175. številka.
I Ljubljani, i sredo I. ngusta I9Z0.
Lin. leto.
SLOTEMSKI
•
Ishajs        dan popoldne, isrsesasi nedelje ta premike.
Inse-atl: Prostor 1 m/m X 51 m/m za male oglase do 27 ml m višine 1 K,
od 30 ml m višine dalje kupci jski in uradni oglasi 1 mtm K 2—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 1'—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Oprtvnlstvo »Slov. Naroda11 in „Narodna Tlakama11 Snaflova ulica it 5, pritlično. — Telefon št. 394.
„Slovenski Narod*  vetfa v Mafcljaut ta po poett i
v Jagoslavlfl:
celoletno naprej plačan .  K 180--
polletno...,...» 90 —
3 mesečno......» 45 —
1      .,      .      ...... 15-
V laosemstros
celoletno......K 240'—
polletno......, »,120*—
3 mesečno ..,...„ 60-—
......20—
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnini doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino   veJno   \0tT po nakaznici. Na samo nis nem naročila brez oos'atve denara se ne moremo ozirati.
Uredništvo n81ov. Naroda" Kaaflora nllca it 5, U nadstropje.
Telefon stevt 34.
Dopise »prstema le podpisane ta zadostno Iraakovane.
tlsv
Posameina Številk« velia 1 krono«
Poštnina platana v gotovini.
A. Toman:
Onim, hI se jih tlCe in usemn suefu!
Zgodila se nam je v nebovpijoča krivica. Na naši rodni zemlji, kjer živi in deluje jugoslovenski narod že od pamtiveka, so nam tujci, katere sta zvijača in nasilstvo zanesla med nas, razdejali in požgali vse, kar je predstavljalo našo narodno individualnost, našo, z znojem in žulji pridobljeno gospodarsko moč in naše, v borbi z najneugodnejšimi razmerami, z ideali in žrtvami zgrajeno in z brezkončnimi žrtvami vzdrževano središče naše kulture.
To je vandalizem tujca, ki je postal ošaben vsled potuhe, ki mu jo je dajala gnila Avstrija in ki jo je užival v zadnji dobi od Antante. Ko smo bili še pod vlado brutalne germanske Avstrije, so se jugoslovenski možje in mladeniči morali odzvati pozivu Habsburžanov ter oditi pod pritiskom najstrašnejšega nasilja v vojno službo. Odšli so na boj, ne iz ljubezni do krute mačehe Avstrije ali iz ljubezni do krvoločnih Habsburžanov, ki so vedno tlačili našo narodnost k tlom, temveč so hoteli zgrabiti za orožje le za to, da ohranijo krasno svojo zemljo, po kraten je stari sovražni sosed hrepenel že dolga desetletja.
Armada, zbrana na soški fronti, je bila sestavljena skoraj izključno iz moštva jugoslovenske krvi. In kadar so bajoneti in kopita pušk naš'h juna-kov prišli v dotiko s tujci z juga, je kraško skalovje odmevalo pretresljivih krikov: »Mama mia! Mama mia! Ajuto. santa Maria!«
Dvanajstkrat so jugoslovenski nepremagljivi gorjanci in dolinci zaigrali to igro s pomehkuženimi otroki z juga. In nikoli bi Lahi ne bili prišli v posest niti ene pedi naše zemlje, če bi jim ne bila pomagala slepa sreča in če bi jim ne bili pomagali njihovi še bolj zaslepljeni zavezniki v An-tanti.
Če bi bilo avstro - ogrsko vojno poveljniŠtvo takoj od začetka vojne prepustilo rešitev vojaškega vprašanja ob Soči nagnjenju jugoslovenskih čet, bi bila že prva ofenziva na Soči tudi poslednja. Neumna usoda pa je hotela, da so na reki Piavi vojaške vrline njihovih zaveznikov in predvsem enodušna odpoved pokorščine Avstriji po Jugoslovenih rešile Italijane ter $h obvarovale popolnega uničenja.
Takrat smo sveto verovali v Wilsonovo geslo »samoodločbe narodov«! Takrat smo trdno zaupali v pravičnost Antante.   takrat   smo v
svoji dobrodušnosti verjeli Lahom, ki so nam zagotavljali, da hočejo biti poslej naši dobri sosedje. Danes uvi-devamo, kako kruto smo bili prevarani! Naša vera v moralo Antante je bila naivna iluzija. Antanta ne pozna niti naše zgodovine, niti rase visoke kulture, ne pozna naše zemlje, niti našega naroda; Antanta dopušča, da se postopa z nami kakor z divjaki globoko tam sredi Afrike. Antantina nevednost je za nas največja nesreča. Pozabljena je na«a stoletna borba za svobodo, pozabljeno, da je že Veliki Napoleon imel več zmisla za narodno njed;nienje neokrnjenega naroda Slovecev z ostalimi iugosloven-skimi brati. pozafoH«ma je T?>"a ond maršalom Marmontom. Dubrovnika do srede Koroške, pozabljene pa so tudi vse ogromne zasluge Slovencev in Hrvatov tekom vojne, bodisi na bojišču, bodisi v pregnanstvu! Današnji Angleži in Francoz* dopuščajo brez pameti in brez srca, da so Lahi izrezali na*"er?e kose slovenske in hrvatske domovine iz Jugoslavije ter da p^tonajo t pt-n 7» fugosloven skimi možmi in ženami kakor s to™ mi sužnji. Tako je plačMo za našo vero, naše upanje in našo ljubezen, ki jo dokazujemo Franciji in Angliji že stoletja!
Brezštevilnokrat sramotno premagani in teptani Lah nastopa sedaj naenkrat kot naš zmagovalec in posestnik naše zemHe. Med naš;m narodom vihti sedaj Lah svoi meč maščevalnosti ter meče bakljo n^rfidn^ hudobije v naše hiše in palače. Kako dolgo še? —
Lahu, Autanti in vsemu svetu zagotavljamo naiodločneje:
Niso še otrpnele na^e mišice! Ni še zamrl naš narodm p^nos, ni se usahnila v našm srcih ljubezen do naših zasužnjenih bratov in naše zasužnjene domovine; niso na tudi se zarjaveli naši bajoneti. n«ti niso strohni kopita naših n"šk! Ne bo naša krivda, ako bodo kmalu zopet odmevala skalnata kraška polja. naš? gozdovi, naši snežniki po lepi naši domovini nekdanjih obupnih in pretresluvih krikov: »Mama mia! Mama mia! Ajuto, Santa Maria!«
Takrat pa nam ne bodo več zapovedovali avstro-ogrski generali in častniki, tujci našim du*am, nič več ne bo ofenziv v slavo Habsburžanov. Mi se bomo borili do bridkega konca pod poveljstvom lastnega, nenremag-liivpga kralia, mi Srbi. Hrvat' in S1o~
venci, ki smo ene krvi in ene duše, združeni v eno državo — trije bratje, ki bodo delali čudeže, nad katerimi bo strmel ves svet.
In to bo krivda in zasluga vero-lomne Antante!
A csjx que tsla regarde et au monde entier!
Nous sommes vietimes d'un eri-me abominable. C est sur le sol de notre pays natal ou la nation you-goslave vit et travaille de memoirc rf homme qu' un etranger, intrus dans nos fovers par ruse et usant en meme temps 'e force, a dćtruit et reduit en cendres tout ce qui con-stituait notre individualne nationale, notre force economique acquise a la sueur de notre front, le centre de notre cul ture que nous avons eieve et entrenu dans les conditions les plus defavorables, animes d' ide-alisme et ne reculant devant aucun saerifice.
Vo:la le vandalisme de P etranger, dont P orgueil fut engendre et encouragć d' abord par P Autriche corrompue et tout recemment favo-rise par P Entente.
Etant eneore sous la ferule de P Autriche germanique, les peres et les jeunes hommes yougoslaves fu-rent contraints 9 se rendre a P appel des Habsbourgs et entrerent au ser-v;ce militaire, pousses par la neces-site la plus terrible. S' ils partirent pour le front, ce n' etait ni pour P a-mour de leur maratre autrichien-ne, ni pour V amour des Habsbourgs sanguinaires; ils ne se haterent de prendre les armes que pour de-fendre leur beau pays natal contre P ancien ennemi voisin qui le con-voitait dćja depuis longtemps.
L' armee rassemblee au front de la Soča (Isonzo) se composait presque tout entiere de troupes de nationalite" yougoslave. Et grand les baionnettes et le crosses de fu-sil de nos heros en vinrent aux pri-ses avec P etranger du sud, les ro-chers du Kras retentissaient des eris dechirants: »Mamma mia! Mamma mia! Ajuto, santa Maria!«
C est douze fois que les invin-cibles guerriers vougoslaves jone-rent le meme tour aux meridionaux amollis. Jamais les Italiens ne se seraient empares meme de la moin-dre parcelle de notre pays, a moins que la fortune aveugle et les AUies eneore plus aveuglćs ne les eussent aidćs.
Si, des le commencement de la guerre, le commandement austro-hongrois avait suivi le penehant des troupes yougoslaves reunies au front de la Soča, la premiere offen-sive y autrait etć ausi la derničre.
Les caprices de la fortune ce-pendant ont voulu que, sur le Piave, le vertus rr 'Ttaires des Allićs et surtout P msubordination qui se mettait dans les troupes yougosIaves sauvassent les, Italiens et les pre-servassent -de la debacle imminente.
A ce temps la nous c rume s fer-mement a la devise du president VVilson, qui ćnoncait le droit des na-tions de disposer librement d* elles-memes. A cette ćpoque nous fimes foi a la justice de P Entente; alors, credules et d^bonnaires, nous ajoutames foi aux Italiens qui s' em-pressčrent a nous assurer que do-renavant ils voulaient vivre avec nous en bons voisins. Auiourd* hui nous comprenons bien la maniere eruelle dont on nous a abuses. Notre confiance au moral et a la foi de P Entente n' čtait qu' une illusion na:ve! L* Entente ne con-na?t ni notre hi^toire, ni le haut de-gre de notre culture, ni notre pays, ui notre nation. Elle permet qu* on nous traite comme on traite les sau-va^es dans P Afrique centrale. L' ignorance de P Entente, c' est notre plus grand ma!. Elle a oublie les luttes que nous avons eu a soutenir pour la libertć depuis des sičeles, elles a oublić que deja Napolćon I. s' etait interesse a la reunion integrale des Slovenes a leurs autres frčres vougoslaves, elle ne se rap-nelle pas P Illyrie, qui s* čtendait de Dubrovnik jusquJ au centre de la Carinthie, elle ne se soucie pas non plus des innombrables mćrites ga-gnes par les Slovenes et les Croates pendant la guerre soit sur le champ de bataille soit en exil. Les Anglais et les Francais d' aujourd* hui ont la demence et la eruante de permet-tre aux Italiens de retraneher de la Yougoslavie les plus belles parties de notre patre slovene et croate et et de traiter les homes et les fem-mes yougoslaves en eselaves obrus. Voila la recompense de notre foi, de notre esperance et de notre amour dont nous continuions a faire preuve a la France et a P Angle-terre depuis des siecles entiers.
. L' Italien, tant de fois ignomi-nieusement battu, a le front de se pr6senter maintenant comme notre vainqueur et maitre dans notre pays.   Avide de vengeance, il pro-
fite de la situation momentanee pour opprimer notre peuple et jeter la torche incendiaire dans nos mai-sons et nos palais. Jusqu' a quand?
Nous dćelarons fort et ferme aux Italiens, a P Entente et au monde entier:
»Nos muscles ne sont pas eneore raidis! Notre noble fiertć nationale ne s' est pas eneore ćteinte, T amour de nos freres subjugućs et de notre patrie asservie n' est pas disparu de nos coeurs, nos baionnettes ne sont pas rouillees, les crosses de nos fusils pas eneore pourries. Ce ne sera pas notre faute si les valles rocheuses du Kras, nos fo-rets et nos montagnes retentissent sous peu eneore une fois des eris de douleur et d' angoisse d' autrefois: »Mamma mia! Mama mia! Ajuto, santa Maria!«
Mais alors nous ne serons pas commandes par des generaux et officiers austro-hongrois que nous n' avons jamais reconnus comme les notres et il n* y aura plus d* of-fensives en P honneur des Habsbourgs. C est sous la conduite de notre propre, invincible roi que nous ferons la guerre a outrance — nous autres Serbes, Croates et Slovenes, čtant du meme sang, animes des memes sentiments, r^unis dans un seul Etat — trois freres qui ferons des prodiges dont le monde entier sera stupefalt.
Voila le crfme que P Entente parjure est en traln de conunetre!
To Whom it may Concern and to tfie IVorld at Large.
To us a great wrong was done — a wrong which eries against the Heavens! And this on our gro-und, on a territory since praehisto-ric times belonging to our Jugo-slovenic race — by people which' cunning and violence have brought among us. They destroyed and burned what represented our na-tional individuality, what we in vhe sweat of the brow and wirh horny hands have economicalrv accumulated in decennies past and what we under the most ad-verse conditions, inspired by ideals and maintaining with endless sa-* erifices, have achieved in the centre of our culture.
It was done by th"e vandalism of a foreigner becoming overbea-ring and audacious by the forbea--rance of rotten Austria   and late
Fran Govekar:
82
Suifanie.
(Dalle.)
»Pa naj v Avstriji kdo zahteva kaj takega! Izšibajo ga in zapro v najtemnejšo ječo!« je vzkliknil doktor.
»Ali pa ga vtaknejo v blaznico!« je dejal Zois z bridkim usmevom. In na Nemškem? Fichte je bil pozvan od weimarske vlade za profesorja na filozofsko stolico v Jeni!«
»O, Austria erit semper in orbe ultima!« je vzdihnil dr. Repič.
»Gotovo! Fichte lahko povsem svobodno deluje za duševno in politično revolucijonira-nje nemških duhov ter predava nemškim akademikom naravnost svobodomiselno. Čisto v duhu angleških in francoskih filozofov govori tudi ta pogumni Nemec o pravici naroda, da sme pozvati vladarje pred svojo sodbo! Pomislite, narod suveren naj bi smel razsojati, ali izvršuje njegov vladar svojo oblast pravilno ali krivo, ter naj bi smel vladarja celo obsoditi in odstaviti! Tudi Rousseau je zastopal ta načela. Fichte si upa učiti, da je pravzaprav vlada odveč, ker nosi vsakdo zakon v sebi in zato državnih zakonikov sploh ni treba! Ta mož, sijajen govornik in temperamenten agitator, sme danes zanašati take ideje med mladino in maso! Svet napreduje! Žari se, dani se in solnce vzhaja s krvavim bleskom!« »
V tem je odprl sluga duri, in v sobo je urno stopil Vodnik. Zdravo, polno lice mu je žarelo od rdečice in v očeh mu je gorel nenavaden ogenj. Očividno je bil izredno razburjen in od nagle hoje ves zasopel.
»Bog daj dober večer!« je vzkliknil ured-nik-poet. »Pa ne zamerite, gospod baron, da prihajam tako pozno.«
»Ali rekel sem vam že neštetokrat, da ste mi dobrodošli v vsakem Času!« ga je zavrnil Zois in mu podal roko. »Sedite! Videti je, da prinašate novico. Efeta!«
»Ali so morda Francozi že tu?« je vprašal dr. Repič smeje se.
»So že tu.« Prvi Francoz je bil pravkar v Ljubljani, in veste, koga je poiskal?«
»Menda vendar ne vas?« se je čudil baron.
»Da, mene, — le pomislite, mene!« je pripovedoval Vodnik strrnečima prijateljema. »Začelo se je že mračiti, ko sem dovršil korekturo »Novic«. Takrat je nekdo potrkal na vrata in vstopil je kot popoten obrtnik oblečen mož. Mislil sem, da me je prišel prosit podpore, a previdno se je Še enkrat ozrl po hodniku, žanr! vrata, stopil molče prav tik predme ter me motril. Postalo mi je tesno pri srcu, a tedaj me ie nagovoril v francoskem jeziku. Alf razumem francoski? — Da. — Popolnoma? — Da. Vsak dan č?tam francoske spise. — Posmehnil se je zadovoljno, me iznova pozorno motri m me vprašal,  ali sem Valentin Vodnik,  kapelan in
redakter. — Seveda. — Izza obleke je potegnil pismo in mi ga podal. Odprem ga in Čitam. General Bernadotte prosi, naj nemudoma izvršim željo, ki mi jo sporoči njegov odposlanec«
Zoisu se je izkrivilo lice, pobiedelo in pokrilo z globokimi brazdami. Ali ga je zaske-lelo in zapeklo v kosteh ali pa ga je nemilo presenetilo, zaskrbelo in ogorčilo? Dr. Repič pa je poskočil s stola in se široko zasmejal:
»Pater Marcelijan konfident jakobincev? — To je božansko!«
Vodniku pa ni šlo prav nič na smeh in ro-ganje prijatelja Repiča mu ni bilo prijetno. Tudi Zois je vprašal z napeto resnobo:
»Pa kaj je želel? Kdo je bil?«
»Francoski kapitćn,« je pripovedoval Vodnik, »ki mi je prinesel Bernadottovo proklamacijo na Kranjce in sosednje dežele, da jo preloži na naš jezik . . . Strmel sem, ogorčenje se mi je dvigalo iz srca in v prvem hipu sem Ie premišljal, kako bi kapitenu pokazal duri. Ka-pitčn pa mi je pripovedoval, da je general Bernadotte zvedel zame že v Postojni.«
»Lepe pesmi glas sega v deveto vas, — i kajpak!« se je šalil Repič z rahlo ironijo.
»Francozi imajo vražji nos!« je dejal Zois, ki mu je francoska bistrovidnost imponirala. »Prevajalca potrebujejo in jedva so prestopili deželno mejo, že vedo, kdo piše najlepšo slovenščino!«
»Župnik Wenigar v Postojni je povedal i generalu moje ime in moj naslov,« je pripove-
doval pesnik smehljaje, »a kapitćn je vedef celo za moje pesmi. Iz žepa je potegnil poslednjo številko »Novic« ter obžaloval, da razume iz vsebine le francoska, angleška in nemška imena . . . Sam ne vem, kako se je zgodilo, a francoski kapitćn me je hipoma očaral in osvojil s svojo odkritostjo in naravno prijaznostja Sedela sva za mizo, kramljala, kakor bi se poznala že davno, in se smejala dovtipom hi anekdotam, ki jih je sipal kapiten kakor rakete.«
»O vi nesrečnik! AH ne veste, da ste postali s tem veleizdajnik?« se je posmehoval Repič.
»Ne, nisem, zakaj prepričan sem, da Je bilo moje vedenje samo na korist naši deželi in našemu narodu!« je odvrnil Vodnik. »Evo vama prvo proklamacijo v našem jeziku!« je dejal ves srečen in položil pred Zoisa koncept Bernadottovega oklica. »To je prvi uradni spis, ki ga bodo čitali vsi naši rojaki po naših slovenskih pokrajinah* v svojem jeziku! Konec je absolutizmu nemščine!«
»Torej Buonaparte s svojo proklamacijo iz Bassana le ni lagal!« je vzkliknil dn Repič. »»Svobodo prinesete vrlemu judstvu . . . njegovo imetje in njegove običaje boste Čuvali in spoštovali/ je pisal in — zdaj vidimo, da hoče biti mož beseda. Buonaparte priznava naš jezik in vpoSteva naše narodne pravice!*
2.'stran.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 4."avgusta l"9~2a
fro. stev.
ieđty df tfio Entente. Wfien we we^ re under the sovereignity oi brutal-germanic Austria, our Jugoslavic men and boys were obliged to fol-low the call to the arms of the Habsburgs because the most rigid means of retaliation compelled them to do so. They went to the ■front, not to show their allegiance jo eruel Austria or their love to J>loodthirsty Habsburgs, but they rhastened to the arms to defend their beautiful country which ■their archfiend long ago longed to aconire.
i The army, ćoncentrated at the Isonzo, was almost exclusively Lbomposed of men of Southslovenic iblood. And whenever the bayonets [and butts of the guns of our heroes liave come in bitter contact with the phvsicals of the foreigners ;from the South the stonefields of ;the Karst echoed piteously from ;cries: »Mama mia! Mama mia! Ajuto, santa Maria!«
Twelfe times the Hardy dwel-■lers of the Jugoslavic^ mountains land plains have played this game jwith the softskinned children of the •South, and never the later would ;have come into the possession of an inch of our land if thev were not helped by their misguided allies of :the Entente.
If the Ausltfo-Hungarian Mili-tary Command had right at the beginning left the solution of the militarv question on the Isonzo to the warlike instinct of the South islavic troops, then the first offen-jsjlve on the Isonzo wou!d have been also the last. A blind fate wiled that on the river Piave the good militarv qualities of the allies, but more vet the reluctance of the Šouthslavie troops to fight any lon-ger for Austria, have saved the Italian — preventmg thus his total annihilation.
At that tirne we sacretlv be-Beved in Wilson's »selfdestination pf nations«! At that tirne we firmly confided to the righteousness of the 'Entente, at that tirne we in our ,goodheartedness believed the Ita-ilians. who were asserting to be in ithe future our good neighbors. To-rday we see how cruel we were im-:posed upon! Our belief in the moral of the Entente was nothing else tiian a naive illusion! The Entente ftoes not know ouf historv, neither does it know our high culture, it does not know our countrv, nor 'does it know ouf people. The Entente allows that we were treated like savages in darkest Africa. The ignofance of the Entente is our greatest misforticne. Forgotten is ;Ouf centnry long fight fof indepen-"dence, it is forgotten that Napoleon the Great Had the conception of the unification of the Slovenes witH their other Jugoslavic brethren, forgotten is Iliria undef Marshal Mormont reaching from Dubrovnik to the middle of Carinthia and for sorten are ali the great merits of the Slovenes and Croats in the course of the war, be it on the field of in banishment! The English" and French of to-day suffer without in-telligence and fteartlessly that the Italians Have torn from Jugoslavia the most beautiful Slovenish and Croatian lands and that they treat the men and women living there like fn'dolent Slaves. SucH is the re: ward fof ouf confidence, our Hope, ouf love, we were showing to Eng-Iand an France since centuries!
Tnnumerable times shamfullv (iefeated the Italians now at once appeaf as victors and occupants of ouf land swinging tfie sword of revengeful hatred and perfidious malice ovef its population and huf-ling tHe torcH of buming Infamy among our huts and palaces! ffow long?--
To tfiem and to tBe wor!d at farse we state most emphaticalfv the f6Howing:
Not yet ouf muscles are para-lized, not yet in our hearts had ceased the love fof our brethren in blood living on the from us rob: bed land, not vet have our bayo-nets rusted nof have the butts of ouf guns mouldered, and it will be not ouf guilt if again the stonefields of the Karst, our forests, ouf hills and snowclad mountains pf our beautiful countrv, so far they are occupied, will heaf the despe-fate and pitvful cries of: »Mama mia! Mama mia! Ajuto, santa Maria!«
Then no more Austro-Hunga-rian genrals and officers, foreign to our feelings, will be our Com-manders, no more there will be ■empty military showing to reflex tiie valnglory of the Habsburgs —-no! We will fight to the bitterest end under our beloved and heroic we ali Serbs, Croatians, Slo-
venes, because we ali are one blood united into one state and because we are three brothers who will do wonders vvhich will surprise the world!
And this will be the guilt and merit of forsworn Entente!_
Zadnji poskus z dr. Vesnićem.
LDU Beograd, 2. avgusta. Prestolonaslednik regent Aleksander je danes popoldne pozval ponovno dr. Vesnića in mu ponovno ponudil sestavo nove vlade na koncentracijski osnovi
LDU Beograd, 2. avgusta. Po posetu g. Stojana Protića na dvoru je bil pozvan od regenta tudi g. Ljuba Davidović in ga informiral o stališču demokratske zaednice po povratku mandata po dr. Vesniću. Soglašal je z željo regentovo, da se sestavi koncentracijski kabinet, kakor tudi s tem, da se vprašanji izvoza in agrarne reforme za seda) eliminirata. Ko bi se v parlamentu rešilo vprašanje volitev In načrta ustave, bi se razpisale volitve za konstituanto. G. Ljuba Davidović je izjavil, da se on sam strinja s temi predlogi in da se bo posvetoval z drugimi. V političnih krogih demokratske zaednice se govori, da ni izključeno, da Ljuba Davidović sprejme mandat za sestavo koncentracijske vlade.
LDU Beograd, 2. avgusta. Danes sta imela demokratski in radikalni klub seji, na katerih se je razpravljalo o političnem položaju. Protić je v radikalnem, Davidović pa v demokratskem klubu poročal svojim političnim prijateljem o posetu pri regentu.
LDU Beograd, 2. avgusta. Dr. Vesnić je sprejel misijo, da stopi s strankami v pregovore za sestavo koncentracijske vlade. V prvi vrsti namerava doseči sporazum glede volilnega zakona in načrta ustave. Narodno predstavništvo bi se po razglasitvi volilnega zakona in ratifikaciji mednarodnih pogodb takoj odgodilo. Potem bi se razpisale volitve za konstituanto.
LDU Beograd, 2. avgusta. Razni klubi so imeli danes seje. Radikalni klub je po razmotrivanju položaja izjavil, da se s tem strinja, da dr. Vesnić sprejme mandat za sestavo koncentracijske vlade. Pri pogajanjih pa se imajo opustiti vsa sporna vprašanja. Čimprej je treba priti do volitev.
LDU Beograd, 2. avgusta. V parlamentarnih krogih se govori, da Stojan Protić ne bo vstopil v novi Vesnićev kabinet, ker se ne strinja s predloženim programom. Novi Vesnićev kabinet se po sedanjem načrtu ne bo bavil z agrarno reformo in z vprašanjem izvoza.
LDU Beograd, 2. avgusta. Radikalna stranka je pozvala Pašića v Beograd. Ker je znano, da Pašić pred volitvami nikakor ne mara priti v kombinacijo, je verjetno, da gre v tem primeru le za njegov nasvet in za kongres radikalne stranke.
Telefonska In brzo-jaona poročila.
PLEBISCIT NA KOROŠKEM.
LDU poroča: Govorice, ki se širijo med narodom, da bo 3. t. m. odstranjena demarkacijska črta. ne odgovarjajo resnici. Pač oa se vrše po-gatania glede majhnih olajšav v osebnem in blagovnem orometu. Ta pogajanja bodo v najkrajšem času zaključena.
ARNAVTI VPADAJO V NAŠE KRAJE.
LDU Beograd. 2. avgusta. Iz Podgorice poročajo: Naše čete so odbile nov napad Arnatov, ki ga je vodil Hasan beg Bušati.
LDU Beograd, 2. avgusta. Ar-navti so poslednji čas izvršili več napadov na naše naseljence na Koso-vem ter jim zapalili seno in žito. da bi ogrožali in ovirali naseljevanje ter pripravili naseljence do tega. da bi zapustili te kraje. Ukremeno je vse potrebno, da se zatre arnavtsko divjaštvo.
ITALIJANSKI FIASKO V VALONI.
LDU Rim, 2. avgusta. (Dun. kor. ur.) Agenzia Štefani izjavlja, da je popolnoma neresnična v Parizu razširjena vest, kjer se trdi, da je italijanska posadka v Valoni Izpraznila mesto in da je brodovje pred Izkrcanjem novih oddelkov streljalo na Valono.
GRKI IN TURKI. LDU Jedren, 2. avgusta. (Dun. kor. ur. — Ruster.) Grki so vkorakali v Enos.
RUSKO - POLJSKA FRONTA.
LDU Moskva. 2. avgusta. (DKU Brezžično) Frontno poročilo z dne 31. julija: Ob nemški meji smo pre-
koračili Visno in prodiramo ob nje- | nem desnem bregu. Prekoračili smo tudi Narev. Naše prodiranje proti Lomši in zapadno Bialvstoka nagiu napreduje. Zavzeli smo Bjelsk. Na jugozahodni fronti proti Kovlu so rdeče čete ob železnici Kovel — Sar-ny dosegle črto, oddaljeno 8 do 10 vrst vzhodno od Stohoda. Dalje proti jugu se bojujemo ob Stohodu. V odseku Luck boj. — Pri Tarnopolu smo odbili sovražnikov polzkusni napad.
. LDU Pariz, 2. avgusta. (DKU Havas) Kakor poročajo listi, se o)a-čuje odpor poljske armade. Listi na-glašajo, da je vspostavljenje poljske severne fronte zadovoljivo. Tudi iuž-na armada kaže znake, da se pripravlja na ofenzivo. Na tem delu fronte Poljaki začenjajo reagirati in napadaio z ueodnimi uspehi.
LDU Berlin, 2. avgusta. (Dun. kor. ur.) »Achtuhr-Abendblatt« javlja, da sprednji oddelki boljševiške konjenice prodirajo vzdolž nemške meje in da so dospeli približno do višine Ortelsburga in da nadaljujejo svoje prodiranje proti zapadu.
LDU Moskva, 2. avgusta. (Brezžično.) Frontno poročilo z dne 1. t. m.: V smeri proti Lomši so rdeče čete začele boj za prekoračenje Nareva. Zapadno od Bialvstoka smo prekoračili Narev in nadaljujemo zasledovanje sovražnika. — V odseku Brody je po ljutem boju naša konjenica dosegla odsek Buzk.
LDU. Pariz, L avgusta. (LDU.) 3 Petit Journaic in >Echo de Pariš« trdno zastopata mnenje, da se bojevitost poljske vojske še ni zmanjšala. Poljaki so odločeni, da dokončajo vojno in da sledijo vzgledu Belgije, ako dobe poljsko glavno mesto sovražniki v roke. >Echo de Pariš« je mnenja, da povod temu ni obup, pač pa trdna volja poljske vlade v zvezi z entetnimi misijami vztrajati do konca in se pripraviti na obupno borbo.
LDU. Varšava, 2. avgusta. (Brezžično.) Poljski parlamentarci so 30. julija ob 20. uri prekoračili boljševiško fronto.
RUSI PRED VARŠAVO. LDU Pariz, 2. avgusta. (Dun, kor. ur. — Wolf.) Kakor poročajo »Times« iz Varšave, so angleške, ameriško in francosko poslaništvo pozvala svoje državljane, naj zapuste Varšavo na najhitrejši poti. Ta poziv poslaništev je v varšavskih krogih napravil zelo mučen vtis.
LDU Berlin, 2. avgusta. (Dun. kor. ur.) »Achtuhr-Abendblatt« javlja iz Bazla: Po moskovski »Pravdi* je boljševiška severna armada dobila iz Moskve povelje, da ne sme prekoračiti vzhodno-pruske meje. Boljševiške formacije, ki so dospele do okrožja Lvck ob pruski meji, se takoj odpošiljajo proti jugu, da se udeležijo glavnega napada rdečih čet proti Varšavi.
LDU Berlin, 2. avgusta. (Dun. kor. ur.) »Achtuhr-Abendblatt« poroča iz Varšave: Ruski generali se protivijo ustaviti boljševiško prodiranje. Vrhovno poljništvo rdečih čet je sporočilo poljskim parlamentarcem, da ruska armada ne bo prej ustavila svojega prodiranja, dokler se ne podpiše premirje. Ruski generali izjavljajo, da začetek pogajanj še ne pomenja ustavitve sovražnosti in da se bodo rdeče čete umaknile iz postojank, kjer se sedaj nahajajo, le tedaj, ako Poljaki takoj sprejmejo vse ruske pogoje, ki se bodo naznanili danes ali jutri.
TjDU. Pariz, 1. avgusta. (DKU.) >Petit Parisien« pristavlja k priobčeni prestreženi boljševiški brezžični brzojavki, po kateri hoče rusko vrhovno po-veljništvo šele po 4. avgustu stopiti v pregovore s Poljsko: Zelo tehtni vzroki so za to, da Rusi niti najmanj ne mislijo na to, da bi si želeli s Poljsko resničnega miru. Rusi hočejo izrabiti svoje uspehe in prisiliti Poljsko, da kapitulira. Med tem pa prodirajo ruske vojske dalje. Ruska konjenica je oddaljena 8fiHK> še 30 km od Varšave. Poljsko vrhovno poveljništvo je zopet zbralo svoje vojske v 8vrho, da reorganizira armado.
RUSKO - POLJSKA POGAJANJA. LDU. Beograd, 1. avgusta. Iz Pariza javljajo: Brezžična brzojavka iz Moskve, namenjena poljskemu vrhovnemu poveljništvu. javlja, da bodo poljski pooblaščenci, ki so odpotovaU v sovjetsko Rusijo, da vodijo razgovore za premirje, sprejeli pogoje za premirje dne 4. avgusta. Dotlej pa se vojne operacije nadaljujejo. Boljševiško poveljništvo je dobilo ukaz, da nadaljuje ofenzivo na vsej fronti in naj jo ustavi sele tedaj, ko dobi povelje iz Moskve.
RUSI IN RUMUNI. LDU Dunai. 2. avgusta. (DKU) Kr. romunski komisarijat na Dunaju objavlja: Z ozirom na brzojavko iu-goslovenskega presbiroia v Beogradu z dne 31. julija dementiramo du-novno in naiodločneje vest o mobilizaciji v Romuniji. Po danes dosnell brzojavki velikega generalnega šta-I ba Iz Bukarešte ni niti en ruski voiak ! prestop*!.mHe Res^rabie aH Romu-! nije sploh. Povsod v deželi je red in 4 mir.
MEDNARODNO VSEUČILIŠČE. LDU. San Sebastinan, 1. avgusta, D. KU.) V seji sveta zveze narodov dne 31. julija je skupščina odobrila Balfour-jevo poročilo o odnošajih med velesilami v svetu zveze narodov. Leon Bour-geods je predlagal, naj se v Bruslju ustanovi mednarodno vseučilišče na zahtevo unije mednarodnih družb. Njegov predlog ae je vzel na znanje. Erie Dru-mont je predložil skupščini pismo Frid-tjofa Nansena. ki se nanaša na to, da se omogoči ruskim vojnim vjetnikom. ki jih zadržujejo v Nemčiji, da se povrnejo domov. Skupščina je vzela vsebino pisma na znanje.
MADŽARSKI VPAD.
LDU. Beograd. 1. avgusta. Iz Subo-tice javljajo ■ Dne 30. julija zjutraj je na naše ozemlje 14 km severno od Subo-tice vpadla madžarska razbojniška tolpa in odvedla na Madžarsko 600 glav goveje živine, škode je 4 milijone kron. Uvedla se je preiskava, ali so se ropa udeležile tudi regularne madžarske čete.
BOLGARSKA  MIROVNA POGODBA.
LDU. Pariz, 1. avgusta. (DKU. — Havas.) Senat je ratificiral bolgarsko mirovno pogodbo.
Politične uesti.
= Razsodba v Radičevem procesu
se bo razglasila v sredo 4. t. m. ob desetih dopoldne.
= Srbski muslimani. >Politikac javlja iz Kopra: Na kongresu muslimanskih poslancev iz južne Srbije, na katerem se je sklepalo o tem, kako naj se muslimani južne Srbije strankarsko opredele v predstoječih občinskih volitvah, ni došlo do sporazuma.
=s Dr. Gabrsček napaden na kolodvoru v Gorici. Goriški odvetnik dr. Fran Gabrsček se je hotel odpeljati v Trst. Pri blagajni na kolodvoru je zahteval listek po slovensko. Uradnik se je nekaj obotavljal, Italijani za hrbtom dr. Gabrščeka pa so začeli vpiti in so dr. Gabrščeka napadli. Potem so ga nasilno odvedli v pisarno, kjer se je prerekanje nadaljevalo. Dr. Gabrsček se je energično branil. Slednjič so ga izročili karabinjerjem. Taki surovi nastopi proti Slovencem so na dnevnem redu.
= Izroditev bivše avstro - ogrske trgovske mornarice Italiji. >Neue Ziir-chen Zeitung« poroča iz Trsta: Odločitev konference v Spaa, da pripadejo ladje bivše avstro - ogrske monarice Italiji, je velikega pomena za tržaški Llovd, kateremu morajo sedaj zavezniki izročiti vse pridržane ladje. Anglija je že pred konferenco izročila tržaškemu Llovdu >Barona Beckac v kratkem pa dospe v Trst tudi >Briinn<. Francija pa se naravnost obotavlja izroditi ladje Italiji. Jugoslavija dobi le del trgov, brodovja, ki je brezdvom-no jugoslovanska last. Dalmatinske pa-roplovne družbe niso do sedaj še izjavile svoje narodnosti. Dr. Trumbić je v nekem angleškem listu izjavil, da se Jugoslavija zadovoljuje z 250.000 tonami in da se odpoveduje ostalim 650.000 tonam trgovske mornarice.
= Slaba tolažba. >Echo de Pariš« poroča, da je obiskala italijanska kra-liica svojega očeta, bivšega črnogorskega kralja Nikolo v Cannesu in ga tolažila z upanjem na boljše čase.
ss Italijansko - ruski odnošaji. Iz Moskve se poroča, da sta dospela v Odeso dva italijanska parnika z zdravili in kirurgi enim orodjem v vrednosti 2 milijonov lir. V kratkem dospejo v Rusijo misije italijanskega Rdečega križa. Na poti v Moskvo je dospel v - Odeso italijanski soeijalistični novinar, urednik dnevnika >I1 Tempo« in poslanec Rondani, ki bo izročil Ljeninu pismo italijanske socijalistične stranke in katerega je italijanska vlada pooblastila, da se pogaja s sovjetsko vlado za ustanovitev trgovskega prometa med Odeso in Napoljem.
sš 51 držav zastopanih na drugem komunističnem kongresu. Brezžična brzojavka iz Moskve poroča> da je bilo na komunističnem kongresu v Moskvi zastopanih 51 držav. Jugoslovanska komunistična organizacija je bila zastopana po dveh delegatih.
= Čehoslovaški socijalisti solidarni z Rusijo. V Pragi se je vršila velika socialistična protestna manifestacija proti antanti, ki je v zadnjem trenutku nameravala z orožjem pomagati Poljski. Čehoslovaški proletarijat bo z vsemi sredstvi onemogočil vsako pomoč Poljski, ki mora skleniti mir s sovjetsko Rusijo.
=r Sovjetska vlada konstatira Kol-dakovo smrt. Brezžični brzojav iz Moskve poroča: Sovjetska vlada konstatira napram lažem zunanjega tiska, da je Kolčaka obsodil na smrt irkutski re-voluciionarni sibor. Ko je protirevolu-cija ogrožala revolucijonarno vlado, so bile sovjetske čete še daleč od Irkutska. S Kolčakom so bili ustreljeni tudi en minister, dva tajna policijska agenta in 25 oficirjev. Trije drugi Kolč&kovi mi-nistri so bili ustreljeni v Imsku. Iz-vzemši te, so bile v Sibiriji izvršene le redkoštevilne smrtne obsodbe.
= Bnharinov govor na kongresu tretje internaeijonale in italijanski socijalisti. Podpredsednik tretje in tem a-cijonale Buharin je imel na drugem kongresu tretje internacijonale v Moskvi erovor. v katerem je predvsem pozdravil Italijanske socijaliste in izvajal med drugim: Pozdravljamo Vzhod, ki je nostal velika sila revolucionarnega enbrmii, ki bo odredilo milijone in miliione ljudi. Pred mnanjimi sodnigi, ki 7**toT>njo zapadni proletarijat moram reči v imenu osrednjega odbora 4 ruske komunistične stranke- Največja nevarnost za mednarodno gibanje pro-
letarijata, največja tragedija, ki j« teoretično mogoča, obstoji v odlašanju svetovne revolucije. Prazen je izgovor Italijanskih sodrugov, da se v Italiji ne morejo polastiti oblasti, ker v Italiji ni premoga. Nevarno je, če se polasti proletarijat prepozno oblasti. V vseh državah je treba pripraviti proletarijat, da vzame v svoje roke oblast dokler ja ostalo še kaj starega, na podlagi katerega mora zgraditi proletarijat • svojim delom ln gospodarstvom nove vrednote. Italijanski socijalisti so pravi prijatelji ruskih komunistov. Toda v njihovi sredini so še ljudje, -ki jih je treba izgnati iz stranke. To ©o Turatijevi pristaši in reformisti. Prepričani smo, da bodo italijanski sodrugi storili to v interesu delavskega razreda in revolucije. Buharin je končal svoj govor z izrazom prepričanja, da postanejo vb! socijalisti pristaši komunizma, ki vodi preko meščanske vojne do železne diktature proletarijata.
fleodraSena domovina.
— »Edinost* v Trstu je z današnjim dnem začela izhajati zopet kot dnevnik.
— Nepostavne premestitve socijali-stičnih učiteljev v zasedenem oaemlju.
Po zadnjih barbarskih dogodkih v Trstu je civilni komdsarijat deloma odpustil iz službe deloma pa premestil več učiteljev, ki so člani socijalistične organizacije. Proti temu nepostavnema postopanju italijanske oblasti sta energično protestirali učiteljska strokovna organizacija in socijalistična stranka.
— Po nevihti — mavrica. Tržaška >Nazione<: je v svoji sredni številki za-brenkala na struno, kakor je še ni bilo čuti iz njenih predalov. V uvodnem članku je zapela visoko pesem spoštovanja in občudovanja junaštvu fašistov, potem pa je polagoma prešla na tiste, ki ne kažejo tako javno in hrupno svojega navdušenja, kot fašisti, ki pa so vendar drugače dobri državljani, in pravi, da nikakor ni prav, da bi tisti, ki se smatrajo za največje patriote, brez konca in kraja cenzurirali iskrenost čustev takih tihih patriotov. Potem pa prihajajo na vrsto spokorjene avstri-jakantske ovčice, ki naj tudi najdejo zaščito v patrijotskem hlevu, a končno pa tudi tisti, katere naj bi posrkala vase ekspanzivnost italijanske ideje, ki je posledica italijanske zmage. Vse prebivalstvo novih pokrajin mora prevzeti italijanska ideja, in zato naj se ne odbijajo tisti, ki se sprijaznjujejo z italijansko mislijo. — Lepa, pesem, še lepša pa po vsem onem, kar so nam storili komaj pred dvema tednoma. Bijejo nas, zapirajo nas, požigajo in uničujejo nam, kar je našega, potem nas pa vabijo, naj bomo njihovi. Jok, Beppino; pride čas, ko se pogovorimo drugače o tem vprašanju?__
Dnevne uesti.
V Ljubljani, S. avgusta 1920.
— Dr. Kukovec in »milijonark«.
Klerikalcem ni prav, da je minister dr. Kukovec sprejel deputacijo »milijonarjev«. Mi smo to deputacijo videli, pa ni prav nič do milijonarsko izgledala. Pač pa je napravil vtis skrajno razburjenih mož in žena. Ki ne vedo, zakaj se jim greni življenje. Ljudje so tako obupani, da se morajo smiliti vsakomur; so pač med njim! uradniki, obrtniki, trgovci. Eni so kot uslužbenci »milijonarjev« žrtve SLS, ker ta stranka meni, da treba uslužbenca kaznovati za greh delodajalca. Drugi so milijonarji po milosti dr. Gosarja in Howanskega. L« nekaj je med njimi pravih milijonai-jev, ti bi že zidali, če bi šlo. Država ne more zidati, kako naj drugi? Naj se zabavlja od strani »Slovenca«, kolikor hoče. Eno je gotovo: SLS le stanovanjsko mizerijo zavlekla v strankarstvo. SLS je dobro ideio, da naj premožnejši kooperativno zidajo, diskreditirala do kosti. Minister dr. Kukovec je do poslednjega držal to misel in dr. Gosarju odpustil na ta račun marsikako nerodnost. Namesto da je Gosar v smislu ukaza skušal s pametnim dogovarjanjem pridobiti zares premožne za zadruga ki bi z državno pomočjo gradila nove hiše, je šel z revolverjem in ne-možnimi zahtevami nanje. Z denai-jem prispevalcev nai bi gradil Gosar! To bi lepo izgledalo. Čudovita je konstrukcija »stanovanjskega fonda«, v katero se narekuje oddaio premoženja. Mi smo za vsako uspešno stanovanjsko akcijo. Vendar nismo za otročje poizkuse!
— Zagotovitev živfl. ne oovišanje denarnih prejemkov. Republika Avstrija ima ogromno število uradnikov. Vzdrževanje tega prevelikega aparata nalaga državi pretežka bremena. V enakem položaju ie mesto Dunaj, ki tudi trpi vsled prevelikega številal uslužbencev Dri svojih uradih in napravah. Dasi za uradništvo plačuje država letno silne vsote, vendar posamezni uradniki ne morejo izhajati. Posebno na Dunaju ie niih noložai obupen. Malo časa *e notekllo od 7adnienra novrta-n*a nlač. na se zopet oglašalo državni in občinski nsluSb*ncl z velikimi zahtevami. Dokazali so. da ne tmrf""f> zmagati s sednm'imi nrelemki strdkov niti za nainotrebneje stvari. Plače ne zadoščajo za eksistenčni
1 minimum, Vobče se čuje mnenje, da
175. štev.
3. stran.
država in občine v Avstriji ne bodo več kos naraščajočemu bremenu za plačane mezde. Država in Dunaj sta povišala davke prav zadnji Čas ogromno. Po teh novih zakonih bi zdravnik na Dunaju z dohodki 92 tisoč K plačal na vseh davkih v letu 1920 25.760 K. Izpoznava se. da treba ustaviti izdatke. V listih se zdaj razpravlja o predlogu, ki meri na to. da bi država kratkomalo dajala svojim uslužbencem predpisano množino živil in pa takega blaga, s katerim gospodari država. Količina glasnih živil je še vedno določena. Nameščenci naj bi dobivali zakonito množino živil neposredno od države. Sedaj pa jim daje država denar, da po tem po ovinku zopet kupujejo pri njej živila in drugo. Valovanje cen da bi potem ne zadevalo več uradnika. Dejanska izvedba tega predloga bi bila gotovo težavna. Predlagatelji se sklicujejo na razmere v kmetijstvu, kjer daje gospodar gotovo množino živil svojim uslužbencem. Pravijo, da bi država rabila znatno manj bankovcev, če bi neposredno dajala uslužbencem glavna živila in potrebščine in natura. Bodi temu. kakor hoče, gotovo ie položaj uraa-nlštva zelo neugoden, če se oglašajo predlogi, kateri bi celo gospodarstvo vrgli daleč nazaj v čase, ko je bilo stališče uradnika kai žalostno. Pred. log meri na to. da bi država tudi tovarnarjem dajala kontingentirana živila za delavce. Delodajalec bi potem plačeval en del zaslužka v živilih. Obratno bi tovarne v zamena dajale svoje izdelke državi, da jih porazdeli ali vnovči. Precej jasno is, da se izvedba teh predlogov izgublja v razmere, ki so danes nemogoče. Izzvala bi pa izvedba brez-dvomno novo pomnožitev uradni-štva.
— Skladatelj Emil Adamič v Taškentu. Znani naš skladatelj Emil Adamič živi v Taškentu, kjer je nastavljen kot dirigent v opernem gledališču »Kolisej«. Obenem podučuje tudi glasbo v učiteljskem seminarju in v Glasbenem konservatoriju. Adamič je skušal pobegniti iz Ta-skenta in se povrniti v domovino, a so ga ustavili, ker ni imel v redu potnih listov.
— Odlikovanje. Prestolonaslednik regent Aleksander je odlikoval za zasluge, pridobljene v vojni leta 1917/1918 in 1919, rezervnega poročnika Jakoba Koželja z redom belega orla z meči IV. razreda.
— Čehoslovaški Orli v Ljubljani. Včeraj so dospeli z orlovskega zleta v Mariboru v Ljubljano Čehoslovaški Orli. Naglasiti moramo, da se čehoslovaški Orli prav blagodejno razlikujejo od naših Orlov. Kroj, se na prvi hip razloča od sokolskega in našega orlovskega. Modra je če-hoslovaška orlovska srajca, dočim se naši Orli šopirijo v ukradeni rdeči sokolski srajci in s hrvatsko sokolsko čepico. Tudi v nastopu, v korakanju in sploh v vedenju se je na prvi hip spoznala velika razlika med našimi in čehoslovaškimi Orli. Gostje iz prijateljske države so imeli priliko, da so se prepričali na lastne oči o kakovosti naših Orlov in bodo o svojih izkušnjah v naši deželi lahko pripovedovali doma.
— Orožniška častniška služba in naši orožniki Ob prevratu je povišala deželna vlada več okrožnih orožniških stražmojstrov s 25 službenimi leti za podporočnike. To se je izvršilo na podlagi zakonov iz stare Avstrije, ki pa se v avstrijski državi niso nikdar uporabljali Popolnoma pravilno je, da se orožniško častnt-štvo dopolnjuje iz vrst orožniškega moštva. Okrožni stražmojstri in po-stajevodje so jedro orožniškega zbora ter imajo v roki vso vzgojo naraščaja. Od njih sposobnosti je v velikem delu odvisna tudi javna varnost. Kljub temu so ti možje zapostavljeni ter ne morejo napredovati. Ob prevratu je bilo pričakovati, da se odpre tem do takrat pozabljenim delavcem not do častništva. Z vso požrtvovalnostjo so se okrožni stražmojstri in postajevodje posvetili svojemu delu ter v neprestani dnevni in nočni službi neumorno vršili svojo dolžnost v prilog vsej naši deželi, preko katere ie šel v onih dneh val soške armade. Narodna vlada je uvidela požrtvovalno delovanje teh mož ter iih je imenovala za podčastnike. Toda le kratko je bilo to veselje. Prišla ie militarizacija orožništva ter je ostalo zopet vse tako kakor je bilo prej. Moštvo vrši eksekutivno službo, okr. stražmojster Da službo častnika, Helno unoštevaioč zasluge bivših tfrf. stražmoistrov. so bili ti prinudni k iznitn za častnike Dod oogo-fcm. da so dovršil s Drav dobrim Tuneli om bivše avstrijske podčastnice iMe. d?* so imeli nrimerne to-JSone Vvab'tt^aciie in da plačalo od
leta nanrei orednisanf davek. Mnnoro sicer vsestransko dobro kva-l^etrsmfti nros*1( ev na ie btto zavr-nlenih. ker zahteve glede davka niso mogli dokazati. Izpraševalna komisija, sestavljena iz višjih častni-
f kov. zahteva podrobno teoretično tn praktično znanje pehotne vojašfce sllužbe. za kar orožništvo nima niti učnih sredstev, niti prilike, da bi se praktično izvežbalo. Kompetentne oblasti naj bi upoštevale dejstvo, da bodo orožniški častniki vedno le vršili varnostno službo in da ne bodo imeli prilike, da bi vodili v vojni pehotne oddelke. Merodajne oblasti, to so politične oblasti, državno pravd-ništvo in sodnije naj bi v svojem lastnem interesu storile korake, da dobe v dobro izvežbanem orožru-škem časnitništvu Dredvsem organe za varnostno službo.
— Nove znamke našega kraljestva. Pri ameriškem zavodu, ki se bavi z izdelovanjem bankovcev in vseh finejših litografičnih del, so naročili nove poštne znamke, in to za pol miliarde znamk manjše vrednosti in za 60 milijonov znamk večje vrednosti. Na znamkah manjše vrednosti bo slika prestolonaslednikov^ na onih, višje vrednosti pa slika kralja Petra. Ornametika bo v stilu naše narodne ornametike, kakor je to na čilimih. Znamke bodo nosile dinarsko vrednost z napisom v cirilici in latinici Kraljestvo SHS. Tvrdka se je obvezala, da bo izvršila vso količino znamk do mesca oktobra t. L. stare znamke se bodo vzele iz prometa. Minister za pošto in brzojav dr. Drin-kovič upa, zgraditi z vsoto, ki jo bo izkupil od stare izdaje poštnih znamk, novo palačo za osrednjo pošto in brzojav v Beogradu. Poleg gori navedenih so naročene v Ameriki še tudi znamke, ki pridejo v promet z decembrom letošnjega leta na dan jubileja našega narodnega ujedinjenja. Te znamke se bodo prodajale v korist vojnim invalidom. Znamke bodo imele tri tipe: 1. Kosovska devojka. 2. Pohod skozi Albanijo. 3. Edinstvo kraljestva SHS. (Slovenci, Hrvati in Srbi drže državno krono visoko nad glavo). Dr. Drinkovič pričakuje, da bodo prinesle te jubilejne znamke invalidom do 10 milijonov dmarjev.
t Hugon Roblek. Dne 25. iulija so ga pokopalli v Radovljici v domačo zemljo, ki jo je toliko ljubil. V mladih letih vnet planinec, bistei opazovalec naše planinske flore, je v težkih časih deloval za probuju slovenskega planinstva in bil duša radovljiške podružnice SPD. Po večletni odsotnosti se ie povrnil v domovino, bil zadnja leta lekarnar na Bledu in z vso svojo dušo vnet za povzdigo tujskega prometa v tem kraju. Bivajoč mnogo v tujini, ie z bistrim gorenjskim očesom opaz«^-val veliki mednarodni promet in se trudil skrbno, presaditi ga na Bled. Bil je mož velikega koncepta in velikih idej. prometni strokovnjak prve vrste. Še nam je v spominu, kaku je lansko leto v družbi z Ivanom Kendo v neverjetno kratkem času. takorekoč iz razvalin dvignil Bled k zlati seziji. Na tem polju njegova požrtvovalnost nikoli ni usahnila, njegov um nikoli miroval. Imel je nasprotnike, ker ga niso razumeli. Kdoi pa je njegove ideje natančno proučeval, je spoznal, da so smotrene. Prej nego mislimo, pogrešali bomo Robleka in bridko čutili njega izgubo, takrat se bo prebudil hvaležni spomin na rodoljubno njegovo delo. Tragično hvaležna usoda je hotela, da je izdihnil slovensko svojo dušo na tlaku pred Narodnim domom v Trstu, umirajoč kot narodna žrtev za največjo idejo Jugoslovenstva: za morje Adriiansko!
— Umrl je na svojem posestvu na Tirolskem gospod Karel baron Hohenbuchl, bivši okrajni glavar v Tolminu. Pokojnik ie bil eden onih redkih nemških uradnikov, ki so imeli srce za naš narod, med katerim so službovali. Ob prevratu se le Hohenbuchl takoj javil za službo v Jugoslaviji, ko so pa pridrli Ttaliiani na Tolminsko in mu ponudili vodstvo glavarstva, je ponudbo odklonil ter odšel. Baron Hohenbuchl ie znal izborno slovensko. Poročen js bil s Slovenko, bivšo učiteljico Bei-to Pavličkovo iz Kobarida. Naj po«, čiva Dokojnik v miru! Preostalim na% še sožalje.
— Promocija. Na graški univerzi je bil dne 31. julija goso. Karel Exel Dromoviran doktorjem vsega zdravilstva.
— Vozne olaBave za dffake. Ministrstvo za promet ie odredilo, da se olajšave Dri potovanju do železnicah, dovoljene pred kratkim visoko-šolcem, dovolijo tudi srednješolcem in dijakom strokovnih in tem podobnih učnih zavodov.
— Seja za koroški cvetlični dan se vrši jutri v sredo zvečer ob 6 v mestni posvetovalnici. Vabijo se vse gospe in gospodične ter gospodje, ki se nameravajo udeležiti te zadnje prireditve.
— »Grafenaueriev večer«. Društvo »Gosposvetski Zvon« priredi v soboto 7. avcusta ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union gospodu poslancu Orafenaueriu na čast sestanek vseh rodoljubnih Slovencev in Slovenk. Na vsporedu so govorii
godba in petje. — čisti dohodek Grafenauerjevega večera je namenjen za propagandne namene na Koroškem. Gospod poslanec Grafsn-auer zasluži, da se ga ob 601etnici njegovega življenje in trudapolnega narodnega delovanje skromno SDom-nimo v prijateljski veseli družbi, katero on ljubi. Grafenauer je v resnici mučenik koroških Slovencev. Njegova usoda je trda. kruta. Nad 30 let že deluje za svoje ljube Korošce. Dvakrat ie bil obsojen in zaprt v avstrijskih ječah. Med vojsko ie bil s Kramarem presedel 18 mesecev težke ječe samo zato. ker je rekel, uu bodo Rusi zmagali. Edinega sina *o mu zadnje leto vojne ubili na fronti. Po prevratu je moral bežati iz prelepe Zilje, zapustiti svoj dom, svoje najdražje: svoio ženo in hčere, ker je bilo v nevarnosti njegovo življenje. Čez visoke snežene gore sta bežala z Rauterjem, da sta ušla krutim zalezovalcem. Tako hudo so ga sovražili. Razpisali so nagrado za njegovo slovensko, narodno dušo. Zato pridite vsi, ki ljubite koroške Slovence in našega ljubega Franceta Grafenauerja, ki tava okrog sam brez doma kakor deseti brat. pravi begunec. Posvetimo mu večer, da se izpolnijo besede pesnika: Ko brez miru okrog divjam, — Priiatelji me vprašaio — kam?
— Otvoritev poštnega urada Klopinjsko jezero. S 4. avgustom se zoper otvori poletni poštni urad Klopinjsko jezero ki bo posloval do 30. septembra 1920. Poštni okraj tvorijo kraji Klopinj, Orobljaves, Zgornji in Spodnji Podgrad in Zgornje Tarnanje, ki se za omenjeno dobo izločijo iz dostavnega okraja poštnega urada Sinčaves. Zvezo bo imel urad Klopinjsko jezero s peškopoštnim spojem k in od vlaka Maribor-Orab-štani 415. Dostava se vrši v kraiih Klopmj in Spodnjem Podgradu dnevno razun ob nedeljah.
— Predlog. Liubliana v teh dneh težko pogreša promenadnih koncertov, ki bi ii bili edina zabava ob nedeljah in med tednom. Ker pa živimo v času. ko 1 krona za posameznika ne pomenia ničesar, predlagam, da stopijo naša patriiotska društva v sporazum z vojaško godbo in nam priredijo ob nedeliah (mogoče tudi med tednom) promenadne koncerte proti mali vstopnini (1—2 K), ki naj gre v prid našim Korošcem. Primorcem ali pa Jugoslovenski matici. Pomagano bo na ta način našim ne-odrešenim bratom, pa tudi vsak Linbljančan bo za to edino zabava rad žrtvoval oar vinarjev. Voiaška ffodba Dri tem menda ne bo delala financitelnih težkoč. — Liubliančan.
— Novi formula ril za deklaracijo carinskega blaga. Glavna carinama v Ljubliani naznanja, da se mora od 1. avgusta počenši podajati prijave za carinsko ekspedicijo blaga do novem formularju, katerega je nredni-sala generalna direkcija carinske uprave. Nove formularje se dobiva pri upravi državne tiskarne v Beogradu po 0.25 din. za komad.
— I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev. Gospoda, ki nam je prinesel notico o tem društvu, poživljamo, da se zanesljivo oglasi v sredo dopoldne v našem uredništvu.
— "Lovske karte. Z ozirom na vesti glede izdajanja lovskih kart, ki so jih prinesli časopisi in ki so povzročile razna napačna tolmačenja, se službeno javlja: 1. Vest o načinu izdajanja J^~* in o povišanju takse za lovske karte, se je nanašala na ozemlje, za katero je veljal in se velja lovski zakon kraljevine Srbije iz leta 1914. — 2. Lovske karte za ostale novoujedinjene kraje našega kraljestva bodo še nadalje no istih predpisih izdajale tiste oblasti, ki so jih izdajale doklej. — Ldu.
— Veliko število vajencev, iz poštenih rodbin s primerno predizobrazbo imajo v evidenci podružnice >Državne posredovalnice za delo< v Ljubljani. Mariboru. Ptuju in Murski Soboti. Mojstri interesentje, ki bi sprejeli kakega v pouk. naj se zglasijo čim preje pismeno ali ustmeno med uradnimi urami v eni izmed navedenih podružnic.
Knlfnra.
— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon*. V sredo ob 20. uri sestanek mešanega zbora. Sprejemajo se novi člani in članice, ki imajo veselje do petja, dober glas in za vestno društveno delovanje potrebno resnost. Pogovorimo se obenem o nameravanih nastopih v bodoči sezoni. — Odbor. k
Sokolstoo.
— Župni zlet sokolske župe LJubljana I. se vrši v nedeljo, 8. avgusta, na takozvanom >p 1 a n i r j u« v Stopanji vasi. Lep sprehod do tja je pod Golovcem skozi Štepanjo vas, najbližja pot pa je mimo šentpetrskega mostu po cesti na Kodeljevo. Kdor pa se pripelje s tramvajem do gamizijske bolnice, ima samo 5 minut hoda čez novi most v Mostah na cilj. Krasno telovadišče. Sedeži na tribunah. Za okrepčila dobro preskrbljeno. Toliko v orijentacijo zunanjim gostom. Več na lepakih. k
— Slavnost v G listanja na Koroškem. Prireditve ob sletu M. S. 2. v Gu-
štanj se udeležijo osebno g. general Maister in nekateri člani antantne misije, ki bo vršila na Koroškem plebiscit Povabljenih je tudi mnogo drugih odličnih gostov, ki so obljubili svojo udeležbo. Povsod se opaža zelo živahno zanimanje za ta zlet, kar nam obeta obilno udeležbo. Vse kaže, da bo ta sokolski nastop nekaj izvanrednega in redkega ter nad vse zanimivega, Vsak dobro misleč Jugoslovan bo gotovo po možnosti posetil to prireditev, kS ima pač le namen vplivati na boljši izj.d plebiscita, ki ga imamo pred vrati. Zatorej je pričakovati, da se bodo prijavila še druga društva, ki tega še niso napravila. Prijaviti se je Sokolu Guštanj, ki bo na to poskrbel za vsa prijavljena društva skupne obede v posameznih gostilnah. Ne odlašajte, ker za te prijave je zadnji dan dne 6. avgusta. Zdravo!
• — Sokol v Ložki dolini. Dne 8. a v-gasta 1920 pop. ob 5. uri (novi čas) vrši se v prostorih g. Iv. Bencina v Staremtrgu ustanovni občni zbor telo vadnega društva >Sokol< v Ložki dolini. Vsi prijatelji sokolske misli se vabijo k zanesljivi udeležbi. Zdravo! Pripravljalni odbor.
— Društvo za zgradbo sok. doma v Šiški vabi vse narodne dame in gospode, ki bi hoteli sodelovati na društveni prireditvi dne 15. t. m. na sestanek in sicer jutri v sredo ob 8. uri zvečer v prostorih >Čitalnice<. k
nainouejsa poročila*
SEJA RADIKALNEGA KLUBA. Beorad. 2. avgusta. Danes dopoldne je imel radikalni klub sejo. katere so se udeležili vsi voditelji radikalne stranke. Razpravljalo se je o novi situaciji in o taktiki, ki jo naj zavzema radikalna stranka napram novim pogajanjem. Seja je bila zelo burna, ker se večina ne strinja s trdovratno politiko g. Stojana Protića.
UPORNI LAŠKI VOJAKI. Logatec, 2. avgusta. Dne 29. m. m. je prišlo tu do upora vojaštva. Tu stoječi pešpolk št. 14. je bil na glasu kot eden najzanesljivejših laških polkov. Omenjenega dneva naj bi bil odšel oddelek tega polka na demarkacijsko črto. Vojaštvo pa se je uprlo in izjavilo, da ne gre na mejo. Polkovni poveljnik je dal v ^»rne vojake aretirati, ves polk pa se je zavzel za aretirance ter zahteval, da se izpuste. Ker častniki tega niso hoteli storiti je prišlo med zvestimi in upornimi vojaki do prave bitke, v kateri je bilo na obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Ubiti so bili 3 častniki in 15 vojakov. Polk so poslali nato nazaj v Videm ter ga nadomestili z drugim vojaštvom. Tudi iz Javornika poročajo o uporu vojakov.
MINISTER. KI NE SPOŠTUJE LASTNIH ODREDB. JVfaribor. 2. avgusta. Včeraj sta odpotovala minister dr. Korošec in bivši minister financ dr. Velizar Jan-kovič na Dunaj. Pri obmejni kontroli so opazili kontrolni organi, da ima bivši g. finančni minister Jankovič nad 2000 dinarjev s seboj, čeprav je g. Jankovič sam še pred nedavnim izdal naredbo, s katero se sme vzeti preko meje samo 1000 dinarjev. Ko so opozorili kontrolni organi bivšega ministra na njegovo lastno odredbo, je končno podal izjavo, da prevzame vso odgovornost, ker baje na Dunaju ne more živeti par dni samo s 1000 dinarji.
KONFERENCA ZARADI ZVEZE LJUTOMER — MARIBOR. Maribor. 2. avgusta. 5. t m. se vrši v Mariboru konferenca zaradi zveze Maribor — Ljutomer. Na tej konferenci bodo zastopani interesiram' železniški krogi iz Ljubljane. Dunaja in Maribora.
SLIKE z ORLOVSKEGA TABORA.
Maribor. 2. avgusta. Na zborovanju katoliškega diiaštva je Doudar-jal predsednik dr. Marakovič, da ie katoličanstvo internacijonalno ter pozdravil Nemce v nemškem jeziku. Ing. Bogataj je poudarjal, da je katoličanstvo univerzalno in da morajo služiti narodna in državna ideja samo univerzalni katoliški ideji. Ljubljanski škof dr. Jeglič je v svoiem govoru Doudarial. da je bil sorva proti organizaciji Orlic, da na je sedal uvidel Dotrebo in usoehe te organizacije. Ferdo Ljubša ie imel nre-davanje o pomenu razširjenja katoliške ideje pri azijskih vzhodnih narodih. Dr. Verstovšek je Dopoldne pri javni telovadbi Drečttal pozdravno brzoiavko regenta ter Doudarial. da so Orli in Orlice najbolj zanesljiva dinastična garda.
demisija Češkega zunanjega ministra dr. beneša? Praga, 2. avgusta. z merodaine strani se poudarja, da je demisiia če-hoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša gotova stvar. Pri njegovem prihodu v Prago so morale varnostne oblasti Dostaviti v njegovo varstvo nad 600 redarjev, Naeijonail-
stično časopisje Je vprizorilo Dravo gonjo, samo da onemogoči Beneše-vo delovanje v javnosti. Očita mu. da je bil Beneš še pred dvema letoma brez vsakega premoženja, seda; pa je podpisal 1 milijon čehoslova-ških kron državnega posojila, Tudi je baje Beneš poneverii razne vsote, katere je prejel od Antante za izplačilo antantnim četam. Ta vest prihaja seveda iz nemških dunajskih krogov.
PROCES PROTI MORILCEM GROFA TISZE. Budimpešta. 2. avgusta. Dan m se je pričela tukaj razDrava proti morilcem grofa Tisze. Glavni obtoženec je bil bivši nadnoročnik Htitt-ner. ž njim pa je obtožena še celt vrsta vojakov. Drugi glavni krivec, znani komunist Jožef Poganv. je do-begnil iz BudimDešte. Pri razDfavi je prišlo do senzacijonalnih razkritij ter je izjavil bivši nadporočnik HQtt-ner, da se je izvršil umor pod zaščito in s Domočjo vlade in da ie takratni vojni minister Friedrich sam izročil morilcu Dobotnico. glasečo se na 150.000 K. Ta,pobotnica se nahaja baje kot depozit v Pragi. Na podlagi te izjave se bo izdala proti Friedrichu tiralica, vendar je dvom> Ijivo. ali ga bodo aretirali, ker ie Friedrich sedaj ena glavnih opor belega terorja.__j
Turisti ha In sport.
— Nogometna tekma. Reprezentanca ljubi j. akademikov proti kombira-nem moštvu ljubi j. klubov se vrsi ob vsakem vremenu v četrtek, dne 5. avgusta ob pol 19. uri na igrišču S. K. DK rije. Za >Reprezentanco< igra: Pelan (Ilirija), Pretnar (I), Kavšek (T), Hus (D, Tavčar (L), Vrančič (I). Lenassi (I), Mozetič (Slovan), Oman (I), Spihal (I), Balinc (I.); za kombinirano moštvo: Vidmajer (L), Kernc III (S.), Be-teto (L), Bregar (L), Držaj (L), Kernc I (S.), Zupančič I (I.), Birsa (S.), Kane (L), Pogačar (L), Kernc II (a). Cene: Sedež I. vr. 20 K, II. vr. 12 K. Stojišče 6 K. Dijaške vstopnice v predprodaji, 3 K. Predprodaja sedežev in stojišč yi drogeriji Kane, dij. vstopnic v sredo od 18.—20. ure na igrišču
— Planinski tabor na Obiru (2141 metrov). Dne 15. avgusta t L bo SPD. taborilo na Obiru. Postavila bo taborih šce podružnice iz Maribora, naše mo-< gočne obmejne trdnjave, združile pa ee bodo ž njo njene posestrime iz vseh pokrajin naše Slovenije. S prav slovansko gostoljubnostjo bodo pričakovali tn! sprejemali planinci vrle rojake iz vseh! krajev in jim bodo nudili pristnih užifci kov in neprisiljeno zabavo na vrhn got re, kamor odrinejo od Železne Kaplje V soboto (14. avgusta) zvečer) po priho-* du popoldanskega vlaka iz Maribora. V] nedeljo, dne 15. avgusta popoldne se bo v železni Kaplji, po vrnitvi z gore vf% šila velika ljudska veseMoa s godbo, plesom in sploh vsem, ker vzbuja veae-i lo razpoloženje vsakega planinca. Re-: sen pa bo pravi namen tabora. Kakor stoji tršati Obir, poldrugo tisočletje slovenska gora, osamljen in nepremakljiv kot mogočna straža naše Koroške, ki jo pregleda vso tja preko brata Dobrač« in onstran Gosposvetskega polja, tako bomo tudi mi, stoje na vrhu Obira tiof pod njim, v družbi najpristnejših Slovencev - Korošcev, z resnimi, a upa ve-! selimi očmi zrli tja proti zapadu in se«j veru, stisnili krepko roko rodnim brer> tom s Korotana, trdno prijeli neskloni ljivo planinsko palico ter z mirno od« loon ostjo pokazali: >Mi prihajamo!«
Gospodarske uesti.
— g Bakrska Železnica. Splitska
trgovska zbornica se je obrnila na mi-, nistrstvo za promet s prošnjo, naj bi se takoj pričela graditi železniška proga od železniške postaje v Bakru do bakar-skega pristanišča, če ne bi Šlo drugače, bi se zadovoljili tudi z ozkotirno, ker je omenjena proga z ozirom na tranzit v Dalmaciji nujno potrebna.
DrnStoene oesfl In prireditve.
— Cerknica. Koroški odbor v Cerknici priredi dne 8. avgusta t. L ob 4. popoldne na vrtu g. Kopitarja velik* ljudsko veselico z bogatim sporedom v prid koroškim Slovencem. Korporacije in druga narodna društva v okolici se naprošajo, da na ta dan ne prirejajo ni* kakih veselic ter naj posetijo to narodno prireditev. Popolnoma bo preskrbljeno za dobro jed in pijaco po zmernih cenah.
HproolzacUa.
r+ Sladkor. V časopisih se Mrljo! vesti, da ni dovolj sladkorja m da U morajo radi tega cene sladkorju dvig-, niti. To ni resnično. V Beogradu je dp*|
volj sladkorja, kilogram   po   IS di-
narjev.
Poizvedbe.
— Zatekel se je, ali pravzaprav nekdo je odpeljal lepega psa prepelic carja. Sprednji del je rjav, noge bele, dolga ušesa, odsekan rep, črez križ belo liso. Prosi se, kdor bi o tem kaj ve-' del, naj sporoči pod nagrado ali drage volje na upravništvo SI. Naroda.
Glavni nredntk: Rasto PastoslemSeli. Odgovorni urednik*:
m«Q lep Singerjev šivalni stroj, » Poizve se pri O. Skerjanec Mestni trg. 5823
•Inililnib večJe vrste naprodaj v Ljub-JICUlI 11 lil ljani, Židovska ul. 5. 5S26
Vnnrinffonta ^koj ah evcnt kasneje IluBliPIjBIlId sprejme pisarna Dr. Fr NovaKa - Dr. AL Kobala, v Ljobljani, Dalmatinova oL 3. 5804
Ilmrtam 5 vagonov ptvovrstnega buri U U £1 lil kovega oglja, pozneje več po 190 K za 100 kg. Naslov pove uprav-niStvo Slov. Naroda. 5809
Preda se majhna enoosdstropna la.
Poizve se v Rožni dolini gostilna pri Čehu.__5796
Ha prodaj so mladi jazbečarji (daklni) 8 tednov stari prave pasme. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5820
stabilen 7   HP  Benzov mo-
,iU;  HJj   tor in mlin za drobljenje zrnja (Schrottmuhlc). PavllCiC, mlin Sv. Mifclavž-Ormož.__578g
lRmn nnnmA™ Proda se hiša na Glin-d1j3 DaPlDuOJ, cah v bližini restavracije Amerika.  Natančen naslov pove
upravništvo Slov. Nahoda. 5789
I/nharin zdrava» stara 0(1 kakvin 30 HlilluIlUi godina, traži se odmah za bolju obitelj u Splitu (Dalmacija). Ponude slati pod »Split 579U upravi Slov. Naroda. 5791
Spremljeno sodo
Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod „Zelo soliden 24 5810".
iTiToliioglili "^pfiSSftS:
da. Naslov pove upr. Slov. Nar. 5885
fticl/slnirs za olJe> iako moderna, se dlUnOlIJIlO ceno proda. Poizve se pri Fr. Oolavšek, S?. Pavel v S. d. 5816
Mannnt **wwefsw Bosch z. p. 4
niOtjIlCl zračna cev GS^1^ prekinjena dve cevi 760X90 vse novo se ceno odda. Pismene ponudbe pod .Magnet 5806" na upravo Slov. Naroda. 5806
ii. Of.
začne 6. avgusta zopet redno ordinirati vsak popoldan od 1—3.
Cankarjevo nabrežje 5.
Špecerijska io mešana trgovina.
starorenomirana, v večjem okrajnem mestu bosanske Posavine se eventuelno s solidno in moderno zidano hišo takoj proda zaradi drugih podjetij. Ponudbe pod ^Kapitalist 5800c na upravništvo Slov. Naroda. 5800
Dnhrn i7iiriona nrnHaiall/a seSDreime
UUillli IlUIJCIIu liiUuuiuinu v trgovino Z mešanim blagom. Oziralo se rode »e na dobre moči, pismtne ponudbe ie poslati do 10. avgusta t. 1. Josip Osolin, LaŠKO. 6779
3fin H nnnrarln rinhi kdor m> Pr£-JUU R UdtjlfluL LuUl, skrbi sobo me-blirano ali prazno za mlada zakonca. Ponudbe pod „Nagrada 5757" na upravo Slov. Naroda. 5757
liiadnll le meblovano sobo m 5;
pozneje, event. s hrano. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod »Brez strehe/ 5802«. 5802
Išcorn mizarsKega vajenca.
Franc Col jar, Dravi je pri Ljubljani. Hrana in stanovanje prosto^ 5803
Tffrijm za odmah bolje uredjenu sobu llGlIlll po mogućnosti u centrumu ev. sa dobrom hranom. Ponude na uprav. Slov. Naroda pod »Bolje nre j ena/5713«.
Healovano rt ClrafSSS
situiran intel. gospod. Ponudbe pod »Miren 5719" na upravn. Slov. Naroda
Drnda M hiv3 enonadstropna, obsto-rlUtld U ječa  iz 6 sob, ležeča
ob veliki cests v Caberju pri Celju. — Naslov pove upravništvo Siov. Naroda.
Sprejme se dobra kobarica
(samostojna brez gospodinje).
ftaprodaj sla dva voza na peresih
(zapravljivčka) J. Zorman, Sp. Šiška štev. 31.
B?a mlada torista
dima gospicama, kateri imata veselje do planin. Pogum in vstrajnost pogoj. Ponudbe pod šifro: ,R. 2863" in ,M. 2515"   poStno ležeče Ljubljana I.
Živila ali denar za nagrado
dobi, kdor odda boljšemu gospodu, bančnemu radniku meblovano sobo za takoj ali pozneje. Ponudbe pod štev. ,1920/5711*  na uprav.   Slov. Naroda.
Katere ooiie "Ž^Stt
boj z dvema veselima gospodoma? Obenem izleti v okolico. Prednost imajo dijakinje na počitnicah, ako se dolgočasijo kakor midva. Ponudbe ako mogoče s sliko, ki takoj vrne pod „100" in ,,203" na poštno ležeče Ljubljana I.
Elellrana v SKofji Loki potrebuje 2 monterja za hišne inštalacije, min;
ali ustmene ponudbe na elektrarno Škofja Loka in okolica, Škofja Loka. 5693
Kompletna spalna oprava, l^jit
se radi odpotovanja po zelo ugodni ceni proda v skladiššu F. & A. TJher v Se-lenburgovi ulici. Ogleda se od 8.—12. in od 14.—18. ure. 5785
Tr^al^e -
kn?tkočasne zgodbe, spisal Blaž Pohlin NajVabavnejše berilo za samske in po ročene! Cena s poštino K 10-50. Na roča se v
narodni knjigarni
t LJablJaal.
Dva bančna uradnika ilteta 2 me-
eventuelno eno. s po-, polno preskrbo pri boljši samostojeći starejši dami. če ni prvo niti drugo mogoče, sprejmeta oba sku pno ali poedin dobro hrano pri boliš rodbini. Ponudbe pod .Solidna 5759" na upravništvo Slov. Naroda. 5759
Prodam posestvo na deželi „
s hišo v Ljubliani. Tudi dam celo po sestvo v najem, tudi les iz gozda prodam. Naslov pove upravništvo Sloven skega Naroda. 5797
Uzeo hi n zakup Tif
jutara zemlje sa nuzzgndama u kojem IjepSem predjelu Slovenije a nedaleko željezničke stanice. Ponude molim slat: pod šifrano ,0. F.B posterestante. Vako var. 5799
(ali knjlgovodkinja), per-lekten korespondent, stro episec slovenskega in nemškega jezika se sprejme v trgovini špecerijskega in kolonijalnega blaga. Ponudbe pod .Knjigovodja 5824a na upravništvo Slovenskega Naroda. 5824
Lepa mefilovana soba z
dvema posteljama tik belgijske vojašnice se zamenja za drugo sobo v drugem delu mesta. Ponudbe na poštno ležeče pod .Zamenjam takoj*. 5825
v Zagreba i nega kolodvora
z vsem inventarjem se proda za povoljno ceno. Prevzame se lahko kmalu ker oddam zaradi bolezni. V rašati na južnem kolodvoru pri brivcu Djnro Kol man, Zagreb. 58 8
Primorski begunci!
Pozor!
Nudi se ugodna prilika nakupa lepe enonadstropne hiše z velikm vrtom v Ljubljani. Poizve se v Bethovnovi ulici 15. desni vhod IV. nadsir. 5814
kot izvežban natakar al' vratar oz. kaj sličnega z dobrimi spričevali, vešč slovenskega, hrvaškega, nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe pod .Natakar 5813" na upravništvo Slovenskega Naroda.
nnPnnrliFna vzgojiteljica, vešča slov. UUaUUUllUu, in nemškega in eventualno francoskega jezika, ki bi poučevala tudi klavir, se išče k trem de 1 cam od 4.—11. let. Ponudbe s spričevali in sliko pod šifro: .Ljubezen do otrok 5822" na uprav. Slov. Naroda. 5s>22
Objava,
kojom objavljujem, da naloge preko Ferdtrand Bal je iz Ljubljane, Rožna dolina 165, niko na moje ime neprima, jer robu primiti neču i nemogu, pošto sam usljed prevare propao i račune plačati nemogu, te če se svaka taka roba ovde na licitaciji prodati. Vladimir Ivkov, lesni posrednik. 592
Zenitna ponudba i
Vdova srednje starosti, zdrava in podjetna, trgovka, sposobna voditi vsako trgovino oziroma obrt, z vso trgovsko opravo, do sedaj samostojna, se žeii seznaniti v svrho omožitve s trgovcem ozir. vsakim obrtnikom ne pod 40 let. Na 1 ali 2 otroka se ne ozira Le take ponudbe se prosi, kateri ne reflektiralo na veliko premoženje, ki potrebujejo le dobro izurjeno gospodinjo. Ponudbe pod .170' na Zastopstvo Jogoslov. no v m. Maribor. Slovenska nI. 15. 5793
Skromen kabinet, 2fT«lttb,as
s 1. septembrom soliden samec. Ponudbe  pod    Dobro  plačilo 5707« na
upravništvo Slov. Naroda. 5707
t. PB. ¥3t!av Proraiil
lekarnar
Lojzka Prorazil roj. Grojzdek
poročena
LJublfana Konjice 3. avgusta 1920.
: CEMENT :
Idobavlja ,AViV Laško
Roman
SMikat
Pertland
Vinske sode
vsake velikosti kupi in  prosi po ud" e
Anton Maver, hotel Ve--». Sp. Šiška. L;nblt'ana. 5756
Zenitna ponudba.
Državni nastavljtnec, 34 let star. treznega značaja, z nekaj t ^oč denarja, se želi seznaniti z gospodično ali vdovo od 23 do 30 let staro s pohištvom in nekaj premoženjem. Le resne ponudbe s sliko pod: .Nepričakovana sreča 5755* na upravo Slov. Naroda. 5755
Bukovo
Intje za strope izdelale ii prodaja
na debelo In drobno m2 po K -t 80 pri večjih naročil h znaten popust Steiner Anton, LJubljana, Jeranova ulica IS. Trnovo. 4256
Uiti pletenine.
železne pocinkane,
sita in rešeta, pletena žica za ograje, modioce za postelje se dobijo pri Braća Kramcr, tvornica za platno i pletiw. ■d ž«ca, si a    rešeta i. t. d    Novi Sad
Slani
nasolieno po 38 K, ori odjemu najma-nie 50 ka, rszpo^tlja, dokler zaloga traja, 1. Roje, Selo-Mosie prj Ljubljani.
Franc tglic
krojastvo
Kololvorska nI 28. Prele v Tratu.
zdelovanje oblek za gospode, dame in
anilormiranje. 5^61
Apoteka
Momiro il. Nikolita
u Kraljevu
od rr* og seplembia   1920, potrebuje rri ravnika    arotekars <»g   sa maio prnkse.   U lovi su:  ko"ta, sian, pia' L0—1000 kruna mesečno 5620
kronske zraamka
kupujem   o   najvišjih  cenah. Alo'z Tavčar, stavbeni mojster, Lmbijana Gos posvet«ka cesta 6. 5S34
Otaie kravje se v košnji proda
ve<* travnikov. Jos. Pob, Ljubljaia, Gradiška nI. 22, telefon 503. r677
Sirkove krtafe.
o vzorcu uprava Slov.
večje množine, kak- ' tudi krtače vseh vrst dobavljam.   Naslov pove zaroda. 5691
Prodam 1200 m3 smrekovih Hlodov
na Jelovci nad Jamnikom. Refltktantje naj se zglase pismen ali ustmeno pri Ivana ftiaguš^r v Lescab Gorenjsko.
Cvetličnasesenairfeskoleratn
kakor cineiarlje, nageljčki, levkoie, pri-mule, mačehe itd v !ep: izberi, jamčeno zanesljiva ^e dobe pri Sever A Komo. Ljubljana, VVolfova nlica 12. J444
Stlikalnito ia on. ^ S".0:
štersič,  Zapate,  Sr. Vid nad Ljobljano.
5712
Kompletne konjske oprave
in razni vozovi se nrodajo po zmernih cenah, informacije daje tvrdka J. Ko« 8fevc. Sv. Petra cesta 4. 54M
Pozor! Pozor!
Prodaja portland cementa na drobna. Vič, stev. 23, ▼ Plaval. 5728
Knninnm vsako večjo količino l\U{JU]CBil   bukovih drv in suhega
oglja, kakor tudi medicinske koremr.e, zemljišča in cvetje. Ponudbe prosim z -aznakom cene in kej postavno. ClHl Zagore, Snoja (Hrratsko) MV
Prirodni malinov sirup
z rafinad llm sladkorjem vkuhan, se dobi po na;nlžji dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: EkstraKti
— za um*ne soke i. t. d. pri tvrdki —
Sreiko Potnik, Metelkova ulica (poprej zaloga mengeškega piva).
suho   v   vsaki množini
f. X1. IIHEL lita
Telefon i 17.
Knjigovođi
v lesni stroki izurjen, absolviranec trgovske šole, se takoj sprejme. Zmožnost slovenščine in nemščine v besedi in pisavi, spretnost v strojepisju in stenografiii pogoji. Pismene ronudbe ali osebno predstavilanje pri Petrn Pre-potnik. lesni veletrgovec v Železm Kaplji. 5703
la apno
v kosih in drobno dobavlja na vagone
A*a, tovar. Laško.
Zidno opeko
zarezno (utorno) in navadno
strešno opeko
dobavlja
„ A V fl" Lubečno.
Kupyj@iTi
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruse pri Mariboru. 9919
Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvurnic:
nudim elektrotehnični mate-rijal, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe
Gjorgja Grujić
Beograd, JKlletina ul. 15.
pe^ f« * r* i *» ^ radi Jružinskitl rsanaev stara, ve^ia tr-^trgarU&iO S€5 govina mešanega blaga, na državni cesti, z raznimi zalogami na debelo, buffejem, tovarno pokalic in sifonov, na način, da se iz nje ustanovi družba z omej. poroštvom Poživljajo se mladi, delazmožni, trgovsko izobraženi ljudje, da se udeležijo tepa podjetja. Potrebno je poznanje slov. in hrvatskega ezika. Ponudbe z navedbo stroke kakor tudi z navedbo kapitala, ki bi se investiral in reference dosedanje zaposlenosti in izobrazbe, naj se pošljejo pod „Trgovina" na upravo »Edinosti* via s. Fran-cesko Assissi št. 20. 5818
Za generalnega konzula Cehoslovaike republike v Ljubljani se iJče privatno
tanovanje
obstoječe iz ene ali dveh opremljenih sob. Višina stanarine ne igra vloge. Cenj. ponudbe na Konzulat Cehoslovenske republike
v Ljubljani, Breg št. 8. 5815
Gasilske konorSjene
cevi
6
Za takojšnji na« stop išeem:
^rpiJanaria starejšrga. energično vICU&đlJđlJđ, jn samostojno n oč z dal'šo prakso, ki ume brusiti žage na šmirgelj ter žagati na venec ia ko in in poln-jar- ^rfgf'j za v n^cijanko z
menik, dalje
daljšo prakso,
s platnom vložene cevi za vodo, paro in stisnjen zrak, parne armature iz rdeče litine, gonilni jermeni iz jedrnega u nja kamelje dlake in baiate, jermenje za šivanje in vezanje, prešana lepenka (Presspane), vulkanfibre, trdogumaste plošče, koluti za brušenje žag, olja in maščobe, barve in laki, katranovi izdelki, vse kisline, kemikalije točno in ceno.
2 močna Belavr,
okrogel in re- L|., h konjem z\ zan les in W^fmm vožnjo okroglega lesa iz gozda in rezanega na postajo. Hrana in stanovan e v hiši. Ponudbe z zahtevo plače na A R o v an, parna žaga, Col pri V.pavi. (Zasedeno oz.)
5490
Došla ie najcenejša 60%
K. (Oorsche, Maribor
Gosposka uliaa it. 10,
veletrgovina z manufakturnim blagom priporoča svojo bogato zalogo po jako znižanih cenah*
Karbidne bobne
k-?blđnQ in železne f ode
dobavlja kot soecialiteto točno z zaloge
in kratkodobno.
Ad. Ldw & Sohn
Eisanwerk & B!echw«renfabrik, Wien, Z., Absborggatso 17.
5704
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXKX
Stelle VIII vor 36-08
Podružnice: Mor. Ostrava, Te-šinska 11, Liberec, Bukarešta. Belgrad (v hiši Industrijske banke d. d.) 5790
t
Rodbina Kovacič naznanja tužno vest tla je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati našo ljubljeno hčerko oz. sestrico
pomot- uradnico mesta, magistrata
v cvetoči dobi 19 let k Sebi v boljše življenje.
Pogreb predrage nepozabne se bo vršil v sredo, dne 4. avgusta 1920, ob 4. uri popoldne iz niše žalosti, Krekov trg 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubliani, dne 3. avgusta 1920.
II
ELAVNA ZALOGA
01. TREBflR
SV. PETRA CESTA6.
- LJUBLJANA -
TCLrr iNTCRURB. ST.SSft
Petrolejska družb* z o. z.
jil iiiiiii m.
x
X
v
X
X X
X X
f. Rossi-Rijeka
veletrgovina zemaljskim proizvodima 1 brašnom
Telef. internrb. br. 21.   podniŽnica,-RUMA.    Brzoj Kosal - Puma.
DrflfiJTfl • kuk jruz. pšenicu, zob, raž, ječam, napolicu i bra5no, u rlUud L. najmanjim količinama od 5OO0 kg. franko magacin ili kolodvor
Ruma.
X X X X X X X X
X XXXXXXXXXX X X XX xxxxxxxxx
za točno dobava z mojega skladišča v Gradcu (Graz) oziroma s tvornftkega skladišča na Dunaju (Wlen) kemičnih tvornic in In-m — dustril, ki jih zastopam ju: ■ m
HMMata Carbonlea, teha.
!. in II. MleAna kislina, 50« o, teha. Mattalla v lutkah. MatHJe»   ■mila t, (Olaubartava
sol).
SatrounTO vodao atakla
36 38« o.
SSSJ j
Nudim
Antlohlor bisernat. Aetber anltur, Ph. A. VTI. Aether ecetic, Ph. A. VII. Jedki natron, 128 130, v bobničih.
Galun, mali, krist. Mravlj'acja kialina. Amonijakova soda, 98/100. Ammonlum carbon'onm, Ia.,
kosci Balsam vuThzrls. Sv nčer.n gledi na Svlniaoa rdečina (manclge) za-
jamčeno čista. Svinčeni sledkor, raf., kristal.,
Ia., bel. Đoraka. prima, krist. Bromammor.lcnm. BroaiUalium. Brom c a tri ii rc.
Caloiom carbonlcum, prašek,
fino bel in čist.
Chlcroalotnm, 90 99 °,o, raztop. n 75/78 •/•,
dalje : amerlđka rafinad« strotnib. el) ter kondsteBdiilh masti, etaraba olfa. alnteUka dHa»taa prlatca Ia komponirana cvetlična olja« oltroaov sok, straioa lepenka Itd.
Prosim, zahtevajte ponudbe I
Josef Laos, i\mM\i oid piian. Artikel. Graz. II.. lelBmmamllr.1.
Okiormagneslnm, krist In raztop. Chromkallnm, krist., amer. prov. Collodtom dnp, 4°/». Železnatl vltrlol Oetova kialina. kem. čista, 80
••, v iivilne svrhe. Krmilno apno, fosforokislo
36/40» o in 33»/o. Gummi arabloom, Cordofan Ia,
z roko nabran. Maveo v kosih in alabastrski. Smola, svetla.
Hexametviontetramln Utropjn. Jelenorotna aol, Ia, v kosih. Japonakl vosek. Kallb<ckromat, ln bypermaag. KarbolIneJ. krist Kostna moka, bela, 28 32*/» fot-
forokisla. Bakreni vitrlol, Ia, 98 99»/o,
krist
Kostni lep Oim), prosojen.
Kolo!onl]a.
Lep 0>m> sa nanje.
Okaalna kialina, kritt
Pota ta, 80/85» o. Salaaiiakev orel 0.910,
ren, 25°, o, NHs. Sapo kaltnns. Solna kialina, 20-22°». Žveplena Jetra, f vllobarvarako rana. ivepleni natrij, tveplena kialina, tehn. 00* W. PraJeU Talkam Terpentlnoto olje, pristno, dvo-
stroko, rekt Wr. Neustadt. Terpentinov evet, 4ttroki, rek:.
Wr. Neustadt
Jadransko hotelsko in Kupališna dion. društvo
SuSak-Rekai Zvonimirova ulica Stev. 102.
IC  Lastnik sledečih hotelov In sanatoriiovs *M
Hotel Pension hSPEBMIA" , IMPSBIA^ Opatija.
Sanatorij in veliko morsko kopališče ^TERAPIJA" Crikvenica.
Pfilace-Hote» „MIRAMARS11 CrikTenica Teltfon iiterori. 11.
Hotel-Pension in morsk > kopališče JiniT SHak-bki
Ti lefon n* rurb 2-14.
Hotel-Hens on tu morsko kopatiSče .JADRAN Karat.
Vs; hoteli m sanatoriji so najmoderacie z vsem konfortom ure:eni. — Oskrba izvrsma. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema ir daie poja^nna za Crikvenico: uprava hotela .Miramare" v Crikvenici: za Novi: uprava hotela .Saa-Mariflo* v Novom: za Sušak; Središnji ored društva, Sušak-Reka. Naslov zi brzojave Jadran centrala S-aSsk-Reka, tnt«T«T%an tetffon Stev. 9-8-9.
Hotel- enston ,,SAN-MARI\0"
Novi fmalolski Tel. iRivrur. 5.
tiote! - Pension in veli.o
morsko kopališče .LSSANJ- Novj Vinodolski
,y*tođn* hk tisk »Narodne tiskarne*
Za inseraini cM odgovoran Valtotin Kopitar.
06
.1
24
12
2^396185
4964