznam vseh poštnih, brz-oja* nih in telefonskih postaj v državi. Seznam bo dobro došel pripomoček za mala in večja podjetja kakor »ploh a« poslovni syet. Seznam je alfabetično urejen in zelo pnro* čen. Naroča se pri vseh poštnih uradih. To in ono Mučen incident v cerkvi V. slavni katedrali Sv. Pavla v I?on* donu se je pripetil v nedeljo dopoldne med službo božjo mučen incident, Id je razburil vse pobožne prebivalce an» geške prestolice. Znani zagovornik ar vin ove teorije, birminghamski škof dr. Barnes je hotel pred maso pridigo« vati, in sicer o problemu: «Ali je ustvarjenje človeka delo slepega meha« nizma ali nadnaravne sile.» lV hipu, ko je hotel dr. Barnes začeti pridigo, je stopil v cerkev rektor londonske teološke fakultete Webster v spremstvu mnogih duhovnikov in se napotil na* ravnost k prižnici, kjer je glasno pre* čital obtožnico, v kateri očita škofu Barnesu v imenu Boga in vernikov, da je s svojim brezverskim delovanjem pogazil nauk o svetinjah katoliške cer* kve. Nato je pozval knezoškofa, naj pokaže škofu Barnesu vrata. Webster je nastopil v cerkvenih oblačilih. Njegov nastop je povzročil v cerkvi splošno zmešnjavo. Organist je začel na vso moč orglati, da bi vsaj deloma zabrisal mučen vtis, ki ga je napravil eksaltirani duhovnik. Ko se je panika nekoliko polegla, je zapusti* lo cerkev okrog 1000 vernikov, škof Barnes je ostal na prižnici in zagovar« jal v svoji pridigi kompromisno stali* šče med moderno znanostjo in vero. Tragedija v Alpah V nedeljo dopoldne je hotel napra? viti curiški alpinist Lang s svojim pri* jateljem težko in nevarno turo na Ve* liki Mythen. Severna stena te gore spada med najtežje plezalne ture, kar jih ima Švica. Prvič je bila preplezana šele pred nedavnim časom. Že letos spomladi je zahtevala ta stena življe* nje nekega mladega plezalca, ki se je ponesrečil na sličen način, kakor Lang. 231etni alpinist Lang je hotel dose* či vrh Velikega Mvthena. Ko je bil že blizu cilja, mu je naenkrat spodrsnilo in padel je 40 m globoko, kjer je ob* visel na vrvi, s katero je bil zvezan s prijateljem. Njegov prijatelj je ovil konec vrvi okrog skale, ni pa mogel sam pomagati nesrečnemu tovarišu in tako so mu prihiteli na pomoč šele čez šest ur, ko je bil že idavno mrtev* Po* slati so takoj popoldne resimo ekspe* dicijo, ki pa Langovega trupla ni mogla sneti s vrvi Truplo ponesrečenega alpi* nista Je viselo čez noč nad prepadom. Nov prekooceanski polet Ruth Elderjeve V soboto sta le t alka Elderjeva in njen navigator Halderman pristala na Azorih, a v ponedeljek sta se vkrcala na parnik «Ima», ki ju prepelje v Liz* bono. Elderjeva je pred svojim odho* dom izjavila, da mora biti prva ženska, ki preleti Atlantski ocean. Ekscentrična Američanka si je to vtepla v glavo in baje namerava takoj po svojem po* vratku v Ameriko znova startati k pre* kooceanskemu poletu. Seveda pa je vprašanje, če ji bo kdo financiral polet, kajti sama nima sredstev za nov polet, Američani pa se po seriji neuspelih poletov nič kaj ne navdušujejo za nove letalske avanture, pa magari če so ženske poleg. Zato je res precej dvomljivo, da bo Elderjeva res uživala slavo prve prekooceanske letalke. Jubilej starokatolikov Včeraj je minilo 50 let, odkar je bila v bivši Avstro*Ogrski priznana nova cerkev starokatolikov. Zadevni odlok je izdalo avstrijsko prosvetno ministrstvo 18. oktobra 1877. Dotlej starokatoliki niso bili oficijelno pri* znani. Njihove verske občine so se za* čele ustanavljati kmalu po 1. 1870. ne le v Avstriji, marveč tudi v nekaterih krajih Nemčije in Italije. Inicijativo za ustanovitev nove cerkve je dala nova dogma o nezmotljivosti rimskega pa* peža, ki jo je 18. julija 1. 1870 svečano proglasil z neznatno večino zadnji kon* cil katoliške cerkve. S tem dnem je padla možnost nadaljnih cerkvenih zborovanj, kajti kjer je nezmotljiva glava, ne morejo udje uveljavljati s^o* jih nazorov. Prva posledica dogme o nezmotlji* vosti rimskega papeža je bil odpad sta* rokatolikov od katoliške cerkve. Staro* katoliki so sklicali že v avgustu 1871. prvi cerkveni zbor v Monakovem, kjer so položili temelje nove cerkve. Staro* katoliki se pa sami ne priznavajo za novo cerkev. Smatrajo se za stare ka* tolike, d očim smatrajo rimsko*katoli* ško cerkev z njeno dogmo o papeževi nezmotljivosti za novo cerkev. Od rimokatolikov se razlikujejo starokato* liki samo v tem, da ne priznavajo pa** peževe nezmotljivosti. Sčasoma so na* stale med njimi in rimokatoliki tudi druge diference. Tako je dano staro« katoliškim duhovnikom na prosto vo* ljo, ali se hočejo oženiti ali ne, ločitev zakona starokatoliki priznavajo, seži* ganju mrličev ne nasprotujejo itd. 50* letnico ustanovitve starokatoliške cer* kve bodo proslavili 23. t. m. na Duna* ju, kjer se bo vršil izredni jubilejni sinod. Na Dunaju je 21.000 starokato* likov. Prva pomlajevalna operacija na Dunaju Dunaj je v ponedeljek doživel red* ko senzacijo. V sanatoriju «Hera» je bila po znani metoda profesorja Voro* nova izvedena prva pomlajevalna ope* racija, in sicer na dveh pacijentih v starosti 66 in 70 let. Operacijo je izve* del dr. Emanuel Schleier, ki je pri pro* fesorju Voronovu študiral kot gost po* mlajevalne metode. V ponedeljek popoldne so se v sa* natoriju «Hera» zbrali odlični znan* stveniki, učenjaki in zdravniki, da pri* sostvujejo izrednemu eksperimentu. — Kakor znano, je treba v svrho pomla* ievanja prenesti opičje žleze na člove* ka in v ta namen je bil določen mlad pavian, katerega je dr. Voronov po* klonil svojemu kolegi. Paviana so iz kletke pregnali v lesen zaboj, katerega so hermetično zaprli in onemogočili vsak dovod zraka. Skozi malo luknjico so v zaboj vbrizgali cloroformov eter. Pavian se je sicer instinktivno upiral plinu in je držal šapo na odprtini, toda plini so ga kmalu omamili in končno se je opica zleknila v kotu in zaspala. Nato so jo prenesli na poseben opera* cijski stol in ji operativnim potom od* vzeli žleze. Te žleze so bile prenesene na oba pacijenta. Operacija je trajala približno dve in pol ure. Dr. Schleier je izjavil, da sta oba pacijenta operacijo dobro pre* stala, seveda se bo dal vpliv prenosa žlez kontrolirati šele v prihodnjih dneh. Operacija se je izvedla brez vsa» kih težkoč, pacijenta nista trpela nika* kih bolečin, ker ju je anastezirai z no* vokokainom. Tudi operirani pavian se počuti do* bro. Opica se je kmalu po operaciji zbudila iz narkoze in je bila skoraj ravno tako živahna kot poprej. Izroče jo zverinjaku v Schonbrunnu. Stoletna starka se je naveličala življenja O samomorih lOOletnih stark ali starčkov se čuje redkokdaj. Madžarski listi pa poročajo o takem redkem do* godku v mestu Arad. Tam živi lOOletna starka Betti Boltz, ki je v mestu vobče znana pod imenom v/od*. Telefon 29lb Najnižje cene. ============ Večletna garancija IF "j Svetovni patent »Zephir* Lesna trajno goreča peč 7 7»-^čno kurjavo KLIŠARNA „JUGOGRAHKT TlSKO 'NA IN CAIO NA ORU- O A X. O. i. Vst vrste klišejev, črtne in avtotipije, izdeluje po predloženih risbah, letopisih ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v en< aH več barvah, točno po naročilu, v najkrajšem času in po konkurenčno nizkih cenah. ljublj a v petra nasip 23 • k: z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur. «ZEPHIR», tvornica peči, Su* botica. Zastopstvo v Ljubljani: BREZNIK & FRITSCH Gospodična stara 20 let, zmožna slovenske* ga in nemškega jezika — išče službo k otrokom kot vzgoji* teljica. — Ponudbe pod «Pošte» na/2341» na upravo «Sloven* skega Naroda*. Ekonom, vešč več jezikov — išče službo v večji graščin. Nastopi lahko s 1. decembrom. — Dopisi pod •Ekonom/2348» na upravo «SI. Naroda*. Zakonski par brez otrok, ves dan odsotna — iščeta stanovanje ene sobe s kuhinjo v mestu. Plača za pol leta vnaprej. — Ponudbe pod « Novem b er /2340» na upravo «SIov. Naroda*._ DRU2BA (ILIRIJA* Premog, drva, koks, OGLJE. — Dunajska cesta tr (pole« I*. Zakotnika) — Tele fon 2820 108/1 Kemična pralnica in barvanje oblek v najrazličnejših oarvah izvn šuje dela ▼ najkrajšem času pri najnižjih cenah. Anton Boc, Ljubljana, Selenburgova ulica 61. - Tovarnar Vič-Glince. Din 20.000 posojila iščem proti popolnemu jam* stvu. Obresti plačam dobro. — Ponudbe pod «Obrt/2336» na upravo «SIov. Naroda«. Zimski plašč dobro ohranjen, za vitko žen* sko postavo — ugodno napro* daj. Ponudbe pod «Plašč72351» na upravo «Slov. Naroda*. Stanovanje dveh sob s kuhinjo v Vodmatu — za* menjam za manjše v mestu. — Ponudbe pod «Stroga čistost 2349» na upravo «Slov. Naro* da«. tt ORCO neprimerljivo na boljš švicarski SIR v škatlah zahtevajte povsod! Zastopstvo: FR. SRDAR & CO., ZAGREB. 0J. DEŽELICA PRILAZ 81 Tel. 14-56 ■v Kupim sveže sekane borove brzojavne droge od 7 do 12 m dolge, od 14 do 19 cm na vrhu debele, na vseh postajah mariborske oblasti. — Rok dobave do konca januarja 1928. — Pošljite vaše ponudbe pod naslovom aDrogi/2337» na upravo «Slov. Naroda*. ALEKSANDER ELSNER, art. poručnik VIKICA ELSNER roj. VRHUNEC POROČENA PRIZREN-LJUBLJANA, 19. oktobra 1927 1 0 ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD Velika ppedtishapija ženskih ročnih del *a trgovino, solo in dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. - Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. ,1L Viatek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13 Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega dobrega očeta Ivan Frankćta izrekamo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko vencev in cvetja najiskrenejšo zahvalo. Še posebno se zahvaljujemo č. g. župniku Finžgarju, pukovniku dr. Jugu za !ečenje, dr. Edvard Fajdigu, ki je z ljubeznijo in požrtvovalnostio lajšal blagopokojnemu trpljenje, mestni občini, narodni galeriji, prof. zboru drž. realke, udruž. oblik, umetnikov, ribarskemu društvu, g. Perku in profesorju umetn. Vavpotiču za ginljive poslovilne govore na grobu. Ljubljana, dne 18. okt. 1927. ŽALUJOČI OSTALL Urejuj* Josip Zoptngfr ~ Za (Narodno tiskamo*: Fran Jezeriek. — Za opravo in inserttni del lUta: Otoo Christot - Vsi t Ljubljani 53