ZH. Itnttta. IUMK i Htt. K *Mn m. um. itio. ^H ^^k ^^^^^K ^^^^^H ^^^^^1 ^^^^^1 ^^^^B B^H^h HA I ^H H^l ^^^^ B^ba B/ ' II BA I ^1 B& B^B^B B^B^B I B^B^I B^B^I BI »Slovenski Narod* velja v Ll»M|aal . - ni dom dostavljen: celo leto naprej » • • • K 24— pol leta w • • • * m 12*— četrt leta „ » • - • • fina mesec m » • • • ■ 2-— v uprav niš t vu prejeman: celo leto naprej • , ♦ • K 52-^ pol leta M ■ ■ ■ » a 11'— četrt leU „ • • . ■ . 550 na mesec ■ •••••190 Dopisi naj se franki rajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredaiitro i SiurJlova mUc« ŠL 3 (v pritličju levoj telet oa *t $4. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.t za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 viru Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tnserdjah po dogovoru. Upiavniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d.t to je administrativne stvari. »-—■— Fminii štmvUMm velfta It vimarlev. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. •Riraiaa BBBMBBa* MUm it M. .Slovenski Narod" *telfa po polti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25— pol leta „ „ . • • 13*— četrt leta „ m . . . 6*50 na mesec m „ m • • 2*30 za Nemčijo: celo leto naprej ... K 30*?»*. za Ameriko in vse druge dežele: t; celo leto naprej • . • • K 35,— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Xfprmwmlštf (spodaj, dvorišče levo), Enatlova vile A it 5, telefon it 88. Svetovna vojna. Nase čete so osvojile utrdbe pri Stari Soli. — Višine severno-vzhodno od Przemysla v naših rokah. — Moški odgovor branitelja Przemysla na pismo generala Radka Dimitri-jeva. — Ogromen nemški plen v Antwerpnu. — Prodiranje Nemcev proti morju. — Odbiti sovražni napadi pri Albertu« na zapadu, v Vzhodni Prusiji in na črti Ivangorod-Varšava. OSVOJITEV UTRDB PRI STARI SOLI. — NAŠI USPEHI PRI STAREM SAMBORU IN NA JUGOVZHODNI FRONTI OD PRZE-MYSLA. Dunaj, 15. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 15. oktobra opoldne: Včeraj so osvojile na*e čete utrjene višine pri Stari Soli. Naš napad pri Starem Samboru je pridobil na prostoru. Severno od Strwjaca se nahaja cela vrsta višin do severno-vzhodne fronte od Przemvsla v naši posesti. Ob reki Sani navzdol proti trdnjavi se tudi vrše boji. — Na zasledovanju sovražnika preko Karpat smo dosegli \Vyszkow in Skok. >amestnik šefa generalnega štaba pl. Hofer, generalni major. MOŠKI ODGOVOR TRDNJAV- SKEGA POVELJNIKA V PRZE- MYSLU. Dunaj, 15. oktobra. (Kot. urad.) Iz vojnega poročevalnega stana uradno poročajo: Dne 2. oktobra ob 3. popoldne je dobilo trdnjavsko poveljstvo to-le. na poveljnika naslovljeno pismo, ki ga je izročil poseben parbmentar: »Gospod poveljnik! C. in kr. armado je zapustila sreča, zadnji uspešni boji naših čet so mi dali možnost. | da obkolim trdnjavo Przemvsi, ki je zaupana vaši ekscelenci. Ža nemogoče smatram, da bi dobili kakršnokoli pomoč od zunaj. Da se izognemo brezkoristnemu prelivanju krvi, smatram, da je sedaj pravi čas, da predlagam vaši ekscelenci pogajanja o predaji trdnjave, ker bi bilo v tem slučaju mogoče zaprositi za vas in za posadko častne pogoje pri najvišjem vrhovnem poveljstvu. Ako vaša eks-celenca želi pričeti s pogajanji, blagovolite našemu, primerno pooblaščenemu odposlancu, podpolkovniku Vandanu, sporočiti svoje zahteve. Porabljam to priliko, da izrazim Vaši ekscelenci svoje velespoštovanie. — Poveljstvo Przemysl oblegajoče armade. General Radko Dimitrijev. Na to pismo je bil takoj dan tale odgovor: Gospod poveljnik! Smatram pod svojo častjo, da bi na Vašo sramotno ponudbo dajal meritoren odgovor. — Poveljnik posadke v Przernvslu.« * * * Uradno poročilo o barbarstvih ruskega vojaštva v Galiciji. Dunaj, 15. oktobra. (Kf urad.) Iz vojnega tiskovnega s* ma se uradno poroča: Naše čete, ki so iz Tarnova prodrle čez Rzes/ >w, so imele priliko se prepričati, kako bar- barično, vojaškim pojmom protivno, so postopale ruske čete proti domačemu prebivalstvu. Vsi kraji v tej pokrajini so opustošeni. Del mesta Dembica je vpepeljen. Krasni grad Zavada, katerega oskrbnik se je oro-panju upiral, je popolnoma oropan. Rusi so ga polili s petrolejem in zažgali. Tudi ostali gradiči so žalostno opustošeni. Oprava je razmetana, zrcala hudobno razbita, zimnice raztrgane, dragocene slike razrezane, tla so pokrita s celimi kupi cunj, papirja, črepinj — skratka nudi se slika naisurovejšega vandalizma. Ruski vojaki so postopali v zasedenih krajih očividno po enakem jim naprej ukazanem sistemu, ki nima nič skupnega z reelnim, urejenim in res vojaškim načinom bojevanja, temveč je le roparski pohod pod pretvezo vojaškega nastopa. Ruski vojaki so preiskovali prebivalstvo kar na ulici ter mu vzeli vse, kar je imelo količkaj vrednosti. Posebno se jim je hotelo ur. Kozaki so jih brezobzirno vlekli iz žepov ter jih spravljali za svoje škornjice. Župniku v Row!i so vzeii »spovedno uro-, na kateri si je markiral število opravljenih spovedi. Ko so spoznali, da ni prava ura so mu jo sicer pozneje vrnili. Pri ropanju ur se tudi častniki niso ženirali. K urarjn Muszko^skemu v Rzeszo-wu je prišel ruski polkovni zdravnik, da si da popraviti zlato uro. Urar mu je dokazal, da je dotično uro on prodal. Ropalo se je po iako enostavnem in zelo praktičnem sistemu. V skupinah 8 do 10 mož so vdrli kozaki v stanovanja, ter izsilili » revolverjem v roki, da se jim je izročilo obleko, kožuhe, mobilije. Vse to so spravili v vreče, ki so jih imeli seboj ter odnesli. Svoj plen so si delili z oficirji. Napram rimsko-katoliški duhovščini so se vedli Rusi nevljudno, da mnogokrat celo brutalno. Sivolasega kanonika v Dembici so kozaki prisilili, da jim je osebno stregel. moral jim te prinesti iz kuhinje žlice in nože. Govorili so ž njim osorno ter so ga tikali. Ponekod so prisilili duhovnike, da so morali odpreti cerkve. V bolnišnici v Rzeszowu so pregnali Rusi 2n tamkaj se nahajajočih na gTiži obolelih avstrijskih vojakov iz postelj. To dokazuje, da se Rusi ne brigajo niti za najprimitivnejši čut človečnosti. V posameznih slučajih so Rusi blago in živila res plačevali, toda prodajalec navadno ni prišel na svoj račun, moral je podpisati pobotnico, da je znesek sprejel, toda denarja ni nikoli videl. Kadar pa je res dobil plačilo, je imel tudi izgubo, ker so Rusi računali za rubel visoki kurz 3 K 30 v. Ruski vojaki so tudi prodajali. Vzeli so n. pr. kmetom krave ter ji v bližnji vasi zopet za malenkostno ceno prodajali. Kadar pa je kmet-kupec denar odštel, so rekli, da so si premislili in so odšli — s kravo in denarjem. Tako so eno in isto kravo po večkrat prodali, krava pa je končno •le ostala — ruskemu vojaku. Posebno omeniti je, da so ruski vojaki, kakor se iz več okrajev poroča, posilili tudi mnogo žena in deklet. PRED VELIKO BITKO Z RUSI. Glasom petrogradskega poročila londonske »Morningpost« se ruske vojne operacije v Rusiji popolnoma prikrivajo. Armade se koncentrirajo k velikanski bitki, ki bo na razsežnosti prekašala vse, kar se ?e do seda} videlo. Trajalo bo najbrže še cel teden, predno je pričakovati pomembnih poročit Krakovska »Nova Reforma < priobčuje tam krožečo vest, 4a so nemške C;ete Varšavo zasedle. Sicer to najbrže ne odgovarja resnici, pač pa je res. da stoje Nemci v neposredni bližini Varšave in da vlada v Varšavi sami panika, ker so mnenja, da so nemške čete Varšavo že obkolile. Isti list poroča tudi nadalje, da je zavladala v Varšavi lakota n da je prišlo tudi že do protiruskih demonstracij. ^Secolo« prinaša tole brzojavko k Petrograda: Velika bitk'a se vrši na levem bregu Visle na fronti skoraj 200 km med Sandomierzom in Petri k o v o m. Nemške čete, ki stoje tu, so zelo močne. Ruski vojaški kritiki upajo, da se bo Rusom posrečilo zadržati sovražnika. Zatrjuje se, da nasvetuie politični red Rusom, da branijo Varšavo do skrajnega. Car je poslal varšavskemu prebivalstvu poziv, da nai zaupajo v rusko orožje. Iz Sibinia prinaša Pester Lloyd to-le poročilo: Vladni komisar si-binjskega komitata, veliki župan VValbaum, je dobil od ministrskega predsednika grofa Tisze to-le brzojavko: Na Sedmograškem so se pokazali manjši ruski oddelki samo v najsevernejših delih ob meji proti komi-tatu Marmaros. Ti oddelki pa so pobegnili, še predno je prišlo vojaštvo, pod pritiskom orožništva. Ruski vojni oddelki, ki so bili prodrli do Marmaros Szigeta, so bili pri Tecsoju in Nagyboseu poraženi in so zbežali; pri drugih karpatskih prelazih zasledujejo naše zmagovite čete sovražnika v Galiciji. Naša ofenziva pri severni glavni armadi hitro napreduje. Naše levo krilo, ki se je združilo z Nemci, je prodrlo globoko na rusko Poljsko, Prizadejali smo umikajočim se Rusom na več krajih — tako na spodnjem toku Sana — težke izgube. Rusi so izgubili pri svojem umikanju na vzhodnji breg reke mnogo vjetnikov in vojnega materijala. Rzeszov smo zasedli. Oprostili smo Przemysl ter že prej z velikanskimi izgubami zavrnili poskus Rusov, zavzeti Prze-nivsl z naskokom. V Bosno vdrlega sovražnika smo popolnoma porazili tako, da se skuša v divjem begu rešiti preko meje. ^ Vojno stanje v Finski. Dunaj, 15. oktobra. »Reichspost« poroča: Petrogradska vlada Je vzpostavila v Finski ruska vojna sodišča ter sklicuje vse Fince od 18. do 40. leta pod orožje. (Kakor znano, so Finci po zakonu osvobojeni vojaške službe. Finski deželni zbor plačuje za to posebne prispevke v rusko vojno blagajno.) * • NEMŠKI PLEN V ANTVERPNU. — ODBIT FRANCOSKI NAPAD PRI ALBERTU. — NEMŠKE ĆETE PRED VARŠAVO. Berolin, 15. oktobra. (Kor. urad.) WoIffov urad javlja: Generalni štab razglaša: Veliki glavni stan dne 15. oktobra opoldne. Pri Antverpnu smo v celem vjeli kakih 4000 do 5000 sovražnikov. Računamo s tem, da bomo v doglednem Času poiovlli še veliko število belgijskih vojakov, ki so oblekli civilna oblačila. Po poročilih konzula v Terneuzenu, je prekorači- LISTEK. Rusin i gozdu. (Crtica z bojišča.) (Konec.) Za najskrajnejše levo krilo sem rabil še dva moža. Oglasila sta se prostovoljno tudi ta dva. Eden je bil Nemec, drugi Italijan. Res, lepa romansko - germansko - slovanska troperesna deteljica! Ko je bilo celo naše krdelo porazdeljeno tem varnostnim odredbam primerno, je došlo povelje za raziskavanje gozda in prodiranje se je pričelo. Seveda to ni šlo preveč hitro izpod rok, posebno ker je bil gozd precej zaraščen in se je le tu-patam naletelo na kako vsaj polovičarsko razgledno točko. Običajno smo se na vsakih 20—50 korakov za par trenotkov ustavili. Par minut, morda tudi več — na uro nisem gledal, ker sem jo že med-potoma nekje posejal — je bilo vse kakor na vajah. Skoro sem se že jezil. Vojska, pa nič posebnega! Toda, nakrat se vrhovi pred nami stoječih dreves nepričakovano in povrh še neobičajno ožive. Tik nad glavami nenadoma strašno pokanje, dva-, tri-, štirikrat, morda tudi še večkrat; "^ jpi^ero imel, da bi štel, koliko- krat se je ta ruski peklenšček nad nami oglasil; edin* razleganje no gozdu je bilo še strahovitejše. Kakor da bi se vse pred nami podiralo, kakor da smo naleteli na mine. Vrhovi dreves ječe, veje opletajo, nad nami pa zašumi, kakor da bi bil razdražil vsak izmed nas roj sršenov in da so se ti vsuli na nas. V hipu je to končano. Samo daleč tam v gozdu se odmeva, na nas in med nas pa padajo razklani vrhovi dreves in odlom-Ijene veje, kakor da je drvarilo med drevjem vsaj ducat drvarjev. Ej, vraga, to bo pa prijazno, ako se to nadaljuje. Nehote pogledam okoli sebe. Vse je kakor na povelje ostalo, videti ni skoro nikogar; nekateri so iskali na tleh, drugi za drevjem zavetja in tudi sam sem se hotel nevede za debelejšim deblom zavarovati pred nevidnim sovražnikom. Smešno, kaj človek vsega ne stori v strahu za svoje življenje. Prvotno razburjenje takoj poleže, ker se ruski sršeni več ne oglase, in od moža do moža hiti vprašanje, ali je kdo kaj skupil. Nenavadno hitro je ugotovljeno, da nihče in ta nenavadni ognjeni krst brez posledic nas je vse vidno ojunačil, češ, ako se pri takem peklenskem razgrajanju ni nobenemu nič pripetilo, se mu tudi ne more dosti več. Zato prodiramo naprej skozi gozd. Višino smo že prekoračili, pot gre že navzdol in gozd sam je red- kejši, tako da nam delo gre hitreje izpod rok. ker pregledamo lahko več gozda. Zdaj pa zdaj moramo vendar vsled danih znamenj postati. Ponekod je namreč teren slabši, prodirati se pa sme le v enaki višini. V enem takih kratkih odmorov zapazim nenadoma, da se nam bliža od leve strani majhen, čokat, sivolas starček, precej močnih brk, v škor-tijih. oblečen v že precej obnošeno obleko, s slamnikom na glavi in z ovčjo kožo čez ramo. Prisodim mu, da mu ne manjka dosti do sedmega križa. Kaj neki dela ta človek sam tukaj? Kaj išče? Morda je ubežnik, morda celo vohun, morda pa celo niti ne ve, kako blizu njega že divja boj. No, čemo videti! Previdnost je umestna, torej pozor. Starček nas menda niti zapazil ni, kajti bliža se nam še vedno. »Stoj! Kdo tam?« viknem ne preveč glasno. Starček se poziva vidno prestraši in obstoji mahoma. »Naprej 1« mu velim vnovič. In počasi se mi bliža. »Kaj iščete tukaj?« i »Umakniti sem se moral vojski, ubežal sem pred Rusi.« »Kako se zovete?« »Dimitrij Javorov.« »Ste li Poljak ali Rusin?« »Rusin; tukaj so Poljaki le redki.« »Koliko ste pa že stari?« »Sedaj o kresu sem jih dosegel 72.« »Pa zakaj niste odšli v bolj varne kraje? Tu se mi ne zdi preveč varno.« »Bi že bil odšel, toda vse je prišlo tako naglo. Kogar Še nesejo noge, mu je to lahko, komur pa noge odpovedo, je revež. Skoro zadnji sem odšel iz vasi, iz one - le tam - le. Saj jo vidite tam skozi to seč, ravno vžiga se. Ah, moj Bog, sedaj se vžiga že tudi moja kočica, vidite jo tam na levem robu, tisto, ki se vidi kakor na samem med sadnim drevjem. Mislil sem, da jo drevje obvaruje ognja. Moj Bog, ta strašna vojska! Sinova mi je vzel oba cesar in ogenj me pripravi še ob to, kar imam.« »Da, da, strašna je vojska in najnesrečnejši ste ljudje, med katerih posestva se zanese.« Moja tovariša'sta me nekako čudno gledala, kaj se pomenkvam s starčkom, in Nemec, drugače doma trgovec,* ni mogel strpeti, da me ni vprašal, če ni morda to kak ogleduh. »I, kaj še, revež je, kakor mi, ki občuti vojsko še huje kot mi. Le počakajte, vam že še njegove podrobnosti povem. — Ali še ni bilo dano povelje »Naprej!«?« »Ne.« »Dobro! — In Vi, Dimitrij! Kdaj pa ste zapustili dom?« »O, moj Bog! 2e dva dni in dve noči se potikam po teh gozdovih. Niti trohice kruha ni bilo časa vzeti s seboj. Odkar sem od doma, nisem še ničesar zavžil.« »Ako bi Vam mogel kaj pomagati, prav rad, toda vojaki smo sam! na slabem glede hrane. Bogzna, kje so naše kuhinje? Će hočete malo kruha, tega Vam lahko dam.« »Lepo Vas prosim!« In odprl sem svojo torbo, vzel iz nje vojaški kruh in ga delil z njim bratovsko. S kako slastjo in strastjo ga je otepava!. Šele sedaj sem zapazil, da mu sije lakota naravnost iz oči. Moja tovariša me vprašata, kaj to pomeni. Razložim jima na kratko, kako in kaj. Molče sledita mojemu vzgledu in tudi onadva delita z Dimitrijem kruh, edino hrano, ki jq imata s seboj, Dimitriju se solze oči; ne vet kako bi nam izkazal hvaležnost. Pristopi do prvega in drugega ter mu poljubi roko, predno se zavedata tega. Tudi meni se hoče izkazati hvaležnega. Toda, zavrnem ga: »Pustite to! Kaj takega se ne spodobi za svobodnega človeka!« V tem trenotku nam dojde povelje »NaprejI« in odšli smo vsak na svojo stran naprej, nasproti negotovi bodočnosti. t~v Stran 2. •SLOVENSKI NAROD', dne 16. oktobra 1914, 246. štev. lo kakiafli 2fcteo betcttskik hi 29m angleških vojakov aoJaadtho aaajov kier so jih razorožili. Zbežali so z največjo naglico. To Izpriftjajn maoži-ne vreč z oNefco» ki so M proč vrgi bežeči vojaki, zlasti oni od »Roval Naval« divizije. Volni ptea v Antverpna Je velik: Naimao j 800 topov, ogromna množina m uničile, mnogo sedel, salo veliko sanitetnega materijala, števila! avtomobili, mnogo lokomotiv In vagonov. 4 milijone kilogramov žita, mnogo moke, premoga in prediva, za 10 milijonov mark volne, baker hi srebro v vrednosti pol milijona mark, cel oklopni železniški vlak, več nato-vorjenib vlakov in velike črede živine. Belgijske in angleške ladje se ne nahajajo več v Antverpnu. Ob izbru-hu vojne Je bilo v Antverpnu usidranih 34 nemških parnikov in 3 Jadrnice* Vse te ladje se nahajajo še tu z eno edino izjemo, samo stroji in kotli na njih so pokvarjeni. Belgijci so na-vrtali m potopili samo parnik »Gnei-senau« severnonemškega Llovda. Velika pristaniška zatvornica le nepoškodovana, vendar pa za sedaj ni porabijiva radi potopljenih čolnov, ki so obteženi s kamenjem. Pristaniške naprave so nepoškodovane. Mesto Je le malo trpelo. Prebivalstvo Je razmeroma mirno in zd! se, da je veselo, da Je konec grozot, zlasti ker Je sodrga fela že pleniti. Ostanki belgijske armade so se fadrno umaknili, čim so se naše Čete približale Gentu. Belgijska vlada iz-vzemši vojnega m«ni*tra *e baje odšla v Havre. Francoske napade v okolici Alberta smo odbili. Francozi so imeli znatne izgube. Sicer ni na zapadu nobenih sprememb. Na vzhodu je smatrati ruski, z močnimi četami izvršen sunek na vzhodno Prusi»o kot ponesrečen. Napad naših, na Poljskem ramo ob rami z avstro-ogrsko armado se boiečih čet napreduje. Naša čete se nahajajo pred Varšavo. Ruski sunek, k« ga je izvršilo okr>inca-reju brzojavko, v kateri mu s oroča svoje najglobokejše spost vanje. Trdno zaupamo v triumf pravice. Vzradoščeni smo, da je Francija zvezana z Anglijo in Rusijo, plemeniti in ponosni predbojevniki te pravice.- Poincare je odgovoril: »Francija je ponosna, da more sprejeti na svoja tla vlado tako plemenitega naroda, ki je junaško branil svojo neodvisnost. Vlada francoske republike ne loči svoje zadeve od zadeve belgijskega naroda. Sigurnost končne zmage naj oba naroda tolaži. Iz sedanjih težavnih časov izideta združena, močnejša in večja. NOVI PROGRAM ANGLEŠKEGA BRODOVJA. »Morning Post« prinaša od svojega mornariškega veščaka članek, v katerem pravi ta, da bo Anglija z minami v Scheldi preprečila, da bi Nemci za sebe porabili pristanišče v Antverpenu. Angleško vojno brodov-je ima sedaj izvesti nov program, o katerem pa ni mogoče sedaj govoriti. Londonski listi so mnenja, da Nemci ne bodo imeli od zasedenja Antverpna absolutno nobenega haška, ker bodo sedaj primorani zasesti vso Belgijo, zlasti pa belgijska obrežna mesta s četami, ki morajo biti ravno tako velike, kakor Je bila oblegovalna armada, ker bo namesto neprestanih izpadov iz Antverpna računati z izkrcanjem čet. Da to preprečijo, bodo morali Nemci tja postaviti novo vojsko. Belgijski poslanik v Rimu se je izrazil o padcu Antverpna takole: Padec Antverpna tat težke atsledi-ce za Belgijo, kar se nahajajo tam naši arsenali in naša skladišča za živila m Mubcija. Prnhltm prehranjevanja bo sedal sila težaven. Se4aj smo popolnoma navezan* na Anglija • • • RUSIJA IN ZATVOMTEV DAR-DAPfEL. Ruski zunanji minister Sazoaov je sprejel odposlanstvo industrijskih zvez, ki mu je razložilo težke posledice zatvorit ve Dar dan ei. Sazonov je izjavi, da štora države tripajanUn te vse, da dosežejo skorajšnjo otvoritev DardaneJ. Obenem je izrazil upanje, da se bo ruska industrija prizadevala oprostiti se nemške gospodarske hegemonije in stopiti v stik z narodi, ki so Rusiji prijazni. Preko Carigrada prihaja poročilo, da je opažati med ruskim crnomorskim brod o v jem že več dni nevarno gibanje. Baje je bilo to brodovje tudi ojačeno in je prevzel mornariški minister sam poveljništvo. V Sebastopolu se je vršil baje admiralski svet, katerega so se razen mornariškega ministra Grigoroviča udeležili še Šef mornariškega topni-Čarstva, admiral Petrov, poveljnik Črnomorskega brodovja, admiral Mankovski, in podadmiral Russin, Sef glavnega mornariškega štaba. Rusko črnomorsko brodovie je imelo pred izbruhom vojne pripravljene za takojšnjo vporabo križarki »Ka-gul« in »Pamjat Merkurja-, linijske ladje »Pantelejmon^, Rostislav«, »Ivan Zlatoust« in »Jevstafig, tri starejše linijske ladje, tri starejše topni-čarke, 20 torpedovk. 8 podmorskih čolnov. veČ trosilcev in več iskalcev min. Brodovje naj bi imelo 10 bojnih križark, 4 križarke. 22 torpednih ru-šilcev. 13 torpedovk za odprto morje. 5 minskih ladij. 11 podmorskih čolnov. 4 topničarke. 4 transportne ladje in še 15 drugih ladij. ITALIJA OPUŠČA UTRDBE. »Oazetta ufficiale« priobčuje odlok, s katerim se na predlog vojnega ministrstva opuščajo utrdbe Manto-ve na levem bregu Mincija in utrdbe Pietola na desnem bregu. BURSKA VSTAJA. Iz Londona poročalo, da le v Južni Afriki izbruhnila revolucfia Burov pod vodstvom polkovnika Maritza. Vstaja dela Angležem velike skrbi, vsled tega so poslali Angleži med revolucionarne Bure duhovnike. Ob enem je bilo proglašeno nad vso Južno Afriko obsedno stanje. ■ • * Kitajska In Zediniene države. »Baseler Nachrichteiv* poročajo iz ruskega vira, da sta Kitajska in Zedinjene države sklenili vojaško in mornariško konvencijo velikega obsega pod pretvezo razsodišča. Obe državi sta zavezani vse oboroženje izvršiti sporazumno. Danska ojačuje svojo mornarico. Dunaj, 15. oktobra. »Reichspost« poroča iz Kodanja, da sta sklicana dva nada lina letnika danskega mornariškega vojaštva pod orožje. To oboroževanje ima namen, obvarovati in ščititi nevtralnost Danske. Amerikanci zapuščajo London. Poročevalec »N. Wr. Tagblatta^ v Monakovu izve iz dobrega vira, da je ameriško poslaništvo nasveto-valo vsem ameriškim podanikom, da naj se vrnejo čim prej v domovino, ker poslaništvo s koncem oktobra ne prevzema nobenega jamstva več. Večina Amerikancev je že odpotovala. NA CRNOGORSKI MEJI. Slovenski vojak nam piše: O bojih proti Črnogorcem se malo piše in poroča — akoravno se tudi tam krepko držimo, navzlic vsemu trpljenju. Tudi precej Slovencev nas je v skrajnem dalmatinsko - hercego-vinskem kotu monarhije . . . Po osemdnevni naporni vožnji smo prispeli rezervisti dne 7. avgusta na svoje mesto tik ob črnogorski granici. Čakal nas je oddelek naše topničarske divizije. Kmalu smo bili uvrščeni in urejeni, pripravljeni, da dostojno sprejmemo vsakega sovražnika. Čakali smo — toda Črnogorcev ni bilo. Minul je 8.. 9., 10. avgust. Pogovarjati smo se pričeli: »Nič ne bo. Preveč se nam je mudilo.* Pesimisti so trdili, da bo cela stvar končala, kakor leta 1012. Toda, pesimisti so se motili. Dne 10. avgusta sem Sel zgodaj spat — lepo se je ležalo pod grmom, i noč topla, krasna. Po polnoči me pre- j bude ostri klici: »Vstanite, pripravite se, vpreziteU Kakor strela sem sko- 1 čil pokonci. V taborišču je vladala popolna tema; polastil se nas ie nemir: ak je morda sovražnik že nad naari? Toda bilo ni nič videti in akoravno smo bili začetkoma nekoliko zmešani, smo skoro hiteli vsak na svoj posel. No, rezervist nima več stare prakse in tako je tokrat trajalo precej časa, da smo bili gotovi. Ob 4. zjutraj pa smo bili vendar že na pohodu — naša pot nas je vodila navzgor in po treh urah smo dospeli na svoje določene pozicije na hribu, ki Je stal precej ponižno pred goro, razorano, skalovito. To je bil črnogorski Lisac, na katerem se je bil sovražnik dobro utrdil. Oprezno smo spravljali svoje topove v pozicije — ne da bi nas bili Črnogorci zapazili. Pred nami je bila že naša infan-terija. Priznati moram: tudi v tem trenotku še nisem prav verjel, da pride do boja. Toda, isti hip, ko mi je Šinila ta misel v glavo, se začuje živahno prasketanje. Infanterija strelja! Stvar je torej resna. Naenkrat se začuje globoki glas — prvi strel iz črnogorskega topa. Naša baterija je pričela krepko odgovarjati, naše granate so zažgale gozdove, naši šrapneli so pobirali črnogorske »vojnike« in že 13. avgusta se je sovražnik umaknil. Zasedli smo Lisac. Pod nami so goreli gozdovi in v noči se nam je nudil nepopisno lep pogled na razsvetljeno pokrajino. Črnogorske izgube so bile znatne. Dne 16. avgusta ponoči smo dobili povelje, da se umaknemo v varnejšo pozicijo, kjer so nam dali en dan počitka. Hvaležno m zadovoljno smo po-ležavali po kamenju. Ni se še temnilo, ko sem že legel na trdo kamenito postelj, vtrujen in zbit, da nisem čutil ničesar. Bilo je proti polnoči, ko me zopet vzbudi kričanje: »Vstanite, vstanite! Pripravite se na odhod!« Pogledam okoli sebe ter menim, da se mi je sanjalo, toda, skoro se pozivi še enkrat energično ponove in zaspani glas veleva: »Pojdite si po kavo!« Vedel sem, da ne pomaga ničesar. Skočil sem pokonci ter šel po kavo. katere sem pol izpil. pol pa si je nalil v svojo čutaro, kajti za vodo je v teh krajih strašno hudo in človek bi časih za vsak požirek rad plačal tudi petkronski tolar. Ob 1. zjutraj smo bili že gotovi za pohod. Kam gremo? Spomnili smo se, da ie cesarjev rojstni dan in prihajali smo do mišljenja, da gremo ta praznik slavit. Pokimavali smo si na potu. prepričani, da bomo skoro pri naši infan-teriji, kjer nas sprejme godba in veselje. Res smo šli na koncert, toda na nekoliko drugačen, kakor smo si ga predstavljali. Na vse zgodaj so nas pozdravile črnogorske granate ... Kmalu so voščile Črnogorcem tudi naše havbice prav krepko dobro jutro in celi dan smo našemu presvetlemu vladarju v Čast s posebnim oduševljenjem in vnemo pošiljali šrapnel za šrapnelom, granato za granato v črnogorske pozicije, notri do trde noči. Šele ponoči smo mena-žirali ter vtruieni pospali. Crnogorci so nam napravili le mak> škode, edinemu njihovemu topu smo kmalu zamašili usta. Do konca avgusta smo imeli ponovne manjše prakse in spopade z neprijateljem, katerega smo vselei odbili. Dne 2. septembra smo stali zopet onkraj črnogorske meje, da podpiramo infanterijo pri zavzetju mesta Grahova. Črnogorci so se tokrat bolje pripravili. Imeli so več ar-tilerije, ki se ni baš slabo obnašala. Kakor smo dognali, obstojajo črnogorske baterije iz turških, v balkanski vojni vplenjenih topov. Na granatah smo opazili turške napise in številke. Kos take granate sem si hranil za spomin. V teh bojih sem tudi prvič bolj od blizu opazoval črnogorske vojake, ki se seveda ne morejo primerjati z našimi ter izgledajo jako primitivno. Hrabri pa so, to se mora priznati. Smejati smo se morali, ko smo slišali, v kaki pavzi, ki je nastala, glasove Črnogorskih častnikov: * Pucaj, pucaj, Švaba dojde, ništa se ne boj!« Res so dobro pucali, toda naše granate in šrapneli so bili neizprosni in kmalu je zopet donelo; »Beži. beži, ča, Švaba dojde, da te ne ubije!« Boj je bil do polnoči ljut. V luninem svitu so se razletavale granate, so sikali šrapneli. En črnogorski top za drugim je vtihnil in ob 4. zjutraj se je sovražnik naglo umaknil. Korakali smo še nekaj kilometrov do Orahova. Po poti smo pobrali nekaj orožja in fižola, naši sartitetniki so pokopali precej mrtvih Črnogorcev. Večinoma pa Je odnesel neprijatelj svoje mrtve seboj. Zraašijo jih v vreče ter Jih na ramah odnašajo. Kmalu smo bili v Grahovu. Mučila nas Je silna žeja, toda na vodnjakih so že vihrale črne zastave naših zdravnikov, znamenje, da Je voda zastrupljena. Treba je bilo potrpeti. Kmalu smo bili preskrbljeni. Umor prestolonaslednika pred sodiščem v Sarajevu. Tekom nadalnje obravnave je zagovornik poskušal Čabrinoviča predstaviti kot prostozidarja. Cabri-novič je pozneje priznal, da mu je pač znano bilo, da je prestolonaslednik prepričan katoličan, to pa da ni odločno vplivalo na njegov namen, napraviti atentat. Slišal je bil, da je tudi Ciganovič prostozidar, a ni mu mogoče formulirati ta pojem. Po njegovem mnenju imata prostozidar-stvo m anarhizem namen, uničiti državne poglavarje. Temeljna misel za atentat mu je bila ta, da je prestolonaslednik na potu združitvi vseh Srbov in da ga je zato treba uničiti. Po njegovem mnenju je »Narodna obrana c imela namen, združiti vse Srbe potom revolucije. Ta cilj je hotela doseči belgrajska »Omladosu potom vojne z Avstrijo. Čabrinovič je vedel, da obstoja v Bosni organizacija, ki nai na korist Srbije napravijo revolucijo. Nadalje je izjavil Čabrinovič, da ni imel namena ubiti vojvodinjo Hohenburg in sploh obžaluje, da se je udeležil atentata. Končno je priznal, da so on in njegovi sokrivci v Šabcu iskali blagajnika »Narodne obrane« Miloševiča, da bi od njega dobili denar, a ga niso našli doma. Gavrilo Princip je izjavil, da svojega zločina ne obžaluje, Češ, da ni hudodelec, ker je hotel le zlo odstraniti. Vojvodinje Hohenberg ni hotel umoriti in se je to le slučajno zgodilo. Princip je pred štirimi let! 'zapustil Tuzlo in od tedaj obiskoval gimnazijo v Belgradu, kjer je postal srbski nacijonalist. Avstrijo je sovražil, češ, da je od nje pričakovati le zlo za Jugoslovane. Zaradi tega se ie s Čabrinovičem in Orabcem dogovoril usmrtiti prestolonaslednika, ker ga je smatral za največjo nevarnost za združenje Srbov. Princip odločno ugovarja, da bi bil prostozidar. Po njegovem mnenju ima Srbija misijo, da odtrga od Avstrije Bosno in Hercegovino. Ta misel, ne prostozidarska načela, ga je pripravila do tega, da Je storil atentat. Princip, pri čigar izpovedih se spozna, da neče nikogar obremeniti, prizna, da pozna Tankosiča in Ciga-noviča. Ta je prinesel bombe in samokrese ter je povedal, da je major Tankosič samokrese sam kupil. Ci-, ganovič je dal Principu 160 dinarjev. Princip in Grabeč sta se učila streljanja v gozdu poleg vojaškega strelišča v Belgradu. O »Narodni obrani« hoče Princip samo vedeti, da ima namen, dvigniti narodno zavest v Srbiji. Prizna, da mu je Ciganovič dal priporočilo na majorja Popoviča v Ložnici, ki je zarotnike priporočal vojnemu zapovedniku, ki jim je pomagal čez mejo. V Bosni so se zarotniki razšli. Princip je prišel do obtoženega Miloševiča in potem baje slučajno dobil učitelja Čubriloviča iz Priboja, ki mu je pomagal v Tuzlo. — Četudi taji Princip, da bi ga bili podpirali srbski oficijelni krogi, vendar ne more tajiti, da je dobil od njih denar in orožje, da so mu pokazali pot in mu pomogli v Bosno. Princip prizna, da je iz Belgrada pisal Ilicu o nameravanem atentatu na prestolonaslednika in obljubljajoč, da preskrbi orožje, mu naročil, naj pridobi nekaj pomočnikov v Sarajevu. V Sarajevu je Princip stanoval pri Ilicu in je tega poslal v Tuzlo k Jovanoviču po orožje. Dan pred atentatom je Ilić razdelil orožje med zarotnika in vsak je odšel na svoje mesto. Ko je Princip po eksploziji bombe zapazil, da je Čabrinovič prijet, je hotel njega in sebe usmrtiti, da bi nič ne prišlo na dan, a vsled gnječe tega ni izvršil. Čuvši, da je atentat ponesrečil, se je postavil na vogal Franc Jožefove ceste, da počaka prestolonaslednika. Ko je avtomobil zavozil na Franc Jožefovo cesto, je iz neposredne bližine, kake štiri ali pet korakov oddaljen, ustrelil dvakrat na nadvojvodo-prestolnasled-nika z namenom, da bi ga ubil. Oba strela sta bila smrtonosna. Koj po dejanju je bil Princip aretiran. Priznal je, da je bil v zvezi z »Narodno obrano« v Belgradu. Bil je četaš, a je pozneje zaradi bolezni izstopil iz tega kora. Bombe je Ciganovič obljubil Principu takoj, ter dalje obljubit posredovati, da dobi Princip revolver in denar. Dnevne vesti. -f Disciplinarne odredbe, Vojaško zapovedništvo mora o interesu ugleda armade, kakor v splošnem interesu, zlasti pa v interesu vojaštvu prijaznega prebivalstva ukreniti odredbe, ki na] preprečilo, da vojaki iz moštva na ulicah In v gostilnah, pripovedujoč vojne doživljaje In prestane napore, Izvabljajo človekoljubnim io vojaštvu naklonjenim I* 246. šter. »SLOVENSKI NAROD*, dne 16. oktobra 1914. Stran 3. dem denarna darila. Navadno so to alkoholiki, ki skušajo s svojimi prtpo-\ edovanji samo usmiljenje zbuditi, da si pridobe dovolj novih sredstev za nakup alkotioličnih pijač. Ker tudi nI izključeno, da so si sumljivi elementi, ki niso vojaškega stanu, na nedovoljen način preskrbeli uniforme (kar je vsled tega lahko mogoče, ker Je mnogo vojakov v zasebni oskrbi). Je upravičeno domnevanje, da tisti direktno darove pobirajoči beračečl ljudje sploh niso vojaki. Pripomniti je. da je zadostno preskrbljeno tako za vojake, ki so v bolnicah, kakor za tiste, ki so v privatni oskrbi, in temu moštvu nI nikakor treba beračiti za milodare. V privatni oskrbi nahajajoče se moštvo dobiva na dan po 2 K. Pa tudi z moralnega in disciplinarnega stališča je popolnoma nedopustno, da se trpi potepajoče se in beračeče vojaške osebe, ki so v mnogih slučajih tudi primemo alkoholizirane si zato ie bilo zaukazano, da je ljudi, ki store kaj takega, brezpogojno in brezobzirno aretirati. — Premembe splošnega državljanskega zakona. Izšla je cesarska ^aredba na podlagi £ 14., s katero se iolocaio različne premembe veljavnega splošnega državljanskega zako-sa. Sedaj dekretirane premembe je v*e predlagala komisija, ki se peča s preuredbo tega zakona. Najvažnejša prememba se tiče dednega prava. Za --anske sorodnike je dedni pravica po tej naredbi izdatno omejena, razširjena pa je pravica preživelih zakonskih. — Novih davkov ne !io. Iz Bero-lina se ^e -azsinla vest. da namerava dunajska vlada naložiti po nemškem vzgledu nov davek na premoženja in enkraten izreden vojni davek. Seveda ie ta vest vse prizadete kroge vznemirila. Sedaj je pa finančni minister baron Engel kategorično razglasil ,da ne misli na nikake nove davke. — »Avstrija po vojni,« je naslov Ifanku. ki ga priiavl^a današnji »Graver Tagblatt', v katerem zahteva -edbo centralizma in nemškega državnega jezika. — Svivestrovi projekti. V?e ti-ste, Id se zanimajo za projekte predsednika poslanske zbornice dr. Syl-vestra. opozarjamo na češke liste •Venkov« in Narodni Listv- od -rede. — Siovenski ranjenci v Trs*a: Na novo so sprejeti; V pomožni bolnišnici v prostorih nemškega telovadnega društva > Eintracht-.: Kor-poral 97. pešpelka Ivan Furlan. — V pomožni bolnišnici v zavodu *Au-stro - Amerikane-' so vojaki 97. pešpolka Anton Pečenko. Anton Zahtila, * mi Bratović. Jurij Fontanot, Fr. Premrl 5tefan Perkaš. Fran Križ-mančič. Jakob Fiorentin. Ivan Kola-^imon Porapat, Josip Bečaj. Pe-^obrila in Tomaž Mlekuž. Dalje :o!n;šnici: Peter Genuzio, i t '-:: Anton Derin, 3. gor. top.; Ivan Bo-rdon. 87. pešpolka: Jakob Giraldi. 20. lov. bat.; Tomaž Damianić. 20. lov. bat. — Nodporočnik Julij Detrance-*chi, brat drja. Defranceschija, je bil na -užnem bojišču težko ranjen ter je podlegel svojim ranam v Novem ^adu. Tam so ga tudi pokopali. — ^adel je na severnem bojišču asistent c. kr. kem. preizkuševališča v Gorici, "ezervni poročnik Ludovlk Buchta. — Častniški sluga Matija Lenarčič, c. kr. domobranski polk it. \ stotnija pisal je zadnjič v cio-no 18. avgusta. Vsa poizvedovanja po njem so brezuspešna. V slučaje, da ve kateri tovariš njegov \ai o niem, naj blagovoli to spon čiti Anastazija Lenarčič, Ivanjkovci pri Ormožu. Štajerska. — Pogrešata se Janko Dimic, vojak 27. domobranskega polka, 17. stotnija. vojna pošta št. 4£. in njegov brat Ciril Dim i c. korporal 3. gorske artiljerije, 4. baterija, vojna posta št. 101. ki sta odšla na serverno bo-■išče. Pisala sta zadnjikrat 19. avgu-•ra. Ker so potem vsa poizvedovanja bila zaman, se prosi tovariše, če kaj vedo o enem ali drugem, da bi blagovolili sporočiti na naslov: Ivana Dimic, posestnica, Ljubljana, Ceg-larjeva ulica št. 8. — Pogreša se Anton G e r b e c. adomestni rezervnik pešpolka št. 97 totnija št. 4 (marškompanija), doma z Ilirske Bistrice št 32. Zadnjikrat dobila sem od njega pismo dne 27. avgusta 1914. Imenovani udeleži! se je bitke na severnem bojišču. Kdor \€ kaj o njemu, se vljudno prosi, naj blagovoli naznanit? ženi Antoniji Oerbec v Ilirski Bistrici št. 32. — Pogreša se že od 12. avgusta Anton Blaj, cesarski strelec 27. reg. 46. iz Šmartna pri Litiji. Trpeča mati prosi, če kdo ve, kje se nahaja, da ji to sporoči, Jera Blaj, Šmartno pri Litiji. — Domobransko vojašnico, prirejeno kot vojaško bolnico, je obiskal včeraj ob pol 4. popoldne deželni glavar s soprogo, ki se je mudil več ur v bolnici ter govoril z vsakim ranjenim vojakom. Izrazil se je po- • sebno pohvalno nad vzornim redom v tej bolnici, nad njeno izredao dobro ureditvijo ter nad poirtvovalno skrbjo zdravnikov, zlasti re. dr. R u -s a in dr. W a g n e r j a. — 10.000 špoet-cigaret izročil Je danes pomožni odbor narodnih dam kot prvo zbirko za naše vojake na bojišču. — Licejke vrtim vojakom 17. pešpolka. Učenke licejske ljudske šole (poprej Mladika) so pod vodstvom svojih učiteljic naredile in poslale vrlim vojakom 17. pešpolka: 100 parov volnenih nogavic, 136 parov volnenih zapestnikov, 62 čepic, 16 pasov, 9 parov kolenic in 4 volnene jopice. — Ravnateljstvo te šole je prejelo od c. in kr. podpolkovnika Kneisla, poveljnika nadomestnega bataljona pešpolka št. 17., najsrčnejšo zahvalo za darovana zimska branila, združeno z iskrenimi pozdravi in s prošnjo, da se to izvoli sporočiti gdčnam. učiteljicami, vrlim učenkam in njih cenjenim staršem. — Bronasto častno kolajno Rdečega križa sta dobila dekan Mihael A r k o v Idriji in načelnik postaje v Rimskih toplicah, Pavel B e r g -hof. — Slovenski vojaki, ki se naha-iajo v bolnišnici v Rižanu bi radi kadili cigarete. Delati si jih morajo sedaj iz komisnega tabaka in navadnega papirja. Prosijo rojake za »pomoč*. Darovi naj se pošljejo na K. u. k. Festungsspital Nr. 1, Risano, Dalmacija. — Pastirsko pismo o hrabrosti Kakor poročajo graski listi iz Budimpešte, izda nadškof in primas ogrski Csernoch pastirsko pismo, v katerem poživlja duhovništvo, da ne sme pod nobenim pogojem zapustiti svojega kraja, oziroma sedeža, tudi če pride tja sovražnik. Nadškof izda ta ukaz z ozirom na dejstvo, da je povodom zadnjega vpada ruskih Čet v ogrske komitate več tamkajšnjih duhovnikov, med njima tudi dva Škofa in več kanonikov odšlo v Budimpešto. Dr. Csernoch poudarja, da mora dajati predvsem duhovščina prebivalstvu v času nevarnosti vzgled hrabrosti in poguma. — Za izdelovalce patrijotičnih znakov. Kdor hoče izdelovati kake patrijotične znake, ki jih nosijo državljani na vidnih mestih, si mora v to svrho oskrbeti potom upravne oblasti (c. kr. deželne vlade) dovoljenje in mora k tozadevni prošnji priložiti tri vzorce. Znaki pa ne smejo biti enaki ali preveč podobni onim Rdečega križa, državni orli pa se mo-raio na prvi pogled razločevati od onih. ki jih nosijo javni uslužbenci kot službene znake in to edino zaradi tega. da se ne primerijo kake pomote ali zlorabe. — Iz sodne službe. Za sodnika v okrožju graškega nadsodišča je imenovan avskultant gosp. dr. Martin S e n j o r. — Za kolero Je zbolel s severnega bojišča dospeli vojak 17. pehotnega polka M a u t i n g e r Josip iz Ko-sane pri Postojni. Dne 9. t. m. je bil oddan v dermatološki oddelek deželne bolnice. — Redno vpisovanje na češki tehniki v Pragi traja do 20. t. m. V izrednih slučajih se lahko vpi^e naknadno do 15. novembra t. 1. — Sprejemni izpit iz deskriptivne geometrije se vrši 19. t. m. ob 8. ' 'i dopoldne. — Predavanje se začr normalno. Lmrl je dne 14. t. m. v Os - u pri Gorici vpnkojeni nadučitelj ; >spod Jožef Franke. Služboval je dolgo vrsto let v Št. Petru pri Novem mestu. — Bodi mu lahka lepa vipavska zemljica! Gofpeini odhor za dobavo potrebščin ranjenim vojakom v Logatcu je priredil minolo nedeljo v Društvenem domu v Dol. Logatcu veselico, ki je uspela nad vse pričakovanje. Do zadnjega kotička napolnieni Društveni dom je moralo zapustiti nad dvesto oseb. ki niso dohile več prostora. Spored je hil hogat in izbran. Da je veselica dosegla svoj namen, kaže dejstvo, da je bilo čistega dobička nad 800 kron. za kar gre največ zahvale gospej Lillv Ekel, soprogi c. kr. okrajnega glavarja, ki je z neumorno delavnostjo in veliko pre-vdarnostjo vodila vse priprave. Srčna hvala tudi vsem ostalim sodelujočim, kakor tudi darovalcem daril in lepih dobitkov. —a.— Uradniške spremembe pri Južni železnici na Spodnjem Štajerskem. Imenovan je Hugon W i 11 m a n n, revident na Pragerskem, za postaje-načelnika na Grobelnem. Prestavljeni so: pristav Alfons Antonitsch iz Koflacha v Grobelno, asistent Jožef S i e b e r iz Spitala na Zidani most, provizorični asistent Viljem Matzenauer iz Kriegbacha na Zidani most; ur. aspirant Leopold B e n k e je prestavljen iz Sevnice na Videm. Drobne novice s Štajerskega. Dva uboja. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici so neznani storilci ubili vini-čarskega fanta Simoniča in pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju kmečki fantje pri nekem ponočnem pretepa kovaikega pomočnika Marčiča. — Iz Ptuja, 6(Hetni mestni udar Jurij Belšak je padel pri popravljanja strehe meščanske bolnice z odra in je nezavesten obležal. Prenesli so ga v splošno bolnico, kjer je vsled izkr-vavenja možganov umrl. Požar v ladjedelnici v Tržiču Pri Trstu. Dne 14. t. m. je dopoldne nastal v ladjedelnici »Cantiere Navale Triestino« v Tržiču (Monfalcone) iz še neznanih vzrokov ogenj in sicer pod ogrodjem novega parnika št. 39 (sestre-ladje parnika »Cesar Franc Jožef L«), čigar spuščenje v morje je bilo nameravano za mesec januar. Ogenj je v kratkem času zadobil velike dimenzije. Bati se je bilo, da se podre celo ogrodje, kar bi bilo pro-vz ročilo mnogo milijonov škode. Plamen, ki je sprednji del ogrodja popolnoma objemal, je udaril tudi na ogrodji na obeh straneh postavljenih parnikov št. 47 in 67. Na signalni žvižg so delavci v ladjedelnici takoj opustili delo in začeli z gašenjem, katerega so se pozneje udeležila tudi gasilna društva iz Tržiča, Rovelija, Zagrada in Gorice. Iz Trsta sta prihitela vladna parnika »Audax« in »Pelagosa« in en tender vojne mornarice. Gašenja so se udeležili tudi oddelek črnovojnikov iz Tržiča, oddelek pomorščakov in orožniki iz Pauzana in Tržiča. Na pogorišče sta poleg raznih oficijelnih osebnosti prišla tudi tržaški vojni in pomorski za-povednik, kontreadmira! baron Kou-delka, in predsednik pomorske oblasti Deilas. Malo pred poldnevom je bil požar lokaliziran. Vsled velike vročine plamena so bili skrivljeni oklopi na sprednjem delu in je bil parnik tudi v svoji notranjosti močno poškodovan. Škoda še ni dognana, je pa vsekako jako znatna. Dunajski dvorni gledališči, ki ste že od julija zaprti, se v nedeljo zopet otvorite. Predstave se bedo \ ršilc tako. da bo eden dan igralo dvorno gledališče »Burgtheater« drugi dan pa opera Le ob nedeljah bodo predstave v obeh gledališčih. Cene bodo znižane na polovico. Nova prometna zveza z Dalmacijo. Bosanska gozdarska akcijska družba Steinbeiss je izgradila svojo že nekaj let obstoječo ozkotirno železnico Knin - Drvar do Prijedora. Oblasti so dovolile, da se sme ta železnica uporabljati tudi za tovorni in osebni promet. Od 10. oktobra vozi na tej progi v vsaki smeri po en osebni vlak. V Dalmacijo se more torej sedaj tudi po železnici čez Zagreb - Sunjo - Novi - Prijedor-Knin - Šibenik oziroma Split. Madžarski slikar Laszlo — angleški podanik. Budimpeštanski listi javljajo: Najznamenitejši madžarski slikar Filip Laszlo. ki se je zadnji čas mudil v Londonu, je prosil za angleško državjanstvo. Porok v smislu angleškega zakona mu je bivši minister Balfour. Nova zveza med Dunajem in Carigradom. Od 15. oktobra vozi zopet direktni vlak z Dunaja v Carigrad in sicer čez Budimpešto-Prede-al-Bukarešto-Ruse- (Ruščuk) Boru-štica-Stara Zagora-Odrin. Prepoved izvoza žita iz Romunije. Oficijelna Konsularkorrcspon-denzr javlja: Romunija je prepovedala izvoz pšenice in moke vseh vrst razven koruzne moke. »Mrtva,« senzacionalen, odlikovan kinematografični roman v šestih oddelkih z Mariio Carmi-\ olmoeller. NVmČiie naiodličneišo karakterno predstavljalko. Predvaja se od jutri naprej v kinematografu -»IdeaK Posebne zanimivosti je ta umetniški film zato. ker se razločuje bistveno od vseh dosedaj predvajanih in ki bode gotovo provzročil preobrat v preda vaniu kinematografskih ro-mano\\ Pozor! Danes, dne 16. oktobra je bilo ob 7. zjutraj v hiši št. 4 Kopitarjeva ul., ukradeno kolo „Stvria-Original*, črno lakirano, prosti" tek Torpedo, majhna prestava z vtisnjeno št. 46, vodilo navzgor vpognjeno, z zelenimi ročki in napisom A. Goreč, vilice imajo gravirane okraske, na spodnji cevi (unteres Rahmenrohr) ima gravirano „Stvria-Original". Plašča sta z robom in napisom Buren-Kosmos. V obročih je zelen pas. Levo pod sedlom je vtisnjena številka 53.425. Vrednost kolesa K 100*—. Svari se pred nakupom. Nezgoda. Pred dvema dnevi je Zabkarjev ključavničarski pomočnik Ivan Štrukelj rezal na stroju železo ter si pri tem na roki tako pokvaril mezinec in prstanec, da je postal za nekaj časa delanezmožen. Brzojavna poročila. Odlikovani generali. Dunaj, 15. oktobra. (Kor. urad.) Armadni naredbeni list javlja: Cesar je podelil rod železne krone prve vrste z vojno dekoracijo brez pristojbin feldmaršalleutnantu Kusmane« ku, trdnjavskemu poveljniku v Pr-zemvsiu, v priznanje hrabre obrambe trdnjave proti z veliko premočjo in ljutostjo izvršenim napadom; nadalje red železne krone druge vrste z vojno dekoracijo v priznanje hrabre, uspešne borbe proti sovražniku feldcajgmojstru Ljubičicu, poveljniku 11. kora, feldmaršalleutnan-tu Lipovščaku, poveljniku 2. pehotne armadne divizije in generalnemu majorju izven službe Alojzu knezu Schonburg - Harten-steinu, poveljniku 88. strelske brigade in končno viteški križ Leopol-dovega reda z vojno dekoracijo feld-maršalleutnantu pl. E i s 1 e r j u, poveljniku 48. pehotne armadne divizije. NABOR ČRNOVOJNIH OBVEZAN-CEV PRVEGA POZIVA. Dunaj, 15. oktobra. (Kor. urad.) Med črnovoiniškimi obvezane!, ki zato niso poklicani pod orožje, ker so bili svoj čas pri naboru ali preizkušnji ali tud? pri superarbitraciji spoznani za nespG?o;-»ne, je mnogo močnih mož, ki bi ItHj g eda j popolnoma zmožni služki v vriski. Mnogo tskh, ki so bili pri nace:::t snoznani kot slabotni, so se pozneje okrepili, marsikatere pohabijenoeti so tekom let izginile in morda se je prejšnja leta \ časih tudi prestrogo presojalo zmožnost. Da se more se množečim zahtevam na vojno silo ustreči ter ustvariti kolikor mogoče velik re-servoir izvežbanih voinlh obvezan-cev ter pravično razdeliti bremena obrambe na vse prebivalstvo, se namerava sedaj izvršiti nabor črnovol-nih obvezancev prvega poziva, ki naj pokaže, aH so ti sedaj sposobni za vojsko, to ;e, ali morejo služiti v črni vojski. K temu naboru seveda onim ne bo treba priti, o katerih ie znano, da so za vsako službo v črni vojski nezmožni. Tudi ne bodo prišli v poštev oni črnovoiniški obvezane!, ki vrše že sedaj črnovojniško službo, če tudi brez orožja, ali ki so določeni za tako službo, kakor zdravniki, ali pa, ki služijo svrhom vojske že sedaj, n. pr. pri armadi poklopljenih prostovoljskih zborih (poljskih in ukrajinskih legijah). K naboru tudi onim ne bo treba priti, ki so bili šele tekem leta 1914. spoznani kot nezmožni nositi orožje, ali pa že med svojo črnovojniško dolžnostjo superarbitl-rani. Nabor se bo torej raztezal z gornjimi izjemami načeloma na črno-voinlške obvezance, rojene v letih od 187S. do vštetega L 1890., ki so bili do vštetega leta 1913. pri naboru ali preizkusitvi spoznani kot nesposobni za orožje ali pa so bili potom superarbitracije izločeni iz skupne vojske, domobranstva aii orožništva. Popisovanje in preizkušnje črnovojnikov za vojaško službo. Budimpešta, 15. oktobra. (Kor. urad.) Ogrska vlada je sporazumno z vojnim ministrom sklenila črnovoj-nišfce obvezance v starosti od 24 do 36 let, ki še niso bili vojaško izvež-bani. za slučaj eventualne potrebe že sedaj dati popisati in preizkusiti glede na njih sposobnost za vojaško službo. Plavajoče mine v Jadranskem morju. Rim, 15. oktobra. (Kor. urad.) Italijanska vlada priobčuje ta-le komunike: Avstro-ogrski veleposlanik baron Maccjiio je posetil ministrskega predsednika Salandro in mu izrazil iskreno sožalje cesarja Frana Josipa povodom nesreče, povzročene po minah, ki so eksplodirale v Jadranskem morju. Poslanik ]e obenem izrazil sožalje rodbinam, ki so postale žrtev te nesreče. Dunaj, 15. oktobra. (Kor. urad.) Vsled intervencije italijanske vlade je avstro-ojrrska vlada pooblastila c. in kr. vojaškega atašeja v Rimu, naj se z avstro-ogrskim mornariškim častnikom, strokovnjakom glede min, napoti v Benetke in preišče okolnosti, kako so se odtrgale mine v Adriji. Ta preiskava je že zaključena in je dognala, da so se vsled nepre-računliivega slučaja posamezne mine ob našem obrežju odtrgale in da jih je veter ali morski tok zanesel proti italijanski obali. C. in kr. vojna mornarica je ukrenila vse potrebno, da se v bodoče preprečijo takšni nesrečni slučaji. ATENTAT NA BRATA BUXTON. Bukarešta, 15. oktobra. (Kor. urad.) Atentat na brata Buxton je bil izvršen ob 1U na 11. dopoldne pred hotelom »Athene Palast < nekaj tre-notkov kasneje, ko je mrtvaški sprevod na potu z dvorca proti kolodvoru pasiral ulico. Ko sta brata Buxton v spremstvu sina bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Gešo-va z avtom prispela pred hotel, je neki neznanec skočil k avtomobilu ter večkrat ustrelil proti imenovanim trem osebam. Eden izmed bratov je bil dvakrat zadet v leva prsa. drugi pa v čeljust, dočim je bil Gešov samo lahko ranjen na glavi. Vsem trem so nudili prvo pomoč že v ho- telu. Poškodbe bratov Buxton so tež* ke, zlasti je eden izmed njih takq težko ranjen, da dvomijo, da bi okreval. Atentatorja, ki ga je šofer pobil na tla, so aretirali. Dosedaj se ne ve še ničesar zanesljivega o njegovi osebi in o njegovi narodnosti. Bukarešt, 15. oktobra. (Kor. urad.) Napadalec se je nastanil vi ravno tistem hotelu, kakor brata Buxton. V zapisnik tujcev se je vpisal kot Hasan Tassius Redžah Effen-di, albanski mohamedanec. Prišel jei iz Soluna s potnim listom, ki je bil izdan v jeseni lanskega leta v Carigra^ du. Povedal je sedaj, da ie brata Buxton spoznal po neki fotografiji Odločil se je za atentat šele po sva* jemprihoduvBukarešt in sicer iz po* litičnih vzrokov. Mislil je, da izkaže! Turčiji uslugo, če umori brata Bux^ ton, ki delujeta proti Turčiji. Svojega dejanja se ne kesa. Atentator je kakih 20 let star, inteligenten in miren* Atentat je vzbudil tukaj toliko večjo pozornost, ker se je zgodil med pre*: vozom kraljevega trupla s kolodvora. Oba brata izven nevarnosti. Bukarešta, 16. oktobra. (Kor. urad.) Kirurg Toma Jonescu, ki zdra« vi brata Buxton izjavlja, da se obal brata nahajata izven življenjske nevarnosti. K pogrebu romunskega kralja. Bukarešta, 15. oktobra. (Kor, urad.) Z ozirom na izreden političen položaj v Evropi je kraljevska dvojica izrekla željo, da bi se naj pogreba kralja Karola ne udeležila posebna inozemska odposlanstva. Minister zunanjih del Borumparu je o tem obvestil vse vlade. Pogreb kralja Karla Romunskega. Bukarešta, 15. oktobra. (Kor, urad.) Posebni vlak s truplom kralja Karla je ob 3. popoldne dospel v Courtea de Argesch. Ob 5. popoldne so krsto položili v grobnico samostana k nogam krste kneza Neagol Ba-sana, ustanovitelja samostana. Turčija nevoljna. ^ > Carigrad, 15. oktobra. (Kor. ur.)' »Taswir-i-Efkiar« potrjuje, da je an* gleški admaril Limpuo. bivši zapo* vednik turške vojne mornarice, ki je vsled vojne med Angleško in Nemčijo in Avstrijo v smislu svoje pogodbe zapustil turško službo, odpotoval naj Rusko in stopil v službo pri ruskem črnovojniškem vojnem brodovju. Ta vest je napravila v turških krogih ja« ko slab vtisk in povečala proti Angleški že obstoječo nevoljo. Esad paša predsednik Albanije. Atene. 15. oktobra. »Agence d4 Athenes« poroča: Esad paša le bit imenovan za predsednika albanska vlade in za vrhovnega poveljnika. Kolera. Dunaj, 15. oktobra. (Kor, urad.J Sanitetni oddelek ministrstva notranjih del razglaša: Dne 15. oktobra t.' L so bakteriologično konstatirali t slučaj azijske kolere na Dunaju, S slučajev v Kremsu (Nižje Avstrijsko) in po 1 slučaj v Velikih NemčicahJ (Moravsko) in v Orlovi (Šlezija). Na Dunaju, v Kremsu in Orlovi so oboleli vojaki, ki so se vrnili s severnega bojišča. Po poročilih, došlih izj Galicije se je pripetilo 50 slučajev vi Lisku, 39 slučajev v Sanoku in po 1\ slučaj azijske kolere v ZakliczvnU (okraj Brzesko), Gorlice, Ropa (okrv Gorlice), Bie1grzymki in Krosnu. Cenjene naročnike mesečnike in trimesečnike vljudno opozarjamo, da se poslužiio priposlanih jim čekov in pošljejo naročnino do 15. t. m«, da se jim list 16. oktobra ne ustavi. Tako ustavljenje ni ljubo niti nam niti cenj. naročnikom, zato pa prosimo prijaznega vpoštevanja. Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rdečega križa". Darila. III. izkaz darov za ranjene in bolne vojake v c. in kr. garniziiski bolnici št. 8 v Ljubljani. Darovali so: Neimenovana obitelj: 1 sp. hlače, 6 srajc. 3 podzgl. preobleke, 7 rjuh, 2 palici, krpalno platno; deželno in go-spejno pomočno društvo Rdečega križa za Kranjsko: 20 stekl. malino-vega soka; gospa K. Bfirger: 1 odejo, 2 podzglavnici s preobleko. 13 ročnih blazinic, 6 malih podzglavnic, 4 podzglavne preobleke, 4 rjuhe, 21 p. obuik, 6 otirač; Kerhne Franc, urednik: 2 srajci, 5 p. nogavic; gotp* Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, dne 16. oktobra 1914, 246. Štev. ~------------- . __ _. [Ana Supantschitsch v Kranjski gori: 6 rjuh, 6 servijet, 2 odeji. 2 podzglav-aiici s preobleko, 6 otirač; Olga Ru-deseh: 13 srajc, 2 sp. hlače; Schaffer Amalija: 6 sp. hlač, 24 robcev, 220 obvez; neimenovana dama: 12 ročnih blazinic, 2 srajci, 3 p. nogavic; gospa B. Cidrich: 3 odeje, 1 blazino, il slamnjačo, 2 rjuhi, 1 travni mo-idroc, 1 preprogo, 1 p. natrkalnikov; Demšar Ivanka: 1 leseno posteljo, 1 posteljno vlogo; Adolf Melliva: več knjig; Sušnik Ivan, kanonik: 2 odeji, <3 podzglavnice, 4 rjuhe, 1 travni mo-Jdroc, 2 leseni postelji, 1 peresni mo-•droc, 1 pernico, 1 žimnico, gospa *Winternitz, soproga c. in kr. štabnega nadzdravnika: 14 srajc, 10 sp. tilač; Soklič Ivan, trg. s klobuki: 12 Snežnih čepic; Bersin Marija, učit. sopr.: 3 podzgl. preobleke, 6 srajc, 1 podzglavnico, knjige; dr. G vido Sa-Jovic, c. kr. gimn. učit.: 8 srajc, 3. sp. hlače, 2 otirači, 6 robcev, 2 stekl. sadne marmelade; Čadež, katehet: 2 p. natrkalnikov, 4 srajce, 2 sp. hlače, 3 palice; gospa Kotzbek v Kranju ter »dobre mamice in dekleta« v Straži-šču, po podružnici Rdečega križa v JCranju: 63 ročnih blazinic, 2 srajci, 1 sp. hlače, obveze; društvo Sveta vojska: več knjig; Karlina Luschin, ydova c. in kr. stotnika: 1 palico, spalno suknjo, 1 p. natikalnikov, 2 p. nogavic, 6 robcev, 5 srajc, obveze in platno; g. Rabič. Kranj: 80 kg svežih jabolk; g. Maver, c. kr. dež. sodni nadsv.: 5 srajc, 2 p. zimskih nogavic, 31/« m Billrotovega batista, l palico; gospa Karel Biirger: 6 srajc; Alma Urbane: 6 srajc, 1 zabojček svalčic; na oklic eksceience gospe baronice Schwarz in gospe Bogumile Šuster-šič (druga pošiljatev): 170 srajc. 40 par. nogavic; gospa Bergmann, Poljanska cesta: 4 palice, 1 košaro breskev; obitelj g. Luke Pestatorja, c. in kr. voj. rac. svetnika: 12 srajc, 12 sp. hlač. 2 sp. zim. hI., 1 rjuho; dr. E. Gruber, c. in kr. adm. štab. zdravn. v tx>k.: ponovno knjige in liste; obitelj g. dr. Viljema Sctnveitzerja: 4 srajce. 4 sp. hlače, obveze: gospa Pajnič, sopr. c. kr. drž. pravdnika: 4 srajce, 4 p. nogavic; gospa Ivana Walland: več knjig; neimenovana dama po g. Langu. c in kr. poročniku v rez.: 33 K: Oton Cernstein, c. kr. dež. sodni svet.. Kočevje: 1 posteljo. 2 slamnjači. 2 podzglavnici, 12 sp. hlač, 6 srajc, 6 jopičev, platno: Pod-krajšek H., c. kr. profesor: 4 srajce; Dora Muhleisen: 6 srajc. 18 robcev; dr. Franc Papež: 6 srajc. 14 sp. ulač. 12 robcev. 3 p. nogavic, 2 p. dokolenic; Mary Kosler, Sežana: 13 srajc, 12 sp. hlač; Huter & Co„ Medvode: 49 srajc. 21 sp. hlač. 22 robcev, 14 p. nogavic, 2 p. natikalnikov. 1 rjuho, 1 odejo, platno, knjige; M ha Vidmar, sopr. c. in kr. stotnika, Kamnik: 22 srajc, 1 otiraea, l sp. hlače, 15 robcev, 4 p. nogavic. 3 p. dokolenic, 15 podzglavnih preoblek. 3 i juhe, platno; Dragotin Hribar, tovarnar pletenin: 8 parov volnenih dokolenic: gospa Siegl. sopr. c. in kr. majorja: 6 parov natikalnikov; gospa Fasching. sopr. c. in kr. stotnika: 2 podzgl. preobleki, 5 srajc, 1 sp. hlače, 9 robcev, 5 p. nogavic, 1 mavče-vo obvezo, svalčice, razglednice; prebi. g. dr. Ivan Šusteršič: 3 steki. vina; Friderika Kotnik, Nabrežina: 1 zabojček z ca. 20 kg različne mezge: Mary Kosler, Cekinov grad v Siški: 5 srajc. 4 sp. hlače. 2 otirači; Dornik Josip: 9 srajc, 7 sp. hlač, 9 p. nogavic, 300 cigaret: Hribar Dragotin: 8 parov dokolenic: gospa nad-ofic. Tepež: 8 srajc, 6 sp. hlač, platno; Schrev Josip, restavrater v Ljubljani: 500 kranjskih klobas. 500 zrezkov, 1000 cigaret: neimenovana dama: 7 srajc, 1 stekl. mal. soka in piškote; kr. ogrsko domobr. min.: 4 zavoje ilustr. listov: nabrali ^ospe 'Adela Planine in Gregorig, slednja v Trstu: 36 p. nogavic, 1 p. dokolenic, 2 jopiča, 7 p. zapestnic, 1 p. rokavic, 2 otirači, 36 robcev, 3 srajce in več knjig; neznana dama: 6 pašnih prevez; nabrala gospa Ema dr. Bežeko-va: 50 srajc, 17 sp. hlač, 15 p. nogavic. 7 jopic, 2 rjuhi, 4 podzgl. preobleke; Pogačnik Marija, sopr. c. kr. sodnega nadoficijala: 4 jopiče, 9 srajc, 4 sp. hlače, 6 p. nogavic, 6 robcev; g. Oton Cernstein, Kočevje: 1 nočni stol s posodo; trg. učni zavod Mahr: 5 bergel j; neimenovani: 5 palic. — Vsem imenovanim p. n. daro-valkam in darovalcem iskrena hvala z željo, da bi našli še mnogo posne-malcev. Darove sprejema upravna komisija c. m kr. garnizijske bolnice št. 8 v Ljubljani, na katero je naslov-Ijati tudi vse zunanje pošiljatve. Umrli so v Ljubljani: Dne 12. oktobra: Marija Ložar, žena žel. delavca, 39 let, Kiadezna ulica 13. — Neža Pogačar, zasebni-ca, 68 let, Poljanska cesta 16. Dne 13. oktobra: Franja Sku-šek, žena hišnega posestnika, 29 let, Mala čolnarska ulica 8. — Marija Koren, tobačna delavka, 45 let, Rožna ulica 27. — Marija Blažič, delavka, 70 let, Radeckega cesta 9. — Vladimir Arhar, sin železniškega sprevodnika, 3 mesece, Sv. Martina cesta 22. Dne 14. oktobra: Juri Jonke, železniški sprevodnik v pokoju, 89 let. Gradišče 3. — Jaroslav Mašek, pešec, 42 let. Zaloška cesta 29. — Anton Bernik, bivši sitar, 63 let, Radeckega cesta 9. Dne 15. oktobra: Sergej Blei-weis vitez Trsteniški, sin c. kr. okr. viš. zdravnika, 15 let, Kongresni trg 15. V deželni bolnici: Dne 12. oktobra: Ivan Jemc, užitkar 80 let. ____________ Tbimnit \\$\ nh^oa 4 strai?. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. MeteoroloftKno porodio. Vltlet na« norjea 3M*i Sredajl trn cm tlak 711 mm CA Čas opazovanja Stanje barometra v mm Eva »•* VettOVt t— ■ Nebo 15. 16 *?.pop. 9. zv. 7.2j. 741-4 741-8 7406 12 0 si. zah. 9*9 si. szah 87 brezvetr. oblačno oblačno oblač. Srednja včerajSnja temperatura 96°, norm. 10*6\ Padavina v 24 urah mm 00. ProdoIoTKa 'zurjena v mešani stroki, vešča slov. 'n nemškega jezika v govoru in pisavi želi premeniti službo. Prijazne ponudbe se prosijo na uprav-ništvo »Slov. Naroda» pod f«api*et- i nm prodajalka 3550. 1SANATORRJM • EMONaJ \ ZA f^^AN^g^^GO«: -BOLEZNI. ^ 1LJUBLJANA KOI^NSKEGA ULICA 4 tj f SEF-zi**** pRnAHU D* FR DERGANC \] stanovanje z eco ali 2 sobama in kuhinjo, bodisi prazno ali meblovano, v sredini mesta Ponudbe na Maltriaa Weisz, •eleakaraova alftca 1, LJabljana. 3537 Oaaa m mm aovesabrev termin v Sae*. Stiki, Celovška cesta it. 76: velik lokal za prodajalno, velik lokal za skladišče, velika vinska klet z 18 uporabnimi vinskimi sodi od 18 do 50 hkt. Oddajo se vsi prostori skupaj ali posamezno. 3506 Več se izve v pisarni g Ivana Kneza v aJafcljaaJ. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu da sem otvoril mesnico na Tržaški cesti št. 2. ia vabim tam potom cenjene odjemalce, da kam postregel s aaibollso kvaliteto mesa, fove-:: itne, teletine, vedno svete, s | Se vljudno priporoča za obilni obisk Zoni Sagmeister I 3544 mesar. Globoko potrti javljamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog oziroma iin, brat, svak, zet in stric, gospod Anton Franzot črkoatavec danes ob 8. uri zjutraj, 29. let star, po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrSi v nedeljo, 18. L m ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti v Spodnji Šiški, Celovška cesta Št 66, na pokopališče k Sv. Križu. V SPODNJI SI-K!, dne 16. oktobra 1914 3548 talajecl ostali. Za jesenko h zimsko sem priporoča tvrd k a Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 svojo bogato zalogo Izoatovljenl oblek za gospode in dečke ter mučne novosti s i tattnji ii im i Mlin. Ceniki zastonj in franko. Abiturijent utežban tudi v lesni manipulaciji, ioM kakriaokoU alatko. Blagohotne ponudbe na upravn. »Slov Naroda« pod 9tAoltur1]eat/ •Ml"_________________________ 3551 Milo in učenca petrebaje auidaa trgovina P. Magdlć, LJnbllana. Pismene ali osebne ponudbe in naznanilo mogočega vstopa je vposlati takoj 3535 UCitelj klavirja m tiče e« podnk aa donra. Ponudbe pod 9aU61telJ" na upravn. *Slov. Naroda«. 3541 S* mleko smetana itd. se oddaja v večji množini v centralni mlekarni Škofja Loka. BENCIN davka prost, nezadacan, se dobi pri tvrdki 353» Jfiihael Kastncr, Ijubljana. Auto Ljubljana-Kranj-Tržič bo vozil odslej naprej vsak dan in siceri Dopoldne ok 7. url iz Kranja v Ljubljano za ceno 1'50 S« Dopoldne ok 3 41, ari iz Ljubljane v Kranj in Tržič za ceno 2*50 K. Popoldne Ok Vat url iz Tržiča v Ljubljano za ceno 3*— K. Popoldne Ok 5. url iz Ljubljane v Kranj za ceno 2*— K. S tem se nudi slav. občinstvu ugodna prilika in z nizko cono tudi dopoldanska zveza z Ljubljano ter se prost po možnosti posluževati se te vožnje zlasti, ker bi se v slučaju, da bi bilo premalo prometa, morala prekiniti dopoldanska vožnja. 341 ■ Avtomobilna zveza. | >______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ A Posojilniški uradnik za amerikansko knjigovodstvo in za bančno korespondenco, ki na| bo izvež-ban strojepisec, par* se tako] sprejme. Posudbe i Izpričevali Ia navedbo referenc aa Savinjsko posojilnico v Žalcu. 3538 Le nič strahu pred azijsko kolero, ker se pred to kužno boleznijo lahko varujemo s higicničnim življenjem. Imejmo želodec ▼ redu in pazimo na največjo snažnost. Umijmo si večkrat na dan obraz in roke in vlijmo vselej v vodo za umivanje nekoliko razkuževala LjaotorBUL Po preizkusu slovitega Greifswaldskega zavoda tajnega svetnika prof. Loefflerja uniči 2% Lvsoforma v eni minuti bacilne kulture kolerinega vibriona. Lvsoform naj bo v zalogi povsod. Cene originalnim steklenicam so K —80, 1*60, 2*80 in 4'60 ▼ vsaki lekarni in drogeriji. Na željo pošljemo vsakemu gratis in franko jako zanimivo brošuro kralj. svetnika dr. Aladar Kovacba, ravnatelja rešilne družbe, pod naslovom »Kako se varujemo kolere«. Večjim firmam pošljemo tudi po več eksem- plarov. Dr. Keleti & Murđnyi knm. tvornica Ujpont. Ustati 2 u okiako ao «oall na ialoaat 1 OitsUaU prodajajo ne vsako aTOaVf in lebeie aa skoro pelMliat :: MM na nalogi pri podjetja :: „Hermes" m m 1 m 1 aama,aj Oataaka pošiljamo s naAaf oaaki aan takoj ko dobimo naročilo« Naslov sa pisma zadostuje 3345 H* aa p .itn«", mm ms. UMRP avH HM ■ aaaaaf. tanlaVI avli Oal ■ aaaaal